Enojezični v skupno Evropo? Razočaranje ne samo nad boroveljskim županom, temveč tudi nad njegovim slovenskim kolegom. naš tednik II Številka 18 Letnik 46 Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 6. maj 1994 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Vinska trta kot simbol plodnega sodelovanja. Občina Borovlje je pobratena z občino Sponheim v Nemčiji. V znak plodnega sodelovanja so predstavniki Sponheima skupno z boroveljskim županom dr. Krainerjem in njegovim kotmirškim kolegom Götzhaberjem zasadili pod humperškim gradom vinsko trto. Navzoča sta bila tudi državni sekretar RS dr. Vencelj in generalni konzul dipl. inž. Jeraj. Minulo sredo, torej na dan, ko je evropski parlament sklenil možnost pristopa Avstrije k EU, sta boroveljski župan dr. Helmut Krainer in župan občine Tržič dipl. inž. Peter Smuk podpisala v Borovljah listino o prijateljstvu občin. Izključno nemški pozdrav boroveljskega župana Krainerja predstavniku slovenskega partnerskega mesta Tržič, Smuku, je dal misliti. Mačehovsko pa se je obnašal do slovenščine tudi župan Tržiča. Sklepanje partnerstev za Evropo na taki osnovi je vprašljivo. Več na strani 2/3 2 Politika Politika 3 Janko kulmesch Komentar NAŠEGA TEDNIKA Občni zbori imajo nalogo bilanciranja, in to ne samo v finančnem oziru. Še bolj pomembno je, kakšna je bilanca vsebinskega dela. Treba je oceniti, koliko je uspelo uresničiti sklenjene načrte in cilje, kje so njihove pomanjkljivosti in kakšne so konsekvence za prihodnje delo. Tudi Slovenski svetovni kongres se pripravlja na občni zbor. Zanj bo občni zbor še posebej pomemben. Ne bo se namreč mogel omejiti samo na to, kako odstraniti razne pomanjkljivosti — zanj se zastavlja vprašanje preživetja. Ko je bil junija 1991 ustanovljen, so njegovi očetje nje bi se sicer odvijalo pod najtežjimi pogoji, navsezadnje pa bi se le končalo z zgodovinsko zmago. Danes so pogoji povsem drugačni. Republika Slovenija je postala demokratična država, zagotovljena sta politična svoboda in pluralizem, za vsa družbena področja pa so pristojne in merodajne ustanove (mdr. parlamentarne!), ki jih že po zakonu ne more nihče drug nadomeščati. Kot takšne lahko sodelujejo in se povezujejo s slovenskimi ustanovami zunaj Slovenije, ki so prav tako jasno legitimirane. Kako brezperspektiven je SSK, se še posebej vidi na Koroškem. Obstaja Koroška Slovenski svetovni kongres — mrtvo rojeno dete? Kako brezperspektiven je SSK, se še posebej vidi na Koroškem. Obstaja Koroška konferenca SSK, ki pa v naši narodni skupnosti sploh ni zasidrana. še upali, da bo mogel igrati neprecenljivo vlogo v povezovanju vseh delov slovenskega naroda. Bil naj bi vez med Slovenci v matični državi ter Slovenci v zamejstvu, izseljenstvu in zdomstvu. Povezoval pa naj ne bi Slovence ne glede na to, kje živijo, temveč tudi ne glede na njihovo svetovnonazorsko ali politično prepričanje. Pluralizem, strpnost in notranja demokracija naj bi bili temelji, na katerih bi se gradila vseslovenska vzajemnost. V resnici se je SSK pojavil desetletja prepozno. Ko so bile politične razmere v bivši Jugoslaviji še takšne, kakršne ne bi smele biti, bi SSK lahko imel izredno pomembno funkcijo. Njegovo delova- konferenca SSK, ki v naši narodni skupnosti sploh ni zasidrana. Zato tudi ni začela delovati. Nekje išče izhod v organizaciji nekega „gospodarskega lobbyja“ (predsednik KK mag. Dolinar), vendar sem prepričan, da tudi tega cilja ne bo mogla uresničiti. Za gospodarska vprašanja že obstajajo pristojnejše ustanove; npr. slovensko zadružništvo. Povezujejo se lahko z merodajnimi partnerji v Sloveniji neposredno in zato učinkoviteje. SSK — mrtvo rojeno dete? Mislim, da. Vendar naj mu bo v tolažbo: njegovi resnični cilji se uresničujejo, organizacija sama pa nikoli ne more biti sama sebi namen. Razdelitev lokalnih in regionaMjskih frekvenc Višina finančne podpore Slovencem: Z ministrstvprva zelena luč za manjnski radio 154 družb se poteguje za 10 licenc regionalnega radia. Licence bo z uredbo razdelil po volitvah novi parlament na Dunaju. Vsi, ki niso dobili regionalne frekvence, se lahko potegujejo za lokalne frekvence, ki jih bodo razpisali 1.1.1995. Na Koroškem se poteguje 13 družb za lokalno frekvenco, od teh jih le štiri lahko označimo kot domače koroške. Najboljše izgle-de ima očitno Regionalradio Kärnten GembH., ki je v družbo vzela tudi koroške Slovence, katere zastopa Mohorjeva družba z 10%. To pa iz zelo važnega razloga: ker bo licenco dobil le tisti, ki najbolje pokriva celoten spekter poslušalcev, in med te spadajo seveda tudi koroški Slovenci. Med štirimi koroškimi družbami je tudi radio AGORA, ki se razume kot interetnični radio. Radio Korotan se prav tako poteguje za regionalno frekvenco, ima pa verjetno boljše izglede za lokalne frekvence, s katerimi bi lahko pokrival dvojezično ozemlje. Glede tega je prišla z Dunaja že prva zelena luč. S prometnega ministrstva je dr. Alfred Stratil potrdil, da je ministrstvo naklonjeno manjšinskemu radiu, ki bi ga lahko uredili v obliki regionalnih frekvenc. Kaj to pomeni konkretno? 1.1.1995 bodo razpisane lokalne frekvence in verjetno v sredini leta 1995 tudi razdeljene. Če bi dobil npr. radio Korotan licence za dvojezične kraje, bi lahko iz studia v Celovcu oddajal po dvojezičnem ozemlju. Prej pa bo razdeljena še regionalna frekvenca, s katero bo možno oddajati po vsej Koroški. Pri radiu Korotan upajo, da bodo upoštevani, če ne, pa vsaj pri Kämten/lS Bewerber REGIONALRADIO KÄRNTEN GMBH Wormations- und MediengmbH 22 % Buchdruckerei und Buchhandlung Carinthia 16% Multi Media ZeitschriftenverlagsgrmbH 14 % Neue Welle RundfunkgmbH 10 % Raiffeisenverband Kärnten 10% Styria Steirische Verlagsanstalt 10 % Mohorjeva družba v Celovcu 10 % Kärntner Landes- und Hypothekenbank 8 % AGORA (Arbeitsgemeinschaft offenes Radio) Regionalradio Korotan GmbH RU - Werbevertrieb GmbH Power Radio Austria RS - Privatradio-GmbH Radio CD-GmbH Österreichischer Journalistenclub Arbeitsgemeinschaft CW Österreich BMP Christliche Medienproduktion GmbH Alpha Media Produktion GmbH Mag. Markus Breitenecker jng. Werner Gürth Koroška: kar 13 pro-sivcev za eno regionalno radijsko frekvenco (Iz: Cash-Flow) razdelitvi lokalnih frekvenc. Slovensko prebivalstvo želijo upoš-tevati tudi drugi: radio AGORA in tudi Regionalradio Kärnten GembH., ki ima kot kompetentne-9a družabnika Mohorjevo družbo. ^ kakšni obliki in v katerem obse- gu bi oddajali tudi v slovenskem jeziku, še ni detajlirano določeno, je pa predvideno. To dejstvo bo gotovo pozitivno soodločalo pri razdelitvi licenc. Silvo Kumer Dunaj manipulira Dunajski državni zbor je razpravljal o višini finančne podpore za narodne skupnosti v letu 1992. Pri tem se je poslužil tudi grobih manipulacij. O tem pričata predvsem naslednji dve postavki: izdatki za asistenčne učitelje (70 mio šilingov) in izdatki za učitelje Slovenske gimnazije (25,82 mio), dvojezične TAK (1,25 mio) in Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru (6,21 mio). Glede izdatkov za asistenčne učitelje je treba namreč upoštevati, da so le-ti rezultat gonje nemškonacional-nih sil proti skupni dvojezični šoli. Koroški Slovenci take šolske ureditve nismo zahtevali. Posebno vlogo je pri tej gonji igrala tudi FPO. Ravno FPÖ pa skuša sedaj polemizirati proti „več ko 100-milijonskim darilom“, ki naj bi jih prejemali koroški Slovenci. Izdatke za učitelje naših srednjih šol skušajo avstrijski politiki prav tako zlorabljati oz. postavljati v napačno luč. Do izdatkov bi prišlo, tudi če naših srednjih šol ne bi bilo. Jih zato označevati kot posebno podporo za narodno skupnost, ni ravno najbolj pošteno. Številke. Sicer pa so koroški Slovenci prejeli leta 1992 od Urada zveznega kanclerja 22 mio šilingov, od ministrstva za pouk 5,3 mio, od ministrstva za znanost 1,3 mio (skupno s Hrvati), od zunanjega ministrstva 30.000, —, od ministrstva za kmetijstvo 240.000, —, od finančnega ministrstva 103.000, —, za pospeševanje tiska 656.000, —, za pospeševanje publicistike 100.000,— ter za izdatke glede uradovanja v slovenščini 283.000, —. BOROVLJE IN TRŽIČ POBRATENA__________________ Enojezični v skupno Evropo? Med občinama Borovlje in Tržič obstajajo že desetletja dobri sosedski odnosi, ki so jih gojili s povezavami med kulturnimi in športnimi, predvsem pa gasilskimi društvi. GLOSA Borovlje: nemški pozdrav slovenskemu partnerju Pri vsekakor pohvale vredni akciji pobratenja občin Borovelj in Tržiča žal ni manjkal grenak priokus. Medtem ko so domači zbori poskrbeli za primeren dvojezičen glasbeni okvir slavnostne prireditve, županu Krainerju ni prišlo na misel, da bi slovenskega partnerja pozdravil z eno samo slovensko besedo. Prav tako predstavnikom boroveljske občine ni prišlo na misel, da bi na pozdravni transparent poleg nemške dobrodošlice napisali še kakšno slovensko besedo. Začudeni smo bili ob tem dejstvu še posebej zato, ker je bila pri slavju v Borovljah prisotna delegacija najvišjih predstavnikov Slovenije, med njimi tudi državni sekretar Vencelj in generalni konzul Jože Jeraj. Da se je med prireditvijo nekajkrat odtrgala s stojala slavna evropska zavesa, ni čuda. Če si Korošci predstavljamo Evropsko skupnost tako, da se bodo prilagodili vsi našim razmeram, tako tudi jezikovnim, so temelji take skupnosti vprašljivi. Prav tako kot enojezičen pozdrav Krainerja slovenskemu partnerju je dala misliti tudi prireditev pod Humperkom. Ko so tam predstavniki partnerskih mest sadili vinske trte, tudi kotmirški župan ni spregovoril niti ene slovenske besede. Medtem ko se Krainer izgovarjal, da njegova slovenščina za take priložnosti ni dovolj dobra, je v pogovoru s kot-mirškim županom možno ugotoviti, da je njegova slovenščina odlična. Verjetno v veselje nemško govorečih Korošcev na dvojezičnem ozemlju pa se je prilagodil položaju župan Tržiča Smuk, ki je kar po nekaj slovenskih stavkih nadaljeval svoj govor samo v nemškem jeziku. Vsekakor bo moral še marsikdo na poti v skupno Evropo skočiti čez lastno senco, če naj bo to Evropa enakovrednih partnerjev. H. St. S podpisom prijateljske listine sta župana obljubila, da bosta Kupila prijateljsko sodelovanje in Pospeševala skupne aktivnosti občanov tostran in onstran meje. V listini je zapisano, da bosta občini dejavno negovali človeško !n kulturno sodelovanje in zgradili močne mostove med ljudmi, mestoma in deželama. Do pobratenja omenjenih občin ie prišlo na osnovi občinskega sklepa v Borovljah in sklepa občinske skupščine v Tržiču. Občina Borovlje se je v lans-Kem letu že pobratila z občino Sponheim v Nemčiji. V znak Ptodnega sodelovanja in prijateljskih stikov so predstavniki Spon-beima skupno z boroveljskim žu- panom dr. Krainerjem in kot-mirškim županom Götzhaberjem prav tako v sredo nasadili pod humprškim gradom vinsko trto. Da bi ta trta rodila bogate sadove, je zaželel predstavnikom partnerskih mest tudi boroveljski mestni župnik Josef Kanduth, ki je blagoslovil nasajene trte. Kotmirški župan Hugo Götzha-ber pa je ironično izrazil, da bo ta vinska trta morda rodila sadove še prej, kakor da bomo na Koroškem prišli do deželnega glavarja. Pomen partnerskih odnosov med občinami preko državnih meja je v svojem pozdravnem govoru podčrtal v Borovljah tudi deželni glavar Christof Zernatto. „Uspeh partnerstva pa ne zagota- vlja listina sama, ampak so to prijateljski stiki, katere je treba gojiti na osnovi medsebojnega spoštovanja,” tako Zernatto, ki se zaveda, da bo prav kulturna raznolikost obogatila evropsko skupnost. Boroveljski župan Helmut Krainer je ob tej priložnosti opozoril deželnega glavarja na načrtovano deželno razstavo, ki naj bi bila leta 1997 v Borovljah. Ker je finančni položaj boroveljske občine trenutno vse drugo kot dober, je bila izražena želja, da bi deželni glavar poskrbel za potreben finančni okvir deželne razstave, ki naj bi dala občini tudi tehten gospodarski impulz. H. St. Glas iz domače vasi Pa so končno okronali Jörga Haiderja za Boga. V nekem časopisu jo je po-kronal in se kar dal primerjati s samim Jezusom Kristusom. Kako je pisalo tam nad Haiderjevo ' fotografijo (v nemščini seveda)? „Preden je petelin mogel zapeti, me je Zernatto izdal." Menda Haider, če bo celo zgodbo spletal naprej, na koncu ne misli celo vstati od mrtvih? 4 Iz naših občin Koroška kmetijska zbornica bo v ponedeljek, 9. majnika, razpravljala o izidu pogajanj Avstrije in Evropske unije. Predsednik zbornice bo inforrmiral svetnike o rezultatih za avstrijsko kmetijstvo. Frakcijski vodja Skupnosti južno koroških kmetov dipl. trg. Štefan Domej je na EU-diskusijah katoliške prosvete v Pliberku, Št. Primožu in Št. Jakobu dejal, da bodo po morebitnem pristopu Avstrije k Evropski uniji predvsem nastradali kmetje, ki kmetujejo brez živine. To pa zaradi tega, ker proizvajajo skoraj izključno žito in druge poljedeljske proizvode, za katere bo cena takoj po pristopu močno padla. Pri cenah za živino to ni pričakovati. Na Koroškem bi bili zaradi tega prizadeti predvsem kmetje na Gosposvetskem polju. Z Opicami želijo v Dobrli vasi dobiti nadaljnjo turistično atrakcijo v občino. Dob-rolčan Franz Skoff je na občini zaprosil za prenamembo zemljišča, ki ga hoče ograditi za opice. Občinski svet je tej prošnji soglasno privolil, le na deželni vladi so zaenkrat proti. Občina bo za Skoffa skušala posredovati. Že letos poleti naj bi prišlo 60 opic z Japonske na Koroško. Dela v samostanu v Dobrli vasi se nadaljujejo. V letu 1994 bo občina investirala v revitalizacijo poslopja 11 milijonov šilingov. Letos naj bi padla tudi odločitev, ali bo v samostanu dobila prostor dvojezična skupina otroškega vrtca. Sejem o bioenergiji, od to do 11. majnika bo na Osojah (v gozdarskem izobraževalnem centru) 2. koroški sejem za biološko energijo. Nad 30 podjetij bo predstavilo svoje produkte; v ospredju bo kurjava na lesne sekance. Direktna prodaja kmečkih proizvodov naj bi postala še bolj atraktivna, zahteva novi poslovodja kmetov, ki svoje proizvode sami prodajajo (bäuerliche Direktvermarkte r). Ime mu je dipl. inž Josef Forstin-ger (27) in je odslej za vsa tozadevna vprašanja dosegljiv na Kmetijski zbornici (tel. 0463/58 50 - 258). V Pliberku so na Glavnem trgu pričeli z gradnjo vodnjaka, ki ga Pliberčani imenujejo „Freyungsbrunnen“. Občinski svet je privolil v gradnjo, če le-ta ne bo finančno bremenila občinske blagajne. Denar za gradnjo vodnjaka naj bi prišel od privatnikov, katerih imena bodo zapisana na kipu vola , ki bo stražil pliberški Glavni trg. Občina Skocijan in Marolt sta si naprej v laseh Na minuli občinski seji je odnos med občino Škod jan in hotelirjem Heinzem Maroltom dosegel negativer višek. Vzrok temu je bil, da je občina Škocijan tožila hotelirja in šefa frakcije FP Hein-za Marolata, ker je le-ta nedovoljeno postavil ob jezeru (katerega posestnica je občina) mostič (Steg), katerega koristi za gostišče. V prvi instanci je dobila občina prav, v drugi pa Marolt. Odvetnik občine je zdaj svetoval, naj občina razreši najemno pogodbo ali pa se na novo domeni z Maroltom. Po zelo ostri razpravi se je občinski svet dogovoril, da bodo člani predstoj-ništva še enkrat govorili z Maroltom. Če ne bo uspešnega zaključka, bo občina ubrala pravno pot. Subvenciji za teniški društvi Subvencija teniškim društvom? Pred dvema letoma je ško-cijanski občinski svet dal teniškemu društvu TC Klo-peinersee (ki ima igrišče na Kamenu poleg nogometnega igrišča) posojilo v višini 400.000,— šilingov. To vsoto naj bi društvo letos pričelo odplačevati. Društvo pa je stavilo predlog, da se mu dolg opusti, ker je društvo važno za celo občino, saj združuje žev 40 mladih športnikov. Župan Albert Flolzer in mandatar SP Gottfried Sertschnig sta tako varianto močno zagovarjala, divji odbornik dr. Opet-nik (prej VP) in mandatarji FP pa so bili proti. Franc Starz (GL) je dejal, da si v letošnjem letu občina ne more dovoliti tako visokih subvencij, ker je v občinski blagajni že luknja v višini 5,2 mio. šilingov. Občinski svet je sklenil, da bo pregledal najprej finančno stanje društva in bo potem ponovno odločal. Isto velja za teniško društvo v Podgradu. 1993: 5,2 mio. primanjkljaja Vroča je bila tudi razprava o obračunu za leto 1993, ki je prinesel občini izgubo v višini 5,2 mio. šilingov. „Denar snrf naložili v važne projekte,“ j' argumentiral župan Albel Flolzer, ki je obljubil, da b izgubo letos poravnal i rednega proračuna. Kljub temu je deževali precej kritik in obtožb s strs ni Maroltove FP. Najbc \ ostro je Marolt kritizirč stroške za občinski perso . nal (25 mio. šilingov) in na I padal župana, češ da obi činske nastavljence posoj< drugim firmam. Župan i; vodja občinskega urad ( Sorger sta zadevo takti spravila v pravo luč in žago; tovila, da občina nikoli h c posojala svojih delavce^ j' drugim. Nerešeno je v Škocijant c še vprašanje, kam z blatofl1 r iz čistilnic. V Št. Vidu im8 s občina sicer zagotovljenegJ c odjemalca, kljub temu bo is i kala bližjo varianto. Možn< f je, da se bo na Plomberku Höhenbergen odprla novi c možnost. s Silvo Kumei f t I c Kmetje, ki r imajo polja v zaščitenem področju talne vode, dobijo odškodnino. Toda doslej je le zelo malo kmetov zaprosilo za odškodnino in so se s tem prostovoljno 1 odpovedali mar- : sikateremu ti- 1 sočaku. : Prošnjo je tre- 1 ba vložiti na 5 okrajnih g la- S varstvih, kjer so I pristojni za obdelavo in oceno ; nastale škode, ; ki je večinoma ' kar precejšnja, ; saj kmetje ne i smeje več tako 1 obilno gnojiti I svojih polj kot ' doslej. 1 i Wasser- schongebiet 5 Iz naših občin ob robu Neverjetno, kako nizko je padla pogovorna kultura v škocijanskem občinskem svetu. Napadi šefa FR Heinza Marolta na SP so vedno ostrejši in vedno bolj grobi. Odgovori pa se presenetljivo prav tako ne razlikujejo več veliko. Nič proti ostrim in vročim razpravam, toda ostati morajo na jezikovnem nivoju, ki je še kulturen. Če pa tako razpravo vodi še vodja, kot npr. na zadnji seji socialistični podžupan ing. Orasch, potem zdrsne občinska seja na nivo polnočnega kreganja v kaki gostilni. Voda iz Klopinjskega jezera na velikovški Glavni trg Novi svetovni rekord? Občinski mandatarji v Škocijanu so se strinjali, da požarna bramba iz Velikovca ob svoji 125-letnici s pomočjo požarne brambe iz Peračic položi vodovod iz Klopinjskega jezera na Glavni trg v Velikovec. Če bi pritekla iz cevi tudi voda, bi bil to nov svetovni rekord. Iz jezera nameravajo vzeti 50 m3. S tem bi prišli velikovški gasilci v Guinessovo knjigo rekordov. Poseben poštni žig ob 90-letnici „Zvezde“ Slovensko prosvetno društvo „Zvezda” v Hodišah se veseli, da se ob 90-lenici obstoja lahko primerno prezentira v javnosti. Med drugim je društvenikom uspelo d°biti tudi poseben poštni žig, katerega ie Pošta dala tudi na svoje avtobuse. Posebej razveseljivo je tudi dejstvo, da so slovenski društveniki za to pomembno akcijo dobili tudi podporo s strani hodiške občine, ki se je skupno z društvom zavzela pri pošti za poštni žig 'n pbenem tudi za ureditev posebnega Poštnega urada. ^ruštvo bo v sodelovanju z hodiško občino uredilo 11. in 12. junija 1994 v Sejni sobi hodiškega gradu poseben Poštni urad, kjer bo pošta prodajala znam- ben poštni urad obratoval v času od 10. do ke- V soboto, 11. junija 1994 bodo imeli 14. ure. 'Judje torej možnost, da bodo v času od 9. Posebne želje je treba prej prijaviti pri di-do 17 ure lahko oddali svojo pošto, ki bo rekciji celovškega poštnega urada, oddelek n°sila poseben žig z znamenjem SPD 2, pod telefonsko številko 0463 / 53 11 -"Zvezda". V nedeljo, 12. junija pa bo pose- 2231. ?pm L JAHRE 11. in 12. junij 1994 HODIŠE SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO “ZVEZDA1’ v HODIŠAH SLOWENISCHER KULTURVEREIN "ZVEZDA” in KEUTSCHACH 1 1 1994 9074 KEUTSCHACH Verbund se poteguje za gradnjo savskih elektrarn Borovlje: nov prenamembni načrt 150 občanov se je pritožilo Avstrijska družba Verbund se poteguje za gradnjo petih elektrarn na Savi v Sloveniji. Generalni podjetnik d' moral zgraditi elektrarne in 30 let zagotoviti delovanje elektrarne. Kot najemnino zahteva slovensko ministrstvo za energijo 9 % proizvajane-9a toka in zagotovitev za odkup toka P° tržnih cenah. Prvotno so nameravali v okviru avstrijsko-slovenske energetske zveza graditi sedem elektrarn; ta dogo-Vor pa je lani razveljavila republika Slovenija. Zmogljivost novega pro-Jakta naj bi znašala 1100 gigawatt ur tetno. Avstrija je prvotno ponujala Pomoč pri financira-nju kot zamenja-v° za zaprtje jedrske elektrarne Krš-k°- Toda tudi vseh pet savskih elek-'ram ne bi nadomestilo Krškega. Boroveljska občina je dala deželni vladi nalog, da strokovnjaki izdelajo nov prenamembni načrt za občino Borovlje. Občina je medtem že razobesila prve načrte in informirala občane, da bo v prihodnjih tednih predvidoma prenamenila veliko število gradbenih parcel v zemljišča za kmetijsko obdelavo. V glavnem gre za zemljišča, ki so prenamenjena že več kot 30 let in lastniki doslej na njih še niso postavili nobenega objekta. Proti takim načrtom je medtem naredilo že okrog 150 lastnikov pritožbo in je svoje nezadovoljstvo izreklo tudi pri informativnem večeru deželne vlade. Lastniki danes še gradbenih parcel z ogorčenjem ugotavljajo, da jim bo zaradi prenamembe zemljišč nastala velika gos- podarska škoda. Besedo ima občinski odbornik MAG.PETER WALDHAUSER VS Borovlje Borovlje: Slovenščina je problem, če postane vidna Naš tednik: Kako pomembno je zastopstvo slovenskega mandatarja v boroveljski občini? Maa. Peter Waldhauser: Samostojen slovenski mandatar je tudi za Borovlje izredno pomemben, ker lahko deluje neodvisno od večinskih strank. V naši občini smo dokazali, da je možno z vztrajnim in doslednim delom doseči marsikatere pozitivne premike. Poleg tega, da se trudim za boljše vzdušje med pripadniki obeh narodnih skupnosti, vidim svojo glavno nalogo v tem, da se zavzemam za pravice oziroma interese vseh tistih ljudi, ki jih druge frakcije iz katerihkoli razlogov ne zastopajo. V javnosti pa dvojezičnost v Borovljah žal ni prisotna. Mislim, da je danes za večino naših občanov samoumevno, da je tudi slovensko prebivalstvo bistven del te dežele. Dejstvo pa je, da imajo predstavniki naše občine emocionalne težave, če naj bi prezentirali dvojezičnost tudi v javnosti. Kako ocenjuješ pomen partnerstva s Tržičem? Odločitev za partnerstvo je bil korak v pravilno smer. Žal pa je prišla pri slavju večjezičnost do izraza le v kulturnem sporedu. Predstavniki boroveljske občine pa se nikakor niso vedli evropsko. Če bi vladal evropski duh, bi moralo biti samumevno, da bi partnerje iz Tržiča pozdravili v koroški dvojezični občini tudi s slovensko besedo. Žal je tako, da je slovenščina pri nas problem, če postane vidna. Je bilo tako tudi pri otroškem vrtcu? Dejstvo je, da je župan lani skušal na tiho uvesti dvojezičnost v boroveljskem vrtcu, ker je bilo prijavljenih 25 otrok, za katere so starši želeli dvojezično vzgojo. Ker ni bilo na razpolago ustrezne dvojezične vrtnarice, žal do te ureditve ni prišlo. Mislim, da smo takrat zapravili v Borovljah zgodovinsko priložnost. V Borovljah že tečejo priprave za deželno razstavo, ki je načrtovana za leto 1997. Občina Borovlje pričakuje od deželne razstave pomemben kulturni kakor tudi gospodarski impulz. Bojim pa se, da ne bo prišlo do pozitivnega zaključka pogajanj z deželno vlado glede financiranja tega prjekta, ker se mi zdi, da so nastavki deloma napačni. V prvi vrsti naj finance za projekt deželne razstave ne bi služile za popravljanje nekaterih objektov (sanacijia cest, in podobno). Hvala za pogovor. Rož — Podjuna — Zilja ČESTITAMO Peter Stern ml. iz Stare vasi je na Dunaju zaključil študij narodnega gospodarstva. Novemu magistru čestitamo ter želimo mnogo uspeha na poklicni poti! Čestitkam NT se pridružujejo vsi domači! 80. obletnico življenja je slavila Helena Simon iz Dobrle vasi. Ob tem visokem življenjskem prazniku iskreno čestitamo ter želimo še mnogo srečnih in zdravih let! Društvo upokojencev Pliberk čestita za osebni praznik Florijanu Dlopstu iz Podgore, Janezu Zanklu iz Male vasi, Anki Zdovc iz Goselne vasi in Lojzu Rosen-zopfu iz Breške vasi. Člani društva upokojencev Pliberk vsem slavljencem iskreno čestitajo ter kličejo še na mnoga leta! Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. V Mali vasi pri Globasnici je obhajala 22. pomlad Veronika Gregorič. Vse najboljše! 23. rojstni dan je pred nedavnim obhajal Hanzej Milač z Blata pri Pliberku. Iskreno čestitamo! Jutri obhaja rojstni dan frakcijski vodja EL Žitara vas, Tomej Petek. Zavzetemu občinskemu odborniku EL Žitara vas iskreno čestitamo in mu voščimo vse najboljše in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružujeta EL in SJK. V cerkvenem zboru Št. Jakob slavijo osebni praznik Joži, Mihi, Marjan, Hermi, Hugo in Jurij. Vsi ostali člani ter uredništvo Našega tednika prisrčno čestitajo! Naslednje voščilo je namenjeno Bistričnikovemu Floreju z Obir-skega, ki obhaja 63. rojstni dan. Vse najboljše, zlasti trdnega zdravja. Čestitkam se pridružujejo vsi domači. Za rojstni dan čestitamo tudi mladi Silviji Apovnik iz Senčnega kraja pri Pliberku! Osebni praznik je slavila zelo agilna in priljubljena predsednica društva upokojencev Pliberk Helena Močnik. Vsi člani društva ji ob tej priložnosti iskreno čestitajo ter želijo mnogo zdravja in še naprej _ toliko nesebične prizadevnosti. Čestitkam se pridružuje NT! V Podgorjah obhaja osebni praznik Flori Koschat. Vse najboljše! V Hodišah je praznoval 40. rojstni dan Toni Miksche. Zavzetemu kulturnemu delavcu in občinskemu politiku EL prav iskreno čestitamo. Čestitki se pridružuje EL. Življenjski jubilej slavi Rudi Beguš iz Št. Kandolfa pri Kotmari vasi. Vse najboljše, zlasti trdnega zdravja, osebnega zadovoljstva in Božjega blagoslova. Čestitkam NT se pridružujejo vsi cerkveni in domači pevci. V Beli pri Železni Kapli obhaja rojstni dan Mimi Woschank, za kar ji prav prisrčno čestitamo. Še na mnoga leta! V Selah pri Pipanu slavi 60. rojstni dan in god Florian Božič. Za ta jubilejni dvojni praznik iskreno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro! V društvu upokojencev Št. Jakob obhajajo osebna slavja Anica Koschat iz Podgorij Mici Knafl iz Št. Jakoba in Flori Krištof. Člani društva upokojencev Št. Jakob čestitajo ter želijo vsem slavljencem obilo zdravja in osebne sreče! Čestitkam se pridružuje NT. 86. rojstni dan in god obhaja Florian Dlopst. Ob tem dvojnem prazniku prisrčno čestitamo ter želimo še mnogo zdravih let! Čestitkam se pridružujejo domači. Preteklo soboto je obhajal rojstni dan Pepi Schweiger iz Št. Janža v Rožu. Čestitamo! V društvu upokojencev Podjuna obhajata osebni praznik Zofi Reinwald iz Lovank in Alojz Hobel iz Vesel pri Št. Primožu. Ostali člani društva upokojencev Podjuna in uredništvo Našega tednika prisrčno čestitajo! V Želučah je preteklo soboto slavila 65. rojstni dan Kovačeva mama Marija Žnidar. Prisrčno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje zdravja in Božjega blagoslova! Čestitkam se pridružuje Enotna lista Bilčovs. V Rožeku praznujejo meseca majnika osebne praznike Lojzka Tschemernjak iz Šmartna, Zofka Valentinič z Raven, Marija Per-dacher iz Rožeka, Katarina Pit-schek iz Semislavč, dipl. inž. Stanko Lesjak z Brega (sedaj živi na Kitajskem) in Hanzi Lesjak z Žihpolj. Iskrenim čestitkam domačih in društva „Peter Markovič“ se pridružuje uredništvo NT, ki kliče jubilantom na mnoga zdrava, srečna in zadovoljna leta.. Pretekli ponedeljek je slavila 50. rojstni dan Marija Lipuš iz Lobnika pri Železni Kapli. Čb tem jubileju iskreno želimo vse lepo in dobro, predvsem pa trdnega zdravja! G ret ki in Sepiju Jenič z Letine pri Šmihelu se je rodil tretji otrok, hčerkica Tanja. Srečnima staršema iskreno čestitamo. V Mali vasi pri Globasnici bo slavil osebni praznik Rado Mar-kitz. Uspešnemu voditelju mladinske folklorne skupine voščimo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje EL. Kristi in Pepeju Trap iz Dvora pri Šmihelu se je rodila hčerkica. Mladima staršema iskreno čestitamo, mali zemljanki pa želimo vse najboljše na življenski poti. jlilf Življenjski praznik Helene Igerc Poznamo jo kot ženo, ki vse svoje življenje ravna po načelu: mati - domovina -Bog. Kot mati je darovala devetim otrokom življenje in skrbela zanje v duhu resnične materinske ljubezni. Vso ljubezen posveča tudi domovini oz. svojemu narodu; zanj je morala mnogo pretrpeti, med drugim v Hitlerjevih koncentracijskih taboriščih. V vsakem življenjskem trenutku pa je ostala globoko zvesta Bogu ter se mu popolnoma zaupala v molitvi in dajanjih. Te dni praznuje Helena Igerc iz Podkraja pri Libučah svoj 70. življenjski jubilej. Kljub preslanemu trpljenju tudi zdaj ne pozna počitka, ampak v krščanski nesebičnosti oskrbuje obolelega g. Mateja Igerca, nekdanjega župnika s Suhe. Gos- pa Igerc obhaja torej svoj jubilej, kot ga lahko obhaja samo nekdo, ki sme biti upravičeno ponosen na svojo življenjsko bilanco. V tem smislu ji iskreno čestitamo! Naši slavljenki želimo obilo Božjega blagoslova, predvsem pa čimveč zdravja. Na mnoga leta! Čestitkam NT se pridružuje društvo upokojencev Pliberk. -Kuj- Vigredni koncert v Škocijanu je letos spet privabil v dvorano Kassl domačine od blizu in daleč. Kulturno prosvetno društvo „Vinko Poljanec“ je pripravilo zanimiv spored, v katerem je nastopil tudi domači nemški zbor Singkreis St. Kanzian. Na vigrednem koncertu je gostova! tudi Singkreis St. Kanzian, kar je odraz dobrega sodelovanja med kulturnimi društvi v občini Škocijan. Dekliški zbor škocjanskega društva je zapel pod vodstvom H. Mlinar. Petek, 6-jnaj 1994 Rož — Podjuna — Zilja 7 Mače_______________________ Joži Partl, pd. Kosem, umrl Sicer smo vedeli, da ga že nekaj časa muči zahrbtna borzen, a upanje, da jo bo premagal, je bilo veliko. Tembolj smo osupnili, ko smo prejšnjo sredo (4. maja) zvedeli: Kosmov Joži z Mač je za vedno zatisnil svoje oči. Vsemogočni 9a je poklical k sebi, starega komaj 54 let. Z rajnim so Sveče izgubile močno osebnost, njihovo Slovensko prosvetno društvo "Kočna“ pa zvestega sodelavca. Prepeval je v prosvetnem zboru, bil pa je tudi zvest pevec domačega cerkvenega zbora. Pa še nekaj: zelo zanimivo je bilo z njim razpravljati o narodnostni politiki. Zanjo je kazal veliko zanimanje, njegova razmišljanja o njej so bila kritična, a prav tako preudarna in konstruktivna. Bil je mož, ki je iz vsega srca podpiral javno delovanje svoje žene Gabrijele, članice Predsedstva NSKS, in na svoj Prepričljiv način dokazal povezanost s svojim narodom. Bil pa je tudi mož, kateremu je družina pomenila vse; toliko bolj ga bodo pogrešali žena Gabrijela ter otroci Darja, Vešča in Janko. Vse prerano se je poslovil 0cl tega sveta, a v tolažbo naj nam bo: odšel je po zasluženo Plačilo. Žalujoči družini in sorodnikom izrekamo iskreno sožalje! P.S.: Pogreb rajnega bo v soboto, 7. 5., ob 14.30 v Svečah. -Kuj- Za tiskovni sklad so darovali: Miha Antonič, Reka 300,-; Paula Lederer, Reka 20,-; N. N., Reka 30,-; Johan Gröblacher, Reka 80,-; Hanzi Serajnik, Reka 30,-; Tomaž Dobernik, Reka 80,-; Matevž Res-smann, Reka 30,-; Johan Lederer, Reka 80,-; Milka Zwittnig, Kot 180,-; Anton Isop, Gorinčiče 50,-; Anton Dobernigg, Sreje 80,-; N. N., Št. Peter, 80,-; Josef Kunčič, Št. Peter 80,-; Josef Sticker, Št. Peter 80,-; Franc Schuster, Rožek 80,-. Društvo slovenskih upokojencev Podjuna je preteklo nedeljo vabilo svoje člane k Voglu v Št. Primož. Po kosilu je sledil pod geslom „vi-gredno srečanje ob materinskem dnevu“ kulturni spored, katerega so oblikovale sestre Potočnik iz Koprivne. Predsednik upokojencev Martin Komar je društvenike povabil, da se vigredi udeležijo številnih ponudb društva, od podobnih prireditev do izletov in okrevanj v zdraviliščih. Lep popoldan se končal ob kavi s petjem in pogovori. Izmenjava dijakov z južnim Uralom Teden dni, od 18. do 25. aprila, so bili v gosteh na Slovenski gimnaziji dijaki in dijakinje z južnega Urala. 17 dijakov in dijakinj ter dva spremljevalca iz milijonskega mesta Čeljabinska, Magnitogorska in Kuse je povabila v Avstrijo firma E.U.L.E. Consulting iz Wiener Neudorfa, ki je tudi nosila stroške za vse prevoze v času bivanja, deloma pa tudi za bivanje samo. 12 ruskih dijakov in dijakinj je živelo teden dni večinoma v družinah tistih naših dijakov, ki obiskujejo v 6. in 7. razredih pouk ruščine. Učitelji ruščine - glavno skrb je nosil prof. Štean Pinter - so pripravili za goste v dogovoru s firmo E. U. L. E zanimiv program, ki je vključeval aktivno udeležbo pri pouku, športno srečanje, ogled celovškega starega mesta in obisk v mestni hiši, kjer je skupino sprejel župan L. Guggenber-ger, ekskurzijo po Koroški (Gospa Sveta, vojvodski stol, Šta-lenski vrh, Ojstrovica, Osoje), ogled Minimundusa, skupen večer v stari šoli v Št. Janžu. V soboto pa so ruski dijaki skupno z dijaki gostitelji obiskali Slovenijo - ogledali so si Piran in Ljubljano. Kratko bivanje na morju ob toplem vremenu je bilo za goste iz kontinentalnih področij še posebej čudovito doživetje. Ruski dijaki so bili skoraj vsi prvič na zahodu oz. v tuji državi. Področje, iz katerega prihajajo, je bilo še do nedavnega za tujce zaprto, zato je potovanje zanje bilo še bolj podobno odkrivanju „neznane dežele“. Zanje in za dijake gostitelje je bilo srečanje ne le spodbuda za učenje jezika, temveč tudi izziv za to, kar modno imenujemo „medkulturno učenje“, t. j. za razumevanje ljudi iz drugačnih kulturnih in družbenih okolij, razumevanje razlik in skupnosti. Ker naj bo to izmenjava, bo v prihodnjem septembru skupina naših dijakov vrnila obisk v Čeljabinsku. „ Generalka za „Županovo Micej“. Oder 73 je ob 20-letnici svojega obstoja v režiji Anite Hudi pripravil komedijo A. Tomaža Linharta. Premiera bo v soboto, 7. maja 1994, ob 20. uri v farni dvorani v Pliberku. Že dan navrh, v nedeljo, bodo igro ob istem času ponovili. K sliki: Eden izmed ženinov (Franc Kuežnik) se poteguje za županovo Micej (Vera Sadjak). 8 Reportaža Reportaža 9 Mlada MANI-FESTA na Dunaju Klub slovenskih študentk in študentov je imel v petek in soboto (29. in 30. aprila) svojo „mani-fešto“. Pobudnica te „fešte“ je bila Sabina Zwitter, ki je skupaj s klubaši pripravljala in organizirala razne prireditve. Program se je začel v petek zvečer s „pesmijo upanja“ zbora Rož. Mnogi so se zbrali na ta večer v Plečnikovi cerkvi in doživeli ta enkratni program. Razveseljivo je bilo visoko število nemško govorečih obiskovalcev, ki so na ta način najbrž prvič slišali kak slovenski zbor in tudi za KSŠŠD. Naslednji dan je bil res dan slovenske kulture na Dunaju. Domače skupine in umetniki so peli, brali, igrali in razstavljali. Nastopali so med drugimi dunajski fantje, sekstet iz Borovelj in gledališka skupina SPD iz Borovelj. Krona pa je bil koncert dunajske „Tschuschenkapelle“, ki je sicer mnogim že znana, a je tudi tokrat znala navdušiti publiko. Na vseh prireditvah je bilo presenetljivo mnogo ljudi in čutiti je bilo na eni strani povezanost dunajskih Slovencev z domačo kulturo in na drugi strani zanimanje mnogih za slovensko kulturo. Klub, ki je prvič pripravil tako veliko „testo“, je mnoge presenetil z dobro organizacijo; dober odmev med obiskovalci spodbuja KSŠŠD k nadaljevanju dela. Dom Sodalitete v Tinjah so pričeli jati — toda primanjkuje denarja: Rektor Kopeinig: „Im na tinjski čudež“ Katoliški dom prosvete v Tinjah so te dni pričeli obnavljati in dograjevati. Za projekt bo potrebnih 35 milijonov šilingov. 1/3 denarja je Tinj-čanom že uspelo nabrati. Kako zbrati ostalo vsoto? Rektor Kopeinig upa na pomoč vernikov in rojakov: „Le tako bo mogoče uresničiti tinjski čudež .. . “ Tudi v Domu v Tinjah bi radi v prihodnje nudili tečajnikom standard, ki je za druge prosvetne domove v Avstriji že samoumeven. Zato so se Tinjčani odločili, da sanirajo stari del doma. Pretekli teden so že pričeli z delom. Rektor doma Jože Kopeinig pravi, da vse teče po načrtu in da bo že novembra letos možno uporabljati nove prostore. V preteklosti so se v Tinjah od tečaja do tečaja soočali s problemom, da niso mogli nuditi vsem tečajnikom istega standarda. Novi del je bil sodobno opremljen, stari ne. Bilo je tudi premalo prostora za seminarje. Od novembra naprej pa bo možno imeti v domu paralelno različne tečaje. V novem delu doma bodo nastale tudi sobe za prizadete ljudi, kar je gotovo velikega pomena. Tako bo dom za prizadete povsod brez večjih težav dostopen. Novi dom pa bo nudil prostor tudi za sestre redovnice (katere bi v Tinjah zelo radi sprejeli) in duhovnike Sodalitete, od katerih rektor pričakuje še V Domu v Tinjah so f' in pri tem upajo na pomoč rojakov. Z leve: Peter Korpič, re°Peinig in Andrej Lampichler. Foto: Fera posebno pomoč. Vsak duho'večinoma zbornice ali škofija), naj bi prispeval 100.00|Sijo največjo finančno težo slo-šilingov. Pomoč naj bi prišla nski duhovniki, katerim pa po-iz far, ki bi lahko prevzele botragajo zbirati sredstva tudi že posameznih sob. Gradnja smško govoreči sobratje, katerim stan43n3n0n000--šilin9°v'°Pr‘rektor Kopeinig poslal posebno Pa 75,0?°hV S"m90V- 7ud' P>o. škofija je doslej prispevala mezn,ki lahko prevzamejo bot fni0. ši|i Tinjčani pa bodo sobe, ki bo potem seveda do öl ... , ’ ... J ^ ime dobrotnika. ° J0. naslov1!'. s,e eno pr°sr!|0 upravičeno pričakujejo, da bo Ker je posestnica doma Sdjki škof za ta projekt segel neko-teta (v drugih zveznih deželah3 globlje v skrinjo. Glavno upanje rektorja so slovenski rojaki, ki zelo cenijo delo in poslanstvo doma, tako v verskem kot tudi narodnem smislu. „Le če bodo vsi pomagali, bomo uspeli uresničiti naš veliki cilj,“ so v Tinjah opitimistični in apelirajo na dobrosrčnost naših bralcev, ki imajo s priloženimi položnicami možnost, da pomagajo. Silvo Kumer Posnetek iz začetkov skupine. Medtem so iz deklet postale žene, ki bodo svoje otroke kmalu poslale v otroški zbor . . . 15 let pevsko-instrumentalne skupine Žvabek Več kot le jubilej Ze 15 let je od tega, odkar je v Žvabeku prvič zapela Pevsko intru-mentalna skupina pod vodstvom ustanoviteljice in duše suškega kulturnega udejstvovanja Rozine Katz. Ko je leta 1978 v Žvabeku zbrala učiteljica Rozina Katz okoli sebe skupino otrok — deklet, nihče ni pričakoval, da bo iz tega nastala skupina, ki bo ponesla žvabeški in suški glas po vsej Koroški. Petnajst let je minilo in zborovodkinja Rozina Katz je v tem času s kon-sekventnem delom in z velikim osebnim prizadevanjem vodila dekleta, ki so medtem zrasla in imajo že same otroke, ki jih je po število že kar 22. V teku 15 let se je pevsko intrumentalni skupini pridružilo mnogo novih pevk, nekaj jih je tudi nehalo; vse pa so ostale med seboj povezane. Tako tudi na slavnostni prireditvi preteklo soboto v gostilni Hafner v Gornji vasi. Prišli pa so tudi kulturni ustvarjalci iz sosedenje Pliberške občine, s katero Sušani že od nekdaj gospodarsko in kulturno tesno sodelujejo. Zelo bogat in zanimiv program so oblikovali Kurt Klade, Hubert Krop, Ivanka Polanc, Mešani pevski zbor Podjuna Pliberk (tokrat pod vodstvom Tone-ja Pikoja), Mlada Podjuna s pevo-vodkinjo Vero Sadjak in Oktet Suha, ki si je kot poseben vložek izmislil celo „kabaret“ o pevskih vajah jubilantk. Čestitke iz Celovca je prinesel tajnik Krščanske kulturne zveze Nužej Tolmajer, ki je še prav posebno pohvalil delo duše zbora Rozine Katz. Po njegovem bo ena naslednjih prejemnikov Tischler-jeve nagrade. S svojim možem Lenartom da si jo je gotovo zaslužila. Silvo Kumer Koristni Srti SGZ 30. maja bo Slovenska gospo-ati gospodarski program, ki „naj darska zveza (predsednik: konz.3'analiziral trenutno stanje sloven-sv. Franc Rutar) imela občni zbornega gospodarstva, predvsem pa Poleg volitev novega odbora je nadelal smernice, kako gospodar-dnevnem redu tudi predavanje dr. 5tvo naše narodne skupnosti bolj Janka Stankovskega, vodilnegaJčinkovito organizirati" (J. Picej). strokovnjaka za vzhodno gospo-^daljnja poglavitna cilja: promo-darstvo pri WIFO. 'Irati naša podjetja v Sloveniji ter Od novembra 92 vodi tajniške‘kušati posredovati članom SGZ posle SGZ Jozej Picej. Uspelo mu'lrri.Ve0 informacij o tem, kako je urediti notranjo upravo, prirediti azairiti promet in kakovost nekaj koristnih seminarjev (npr. o>0nudbe. davčni reformi in obračunavanju [ Trenutno šteje SGZ 40 članov, plač), povabiti guvernerja Narodne Jlj novega odbora je nagovoriti banke Slovenije dr. Arharja, orga- irnveč novih članov. Če kdo hoče nizirati obisk tehnološkega parka v lostati član SGZ, ni treba nujno Celovcu in iniciirati projekta: slo- uti lastnik kakega podjetja. Vablje-venska brošura o novi davčni zako- ii so mdr. tudi prostopoklicni Slo-nodaji ter gospodarski slovar. enci (npr. odvetniki) ter poslovod- V prihodnje namerava SGZ izde-5 Podjetij. —Kuj— 10 Kultura KULTURNI TELEKS Thomas Koke razstavlja svoja dela v koroški deželni galeriji v Celovcu. Razstava je odprta do 5. junija. Hermann Germ bo v petek, 6. maja, ob 20. uri v farni dvorani v Pliberku predstavil svojo najnovejšo pesniško zbirko z naslovom „Pričakovanja in izpolnitev/Erwar-tungen und Erfüllung“. Knjigo bo predstavil d v. sv. dr. Valentin Inzko. Kulturni spored bosta oblikovala Mešani pevski zbor Podjuna-Pliberk in oktet Suha. Slike v knjigi je ustvaril Franc Wiegele, ki bo tudi razstavljal svoja dela. Večer primorske ustvarjalnosti je naslov okrogle mize v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer bodo v torek, 10. maja, ob 19. uri nastopili primorski ustvarjalci Irena Žerjal, Miroslav Košuta, Saša Vuga, Ines Cergol-Bavčar, Alojz Rebula, Milojka Žižmond, Lucijan Vuga in Marko Sošič. V Beljaku gostuje v „Studiobühne Villach“ skupina „Teatra Furio Camillo/Dark Camera" z delom „ustvarjanje luči" iz Rima. Predstave so od 5. do 7. maja ob 20. uri. LEW FOF.OCiLG Izšlo je letno poročilo Glasbene šole na =: Koro- škem. ki daje vpogled v delo šole v preteklem letu. Lani je obiskovalo slovensko glasbeno šolo 314 učencev, letos se je število zvišalo na 373 učencev. Glasbena šola deluje v 22 postojankah, od Bistrice na Zilji do Pliberka. Velike preglavice delajo društvenikom finance, saj dežela Koroška slejkoprej odklanja pravično podporo. Kljub temu štejejo slovenski glasbeniki v koroški vrh. Na koroškem tekmovanju je dosegel v šolskem letu 1992/93 Andreas Kelich 1. nagrado na diatonični harmoniki, Marijan Krištof na violini, Sonja Kramar na prečni flavti in Samo Wakounig na saksofonu nagrado. Koncertna turneja pevskega krožka graških študentov po Češki in Slovaški Graški študentje imajo že leta tradicijo tudi kot pevski zbor. Zadnji nastopi so biti prav obetavni. Po tednih intenzivnega pripravljanja smo se v četrtek, 21. aprila, končno odpravili na pot. Prva postaja klubskega zbora je bila Bratislava. Tam nas je pričakovala Jadranka Horakova, asistentka na muzikološkem institutu v Bratislavi. Na Comeni-us-Univerzi smo imeli prvi nastop. Koncert je organizirala dr. Olga Šimova — sama vodi študentski zbor, ki bo jeseni nastopal v Gradcu. Bili smo deležni velike časti, ker smo pod vodstvom mag. Berteja Logarja kot prvi zbor nastopali v Mojzesovi dvorani, ki je drugače pridržana samo filharmoniji. Naš program je segal od renesančnih skladb, preko popevk, slovenskih in afri-kanskih ljudskih pesmi tja do pesmi iz muzikala „hair“. Na kitari nas je spremljal Janez Gregorič, na bobnih pa Janko Smrečnik. Posebno je navdušil publiko solist Janez Gregorič na kitari. Za slovo je zbor zapel tudi slovaško pesem. V petek smo šli na Češko. Na povabilo gospe Helene Noskove smo nastopali na gradu v Trebiču, majhnem mestecu blizu Brna (Brünn). Po koncertu so nas pogostili člani trebiškega komornega zbora. Z domačini smo prepevali pozno v noč in smo dokazali, da pesem, ki pride iz srca, povezuje, pa naj bo to češka, slovaška ali slovenska pesem. V soboto smo si ogledali čudovito Prago. Zvečer sta nas prisrčno sprejela avstrijski generalni konzul Ciril Stern in njegova žena Marija. Poleg nas sta povabila tudi še nekaj kolegov, med njimi je bil tudi Zdravko Inzko. V nedeljo smo peli v cerkvi svetega Mihaela v Pragi. Župnik Pavel Grimmig nas je po maši pogostil. V svojem nagovoru je poudaril, da je posebno v današnjem času važno, da se mladi ljudje spomnijo vere, ter nam želel še mnogo uspeha pri petju, študiranju in nas blagoslovil za nadaljnje življenje. Popoldne nam je gospod Inzko še pokazal zanimivo cerke' sredi Prage; zgradil jo je znat Slovenec Jože Plečnik. Po kosilu, na katero nas je pc vabil gospod Inzko, smo se od peljali po uspešni turneji, zado voljni in polni novih vtisov, nazč v Gradec. V imenu vseh pevk in pevce se na tem mestu zahvaljuje^ vsem, ki so doprinesli, da je tuf neja bila tako uspešna. Posebn zahvala pa velja našemu kreativ nemu in zagnanemu dirigent mag. Berteju Logarju, ki je vlož mnogo truda in dela, da je vs( uspelo brez večjih težav. Mirjam Polzer-Srien Spoštovano uredništvo! V zadnji številki Vašega tednika ste poročali med drugim tudi o srečanju mladinskih zborov v Celovcu. Prosimo za naslednji popravek: ..Pevci iz Šmihela pri koncertu spioh niso sodelovali. To je bila Mlada Podjuna iz Pliberka pod vodstvom Vere Sadjak“, ki je Vaša poročevalka ni omenila. Morda še najdete kakšno sliko Mlade Podjune! g prisrčnimi pozdravi MePZ Podjuna P.S.: Drži, za pomoto se opri vičujemo in na tem mestu ol javljamo sliko Mlade Podjuni ki jo zelo angažirano in z v( likim uspehom vodi Vel Sadjak. Uredništv- Kultura 11 CARMINA BURANA Count down ali zadnje vaje Prireditelji: vse po- membne slovenske organizacije: KKZ, SPZ, ORF-slovenski spored in Zvezna gimnazija za Slovence. Izvajalci: štirje dobri slovenski zbori: MePZ Danica, MePZ Peca, Me in Ml. zbor Slovenske gimnazije, člani orkestra Slovenske filharmonije iz Ljubljane, Studio Percussion iz Gradca. Solisti: Norina Radovan — sopran, Marjan Trček tenor, Jožko Kovačič — bariton. Klavir: Andrea Wuzella-Močilnik, Anton Ker-njak. Vodja: Stanko Polzer Obiskali smo pevce pri eni od zadnjih vaj, ki potekajo zdaj v Slovenski gimnaziji. Vzdušje je neverjetno dobro, sproščeno, veselo. Nihče ne sluti, da si pevci, predvsem pa dirigent in umetniški vodja, mag. Stanko Polzer, prizadevajo res z vsemi silami, da bo višek letošnje glasbene sezone na Koroškem popoln uspeh. Saj skoraj še ne moremo verjeti, da zmorejo navadni amaterski zbori, večinoma mladi nadarjeni ljudje, ki radi pojejo, tako zahtevno glasbeno literaturo, kot so Orffova Carmina burana. Prvi vtis o značaju smo dobili tisti srečneži, ki smo uspeli dobiti prostor prejšnji teden v Koncertni hiši v Celovcu, ko nam je sku- pina Člemenčič Consort zaigrala in zapela izbor srednjeveških pesmi, iz katerih je Orff najlepše zbral za svojo kantato. Kakšno kulturno bogastvo, kakšna širina, kakšno veselje do življenja se skriva v teh ljubezenskih, malce malodušnih, satiričnih, hudomušnih in vzkipajočih napevih iz samostanov in dvorov 11. in 12. stoletja! Vsaj majhen vtis o naporih naših pevcev nam daje seznam vaj zadnjega tedna za vse zbore in druge sodelujoče: torek — 1 ura moški zbori, 2 uri mešani zbori četrtek — 2 uri moški zbori, 3 ure mešani zbori sobota — 5 ur (z odmori) vsi sodelujoči nedelja — dopoldne generalka. Za koncert v nedeljo, 15. maja, ob 14.30 v Koncertni hiši v Celovcu je že zdaj skoraj nemogoče dobiti vstopnice; kdor ima srečo in dobre zveze, morda uspe. Želimo vsem nastopajočim veliko uspeha in privoščimo si ta veliki umetniški užitek! Lahko pokažemo tudi pri nastopih v Ljubljani in Mariboru, pa tudi v Gradcu in, kot upamo, vsaj še enkrat na Koroškem, da koroški zbori ne znajo peti samo narodnih, ampak tudi dovršeno izvajati zahtevno literaturo. O možnostih študija in pridobitve štipendije v Republiki Sloveniji v študijskem letu 1994/95 Informacija za zamejske študente Ministrstvo za šolstvo in šport že od leta 1976 dalje štipendira študente slovenskega porekla iz zamejstva ter potomce slovenskih izseljencev, bodisi v srednjih šolah, predvsem pa so štipendije namenjene študiju na višjih in visokih šolah v R Sloveniji. V šolskem letu 1993/94 štipendiramo 20 študentov iz Tržaške pokrajine, Z študentov iz avstrijske Koroške, 4 študente iz Porablja na Madžarskem in 29 študentov potomcev slovenskih izseljencev. Radi bi opozorili predvsem na možnosti in pogoje za študij v Sloveniji ter opozorili na tiste študijske smeri, ki so bile po sporazumu med Avstrijo in Jugoslavijo recipročno priznane. Sporazum je ostal v veljavi tudi po osamosvojitvi Republike Slovenije. V primeru, da študent izbere v Sloveniji tako študijsko smer, ki ni recipročno priznana, tedaj se mu spričevalo v Avstriji prizna na podlagi predpisov, ki v Republiki Avstriji urejajo v tujini opravljeni študij. Ostali pogoji in možnosti za študij v Sloveniji ter za pridobitev štipendije so naslednji: 1. Kandidati, ki se v študijskem letu 1994/95 želijo vpisati na redni dodiplomski študij, se morajo do 30. marca 1994 prijaviti z obrazcem „Prijava za vpis v začetni letnik visokošolskih zavodov v R Sloveniji" (obrazec DZS 1, 71), ki ga dobijo v vseh knjigarnah. V času od 28. februarja do 30. marca 1994 morajo poslati prijavo priporočeno z oznako „prijava za vpis“ in sicer: — za vpis na visokošolske zavode Univerze v Mariboru na naslov: Univerza v Mariboru, Krekova 2, 62000 Maribor — za vpis na visokošolske zavode Univerze v Ljubljani na naslov: Center za razvoj univerze, p.p. 524, 61000 Ljubljana. Kandidat se lahko prijavi le na en visokošolski zavod. Skupaj s prijavo naj ne pošilja nobenih prilog. 2. 0 vpisu tujih državljanov bosta odločali univerzi. Študentje iz zamejstva, ki želijo študirati v Ljubljani, naj najkasneje do 31. avg. 1994 na Univerzi v Ljubljani Komisiji za študij zamejskih Slovencev in tujih državljanov predložijo vlogo za dovoljenje za študij. Ta naj obsega: — prošnjo z življenjepisom, — spričevalo o opravljeni maturi — rojstni list. Kandidati dobijo informacije v službah za mednarodno sodelovanje Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12 (tel. 061/1254055) in Univerze v Mariboru, Krekova 2 (tel. 062/212281). 3. Študentje iz zamejstva, ki so opravili maturo na slovenski gimnaziji v Celovcu, se vpišejo v prvi letnik višjih in visokih šol brez formalnega priznanja enakovrednosti njihovega maturitetnega spričevala (nostrifikacija spričevala). Prav tako jim ni treba opravljati izpita iz slovenskega jezika. 4. Število prostih vpisnih mest za redni študij za tujce in Slovence brez slovenskega državljanstva je praviloma 5 % od števila prostih vpisnih mest za redni študij po študijskih programih in smereh, raz- pisanih za državljane R Slovenije, pri čemer je najmanj polovica prostih vpisnih mest namenjenih Slovencem brez slovenskega državljanstva. Če število prijavljenih za vpis presega z razpisom določeno število prostih vpisnih mest, se kandidati izbirajo v skladu z merili in po postopku, kot je določen za državljane R Slovenij. Kot vsi ostali pa morajo kandidati iz zamejstva opravljati preizkus nadarjenosti na umetniških smereh (Akademija za likovno umetnost, Akademija za glasbo, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Akademija za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo) ter na Fakulteti za šport. Roki za preizkus nadarjenosti in za sprejemne izpite so navedeni v Objavah razpisa za vpis na fakultete, akademije, višje in visoke šole v študijskem letu 1994/95, kijih dobite v tajništvu slovenske gimnazije v Celovcu. 5. Študentje iz zamejstva lahko dobijo štipendijo Ministrstva za šolstvo in šport za redni študij v Sloveniji. Prijave morajo obsegati: — lastnoročno napisano prošnjo z utemeljitvijo (namen študija i. p.) ter življenjepis (z opisom dosedanjega šolanja), — priporočilo ene od osrednjih slovenskih organizacij, — potrdilo o državljanstvu, rojstni list in maturitetno spričevalo. Druga možnost je, da študentje iz Koroške izkoristijo polletno ali enoletno štipendijo v R Sloveniji, medtem ko so redno vpisani in študirajo na kateri od avstrijskih univerz. Doslej so te štipendije izkoristili predvsem študentje, ki študirajo v Avstriji slavistiko ali katero od nacionalnih ved ter so med pol- ali enoletnim študijem v Ljubljani izpopolnjevali svoje znanje oziroma pripravljali svoje diplomsko delo, Za to vrsto študija naj kandidat k navedenemu priloži še priporočilo fakultetnega učitelja. Prijave naj pošljejo do 30. junija 1994 na Ministrstvo za šolstvo in šport, Župančičeva 6 (služba za mednarodno sodelovanje), 61000 Ljubljana. 6. Študentje iz zamejstva imajo prednost pri sprejemu v študentske domove. V tem primeru morajo oddati vlogo najkasneje do 30. 6. na Ministrstvo za šolstvo in šport, služba za mednarodno sodelovanje (zaradi rezervacije mesta v študentskem domu). Kandidati, ki v študijskem letu 1994/95 želijo študirati v R Sloveniji in so jim potrebne dodatne informacije o študiju in štipendijah, naj se pisno ali po telefonu obrnejo na Ministrstvo za šolstvo in šport, Župančičeva 6, 61000 Ljubljana (služba za mednarodno dejavnost, tel. 061/1254-208 int. 42). Podrobne podatke glede vpisa dobijo kandidati v Objavah razpisa za vpis na fakultete, akademije, višje in visoke šole za študijsko leto 1994/95, ki smo jih poslali slovenski gimnaziji v Celovcu. Vsem letošnjim maturantom želimo uspešno maturo ter ustrezno izbiro nadaljnje študijske poti. Republika Slovenija Ministrstvo za šolstvo in šport Radio / TV / Prireditve DOBER DAN, KOROŠKA Nedelja, 8. maja, ob 13.00 v TV 2 Poned., 9. maja, ob 16.20 v TV SLO 1 predvidoma z naslednjimi prispevki • Borovlje, Tržič in Sponheim: pobratenje treh občin v duhu prijateljstva in zbliževanja. • Po očitnem upadu nočitev v lanski poletni sezoni bodo morali gostinski obrati načrtno iskati pot iz zagate. • Ob 20-letnici ODRA 73: „Županova Mice j“ se je naučila „Pliberškega mosva". • Razstava Janeza Bernika v celovški galeriji Slama. • Žarek upanja tudi za južno Koroško: število zaposlenih je prvič spet naraslo. • Nogomet v koroški deželni ligi: ATSV Wolfsberg — Slovenski atletski klub. T PETEK, 6. maj Kulturna obzorja. A SOBOTA, 7. maj Od pesmi do pesmi — T od srca do srca. E NEDELJA, 8. maj 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna D misel (mag. Dorica Lepu-schitz, Brnca). 18.10—18.30 Dogodki in E odmevi. N PONED., 9. maj Dilema koroške slovenske zgodovine: z odporom v preživeti, in kaj potem? V TOREK, 10. maj R Partnerski magazin. A SREDA, 11. maj Društvo upokojencev iz D Sel. Večerna: Srednjeevropski obzornik. 1 ČETRTEK, 12. maj 06.30—07.00 Praznična U (P. Zunder). 18.10—18.30 Glasbena. Celovec Do 7. maja je v dvorani Modestovega doma velika razstava metuljev in mineralov iz celega sveta. Razstavo so pripravili gojenci doma. Odprta je vsak dan od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure. Vstopnine ni! Šmarjeta v Rožu MLADINSKI DAN Čas: v nedeljo, 29. maja Kraj: v Šmarjeti v Rožu Zbiranje: ob 9.30 pred farno cerkvijo Prireditelj: Katoliška mladina NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Franc Wedenig, 9020 Celovec, 10.-Oktoberstrasse. 25/111. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fe ra (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, I0.-Oktober-Straße 25/111. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, I0.-Oktober-Straße 25/111, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463/512528. Telefaks: 0463/512528-22. Letna naročnina: Avstrija 420,—; Slovenija 2300,— SIT; ostalo inozemstvo 700,— šil.; zračna pošta letno 1000,— šil.; posamezna številka 10,— šil.; Slovenija: 50,— SIT. Dom v Tinjah V sredo, 11. maja, ob 19.30 OKROGLA MIZA na temo: V RAZDVOJITVI. NA VPRAŠANJA O ODLOČILNIH ZAREZAH V NAJNOVEJŠI ZGODOVINI KOR. SLOVENCEV ODGOVARJAJO NARODNOPOLITIČNI AKTERJI ČASA Sodelujejo: d v. sv. dr. Valentin Inzko, soustanovitelj Narodnega sveta kor. Slovencev in večletni predsednik organizacije: dekan Kristo Srienc; župnik Tomaž Hol-mar; Milena Gröblacher, delovala v Mladinski organizaciji in v Antifašistični zvezi žena AFŽ; Tonči Schlapper, Slovenska prosvetna zveza Sprašuje: univ. prof. dr. Andrej Moritsch, Pošišče ROMANJA 1994 v sredo, 14. maja ROMARSKO POTOVANJE V PADOVO za ziljske župnije Vodita: žpk. Stanko Trap in Jože Ko-peinig na binkoštni ponedeljek, 23. maja ROMANJE V MARIAZELL IN SECKAU za dekanijo Pliberk Duhovni vodja: Jože Kopeinig od petka, 10., do sobote, 18. junija ROMANJE v Lurd, Turin, La Salette, Montserrat, Milano, Padovo Duhovno vodstvo: žpk. Valentin Gotthardt, Galicija IZOBRAŽEVALNA POTOVANJA ’94 od petka, 17. 6., do sobote, 25. 6. Izobraževalno potovanje na Moravsko in Češko Voditeljica: dr Grete Schmidt, Innsbruck_____________________ od ponedeljka, 22. avgusta do petka, 2. septembra Izobraževalno potovanje v NORMANDIJO in BRETANIJO Voditeljica: dr. Grete Schmidt, Innsbruck Žitara vas FOLKLORNI VEČER — 15 let folklorne dejavnosti SRD „Trta“ Čas: v soboto, 7. 5., ob 20. uri Kraj: v ljudski šoli v Žitari vasi Nastopajo: Folklorna skupina SKD Globasnica, Folklorna skupina SPD „Trta“ Žitara vas, MoPZ „Trta“ Žitara vas in Folklorna skupina iz Kopra, Slovenija Borovlje Slovensko prosvetno društvo Borovlje vabi na „SREČANJE ROŽANSKIH MOŠKIH PEVSKIH ZBOROV“ Čas: v soboto, 7. 5., ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu pri Cingelcu na Trati Sodelujejo: Vaščani pojo, Radiški fantje, MoPZ Bilka, MoPZ SPD Borovlje Prisrčno vabljeni! Dobrla vas MATERINSKA PROSLAVA Čas: v soboto, 7. 5., ob 16. uri Kraj: v Kulturnem domu v Dobrli vasi Na sporedu bo igra „PEPELKA“ in nastop zbora najmlajših. Vabi: otroška skupina SPD „Srce" v Dobrli vasi Rožek GALERIJA ROŽEK RAZSTAVA JOHANNES ZECHNER — rustika, skulpturne risbe in kolaži Galerija je odprta do 22. maja 1994, od srede do nedelje od 15. do 18. ure. 6. maja 1994 ob 19. uri peti večer v ciklu „PRIBLIŽEVANJE" — posredovanje umetnosti. Pliberk Premiera igre: „ŽUPANOVA MICEJ“ po A. T. Linhartu ob 20-letnici Odra 73 Čas: v soboto, 7. maja, ob 20. uri Kraj: v farni dvorani v Pliberku Prireditelj: Oder 73 SPD „Edinost' Pliberk Ponovitev: 8. maja ob 20. uri Sele MATERINSKA PROSLAVA Čas: v nedeljo, 15. 5., ob 17. uri Kraj: v farnem domu v Selah Na sporedu: otroška skupina — po-loneza, otroci ljudske šole Sele -pesmi, deklamacije in igra „Ne poslušni zajček“, Mladinski zbol Sele, Ansambel Glasbene šole Selč Po prireditvi družabno srečanje Ti matere ob kavi in pecivu. Kazaze Igra: „PEPELKA“ Nastopa: otroška skupina SPf „Srce" Dobrla vas Čas: v četrtek (na vnebohod), 12 maja, ob 9.30 (po maši) Kraj: v gostilni Krainz v Kazazah Prireditelj: SPD „Srce“ Salzburg RAZSTAVA VALENTINA OMANA odprta do 23. maja 1994 Kraj: Galerija Welz, Sigmund Haf ner-Gasse 16 Nabirka starih oblek 28. maja 1994 Karitas zbira stare obleke. CARMINA BURANA (Carl Orff) — kantata Čas: v nedeljo, 15. maja, ob 14.30 Kraj: v Domu glasbe v Celovcu Sodelujejo: Mešani pevski zbor „Danica“ Št. Primož Mešani pevski zbor „Peca“ Slovensko kulturno društvo j Globasnica Mešani mladinski zbor Slovenske gimnazije Mladinski zbor Slovenske gimnazije j Člani orkestra Slovenske filharmonije in solisti: Norina Radovan — sopran; Marjan Trček — j tenor; Jožko Kovačič — bariton < Dirigent: mag. Stanko Polzer i Prireditelji: Krščanska kulturna zveza, Slovenska pro- J svetna zveza, Zvezna gimnazija za Slovence, ORF-Slo- venski oddelek 1 13 Prireditve PRISRČNO VAS VABIMO NA PREDSTAVITEV PESNIŠKE ZBIRKE HERMAN GERM Pričakovanje in izpolnitev - Erwartung und Erfüllung povezano z razstavo slik v petek, 6. maja, ob 20. uri v farni dvorani v Pliberku Knjigo bo predstavil dr. Valentin Inzko. Spored sooblikujeta Mešani pevski zbor Podjuna-Pliberk in Oktet Suha Herman Germ — avtor knjige Franc Wiegele — risbe in slike Mohorjeva založba 20 let: Obirski ženski oktet ZAKLJUČNI KONCERT Čas: v soboto, 7. maja, ob 19.30 Kraj: Kovačeva dvorana na Obirskem Povezovalec: dr. Ludvik Karničar Koncert s kvartetom „DO“ in ples z ansamblom „DUO VEDRINA“ 3' Df “ JEZIKOVNE POČITNICE ’94 za mlade od 10. do 16. leta V NOVEM MESTU od 17. julija do 6. avgusta 1994 „Jezikovne počitnice“ stanejo za tritedensko bivanje v Novem 2 mestu 4500,— šilingov. Za to ceno nudimo: • tri ure pouka dnevno (razen v soboto in nedeljo) • skrbno izdelan učni program, prikrojen potrebam otrok • polno integracijo v vestno izbrano družino z otroki v isti starosti • ves čas tečaja oskrbo in pomoč našega spremljevalca • spoznavanje dežele in ljudi na kratkih izletih af • možnosti za šport in razvedrilo, srečanje z mladimi • prevoz v Novo mesto in nazaj Prireditelj: Krščanska kulturna zveza Šmihel „film MLADJE“ Koroške dijaške zveze predstavlja tri nove koroške slovenske filme filmski večer „Govorice“ — najboljši amaterski film, dobitnik deželne nagrade, scenarij: Stefan Hafner „Uklenjeni Prometej“ — „Teatr Trotamora" je posnel |udi igrani film. Režija: Marjan Sticker. „Karavanke“ — dve mentaliteti; — dva obraza; — ena šola Čas: v soboto, 7. maja, ob 20. uri Kraj: v farni dvorani v Šmihelu Prireditelja: KPD „Šmihel" in Koroška dijaška zveza iz Celovca Projekcija na veliko platno! SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Šlandrov trg 5 Telefon (063) 25332 PROGRAM PREDSTAV Petek, 6. maj, ob 10. in ob 15.30: C. Goldoni—A. Rozman: SLUGA DVEH GOSPODOV Režiser: Franci Križaj Sobota, 7. maj, ob 19.30: A. T. Linhart: TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI Režiser: Vito Taufer Gostovanje v Krškem. Prodam parcelo 2269 m2 Lepa, sončna in mirna lega v Lova n ka h pri Dobrli vasi. Telefon: 04236/2760 od 18. do 20. ure 0UKBSC3O B/A\m 900 K]©l3ffl GÜtPQOHflljOS] = ra@Ö[jQ© C^SDuDdüd® Četrtek, II. maja 1994 Zbiranje: 10.30 pred gostiščem Skubel — „Motschulablick“ SPORED: 10.30: zbiranje 11.00: maša 12.00: kosilo (šil. 30,-) 13.00: postaje: Napravimo družinski grb; družinsko svetovanje: risanje na svilo, na steno in cesto . . petje; ples; „Skrinjica želja"; lutke; žrebanje „Naša mavrica". „Obirske kapniške jame“ spet odprte Od aprila 1994 so za obiskovalce zopet odprta vrata v „Objrske kapniške jame“ v Železni Kapli-Bela Informacije-rezervacije: „Obirske kapniške jame“ Glavni trg 79 9135 Železna Kapla tel.: 04238/8239 Muzej NOB pri Peršmanu je spet odprt, in sicer od začetka maja do konca oktobra. Obiski in ogledi so možni dnevno (razen ponedeljka) v času od 8. do 18. ure. Večje skupine obiskovalcev, ki želijo posebno vodstvo skozi razstavo, prosimo, da svoj obisk predhodno najavijo. Muzej pri Peršmanu, ki je sploh edini te vrste v Avstriji, dokumentira trpljenje in boj koroških Slovencev v najtežjem obdobju naše narodne zgodovine. KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA 20 let neprekinjenega mladinskega in lutkovnega gledališča na Koroškem SONČEK, KJE Sl? Marjan Pungartnik Lutkovna igra z glasbo in petjem — po motivih iz koroških ljudskih pravljic Nastopa: Lutke Mladje Celovec Kraj: Mestno gledališče Celovec Čas: v sredo, 25. 5., ob 20.45 v četrtek, 26. 5., ob 8.30 v četrtek, 26. 5., ob 10. uri v četrtek, 26. 5., ob 11.30 Režija: Tine Varl Radiše Veseloigra A. T. Linharta „ŽUPANOVA MICKA“ Čas: v nedeljo, 15. maja, ob 10.30 Kraj: v Kulturnem domu na Radišah Gostuje: Dramska skupina OŠ Davorina, Cerklje (Slovenija) Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Radiše" in bo . . . (ž) R A Z - Z I A . . . bilo je 20 let KSŠŠG 1974—1994 „Graz-zia bo srečanje vseh nekdanjih in sedanjih študentov, ki so (med drugim tudi) v Gradcu študirali, v naših klubskih prostorih v Gradcu“ Spored: • VIŠKI — ali na kar smo ponosni • GLASBA — klavir, flavta, kitara, klubski zbor • SMALL TALK • BIFE • RAZSTAVA Kraj: Mondscheing. 9, Gradec Čas: 27. 5., od 15. ure naprej Prisrčno ste vabljeni v obnovljene prostore! I i v Sport Liebenfels - Bilčovs 0:1 (0:0) BILČOVS: Slapnig 5, Rajnovič 4, Schlemitz 5, Partl 4, Durnik 3, Kuess 4, Obiltschnig 5, Lipusch 4 (60. Ramusch 3), Weichboth 3, Smeraldo 5, Paulitsch 5; Liebenfels, 150 gledalcev Sodnik: Kronlechner (zelo dober) Strelec: Paulitsch (59.) Globasnica - Grebinj 1:0 (0:0) GLOBASNICA: Matavž 4, Kreutz 3, Silan 3, Fera 3, G. Sadjak 3, Dlopst 4, Kordesch 3 (24. P. Sadjak 3), Ch. Micheu 3 (85. Modrej 0), Kert 3, Pasterk 3, Hren 4; Globasnica, 100 gledalcev Sodnik: Peter Ruch (odličen) Strelec: Hren (47.) Frantschach - Sele 3:4 (0:2) SELE: E. Oraže 5, A. Mak 4, Božič 4 (76. M. Dovjak 0), K. Hribernik 4, Radosavljevič 4, Z. Oraže 4 (57. M. Oraže 0), Maver 4, I. Kelich 5, Travnik 4, A. Oraže 4; Frantschach, 200 gledalcev Sodnik: W. Krappinger (zelo dober) Strelci: Maver (7./11-m.), A. Oraže (15.), Travnik (53., 70.) Dobrla vas - Št. Andraž 0:0 DOBRLA VAS: Rigo 4, Dobeitz 3, Schirnik 3, Sturm 3, Jörg 3, Zunder 4, Schippel 3, Karel 3 (75. Radif 0), Dollinger 2 (63. Herburger 2), Knees 3; Dobrla vas, 100 gledalcev. Sodnik: Kramer/sodnik iz Štajerske (dober) Železna Kapla - Labot 2:1 (0:0) ŽELEZNA KAPLA: Kopasič 4, Šporn 4, Köck 4, Schorli 4, Nerz 3 (46. Schurtl 3), Baloh 3, Germadnik 4, Lipusch 3 (80. Kaschnig 0), Šumar 3, Kukoviča 4, J. Grubelnik 3, Železna Kapla, 150 gledalcev Sodnik: Jaklitsch (dober) Strelec: Kukoviča (65., 83.) Eitweg ■ Šmihel 0:2 (0:1) ŠMIHEL: Leitgeb 4, H. Motschilnik 5, Lutnik 5, Krewalder 3, Hribernig 3, Petrič 3 (65. Berchtold 0), Buchwald 3, Ch. Gross 3 (46. Polzer 3), Schein 3, W. Motschilnik 4, B. Figo 5; Eitweg, 100 gledalcev Sodnik: Mayrhofer (pristranski) Strelca: Petrič (8.), W. Motschilnik (88.) Rdeči karton: Krewalder (38.) Podliga vzhod: 1. Žrelec 19 14 5 0 40:15 33 2. Št. Vid 21 13 6 2 35:12 32 3. Ruda 21 10 5 6 20:25 25 4. Žitara vas 21 8 7 6 31:32 23 5. Mostič 21 10 1 10 33:33 21 6. ASK 19 6 8 5 30:24 20 7. Šmihel/L. 20 7 6 7 27:25 20 8. Vetrinj 20 5 9 6 25:25 19 9. Pokrče 18 8 2 8 38:32 18 10. Bilčovs 20 5 8 7 25:24 18 11. Liebenfels 19 5 5 9 25:26 15 12, Št. Lenart 20 5 4 11 14:27 14 13. ASV 19 3 5 11 14:38 11 14. Klopinj 20 2 5 13 22:53 9 Naslednji kroq (7./8.5.1: ASK ■ ■ Klopinj, Žitpra vas - Pokrče, St. Vid - ASV, Vetrinj - Liebenfels, Smihel/L. - Ruda, Mostič - Št. Lenart, Bilčovs - Žrelec; 1. razred D: 1. Metlova 18 13 4 1 66:19 30 2. Sele 19 12 4 3 48:24 28 3. Globasnica 10 10 7 2 40:14 27 4. Frantschach 19 10 5 4 39:22 25 5. Šmarjeta 19 8 4 7 25:22 20 6. Labot 20 6 8 6 26:29 20 7. Železna Kapla 18 8 3 7 21:24 19 8. Št. Andraž 19 5 8 6 21:25 18 9. Šmihel 18 4 9 5 27:19 17 10. Št. Pavel 19 5 6 8 27:34 16 11. Eitweg 20 6 4 10 19:45 16 12. Grebinj 19 4 4 11 19:33 12 13. Dobrla vas 20 3 4 13 13:57 10 14. Sinča vas 19 2 4 13 25:49 8 Naslednji krog (7./8.5): Eitweg ■ Dpbrla vas, Labot - Frantschach,.Sinča va.s - St. Pavel, Grebipj - St. Andraž, Šmihel ■ Železna Kapla, Sele - Šmarjeta, Metlova - Globasnica; Ali bo Žrelec spodrsnil v Bilčovsu? Liebenfels - Bilčovs 0:1 - Trener Hobel je ekipo nekoliko spremenil (pustil je igrati Obiltschniga in 17-letnega Güntherja Lipuscha), kar je dobro vplivalo na celotno ekipo. Tekma je bila nadvse borbena in hitra, v kateri so manjkali le zadetki. V 59. minuti pa so Bilčovščani po lepi kombinaciji Partla, Kuessa in strelca zadetka Paultscha povedli z 1:0. Nato so domačini na slepo napadali, na kar so se Bilčovšanom nudile številne lepe. priložnosti v protinapadih. Žal pa so ostale 21. krog ■ Bilčovs - Žrelec (v nedeljo ob 17.30): Žrelec, vodeča ekipa na tabeli, je še neporažen in teoretično že prvak. Prav to pa Bil-čovščane še posebej motivira, saj so sami vigredi dokazali izredno razpoloženje. V šestih tekmah so prejeli le „en“ zadetek (proti ASV) in tega zelo nesrečno. Igralci so zanesljivi, prav tako trener Hobel, ki vidi največjo prednost svoje ekipe v domačem slabem in majhnem igrišču. Pričakuje borbeno in razburljivo 2 tekmo, kjer bo vsak dvoboj bistvenega pomena. Hobel: „Upam tudi na dobro predstavo Smeralda in Pa.ulitscha, ki sta v izredni formi!“ Že danes zvečer (ob 18. uri) pa gosti v Bilčovsu Razveseljiv konec tedna - 4 zmage, 1 remi Eitweg - Šmihel 0:2 - Domačini so bili sicer v terenski premoči, toda nevarnejši so bili Šmihelčani. Predvsem B. Figo je bil s svojimi hitrimi prodori izredno nevaren, drugi gol (strelec W. Motschilnik) je prav iz takega prodora vzorno pripravil. Že v 8. minuti je po lepi dolgi podaji Buchwalda povedel trener in igralec Petrič z 1:0. Pozitivno: vratar Leitgeb se bliža svoji nekdanji vrhunski Frantschach - Sele 3:4 - Trener Travnik je tokrat nadvse presenetil domačine, ki so potrebovali četrt ure, preden so vedeli, na koga naj kje in kdaj pazijo. Med tem časom pa so Selani vodili že z 2:0, kar je bilo konec koncem odločilno za zmago. Zadnje četrt ure, ko so Selani podzavestno popustili, so sicer domačini še nevarno napadali, toda za več kot olepšavo rezultata ni 20. krog ■ Metlova - Globasnica - Podjunski derbi (v nedeljo ob 17. uri) obeta napeto in predvsem borbeno igro. „Polonci“ imajo z Globašani še račun odprt, saj so jeseni kar precej „tepeni“ zapustili igrišče. Rezultat se je glasil 0:0, izključen pa je bil Metlovčan Tomažič. Pri Globašanih je poškodovan Kordesch, in menda tudi Pleschgatternig. Kljub temu želijo Globašani točko, kako jo pridobiti, pa je pred kratkim Tako je igral naraščaj SAK SAK U 19 - VSV 1:0 (Saša Müller); SAK U 16 - Metnitzal 8:1 (Možina 3, M. Nachbar, Blajs, Messner, Aadzevšek. Wrolich); SAK U 16 - Metnitzal 1:0 (Buchwald): SAK U 14- Wernberg 3:3 (Možina 2, Kesselbacher): SAK U 14 -Magdalen 5:1 (R. Oraže 2, Buchwald, Waldhauser); Metlova U 12 - SAK 1:15 (Teševič 7, Visotschnig 4, Kojič 2, Meklin, Zidej); SAK U 12 - Galicija 4:4 (Kojič 2, Visotschnig, Teševič); Grebinj U 12 - SAK 0:1 (Teševič); Št. Peter U 10 - SAK I (Plib.) 0:13 (Kreutz 7, Kordesch 3, Buchwald, Partl, Kojič); Haimburg U 10 - SAK I 2:5 (Partl 2, Kordesch 2, Kreutz): SAK U 10 II (Cel.) - Pokrče 4:2 (Romano 4, Djurdevič); V petek popoldan igra v Vidri vasi SAK U 8 (15.30 - turnir) in ob 18. 00 SAK U 10. Ekipa SAK U 12 bo nastopila v Vidri vasi v soboto ob 15.30. Globasnica - Grebinj 1:0 - Gostje so bili v 1. polčasu nevarnejši od Globašanov, ki so imeli le eno dobro priložnost (P. Sadjak). V 2. polčasu pa silovit začetek domačinov, kajti legionar Hren je že v 47. minuti povedel z 1:0. Toda Grebinj je ostal nevaren; tako je moral vratar Matavž (v 83. minuti) zbrati vso svojo moč, da je obvaroval Globašane pred zadetkom. Bila pa je zaslužena Dobrla vas - Št. Andraž 0:0 Dobrolčani so tokrat pričeli preče korajžno, toda videti je bilo, da ekijj manjka pravi napadalec, ki ti izkoriščal priložnosti. V 2. polčasi sta obe ekipi zapravili 2 stoodstotfi priložnosti, tako da je ostalo bre: zadetka. Rezultat je bil pravičen^ čeprav bi si Dobrolčani tokrat M zaslužili zmago, saj so v primerjavi >pc zadnjimi tekmami igrali že mnog!pf Železna Kapla - Labot 2:1 - Dober začetek Kapelčanov, toda največjo priložnost v 1. polčasu so imeli gostje, ki so pri strelu na prečko imeli precej smole. V 2. polčasu je najprej povedel Kukoviča z 1:0, le 10 minut navrh pa so gostje izenačili. Ko so se gledalci že skorajda sprijaznili z neodločenim rezultatom, je bil ponov-no Kukoviča na pravem mestu ter Kapelčanom le še pokazala Šmarjeta. ■ Šmihel - Železna Kapla - Obe ekipi sta v zadnjem krogu presenetili z zmago, kar želita doseči tudi tokrat. Krewalder (rdeči karton) in Petrič manjkata pri Šmihelu, Kapelčani pa bodo nastopili v popolni postavi. ■ Sele - Šmarjeta - Selani želijo nadaljevati vigredno serijo zmag. Kljub temu so previdni, kajti Šmarjeta je premagala Metlovo. ■ Eitweg - Dobrla vas - Trener Klaus Golautschnig je dobil KICKBOX Koroška premagala Slovenijo s 14:8 Pe V telovadnici v Mladinskem ga domu je bila prva primerjalna iv« tekma med Koroško in ne Slovenijo v kickboxu (prireditelj SAK - sekcija V karate). Bojevalo se je 11 dri borcev vsake ekipe v raznih Tn kategorijah in od začetka se Pii je videlo, da sta sipre reprezentanci skorajdarric enakovredni. Predstavnikajni SAK Milan Hribernig inpr; 'ai Friedrich Wassertheurer sta svoje boje deloma jasnoDrii (Wassertheurer), deloma ha tesno (Hribernig) zmagala. Tre Noben boj pa se ni končal neodločeno. Slika spodaj: Že pred £ tekmovanem sta v 7 krogov pred koncem prvenstva - SAK kot lovec čaka na spodrsljaj vodečega. SAK je pričel z zasledovanjem WAC Tri točke zaostaja SAK, toda na programu je še sedem krogov, v katerih je še vse možno. Najboljše karte ima WAC. In SAK? Pri pravem opazovanju celo boljše. l'^a tekmi med SAK in VSI/ je prevladovala borbenost, VSV si je 11 ‘Mgostokrat opomogel le s prekrški, kot na sliki zgoraj Salfeldner ^Proti kapetanu A. Sadjaku. „Zakaj si zopet podaril nasprotniku 11-Vetrovko, “je vprašal trener Ramšak sodnika Glanza. sliki Fera edem tekem je še do konca prvenstva in SAK zaostaja ^ za vodečim WAC le še tri točke. Toda, ali mu bo zopet uspelo osvojiti naslov koroške-19a prvaka (tretjič zaporedoma), je 3 lvegana napoved, saj WAC prese-1 netljivo vztrajno nabira točke. J kdo so zadnji nasprotniki SAK? 3 v bistvu le ekipe, ki so uvrščene v 1 !jrugi polovici tabele, kot na primer 1 jjrg/Feldkirchen, Matrei, Austria, 3 Pliberk,... Teoretično bi moral SAK 'Pomagati vse ekipe, toda vsi ve-3 kako težko je prav proti slabše-3 defenzivnemu nasprotniku. 1' r3v na takih tekmah doživljamo 3 Njvečja presenečenja (tako je na 3 firner v sredo nepričakovano pre-3 jpagal Velikovec velikega favorita • heibach z 1:0). il 1 ŠAH SŠZ pred povzdigom Šahovska ekipa SŠZ/Carimpex ' si je v predzadnjem krogu play off-tekmovanja več ali manj že Zagotovila vstop v 1. razred. Slovenski šahisti so pretekli teden sicer tesno podlegli vodeči ekipi iz Velikovca s 3,5:4,5, kljub temu pa Zasedajo 2. mesto, kar zdavnaj zadostuje za povzdig (zadostuje celo 4. mesto). V zadnjem krogu Potrebujejo le še remi (proti Mož-berku), o katerem so igralci prepričani. Uspešen je bil tudi nastop šahi-stov SŠK „Obir“. Kapelčani so gladko premagali ASK/KSV Celovec V s 5,5:2,5. WAC pa mora med drugim igrati tudi proti nasprotnikom, ki se borijo za regionalno ligo (Treibach, Breže, Lienz), pa tudi proti Pliberku še ni zmagal. Torej, WAC ima bistveno težje nasprotnike od SAK, tako da je sedem krogov pred koncem gotovo še vse mogoče. Pa še to šteje za SAK, da je ekipa telesno izredno dobro pripravljena, številčno visok in enakovreden kader pa se iz tekme v tekmo obrestuje. WAC nasproti je pred kratkim izgubil svojega najboljšega igralca, legionarja Vasilijeviča, ki je menda več zahteval, kot mu je bilo obljubljeno. Tri točke prednosti so sicer debela blazina, toda le „en“ spodrsljaj, in živci se začnejo tresti. Prav na to pa nestrpno čaka SAK. DSG SELE VABI NA Nogometni popoldan V četrtek, 12. maja '94, vabi DSG Sele na nogometni popoldan na domače nogometno igrišče. Program: 13.00 Club 11 - Gasilsko društvo 14.30 DSG Sele (team '84) - Borovlje (veterani) 16.00 DSG Sele (team '74 - Medvode (veterani) V odmorih nagradno streljanje 11-metrovk za ženske in nagradno tipanje jubilejnega gola letošnje sezone. ■ Na predvečer nogometnega popoldneva (v sredo, 11. ma- I ja '94, ob 21. uri) bo v gostilni I Terki veliki Disco večer z „li- ■ ve“ glasbo. Vstop je prost. Tekme SAK 7. 5. '94: A. Wolfsberg - SAK (ob 17.30 v Wolfsbergu) 12. 5. '94: SAK - Trg/Feldk. (ob 16.30 v Annabichlu) 15.5. '94: Matrei - SAK 20. 5. '94: SAK - Lendorf (ob 18.30 v Annabichlu) 24. 5. '94: Austria - SAK (ob 19. uri v celovškem stadionu) 29. 5. '94: SAK - Pliberk (ob 17. uri v Annabichlu) 2. 6. '94: Wernberg - SAK Tekme WAC Pliberk - WAC WAC - Wernberg Treibach - WAC Borovlje - WAC WAC - Breže Lienz - WAC WAC - Wietersdorf SAK se je z zmago maščeval „prijatelju“ Königu SAK - Wietersdorf 2:0 (0:0) SAK: Preschern 5, Savič 4, F. Sadjak 3 (74. Zanki 0), A. Sadjak 3, Šmid 4, Wölbl 4, Blajs 3, S. Sadjak 4, M. Sadjak 4, Petschenig 4 (63. Urschitz 0), Pihorner4; Igrišče ASV, 250 gledalcev Sodnik: Granig (povprečen, s kurioznimi odločitvami je obe ekipi pogostokrat presenetil) Strelci: Petschenig (46.), Blajs (80.) SAK je pričel tekmo s številnimi nevarnimi napadi, toda lepe priložnosti so malomarno zapravili. Gostje, ki so le redko prišli čez svojo polovico, pa so v 26. minuti imeli najlepšo priložnost. Toda tu se je izredno izkazal vratar Preschern. Takoj po polčasu pa je Petschenig z glavo le povedel z 1:0. Toda tudi po tem zadetku se igra SAK ni pomirila, tako da so gostje nekajkrat nevarno ogrožali Preschernova vrata. 10 minut pred koncem pa je Blajs po podaji Pihornerja končno odločil tekmo. Napadalec Mario Pihorner rešil SAK točko in prvenstvo SAK - VSV 1:1 (0:1) SAK: Preschern 5, Savič 4, A. Sadjak 3, Papp-ler 5, S. Sadjak 4 (46. Pihorner 5), Wölbl 3, Šmid 3. Blajs 3, Vrabac 3, Urschitz 2, Lippusch 3 (56. M. Sadjak 5); Igrišče ASV, 400 gledalcev Sodnik: Glanz (je daroval Beljačanom 11-metrovko, kot že pred nekaj tedni tudi Brezam, in to vedno le v škodo SAK) Strelca: Pihorner (70.) oz. Trampitsch (30./11-m.) Obe ekipi sta se zavedali pomena tekme, prav zaradi tega se ni razvila lepa tekma (tudi zaradi slabega terena), pač pa borbena. 1. polčas je potekal izenačeno z redkimi priložnostmi. V 30. minuti pa je sodnik Glanz „podaril“ gostom 11-metrovko, katero so hladnokrvno izkoristili. V 2. polčasu pa je na novo prišel v igro napadalec Pihorner, ki je bil takoj tudi najnevarnejši napadalec na igrišču. Najprej sta mu prečka in branilec še preprečila zadetek, toda v 70. minuti (po lepi podaji M. Sadjaka) je le še rešil za SAK točko. Novost v tabeli Kot edini časopis na Koroškem je Naš tednik dopolnil tabelo s seznamom, kako igrajo ekipe doma in na tujem. Iz tega na primer lahko razberete, da SAK v letošnji sezoni doma še ni podlegel, na drugi strani pa igra zunaj na vse ali nič, saj je le zmagal oz. podlegel. Neodločenega rezultata še ni zabeležil. Iz nove tabele je tudi razvidno, da edino Velikovec na tujem še ni zmagal. Največ zmag na domačem igrišču pa sta zabeležila SAK in Treibach (oba 9). Koroška liga 1. WAC 23 15 6 2 43:17 36 8 3 1 7 3 1 2. SAK 23 15 3 5 39:17 33 9 3 0 6 0 5 3. VSV 23 14 4 5 36:13 32 8 1 2 6 3 3 4. Breže 23 11 8 4 34:20 30 5 4 3 6 4 1 5. Treibach 23 11 7 5 34:23 29 9 1 1 2 6 4 6. Lienz 23 10 8 5 40:24 28 7 3 2 3 5 3 7. Trg/Feldk. 23 8 7 8 29:22 23 5 2 4 3 5 4 8. Wernberg 23 7 8 8 40:37 22 4 5 3 3 3 5 9. Lendorf 23 8 6 9 26:31 22 5 4 2 3 2 7 10. Wietersdorf 23 5 10 8 24:26 20 3 6 3 2 4 5 11. Austria 23 6 7 10 22:29 19 5 3 3 1 4 7 12. Matrei 23 5 8 10 19:28 18 4 6 1 1 2 9 13. Pliberk 23 6 6 11 16:29 18 4 4 3 2 2 8 14. A. Wolfsberg 23 6 5 12 24:40 17 5 1 5 1 4 7 15. Borovlje 23 3 6 14 21:53 12 2 3 7 1 3 7 16. Velikovec 23 2 5 16 16:54 9 2 3 7 0 2 9 (Prvi trije, trenutno WAC, SAK in VSV, se ob koncu prvenstva uvrstijo v regionalno ligo. zadnji na lestvici, trenutno Velikovec, pa izpade iz lige.) 22. krog (30.471.5.): VSV - SAK, Velikovec - Treibach, Wietersdorf - A. Wolfsberg, Breže - Matrei, WAC - Austria, Lienz - Trg/Feldk., Borovlje -Lendorf, Wemberg - Pliberk: C3IÜ Materinski dan - več ko le zahvala materam Materinski dan naj ne bi bila le priložnost, ko se otroci z rožami zahvaljujejo svojim mamicam za nešteto nesebično žrtvovanih ur. Materinski dan naj bi bila tudi priložnost za matere in seveda tudi za očete, da premislijo, kako rahločutna in ranljiva so srca njihovih otrok. V tem smislu želimo vsem materam prijeten materinski dan z željo, da bi bilo med letom čim-več takih dnevov, ko bi bile srečne, da imajo družino. FLORJANOVO Petje kolednic V Podjuni, ob desnem bregu Drave, okoli Dobrle vasi, St. Vida v Podjuni, in tja do Sel in do Šmarjete v Rožu se je ohranila šega obrednega vpeljevanja vigredi, ki se je navezala na god svetnika Florjana (4. maj). Na večer pred Florijanovim hodijo še danes fantje (pevci) od hiše do hiše, od vasi do vasi koledovat, „Florjana pet“, kakor pravijo. Pred durmi ali pod oknom vsake hiše zapoje v zboru kolednico, nazadnje pa še v pesmi izrazijo željo za dobro leta. Po navadi nato pri; nese gospodinja v dar nekaj jajc in zaseke, pa tudi sladkega vinca... avadlll intervju z nenavadnimi vprašanji Ime: Karel Smolle Starost: še v prvi polovici življenja Poklic: tolmač Doma: Bistrica v Rožu Tvoje trenutno duševno stanje? Zelo dobro, ker trenutno nimam opravka z lenuhi in norci. Katere ljudi najbolj ceniš? Tiste, ki niso le pogumni, ampak imajo tudi pamet. Kateri stvari se najtežje odpoveš? Politiki in dobremu vinu. In ženskam? Če si tik pred tem, da srečaš Abrahama, se ženskemu spolu že nekoliko lažje odpoveš. Katere lastnosti bi se rad znebil? Da hočem imeti vedno prav. Tvoja največja napaka? Da je moj uvod daljši kot to, kar hočem povedati. Katero televizijsko oddajo najraje gledaš? Zame televizija ni medij. In „Dober dan Koroška”? Je nekritična oddaja. Skrajni čas bi bil, da si pustijo uredniki popraviti zobe. Kaj imaš ti, pa drugi tega nimajo? Ne skrivam sposobnosti, katere imam. Si trmast? Da. Pravilno je, če je človek trmast, vendar ne v zlobi in neumnosti. Tvoj odnos do športa? Ko sem hodil v ljudsko šolo, so me postavili v gol, ker sem bil pri debelejših. To je bila garancija, da je le malokatera žoga šla mimo mene. Obiskuješ tekme SAK? Bi rad, vendar bom VIP-karto, ki sem jo plačal že pred meseci, verjetno dobil šele takrat, ko bodo vse tekme mimo. Katera odločitev je bila zate zelo pomembna? Da sem se v šolskem vprašanju odločil tako in ne drugače. Tvoj odnos do oblasti? Zelo kritičen. Kako reagiraš, če te kdo kritizira? Najprej velikokrat emocionalno, vendar se hitro umirim in konstruktivno analiziram kritiko. V mladih letih si pisal pesmice. Zakaj nisi postal pesnik? Z Lipušem sva se zmenila, da bo on pesnik, jaz pa politik. Kakšen odnos imaš do kulture? Pozdrav nemško govorečih trgovcev je jamranje - enako pa se pozdravljajo tudi slovenski kulturniki. Politika ti je torej bolj važna? Da, ker ureja življenjske razmere, kultura pa jih seveda lahko pospešuje ali osvobaja ljudi dnevnih problemov. Kaj bi bila zate popolna sreča? Ko bom potrkal na nebeška vrata in mi bo kdo v slovenščini rekel: „Nate smo že čakali!” Katero vprašanje bi ti bilo sitno? Teh je več, vendar imam na zalogi vedno dovolj dobrih izgovorov. Imaš občutek, da si „out”? Kdor me pozna, ve, da se kaj takega ne more nikoli zgoditi. Katero večjo akcijo načrtuješ? Razmišljam, ali bi se kmalu včlanil v društvo upokojencev Micke Miš-Vi kulnik, ali pa bi ustanovil svojep društvo, pri katerem bi člani postaliŠ lahko le tisti, ki so res delali. p Tipična slabost oziroma kre-g post koroških Slovencev? v Slabost: radi imajo prepir, vendar ne ljubijo konfliktov. 5; Krepost: da so izredno kreativni, n. Tvoja naj večja želja? Da bi se koroški Slovenci zavedal svoje moči in ne bi bili tako straho petni in ponižni, to bi bilo najboljšf j izhodišče za mojo politiko. Kaj te najbolj vznemiri? Neploden in duhovno z ničimei utemeljen zadržek ZSO v vpraša-c nju skupnega zastopstva. r Bi hotel povedati še kaj po-5|: membnega? ^ Marsikaj bi še rad povedal, pa sen zavedam, da to ni možno, ker imal; NT žal na razpolago le 16 strani. Ti Hvala za pogovor. o H. St