19 30. LETNIK ZNANSTVENE REVIJE ACTA ENTOMOLOGICA SLOVENICA Revijo povzema: Andrej Gogala Acta entomologica slovenica je strokovno glasilo Slovenskega entomološkega društva Štefana Michielija in Prirodoslovnega muzeja Slovenije (PMS). Revija izhaja redno od le- ta 1993, od leta 1995 dvakrat letno, ter objavlja izvirne znanstvene ali pregledne članke s področja entomologije. V celoti je dostopna na Digitalni knjižnici Slovenije in spletni strani PMS. Prva članka 30. letnika obravnavata prisotnost in vedenje metuljev v krajini, ki jo je preoblikoval človek. Pomen heterogene mozaične krajine za ohranjanje visoke pestrosti dnevnih metuljev v kulturni krajini na primeru Gorenje vasi v Poljanski dolini je prvi, drugi obravnava letalno vedenje gozdnega metulja velikega kresničarja (Neptis rivularis) v hišnih vrtovih. Vpliv vremenskih front na pojavljanje komarjev na osnovi 90-dnev- nega monitoringa in opazovanja vremena opisuje različno pojavljanje komarjev glede na vreme. Razširjenost dveh saproksilnih vrst muh trepetavk v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem in v Srbiji predstavlja naslednji članek (sl. 1). Kemično sestavo gobastih žlez odraslih samcev ščurkov iz različnih mikrohabitatov osvetljuje sledeči. Zgodovino predstavlja članek o tridesetletnici Katedre za fiziologijo živali in etologijo Univerze v Mariboru. Številko zaključuje kratka navedba drugega najdišča hrošča gorskega mrharja (Silpha tyrolensis) pri nas. Druga številka letnika se začne s preglednim seznamom bolšic Slovenije in njihovim slo- venskim poimenovanjem. Redko vrsto vrečkarja Ptilocephala biroi na Velebitu na Hrva- škem z različnimi razvojnimi stopnjami predstavlja sledeči članek (sl. 2). Novo vrsto me- tulja alpskega macesnovega prelca na Hrvaškem, podvrsto Poecilocampa alpina canensis, predstavlja naslednji. Zadnji članek je spet zgodovinski. Predstavlja štiridesetletnico or- ganiziranega entomofavnističnega delovanja v severovzhodni Sloveniji. 24. LETNIK ZNANSTVENE REVIJE NATURA SLOVENIAE Revijo povzemata: Maja Zagmajster in Damjan Vinko Natura Sloveniae je osrednji slovenski znanstveni medij za sporočanje novih odkritij s področja floristike, favnistike in ekologije na podlagi terenskega dela. Objavlja prispevke z območja osrednje in jugovzhodne Evrope ter zapolnjuje vrzel v znanstveni literaturi s področja biodiverzitete in terenske biologije. Vsi prispevki gredo skozi strog recenzent- ski postopek, ki mora biti uspešno zaključen, da pride do končne objave. Revija objavlja znanstvene članke, kratke znanstvene vesti in terenske notice ter je prosto dostopna na http://web.bf.uni-lj.si/bi/NATURA-SLOVENIAE. V prvi od dveh številk leta 2022 se kar trije prispevki nanašajo na najdbe tujerodnih vrst pri nas. V prvem so predstavljene nove najdbe tujerodnega azijskega hrošča semenarja vrste Megabruchidius dorsalis v osrednji in jugovzhodni Sloveniji. Druga dva se nanašata na najdbe na zahodu države. V okolici Nove Gorice je bila potrjena prva naturalizirana populacija azijske praproti vrste Cyrtomium fortunei. V jezeru Vogršček v Vipavski dolini pa so med izlovom tujerodnih okrasnih gizdavk (Trachemys scripta) poleg rdečevratk (T. s. elegans) pri nas prvič opazili doslej še nezabeleženo podvrsto T. s. troostii. V obse- žnem prispevku beremo o raziskavi razširjenosti vidre (Lutra lutra) v Poljanski dolini. V kratki notici pa izvemo, da so raziskovalci prvič videli osebke belega (Proteus anguinus anguinus) in črnega (P. a. parkelj) močerila skupaj na istem izviru v Beli krajini – poprej je bilo njuno skupno pojavljanje nakazano le z analizo okoljske DNK iz drugega izvira. V drugi številki letnika je objavljen posodobljen celovit pregled vrst rakov dvoklopnikov (Ostracoda) v sladkih vodah v Sloveniji. Kar dva prispevka se tičeta kačjih pastirjev. V ob- sežnejšem so predstavljeni rezultati raziskave kačjih pastirjev v okolici Hotunij pri Poni- kvi na vzhodu države. Krajša terenska notica pa podaja novi lokalni opažanji ciklamnega telovnikarja (Trithemis annulata), ki se na novih lokacijah po Evropi izven znanega are- ala pojavlja najverjetneje zaradi podnebnih sprememb. Beremo lahko o študiji medvr- stnih odnosov šakala (Canis aureus) z drugimi mezokarnivori ob vabah na Ljubljanskem barju. Od tod je tudi prispevek, v katerem podajajo prve podatke o gostiteljskih vrstah mravelj strašničinega mravljiščarja (Phengaris teleius; sl. 3). In še o neobičajnih najdbah iz narave – kratka notica predstavlja dve najdbi dvoglavih kač na Hrvaškem, in sicer dvo- glave belouške (Natrix natrix) in smokulje (Coronella austriaca; sl. 4). Sveže prelevljeni samec vrečkarja Ptilocephala biroi. (foto: Jurij Rekelj) Gosenica strašničinega mravljiščarja (Phengaris teleius) v mravljišču mravlje Myrmica scabrinodis na Ljubljanskem barju. (foto: Barbara Zakšek) Dvoglava smokulja (Coronella austriaca), najde- na leta 2022 na Hrvaškem. (foto: Lucija Odobašić) Tipičen izgled (habitus): a) samca Milesia crabroniformis iz Pulja, Hrvaška, in b) samice M. semiluctifera iz Dugopolja, Hrvaška. (foto: Toni Koren) 1a) 1b) 3 2