URN_NBN_SI_DOC-YYVVU5WH

I n m e m o r i a m ZORAN PISL Pokojnik (rojen 26. novembra 1901 v Sevnici, um rl 27. m arca 1972 v Ljubljani) je vodil od januarja 1955 do decembra 1965 študentsko čital­ nico v Centralni ekonomski knjižnici. Bil je zelo razgledan m entor štu­ dentom, ki so se m u oglašali po končanem študiju z vseh koncev sveta. Naj predstavimo njegovo življenje in delo z nekaj podatki, ki nam jih je posredoval njegov b ra t M arijan Piši. Ze kot deček, sin slovenskega učitelja na Štajerskem, je spoznaval prizadevanja tedanje avstro-ogrske monarhije, ki je načrtno ponemče- vala slovenski živelj na Štajerskem. V slovenski ljudski šoli v Sevnici je vcepljal sošolcem narodno zavest. Po končani ljudski šoli se je vpisal na gimnazijo v M ariboru in tu je njegova slovenska miselnost našla novo potrditev v prijateljstvu z enako mislečimi sošolci. Višje razrede gimnazije je končal v Celju, kjer je tudi m aturiral. Ob razpadu avstro-ogrske m onarhije je sledil klicu generala M aistra in bil med prvim i prostovoljci v boju za našo sloven­ sko mejo. Po m aturi se je vpisal na pravno fakulteto v Zagrebu, vendar se tem u študiju ni posvetil, temveč se je v Beogradu vpisal na vojno aka­ demijo. Ves čas šolanja se je poleg rednega študija ukvarjal še z zgo­ dovino. Zlasti se je poglabljal v zgodovino slovanskih narodov in držav, spoznaval njihove mislece in voditelje. V vojaških krogih je kmalu ve­ ljal za dobrega poznavalca slovanskih narodov in so ga dostikrat vabili kot predavatelja na razne vojaške šole. Znanje si je izpopolnjeval s po­ tovanji po slovanskih deželah — Češki, Poljski, Bolgariji. Bil je vnet lju ­ bitelj in zbiralec knjig, zlasti slovenske literature in zgodovine. Njegova knjižnica je bila prepolna dragocenih prim erkov knjig v vseh slovanskih jezikih, saj je pasivno obvladal skoraj vse te jezike. Zal so jo med vojno uničili Nemci. Ob razpadu bivše jugoslovanske arm ade leta 1941 se je iz Srbije um aknil v Slovenijo, v Belo krajino, kjer se je vključil v OF. Italijanski okupator pa ga je izsledil in odpeljal v internacijo v Gonars in Padovo. Tu je dočaksil kapitulacijo Italije in se vrnil v Ljubljano. Nemci pa so ga še bolnega odpeljali v zapore v zloglasno »Podmornico« v Ljubljani. V nemških zaporih je izčrpan dočakal svobodo. V svobodni Jugoslaviji se je hitro vključil v delo. Zaradi bolehnosti je zamenjal vojaško službo s službo v civilu. Postal je knjižničar eko­ nomske fakultete v Ljubljani in se v prostem času še bolj posvetil štu