35 Ocene Franc Križnar Vivat pharmacia/Naj živi farmacija (zdraviloslovje, lekar- ništvo) je izšlo ob 120-letnici Farmacevtsko-biokemijske fa- kultete (FBF) Univerze v Zagrebu (1882–2002), torej že dav- nega leta 2002. »Spiritus agens« te zgoščenke je znanstvenik, etnograf, avtor gledaliških del in skladatelj Stjepan Pepelj- njak. Je dr. veterinarske znanosti in redni prof. na FBF kot specialist za mikrobiologijo in mikotoksiologijo v pokoju: diplomiral, magistriral in doktoriral (1980) je na veterinarski fakulteti v Zagrebu. Torej je naravoslovec! Njegov poklicni znanstveni interes je raznolik. V znanstvenem »opusu« ima 10 znanstvenih projektov, je mentor 10 doktorandom, ob- javil je več kot 200 znanstvenih in strokovnih del in za vse to prejel številne domače in tuje (ameriške) nagrade in pri- znanja. Za nas je bolj zanimiva njegova aktivnost v okviru Pasionske baštine Hrvatske/Pasijonske dediščine Hrvaške kot različni ljubiteljski interesi. Ta njegov »satelitski hobi«, kot pravi Pepeljnjak sam, traja že skoraj 60 let, vse od gimnazij- skih dni in študija pedagogike na zagrebški filozofski fakul- teti. V tem ga je zanimala glasba, saj je bil v letih 1965–1973 organist v župnijski cerkvi Blažene device Marije v Resniku (Zagreb), bil pa je tudi med študenti zagrebškega Inštituta za cerkveno glasbo »Albe Vidakovića« (danes v sklopu Katoli- ške bogoslovne fakultete Univerze v Zagrebu). V tem amater- skem ali ljubiteljskem delovanju je bil S. Pepeljnjak mentor v ljubiteljskih gledališčih, kreativnih delavnicah za mlade in nadarjene za scenski govor in s tem v neposrednem stiku z različno glasbo. Na FBF je ustanovil tudi pevski zbor, ki de- Stjepan Pepeljnjak: Vivat pharmacia, zgošËenka Farmacevtsko-biokemijska fakulteta Univerze v Zagrebu, Zagreb 2002. 36 luje že več kot 15 let. Zdaj pa ga na novo spoznavamo kot avtorja besedil in glasbe in kot pevca neke vrste zanj najbližji (znanstveni) disciplini: od veterine do farmacije! Seveda gre tukaj za izključno posvetno glasbo, daleč od enega najbolj pogostih (humanističnih) interesov Pepeljnjaka – Pasionske baštine in cerkvene, duhovne glasbe. Leto nazaj 1 smo ga spo- znali kot avtorja in izvajalca ter umetniškega vodjo Starinske postne in velikonočne pesmi – Resnik in avtorja teksta – libreta za oratorij 2 Jezusov križev pot skladatelja Josipa Magdića. Pepeljnjak je zbral glasbeno in gledališko talentirane študen- te te fakultete, da na proslavi obletnice izvedejo pesmi, ki jih je s farmacevtsko tematiko in temo zdravja napisal sam. Ob 120-letnici fakultete (2002), ki se je združila s 40-letnico kulturno-prosvetnega dela prof. dr. sc. S. Pepeljnjaka, in ob 30-letnici Zavoda za mikrobiologijo FBF-ja, ki ga je sam usta- novil, je »podaril« zdaj še ploščo. Na njej slišimo »le« devet vokalno-inštrumentalnih del izključno posvetne narave v skupnem trajanju nekaj manj kot 40 min. S. Pepeljnjak na- stopa v kar (naj)več vlogah, kar je nasploh njegov interdisci- plinarni ali multidisciplinarni pristop v delovanju. Tokrat ga spoznavamo kot avtorja besedil (lat. in hrv.) in glasbe prav vseh devetih predstavljenih del, kot pevca solista (bariton), v enem pa še kot režiserja. Poleg njega na plošči nastopajo: Jakov Pavić, Mario Bogliuni in Hrvoje Livada (aranžerji in producenti); solisti: Vitomir Marof (bariton), pevske solist- ke: Gabrijela Pržulj, Ines Curman, Marina Škrabec, Ljiljana Nevečere, Katarina Sović in Katarina Tomljenović. Pri za- dnji skladbi (Vivat pharmacia) v hrvaščini pa se študentom FBF pridružuje še dirigent Ivan Golčić. Vsebinsko je plošča naravnana zelo »farmacevtsko«. To lahko sklepamo vsaj po nekaterih, če že ne po vseh naslovih skladb: Vivat pharmacia in Srečni magistri; Vdihni morje in Kaplje časa sta bili napi- sani za otvoritev 2. simpozija aromaterapije v Opatiji (2001), Hevreka, Ljubezen apoteke, Magistra, Flos medicine (na be- sedilo, ki ga je iz latinščine prevedel v hrvaščino fra Emerik Pavić) in Vivat pharmacia – Naj živi farmacija (v hrv. jezi- ku). Gre izključno za vokalno-inštrumentalna dela od petja z enim solistom ali solistko do več solistov in s spremljavo. Plošča je bila posneta v studiu A kaj v Zagrebu, tonski moj- ster je bil Franjo Vlahović, aranžer in (glasbeni) producent je bil že omenjeni M. Bogliuni, oblikovanje pa je delo Ha- luga & Cvikl (Krešimir Haluga in Dubravko Cvikl). Plošča 1 Pasijonski doneski, 13/2018. Škofja Loka in Stara Loka: Muzejsko društvo Škofja Loka in Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka; str. 130–134. 2 Izhaja iz lat. In ital. kot »molilnica«. Glasbena vokalno-inštrumentalna zvrst oz. oblika za pevske soliste, zbor in orkester. Predstavlja določeno dramsko dejanje, navadno brez odrske igre in scenarija. Pogosto nastopa tudi pripovednik, narator (testo), ki pripoveduje vmesno dogajanje. Skozi bogat zgodovinski razvoj (vse od 17. stol; G. Carissimi, V . Mazzocchi, A. Scarlatti, A. Caldara, L. Leo, L. Vinci, N. Poropora, J. Jomelli, P . Anfossi, D. Cimarosa, M. A. Charpentier, H. Schütz, D. Buxtehude, J. J. Fux, J. A. Hasse, J. S. Bach, G. Ph. Telemann, F. J. Haydn, G. F. Händel, L. v. Beethoven, F . Mendelssohn, R. Schumann, F . Liszt, C. Franck, H. Berlioz, A. Dvoržak idr.) so še do dandanes ostali najbolj popularni oratoriji skladateljev G. F . Malipiera, L. Dallapiccole, A. Honeggerja, I. Stravinskega, D. Šostakoviča idr. je opremljena s knjižico, ki jo na naslovnici poleg naslova in popisa objavljenih pesmi krasi še podoba zaščitnikov (far- macije, medicine) sv. Kuzme in sv. Damjana. V knjižici pa je objavljen razlog za to izdajo (omenjene obletnice), slike izvajalcev, besedila (vseh) pesmi in notni zapis farmacevtske himne Vivat pharmacia/Naj živi farmacija.