Kmet, delavec In obrtnik ■•i bodo narodu vodnik ! " »
izhaja vaaka arad*. Narainlnat H Ml s lata Din srni pol lata „ ti'— M inozamatva H aala lata Din IT— taaaratl pa tarltu. • Wa-Mvrlm vpraSanJam nai •a priloži znamko ta Migava«-. — Natranklrana rtom a« na tprajamaja.
■mLf . rm
štev. 48. Postal«« plaAaM » gotorkii. Ljubljana, 27. novembra 1929. ------- , r;r _
ia •
v|ubl|ani v Kolodvii.iki ulici it. 7. — nter.
ln
Naše dopis-
Zifdnji številki našega lista smo priložili dopisnice, ki imajo na zadnji strani razpredelnico za zbiranje novih naročnikov. Te dopisnice smo razposlali vsem našim naročnikom z upanjem, da se bo vsak naš naročnik, bralec ali prijatelj potrudil, da nam pridobi vsaj po enega ali tudi več novih naročnikov.
Zima je tu in delo na kmetih počiva. Kmečke družine, sosedje, znanci in prijatelji se zbirajo okoli domače peči in pri takih priložnostih beseda prinese besedo. Naj naši naročniki takih priložnosti ne zamude in naj vsaj poskusijo z dobro postavljeno besedo svoje znance opozoriti tudi na naš list in jih povabiti na naročbo. In če ni uspeha takoj, naj ne obupajo, ampak naj poskusijo še drugič in tretjič. Tudi debelo drevo se omaje, če ga vedno treseš.
Ne bomo našega lista hvalili sami. Sodijo naj tisti, ki ga bero. Z mirno vestjo pa lahko rečemo, da pišemo list z globoko ljubeznijo do kmečkega stanu in vse naše prizadevanje gre za tem, da se naš kmet gospodarsko, še bolj pa kulturno dvigne do take višine, da bo sam dorastel vsem velikim nalogam, ki ga še čakajo v bodočnosti.
Kdor pa se hoče kulturno in gospodarsko dvigniti, mora brati, mnogo brati. Ne samo prijetnih povestic in zabavnih smešnic, ampak tudi mnogo resnega berila mora v glavo, o vseh pojavih javnega življenja. Glede resnosti se nam pa ni treba bati nobene graje, kajti tudi naši največji nasprotniki nam morajo hote ali pa nehote priznati, da je »Kmetski list« sicer po obsegu majhen, toda po vsebini zelo resen slovenski tednik, in priznavajo nam tudi. to, da se mnogo nauči, kdor ga redno bere. Nobene stvari pa v današnjih časih kmetje niso tako potrebni, kakor resnega, pametnega in nepristranskega pouka. Naša vest nam pravi, da mi svojo nalogo dobro vršimo.
Zato prosimo vse svoje prijatelje, da tudi oni na nas ne pozabijo. Bliža se Novo leto in takrat delajo ljudje radi svoje račune. Tudi nad svojim berilom jih delajo. Sodite sami in potem se odločite. Prepričani smo, da naš list po vrednosti svoje vsebine za kmete ni na zadnjem mestu in zato upamo, da se bo le še kdo našel, ki bo pripravljen za svojo korist in za svojo izobrazbo žrtvovati vsak mesec — nekaj jajc! To pač premore tudi siromak, prepričani pa bodite, da naročnina za naš list ni proč vržen denar!
Na delo torej, prijatelji in znanci, in pridno zbirajte, in naša iskrena želja je, naj bi ne ostala nobena naša dopisnica prazna, ampak da bi vse prišle polne nazaj. Kolikor več jih bo, toliko boljši bo list in to bo zopet nova korist za njegove naročnike.
S prijateljskim pozdravom
Uredništvo in uprava.
Za novo Kmetijsko družbo
Stara »Kmetijska družba za Slovenijo« je z odlokom banske uprave od 12. novembra razpuščena. Istočasno je bil izdan odlok, s katerim so bila odobrena pravila nove »Kmetijske družbe« in izvoljen je tudi že nov odbor, ki ima nalogo, da sprejema novo članstvo in organizira podružnice.
Vse odloke, tičoče se razpusta stare in ustanovitve nove Kmetijske družbe, smo objavili v zadnji številki našega lista.
Iz dopisov, ki smo jih prejeli, pa vidimo, da si mnogi naši prijatelji še niso prav na jasnem, kako naj se drže napram novemu položaju. Po našem mnenju pa stvar ni tako težavna ali celo zapletena, kakor to izgleda na prvi pogled, ampak je dosti priprosita.
Naše mnenje je, da je najboljše, in najbolj pametno, če kolikor mogoče mnogo kmetov prijavi svoj pristop k novi Kmetijski družbi. Zlasti vsi stari člani naj to store. Po našem prepričanju bi bilo zelo pogrešno postaviti se ob sitran in dejati roke navzkriž in nemo in topo gledati okrog sebe. Treba je so-; delovati in se z resnim in treznim delom uve-j ljaviti, kjer in kolikor je mogoče!
Življenjska izkušnja kaže, da je tako-zvana »pasivnost« (nesodelovanje) le v izrednih prilikah rodilo kakšen uspeh, običajno pa pasivnost ne pripelje nikamor, ampak gre živo življenje navadno preko pasivnosti svojo pot, dostikrat celo na veliko škodo tistih, ki nočejo sodelovaiti. V krepkem in energičnem sodelovanju ima vsak najlepšo priložnost, da razvije vse svoje sposobnosti in da pokaže, kaj zna. Kdor pa zna, tudi nekaj velja, in kdor velja, tudi odločuje.
Nova Kmetijska družba je osnovana za kmete in kmetom je pridržana v njej vsa pravica. To je važno, kajti sedaj ko je dana vsa moč v kmečke roke, morajo kmetje pač dokazati in pokazati, kaj znajo sami. Ne gre torej samo za dvig kmečkega gospodarstva, ampak gre tudi za kmečko čast in ponos: Če bi kmetje ne uspeli, ali se jim ne bodo vsi smejali, da so kmetje nesposobni za javno življenje in že celo nesposobni za vodstvo javnih zadev in poslov? In ker gre tukaj i za gospodarski dvig i za čast in ponos vseh kmetov, zato smo mnenja, da je sveta dolžnost
vsakega kmeta, da krepko zagrabi za delo in da sodeluje tudi v novi Kmetijski družbi. Strank danes ni več, zato pa se bo tem lažje uveljavil v novi Kmetijski družbi tisti, ki več zna, ki bolje zna in ki bolje razume!
Mislimo, da brez pretiravanja lahko rečemo, da je bil Zbran v stari Kmetijski družbi cvet slovenskih kmetov. Vsi najboljši naši gospodarji in najrazumnejši možje so bili gotovo člani stare Kmetijske družbe. Sedaj pa se vprašajte: Ali ne bi bila neizmerna škoda za celokupen interes vseh kmetov, če bi se postavilo teh 10 ali celo 15 tisoč najboljših mož ob stran?
Zato svetujemo vsem svojim prijateljem: Krepko in odločno na delo! Pokažimo, da nekaj znanuo, razvijajmo svoje sposobnosti do viška in uveljavili se bomo! Z delom in s sposobnostjo!
Nova zakonodaja določa za kmete še eno velevažno ustanovo, namreč banovinski kmetijski odbor. Dotični zakon objavljamo tudi v našem listu že v več zaporednih številkah. Tudi banovinski kmetijski svet je zamišljen tako, da bodo imeli v njem odločilno besedo kmetje. V dravski banovini bomo imeli torej dve važni ustanovi za kmete, ki druga drugi ne nasprotujeta, ampak se dopolnjujeta. Banovinski kmetijski odbor bo tudi razpolagal z velikimi lethniimi dohodki in o uporabi tega denarja bodo odločali kmetje. Vprašamo: Ali ne bi bilo naravnost pogrešno, če bi kmetje ali pa le del kmetov svoje sodelovanje pri tako važni ustanovi odklonil? Prav isto pa velja tudi za novo Kmetijsko družbo! Obe ustanovi bosta lahko delali skupno, roko v roki, čeprav vsaka v svojem delokrogu. Če pa hočejo kmetje, da bo delovanje obeh ustanov res plodonosno in njim v korist, morajo pristopiti vsi, ki so dobre volje, in sodelovati. Sodelovanje v obeh ustanovah bo za celokupno naše kmetijstvo velikanskega pomena ne samo v gospodarskem, ampak še bolj v vzgojnem in v moralnem oziru, ker bodo v obeh ustanovah kmetje prišli do prepričanja in do zavesti, da znajo tudi oni sami gospodariti z javnim denarjem. To spoznanje pa bo za kmete najvažnejše. In zato pravimo:
»Vsi v novo Kmetijsko družbo!«
Pospeševanje kmetijstva.
§ 27. Pospeševanje sadjarstva se vrši po okoliših, ki se določijo, ko stopi ta zakon v veljavo. Ti okoliši morajo obsezati pridelovalna območja onih vrst sadja, ki v njih najbolje uspeva in prinaša največji dobiček. Obseg teh okolišev odredi ministrstvo za poljedelstvo s pravilnikom.
V teh okoliših se morajo odgajati v vseh razsadnikih samo one vrste sadnih dreves, ki ustrezajo okolišu, te pa v čim večjem številu in na najtrajnejši podlogi. Sadna drevesa se morajo dajati iz razsadnikov kmetovalcem največ za polovico nabavne cene, če so jim potrebna za saditev na njih zemljišču. Za zasa-
janje ob cestah, na trgih, pašnikih i. dr. se morajo dajati prikladna sadna drevesa (viso-kostebelna) brezplačno. Vendar pa se sme vršiti to šele, ko se v večjem delu zadosti potrebi kmetovalcev.
Kjer je razvito sadjarstvo, se morajo gojiti v sadnih razsadnikih tudi murve; kjer pa krajina vobče ni za sadjarstvo, tam je dopustno, gojiti tudi akacijo ali druge rastline, primerno za obrambo zoper veter — ob enakih prodajnih pogojih, kakor je rečeno v prednjem odstavku.
S sadnimi drevesi je treba zasaditi vsako razpoložno površino zemlje; zlasti v skalinah,
Visi srezki prvaki istega let&jge^zjporede po uspehih, ki so jHi dosegli pri svojih srezkih tekmah, komisijski pri pristojni županiji, ki ugotovi potem, kdo je prvak v oblasti 'za to grano proizvajanja. Prvak v oblasti dobi oblastno nagrado v denarju, diplomo in državno svetinjo.
Vsi prvaki oblasti istega leta se vzpore-de po doseženih uspehih komisijski pri ministrstvu za poljedelstvo, ki določi potem, kdo je prvak v tej grani proizvajanja za vso kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Državni prvak dobi državno nagrado v denarju, državno diplomo in državno svetinjo, ki se mu izroči na slovesen način. Imena vseh prvakov srezov, oblasti in države se objavijo v »Službenih Novinah«. Kolikor so ti prvenstveni proizvodi sposobni za trajno hranjenje, se hranijo pri ministru za poljedelstvo. Ministrstvo za poljedelstvo odredi vsako leto, koliko hoče prispevati iz državnega kmetijskega sklada za denarne nagrade srezov, oblasti in države. Vse natančnejše odredbe, kako naj se izvaja tekma, se določijo s pravilnikom ministrstva za poljedelstvo. Oblika in vse natančnejše o svetinjah se odredi s posebnim zakonom.
§ 31. Poleg tekem v posebno propagandnih granah se smejo prirejati hkrati sejmi in razstave vsake vrste kmetijskih pridelkov. Za razstavljalce na teh razstavah sme odrediti srezki kmetijski odbor iz občinskega kmetijskega sklada nagrado v denarju ali v kmetijskih potrebščinah.
Analogno smejo prirejati sejme in razr stave tudi poedine oblasti ali več oblasti skupaj (banovine).
Ministrstvo za poljedelstvo odloči za vsak primer posebe po razmerah teh krajih, koliko hoče prispevati iz državnih sredstev za podpiranje takih prireditev.

Rastlinski škodljivci.
§ 32. Zatiranje rastlinskih škodljivcev se ureja s posebnim zakonom.
Zavarovanje zoper točo.
§ 33. Zakon o zavarovanju posevkov in pridelkov z dne 31. junija 1923 se razveljavlja. S posebnim zakonom se postavi zavarovanje zoper točo na zadružno osnovo ob sodelovanju občin, oblasti in države.
Melioracije.
§ 34. Izboljševanje zemlje s posebnimi deli (melioracijami), se vrši, kolikor je v zvezi z vodnimi gradbami, po posebnih zakonih, ki obstoje o tem ali ki se še izdado.
Če se izboljšuje zemlja na drug način, tako da se krčijo trši in krši, da se zagraja s kamenjem ali živimi mejami, da se terasira, in s podobnimi deli v javno korist, se vrše ta dela po sklepih občinskih, srezkih ali oblastnih kmetijskih odborov. Taki sklepi so za vse interesente obvezni; zoper nje je dovoljena pritožba na neposrednje višje obče upravno oblastvo. V potrebnih primerih se izvajajo te melioracije sporazumno z ministrom za šume in rudnike.
Za melioracijska dela, za katera se zahteva posojilo, sme dovoliti minister za finance sporazumno z ministrom za poljedelstvo in z ministrom za gradbe na prošnjo naprav po dotičnih zakonih o vodnem pravu, i vodnih gradbah i. dr. ali, če ne gre za vodno-\ gradbene melioracije — na prošnjo dotičnega ■ kmetijskega odbora —, da pobirajo odplačil-] ne obroke takega posojila od interesentov or-! gani, poklicani za pobiranje neposrednih dav-, kov, na isti način kakor državne davke.
|	(Dalje prihodnjič.)
Malcšen n^fcf teo novi zadružni
zakon ?
kolikor niso namenjene pogozdovanju, je treba zasajati pusta zemljišča z višnjami (mara-škami), oljkami, mandeljni, rožiči i. dr., na zavarovanih krajih pa tudi s plemenitim južnim sadjem. Kmetovalcem, ki bi hoteli na-pravljati take nasade na državnem, doslej nekultiviranem zemljišču, je treba omogočiti, da pridobe tako zemljo čim ceneje. V ta namen je dajati tako zemljo v zakup; če res pridelajo sadove, se proda za prej dogovorjeno nizko ceno in ob ugodnih plačilnih pogojih. Natančneje določi o tem ministrstvo za poljedelstvo s pravilnikom soglasno z ministrstvom za šume in rudnike. Za komunalna in podobna zemljišča se določi analogno postopanje s posebnim zakonom.
§ 28. Pospeševanje travništva se vrši s propagando za namakanje, brananje, gnojenje, regeneriranje travnikov, s preora-vanjem in z zasajanjem boljših vrst travniških rastlin. Travniki morajo proizvajati najcenejšo in najugodnejšo krmo za vse vrste živali.
§ 29. Pašnike občin, zemljiških zajednic in drugih javnih teles, ledine in grmičje je treba v dolini ohraniti v mejah neizogibne potrebe za pašo in počivanje živali. Preko te meje se morajo postopno, kakor se pač pomnoži prebivalstvo, privajati k intenzivnejšim načinom kulture.	«
Pašniki v dolini se morajo ukoriščati po osnovi, ki jo izdela srezki kmetijski referent z občinskim kmetijskim odborom. V osnovi je treba določiti maksimalno število živali, ki se sme puščati na pašnik, razdeliti pašnike na poedine vrste živali, odrediti kraje za na-pajališča, način za obnavljanje travnikov, čiščenje od grmovja in plevela in višino pašni-ne za goved in drobnico. Pašnina se mora odmeriti najniže, toda tako, da ostane občini, ko se pokrijejo stroški za skupnega pastirja in prej omenjenih opravil, prebitek, ki ga je oddati občinskemu kmetijskemu skladu (§ 47).
Za hribovite in planinske pašnike (poletne pašnike, planine) se morajo urediti, kolikor niso privatna last, gospodarslke osnove po prednjem odstavku ob sodelovanju šu-marskega referenta, nadalje popisi (kataster) upravičencev in ti vsi včlaniti v pašniško zadrugo po pravilih, ki jih izda ministrstvo za poljedelstvo skladno z zakonom o gozdih in sporazumno z ministrom za šume in rudnike. Zadruge imajo nalogo, izboljševati planinske pašnike v njih produktivni moči, vzdrževati in napravljati nova napajališča, pota in prenočišča, po možnosti pa skupno podelovati in prodajati svoje produkte. Gospodarske osnove pašnikov v dolinah in po planinah odo-bruje veliki župan (ban).
Tekme in razstave.
§ 30. Vsako tretje leto se prirejajo v vsakem srezu tekme z onimi pridelki kmetijstva, ki se morajo po delovnem programu srezkega in oblastnega kmetijskega odbora propagirati v tem sreziu. Pri taki tekmi smejo sodelovati samo kmetovalci, ki imajo svoje posestvo v območju tega sreza. Tekmovalci razstavljajo svoje pridelke z označbo, na koliki površini so jih gojili, kako so jih obdelovali, koliko so pridelali skupno in na hektar (katastrski oral). Te podatke mora potrditi pristojna občinska uprava ali srezki kmetijski referent. Tekma se vrši na slovesen način. Uspeh vsakega tekmovalca se določi komisijr ski na način, ki se predpiše natančneje s pravilnikom ministrstva za poljedelstvo, s tabelami in številkami. Tekmovalec, ki doseže največje število gran proizvajanja in dobi nagrado sreza bodisi v denarju, bodisi v živalih ali kmetijskih pripravah — kakršne so pač njegove potrebe — dobi tudi diplomo in državno svetinjo. Kdor je bil pri eni tekmi prvak, ne sme tekmovati pri prihodnji tekmi.
V	naši državi imamo sedem različnih zakonskih predpisov o zadružništvu, ki so več ali manj zastareli in pomanjkljivi. Zato so osrednje zadružne organizacije že od leta 1921 delovale na to, da se sestavi in uzakoni enoten in moderen zadružni zakon. Doslej so sestavili posamezni zadružni strokovnjaki 5 načrtov, ki so ustrezali bolj posameznim pokrajinam kakor pa celi državi. Zadnjega je sestavila letošnjo spomlad Ikomisija, sestoječa iz vseh vodilnih slovenskih zadružnih delavcev. Ta načrt je od vseh najboljši, zato so ga soglasno odobrile vse jugoslovanske zveze zadrug. Ker bo ta načrt sedaj predložen vladi v odobritev, kmetijski minister je pa izjavil, da bo upošteval soglasno voljo vsega zadružništva, lahko pričakujemo, da bo v nekaj mesecih ta načrt postal zakon.
V	informacijo našim zadrugam in njih članom objavljamo glavne razlike med tem načrtom in starim zadružnim zakonom.
V	splošnem načrt vsaj glede slovenskega zadružništva ne predvideva važnejših sprememb, pač pa zakonsko predpisuje vse to, kar se v praksi že izvaja, a v starem zakonu manjka ali ni jasno.
Splošne določbe načrta
vsebujejo bistvo in delokrog zadruge in sicer tako natančno, da ne bo več sporov s sodiščem kaikor doslej in da se pod zadružnim imenom ne bodo mogla več ustanavljati razna špekulativna podjetja. Poleg kreditnih, konsumnih, produktivnih, vnovčevalnih, predelovalnih itd. zadrug bodo dopuščene tudi zavarovalne, zdravstvene, vzgojevalne in pra-vovarstvene zadruge.
Jamstvo članov bo še dailje lahko omejeno ali neomejeno, deleži pa bodo morali
biti vsi enaki. Doslej so namreč imele nekatere zadruge dvojne deleže: glavne z večjimi, opravilne z manjšimi pravicami.
Ustanovitev zadruge
se bo lahko izvršila, če bo za to 8 polnopravnih državljanov. Doslej jo je lahko ustanovila 1 oseba.
Mhče ne bo smel biti več član dveh ali večih zadrug z neomejeno zavezo. To zaradi tega, ker ni mogoče jamčiti z vsem premoženjem na več strani in da se ljudje ne bodo prezadolževali.
Praviloma bodo smele poslovati zadruge samo is svojimi člani, z nečlani pa le, če bi sicer utrpele škodo ali če bodo vršile posle po nalogu javnih oblasti.
Ako bo izstopil član iz pasivne zadruge, bo moral ob izstopu pokriti zgubo, kolikor jo odpade nanj. Doslej je obstojala ta dolžnost samo v konlkurznem postopanju.
Uprava zadruge.
Načelstvo zadruge bo moralo šteti najmanj 3 člane. Člani načelstva se ne bodo smeli zadolžiti pri zadrugi, če jim tega ne bo dovolilo nadzorstvo. Doslej zakon o tem ni ničesar določal.
Zadruga bo morala del prebitka porabiti za tvorjenje rezervnega zaklada, katerega bo smela porabljati samo za kritje izgub. Doslej zakon o tem ni ničesar določal.
Vsaka zadruga bo morala imeti nadzorstvo, ki bo sestojalo najmanj iz 3 članov. Nadzorstvo bo dolžno vršiti nadzor nad poslovanjem zadruge, pregledati knjige, zalogo in blagajno ter poročati o tem občnemu zboru. Doslej nadzorstvo ni bilo obvezno niti niso bile točno naznačene njegove pravice in dolžnosti.
Na občnem zboru bo imel načelno vsak član samo en glas. V pravilih pa. se bo lahko določilo, da ima toliko glasov kolikor vplačanih deležev, vendar največ 10 glasov. Doslej je lahko imel posamezni član neomejeno število glasov. Okrog lega vprašanja se je vršila živahna debata. Zadružni ideologi so zahtevali, da se mora uzakoniti temeljno zadružno načelo, odnosno princip gospodarske demokracije, ki dopušča posamezniku isamo en glas. Praktiki pa iso zagovarjali mnogo močnejše in v praksi odločujoče proti-razloge. Končno so prodrli praktiki s kompromisnim predlogom, glasom katerega bo posamezni član lahko imel do 10 glasov. Dalje so zahtevali zastopniki šulcedeličevskih posojilnic, naj pri njih še dalje velja sedanje glasovalno pravo. Zahteva se je sprejela v načrt iin bo za nje veljala izjema, da se bodo s časom lahko brez škode prilagodile zgoraj navedenemu demokrationejišemu načelu.
Presta nek zadruge.
Zadruge se bodo lahko razdružile ali združile z drugo zadrugo. Doslej združitev ali fuzija ni bila mogoča. Razdružiti pa se tudi ne bodo mogle, če bo tem ugovarjalo vsaj 8 članov, t. j. toliko kolikor jih je treba za ustanovitev zadruge.
Za konkurzno in poravnalno postopanje bodo veljali dotični zakoni.
Kazenske določbe.
Kazenske določbe ibodo razširjene, kazni pa predvidene v današnji valuti. S tem bodo na eni strani v veaji meri onemogočene zlorabe, na drugi strani pa bo dosežen večji red v poslovanju zadrug.
Zveze zadrug.
Prvotno se je .smatralo, da zveze zadrug v dosedanjem sestavu in z dosedanjim delokrogom najbolje odgovarjajo praktičnim potrebam. Predlagani sta bili samo dve važnejši spremembi. Doslej je zveza lahko obstojala, če je imela vsaj 50 izadrug. Ker je pokazala praksa, da zveza s tako nizkim številom zadrug ne more uspešne vršiti svojih nalog, je bil stavljen predlog, da mora imeti vsaka zveza najmanj 100 zadrug. Druga še važnejša novost naj bi bila, da bodo zveze obvezne, to se pravi, da bo morala biti vsaka zadruga včlanjena v neki zvezi. Doslej je bilo zadrugam dano na prosto voljo, da so se včlanile v kaki zvezi ali tudi ne. V slednjem slučaju je
Kostanjevica, 24. novembra 1929.
Nadvse slaba vinska kupčija v zadnjih lotih je naše vinogradnike izmodrila, da so letos napravili izjemo in niso trgali prezgodaj. Kakor je lanska zima pokazala vinogradnikom, da je napačno puščati trte kvišku do poldragega metra in so letošnjo spomlad morali požagati veliko množino suhih trt do živega debla ob zemlji, tako je tudi nekoliko slabih iletin z vinskimi krizami naučilo vinogradnike to, kar jim naši vinarski strokovnjaki pridigujejo že 30 let, da maj s trgatvijo počakajo do sredi oktobra, ako hočejo, da ne bodo čakali na kupca, kajti kdor ne čaka na trgatev, mora zaradi 14 dni prezgodne trgatve čakati do spomladi ali do poletja in še delj na tovornika. Zadnja leta pa v največ slučajih vina sploh prodati ni bilo mogoče.
Veliko so pripomogla naša oblastva in gg. sreski ekonomi, ki so izdali prepoved trgatve pred oktobrom. Vinogradniki, stari možje in ljudje starinskih navad, ki se jim je vedno zelo mudilo k trgatvi, so letos znatno popustili in so rekli, da enkrat morajo po-
vršilo kontrolo nad njimi sodišče ali upravna oblast (če jih je isubvencijonirala). Odslej bi sodne revizije odpadle.
Letošnje leto se je od strani nekaterih zadrugarjev pojavilo naziranje, da bi bilo boljše, če bi se zveze delile v poslovne in v revizijske. Dočim bi lahko obstojalo poljubno število poslovnih zvez, če bi imele vsaj po 25 zadrug ene in iste vrste, bi smela obstojati v vsaki oblasti (sedaj banovini) samo ena revizijska zveza, ki bo vršila zakonito kontrolo nad vsemi zadrugami v dotični oblasti.
Dalje se je ventiliralo vprašanje, če bi ne kazalo osnovati zveze po vrstah zadrug, tako da bi obstojala za vsako vrsto zadrug samo ena zveza.
Na konferenci, ki ise je vršila 7. in 8. novembra 1929 v Beogradu ob navzočnosti zastopnikov vseh zvez v naši državi, se je načrt zakona in gornja vprašanja še enkrat in zadnjikrat temeljito pretreslo.
Soglasno je bilo sklenjeno, da obvelja prvoten načrt zakona. Ostale bodo toraj dosedanje zveze v dosedanji sestavi in z dosedanjim delokrogom. Prav tako je bil sprejet tudi predlog, da lahko obstoja, oziroma izvršuje zakonite revizije le zveza, ki ima vsaj 100 zadrug. Vsaka zadruga se bo morala najpozneje v teku 6 mesecev včlaniti v kaki zvezi, sicer jo bo sodišče razpustilo. Zakonite revizije bodo izvrševale samo zveze po svojih stvari veščih revizorjih.
Zadinje čase se širijo vesti, da bo po novem zakonu obstojala samo ena revizijska zveza v vsaki banovini, v kateri bodo morale biti včlanjene vse zadruge v dotični banovini. Kakor je razvidno iz zgornjega, so te vesti neresnične. Čudno se nam zdi, kdo jih širi, ko pa je vsem našim zadružnim krogom znano, da bodo dosedanje zveze ostale in obdržale ves delokrog, tedaj tudi revizijsko pravico.
Ugodnosti za zadruge.
Zadruge bodo tudi po novem zakonu deležne vseh davčnih, taksnih in poštninskih ugodnosti. Večina teh ugodnosti so deležne že sedaj in so bile prevzete dotičme določbe iz dosedanjih finančnih zakonov.
Z uzakonitvijo obravnavanega načrta bodo prenehali veljati vsi dosedanji zakonski predpisi o zadružništvu.
Zadruge se bodo morale v teku 4 let po uzakonitvi prilagoditi novemu zakonu, sicer iih bo pristojno sodišče razpustilo.
skusiti, kako bo vino, ako bodo trgali šele sredi oktobra. Muhe, ose, kosi, škorci in drugi živalski ljubitelji sladkega pridelka so sicer pridno obiskovali naše vinograde še predno je bilo grozdje zrelo. Pa niti ti priganjal-ci in izseljevalci trgatve nas niso prisilili, da bi popustili od trdnega sklepa, da hočemo letos res nekaj izvrstnega in da letos »ga ne bo Bog dal«, nego ga hočemo »sami pridelati.«
Kakor sadja, se je iz Dolenjske odposlalo tudi precej grozdja. Velike množine špa-njola, kozjega seska, muškatnega španjola, muškatelca in drugih namiznih vrst bi lahko dale Vsako leto mnogo takojšnjega denarja našim vinogradnikom že v jeseni, da bi potem lažje čakali na vinskega kupca čez zimo tje do spomladi ali še dalj. Toda poštne tarife še niso prilagodene za razpošiljanje grozdja, ki je na Dolenjskem tako dobro in neke posebne slasti, da se mu ne more primerjati celo sicer v sladkorju mnogo višji smederevski pridelek. Vinarsko društvo bo imelo v naslednjih letih hvaležno nalogo, da bo posredovalo za znižanje poštnin zabojev
in košar, v katerih se pošilja grozdje, tako, da bi prišlo na kilogram bratto-pošiljke kvečjemu en dinar poštnine in bi potem stala poštnina za 5 kg 5 Din, kar bi bilo primerno za eno pošiljko, ki je vredna 25 do 35 Din.
Mošti v kostanjeviškem okraju, osobito v občinah Sv. Križ iin Kostanjevica so dosegli 21 in celo 22% sladkorja. Črnina je splošno kazala 17-50 do 18-50%, dočim so mešani mošti (črnina in belo grozdje) kazali po klo-sterneuburški tehtnici 18 do 20%. Finejše vrste pa so dosegle 20 stopinj in čez. Rizling, ki je navadno šibkega sladkorja, je letos v Avguštinah pri Kostanjevici dosegel 21 odstotkov. Beli burgunidec in rUlandec pa sta sredi oktobra dosegla 22%. Zajčke pri Kostanjevici so dale mošte s za pol procenta višjim sladkorjem.
Izvrstno blago so dosegle tudi gorice: Bočje, Dol, Šutenski vrh in Brezovice, posebno pa Gadova peč in Piroški vrh ter Stanko^ vo. V Dolu smo merili celo črnino z 19 odstotki sladkorja, v nekaterih legah celo z 20 odstotki.
V razmerju z višino sladkorja je gine-vala ob zoritvi vinska kislina, ki se bo še posebno zmanjševala v mladem vinu čez zimo, katero bo odmetavalo kislino v obliki vinskega kamna na stene sodov in v droži.
Kupčija se sicer še ni posebno razvila, vendar so bile odprodane že precejšne količine letošnjega pridelka. Posebno so prodali že znani pridelovalci, katerih pošteno ime slovi že več let. Cene se sedaj gibljejo med 4 do 7 dinarjev, kakor zasluži kvaliteta. Te cene so za vinogradnika povoljne in tudi za kupca ne previsoke. — Ker ponekod tudi količina letošnjega pridelka soglaša s kakovostjo, je vina oziroma mošta še veliko na razpolago. Žalibog se opazi, da se kupci, tako gostilničarji, kakor vinski trgovci nekoliko boje, da bi si napolnili velike zaloge kljub izvrstnemu blagu, dokler so te zaloge podvržene državni trošarini, kar je bilo vpeljano v letošnjem letu. Zelo bi bilo koristno, da bi se v tem pogledu tako preuredilo, da bi vino zapadlo trošarini šele potem, ko pride v nadrobni promet, to je, v točilno klet gostilničarja ali vimo-točnika pod vejo. Zaloge pa naj se pusti pod kontrolo brez zatrošarinijenja v založnih kleteh. S tem popustom se ne bi pomagalo le točilnim obrtnikom, nego v veliki meri vinogradniku, kateremu se bo odprla vinska kupčija, kakor je bila pred leti. Dobrota letošnjega dolenjskega pridelka jamči za to, treba je samo še dobre volje odličnih činiteljev.
K nabavi dobrega in stanovitnega vina ozir. mošta radevolje posredujeti Kmetijski podružnici v Sv. Križu in v Kostanjevici na Krki.	L. Bučar.
MLADJNSKIVESTNIK
Orlavas. Tudi letos priredi naše »Društvo kmetskih fantov in deklet — Zimzelen« Miklavžev večer in sicer v nedeljo, dne 1. decembra t. 1. v dvorani g. M. Kapusa na Grob-Iji ob Savinji. Sv. Miklavž bo tokrat posebno obložen in bo obdaril vse stare in mlade; zato naj nobeden ne zamudi prihoda, ki bo točno ob 6. uiri zvečer. Poleg nebeških krilat-cev in peklenskih rogačev se bo potrudil na zemljo tudi sv. Anton Puščavnik, ki bo delil odpustke vsem, ki jih bodo potrebni; posebno pa se bo oziral na dekleta. Pri prireditvi igra priljubljeni kvartet. — Darila za sv. Miklavža se sprejemajo do prihoda v gostilni Kapus. — Da ne bo nepotrebnih zmešnjav, se prosi točnih naslovov. Vsi, ki ste vredni obdaritve in potrebni odpustkov, se vljudno vabite! — Odbor.
Ketošnfa vinska letina na Dolenjskem.
NOVICE.
Navodila bana za proslavo 1. decembra in kraljevega rojstnega dne. Ban Dravske banovine g. inž. Dušan Serinec sporoča javnosti o proslavi 1. in 17. decembra 1929. ter izobešanju državnih zastav naslednje: Dne 1. decembra praznuje naš celokupni narod svoj največji narodni in državni praznik, praznik enajstletnice osvobojenja in ujedinjenja, 17. decembra pa praznujemo rojstni dan Nj. Vel. Aleksandra I., kralja Jugoslavije. Letos imata navedena praznika še prav poseben pomen. Letos bo namreč prvič, ko se bo vršilo to praznovanje v okoliščinah, ki bodo tudi na zunaj pokazale naše popolno ujedinjienje. Zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja je dal naši državi ono ime, ki so si ga v svojem delu in v svojih borbah za naše osvobojenje in ujedinjenje zamislili vsi, ki so polagali temelje naši edinstveni državi: kraljevina Jugoslavija. Omenjeni zakon pa je poleg enotnega imena določil tudi za naš narod skupno nacionalno zastavo, ki je naša državna zastava. Odpravil je vse plemenske zastave, ki so nam v prejšnjih časih, ko smo ječali še pod tujim jarmom, bile naše narodne svetinje ter nas vzpodbujale k vztrajnosti v borbi za svobodo. V določbi, da se smejo v obče izdbešati in nositi samo državne zastave, moramo tedaj videti le simbol naše nerazdružljivosti in enakopravnosti. Temu svojemu prepričanju moramo dati tudi na videz izraz s tem, da na dan praznovanja naših največjih državnih in narodnih praznikov iz-obešamo samo našo državno zastavo, zastavo kraljevine Jugoslavije. Tega pa ne bomo storili samo zaradi dolžnosti, ki nam jo predpisuje pozitivna določba zakona, temveč tudi iz notranjega globokega prepričanja, da smo en sam narod v naši kraljevini Jugoslaviji te? da hočemo tudi na zunaj manifestirati ter vsemu zunanjemu svetu pokazati to svojo edinost.
Trije novi zakoni. Nj. Vel. kralj je podpisal tri nove zakone in sicer: konkurzni zakon za Jugoslavijo, zakon o prisilni poravnavi izven konkurza in zakon o uveljavljenju konikurznega zakona in zakona o prisilni poravnavi izven konkurza. Po določbah tega zakona dobita oba prva zakona Obvezno moč za vso državo s 1. majem 1930.
Imenovanja pri upravi Dravske banovine. Za srezkega načelnika v Ljubljani je postavljen g. dr. Andrejka. Za načelnika trgovinskega oddelka pri dravski banovini je imenovan dr. Marn, dosedanji vodja tega oddelka pri ljubljanski oblasti. Za načelnika poljedelskega oddelka je postavljen gosp. inž. Anton Podgornik, ravnatelj poljedelske šole na Grmu pri Novem mestu. Za inšpektorja je imenovan g. inž. Josip Zidanšek, oblastni referent v Mariboru. Za višjega poljedelskega svetnika pa Franjo Trampuž, oblastni referent v Ljubljani.
Sprejemi pri banu. Uradno se objavlja: Občinstvo se opozarja, da je ban Dravske banovine določil za sprejemanje strank vsak torek in petek, izvzemši praznike, in sicer od 10. do 13. Občinstvo se opozarja, da se drži dni, ki so določeni za sprejem.
Velikodušen dar je poklonil za »Slepski dom« v Ljubljani g. Anton Šubelj, operni pevec, ki je ob priliki velike pevske turneje po Ameriki priredil v New-YoTiku koncert v korist fondu za zgradbo doma za slepe. Gospod Šubelj je izročil gradbenemu odboru 14.350 dinarjev.
Prošnje za vojaške olajšave. Mladeniči, ki so bili pri letošnjem rekrutiranju spoznani sposobni za vojaško službovanje in nameravajo prositi za olajšave, ki jih predvideva zakon o ustrojstvu vojske in mornarice glede skrajšanega roka, oprostitve službovanja ali njega odložitve, naj pravilno opremljene pro-
šnje vlože do 20. decembra preko sreskih načelstev in ne direktno vojnemu okrožju.
Zakon o kontroli izvoznih pridelkov. —
Nj. Vel. kralj je predpisal in proglasil zakon o nadzorstvu poljedelskih pridelkov, namenjenih izvozu. Zakon se glasi: § 1. Minister trgovine in industrije lahko v soglasju z ministrom poljedelstva in po zaslišanju gospodarskih zbornic, glavnega zadružnega saveza ter glavnih zainteresiranih udruženj izvoznikov in poljedelcev predpiše z uredbami, pravilniki in naredbami: 1. pogoje o kakovosti in paketiranjiu, pod katerimi se posamezni poljedelski pridelki in njihovi izdelki (pre-radjevine) smejo izvažati iz države: 2. po potrebi za posamezne pridelke tudi čas spravljanja in način predelave; 3. nadzorstvene ukrepe, ki jamčijo za izvrševanje teh predpisov. — § 2. Pooblastilo v § 1. velja za žitarice, sadje in ^zelenjavo, sveže in predelano, hmelj, konoplje, lan, breskve, papriko in druge pridelke in njihove izdelke, ako nastane na predlog poljedelskih organizacij (§ 1.) potreba nadzorstva pri izvozu. — § 3. Nadzorstvo, ki je določeno v § 1., bodo opravljali kontrolni organi, ki jih bodo odredili prisrtoj^ ni bani po zaslišanju gospodarskih zbornic. 'Kontrolni organi so lahko komisarji, komisije ali zavodi po posameznih izdelkih in obsegu poslcv, ki spadajo pod nadzorstvo. ! Sestanek agrarnih interesentov se vrši v nedeljo dne 1. decembra 1.1. po prvi maši pri 'g. Fr. Poljancu v Šmarjeti.
G. dr. Janko Rajer, veterinarski referent pri bivšem mariborskem vel. županu, je bil postavljen za veterinarskega delegata pri našem poslaništvu na Dunaju.
Katoliški škofje v Beogradu. Pretekli teden so prišli v Beograd zagrebški nadškof g. dr. Bauer ter škofa gg. dr. Jeglič in dr. Bo-nefačič v zadevah, ki se tičejo katoliške cerkve. Obiskali so razna ministrstva ter razpravljali v pravosodnem ministrstvu o proračunu katoliške cerkve in v trgovinskem ministrstvu o vprašanju verouka v trgovskih šolah. Sestali so se tudi s predstavnikom pravoslavnega svetega Sinoda.
Novi predstavniki »Narodne Odbrane«. Na zadnjem kongresu »Narodne Odbrane« je bil izvoljen za predsednika general Ljubo-mir Milic, za podpredsednika pa med ostalimi tudi g. dr. Vek osi av Kukovec.
Glasbena Matica v Franciji. Preteklo soboto je odpotovala ljubljanska Glasbena Matica na Francosko, kjer bo priredila več pevskih koncertov. V Parizu bo nastopila 2. decembra.
Vzhodne reparacije. V Parizu je zasedal poseben odbor, ki bi moral urediti vprašanje vojne odškodnine, katero naj plačajo Avstrija, Madžarska in Bolgarija. Bolgarija bi morala plačevati po 12 milijonov zlatih frankov v prihodnjih 37 letih. Ker sta se Ogrska in Bolgarija plačevanju vojne odškodnine odločno uprli, ni prišlo v Parizu do nobenega zaključka.
Sodba o šumskib aferah. V ponedeljek je Državni svet razglasil sodbo v zadevi gozdnih afer, v katerih so bili obtoženi višji uradniki gozdnega ministrstva, da so oškodovali državo za težke milijone dinarjev. Obsojenih je bilo sedem uradnikov na izgubo pokojnine, eden pa na znižanje plače.
Trda glava. V zaporih ljubljanskega sodišča se nahaja kaznjenec, ki je povzročil osebju sodišča te dni veliko razburjenje. Ko je stopil paznik v njegovo celico, mu je kaznjenec izjavil, da si je zabil v glavo žebelj in ga je vprašal, če je tudi on tak junak, da si upa kaj takega storiti. Paznik mu je poskusil žebelj izdreti, vendar ga ni mogel niti omajati. Zato ga je odvedel v bolnico, kjer so mu s težavo izvlekli 5 cm dolg žebelj iz glave. Kaznjenec je storil ta nenavaden čin v tre-notni 'duševni zmedenosti. Po izjavi zdravnikov bo ostal pri življenju.
Popravek. V st. 46. »Kmetskega lista« z dne 13. novembra t 1. smo objavili notico »Poskušen samomor?«, ki ne odgovarja resnici in je pomanjkljiva. V kolikor je bil s to notico prizadet g. Peter Mavrin, mu s tem popravkom dajemo radevolje popolno zadoščenje.
Požigalec se je sam prijavil. Ljubljanski policiji se je sam prijavil Jurij Šavpah, ki je lansko spomlad zažgal skedenj posestniku Šponu pri Bledu. Policija domneva, da ima v rokah onega nevarnega zločinca, ki je po-žigal zadnja leta po vsej Gorenjski in pred katerim so trepetali gorenjski kmetje. Do sedaj še ni- hotel priznati drugih zločinov. Policija ga zaslišuje z vso strogostjo.
Uboj. V Župelevcu pri Brežicah so se na svatbi sprli fantje iz dveh vasi. Iz spora se je razvil pretep, med katerim je obležal mrtev 23-letni Franc Kržančič.
Nesreča. Mokronoški trgovec Jožef črček je .vozil s sejma proti domu manufakturno blago. Pri mokronoškem pokopališču je zadel voz ob mejni kamen in se prevrnil ter pokopal pod sabo trgovca. Posestnik Zupet, ki se je tudi vozil s trgovcem, se je rešil, črčka so pa potegnili mrtvega izpod voza.
Mlinski kamen se je razletel. Mlinar Sti-pič v Galdovu pri Sislku je kupil nove mlinske kamne ter jih je pretekli teden preizku-ševal. Kar naenkrat pa se mlinski kamen raz-leti in drobni kosci so zadeli opazovajočega mlinarja ter ga raztrgali na kose.
Rimske najdbe v Beogradu. V Beogradu kopljejo temelj za veliko palačo zavarovalne družbe »Jadran«. V globini sedmih metrov so našli delavci ostanke rimskega oltarja. Kakor so dognali, je bilo na sedanjem stavbisču v rimski dobi veliko pokopališče.
Tihotapec tobaka na debelo. Kmet Stanko Kučan iz Bačke je nakupil velike množine tobaka od tamošnjih sadileev tobaka ter ga naložil kar na voz in ga prodajal raznim trgovcem. Imel pa je smolo. Finančni organi so možakarjevo tihotapstvo odkrili ter mu zaplenili tobak, voz in konja, njega samega pa aretirali.
Umor agrarnega uradnika. V banatsko občino Beodra pri Vel. Beokereku je prispel uradnik agrarnega urada Stevan Teodorovič, da izvrši revizijo agrarnih odnošajev na vele-posestvu Karačoni. Ker je imel trgovec Pajič neupravičeno tri orale agrarne zemlje, mu je bila ista odvzeta. To je silovito razburilo trgovčeva dva sinova, ki sta počakala uradnika Teodoroviča ter ga z noži usmrtila.
Vpoklic rekrutov, rojenih 1904. in 1905. leta. Letos bodo poklicani na odsluženje svoje kadrovske Službe v času od 5. do 10. decembra in to: Vsi rek rut i, rojeni 1904. leta, kateri so bili letos spoznani kakor sposobni. Vsi rekruti, rojeni 1905. leta, kateri so že služili v kadru, pa so bili iz istega odpuščeni kot začasno nesposobni, a so bili letos spoznani za sposobne.
Naši vojni ujetniki v Rusiji. V smislu razglasa ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje se morajo vse prošnje za vrnitev naših bivših vojnih ujetnikov, ki so še ostali v Rusiji, pošiljati potom ministrstva za vnanje zadeve našemu poslaništvu v Varšavi, ki zastopa interese naših državljanov v sovjetski Rusiji.
Smrt velikega francoskega državnika. V Parizu je umrl »oče zmage v svetovni vojni«, kakor so ga imenovali, Clemenceau. Ko je bila 17. leta zelo dvomljiva zmaga zaveznikov nad centralnimi silami, zlasti še, ker je bila Rusija v popolnem razsulu, je stopil na krmilo francoske vlade 77 letni starec Clemenceau. \ Njegovo geslo je bilo »Do končne in popolne zmage«. Z izredno energijo in odločnostjo je ' šel na delo. Dosegel je enotno vodstvo vseh zavezniških čet pod generalom Fochom na fronti, a zaledje je neusmiljeno očistil vseh i razkrajalnih elementov. S takim postopanjem
je dvignil moralo naroda in vojske ter pri-vedel Francijo do popolne zmage. Umrl je v starosti 90 let.
Ustavitev komunističnih časopisov v Pragi. Ker so bili trije češki komunistični listi večkrat zaplenjeni, je okrožno sodišče v Pragi po zakonitih predpisih ustavilo njihovo izhajanje.
Nov predsednik republike v Mehiki. V
Mehiki so se vršile volitve predsednika republike. Izvoljen je bil Ortiz Rubio, ki ima namero vso neobdelano zemljo razdeliti med kmete. Volilni boj je bil zelo hud in je bilo 15 ljudi ubitih, a 30 ranjenih.
Preseljevanje naroda. Nad 60.000 nemških kmetov v Rusiji se pripravlja na pot, ker jim pod sovjeti ni več obstanka. Sovjetske oblasti so pričele po kmetih s prisilnim odvzemanjem žita, ker se boje, da ne bi mesta ostala sredi zime brez kruha. Mnogim kmetom so odvzeli vse. Posebno ostro nastopajo bojševiki proti premožnejšim kmetom. To nevzdržno stanje je prisililo velik del nemških kmetov, da zapusti svojo kmetijo in odpotuje iz sovjetske Rusije.
Hujskarije avstrijskega časopisja. Dunajsko klerikalno časopisje je pričelo zadnje dni grdo hujskarijo proti naši državi in širi raznovrstne izmišljene vesti o velikih aretacijah v Zagrebu in drugod. Kakor se je moglo dognati, stoje za tem časopisjem avstrijski fašisti in oni frankovaki izdajalci, ki so pobegnili iz naše države.
Potres v Kanadi. V .kanadskih provincah, ki leže ob Atlantskem oceanu, so zabeležili pretekli teden silno močne potresne sunke. Center potresa pa ni bil na suhem, ampak pod morjem in je poškodoval deset preko-oceanskih kablskih zvez.
Čudna človeška pošast. V Diisseldorfu v Nemčiji se je pojavila nenavadna zver v človeški podobi, ki že dalj časa mori s posebno naslado ženske in otroke ter jih nato zakopava ob robu nekega gozda. Vsako žensko, ki jo dobi na samem, zabode najprej z bodalom v sence potem jo ubada po telesu, dokler se ne nasiti sadističnega uživanja. Dosedaj je
umoril 10 žensk, deset jih je pa samo ranil. Policija že štirinajst dni zasleduje morilca noč in dan, pa ga vendar ne more odkriti, čeprav je dobila od njega več pisem, v katerih označuje mesto, kjer je svoje žrtve zakopal. Na podlagi teh pisem so delavci resnično odko-palli par ženskih trupel.
Miš razgnala ženski shod. Pri zadnjih občinskih volitvah na Angleškem je imela kan-diidatki-nja gospa Grundy velik političen shod. Med govorom je zletela po dvorani lepo reje-na miš. Med zborovalkami je nastal oglušujoč vrisč in v nekaj minitah je bila dvorana prazna. Ker gospa kandidatkinja ni imela nobenega poslušalca, je še sama zapustila govorniški oder in odšla.
Ruska ofenziva v Mandžuriji. Ruske čete so prešle v delni napad na mandžurski fronti ter so zasedle mesti Dalainor in Mazurio. Kitajci so pustili na bojišču nad 2000 mrtvih, ostale čete so se pa v neredu umaknile. Generalni štab je zaprosil centralno vlado v Namkingu za pomoč, ker ise proti sovjetskemu letalstvu in artileriji ne morejo zoperstavljati.
44 Nepovabljeni gosti. V mestu Buffalo v Severni Ameriki so priredili denarni velikaši in fabrikant! razkošno večerjo. Ko so se visoki gospodje najlepše in najprisrčnejše zabavali, prikorakajo v dvorano novi elegantno oblečeni gostje. Sprva so jih začudeno pogledali, potem so jim pa ponudili prostore. Novi gostje so se za ljubeznivost lepo zahvalili ter nato bankirje in fabrikante z revolverji v rokah potisnili k steni dvorane in jih popolnoma izropali. Pobrali so jim ves denar in dragocenosti. Roparji so brez sledi izginili.
Križevci v Prekmurju. Čebelni tatovi so se pojavili v našem kraju. Posestniku Štefanu Gergaru so tatovi umorili pet rojev. Tri so odnesli, dva so pa morali pustiti, ker jih je gospodar prepodil. — Pri posestniku Štefanu Hariju se je dogodila čudna nesreča. Lepa breja krava je bila na času in ni mogla skotiti. Po nasvetu živinozdravnika so kravo pobili in dognali, da je bilo tele tako močno pri-raščeno, da bi krava sploh ne mogla oteletiti in da so morali tele izrezali.
PBDLiSTE
H. von Kleist-Ivan Albreht:
Zaroka na St. Domingu.
(Nadaljevanje.)
Kaj se je zgodilo dalje, nam ni treba sporočati. Saj vsakdo, ki pride do tega mesta, čita sam od sebe. Ko se je tujec spet obvladal, ni vedel, kam ga bo privedlo dejanje, ki ga je storil. Uvidel pa je medtem toliko, da je rešen in da mu v hiši, kjer se nahaja, 7, dekletove strani ne preti nič hudega. Ko jo je videl sklenjenih rok jokati na postelji, je poskušal vse, karkoli je le mogel, da jo ■pomiri. Vzel si je s prsi mali zlati križec, dar zveste Marijane, njegove pokojne neveste. Med brezmejnim ljubkovanjem se je sklonil madnjo in ji obesil križec kot zaročni dar — kakor ga je imenoval — krog vratu. Ker se ■je topila v solzah in ni slišala njegovih besedi, je sedel na rob postelje, zdaj božal, izdaj poljubljal njeno roko in dejal, da zjutraj zaprosi mater zanjo. Opisal ji je, kakšno malo, svobodno in neodvisno premoženje ima ob Aari. Stanovanje, udobno in dovolj prostorno, da sprejme v svoje okrilje njo in mater, ako ji bo starost dopuščala potovanje. Polja ima, vrtove, travnike in vinograde, pa starega, ča-stitega očeta, ki jo bo hvaležno in z ljubeznijo sprejel, ker mu je otela sina. Ker so ji solze venomer curkoma lile na blazine, jo je z obema rokama objel in jo tudi sam ves gi-njen vprašal, kaj ji je storil žalega in da mu li ne more odpustiti. Prisegel ji je, da mu
ljubezen do nje nikdar ne izgine iz srca in da ga je v omami čudovito zmedenih čutov samo zmes poželjemja in strahu, s kakršnim ga je bila navdala, mogla zavesti v tako dejanje. Nazadnje jo je še opomnil, da že ble-ste jutrne zvezde in da utegne priti mati in jo presenetiti, aiko še dalje ostane v postelji. Rotil jo je, naj zaradi svojega zdravja vstane in si še nekaj ur odpočije na svojem pravem ležišču. Zaradi njenega stanja naenkrat v najstrašnejših skrbeh, jo je vprašal, ali naj jo odnese v njeno čumnato. Ker pa na vse, kar koli je predlagal, le ni nič odgovorila in je samo tiho tarnajoč z glavo v dlani skrito negibno ležala na razmetanih blazinah na postelji, mu nazadnje ni preostajalo nič drugega, nego da jo brez nadaljnega razgovarjanja dvigne; kajti dan je že jasno poblesteval skozi obe okni. Kakor brez življenja mu je visela ■z rame, ko jo je nesel po stopnicah v njeno čumnato. Ko jo je položil na posteljo in ji med tisočerim ljubkovanjem še enkrat vse ponovil, kar ji je bil že povedal, jo je še enkrat imenoval svojo ljubo nevesto, ji dahnil poljub na lice in odhitel nazaj v svojo sobo.
Čim se je docela zdanilo, se je podala stara Babekan k hčerki, sedla na njeno posteljo in ji razodela, kakšne načrte ima glede tujca in todi glede njegove potne družbe. Ker se vrne zamorec Congo Hoango šele čez dva dni, je menila, da je vse odvisno od tega, kako ta čas zadržati tujca v hiši, ne da bi bilo treba spuščati vanjo družino njegovih svojcev. Njena navzočnoist bi zaradi svoje številnosti namreč lahko postala nevarna. V ta namen, je dejala, si je zamislila, da bo tujcu natvezla, češ da se bo po pravkar prispeli
Mongoli se bodo tolkli za boljševike. —
Listi poročajo, da je Mongolija obljubila sovjetski vladi 60.000 mož vojske, ki bodo v slučaju splošne vojne napovedi med Rusijo in Kitajsko, prodirali v bok kitajski armadi.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Tukajšnje sokol-sko društvo bo letos prvič svečano proslavilo drž. praznik našega ujedinjenja, 1. december, ki je'ob enem tudi sokolski praznik. Proslava se bo vršila v nedeljo, dne 1. decembra ob 6. uri zvečer v prostorih gostilne g. Frasa. Na sporedu je slavnostni govor, telovadne, tamburaške in pevske točke. Vstopnina je prostovoljna. — Na predvečer, t. j. v soboto ob 6. ur\ zvečer se bo vršila bakljada z godbo. Pridite, da s častno udeležbo dostojno proslavimo ta naš največji zgodovinski dan! — Zdravo!
Drtija pri Moravčah. Prijazno selo Drtija v lepi moravški dolini je dobilo svoj vodovod. Vaščani so zelo zadovoljni s to koristno napravo. Zaslugo za napravo vodovoda ima v prvi vrsti g. nadučitelj Toman Janko, ki se zanima pridno za razne koristne gospodarske naprave v moravški dolini in je tudi duševni vodja te naprave. Na tem mestu mu vaščani izrekajo iskreno zahvalo ter mu želijo še mnogo uspeha pri njegovem delu. Zahvaljujemo se tudi g. inženirju higijenskega zavoda ter ravnateljstvu tega zavoda, kakor tudi oblastnemu odboru za dosedanjo denarno podporo. Vsa čast gre tudi našemu domačemu ključavničarju g. Birku Miroslavu za izvršitev njegovega dela pri vodovodu. Poročevalec pripominja, da so domačini žrtvovali mnogo časa in žuljev pri kopanju jarkov itd. ter pokazali s tem svojo zavednost sebi v korist in drugim v vzgled.
vesti general Dessalines s svojo Vojsko obrnil v to pokrajino. Potemtakem da bo zbog le • prevelike nevarnosti mogoče šele tretji dan, ko bo že mimo, omogočiti rodbini sprejem v hišo, kakor on to želi. Da ne bo odpotovala, je zaključila, mora družba sama biti preskrbljena z živili. Da se je bo kasneje mogoče polastiti, jo je treba obdržati v krivi nadi, da bo dobila v hiši zavetje. Omenila je, da je to važno. Družina ima namreč skoraj gotovo dokaj imetja s seboj. Pozvala je hčer, naj jo v nameri, ki jo ji je razodela, na vso moč podpira. Tončka se je na postelji napol dvignila. Rdečica nejevolje ji je hušknila na obraz, ko je dodala, da bi bilo ostudno in podlo, ako bi tako kršili gostoljubje na osebah, ki sta jih izvabili v hišo. Menila je, da mora biti preganjanee, ki se je izročil v njuno varstvo, tem bolj varen pri njima. Zagotovila ji je, ako ne opusti krvave namere, kakršno ji je izdala, da pojde takoj k tujcu in mu javi, kakšna razbojniška luknja je hiša, kjer je upal najti svojo rešitev. »Tončka!« je rekla mati, uprla roke v bok in jo debelo pogledala. — »Gotovo!« je odvrnila Tončka in padla z glasom. »Kaj nama je storil žalega ta mladenič, da ga hočeva po razbojniško napasti, ubiti in ga izropati? Kakor sva videli, ni niti Francoz po rodu, ampak Švicar! Ali veljajo pritožbe, ki jih navajajo tu zoper na-selnike, tudi v okolišu tistega otoka, ki prihaja on z njega. Ali ne kaže celo vse na to, da" je najlbolj plemenit in najbolj izvrsten človek in da gotovo rii soudeležen na krivicah, ki jih očitajo zamorci njegovemu plemenu?« — Medtem ko je starka opazovala čudni dekletov izraz, je samo drhtečih usten
ln icciaf bomo ml
Ker naslednji članek iz neznanih mi razlogov ni mogel biti objavljen v »Narodnem Gospodarju« tak, kot ga je podpisani napisal, ga objavljam v »Kmetskem listu«, a uglednemu uredništvu se za izkazano uslugo majiskreneje zahva-. ljujem.	Pisec.
Kdor Sita nemške gospodarske revije, naleti često na znake, da v nemškem kmetijskem zadružništvu ni nekaj v redu. Čujejo se precej konkretni glasovi, da čedalje ibolj prevladuje ibirokratizem, olesenel, neploden in pa drag seveda. N. Pr. »... Otežkočena je situacija vsled tega, ker je naše (kmetijsko zadružništvo — čisto nasprotno inozemskemu — v toliki meri odpovedalo, da, olesenelo v neko, popolnoma neplodno birokracijo.« »... Nemškega kmetlijsikega zadružništva nesposobnost nosi glavno krivdo, da propada kmetijstvo in mlekarstvo v Nemčiji.« Tako črtam v nekem nemškem strokovnem listu; značilno je, da se je pisec dotičnega članka skliceval na nelko razpravo v danskem mlekarskem listu, kjer pa podpisani teh paisusov ni našel. Da ;pa so take besede resnične in upravičene, je izame (pisca) izven vsakega dvoma; prve dokaze zato sem zbral že za časa svojega bivanja v Nemčiji, a v ostalem dovolj jasno dokazuje nemški perijodični strokovni tisk, da so tako zadružne, kot vse ostale kmetijske ustanove dobesedno natrpane z raznimi svetniki, inšpektorji, vladnimi svetniki, kontrolorji, doktorji, inženerji itd., ki vsi delajo na »povzdigii« kmeta. Naravnost tragikomično se sliši, kar piše o teh ljudeh neki drugi nemški list, namreč, da nemški kmet iprav iz povdarlkom izjavlja, da odklanja vsako »povzdigo« s pomočjo vrvi okrog vratu.
Ali je komentar še potreben ...?
Pred mano leži drobno delce »Die ge-nossenschaftliche SelbstMlfe der danischen Landwirtschaft«. Da nimam tega v rokah, sko-
dejala, da mora ©strmeti. Vprašala je, kaj je zakrivil mladi Portugalec, ki so ga nedavno s kiji ubili na poti pred hišnimi vrati. Vprašala je, kaj sta zagrešila oba Nizozemca, ki sta pred tremi tedni padla na dvorišču od zamorskih krogel. Hotela je vedeti česa krive troje Francozov in toliko drugih belopoltih beguncev, ki so bili izza izbruha vstaje s puškami, sulicami in meči pomorjeni v hiši. »Pri svitu solnca!« je dejala hči in divje vstala, »zelo krivično ravnaš, ko me spominjaš teh gro-zovitcsti! Nečlovečnosti, kakršnih ste me prisilili. da sem jih udeleževala, so se zdavnaj upirale mojim najtainešim čustvom. In da se spravim z maščevanjem božjim za vse, kar se }e zgodilo, ti prisegam, da raje desetkrat umrem, nego bi dopustila, da se temu mladeniču skrivi le en las. dokler živi pod našo streho. »Dobro!« pravi tedaj starka z nenadnim izrazom popustljivosti, »tujec naj potuje! Ali ko se vrne Congo Hoango« je dostavila in vstala, da bi c di ši a iz sobe »in izve, da je ■belokožec prenočeval v naši hiši, odgovarjaj sama za sočutje, ki te je pripravilo do tega, da si ga kljjub izrecni prepovedi spet pustila oditi.«
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Undska $am@P0m@i
sprejme za slučaj smrti in doživetja vse'zdrave osebe od f. do 90. leta in izplača do največ S>in 53.000 na podporah.
Zahtevajte brezplačno pristopno izjavo.
raj gotovo bi molčal še naprej, ker vem koliko jih je, ki se pomilovalno smejejo vsemu, kar ni iz Nemčije, lin je izvor neke ideje sploh njih edini kriterij.
To delce pa, ki ga je spisal agronom, doktor filozofije in državnih ved (R. Kaysen-breehit), je dokaz, da so vse spredaj napisane in citirane trditve popolnoma resnične, in da ne le nemški kmet, ampak tudi že izobraženci, kot je n. pr. imenovani pisec, priznavajo, da so jo s svojo organizacijo zavozili.
Toda poslušajmo, kaj pravi imenovani pisec o danskem, kaj o nemškem zadružništvu.
»Na podlagi pravilne in pravične razdelitve zemlje, in mešanja posestev razne velikosti, a prešinjeno duha za skupnost, ki se v vsej organizacija kmetijstva izraža, prešinjeno neomajne volje za sodelovanje, si je dansko kmetijstvo ustvarilo — roko v roki z znanstveniki in konzulenti —pridobitno zadružništvo, ki je po svoji enotnosti edino na svetu. Baš to je značilnost danskega zadružništva, da predstavlja predvsem pridobitne organizacije. V Nemčiji obstoja kakih 40.000 podeželskih zadrug; od teh je približno polovica kreditnih a šestina električnih. In baš to, da na Danskem pridobitno zadružništvo zavzema prvo mesto, je odločilno za rentabilnost tamkajšnjega kmetijstva".« Nato podaja pisec prav zanimive in natančne statistične podatke, približno iste, kot jih je podpisani objavil v mar-čcvi številki »Narodnega Gospodarja« in zaključuje nato.
»Ako je pri nas (namreč v Nemčiji) dosedaj na tem polju zabeležiti le majhne uspehe, je pripisati predvsem dejstvu, da je naše kmetijsko zadružništvo premalo kmetsko.« V
osmih poglavjih navaja zatem ustroj in poslovanje posameznih vrst zadrug, a kot zaključek za nemške razmere izvaja v posebnem poglavju sledeče:
Zadružno gibanje na Danskem ima drug izvor in drugačen razvoj ikot nemško; Raif-feisen iin Haas nista bila kmeta; gledala sta samopomoč predvsem v zadružnem denarnem in blagovnem prometu. Dansko zadružno gibanje je nastalo pozneje in predvsem v »po-zadruženju« kmetijskih posestev, t. j. z vnov-čeniem kmetskih pridelkov na zadružni podlagi. In to je odločilno. Za to nalogo pa je večina vodilnih zadragarjev v Nemčiji in ostali Evropi brez zadostnega razumevanja. Saj je zato potreben vpogled v jako komplicirani kmetijski organizem, do sleherne kretnje in gonilne sile, zlasti v kmetskem gospodarstvu. Kriza nemškega zadružništva je kriza zaupanja kmetskega stanu napram »upravi« nemških zadrug. Drugače na Danskem.
Paralel za naše razmere ne bom delal, ker bi prišel do prežalostnih zaključkov, pač pa naj se mi dovoli vprašanje: In kdaj bomo mi spoznali...? Kdaj bomo spoznali, da ni vse dobro, kar iz Nemčije pride, kdaj spoznali to. kar velja na Danskem, v Nemčiji in po celem svetu, namreč, da je kmet kvas in sol pridobitnega zadružništva. Da, tudi pri nas! Vse jadikovanje ne zbriše n. pr. s sveta dejstva, da so danes gospodarsko najmočnejše, organizatorično najbolj zdrave in kompaktne, tehnično pa najbolje opremljene, tiste podeželske mlekarne, ki so jih kmetje sami ustanovili. zgradili in opremili, in tudi sami vodili. Vse druge si ione ustanove — v preteklem desetletju jih beležimo nekoliko — so popolnoma odrekle. Ne o kmetskih mlekarskih zadrugah, ampak o teh ustanovah velja, kar je nedavno tega zapisal neki naš tednik o našem mlekarstvu: »Smo tam, kjer smo bili leita 1919.« V resnici so še na slabšem, gospodarsko in organizatorično. Kako pa tudi ne? Kmet jih ni poklical v življenje, ničesar nima
v njihovem vodstvu in gospodarstvu soodloče-vati, ni soudeležen na njihovem gospodarskem uspehu, in dokler to ni, ne bo jih smatral za del svojega grunta, (kar tudi niso) pa če mu še bolj dopovedujete! da je to ustanova za njegovo korist. In da je tako, je tudi edino prav!
Zavedajmo se velikih nalog, ki jih stavi velika doba. Ta neizprosno zahteva, da naše kreditno zadružništvo stopi v službo pridobitnega, to pridobitno zadružništvo pa naj si ustvari kmet sam, po svojih željah in potrebah, sam — v sodelovanju s tehniki seveda — naj ga vodi in upravlja, on edini je tudi v to upravičen, 1 kos svojega grunta je prenesel vanj!
Talk in noben drug nauk sledi iz razvoja našega mlekarstva v prvem desetletju naše svobodne domovine, nauk, ki ga vzgledi in izkušnje zapadnih držav potrjujejo v polni meri. Tako in nič drugače se bo živo, zdravo in svobodno kmetsko zadružništvo tudi razvijalo, pa naj kdo vzdržuje, če hoče, stotino izumetničenih tvorlb, pod še taiko vabljivimi imeni.
Želim le, da hi to kmalu vsi spoznali.
Pripomba. Knjižica »Die genossenschaft-liche Selbsthilfe der danischen Landvvirt-schaft« je izšla v založbi: »Deuiscer Schriften-verlag« Berlin, SW 11. Desauerstrasse 6-7. ■Vsemi našim zadrugarjem jo toplo priporočam.
I. Benko, strok, učitelj, Škofja Loka.
Kupujem kakor vsako leto vse vrste
lobofrebce (klinčke)
po najvišjih cenah. M. Pakič, LJubljana
Sv. Petra nasip 27 (za vodo)
'illliM
Tedenski koledar:
1.	decemibra, nedelja: Narodni praznik.
2.-decembra,	ponedeljek: Biibijana.
3.	decembra, torek: Frančišek Ksaver.
4.	decembra, sreda: Barbara.
5.	decembra, četrtek: Saba.
6.	decembra, petek: Nikolaj.
7.	decembra, sobota: Ambrož.
Sejmi:
2.	decembra: Martin ja vas.
3.	decembra: Planina Štaj., Konjice.
4.	decembra: Kamna gorica, Gomilsko, Kamnik, Šmarje pri Celju.
5.	decembra: Lož
6.	decembra: Brezovica, Boh. Bistrica, Žužemberk, Borovnica, Sevnica, Dobrna, Lu-če, Cmurek, Murska Sobota.
Valute: Dati moramo za:
1 nemško marko	Din	13 50
1 švicarski frank	Din	10-94
1 avstrijski šiling	Din	7-95
1 angleški funt	Din	275-40
1 ameriški dolar	Din	56-40
1 francoski frank	Din	2-22
1 češkoslovaško krono Din	1-67
1 italijansko liro	Din	2-96
Vinski sejem priredi uprava bivše Kmetijske podružnice v Sv. Križu pri Kostanjevici na dan 5. decembra t. 1. v prostorih g. Josipa Stritarja. Razstavljena bodo najboljša vina priznanih dolenjskih vinskih goric, kakor Gadova peč, Bočje, Dol, Banovec itd. Vabijo se kupci, da se ogledajo razstavljena vina.
OPOZARJAMO na oglas — preselitve zobnega ateljeja Kovač, Ljubljana.
Nabirajte naročnike za Kmetijsko Matico!
čiščenje in gnojenje sadnega drevja.
Če ravno bi že dandanes vsak sadjar moral vedeti kako se pravilno gnoji in snaži sadno drevje, vendar se v tem oziru še pre-mnogokrat greši, bodisi iz nevednosti, večkrat pa tudi radi prevelike površnosti in pre-male pazljivosti pri tem tako važnem in pre-potrebnem delu.
Kidaj in kako naj toraj čistimo in gnojimo sadno drevje?
To delo, namreč snaženje sadnega drevja, lahko opravljamo z uspehom skozi celo leto, največ časa za to bomo pa menda imeli sedaj jeseni in zgodaj spomladi, ako nam vreme dopušča. Predno začnemo z delom samim, si pripravimo za to' potrebno orodje, ki je: dobre, dovolj ostre škarje, drevesna žagica, žičnata ščetka in takozvana strgulja. Ko imamo orodje pripravljeno, bomo najprej izža-gali na drevesu vse suhe, bolehne, po krvavi uši, moniliji, škrlupu, raku in omeli (limu) močno napadene veje. Nadalje odžagamo vse pregoste ter one veje, ki vise na zemljo ter ovirajo delo pod drevjem, in vse one veje, ki rastejo celo v krone ostalih dreves. Odstranimo tudi takozvane roparje (vodne poganjke), le tu in tam lahko pustimo kaki poganjek, ki ne raste preveč v krono ter ga prikrajšamo na eno do dve tretjini dolžine, ker na teh je navadno pozneje tudi sadje.
Važno je, da veje, ki smo jih odstranili, tudii pravilno odžagamo tik debla, talko da bo nastala rana čim manjša, ter da ne puščamo štrcljev, kajti ti se sčasoma posuše, začno trohneti in na tem mestu nastane duplina — gnezdo in zavetje raznih škodljivcev. Nikakor pa ne smemo vej sekati s sekiro, kot sem žal to že mnogo krat videl, kajti taka rana se navadno nikoli ne zaceli ali pa zelo težko. Vse nastale rane pri snaženju moramo z nožem gladko obrezati in izamazati s katranom, kajti katran prodre v le§ in ga varuje pred raznimi trohnobniimi organizmi. Rakove rane in rane, napadene od omele (lima), izrežemo do zdravega lesa, nato pa zamažemo z vročim katranom, ki uniči morebitni ostanek micelj-na in zabranjuje nadaljno okuženije. Ko smo z izredčevanjem v kroni končali, vzamemo žičnato ščetko oziroma strguljo ter temeljito odstranimo ves mah in lišaje na vejah in deblu, še prej si pa spodaj razprostremo plahto, ki smo si jo sešiM iz starih vreč, da nam morebitni škodljivci ne uidejo po travi. Tudi to delo moramo opraviti previdno, ne smemo strgati premočno, da ne ranimo zelene skorje ali celo lesa; obenem odstranimo tudi vodne poganke, ki se mnogokrat pojavijo na koreninskem vratu, ter jih gladko odrežemo tam, kjer so nastali. Končno odstranimo plahto in takoj sežgemo vso nesnago, ki smo jo nastrgali z drevesa. Sedaj smo drevo temeljito očistili in je najboljše, da ga takoj poškropimo z
10% arborinom in nato še eventuelno tudi deblo in veje v spodnjih delih krone nama-žemo z apnenim beležem (zmes apna, ilovice in vode), kateremu je dobro primešati tudi arborin (15%). Mazanje z apnenim beležem mora biti izvršeno v jeseni, kajti tekom poletja zahteva drevo več zraka. Ako bomo vse sadno drevje na ta način očistili, in sicer ne samo eden ali dva sadjarja v vasi, ampak prav vsi, bomo imeli prihodnje leto prav lep dobiček in naš trud bo ogromno poplačan. 0 gnojenju sadnega drevja pa se pogovorimo prihodnjič. — Franjo Fistrovič, ekonom, Stročja vas, Ljutomer.
Ljubljanski živinski sejem (20. t. m.). Na ta sejem je bilo prignanih 206 konj, 49 volov, 60 krav, 15 telet in 177 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 24 konj, 19 volov, 26 krav, 13 telet in 120 prašičkov. Cene volom so za spoznanje popustile. Dogon je bil slabši kakor pred 14 dnevi in tudi kupčija ni bila znatna. Za 1 kg žive teže se je plačevalo (v oklepajih cene zadnjega sejma): voli I. 10-25 Dan (10-50), voli II. 9 50 Din (9-50), voli III. 8-50 Din (8-50—9), krave debele 6 do 7 Din (6—7), krave klobasarice 3-50 do 5 Din (4—5), teleta 13—14-50 Din (13 do 14-50).
Mariborsko sejmisko poročilo. Na svinjski sejem dne 15. novembra 1929 je bilo pripeljanih 147 svinj in 1 ovca. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 75—125, 7 do 9 tednov stari 150—200, 3 do 4 mesece stari 300—400, 5 do 7 mesecev Stari 450—500, 8 do 10 mesecev stari 550 do 800, 1 loto stari 1000—1200 Din; 1 kg žive teže 10—12 50, mrtve teže 17—18 Din. Prodanih je bilo 118 svinj.
Društvo kmetijskih strokovnjakov za Dravsko banovino je imelo svojo redno letno skuipščano v soboto, dne 16. t. m. V Celju, tem biseru naše Dravsko-alpske banovine, so se zbrali odlični predstavniki šolanih ekonomov, od absolventa nižje kmetijske šole do inženjerja poljedelskih znanosti, od najprominent-nejših državnih in drugih funkcionarjev kmetijske stroke in upraviteljev veleposestev do ekonomov itd. v samostojnih in pomožnih položajih javne in privatne kmetijske službe. Skupščina ni ostala neopažena.
Ban inž. Sernec je delegiral na njo svojega posebnega zastopnika v osebi srezkega načelnika dr. Hubada, podiban dr. Pirkmajer, jo je pozdravil pismeno, Kmetijska družba za Slovenijo ter sadjarsko in vrtnarsko društvo sta bili zastopani po kmetijskem svetniku Rorhmanu, Udruženje agronoma v Zagreba
—	sekcija za Slovenijo po ing. agT. Oblaku itd. Skupščini je predsedoval društveni predsednik šef oddelka za kmetijstvo ing. Zidanšek. Skupščina je poslala brzojavne pozdrave Nj. Vel. kralju, kmetijskemu ministru dr. Frangešu, banu inž. Sernecu ia podbanu dr. Pirkmajerju. Letošnja skupščina tega društva, ki je stara organizacija — s poznejšimi modifikcijami društvenih pravil takoreljoč organizacijska matica kmetijskih izobražencev — je potekla izredno skladno in programatično. Stanovsko disciplino in samozavest, ljubezen do kmetijske stroke, voljo, biti najmanj enakovreden član med drugimi činitelji v ustvarjanju ljudskega blagostanja in s te,m v dograditvi in afirmaciji naše domovine — vise to so manifestirali skup-ščinarji soglasno, dokazali in znova utrdili pa so tudi kolegijalnost, tovarištvo, ki spaja in ki se tudi vzajemno žrtvuje, če gre za skupne interese; Ne sme biti
—	se je trdilo — tu kast, razlik po položaju in stanu ali drugih razlik; v kolegiju njih zajednice so kmetijski strokovnjaki drug drugemu potrebni in se medsebojno popolnjujejo — vsak po svojih močeh, znanju in sposobnostih — bolj kot v zaijednicah drugih stanov in poklicev. Iz poročila društvenega odbora je bilo posneti, da je bilo življenje društva v preteklem poslovnem letu razmeroma prav živahno. Odbor sam Ki zamudil nobene prilike, kadar je šlo za zaščito stanovskih interesov. Udejstvoval pa se je odbor tudi kot posvetovalni organ v kmetijsko-strokovnih zadevah; tako je bila n. pr. organizacija kmetijske pospeševalne službe potom specialistov v bivših oblastvenih samoupravah njegovega koncepta. Članstvo društva je nekoliko nazadovalo. Reče pa se lahko, da niso organizirani, oziroma da so izpadli le taki bivši člani, ki .pomena stanovske organizacije ne vedo pravilno ceniti, ali pa, ki ocenjujejo delo organizacije po zmotnem kriteriju trenutnih uspehov v osebnih, skupnosti nasprotujočih interesih poedincev. Zanimivi so bili referati in delni refleksi iz kmet. pospeševalne službe. Kmetijski strokovnjaki z akademsko izobrazbo so si ustanovili lastno organizacijo »Sekcijo zagrebškega udruženja agronomov za Slovenijo«. Po izmenjavi misli in pojasnilih je bila odpravljena prvotna arimoznost in ugotovljena obojestransko volja in možnost za sodelovanje, kar so skupščinarji pozdravili. Članarina pro 1930 ostane stara, t. j. Din 40-— letno. Prihodnja letna skupščina se bo vršila v Ljubljani. — Več zanimanja bi bilo želeti za društveni odsek posmrtne pomoči, ki je humana, človekoljubna ustanova par excellence. — Društvena pravila ostanejo neiz-premenjena. Volitve novega odbora so se končale s tem-le uspehom: predsednik: ing. Zidanšek (ponovno izvoljen), odborniki: kmetijski nadz. Ambrož, v. klet. nadz. v p. Ganibač, -tajnik kmet. dr. Kafol, vinarski ref. Kuret, enolog Levanič, kmet. svet. Rohrman, kmet. nadz, Suštič, obl. km. ref. Trampuž, živinorejski nadz. ing. Wenke in strok. ref. Dular; preglednika računov: upravitelj Haibjanič in ravnatelj Priol. Sedež društvenega odbora je prenesen s tem na sedež barnske uprave v Ljubljano. Pri slučajnostih je bilo sproženo vprašanje potrebe razpisovanja vseh vakant-nih mest v javni službi kmetijske stroke viprašanje reparacij za one tovariše, ki so bili pri nedavnih razmestitvah prizadeti, vprašanje upoštevanja in primerne prevedbe dosedanjih kontraktualnih in drugih nižjih nameščencev kmetijske stroke itd. Kmetijski strokovnjaki kot tehniki kmetijske kulture v naši banovini so vsekakor važen faklor, njihova stanovska organizacija pa je vredna, ne samo, da se jo upošteva, marveč, da ji nakloni vso potrebno pomoč, moralno in gmotno, i vlada i celokupna javnost.	J. S.
Vinski sejem v Sv. Križu pri Kostanjevici priredi tudi letos »Kmetijska podružnica v Sv. Križu pri Kostanjevici« dne 5. decembra t. 1. v prostorih J. Stritarja. Razstavljena bodo vina iz priznanih dolenjskih vinskih goric: Gadove peči, Razknižja, Piroškega vrha Banovca, Brezovice, Šutenskega vrha, Božja itd. Letošnja vina so izborne kakovosti, cene bodo nizke.
iHi![!!ii«iii!iiHiinnii!iiiii •Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu iiiiiiiiiiiiisiiiiiissiin™
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
Maimt poštne kmnibiice štev. UJS57 REGISTROV ANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO Brnfrv: »Kmfbi 4*m< TeUfm.
mumm 0 v EJ1IBI#JAMI, Tavčarjcva CSodhraa) ulica 1
Vloge na knjižice m tekoči račun obrestuje po 6%,	3T STANJE VLOG £5,000j000 DINARJEV
pri trimesečni odpovedi po 7%%, brez odbitka davka na rente	JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vrednost vlof
Strankam nudi brezplačt*o poštne poloitziee za nalaganje denarja. — iVMne knjižice drugih zavodov *prejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovan?*. POSOJILA, daje proti poroštvu., na vknjižbo ta proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev trn- dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejšimi peg*
BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8 — lt% in od 8 — 4%, le ob sobotah m dnevih pred prazniki od 8 — ltH, O	©	©
Podmžitica -v Mariboru, Slomškov trgr 3, pritličje, poleg stolne cerkve.

Najboljši ln naJlrpoSneJU
šivalni stroji in KOLESA so
GMTZNER in A D Ii E M
ca dom, obrt ln Industrijo, ▼ raznih opremah Istotam Švicarski
pletllnl »troji DUBIED Pisalni stroji IIMAMI A.
pla£tSnl gM>0oJL •
5	TovamlSka saloga s
JOSIP PETELINC
ImJ U IS ijiJ AMA, .pornJ^r^b^^s?
Zobni atelje
JOSIP KOVAČ
mmammmmmmmmmmmimm
se je preselil
iz So. Peira ceste
na Miklošičevo cesto 18
Gotove obSelce in površne sosknie!
Da ustreženi mojim odjemalcem in jih obvarujem nepotrebni* potov in stroškov, sem upeljal nov način prodaje oblačilnega blaga. Vsak, kateri nima svojega krojača, ali ni e njim zadovoljen, lahko pri meni izbere blago - in dobi v 6 dneh ego-tovljeno obleko po najnovejši modi, ali pa po svojem okusu. Cena gotovi obleki bo čeneja, kot povsod drugod, za to jamčim.
Jamčim pa tudi za dobro izdelavo in dobro podlogo!
- - Vpeljal sem tudi vse vrste usnja - po mieani ceni. - -Pridite m prepričajte »e pri
Ivšsn A« Grosekf » «•!»«!■ n«s«w, Tr»b«t«.
je tovrstna, lelu redilna In okusna. Zahtevajte jo pri vseh trgovcih! Razpošiljamo jo tudi po pošti v zavojih po 5 kg za 70 Din, če se denar naprej pošlje, ali pa po povzetju za 75 Din. Povzetje je 5 Din dražje. Poštnino plačamo mi. Vsakemu 5 kg zavoju »Java« pšenične kave je kot darilo pridejana lepa skodelica za kavo Kdor pošlje 2 Din v znamkah, dobi vzorec 100 g »Java« pšenične kave poštnino prosto. Sprejmemo za vsak večji kraj zastopnika. — Pržiona kale »Java« k. d., Beograd, Loiuina ul. lili.
Fabiani Jurjooec
Ljubljana, Stritarjeva ulica 5
Si
Velika zaloga
SUKNENEGA BLAGA za moške in ženske obleke. Lepa izbira svilenih rut in šerp. Krojači in šivilje, pišite po vzorce!
EKOHOM
ogretima goso. zadruga
v Liu&IJarti
Kotodvorska ul. 7
f
ima stalno v zalogi:
Umetna gnojili:
Kalijevo sol, super-fosfat, nitrofoskal (mešano gnojilo),
čilski soliter, apneni dušik in dr.
Seno in ošenično slamo
dobavlja po najnižji ceni franko vsaka postaja
Izšla je
Blasnikova
Uelika Pratika
za navadno leto 1930
ki ima 365 dni. »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
V »Veliki Pratiki« najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: KatoliSki koledar z nebesnimi, solnčnimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — koledar za pravoslavne in protestante; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, KoroSkem, Štajerskem, Prekmurju, Medžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — tabelo hektarov v oralih;
—	popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami;
—	oznanila predmetov, ki Jih rabi
kmetovalec in žena v hifii. »VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku
tiskarni J. Blasnika nasl. d. d. v Ljubljani.
Preklic.
Podpisani Janez Bohinc, posestnik, Ljub no, preklicujem žaljive besede, katere sem govoril o g. Valentinu Tonejcu, županu iz Mošenj, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od nadaljnjega sodnega postopanja.
Janez Bohinc.
SEZIJSKA PRODAJA
novo prispelega blaga po izredno nizkih cenah. — Kamgarni za moške obleke od 100 Din, razno sukno od 45 Din, volneno J blago za ženske obleke 130 cm široko od Din 34 —, doubel za suknje od Din 125-— za ženske plašče od Din 55-—, različni i kambriki, vsakovrstni parhenti in flanele i od 9 Din, bela in rjava kontenina za rjuhe ! od Din 20 —, koci od Din 120 — naprej.
Suknena obleka
310 m blaga z vso dobro podlago samo
Din 230—.
| Blago zanesljivo dobro, cene nizke, po-! strežba solidna in točna. Vsakdo naj se j posluži ugodnega nakupa dobrih oblačil j po nizkih cenah v manufakturni trgovini
IVAN KOS, tTi
j LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 23.
Prava pot
katera vodi do ozdravljenja živcev!
Bolni, izčrpani živci otežujejo življenje, povzročajo mnogo trpljenja, kakor zbadanje, nadležne bolečine, omedlevico, občutek strahu, šumenje v ušesih, motenje prebave, nesipečnost, izgubo veselja do dela in druge zle pojave.
Moja ravnokar izišla poučna razprava pokaže Vam pravo pot, kako se morete	.
osvoboditi vseh teh
bolečin.
V razpravi so opisani vzroki, začetek bolezni in zdravljenje živčnih bolezni na podlagi dolgoletnih izkušenj. Tisti evangelij zdravja pošljem vsakomur
popolnoma brezplačno,
ako ga zahteva od dolnjega naslova.
Tisoči zahval potrjujejo edino obstoječi uspeh neumornega, vestnega poizkusnega dela za dobrobit trpečega človeštva. Kdor pripada veliki četi živčno bolnih in kdor trpi na onih mnogobrojnih pojavah, mora si nabaviti mojo knjižico tolažbe!
Prepričajte se sami,
da Vam ne oibetam nič neresničnega, ker tekom nekaj dni pošljem vsakomur, kdor mi piše, popolnoma brezplačno in franko tisto poučino razpravo. Zadostuje ena
dopisnica na:
ERNST PASTERNACK, BERLIN S. O.,
Michaelklrchplatz 13, Abt.: 316.