Boljše kakor lani Plan najbolje izpolnjuje obrat tovarne usnja v Lenartu Izpolnjevanje družbenega plana v naši občini v prvih šestih mesecih letos ni potekalo tako, kakor se je predvidevalo, vendar so bili doseženi znatno boljši uspehi, kakor v istem obdobju lani. Edini industrijski obrat v občini usnjarna je fizični obseg proizvodnje dosegla z 59,96 odstotka (lani v istem obdobju 29,42°/0). Plan so v tem delovnem kolektivu presegli ob zmanjšanju števila delovne sile za 14 odstotkov. Prodaja se je v omenjenem kolektivu povečala za 44 odstotkov, medtem ko so se zaloge proizvodov znižale za 25,15 odstotkov. Na povečano prodajo je nedvomno vplivala ustrezna preusmeritev proizvodnje na krupone, ki gredo dobro doma in na tujem trgu. Kruponi so tudi glavni izvozni artikel. V lenarški usnjar-ni so plan izvoza za leto 1963 presegli že v prvem polletju, saj so izvozili izdelke v vrednosti 47.927 dolarjev. Z izvozom v omenjeni vrednosti so plan izvoza za letos presegli za 19,81 odstotka. Medtem ko so lani imeli v usnjarski industriji težave s surovinami, se je letos zlasti v drugem tromesečju stanje občutno izboljšalo. Založeni so z osnovno surovino in reprodukcijskim materialom v zadostnih količinah. Dolgotrajna in neugodna zima je letos uničila 236 ha povr-(Nadaljevanje na 2. strani) doma in \»0 5VCTU V Leto ITI. Štev. 17 Izdaja OBČINSKI ODBOR SZDL LENART Lenart 22 .avgusta 1963 Akcija za Skopje se nadaljuje V zadnji številki smo poročali o prispevkih delovnih organiza cij in krajevnih organizacij SZDL za po potresu prizadeto prebivalstvo Skopja. Doslej se je na te kočem računu pri Občinskem odboru Rdečega križa Lenart zbralo 2,060.287 din. (Podatek je z dne 14. 8. 1963). Predvideva se, da se bo nabralo še precej več sredstev, saj je mnogo delovnih organizacij sredstva odobrilo, niso pa še nakazale. Nujno je, da vse delovne organizacije sredstva, ki so jih namenile za Skopje, čimprej nakažejo na tekoči račun pri Obč. odboru RK Lenart, kajti prebivalci Skopja prav sedaj najbolj nujno potrebujejo sredstva. Skopje se počasi prebuja v življenje. Številna slovenska podjetja so že začela graditi lesena naselja, ki bodo v kratkem sprejela tiste prebivalce prizadetega Skopja, ki so najbolj potrebni stanovanja. Po nepopolnih podatkih so po krajevnih organizacijah SZDL v naši občini doslej zbrali okrog 300 tisoč din za Skopje, kar ni veliko, saj je analiza pokazala, da vsaj 25 odstotkov prebivalcev ni ničesar prispevalo ne zato, ker ne bi hoteli, temveč zato, ker jih niso obiskali krajevni aktivisti. Pred kratkim se je sestal občinski štab za prizadete prebivalce Skopja. Na seji so člani štaba obširno razpravljali o ukrepih, ki jih jc potrebno še storiti za hitrejše zbiranje sredstev. Na seji so sklenili, da se skličejo seje sekretariatov krajevnih organizacij SZDL skupaj s predsedniki in tajniki 00 RK. Na teh sejah, ki so bile pretekli teden, so razpravljali, kako zbrati čimveč finančnih sredstev od prebivalcev samih. Na predlog občinskega štaba so sklenili, da bodo obiskali vsa gospodinjstva, kjer se prispevki še niso pobirali. Na drugi strani pa so tudi menili, da je potrebno za pomoč bolj kot doslej angažirati tudi obrtnike, ki so razen redkih izjem prispevali minimalna sredstva. Ce upoštevamo, da so bile družbene dajatve za obrtnike letos znatno nižje, potem je pričakovati tudi znatno višji prispevek cd obrtnikov. Aktivisti te dni zbirajo denar na terenu. Upamo, da uspeh ne bo izostal. Med ljudmi, Ki so se prijavili za sprejem Skopjancev, se govori, kdaj bodo otroke lahko prevzeli v oskrbo. Iz dnevnega časopisja je bilo mogoče prebrati, da zaenkrat otrok niti odraslih ne bodo dajali v individualno oskrbo. Do začetka šolskega leta so otroci v internatski oskrbi. Kas-' neje pa jih bodo premestili v nekatere letoviške domove. V krajih, kjer je mogoče organizirati pouk v makedonščini, bodo eventualno dali otroke tudi v zasebno oskrbo. Mnogi krvodajalci, ki so se ob prvem klicu na pomoč odzvali, že nestrpno čakajo na odvzem krvi. Na Občinskem odboru RK smo izvedeli, da bo za našo občino v kratkem odvzem krvi. O točnem datumu bodo prijavljeni krvodajalci pravočasno obveščeni. 1 Moskovski sporazum o prepovedi atomskih poskusov v vesolju, na vodi in zemlji je še vedno v središču pozornosti večine dežel sveta. Dosedaj se mu je že priključilo nad 40 držav, ki so sporazum podpisale. Vsaj toliko pa sporazum s simpatijami podpira. Med prvimi podpisniki je bila tudi Jugoslavija, za katero je listino o sporazumu podpisal naš poslanik v Moskvi Mijato-vič, ki je ob tej priliki med drugim dejal, da je boj za mir, za ublažitev mednarodne napetosti, za boljše odnose med narodi in državami, za urejanje perečih mednarodnih vprašanj s pogajanji, ob splošnem medsebojnem razumevanju in spoštovanju temelj zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije. Kljub temu, da Zahodna Nemčija sprva ni kazala posebnega nagnjenja do sporazuma, se je pred kratkim le odločila, da bo sporazum podpisala. Trmasto pa pri svojem stališču še vedno vztraja Francija, ki hoče izpopolniti atomsko orožje. V Titovem Velesu je bil pod vodstvom Krste Crvenkovskega razširjeni plenum CK Zveze komunistov Makedonije. Razpravljali so o nalogah organizacij Zveze komunistov te republike v zvezi Z odklanjanjem posledic potresa v glavnem mestu Makedonije. S plenuma so poslali tovarišu Titu in IK CK ZKJ pozdravno brzojavko v kateri se zahvaljujejo makedonski komunisti za Titovo osebno prizadevanje ob katastrofalnem potresu v Skopju in za ukrepe, ki jih je sprejel Izvršni komite ZKJ, ki se je sestal, da bi razmotril stanje v katerem se nahaja Makedonija po potresu. Iz vse države in iz vseh koncev sveta še vedno prihaja pomoč v gradbenem materialu, denarju in drugih sredstvih za prizadeto Skopje. Pri zbiranju pomoči so med najbolj vnetimi tudi razne organizacije jugoslovanskega porekla v inozemstvu. Onkraj meja so se izkazali tudi nekateri posamezniki — rojaki, ki že več let živijo na tujem. Na lastno pest zbirajo pomoč za Skopje in ga po najbližji poti pošiljajo v Skopje. Slovenija kakor tudi vsi ostali predeli naše domovine je sprejela večje število otrok in njihovih staršev. Evakuiranci iz Skopja se zaenkrat zadržujejo po raznih internatih. V Alžiru je prišlo do poskusa državnega udara, ki pa ni uspel, ker so ga pravočasno preprečili. Ferhat Abas predsednik skupščine Alžirije je dal ostavko na položaj, ker se ne strinja z novo ustavo. Kakor kaže sedanje stanje bistveno ne bo vplivalo na nadaljnjo pot Alžirije, ki jo vodi Ben Bela. Med pomembne dogodke zadnjih dni sodi zasebni obisk prvega sekretarja CK KPSZ in predsednika vlade Hruščova, ki je prišel v Jugoslavijo 20. avgusta. četudi je obisk zasebnega značaja, je gotovo, da bo sovjetski državnik s svojimi sodelavci, ki ga spremljajo, imel koristne razgovore z našimi državnimi in političnimi voditelji. Pri potrošniku' v Lenartu večja izbira tekstila Da ibi naše Ibralee seznanili z uspehi dn načrti Trg. podjetja »Potrošnike Lenart, smo Mirku Košmerlu, direktorju tega podjetja. postavili ineikaj vprašanj, na katera nam je takole odgovoril : Kakšen je plan bruto dohodka v vašem podjetju in ali boste plan izpolnili, oziroma presegli? Plan celotnega dohodka naše- V premislek in ukrepanje Lenartu so potrebni servisi Na lanskoletni konferenci Konference za družbeno aktivnost žena občine Lenart je bilo veliko govora o tem, kako razbremeniti družino, oziroma delovno ženo odvečnega gospodinjskega dela. Zlahka danes ugotavljamo, da se po enem letu, ko smo o tem razpravljali, ni skoraj ničesar spremenilo., Ce smo do kraja objektivni, lahko trdimo, da se sklepi Konference sploh niso izvršili. Lenart, ki je naselje mestnega značaja, kakor so ga krstili tisti, ki se s tem delom ukvarjajo, ima danes reči in piši pri 800 trških prebivalcih samo eno podjetje, ki se ukvarja s šiviljstvom in krojaštvom. K je pa so vse druge ustanove, ki naj bi s ceneni mi uslugami razbremenjevale gospodinje, da bi ne zapravljale časa po nepotrebnem. Že lani so na Konferenci žena predlagali, naj bi se o okviru šiviljske delavnice ustanovila toliko potrebna krpalnica. Žal nihče ni niti poskusil, kako bi se to v praksi obneslo. Ali ni morda tudi vzrok pretirano nezaupanje do gospodinj, ki bi se teh uslug posluževale in ne nazadnje preveč komercialno gledanje nekaterih odgovornih ljudi v občini? Razumljivo je, da krpalni servis ne more dajati kdove kako velikih sredstev za potrebe občine, toda lahko pa uspešno pomaga občanom, hkrati pa krije občinske potrebe po tej uslugi. Danes pa je stanje tako, da mora vsaka gospodinja sleherno nogavico zakrpati sama doma, čeprav bi to delo prepustila krpalnici, ob ugodnih finančnih pogojih seveda. Krajevna skupnost, ki jo bomo v kratkem formirali, se bo morala bolj zavzeto lotiti vprašanja različnih uslužnostnih servisov. Organ krajevne skupnosti naj računa na to, da je v Lenartu potrebna tudi pralnica in morebiti celo kopalnica. Na drugi strani se čedalje bolj pojavlja potreba po servisih kovinske in elektrostroke. Ti servisi bi lahko opravljali manjša popravila na televizorjih in radioaparatih, da jih ne bi bilo potrebno za vsako malenkost voziti v Maribor. Ce bi jih ustanovili, bi bili gotovo rentabilni. Ce v imenu Lenarča-nov predlagamo, da je potrebno ta vprašanja obravnavati v najkrajšem času na sestanku krajevnega odbora — zametka bodoče krajevne skupnosti, potem se menda lahko nadejamo, da bodo naš predlog pozdravili. ga podjetju znaša za leto 1963 "500 milijonov dinarjev. V prvem polletju smo izpolnili 50% plana celotnega dohodka. Ta pokazatelj pa nam istočasno pove, da bomo letni plan dosegli, oziroma presegli, /inuno je, da je realizacija v prvem polletju znaitno manjša od realizacije drugega polletja, ker je na našem področju pretežno kineSko prebivalstvo, katerega kupna moč je v glavnem odvisna od realizacije v drugem polletju. Po planu naj bi v Lenartu gradili trgovski paviljon. Ali je to vprašanje še vedno aktualno? l'o načrtih ureditve liga Lenart bi se naj .stavba, v kateri imamo sedaj poslovalnico Križišče.;. porušila. Tudi prostore na Radgonski cesti, v kateri imamo poslovalnico Jelen«, bomo morali verjetno že letos izprazniti, ker jili tovarna ».Konus« potrebuje za svoje potrebe. Tako bi nam v Lenartu ostal samo lokal v katerem imamo sedaj poslovalnico .Center«. Že več let ugotavljamo, da kapacitete sedanjih lokalov ne odgovarjajo ipotre-ham ter ibo zaradi tega potrebo za gradnjo trgovskega paviljona čimprej uresničiti. Načrti za trgovski paviljon so že naročeni, ,z gradnjo pa bi se lahko pričelo kakor hitro bo odstranjena stavba. v kateri se nahaja banka in razumljivo, ko bodo gotovi načrti. Naša želja je. preurediti tudi nekatere ilokale, ki jih sedaj uporabljamo z manjšimi adaptacijami. verjetno je. da bomo (Nadaljevanje s 1. strani) šin zasejanih s pšenico, od tega 136 ha površin z bogatorodnimi sortami in 160 ha površin z drugimi sortami pšenice. Planirana organizirana kmetijska proizvodnja je bila v letošnjih prvih šestih mesecih izpolnjena z 72,9%. Družbeni sektor kmetijstva je plan presegel za 2,7 odstotka, medtem ko je bil v kmetijskem pogodbenem sodelovanju plan dosežen s 57,5 odstotkov. Naj- ipristopili k preureditvi poslovalnice »Center«, pri kateri bi želeli povečati izložbena okna in urediti tudi notranjost lokala. Prav itako je potreben nujnih popravil lokal v 'kateri je poslovalnica »Zamapkova«, katerega pa nameravamo še letos urediti. V ostalih lokalih pa bi zaenkrat urejevali glede na pičla finančna sredstva samo najnujnejše. Nameravate v prihodnje trgovsko mrežo širiti tudi izven Lenarta? Na poibudo krajevne organizacije SZDL Lokavec smo se s funkcionarji tega področja že pogovarjali o odprtju ene poslovalnice nekje v Dražen vrhu. Željo potrošnikov s tega področja pa bomo lahko razumljivo ipolnili samo takrat, če odprtje te poslovalnice ne bi zahtevalo prevelikih investicijskih naložb. Morda smo po tem vprašanju storili premalo in bi bilo prav. da bi s strani potrošnikov za odpiranje novih poslovalnic bilo več pobud, če smatrajo to za po-t rebrno. Seznanjeni smo, da nameravate v Lenartu prodajalne boljše založiti z nekaterimi vrstami blaga pod pogojem, da bi se tega blaga posluževale tudi zunanje prodajalne. Ali bo to izvedljivo, kako boste to uredili in praktične posledice tega ukrepa? V glavnem smo doslej že vse prodajalne založili z dokaj dobrimi vrstami raznolikega blaga. slabše je plan dosežen v krmilnih in industrijskih rastlinah in pri ječmenu. Plan kooperacijske proizvodnje je tako slabo dosežen predvsem zaradi pomanjkanja umetnih gnojil. V letošnjem prvem polletju se tudi ni izvajal odlok o agrotehničnih ukrepov prav zaradi pomanjkanja mineralnih gnojil. Kmetij sk zadruge so letos docela zanemarile letno škropljenje sadnega drevja. Škropljenje je sicer zajelo nekaj sadovnjakov Precejšnjo zalogo tekstilnega blaga sm« ustvarili v poslovalnici »Center« v Lenartu, s tem pa smo seveda povečali tudi znatno izbiro blaga. To povečanje zaloge izbire tekstilnega blaga v tej poslovalnici se bo odražalo 'tudi v vseh ostalih zunanjih poslovalnicah, ker imamo možnost izbirati vse blago po tej poslovalnici, me oziraje se na količino, med tem ko so prej Lahko od grosistov dobivali, kar se tiče metrskega blaga samo ibale. Tako imajo vse zunanje poslovalnice možnost, da pri isti, oziroma iše manjši zalogi povečajo izbiro vsaj pet do šest krat. Kako se je uveljavil sedanji način nagrajevanja? Predvidevate v tem pogledu kakšne spremembe? V mesecu juniju je kolektiv sprejel novi Pravilnik o razdeljevanju osebnih dohodkov, katerega osnova je analitična ocena delovnih mest iu upoštevanje zalaganje posameznika na svojem delovnem mestu. Po sklepu ■kolektiva smo uporabljali ta Pravilnik že od 1. 4. 1963. pokazalo se je. da je ta sistem nagrajevanja mnogo realnejši od prejšnjega. kar se konkretno odraža v samem zadovoljstvu zaposlenih. Pravilnik o razdeljevanju osebnih dohodkov vsebuje tudi posebni dodatek o nagrajevanju vajencev, po katerem lahko vajenec dobi do 50% večjo nagrado, kot mu po zakonitih predpisih pripada, če s svojim delom dokaže, da si to povečano nagrado zasluži. Čeprav smo prepričani. da je ta sistem nagrajevanja mnogo boljši od prejšnjega. smo tudi prepričani, da to -ni nekaj stalnega, temveč, da ga bomo morali še naprej izpopolnjevati. da -bomo ikar najbolj mogoče dosegli najbolj pravičen način nagrajevanja. Imate kakšne konkretne predloge za rešitev nekaterih vaših notranjih problemov? Kar zadeva naše notranje probleme. te bomo vsekakor reševali v okviru možnosti sami. Želeli pa bi. da bi nam pri reševanju problemov, iki jih samii ne moremo rešiti, pomagajo v mnogo večji meri kot doslej vsi za to pristojni forumi in organi. Notranjih problemov pa imamo vsekakor na pretek, rešujemo jih. kolikor je v naši moči z najboljšo voljo, da boimo lahko čim boljše in čim ceneje rao-stregli slehernemu potrošniku. Morda ibi bilo tudi prav. da k. o. SZDL za področje posameznih posilovalnie formirajo potrošniške svete ali nekaj sličnega. kar bi vsekakor koristno vplivalo na naše poslovalnice. družbene lastnine, medtem ko se sadovnjaki v zasebni lasti sploh niso škropili. Delovne organizacije, ki se v občini ukvarjajo z blagovnim prometom, bi morale letos ustvariti 733 milijonov blagovnega prometa, kar predstavlja 4,7 odstotno povečanje v primerjavi z realizacijo v letu 1962. V prvem polletju letos so trgovska podjetja in zadruge ustvarile 406 milijonov prometa ali polletni plan presegle za 5,42 odstotka Blagovni promet se je v naši občini v letošnjih prvih šestih mesecih (Nadaljevanje na 5. strani) gneča v trgovini — v poslovalnici »Križišče«, trg. podjetja »Potrošnik« Lenart je vedno velika gneča, zato je v Lenartu nujno potrebna še ena poslovalnica za špecerijo. Boljše kakor lani Naša anketa Volitve svetov EE v KZ Lenart V lenarški zadrugi so pred kratkim opravili pomembno delo glede uveljavljanja ekonomskih enot. Da bi poživeli njihovo delo, so 12. avgusta opravili volitve svetov ekonomskih enot in predsednikov delovnih kolektivov EE. Delavci so pokazali svojo družbeno zavest, saj so volitve v domala vseh EE zaključili že do 6. ure zjutraj. Volitve so bile v 10 ekonomskih enotah in v delovnem kolektivu uprave zadruge. Politične priprave so zadovoljivo opravile sindikalne podružnice, ki so osnovane po ekonomskih enotah. Na sestankih upravnih odborov sindikalnih podružnic so sprejeli predlog kandidatur za svete in predsednike. Člani sindikalnih podružnic so razpravljali o kandidatih, ki jih je predlagal upravni odbor sindikata in dokončno sestavili kandidatno listo. Upoštevali so ključ, ki ga je glede števila članov novoizvoljenih svetov EE določil Po programu, ki ga ima Cestno podjetje Maribor, bi morala 'biti dela pri tlakovanju ceste skozi Lenart končana do konca tega meseca. To velja tudi za odcep od Radgonske na Ptujsko cesto, katerega tlakovanje je domala zaključeno. Delo bi šilo hitreje od rok, če bi podjetje skrbelo za pravočasno dostavo kock. Kock je baje dovolj na zalogi, težave pa nastopajo pri prevozu. VEC STANOVANJ ZA SAMCE Letos bodo bivši zapori na dvorišču občinske skupščine nadzidani za dve nadstropji in urejeni v surovem stanju. Najprej se bo uredilo pritličje, kamor naj bi se preselila podružnica Komunalne banke, vselil pa bi se tudi hišnik za to in občinsko zgradbo. Poleg tega se predvideva ureditev dveh manjših dvoran za množične organizacije. Spodnji prostori naj bi bili dokončno vseljivi do 15. novembra letos, kakor glasi pogodba z Gradbenim podjetjem Lenart. Kakor kaže, bodo samci prihodnje leto le prišli do primernih stanovanj. Do konca prihodnjega leta se namreč predvideva končna ureditev bivših zaporov. V nadzidanih nadstropjih bi samci dobili okrog 40 stanovanj. Znano je, da v občino ne dobimo starejših strokovnjakov, za mlajše pa nimamo primernih stanovanj. Zasebniki pa neradi odstopajo stanovanja, čeprav je v Lenartu pri teh samskih sob precej na razpolago. Z dograditvijo bivših zaporov bo nedvomno za nekaj let rešen problem samskih stanovanj v Lenartu. KULTURNI DOM OBNOVLJEN DO OBČINSKEGA PRAZNIKA Dovolj dolgo Lenarcani čakajo na kulturne prireditve in kino-predstave. Ce si hočejo to dvoje privoščiti, se morajo podati v Maribor, kar je otežkočeno zaradi slabih avtobusnih zvez v večernih urah, kino pa lahko gledajo zadružni svet in so izvolili 5 do 8 članov sveta EE glede na število zaposlenih. Delavci so s tajnim glasovan-njem izvolili predlagane kandidate za člane svetov EE, medtem ko je bil v EE mizarstvo »Brest« izvoljen delavec za predsednika delovnega kolektiva EE, čeprav predhodno ni kandidiral. Za predsednike delovnih kolektivov so bili izvoljeni: Uprava zadruge Zofija Ogrin, Mizarstvo »Brest«, Zavrh: Jože Štefanec, Obrat Voličina: Jakob Gobec, Obrat Jurovski dol: Anton Konrad, Obrat Lenart: Ivan Taler, Obrat Selce: Jože Kocbek, Obrat Benedikt: Franc Črnko, Obrat Cerkvenjak: Kari Poljanec in Obrat Voličina: Vladko čuček. Pred kratkim so tudi izvolili predsednike svetov ekonomskih enot. Z volitvami svetov EE in predsednikov delovnih kolektivov stopa KZ Lenart v novo obdobje uspešne decentralizacije delavskega samoupravljanja. Če se bodo izvoljeni predstavniki delavcev zavzemali za napredek svoje EE in zadruge kot celote, uspehi ne bodo izostali. na televiziji ali v Gradišču in Voličini, ki pa sta spet oddaljena kraja. Upravni organi občine so sc z Gradbenim podjetjem pri Lenartu pogovorili, da je potrebno kulturni dom dokončati do občinskega praznika. Kakor kaže, se bo gradbeno podjetje tega roka držalo. V dvorani, ki jo bodo na novo prebelili, bodo uredili novi pod z vinas ploščami. Pod bo v dvorani tako položen, da bo mogoče kasneje montirati priklopne sedeže, ki jih še zaenkrat zaradi pomanjkanja denarja ne bo. Dcčončno nameravajo urediti tudi oder in kino kabino. V prihodnje bo mogoče predvajati v lenarški dvorani filme z normalno širino in filme v kinemaskopu. Kinoaparatura je že kupljena. Lenarčani dobro vedo, da dvorana v starem kulturnem domu ni bila nikoli kdove kako topla. Ta nedostatek bodo odpravili z montiranjem novih grelnih naprav na topel zrak. Seveda bodo na novo uredili rtudi električno razsvetljavo, balkon in kasneje tudi garderobe, vendar kakor ka že, šele prihodnje leto. Tlakovanje cest v Lenartu Zadnji čas tlakovanje cest in trga Lenart hitro napreduje, saj je dovoz granitnih kock izboljšan. Dosedaj so v celoti tlakovali Radgonsko cesto in del Ptujske ceste. Te dni pa so zaključili s tlakovanjem središče Lenarta pred zadružnim domom in gostilno »Grozd«. Pred dnevi so začeli z asfaltiranjem dela Radgonske ceste od podjetja Klemos proti gostilni Sernec. Kakor kaže, se bodo dela nekoliko zavlekla, vendar je pričakovati, da bo ves neurejeni odsek severne ma-gistrale skozi Lenart in v Črnem lesu dokončan do 15. septembra. IZDATKI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA SO SE ZMANJŠALI V uredništvu smo se to pot odločili za anketo o izdatkih socialnega zavarovanja v letošnjih prvih šestih mesecih. Na vprašanje so nam odgovorili: Kmetijska zadruga Lenart, Gradbeno podjetje Lenart in Klemos Lenart. KOLIKO SREDSTEV V DIN IN ODSTOTKU GLEDE NA USTVARJENI [DOHODEK STE POTROŠILI V LETOŠNJIH PRVIH ŠESTIH MESECIH ZA ZDRAVLJENJE ČLANOV VAŠEGA KOLEKTIVA IN PRIMERJAVA Z ISTIM OBDOBJEM LANI? Tako se je glasilo prvo vprašanje na katerega smo želeli odgovor. V GRADBENEM PODJETJU LENART so nam odgovorili, da so v prvih šestih mesecih 1962 leta izdali za zdravljenje svojih delavcev 157.000 din ali 14 odstotkov od 11,145.000 din lani ustvarjenega dohodka v prvem polletju. Stanje se je letos bistveno izboljšalo. Nedvomno je k temu mnogo pripomogla povečana aktivnost subjektivnih sil v podjetju, na drugi strani pa tudi dejstvo, da pod. plačuje stroške socialnega zavarovanja do 30 dni. V letošnjih prvih šestih mesecih so v graadbenem podjetju potrošili za socialno zavarovanje samo 7 odstotkov od 27,766.000 din ustvarjenega dohodka ali 190 tisoč izraženo v dinarjih. Brez težave lahko zabeležimo in ugotovimo, da so v tem podjetju letos izdatke socialnega zavarovanja in s tem stroške zdravljenja članov kolektiva zmanjšali za 50 odstot-kot. V podjetju Klemos se stanje letos ni izboljšalo. Za socialno zavarovanje so v prvih letošnjih mesecih izdali 1 odstotek od doseženega dohodka podjetja. Enak odstotek so potrošili v isto svrho tudi v enakem obdobju lani. Izdatki so sorazmerno majhni, kar je deloma vzrok v dejstvu, da delovni postopek v njihovem podjetju ob vsaj minimalni pazljivosti onemogoča obolelosti bodisi nesreče na delovnem mestu, ali pa tudi druge bolezni. Pri gradbenem podjetju pa je večja možnost nezgode pa tudi bolezni. Zanimivo je, da KZ Lenart glede višine boleznin sledi Klemosu. V lenarški zadrugi so v letošnjih prvih šestih mesecih za socialno zavarovanje izdali samo 2,04 odstotka, Primerjave ne moremo dati, ker zadruga ne razpolaga s podatki iz lanskega leta, ko so še njene sedanje enote poslovale samostojno. Da bi izvedeli, če so v omenjenih kolektivih sploh razpravljali o trošenju sredstev socialnega zavarovanja smo jih vprašali: KOLIKOKRAT JE LETOS VAS KOLEKTIV OBRAVNAVAL TROŠENJE SREDSTEV SOCIALNEGA ZAVAROVANJA? In odgovor: KZ LENART: enkrat na sindikalnem sestanku, na sestankih sind. podružnic EE, na upravnem odboru in zadružnem svetu. GRADBENO PODJETJE LENART: enkrat na seji delavskega sveta in dvakrat na sestanku delovnega kolektiva. KLEMOS: enkrat. Lani smo poročali da de- lovni kolektivi niso posvečali dovolj skrbi zmanjšanju izdatkov socialnega zavarovanja. Letos pa kakor kažejo podatki, kolektivi resno razmišljajo, kako zmanjšati izdatke socialnega zavarovanja. Od tod tudi več sej in sestankov posvečeno izdatkom socialnega zavarovanja. ŠTEVILO STALNO ZAPOSLENIH OB KONCU JUNIJA LETOS IN ŠTEVILO DELAVCEV V BOLNIŠKEM STALEŽU. V ISTEM OBDOBJU NEGLEDE NA ŠTEVILO DNI IN ODSTOTEK V PRIMERJAVI S ŠTEVILOM ZAPOSLENIH TER PRIMERJAVA Z ISTIM OBDOBJEM LANI? , V Gradbenem podjetju Lenart so letos uspeli občutno zmanjšati tudi število delavcev v bolniškem staležu. Medtem, ko je odstotek zaposlenih delavcev v lanskih prvih šestih mesecih, ki so bili v bolniškem staležu, znašal 68, se je v letošnjem istem obdobju zmanjšal na 28. V Kmetijski zadrugi Lenart pa je v nasprotju z gradbenim podjetjem število zaposlenih v bolniškem staležu v letošnjem prvem polletju v primerjavi z istim obdobjem lani povečalo od 37 odstotkov lani na 45 letos. Ta porast je deloma opravičljiv glede na velik zadružni kolektiv in sestavo, na drugi strani pa je potrebno upoštevati veliko število žensk, ki so bile na porodniškem dopustu. Nedvomno je izpolnjevanje plana podjetja in ustvarjanje večjega dohodka odvisno tudi od tega, koliko delovnih dni so delavci ostali z dela. Da bi to izvedeli, smo omenjene kolektive vprašali: KOLIKO DELOVNIH DNI SO ZAPOSLENI IZOSTALI Z DELA ZARADI BOLNIŠKEGA STALE-ŽA V ČASU OD 1. JANUARJA DO KONCA JUNIJA LETOS? Kaj nam povedo odgovori? V PODJETJU KLEMOS SO DELAVCI ZARADI BOLNIŠKE IZOSTALI Z DELA 251 DELOVNIH DNI, V KZ LENART 1.359 DNI IN V GRADBENEM PODJETJU 842 DNI. SKUPAJ SO DELAVCI IZOSTALI Z DELA V LETOŠNJEM PRVEM POLLETJU V OMENJENIH DELOVNIH KOLEKTIVIH 2.452 DELOVNIH DNI. KOLIKO TRPI IZPOLNJEVANJE PLANA ZARADI TEGA, SI LAHKO PREDSTAVLJAMO. Verjetno je zanimivo tudi razmerje med nezgodami na delovnem mestu in boleznimi zaradi katerih so delavci v bolniški. Na vprašanje, KOLIKO DELOVNIH DNI SO DELAVCI IZOSTALI Z DELA ZARADI NEZGODE NA DELOVNEM MESTU IN KOLIKO ZARADI OSTALIH BOLEZNI, so nam odgovorili. GRADBENO PODJETJE LENART: zaradi nezgode na delovnem mestu so delavci izostali z dela 84 delovnih dni, zaradi ostalih bolezni pa 758 dni. KMETIJSKA ZADRUGA LENART: delavci so zaradi nezgode na delovnem mestu izostali z dela 248 dni, zaradi bolezni pa 1.111 dni. Cesta, stanovanja in kulturni dom lh Sliki Naša anketa Ob cesti proti Tratam med kata stralnimi občinami Dražen vrh, Trate in Rožengrunt je Sladkogorska tovarna papirja uredila večji ribnik, ki s pridom služi za kopanje domačinom in vedno večjemu številu izletnikov. Kopališče je ponekod globoko 3 metre in je voda kar čista. Nekdo izmed pionirjev na sliki se je spomnil, da bi bilo dobro urediti platneno naselje. In zares. Kmalu so v juliju začele rasti platnene hišice. Postavili so jih pionirji sami ob novem stanovanjskem naselju. Nekaj lepih dni so preživeli v taboru, si sami kuhali in se učili taboriških veščin. Gradbeno podjetje Lenart že nekaj mesecev gradi novo upravno poslopje, ki bo stalo na začetku Radgonske ceste ob podjetju Klemos. V zgornjih prostorih bodo pisarne, spodaj pa skladišča. (Nadaljevanje s 3. strani) KLEMOS LENART: zaradi nezgode na delovnem mestu 10 dni, zaradi bolezni pa 241 dni. Naj poudarimo, da gre za podatke v letošnjem prvem polletju. Kljub podatkom, da so se izdatki za socialno zavarovanje zmanjšali, pa ne moremo biti zadovoljni ker je število delovnih dni, ki so jih delavci prebili v bolniškem staležu, še vedno visoko. V tej zvezi nas je zanimalo: KAKŠNE UKREPE SO KOLEKTIVI STORILI ZA ZNIŽANJE SOCIALNEGA ZAVAROVANJA? V Kmetijski zadrugi Lenart so v stalnem stiku z Zdravstvenim domom Lenart ter v sumljivih primerih kontrolirajo, kako se izkorišča bolniški stalež. V Gradbenem podjetju Lenart so poskrbeli za strokovni nadzor pri delu. Na pregled so napotili tudi vse delavce, ki so zaposleni na visokih gradnjah in jih opremili s potrebnimi zaščitnimi sredstvi. Zaposlujejo še vedno nekaj delavcev iz humanih razlogov. Ti so v glavnem stari in obnemogli in pri teh se najčešče dogajajo tudi nezgode. Smatrajo, da ti delavci, ki čakajo na invalidsko ali starostno upokojitev,»zaslužijo, da se jih obdrži v podjetju, saj so takrat, ko so jim moči dopuščale, delali več kot zmorejo sedaj. V Klemosu so nam odgovorili, da niso storili noDenih ukrepov za znižanje izdatkov socialnega strogo za|jpno SVOJEVRSTNA VZGOJA Nova ustava, ki smo jo z velikim navdušenjem sprejeli, posveča prvenstveno pozornost delovnemu človeku, injegovim obveznostim in pravicam. Predvsem pa ga ščiti pred kakršnim koli nesocialistionim in človeka nevrednim zapostavljanjem. Kljub itemu, da so nam določila ustave več ali manj znana, pa se še dogaja, kakor je Ibil to slučaj v Klemosu pri Lenartu, da je obratovodja pretepel vajenca. Baje ga je samovoljni obratovodja pretepel do nezavesti. Vajenec zavedajoč se svojih pravic, je nameraval primer prijaviti pristojnim organom, vendar se je premislil, ker se boji. da bi moral zapustiti podjetje, proden bi mu pošla učna doba. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj bo podjetje storilo z olbratovodjem, ki se poslužuje itaiko zastarelih in ne-sociailistionih vzgojnih metod. OKORIŠČANJE INA RAČUN ZADRUGE Konec julija letos je zadružni svet KZ Zg. Sčavnica mod drugim razpravljal o postopkih tov. Janka Mar-koviča, bivšega obratovodja in predsednika upravnega odbora iste zadruge, ki je zagrešil več dejanj v škodo zavarovanja. Če niso to storili, jih bodo morali prav gotovo, saj bo to v njihovo korist. Na koncu naše ankete pa nas je še zanimalo, kako podjetja GLEDAJO NA PREDLOG, CE BI KAZALO ZA VSA PODJETJA IN USTANOVE V OBČINI USTANOVITI POSEBNO SLUŽBO, KI BI SE UKVARJALA S KONTROLO BOLNIŠKIH STALEŽEV. V KMETIJSKI ZADRUGI Lenart so izjavili, da potrebujejo za kontrolo koriščenja bolniškega staleža posebnega človeka, ker so delavci raztepeni po celotnem območju zadruge, medtem ko pravijo v Gradbenem podjetju Lenart, da bi bilo prav, če bi namestili enega kontrolorja za vse območje občine. Temu mnenju se pridružujejo tudi v Klemosu. NA KONCU ŠE NAŠA PRIPOMBA: PRAV BI BILO, DA BI SKUPŠČINA ČIMPREJ PROUČILA POTREBO PO SKUPNI SLUŽBI ZA IZVAJANJE KONTROLE KORIŠČENJA BOLNIŠKEGA STALEŽA, KER BI SE VERJETNO S TEM VEČINA PODJETIJ IN USTANOV V OBČINI STRINJALA. NA DRUGI STRANI PA MENIJO, DA BI TUDI DELOVNE ORGANIZACIJE SAME MORALE POSVETITI šE VEČJO SKRB IZDATKOM SOCIALNEGA ZAVAROVANJA IN DA BI V TEM POGLEDU LAHKO ZNATNO VEČ STORILI DELOVNI KOLEKTIVI EKONOMSKIH ENOT, KI SVOJE LJUDI TUDI NAJBOLJŠE POZNAJO. zadruge. Navajamo samo en primer, ki pa ni edini: Janko Markovič je nekega dne lani naročil prepeljati s traktorjem KZ Zg. Sčavnica 1.024 litrov vinskega mošta na EE Ivanjkovci -Kmetijski kombinat Jeruzalem. Tam je navedemo količino mošta prodal na svoje ime glasom potrdila o odkupu št. 1050 ter si na ta način protipravno prilastil 139.064 din zadružnega denarja. Zadeva v zvezi s tov. Markovičam je vpreiskovail-nem postopku, material pa je bil poslan tudi Disciplinskemu sodišču pri Občinski skupščini v Lenartu s predlogom, da se imenovanega odpusti iz službe. O tem primeru okoriščanja in ob vseh drugih, ki naj bi jih zagrešila ista oseba, se upravičeno vprašujemo, kaj je delala KO ZK in kaj sindikalna podružnica, da prestopkov mista prej videla in pravočasno ukrenila, da bi se take nedovoljene stvari ne počenjale najprej. ODGOVOR NA PRISPEVEK »MLADINSKI GRAMOFON« Pred dnevi smo sprejeli obširen odgovor na prispevek pod naslovom »Mladinski gramofon«, :ki je bil objavljen v zadnji številki v rubriki »Strogo zaupno«. Odgovora ne objavljamo, ker se je avtor nečitljivo podpisal. Boljše kakor lani (Nadaljevanje z 2. strani) močno povečal in je bil za 54,06 odstotkov večji kakor v prvem polletju lani. Tak promet je bil dosežen s povečanjem števila zaposlenih za 20,4% in s povečanjem števila prodajaln za 20 odstotkov. Najmočnejše se je blagovni promet povečal v Trgovskem podjetju »Izbira« Cerkve-njak in sicer za 87,26% in pri KZ Lenart za 63%, medtem ko je v lenarški Lekarni zabeležen padec za 14,93%. Povečanje blagovnega prometa v trgovini je v prvi vrsti posledica večje prodaje blaga na potrošniški kredit. Pri trg. podjetju »Izbira« v Cerkvenjaku je na primer prodaja na potrošniški kredit letos porasla za več kot enkrat v primerjavi z istim obdobjem lani. Lep napredek so dosegli tudi v pekarni pri Lenartu, kjer so blagovni promet povečali za 30,2 odstotka glede na doseženi uspeh v istem obdobju lani. To so dosegli pri enakem številu zaposlenih in pri povprečnem povečanju cen za 28,12%. Promet v zasebnem in družbenem sektorju gostinstva je v I. polletju letos znašal 34 milijonov din, kar je za 31 % več kot lani v istem obdobju. Povprečno število zaposlenih se je v družbenem sektorju gostinstva povečalo za 20%. Zanimivo je, da je ustvarjeni promet na zaposlenega v letošnjem prvem polletju porastel od 1,619.000 din v istem obdobju lani na 1,798.000 din letos ali za 11,05 odstotkov. Delno je promet povečan tudi na račun višjih cen. Nočitve v gostinstvu so se zmanjšale zaradi adaptacije gostinskih prostorov. Podatkov za ostale gospodarske in negospodarske dejavnosti nimamo, po približnih predvidevanjih pa so se izpolnjevanju plana približali. Lepo okolje spomenika NOB Gotovo se spominjate, da smo v eni lanskih številk »Domačih novic« kritizirali odgovorne organizacije v Voličini zaradi neurejenega okolja spomenika NOB. Sedaj pa lahko samo pohvalimo iniciativo organizacije Zveze borcev, ki je dala pobudo zato, da je danes okolje spome- nika zares vzorno urejeno. Člani sindikalne podružnice KZ Lenart z območja obrata Voličina so se s prostovoljnim delom lotili sajenja cvetlic, ki v raznih barvnih odtenkih krasijo okolico. Med rože so postavili iz brezovega lesa zbito klop. Vse skupaj se zliva v eno celoto in je lepo na pogled. Med gredami zasejanimi s cvetjem, so stezice posipane z belim prodom. Dobre so završke gibanice Čudovito je v nedeljo popoldne pa tudi druge dneve odpotovati na Zavrh, kjer so 21. julija letos odprli prvo turistično postojanko z razglednim stolpom. Prvo avgustovsko nedeljo sem se tudi sam s skupino kolegov odpravil na Zavrh kar peš. Pri Šetarovi smo zavili kar po travniku in kasneje skozi gozd do stolpa. Za 50 din vstopnine smo si ogledali Slovenske gorice s 24 metrov visokega stolpa, potem pa smo posedli za iz desk zbito mizo pod košatim drevjem in brajdi, kjer so nam brhka završka dekleta kmalu postregla. Najprej smo se Uredništvo »Domačih novic« se trudi, da bi k pisanju pritegnilo čimveč movih dopisnikov s terena. V tem pogledu so 'bitii že storjeni številni ukrepi, vendar se število dopisnikov mi povečalo. Nič kolikokrat smo tudi poudarili, da objavljene honoriramo (vrstica v stolpcu 3 do 6 din, fotografije 200 din). Kljub temu se krog naših sodelavcev ne širi, temveč oži. V uredništvu smo se odločili za nagradno tekmovanje, ki naj bi vzpodbudilo Pogoj za pridobitev nagrade je poleg navedenega še, da je objavil vsaj pet prispevkov. Ce nobeden od dopisnikov ne bo objavil več kot pet prispevkov, nagrade ne bomo podelili, pač pa bomo prispe vike samo ho-norirali. Če bi se zgodilo, da bi dva dopisnika objavila enako število dopisov, oziroma prispevkov, potem bo žreb določil srečnega dobitnika inagrade. Za prispevek se smatra tudi fotografija. In na koncu še to, da pri podelitvi nagrade ne bo- i Nagrada za najboljšega dopisnika | zaradi vročine lotili domačega rdečega vina, potem pa so na mizo prinesli pravkar pečene gibanice. Moram reči, da so nam gibanice zelo teknile, čeprav so nekoliko drage ( kos 120 din). V senci smo tako posedali dobri dve uri in ob jedači in pijači opazovali nekega očanca, kako se je mastil z mesom iz tunjke in domačim kruhom. Iz vinske kleti pod Maistrovim domom pa je prihajala lepa melodija posneta na magnetofonski trak. Tako nam piše eden izmed številnih izletnikov, ki se dan za dnem zbirajo na Zavrhu. k pisanju stare in nove dopisnike. Tekmovanje traja od te objave do konca tekočega leta. Dopisnik, ki bo v našem listu objavil v tem času inajveč prispevkov (izšlo bo še 8. številk), prejme ob koncu leta za nagrado dve knjigi: W. So.merset Maugham »Mesec in drobiž« in Miško Kranjec »Vrabci na dvorišču«. Poleig tega pa seveda tudi običajni honorar za vsak objavljeni prispevek. mo upoštevali tistih dopisnikov, katere je uredništvo naprosilo naj napišejo prispevek za naš 'list. Torej pride v poštev samo samo-iniciativa. Rezultat nagradnega tekmovanja in imena vseh sodelujočih dopisnikov bomo objavili v letošnji zadnji številki »Domačih novic« 26. decembra. Prispevke pošiljajte in se za pojasnila obračajte ina naslov: Uredništvo »Domače novice«, Lenart, Radgonska cesta 9 (Rotovž). = IIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIINIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIIIMIIIIIIIII = Republiško prvenstvo v roko-borbi je za mano. Sodeloval sem tudi na državnem prvenstvu, kjer sem dosegel peto mesto, kar je zadoščalo za uvrstitev v slovensko rokoborsko reprezentanco. Težko je postati reprezentant že težje pa je biti reprezentant, zastopati moraš v srečajnih s tujimi reprezentancami svojo domovino, svoje tovariše, ki so ti zaupali mesto v reprezentanci. Kot član slovenske rokoborske reprezentance sem se udeležil srečanj v Franciji. Prišla je dolgo pričakovana ura odhoda s pozdravi in željami za dosego lepih uspehov. Še stisk rok in že smo hiteli na Simplon ekspres. Za nami je ostala Ljubljana. Hiteli smo proti Sežani in Trstu, kjer se nam je razprostrl pogled na Jadran s čudovito sinjino. Kmalu smo v Benetkah, ki nas navdušijo z lagunami. Posloviti se moramo, kajti vlak venomer drvi. Drvi naprej proti Padovi, Ve-roni, Bresciji in na obzorju že vidimo obrise mesta Milana. Tudi tukaj se ne ustavljamo, čeprav bi si radi ogledali to milijonsko mesto. Vlak se začne vzpenjati med hribi, ki so vedno višji, dokler se med njimi ne odpre pogled na prekrasno ledeniško jezero Lago Maggiore. V ozadju vidimo Alpe s svojimi štiritisočaki. Proti večeru 14. julija smo dosegli sloviti Simplon predor po katerem se imenuje vlak s katerim potujemo. Ta predor je na meji med Italijo in Švico ter na polovici poti med Ljubljano in Lon-som. Švica je dežela visokih gora. Pogled se nam razprostira na mogočne bele velikane kot so Jungfrau 4.196 m, Materhorn 4.505 m, Mt. Rosa 4.633 in drugi. Še nekaj zavojev in že smo na obali Genevskega jezera obsijanega od večernega sonca. Vlak še nekaj časa zavija med švicarskimi gorami, dokler nas končno le pripelje v deželo gostiteljico Francijo. Jutranje sonce nas prebudi šele malo pred Parizom. V Parizu smo prvič zamenjali našega železnega konjička in pre-sedli v drugega, ki nas je še nekaj ur vozil po ravnini severne Francije do Lonsa, kjer se je naša pot z vlakom končala. PRISRČEN SPREJEM Nismo se še dobro razgledali po postaji v Lonsu, ko zaslišimo iz zvočnika: »Pozdravljeni bratje Slovenci«. Dobrodošlica je bila izrečena v slovenščini, našem materinem jeziku. Čez nekaj trenutkov so nas obkrožili Francozi slovenskega porekla. Z osebnimi avtomobili so nas prepeljali v občino, kjer so nam priredili nepozaben banket. Na banketu ni manjkalo prisrčnega stiskanja rok in pozdravnih govorov. Prvi nas je pozdravil župan mesta Lons, za njim pa še župan Saluminesa pri katerem smo bili na sprejemu. V spominu pa so nam najbolj ostale besede predsednika Združenja Jugoslovanov v severni Franciji. Kje leži mesto Lons, ki nas je tako gostoljubno sprejelo? Lons leži v se-verozapadni Franciji tristo kilometrov od Pariza v pokrajini Pas de Calais (Pad Kale). Značilnost za okolico Lonsa in Saluminesa so rudniki premoga. Večina rudarjev je priseljencev iz vzhodno evropskih držav: Sovjetske zveze, Poljske, Cehoslo-vaške, Madžarske, Romunije. Precej je tudi Italijanov in Jugoslovanov. Imel sem vtis, da vsaka od teh narodnosti vabi v goste športnike iz svoje rodne domovine. Zato si lahko zamislite, ko so dobili obisk Slovenci, ki jih je med to množico malo, kakšno nepopisno veselje je zavladalo med njimi. Gostili so nas kot da smo njihovi sinovi. Naj vam povem še to, da so nam zaželeli, naj premagamo francoske rokoborce in jih še s tem osrečimo. Naj pripomnim še to, da je večina izseljencev v tem kraju že od prve svetovne vojne in je večina delavcev ki so včlanjeni v KP Francije. KPF tudi edina združuje interese delavcev vseh narodnosti na tem področju bogatem z rudnim bogastvom. PRVO SREČANJE Z ROKOBORCI FRANCIJE Iz Salominesa smo se z avtomobilom odpeljali v Eqvin, kjer so nam domačini pripravili topel sprejem. Eqvin je turistično mestece na obali Lamancha. Tu so prekrasne plaže polne kopalcev, ki se ne zmenijo za vremenske neprilike. Po rokavu namreč neprestano piha mrzel veter z Atlantskega oceana, sonce pa le za nekaj ur na dan pokuka skozi megleno ozračje. V tem mestecu in ob takšni klimi so potekale naše priprave na prvo srečanje s francoskimi rokoborci. Čimbolj se je bližala ura našega srečanja s Francozi, več je bilo debat o našem prvem nastopu in izidu. Ko pa smo izvedeli, da nastopamo proti reprezentanci Flandrije, je bilo na mah konec naše zgovornosti. Lotila se nas je nekakšna trema pred zvenečim nasprotnikom in pred odgovornostjo, da upravičimo renome, ki ga uživamo doma. Piše: Jože Šuman iz Lormanja S staveksIuM takallatti V FRANCIJI slovenske cjorice Uborbt Piše: Franjo Škrbinc PO OSVOBODITVI! Takoj po osvoboditvi so z vso vnemo delali narodno osvobodilni odbori. Vse sile je bilo treba zastaviti, da se odstranijo ruševine širom domovine in da se povsod utrdi ljudska oblast. Doseženi so bili ogromni uspehi. Sadovi revolucije so se začeli izvajati. Kontrarevolucija kapitalizma in belogardizem pa so želeli izza mej zaustaviti delo ljudskih množic. V Avstriji, Nemčiji in drugod so osnovali centre, ki so zbirali sovražne elemente, jih šolali in pošiljali čez mejo na razne akcije. Iz takega centra je prišel čez mejo na Pohorje zagrizen nacističen žandar Ceh iz Sp. Voličine. Med okupacijo je bil nemški žandar v Lenartu in pozneje v Ptuju. V vseh akcijah proti gibanju OF je sodeloval in zasliševal naše ljudi. Z nemško vojsko se je umaknil v Avstrijo in prihajal čez mejo na razne akcije. Sodeloval je pri ugrabitvi aktivista Marčiča iz Lenarta in pri njihovem uboju. Pozneje so ga ujeli varnotsni organi in je prejel zasluženo kazen. Po Slovenskih goricah pa je strašila posebna skupina belogardistov pod vodstvom Slane. Ta skupina je strašila in ustrahovala naše ljudi in jim obetala, da bo prišla v kratkem v naše kraje ameriška vojska. Našli so se ljudje, ki so jim nasedli, jih skrivali in širili njihovo propagando. Imeli so napravljene sezname aktivistov, ki jih bodo po-strelili. Tudi na našem področju je ta skupina imela razpredeno svojo mrežo. Da bi ljudem pokazali svojo moč, so se oglašali ponoči pri posameznih hišah, grozili z ustrelitvijo in zahtevali hrano. Skupina je štela le nekaj ljudi, ki so se spretno umikali varnostnim organom vse do leta 1948. Skupina, sestoječa iz štirih članov — Slana, Novak, Nudi in Caf Milan — so se oglasili ponoči dne 6. januarja 1948 v Zavrhu pri Ledinek Jožefu-Svetozarju. Zagrozili so mu, da ga bodo ustrelili, ker je bil partizan in komunist. Tokrat so se umaknili, ker jim ta ni hotel odpreti. Vodil jih je menda domačin Caf Milan, ki je poznal vse razmere. Mudili so se večkrat na našem območju v Čermljenšaku. Ledenik je bil v' službi v Mariboru pri Navodu in se je dnevno vozil domov. Lahko bi bil ostal v Mariboru, pa ni hotel, ker je pravil, da se bo branil, ker je imel doma vojaško puško. Točno čez tri mesece, dne 6. aprila 1948, pa so se zopet javili in sicer tako, da so začeli razbijati po vratih in so zahtevali, da morajo takoj odpreti. Ledenik je hotel v kuhinjo po puško, v veži pa ga je zadel rafal, ki ga je sprožil eden od napadalcev v vrata. Vrata so se odprla in vstopili so v hišo. Ledenik pa je med tem izkrvavel. Žena in otroci so se skrivali v sobi za pečjo. Ko so jim povedali, zakaj so to storili in da bodo vsakega tako ustrelili, so se umaknili in izginili brez sledu. Ledenik je bil pri ljudeh splošno priljubljen in je neštetim pomagal, če je le mogel. Zavladala je splošna žalost. Veliko ljudi je spremljalo padlega borca na zadnji poti. Od napadalcev so varnostni organi dobili Caf Milana, ki je menda opisal delo skupine. Pri usodnem dogodku v Zavrhu je bil zraven in sicer je bil zunaj hiše na straži. Za pro-tidržavno dejanje je bil obsojen na smrt. Število žrtev pa se je povečalo še za enega borca. Ob postavitvi spomenika padlim borcem v Voličini leta 1956 pa se je zvedelo, da je število padlih borcev še večje. Muršak Jože, ki je bil oficir v neki partizanski edinici v Dalmaciji je izjavil, da je srečal nekega dne Jakopec Ivana, doma iz Zg. Voličine. Ta je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko in bil poslan na balkansko bojišče. Iz nemške vojske je zbežal k partizanom in bil tam v mnogih bitkah. Ko se je pozneje Muršak pozanimal, kje bi bil Jakooec, je zvedel, da je edinica, v kateri je bil, bila popolnoma uničena in je sigurno padel, ker se tudi po osvoboditvi ni več javil. S francoskimi partizani je sodeloval tudi Zavernik Jože iz ' Čermljenšaka. Ta je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko in je bil poslan na Francosko. Priključil se je francoskim partizanom, Nemci so ga ujeli in ustrelili. Zvedelo se je, da je kot mizar delal pri nekem mizarju in mu pokazal, kako delajo pri nas krste za trupla. Napravil je tako krsto. Gospodar je ustreljenega dal v krsto, ki jo je sam napravil in ga dal pokopati. Mogoče je padlo še več takih borcev po evropskih bojiščih. Za nje ne bomo nikoli zvedeli. - Haši Piše: Franc Šuman (JJ Domneva se, da je v Zg. Porčiču svojčas- stal večji dvorec ali grad, to je severovzhodno od trga Gradišče tam, kjer prebivajo potomci Franca Lorberja iz Sp. Porčiča. Grad naj bi stal po ustnem izročilu, nikjer pa ni najti zgodovinskih virov, ki bi to potrdili. Položaj sam ne preprečuje, da bi na tem mestu lahko kdaj stal kak večji grad. V zgodovinskih virih je zapisano, da je ozemlje, kjer naj bi dozdevno stal grad, spadalo pod plemiče Stubenlberg, ki so prišli iz Češke kot kolonialisti. Ti naj bi prejeli od vladarja večjo takrat imenovano kraljevsko kmetijo, ki je dobila po takratni navadi plemiški sedež naziv Purg-stall ali Burgstall. Ni izključeno, da bi ta posest ne bila v kakršnikoli zvezi s plemiči Purkštaller, ki so že takrat nastopali po raz nih knežjih službah po vsej Štajerski. Njihov sedež je bil med drugimi tudi v Lučanah (Avstrija), kjer še stoji danes manjši grad pod tem imenom. Sicer pa je danes znanih 34 krajev, ki se naziva j o Burgstall in 7 Purgstall, zato je pač zelo težko ugotoviti dejanski izvor kraja, ki je znan samo po ustnem ne pa po pismenem izročilu. V Spodnjem Jakobskem dolu se nahaja malo hribovsko naselje Ritiše, ki se prvič omenja leta 1200 kot last šenpavelskega samostana. Po ustnem izročilu bi naj bil tam grad vitezov, ni pa o tem kaj več zapisanega, kar bi potrjevalo domneve. Dober kilometer od jakobske cerkve še stoji danes grad, ki ga je dal zgra- foaji fto teiu diti dr. Gotfrid pl. Berk — Wid-manstter, ki je umrl 1806 leta. Po teh skopih podatkih je bil ta grad zgrajen v drugi polovici 17. stoletja. Nazival se je (Rittergut St. Jakob) viteško gospodarstvo Sv. Jakob. To gospodarstvo ni veliko presegalo druga večja velepo-setva. Poznejši lastniki tega gradu so le delno znani. Do leta 1898 je bil grad v lasti rodbine Zent-ner in ljudje so grad nazivali Zentnerjeva graščina. Zentnerji so že precej zemlje razprodali in potem gradič prodali rodbini Do-lajš. Sedaj je grad v lasti rodbine Purgaj. Do nedavnega so živeli še v Jakobskem dolu stari tam domači plemiči rodbine Festin, katerih potomci so že od 19. stoletja v Lenartu in okolici. Rodbina Festin je dobila v 13.'stoletju od solno-graškega nadškofa plemiški naslov. Solnograški nadškof je bil takrat plemiški gospod dela Štajerske med Muro in Dravo in je takrat podeljeval in poviševal svoje podloenike do najvišjih plemiških naslovov. Skopo poročilo o viteškem gradu v Ritišah in okrog pet sto let poznejšem viteškem gospodarstvu Sv. Jakob ne izključuje možnosti, da je rodbina Festinov z enim ali drugim, ali pa celo z obema v zvezi. Svobodnih kmetij in plemiških dvorcev je bilo v naših krajih več. O tem je dovolj zanesljivih in nezanesljivih izročil, ki pa gredo počasi v pozabo ter se umikajo novi dobi in novim pokolenjem. Ko je leta 1199 ptujski kanste-lan Friderik I. potisnil Madžare od takratne meje med Štajersko na Ogrsko na črti Ptuj — Rad- 1000 - gona, na novo črto Središče, Ljutomer, Mura in Radgona je solnograški nadškof povzdignil ptujskega kastelana Friderika I. v ministeriala. Vojvoda Leopold je pridobljeno ozemlje priključil Štajerski, v podložnost pa pustil Frideriku I. ptujskemu. Ta je leta 1200 izročil vse pridobljeno ozemlje nemškemu Viteškemu križarskemu redu v podložnost pod pogojem, da čuvajo mejo. Nemški križarski vitezi so si v bližini Ormoža v sedanji Veliki Nedelji zgradili Obrambni del gradu, ki se prvič omenja leta 1219. Pozneje so še zgradili ostali del grada —• kcmendo. Cesar Friderik II je Viteškemu križarskemu redu leta 1237 podelil pravico do nižjega sodtva ter ga oprostil vseh mit-nin: cestnin, mostnin in drugih služnosti. Po poraizu Madžarov je nastala nova meja med Štajersko in Ogrsko na črti med Dravo in Rabo. Ta meja se je za dalj časa ustali la. Ogri pod Arpadoviči vključijo to črto v svojo velikopotezno obmejno obrambno organizacijo, ki je Obkrožala vso ogrsko državo. Obramba meje je bila poverjena posebnim stražnikom, ki so zgradili bramibne dvorce in strelske stolpe. Severni del te mejine črte od Mure, Radgone in naprej proti Rabi je postal po prvi svetovni vojni majav. Na avstrijsko stran se je pomaknila meja proti vzhodu na dotedaj ogrsko ozemlje. To ozemlje je dobilo naziv Gradi-ščansko (Burgenland) in je pripadlo po mirovni pogodbi iz leta 1919 k Avstriji. Ze pred .letom 1200 so stali utr-jeii gradovi v obrambo pred nenehno napadajočimi Madžari. Najstarejši utrjeni grad je bil ptujski, kjer je imel solnograški nadšlkof svoje kastelane z vojsko. Temu sledi Vurberg, ki ga je v 11. stoletju 'zgradil plemič Popon. Ta grad je bil okrog leta 1200 že v lasti solnograškega nadškofa, ki so imeli svoje ministraale na Ptuju, ki so se pozneje imenovali vurberški gospodje. Leta 1267 je kralj OtOkar II dal grad zrušiti. Novi grad pa je naročili zgraditi v drugi polovici 13. stoletja Friderik III. Ptujski. Zadnji potomec tega rodu je bil Friderik IV., ki je umrl leta 1438. Poznejši lastniki Vurberka so bili od 1441 do 1616 grofi Stubenber-gi, Attemsi in Herbersteini do konca druge svetovne vojne. V gradu je bilo kakor skoraj po vseh drugih gradovih do leta 1850 grajsko sodišče. Grad Vurberg je bil leta 1446 brezuspešno oblegan od ogrskega gubernatorja Hurža-dija Ivana in pa od Turkov leta 1493. Zaradi omenjenih dogodkov je nastala še danes znana pri-slovica »Stoji trdno kot vurberški grad«. (Nadaljevanje prihodnjič) RAZLIČNE IN SODOBNE VZORCE BLAGA VAM NUDI TRGOVSKO PODJETJE »POTROŠNIK« v svojih poslovalnicah »Center« Lenart, Voličina, Jurovski dol, Zg. Ščavnica, Zamarkova in Lokavec. Blago je brezobvezno za ogled. Rad bi postal tesar Morebiti .se tik pred začetkom šolskega leta kdo sprašuje, kje bi se lahko izučil za tesarja. Naj vam s tem sestavkom pomagamo, ki je dejansko nadaljevanje v prejšnji številki objavljenega članka pod naslovom: »Preberite ta sestavek in lažje se boste odločili za poklic«. Učna doba za tesarski poklic traja 2 le£i. Pogoji: dokončana osemletka, starost do 18 let, duševno in telesno zdravje veselje do tesarskega poklica. Strokovni profil: Tesar sodeluje v izgradnji gradbenih objektov s tesarskimi deli v visoki, nizki in hidrogradnji, DELA, KI JIH OPRAVLJA — izbira, obdelava, tesanje lesa in obdelava lesnih zver — postavljanje lesenih elementov v odrejeni konstrukciji (streha, zgradbe, nosilci itd.) — izdelava opaža za vse vrste betonskih in armirano betonskih del in objektov, opaženje in raz-paženje — izdelava delovnih in nosilnih odrov — krpanje lesenih gradij z deskami — ročno zabijanje pilotov in njihovega izvlečenja — razstavljanje raznih lesenih kostrukcij. Prijavite se pri podjetju »Sava« na Jesenicah. Podjetje sprejema vajence od 1. junija do 30. septembra. Ob nastopu je potrebno predložiti zadnje šolsko spričevalo, izpisek iz rojstne matične knjige in zdravniško spričevalo. NAGRADE V času učjjie dobe sprejema vajenec Sledeča nagrade: I. leto od 5 do 10 tisoč din II. leto od 7 do 14 tisoč din. Pogoji so lepi, zato tisti, ki vas veseli, pošljite čimprej prijavnico podjetju »Sava« Jesenice, Prešernova 17. Vesti iz BENEDIKTA GASILSKI STOLP BO DOGRAJEN Gasilsko društvo Benedikt sodi med najbolj delavna gasilska društva v občini Lenart. Gasilci skrbijo za opremo svojega društva. Tako nameravajo nabaviti gasilski avtomobil in tudi sicer kupiti nekaj ostale sodobne opreme. Letos so se tudi lotili novogradnje gasilskega stolpa, s katero pravkar končujejo. V zidanem stolpu bo mogoče sušiti več metrov dolge gasilske cevi. Be-nediški gasilci se tudi pripravljajo na proslavljanje 30-letnice obstoja svojega društva. To obletnico bodo predvidoma slavili letos septembra meseca s primernim kulturnim programom v izvedbi šolske mladine in prosvetnega društva. O CENAH IN POSTREŽBI V KRAJEVNI GOSTILNI V našem listu malo pišemo o cenah in postrežbi v gostiščih zasebnega sektorja. Seveda pa ni napak, če tudi temu vprašanju posvetimo od časa do časa nekaj prostora v našem listu. Gosta v benediški gostilni najbolj preseneti velik in čitljivo napisan cenik kakršnih skoraj ne vidimo v naših gostilnah bodisi socialističnega ali zasebnega sektorja. Cene posameznih pijač in jestvin so označene z različnimi barvami tako, da gostu čimbolj padejo v oči, kakor pravimo. Cene niso niti pretirane. Ko smo se 12. avgusta letos mudili v tem gostišču, so steklenico piva prodajali še vedno po 120 din, medtem ko domala v vseh drugih gostiščih občine s pivom strežejo po 130 din steklenico. V gostišču imajo kar dober promet. Gostje se zlasti navdušujejo nad domačimi klobasami in mesom iz tunjke. Oboje gre zelo v promet. POSPEŠITI ADAPTACIJO KULTURNEGA DOMA Kakor kaže se je adaptacija kulturnega ali zadružnega doma v Benediktu spet zataknila. Gradbeno podjetje Lenart, ki dela izvaja, izjavlja, da nima vseh po-, trebnih načrtov. Res je, da občina podjetju še ni vročila vseh načrtov, kar pa ni njena krivda. Projektant, ki je izdeloval načrte, je namreč pozabil na nekatere stvari, ki so za nadaljnjo gradnjo nujno potrebne in po obstoječih predpisih obvezne. Gradbenemu podjetju na drugi strani tudi primanjkuje delovna sila, ki je sedaj ni mogoče dobiti. Hkrati pa je vmes prišlo še popravilo krajevne cerkve, kjer je bilo angažiranih precej delavcev gradbenega podjetja. Sedaj ko so dela na cerkvi končana, bo verjetno mogoče več ljudi odstopiti za preureditev zadružnega doma v Benediktu. Kje bo postaja LM Po osnutku urbanističnega plana naj bi zgradili novo postajo Ljudske milice na mestu, kjer je sedaj poslopje komunalne banke. Za novo stavbo PLM bodo zgrajeni vse do konca občinske zgradbe na Radgonski cesti novi prostori za trgovino. Poslopje bo grajeno v obliki paviljona. Prostornina prodajnega in skladiščnega prostora bo skupaj znašala 500 m2. Ce bo potrebno, bodo za skladišča preuredili tudi prostore v pritličju občinske zgradbe, ki sedaj služijo za stanovanja in občinska skladišča. Investicijski program za obe zgradbi je naročen pri projektivnem biroju. Tudi načrti so naročeni. Projekt bo izdelan predvidoma do konca septembra. Začetek gradnje nove postaje Ljudske milice in trgovskega paviljona je odvisen od dokončne ureditve bivših zaporov na dvorišču občine, kamor naj bi preselili banko. Predvidoma se bo preureditev prostorov zavlekla leto dni. To torej pomeni, da je mogoče računati na začetek gradnje PLM in trgovskih paviljonov šele prihodnje leto, seveda če bodo tudi načrti pravočasno izdelani. ODKUPNE CENE KMETIJSKIH PRIDELKOV IN ŽIVINE PRI KMETIJSKIH ZADRUGAH LENART IN ZGORNJA SCAVNICA ŽIVINA t, ;? C e n a q Vrsta Kvaliteta MG junice I a MG junci I a MG junice I MG junci I SG jun'ce I a SG junoi I a SG junice I SG junci I Krave, vali t Krave, voli II Krave, voli III Krave, voli IV Junci in junice za nadaljnje pitanje Junci in junice za nadaljnje pitanje Teleta ženska f Teleta moška I Teleta ž. m. 1 Teleta ž. m. I Teleta ž. 111. Teleta ž. m. 1 Teleta ž. 111. I Teleta ž. 111. II in III po oceni komisije Prašiči bekon I 8 m. Prašiči bekon II 8 m. .Mesnati prašiči 12 m. Mesnati prašiči 12 m. Mesnati prašiči 12 m. Mesnati prašiči 12 m. Mesnati prašiči 12 m. Mesnati prašiči 12 m. Prašiči 12 m. 1 tn 18 m 18 m 18 m 18 m. 36 m. 36 m. 36 m. 36 m. 4-6 1. 4-10 t. 4-12 1. 4-15 1. 18 m. 12 m. 6 m. 6 m. 3 m. 2 m. 2 m. 2 m. 2 m. 400 450 380 420 450 500 420 470 400 400 400 400 300 200 150 160 100 90 80 70 80 58 58 55 55 56 56 54 54 55 50 45 40 265 265 255 255 265 265 255 255 do 230 do 200 do 160 do 110 285 285 275 275 285 285 275 275 — do 260 58 58 do 240 320 320 320 300 290 280 270 340 340 — 250 pri govedu 6 %. Pri 80-95 — 300 320 80-95 — 280 300 80-95 — 265 285 80-95 — 265 285 110-125 — 280 300 80-95 — 255 95-110 — 260 110-125 — 265 do 80, nad 125 K.Z LENART: Kalo nahranjenosti pri prašičih 2 w/o. živini se odbije % v višini, da se doseže odgovarjajoča klavnost. KZ ZG. SCAVNICA: Odbitki pri goveji živini 6 do 7 °/o, pri teletih 2 % in pri svinjah 3 %. OPOMBA UREDNIŠTVA: Gornje cene veljajo enako za obe kmetijski zadrugi glede na določila pred kratkim izišlega predpisa. KMETIJSKI PRIDELKI KZ LENART Jabolka, čista, zdrava I Jabolka, čista, zdrava II Breskve, čiste, zdrave I Breskve, čiste, zdrave, II Marelice, čiste ,zdrave I Marel;ce, čiste, zdrave 11 Hruške, čiste, zdrave 1 Hruške, čiste, zdrave II Sli\e trgam- s peclji 1 Fižol v stročju, brez niti suh — Jajca, debela, čista, zdrava Jajca, drobna, čista, zdrava Seno, otava brez šara — Detelja — Slama — šar — Gobe, suhe, bele 1 Gobe, suhe, bele II. Prevzem sadja se vrši strogo po kvaliteti. KZ ZGORNJA SCAVNICA Pšenica, rž največ 2% primesi in 14 n/o vlage kg din 50 Oves, ječmen največ 2 % primesi in 14 °/o vlage 45 Krompir jedilni 15 jaboiku rane vrste I razred 30-35 Hruške rane vrsti- I razred 53 Jajca Kos din 22 ZA MOREBITNE SPREME.BE CEN V ČASU DO IZIDA NASLEDNJE ŠTEVILKE URDNIŠTVO NE JAMČI. 60 deb. cena 35 50 20 60 75 50 50 45 70 35 50 50 50 40 30 — 35 — 40 60 24 50 20 - 15 g 1.000 700 Obnova nekaterih zgodovinskih zgradb Lenart je sicer majhno naselje, kljub temu pa se ponaša z nekaj starimi in zgodovinskimi zgradbami, ki so zaščitene od Zavoda za spomeniško varstvo v Mariboru. Med zaščitene zgradbe sodijo Špital na Mariborski cesti, zgradba na Jurovski cesti, kjer je sedež KZ Lenart, Rotovž. Na nekaterih hišah so zgodovinsko značilni samo posamezni detajli. Zelo zanimiv je na primer vhod v zgradbo last Emeršiča. Zgrajen je bil 1813. leta. Zaščitena je tudi zgradba Dimnik. Vse te zgradbe bo potrebno oteti zobu časa in jih čimprej obnoviti. Zlasti pa to velja za Rotovž in Špital, ki sta vsekakor najpo- DOPISUJTE v »domaU n« membnejši zgradbi glede na starost in dejstvo, da so se za njenimi zidovi v preteklosti odločale za tržane pomembne stvari. Mali oglasi Sprejmem fanta ali dekle šole prosta za pastirja. Dnevno plačam 200 din. Nudim brezplačno hrano in stanovanje. Prijavite se na upravi lista, Radgonska c. 9. Filmski spored GRADIŠČE 25. avgusta ob 16. in 19.30, uri SENCI VEŠAL« ameriški kine-maskopski film VOLICINA 25. avgusta ob 16. in 19.30 uri »ZEMLJA SANJ« egiptovski film 1. septembra ob 16. in 19. uri »LINIJA ZA TAKSON« ameriški barvili kavboj ski film ko pred dvema letoma določeno, da se zgradi stanovanjski blok za delavce takratnega KG Selce v Selcih, vendar dobiva ta varianta ob sedanji združitvi tega obrata z zadružnim obratom v Voličini oz. z zadrugo Lenart vedno več nasprotnikov. Predvsem je ob-* veljalo mnenje, da bi blok, zgrajen v Selcih ne bil v celoti izkoriščen, ker delavci zaradi sorazmerno nizkih osebnih dohodkov ne bi zmogli plačevati visoke najemnine, kajti znano je, da je gradnja še tako preprostih stano vanj precej draga in je stroške gradnje potrebno v določenem času kriti z najemnino. V Voličini menijo, da bi bilo pametno zgraditi v Voličini, ki je itak nekak center obeh krajev, večji stanovanjski blok, v katerem bi našli stanovanja tudi delavci Obrata zadruge v Selcih, seveda tisti, ki bi zmogli najemnino. Hkrati pa bi rešili pereč stanovanjski problem za učitelje. Za tiste delavce, ki se ne bi želeli vseliti v blok zaradi previsoke stanarine, pa bi veljalo primerno in z manjšimi sredstvi urediti obstoječe zgradbe SLP. Takih zgradb pa je kakor pravijo tudi v Selcih nekaj. Šola v Voličini se trudi, da bi bi bil učni uspeh iz leta v leto boljši. Največji napredek pa je bil dosežen pri izboljšanju šolskega obiska. Zanimivo je, da je na primer v stari Jugoslaviji šola beležila ob koncu šol. leta povprečen šolski obisk 60 do 70 odstotkov, medtem, ko se danes le ta suče okrog 97 odstotkov. K izboljšanemu učnemu uspehu in k višji šolski udeležbi so mnogo prispevali tudi starši, ki se za šolo zelo zanimajo. MLADINA SE NAJVEČ UKVARJA S STRELSTVOM O voličinskem mladinskem aktivu govorijo, da je nedelaven, kar v celoti ne drži. Mladina radevo-lje dela v strelski družini, kjer je, kakor je znano, dosegla lepe uspehe. Pred kratkim so se mladi strelci pomerili z vrstniki iz Sele. Tako so s Selčani v kratkem času že večkrat tekmovali. Ostala, zlasti pa politična dejavnost sloni v glavnem na študentski mladini, ki se vsako leto vključi ob počitnicah tudi v aktivno delo na kulturnem in športnem odročju. Ko pa so študenti v šoli, to delo nekoliko zamre. Tudi v TVD »Partizan« je precej mladih, kjer pa delo ne gre preveč od rok. Pravijo, da nimajo kvalitetnega vadi-teljskega kadra. Ce bi imeli kader, je mladina pripravljena delati. Mladinci so se na mladinskem sestanku pomenili, da bodo pomagali pri urejevanju športnega igrišča. Potegujejo se tudi za ure ditev kopališča, vendar še dela niso začeli, ker morajo ugotoviti, kje bi bil najprimernejši prostor, za kopališče zaradi zadostne količine vode. Dragi bralci, prihodnjič se bomo na tej strani srečali z dogodki iz Jurovskega dola. v Kraj Zadnjič smo na tej strani pisali o Voličini meseca aprila letos. Med tem časom se je pripetilo marsikaj zanimivega, zato smo za razgovor naprosili Konrada Re-bernika in Franja Škrbinca, ki sta nam potregla s kopico podatkov. VOLIČINA KOMPLEKSNA ANALIZA RAZVOJA KRAJA V Voličini so se prvi lotili kompleksne analize območja, ki ga zajema krajevna organizacija SZDL. O analizi so že razpravljali na plenumu krajevne organizacije. Zbiranja podatkov so se lotili s pomočjo ankete, ki je zajela sleherno gospodinjstvo. Na podlagi ankete so ugotovili napredek na vseh področjih življenja njihovih občanov. Da bi to ugotovili, so občanom zastavili najrazličnejša vprašanja. Med drugim so občane vprašali, koliko posedujejo obdelovalne in ine-obdelovalne zemlje, koliko zemlje imajo v najemu, ali so jo dali drugim v najem, koliko dni letno zaposlujejo tujo delovno silo, ali so zaposleni izven kmetijstva in kaj je glavni vir dohodka: kmetijstvo ali zaposlitev izven te panoge. Občani so tudi odgovorili na vprašanje o tem, koliko imajo sadnih drevesc in kakšen je bil pridelek pri posameznih žitaricah leta 1962 in lani. Znano je, da je tudi voličinsko območje deloma ogroženo po poplavah, zato so občanom zastavili tudi vprašanje v tej zvezi. Da bi ugotovili gibanje potrošnje umetnih gnojil so zbrali podatke o potrošnji umetnih gnojil in kakšno je razmerje med trošenjem umetnih gnojil in hlevskega gnoja. Poleg tega so z anketo dobii' Dodatke o stanju živi- ne, o tem kam se večina kmetovalcev usmerja v lastni proizvodnji in koliko jih je pripravljenih odstqpiti zemljo zadrugi bodisi v najem ali odkup. Občani so v anketi nadalje odgovorili, kako ocenjujejo sodelovanja med njimi in področnim zadružnim obratom. Ob zaključku ankete so še prebivalci navedli, koliko imajo radijskih aparatov in na katere časopise so naročeni. Rezultati ankete bodo gotovo edinstveni ne samo za Voličino, temveč za vso občino. V prihodnjih iš)tev,ilkah bomo objavili izvlečke iz analize, ki je bila obdelana na podlagi ankete. PRIPRAVE ZA JESENSKO SETEV V POLNEM TEKU Krajevna organizacija SZDL Voličina in zadružni obrat se že temeljito pripravljata na prihodnjo jesensko setev. Pri sestavi plana za jesensko setev bodo upoštevali tudi analizo, ki so jo izdelali na podlagi anketiranja občanov svojega območja. Letošnja žetev ni bila najboljša. Glavni razlog zato je bila dolga in ostra zima. Najslabše je bilo na tistih njivah, kjer je sneg dolgo ležal, prizadeti pa so bili tudi nekateri kmetje, ki so lani zgodaj posejali. V Voličini pravijo, da se je na njihovem območju nasploh dobro obnesla pšenica Leo-nardo, čeprav so lani na domala vseh površinah sejali italijanko San pastore. Na voličinskem območju se iz. leta v leto kaže velik napredek pri izbiri semenskega blaga. Medtem, ko so kmetje prejšnja leta pogosto sejali nekvalitetno seme, ki so ga lani pridelali ali pa so ga kupovali pri sosedih, se je stanje zlasti lani bistveno spremenilo. Starih sort skoraj ne sejejo več, ker vedo, da ne dajo zaželenega pridelka. Nekaj je sicer še takih kmetov, ki sejejo tudi manj kvalitetno pšenico, ki daje visoka stebla zaradi potrebe po slami s katero pokrivajo s slamo krite strehe. Lani je bilo povpraševanje po kvalitetnem semenu zelo veliko, saj je na zadružnem obratu za nekaj kmetov zmanjkalo semena iz »Semenarne«, pa so ga morali kar sami pripraviti, ki pa se baje ni najbolj obneslo. Tiste površine, ki je zima najhuje prizadela, so v večini primerov kmetje preorali in posadili s krompirjem in koruzo. Kljub temu, da so kmetje sejali priznana semena pšenice, pa ha donosi po podatkih zadružnega obrata niso najboljši, lahko bi skoraj rekli, da ne dosegajo povprečja donosov v občini Lenart. Zelo nizek je namreč donos pri zasebnih kmetovalcih, ki niso pogodbeno sodelovali, saj se suče v povprečju 800 kg pridelane pšenice na ha, medtem ko je v kooperacij ški proizvodnji napredek precej viden, saj znaša povprečni ha donos 2 tisoč kg. Na površinah zadružnega obrata pa so pridelali letos povprečno 2.500 kg pšenice na ha. Kakor kaže se vOličinski kmetje premalo poslužujejo sodobne kmetijske mehanizacije. To smo lahko povzeli tudi iz našega razgovora. Nekateri namreč mislijo, do pogodbeno sodelujejo z zadrugo, če so pri zadrugi kupili se mena in umetna gnojila. To je šele polovično sodelovanje. Nujno je, da se ukrep, ki ga je KZ Lenart sprejela o pogojih kmetijskega sodelovanja izvede dosledno. Zadruga bo namreč sklepala pogodbe tako, da bo v pogodbi obvezno določena obdelava zemlje s sodobnimi stroji in v izvedbi zadruge, kar bo dejansko garant za pravilno obdelavo in večje ha donose. V VOLIČINI NAJ BI GRADILI STANOVANSKI BLOK V Voličini se čedalje bolj čuti potreba po večjem stanovanjskem bloku v katerem bi dobili stanovanja učitelji in delavci zaposleni na obeh zadružnih obratih v Selcih in Voličini. Z družbe nim planom občine je bilo neka- Urejuje uredniški odibor: Ernest Smid, predsednik — Člani: Edo Zorko, Mirko Košmerl, Jelka Firbas in Tone Stefanec — Odgovorni urednik Tone Stefanec -Uredništvo in uprava Lenart, Radgonska cesta 9 — Izhaja stalno na 8 straneh drugi in četrti'četrtek — Letna naročnina 400 din, inozemstvo 800 din — Tekoči račun pri podružnici NB Maribor štev. 601-11-608-103 — Ime: Občinski odbor SZDL Lenart — »Domače novicet — Tiska CP »Celjski tisk« Celje