Ljubisav Markovič
(Ndda.)evan]el
Manufakturna delovna or-ganizac ja temeiji na izkušnjah in ua fizični moči delavca. Je subjektivna. Orgamzacoa ifc-la v moderm strojiu proizvodnn. v lovarm slom la znanosti, t. ). ns ipoiobnoat: in dejavnost' strojev ia opravljanje dela ter na sposobnoste, colotne delovne maš:r.er:je Delovnc organ.zac-jo n sklop strojne proi2vodn?e urejujejo torej ohjetcMvno Pr»-blemi n naloge >e n.\t iref oe reiujejo na oodiag- organs^e delavčev« sposobnosti, lemvet objek"ivno kot ¦ pač naloge. k jib resuje mehanska, tzfčj kemija t»iolog ja itd., t j upi» raba iedalje boli raznolikh D vse močhejših strojev za oprav-ljanje de:a in močnejših narav-nih s\\ Tovarna kot sestavljeti? koooeracija obdrž: na^elo »zdrii-ženega dela« njegove družben* organ;zaciie :n Sombin!ran"a Tr pa se" seda.i dogaia na pod-lag: mašner.je. strojnega rs-tema — tnrei na podias-. *wia'ie obsežneišega proizvodnfga zkj-riS*an.ia nar^vrrh s!l ti tore) n& podlagi možnostii neskfinčne-ga rarvnis *n 'zpoDolnievania
b) Avtcmatizacija
Avtomatizacija, fc se )e iz t razvila zlasl v teku jadn) h deseUetjih, je izraz te tend^nc*. Njeno naravo lahko razumcm>. če upoštevamo eikonomski smi-sei stroja nasploh Z ekonom-gkega stališča avtomatizaeia poment prav to kakor uporaij* olrojev Razliika je samo v stop-nji Avtomatiracija ie nresni^«-vanje tendence stroja aa naj-viš.ji potenci. skoraj povs<-t» uresniču.je tendctioo stroja 1» nadomestiti človeško delo Po te) gt»-an! ie avtomalizacija v ijs k"al:teta strojnega sistema
Kakor 5mo videll. povzroča uvajanje orodnega stroja revj-lucijo. kvalitativno spremem^.c v načinu dela Kot mehaausni delavcem »Jemlje« orodje ^z roSc Zvdelavci k.1. so njegovj organi orodni stroj obdeluje predmet dela Toda v prvem obdob'u crodnn stroj obdrži delavca p» leg sebe kot pomočnika lc mu služi in ga tudi včasih poprav-lja Ceprav delavec ne »dela«. je Se vedno potreben kot neposre-dni sodelavec stroia pri delo.
Toda *e proces proizvodr<j« poteka s stroji. se lahko nepre-trgoma izpopolnjuje (:n se tud.'. jnora -zpopolnjevati). Iz orodns-ga stroja nastme zapletc?ni strojni sistem, kombinlrana ma-Sinerija katere gibanje poganja en sam center. Vsak njen stroi-n.i u>d Je vse bolj popoln. učinkovit, čedalje bolj razv t. Sedaj je sposoben, da pol^g lastnega dela opravlja še nadmr nad njim; ustavi se sam v pr!-*eru kake napake. prav tako, kakor se to dogaja ppi avtotnat-skih statvah, če se pretrga n.t-ka ie zmanjka surovine. bom-baža al! volnena nit v čolnifku Jn podobno V svojem nadaljneti razvoju maSinerija čedalje bolj Eožuje delavčev delokrog — ce!o kot poraočnikov. Sedaj ji Je de-lavec potreben le redko, ko j» treba dodatii surovino all odpra-viti kak vzrok za zastoj.
Tovarna in kombinati
[Tečaj politične ekonomije
Strojm sistem se izpopolnj ije še naprej. Dejavnost strojev za opravljanje dela narašča. DeU-tev dela med njiimi je večja. Nekateri sitroji neposredno o!>-delujejo predmet dela, drugi ga oprijemajo in prenašajo k uču»-lednjm strojem. Brez neposred-ne udeležbe delavca predmet dela poteka po praizvodnj; med-!em ko ga obdelujejo m preni-šs]O sami stroji, ki jih. drug^. Siroji gibljejo in nadzorujejx tveposredna vloga delavca se 1» zreduciraia na njegovo delova-nje »mislečega organa« proiz-vodnje in na nekatere procese uvodnega in zaključnega značaja, na montažo ali udeležbo pri montati, evidenco preverjanj, fe. jih na proizvodu opravlja stroj, :td »Kakor h.trc stroj za opiavija,njt dela opravlja <nt> gibe, potrebne za obdelavo sa-rovine, brez človekovega sod'.--lcvanja al; s samo neznatao ojegovo pomočjo, smo dobil; avtomatski strojni sistem k)! se pa v detaljih vedno lahko 'zpopolnjuje« (Marx Kaprltal I. <str   305)
Videti je, da »agresija« stro-lev za opravljanje delž aitr.a oneja Trdovratno nadaljujeio svoj pohod nadomeščanja člove-«bega dela, t j. popotno osvo-i:tev proizvodn&ga poteka. Ra-zen deia in nadzora nad delo'n t- stroj: postopoma osvajajo tufl1 miselno polje pri deln. Nastopi obdobje elektronike, razalh ro bctov, »misle^ih 3trojev«, elek-tronskib možgan itd., ki so pat mnogo bolj utinkovti glede na b^trost, preciznost 'n neutrmi-ijivost pn delu. Mehanizrnu tovarne so iivS udje čedal'« tranj potrebni celo kot tnise.a' organl Namesto delavčevih :n>-ŽRfinov in 6util seda) deluj >jo »pecialne naprave In mehanizra' t so sposobni neposredno opa-žati, slišati. videti In reagirati to'no in hitro na vsak poja^ med   proizvodnjo.
Taka tndustrijska revoluciji, *¦ začenja svoj preobrat na ta natin, da orodje iz delavče^ h cok prenese na te!o mehanizma v svojem nadaljnjem napredova-dju teži za tero. da dela»^a povsem prežene iz neposredns udeležbe v proizvodnem proct-su. Teii za tem, da povsem a»-tomatizira proces prolzvodnje. da tx potekal sam po sebi, igoij ob gibanju kompliciranih stroj-tih sUtemov. zgolj ob delovanVa minul&ga deia. Z'vo delo jl postaja odvišno, celo kot nadzor »  drugi  ali  tretji stopnji.
Dve dejstvS odlo6ilno pospe§u-jejo proces. Eno je razvoj el*i-tronike, radarja, foto-celH -e, specialnih radijskih cevi, kon-ristorjev itd. Drugo dejstvo )e nuklearna energija. atoriiski reaktor. možnost za proizvajjl-cc uporabo ogromnih viTov s-nergije. univerzalnega atoms!«-ga goailnega stroja. izotopd !til. Medtem ko razvoj elcktroni'<e odpira obdobje raznih strojev z •možgani in čutili«, razvoj nuk-iearnih strojev nudi neprimerno močnejšo energetsko bazo, lcl lahko premtka številne tovarne ¦n   vse   tiste   naprave,   fe   »de-
lajo in maslijoc v  gospodarstvu ln izven njega.
Ta tcžnja po avtomatizaciji pa seToda ne pomemi, da bo iivo delo izgubilo ponften za področje proizvodnje. Nasprotno, - njegov poraen raste. Toda spreminja se gJavno polje njegovc akcije. Zo-zuje se polje ravnanja z orodijem in siuženja stroju. Razvija pa se področje reagirao ja na signa-le splošnih kont{olnih naprav v tovarni in drugih mehaničnih sredstev. Prav tailio postaja itre-dno vaino podračj« znan9tvene obdelave tdinaloSkega procesa proizvodnje, zaanstvenih odkri-tij, izpopolnjevanja, laboratorij-sfee analize, preverjanj in - kon-čno - ekonom^kega naziskovanja, urejevanja in opazovanja proiz-vodnega procesa. Z ra a n j š u j e s e količina živega dela v nepo-srednem gibanju to\arne, raste pa nasprotno količina ž i v e g a d e 1 a, ki ]o terja pro-izvodiija zaradi svojega razjirje-van;a v prostoru, zaradi vedno novih tovarn in drugiih naprav, zaradi potreb znanstvenega tehno-losfecga in ekonomskega razvo]a ter zaradi urejevanja proizvodne-ga p-rocesa. Taiio potrebna koliži-na živega dela raste v ¦druibenih meriJih, čep*rav se manjša v okvt-ru posamične tovarne. Razen tega se spreminja t u d i kako-vos ( tistega živoga dela, ki je po trebno za upraviljanie in razvija-nje mehaniziranega proizvodne-ga procesa. Podr<>čie uporabe pre-prostega dela ne izginja samo re-lahvno, cnairvei tudi absolutno. P"rav zato, pa se absolutno Un področje uporabe zjianstveno iz-obraženega dela . .. v i s o k o kvalificiranega delav-c a.
A vtomatizaoifia pomenj, da o-p.rav!jajo za <f!ovcka vse proiz-vodne proccse naravne sile, ki so poosebljene v strojili in specialnih napravah, zgolj pod splošninn nadzor&m mafhne ko!i<!ine kvali-tetnega ži>vega dela. Avt&matiza-cija pooseblia »gromno rao! p.ro-izvodnie in gospostvo človeka nad •narivo. Prav zato tcrja avtomati-zacijpa brezpogošno kapializmu ni-sprotno dirulbeno organizacijo, odpravo profita kot vzroka in meje razvoja proizvodreie. Razen te^a c»Ti(»soča avtomatizacija kot izraz viscke razvrtosti protzvaja!-nih sil občirtno zmanjsanje tiste kolifine drfa. ki bi odpadJa na prKnmezniika kot n>egova proiz-vodna obveznost v družbenem življenju.    Za  K)   pa   je   neogibna
razumna ureditev ekonomskcga živjjenja, - ta'kšna, pri katera t>i ekonamsko življenje služilo flo-vekovim polrebam in bi bilo znanstvcno urejeno. To pa je de-fiaittvno možno šele takrajt, ko bo v upravljanju samih proizvajailcev.
c) Kombinati
Obseg in mnošiina strojev v to-va,rni&ili dvocanah se v indu-strijskem raiz\oju poveiujeta. Ta-ko rasleta tudi obseg tovarne in prostoir, na katercm so njeni od-delki, skladil<!a, potrebne uprav-ne in poslovne sJužbe. Porast to-varne lahko lasled-ujemo količin-sko in kakovostno: količinsko k«x porast tovarraišluh dvoran, dogra-jevanje novih oddelkov, razširje-vanj.e njenega obmofja s t!edail)e večjim žteviiom stavb, množino strojev jn najpirav. Kakovostni po-rast pa iraa dve strani. Prva je znižanje živcga dcla, ki nadzira delo strojev, ob povežanem del^-žu mčriuilega dela v mehaničnem ogrodju tovame, v stavbah, v cdcvtni maKivoriji. Druga stran katkavoslnc ra«i tovarne je njena preobrazba v ko m'b i n i-rano toTaroo, - v kombi-na t.
Kombinat navadno obscga vec razni-h tovarn - ali pa po eno a>\i več tovarn, po en ali več rudni-kov in še kak dirug objdkt — ki vse skupaj t\orijo povezano pro-izvod.no enoto. Te tovarne se vzajemno določeno izpoprtlajujejo, predstavlia}o celloto s stališča teh-nično — ekcvnomske organizaciiie proizvodnja. Glede na to, katere proizvodne procese zodLnjajo, so kombinaili laiiko navpi&ii in vo-doravni.
Navpični kombinat povezjuje vrfto zaporednih faz, ki op-ravljajo isti pro-izvodni proces. Njegova osnova je celota proizvodjioga procesa, skozi katerega mora ili predmet dela - od njfigove ek-strakcijc iz zemlje do polfinalne in finalne oblike. Jeklarski kom-binat Zenica ie pra>' dobor zgled ¦ takega kombiinata. Sklop njego-vih tovarn tn obratov obsega: plavže (prriobivan/e surovega žele-za); ma-rtinovke (pridobivanje )r-kla); valjarno blooming (iz.delo-vanje valjanih izdclkov); koksne baterije (koiksiranie premoga) itd. V n,jem se stefeajo vsi osnovni «ji pomožni proizvodni procesi - od crbddave železne rude in prarao-ga do jcklenfli proizvodov, raz-nih profiiov, -/cleznižkih wa.čnic in   okovfa   za  železniške  ¦»¦agone.
Boreki rudniki s topSLaico, elefe-trolizo surovcga baJcra, elefe.triČ!io cenlraio itd. iraajo pravtako zna-čaj naivpifuega kombinata.
Vodoravni kornbinat pavezu/je razne proizvajalnc •dejavnosti, le-te pa se ne nadaliuie dxuga za drugo kakor zgoraij. Potdkaijo pravzaprav neodvisno druga ob drugi. Toda večinoma obstaja za vse te dejavnosti ena sama izhodižčna osnova. Tak kombiijiat raz.vija vrsto raznih to-varn n» bazi ene same surovinske osnove, na bazi komplcksne-ga izkoriižanja dane su-rovine. Razesn tovarne, ki je osnovna p.rotevodnja na podlagi kake surovine, so v takem komtii-nalu tudi tovairne, kj takšno su-rovino iizkorilčaio v drugih sme-reh; tu so tudi Jova,rne, ki Lzkorl-šča.jo odpadke iz oanorne prede-lave, razne ipostransite proizvocle, plinc itd. V sk'!opu kombinMa je laliko tudi kak.?na tovairna, ki pro-bvaja kako pomoeno sredstvo za d<;lo za po^rebe osnovne tovarne. Kounbinat obsega raznot«L-e proiz-vodne p,rocese z ,is?o izhodiščno osnovo - večstranskim iz-korižčanjcm ene same surovine ali encga osnovnega proiizvodne-ga procesa.
Kombina* ' obutvc »Borovo« sodi prej v to drugo virsto »vodo-ravnMi kambijiatov«. Nia bazi kavčuka praizvaja jazno gumi.ja-sto obutev, gume za pr&meuia sredstva, otroike igračke, masl za oibutev Ud.
V praksi pa ni nujno, da bi bi-la detlker na todoravne m nav-pične kombinate stiroga. Dejajiska težnja tnodernih velikih tovaim .\e pač ta, da se razvijajo vodoravno in navpično. To je težnja po čim raciooiiaiLnajži organi2aciji veliUi.e proizvodnge in ,po oimboljšam :z-, karižčanju ntehaicilloikesa. (procesa in   sp^loinih  proiizvodnih   pogojev.
Kombinirajie tovarn-e ema.jo vir-sto ekoaomskih prednosti pred »čistimi« tova.rnami. Kombinat oniogocfa:
—  'popoino in najekonomičiiejJe izikariSčanje sairovin,
—  izfcoiriščanje postranddcA pro-izvodov osnovne  proizvodne dc-javjioeti    (n. ipr.    pHnov, toiplote M),
— lastno   pirolzvodn,)©   ipotrob-nih surwin    in    neodvisnost    od dirugih v tom pogJedu,
—  organiziranjc sikupne uprav-ne, finančne in ananstveno - raz-iskovalne sloižbe,
—  splošno  bolj   radonallno  or-ganizacijo   proizvodnje,   z.manjša-nije   prevoznih  stroškov  za  suro-vine kd.
Zato imajo feombinari v proiz-vodnji «.a trgu stabilnejži poJožai. S cenami lal&o ipostopajio balj dlast!5no kot njihovi konkurenti. Razen tega da je ˇ kombinatu lastna cena proizvodne enole niž-ia od lastne cens v dinjgih tovar-nah, se komibinaU zaižasao lahko odrečejo cJabička pri ncil<em pro-iV.vodu. kor to laihko ^iadomcstitio pri "drugem proizvodu. Njihova sposrclbnost ma:nevriran}a je ve^ja od sposobnosti posameznih tovarn. Zato želijo velike in mod«rne to-varfle prerasti v boml>inaite. (Nadaljevaoje)