gUBSCRlPTlON: \j. S- Cailada &. Mexico: Ona y»^ r • .. . * 1 — g; x rnonthfi .—"'50 fhraa meniha . —25 pnriion Countrifis- On« year *l -50 Single Copy 2 cants. VOL. IX. No. 45. n! 3 LOVENSKI (SLOVE rVIO PEOP I^T.0) Phone: CortlanS 5188- NgW YORK, — PITTSBURGH, PA., četrtek 30. decembra (Thursday, December 30.) 1915. & NAROČNINA: Za Zd- dr- Canado & Mexico: Celoletno . $1.— Polletno . . —..50 Četrtletno . .— šib inozemstvo? Celoletno ... $150 Posamezna štev, Z centa, V Geslo: »»Slovenijo Slovencem 0 - Leto IX. Št. 45. NA BALKANU JE ZAVLADAL CENTRALNI zavezniki najbrž ne bodo nepo¬ sredno NASKOČILI SOLUNA. - ZAVEZNIKI SO DOBILI OJAČENJA. London, Anglija, 28. dec. - V jfki Reuterjevi brzojavki iz. Aten se glasi, do je iz opazovanj leta!- fCV razvidno, da je zavladal na fronti nemških zaveznikov povsod ra ir in da ni opaziti nobenega zna-' menja pt-edstoječe ofenzive. V o- ficijelnili krogih se smatra za kaj majhno nevarnost, da bi postala nrška Maeedonija pozorišce bojev. Poročevalec ..Dailv Mail“ poro ča iz Aten, da so glasom poročil časopisja dospela v Solun zopetna velika ojačen ja za zaveznike. Glasi se, da prevladuje vedno bolj naziranjc, da so zavezniki v bližini Soluna v premoči. Navaja se izrek francoskega ge¬ neralnega štaba, generala Castel- nau, ki jo rekel da pričakujejo za¬ vezniki Nemec in njih saveznike / Solunu in da se bodo Nemci naj¬ brž zakopali. Listu „Daily Mail“ se poroča iz Odese, da se bo odpoklicalo tur¬ ške čete iz Bulgarske in sicer radi neprijaznega stališča, katero za¬ vzema proti njim domače prebival stvo. Atene, Grška, 28. dec. — Fran¬ coski general Castelnau je objavil vsebino svojega pogovora z gr¬ škim kraljem, ki je dal baje izra¬ za svojemu dvomu, da bi mogli nemški zavezniki še dolgo časa vzdržati ekonomski, posebno pa finaneijelni pritisk vojne. Vpra¬ šal je francoskega generala, kako je bilo mogoče, da so zavezniki z svojim počasnim nastopom dovo¬ lili uničenje Belgije in Srbije ter povzročili poraz na Dardanelah. General Castelnau je vse to obža¬ loval, a izjavil, da bodo Nemci ko- neeno vendar izgubili. Berlin, Nemčija, 28. dec. — Ne¬ ko nedatirano poročilo iz Sofije poroča o otvorjenju bolgarskega parlamenta, in sicer v navzočnosti kralja Ferdinanda in njegovih dveh sinov. Zbrala se je velika množica, ki je z živahnim odobra¬ vanjem sprejela izvajanja kralja. ANGLEŽI V ŠKRIPCIH V MEZOPOTAMIJI, Dn»m v: r> cn ££!& OD SVdOJE BAZE, ,T£P*SE JE BATI, DA JIH TURKI OBKOLIJO. London, Anglija, 28. dec. — Glavno zanimanje glede vojne se pričenja koncentrirati na Iztok, Egipt, Mezopotamijo in Indijo. , Indijske čete, katere se je odpo¬ klicalo iz Francije, so baje name¬ njeno za Mezopotamijo, odkoder sojih bo tudi lahko spravilo v K- gipt ali Tndijo. Nobenega dvoma ni. da so obup¬ ni položaj angleških čet v Mezo¬ potamiji pri Kut-el-Amara, nada¬ lje številne ustaje v Indiji ter na¬ padi Arabcev v Egiptu odgovorni z a najnovejše dispozicije glede In¬ dijskih čet, ki so se nahajalo v Franciji. Da je položaj Angležev pri Kut- el-Amara izvanredno nevaren, je razvidno iz zadnjega oficijelnoga poročila, ter se je sploh bati, da )e vecla posadka obkoljena ter odre- Jana od baze v Bassori. V tem slu eaju bi se morala posadka mlati tsled pomanjkanja munieije. Angleške vojaške oblasti v E- S*PUi so odredile energične odred¬ be proti napadom Senussi-jcv v Egiptu. Glasom poročil, ki so do šla iz Kajire se bo te Arabce koli¬ kor mogoče razkropilo ter jih po¬ gnalo v zapadni smeri proti Tripo- litnniji. Javlja se tudi, da pomagajo ita¬ lijanske vojaške oblasti Angležem pri zadušenju nstaje. Arabci so baje slabo oboroženi ter beže, ka¬ kor hitro se uporabi proti njim strojne puške ali topove. Iz berlinskih poročil je razvid¬ no, da se ustaja v Indiji vedno bolj širi in z iste strani prihajajo vesti, da se zbira nad Egiptom ne¬ vihta. London, Anglija, 28. dec. — Po¬ ročevalec „Daily Mail“ v Odesi poroča, da se prevaža v Carigrad veliko množino težkih topov, kar stoji baje v zvezi z nameravanim pohodom proti Egiptu, za katere¬ ga se koncentrira sedaj armado v Siriji. Neka druga armada, obsto¬ ječa iz treh divizij, je koncentrira na na obali Bospora. L SRBSKI KRALJ Berlin, Nemčija, 28. decembra. Poročevalce berlinkega “Ta- blatta'’ v Sofiji popisuje dra- dičon način beg kralja Petra “zi Albanijo. Ta beg je popisal ki albanski zdravnik v svojem in: Uma nekega prijatelja v Sko m. Tekom nekega snežnega vihar¬ je dospel ta albanski zdravnik neke siromašne koče ter .je na- ^ prenočišče, v nekom skednju. Ba hi na to su prijahali štirje .laki, ki so zahtevali strehe. T*ya jezdeca sta nežno dvignil a 'Tjoga s konja, dočirn .je prine- 1 četrti živila. Tega tretjega mo- ’ ki je bil videti ranjen srbski tnik. se je položilo na siroma¬ šno posteljo. Šele tedaj, ko se j prineslo luč, je spoznal zdravnik, da jo ta srbski častnik kralj Pe¬ ter. Slednjega se je komaj pri pravilo do tega. da je zavžil nekaj tekoče hrane. Zjutraj se jezdeci odjahali. Pariz, Francija; 28. decembra _ Srbski kralj Peter je dospel v Italijo, kamor ga je bila prevedla iz Drača neka italijanska^ križar¬ ka. Glasi se. da se je ločil kralj Peter od svoje bežeče armade le vsi e d prošenj njegovega sina A- leksandra. ,. Peter je izjavil, da ni A r ec kralj, temveč general Tootani, koje ime bo obdržal za čas siojoga P 10 gonstva. PAPEŽ UPA NA MIR. 'red božičnimi pr 1 i' * - Pnpež v avdijenci Sveti kok ’ ki mu je izrazil svoje božične iitke. Papež se je prisrčno za- lll l za čestitke ter dal izraza 'I e mu obžalovanju, „da bo sla¬ mniki je spre- bost ljudi, ki je povzročila seda njo evropsko vojno, preprečila tradicionalno veselje božičnih praznikov. On pa upa, da bo za¬ vladal mir še pred prihodnjim Božičem. sfI lo RighAl.ic.ut.W!LLIAH THAW, ELklGTT CCMDIN.and NORMAN Pi?!H' Slika nam kaže tri Amerikance, ki služijo kot avijatiki v francoski armadi. Od leve na desno so: Poročnik William Thaw, ter seržania Elliot Cowdin in Norman Prince. Domov so prišli na kratek dopust. ZDRUŽENIH DRŽAV NA AVSTRIJO V ZADEVI ,,ANCONE”. DNE IS. DECEMBRA SE JE POSLALO NA AVSTRIJ¬ SKO VLADO DRUGO POSLANICO V ZADEVI „ANC0N£“. Washington, D. C., 22. dec. Besedilo druge poslanice Združe¬ nih držav na avstrijsko vlado v zadevi parnika ..Ancone 11 , katero se je objavilo danes, ima sledečo vsebino: Državni tajnik .poslaniku Penfield-u. \ Državni department, Washington, dne 19, decembra. ITALIJANSKI KRALJ BAJE RANJEN: NA FRONTI GA JE BAJE ZADEL DROBEC AVSTRIJ¬ SKE GRANATE. BOJI V TRENTINU. Berlin, Nemčija, 28. decembra. — P rek morska agentura je ob- jevila danes vest. Ja je bil ita¬ lijanski kralj, Viktor Emanuel anjen od drobca neke avstrijske granate ter da se nahaja v bolnici. Prekmurska agentura. d^stavlja^ a pripovedujejo potniki, ki se vračajo iz severne Italije, da je celi italijanski narod v strahu ra¬ di terorističnih metod policije. Ljudsko razpoloženje je splošno proti vojni in vsi pravijo, da Iti se kljub londonskemu dogovoru skle¬ nilo mir, če bi stal na čoln vlade pravi mož. Kroži še neka druga vest, da je bil namreč ustreljen neki gene- il, intimen prijatelj kralja, ker jo bil v zvezi s sovražnikom. London, Anglija, 28. decembra. Italijani so premestili skoro vso svojo aktivnost (!) z gor iške na trentinsko fronto, kar je raz¬ vidno iz obojestranskih oficijelnib poročil, ki so hib* izdana danes. V avstrijskem poročilu so poroča, o močnejšem ognju italijanske ar til e ri je- V mjLoVuM rpke .Adiže, nedaleč od Roverfeta, so izgubili Italijani na mrtvih in ranjenih nad 200 mož. V italijenskem poročilu se glasi da je povzročil v Gindicaria-doli¬ ni ogenj italijanske artilerije več eksplozij in požarov. (Iz italijanskega poročila je razvidno, da so opustili kalijani svoje naskoke na gorički fronti, ker so se prepričali, da ne morejo nikamor naprej. Blamaža, katero jim iz srca privoščimo, je sedaj popolna. Opom. urod.) ŠE EN PRETENDENT, London, Anglija, 28. dec. — Ge¬ neral Tsai To, voditelj revolucijo v provinci Vunnan, namerava n- stanoviti svojo lastno dinastijo iv-t Kitajskem, kot poroča poročeva¬ lec „Telegrapha“ iz Pekinga. NADALJNI PARNIKI BOJI OB BEREZINI. Berlin, Nemčija, 28. • dec. 'J oficijelnem poročilu se glasi, da se je odbilo ruske poizvedovalne di vizije ob Brežini ter severno od ('artorvska. Petrograd, Rusija, 28. dec. - Rusko ofieijelno poročilo poroča o posrečenem nočnem napadu na nt ko nemško postojanko v Scbmar- den. Posadko se je uničilo ter uje lo šest mož. TORPEDIRAN JE BIL FRANCOSKI PARNIK „VILLE DE CIOTAT“ IN BAJE BREZ SVARILA. Pariz, Francija, 28. decembra. - Francoski parnik “Vilic de Giotat”, ki je imel na krovu tudi potnike, je bil dne 24. decembra torpediran v Sredozemskem mor¬ ju bež svarila ter se potopil. To¬ zadevno vest je objavilo danes jnornarKško ministrstvo. Večji del potnikov in mnoštva jo vzel na krov neki angleški parnik. Po- nmeznoSti še nišo znane. Washington, D. C., 28. decem¬ bra. — Glasom nekega poročila, katero je poslal državnemu de¬ partmentu ameriški konzul na Malti, je utonilo ob priliki raz¬ dejanja francoskega parnika ‘Ville de la Giotat” 79 oseb. Na krovu ni bilo nobenega Ameri- kanca. London, Anglija, 28. decembra. — Parnik IJolland Amerika Črte, "Nieuov Amsterdam, je nasedel v velikem viharju pred Goodvin .Sands, a ' se je kmalu oprostil ter nadaljeval potovanje po za¬ mudi petih ur. Glasom avtoritativnih informa¬ cij, katere so dobili 1 parobrodni krogi v Ncw Torku, je baje zadel dne 10. decembra veliki angleški parnik “Arlanza” pred prista¬ niščem Arhangelsk na veliko pla¬ vajočo mino tor se potopil. To vest je angleška cenzura ba¬ je potlačila, najbrž iz strahu, da bi bili morda nevtralni parobrod¬ ni interesi vznemirjeni vsled mož¬ nih nevarnosti v ruskih vodovjih. Z izjemo “Lusitanije" in “Ara- bica” je “Arlanza" največji parnik, ki je bil potopljen od pri¬ četka vojne vsled podmorskih čolnov ali min. Amsterdam, Holandsko, 28. de¬ cembra. — V nekem poročilu iz Ymuiden, Holandsko, se glasi, da je bil pred Doggerbank potop¬ ljen švedski parnik “Emden”, da pa se je moštvo rešilo. POTOVANJE MIROVNE KOMISIJE. London, Anglija, 28. dec. — Rotterdamski poročevalec ,,Daily Mail“ pravi, da so potekli božični prazniki na eesarskejn dvoru Berlinu tako mirno kot še nikdar. Drevesca se je postavilo, a vse se je omejevalo na posamezne druži ne. Na fronti jc bilo božično, slavijo kaj žalostno, ker so morali vojal vsled neprestanega deževja delati noč in dan, da so ostali zn kopi jarki vsaj deloma suhi. Naroča se vam, da izročite avstro-ogrskemn ministru za zunanje zadeve poslanico, katere vsebina je sledeča: \ Indn Združenih držav je sprejela poslanico vaše ekscelence gl e. potopa „Aneone“, ki je bila oddana na Dunaju dne 15. decembra u poslana v Washington, kjer se jo je takoj in skrbno premotrilo. Dne lo. novembra je izročil baron Zuiedinek, poverjenik cesar¬ ske in kraljeve vlade v Washingtonu. državnemu departmentu poro¬ čilo avstro-ogrske admiralitcte, tikajoče se potopa ,,Ancone", v kate¬ rem sc jc priznavalo, da je bil parnik torpediran, potem ko so se stro¬ ji slednjega ustavili in dočim so se nahajali na krovu še potniki. Po mnenju vlade Združenih držav je samo to zadostno, da se na¬ prti poveljniku podmorskega čolna, ki je izstrelil torpedo, odgovor¬ nost, da je vodoma kršil priznano mednarodno pravo ter popolnoma omalovaževal one človečanske principi jc, katerih se mora držati vsak vojskujoči se pri rojevanju na morju. V,spričo teh priznatih okoliščin smatra vlada Združenih držav za upravičeno mnenje, da niso posameznosti o potopu ,,Ancone‘‘, na- daljne izjave k poročilu admiral itete ter število Amerikance v, ki so bili ubiti ali poškodovani, na noben način bistvene stvari za nadaljno razpravo. Krivda poveljnika je v vsakem slučaju ugotovljena in ne¬ oporečno dejstvo je. da so bili državljani Združenih držav ubiti, po¬ škodovani ali izpostavljeni nevarnosti vsled tega nepostavnega de- jnnjn. Dobičk. mednarodnega prav;. tv*r principi.k - love, aii.u va, katere je tako svojevoljno kršil poveljnik podmorskega čolna, se je talen dol¬ go in tako splošno prizna valo ter so tako učit i s stališča resnico in pra¬ vice, da se vlada Združenih držav ne čuti dolžno razpravljati o njih ter ne razume, kako more cesarska in kraljeva vlada dvomiti in raz¬ pravljati o njili. Vlada Združenih držav ne najde vsled tega nobenega drugega po¬ ta kot da napravi cesarsko in kraljevo vlado odgovorno za dejanje njenega mornariškega poveljnika ter ponovi odločno a spoštljivo za¬ hteve, katere se je stavilo v poslanici z dne (1. decembra 1915. Ona-iskreno upa, da bo predstoječa izjava glede njenega stališča omogočila cesarski in kraljevi vladi spoznati pravičnost teli zahtev ter jim ugoditi v istem dnini odkritosti in z isto skrbjo za dobro raz¬ merje, ki obstoja sedaj med Združenimi državami in Avstro-Ogrsko in ki je napotilo vlado Združenih držav, da jc stavila to zahteve. Lansing. Z Tokio, Japonska, 28. dec. — Te lefonski uradniki so danes izjavili da se bo zgradilo na Honolulu brez žično brzojavno postajo, potom katere bosta Amerika in Japon¬ ska zvezani z brezžičnim brzo.ja mm. ATAŠEJ B 0 Y - E D MIROVNA EKSPEDICIJA SE BO NASTANILA V KODANJU IN NE V HAAGU. London, Anglija, 28. decembra, — V nekem poročilo na Exchange Telegraph Co. iz Kodanja se glasi, da so sklenili člani Fordove mi¬ rovne ekspedicije nastaniti se v Kodanju in ne v Haagu, kot, so je sprva nameravalo. Stockholm, Švedsko. 28. decem¬ bra. — Novo vodstvo mirovne ek¬ spedicije skuša ublažiti nasprot- stva, ki so nastala med Člani ter preprečiti nadaljno drobljenje sil. ‘NVilliam Jennings Bryan, ki se je nameraval pridružiti mirovni ekspediciji, je opustil svoj 'načrt, kakor hitro je izvedel, da sc vrača Henry Ford domov. Odpoklicani nemški mornariški atašej, kapitan Boy-Ed je odpoto-/ val v torek s parnikom „Rotter dam". Časnikarskim poročeval¬ cem je izročil pismeno izjavo, kateri se posebno ostro obrača pro ti listu „Providence Journal" te proti tukajšnjemu časopisju, kate remu je dovoljeno na nezasliša način napadati zastopnike prija teljske države, kar gotovo ne kori¬ sti odnošajem med obema dežela m a. Z istim parnikom sta odpotova la polkovnik Hoijse, osebni zastop nik predsednika Wilsona ter po¬ slanik Združenih držav za Belgijo Brand Whitlock. R AVSTRIJSKE VLADE. Washington, D. C., 28. dec. — Odgovora avstrijsko vlade na dru¬ go poslanico Združenih držav gle¬ de torpediranja ,,Ancone" sc pri¬ čakuje tukaj v teku 48 ur. Poslanik Penfield jc sporočil danes državnemu departmentu, da se mu bo še isti dan vročilo odgo¬ vor. Ker pa nudi brzojavna zveza velike težkoče, bo trajalo najmanj dva dni, predno bo dospel odgovor v AVashington. Dasiravno se vsebuje poročilo Penfiolda nobenega migljaja gle¬ de vsebine odgovora, se vendar smatra v tukajšnjih vladnih kro¬ gih, da se bo glasil odgovor nopo- voljno. Avstrija ho najbrž 1 dala garancije za bodočnost ter obenem predlagala, naj se predloži stvar haitskemu tribunalu. BOJI NA RUSKI FRONTI. Petrograd, Rusija, 28. decem¬ bra. — Poroča se o artilerijskih bojih pred Rigo ter o nemških naskokih na fronti pred Dvin- skom. Na več točkah fronte pred Rigo so razdejali Rusi. par nemških ba¬ terij. Južno od Ikskula so vprizo -- 1 - ! —— rili Nemci naskok na ruske pozi¬ cije ter uporabljali pri tem stru¬ peno pline. Tudi na fronti pred Dvinskom so skušali Nemci večkrat prodreti iz njih za kopov, a se jih je vedno pognalo nazaj. Z BOJIŠČ V FLANDRIJI IN FRANCIJI. Berlin, Nemčija, 28. r—.Poročilo nemškega ga štaba glede operacij dr i ji se glasi: Vsle'd eksplozije neke decembra, j ljevalo nemške postojanke v Lo-- generalne-. laringiji, da pa se ni pripetilo ' v Flan-. drugače nič posebnega. franeo- V večernem poročilu se poroča o artilerijskih bojih med sipinami ske mine pred našimi postojanki- mor j em v Belgiji. Nadalje so mi pred Nueville je nastal kratei, j se vr g;jj s p,:ni boji med rekama kat »rega smo zasedli. Razstre itev g omme j R qj S c ter med Somme in neke sovražne mine na griču pri Combres, ni provzročila pri nas nobene: škode. Drugače pa ni po¬ ročati ničesar novega. Pariz, Francija, 28,. decembra. — V popoldanskem. francoskem poročilu se glasi, da se je obstre- Tudi v Vogezih in se- Linge jo bila artilerija Rbeims. verno od uspešna. Na fronti, katero imajo zaseda- no Angleži, so se istotako vršil? boji z minami. - s — „810VINSKI NAROD' 1 , 30. decembra 1016, POTEK ŠESTE REDNE KONVENCIJE S, N. P. E, Konec Predlaga se, da se da potni list otrokom, ki potujejo v stari kraj, če potujejo s stariši v stari kraj, Stavljen je protiprcdlog, da se •:>- trokom ne daje potnik listov, ki je sprejet. Br. Pogorelec vpraša br. gl. taj¬ nika za pojasnilo v zadevi br. Mi- rovescea, ki je zapustil $575.00 za pogreb iz svoje posmrtnine. Br. gl. tajnik pojasnjuje, da sc je izpla eala svota $109.50 za pogreb, osta¬ la svota $465.50 je pa v jednotini blagajni, za dediče se pa ni vede¬ lo in žena pokojnega Obrata ni ži¬ vela ž njim. Stavljen je predlog, da sc ista podpora izplača. Stav¬ ljen je protiprcdlog, da se ne iz¬ plača. Posredovalni predlog se glasi, da bodoči gl. odbor ukrene o tem, kar je najboljše. Posrcdo valni predlog sprejet. Br. Pleteršek prosi za br. Goli čiča, ki je že prejel vso podporo in je še naprej bolan ter ima ve. liko družino v veliki revščini, da se mu kaj pomaga od strani jed note. Predlaga se, da se temu br, izplača $50.00 iz upravninskega sklada. Stavljen je protipredlog da se mu ne, ker se tudi drugim ne izplačar Predlog sprejet. Zatem pride nominiranje, mesta za prihodnjo konvencijo. Nomini rana so sledeča mesta in dobila so glasov: glasov Evelctk, Mimi.16 Springfield, 111.33 Cleveland, 0.30 AVaukcgan, 111. 7 St. Louis, Mo. 6 Fronteuac, Kans. 3 Rock Springs, Wyo. 4 Barbcrton, 0. 2 Chicago, 111. 6 Indianopolis, Ind. 2 Calumet, Midi. 2 Izvoljeno je mesto Springfield, 111., s tremi glasovi večine. Dopoldanska seja dne 2. oktobra. Predsednik otvori sejo točno ob 8 uri zjutraj. Čita še imena gl. od¬ bornikov in delegatov. Navzoči vsi razen br. Sturm in bolnega gl. predsednika. Čita šc zapisnik 23. seje, ki sc s popravki sprejme. Zatem sc čita zapisnik 24. seje Po kratki debati je stavljen pred¬ log, da se zapisnik sprejme. Pred¬ log sprejet. Predlaga se, da se glavni urad in uredništvo in upravuištvo na. stani skupaj v enem poslopju, in če je mogoče kupi gl. odbor v spo razumu gl. nadzornega odbora po sestvo v ta namen. Sprejeto. Po. tem se pride na volitev odborni kov. Brat predsednik otvori nomi nacijo. Za gl. predsednika, so no minirani sledeči bratje in dobe glasov: glaso Bi-. Pogorelec . 17 Vogrič . 44 . 11 .. 6 . 15 .. 6 . 5 . k . 8 ki se pa zahvali. Iver se vsi kandidatje razen br. Vogriča zahvalijo in odstopijo od ožje volitve, sc proglasi br. Vogri¬ ča izvoljenim gl. predsednikom e noglasno. Za 1. in II. podpredsednika so nominirani sledeči in dobili glasov Br. A. Trbovec . 34 Br. Radišek . 20 Br. Golob . 19 Br. Breskvar . 18 Br. Pleteršek . 19 Br. Skubic . 5 Br. Trbovcc in br. Radišek gre sta na ožjo volitev, ki dobita gla¬ sov : glasov Br. Trbovec . 69 Br. Radišek . 47 Brat Trbovec izvoljen blagajni kom. Za gl. zapisnikarja izvoljen br. Molek soglasno. Za gl. nadzornike so nominirani in so dobili glasov: glasov Br. Cajnikat- . 39 Br. Ambrožič . 49 Br. Berger . 45 Br. Taučar . 45 Br. Mahne . 26 Br. Breskvar . 39 Br. Bogataj . 40 Br. Dolinar . 15 Br. Pogorelec . 37 Izvoljeni so br. Ambrožič pred¬ sednikom, br. Berger I. in br. Taučar II. nadzornikom. Za porotni odbor so nominirani sledeči bratje in so dobili glasov: glasov 1000 članov naraščaja članstva, le počasi se. je začela razvijati kar se dovoli. Za tem predstavi bi-, predsed¬ nik konvenciji br. Fr. Kržc, tajni¬ ka Slov. Zavetišča. Br. Ivrže v daljšem govoru pojasnjuje in na¬ vaja potrebo Sl. zavetišča in poda sledečo resolucijo: R E SO L U C 1.1 A. Ambrožič . Tavčar .,. Pleteršek . Miklauč.ič Kukar . .. M. Ivure .. Hrast in Železnikar, Šesta redna konvencija S. N. P. J. priznava nujno potrebo ustano¬ vitve Slovenskega Zavetišča z od¬ delki : a) Bolnišnica, v kterl bi člani slovenskih organizacij dobivali uspešno zdravniško pomoč in vso oskrbo v bolezni. b) Dom za ostarele, onemogle iu poškodovane Slovensko Zaveti šče naj postane prvi skupni zavod vseh slovenskih podpornih orga nizacij, resnični dom trpečih bra¬ tov in sester, naj bode zavetje ka¬ mor ne bodo segale politične, ver¬ ske in druge borbe zunanjega sve¬ ta. Zgrajen naj bode torej na te¬ melju' popolne osebne svobode. Priznavamo, da spopolnujemo z ustanovitvijo Slovenskega Zave¬ tišča tisto nalogo človeške družbe ktero bi morala vršiti država in vlagamo s tem svoj formalni pro¬ test v imenu trpečega delavstva. Šesta redna konvencija naroča in pooblašča svoj glavni odbor naj stopi v svrho skupnega dela z odborom Slovenskega Zavetišča in odbori drugih slovenskih pod¬ pornih organizacij, ktere so zado¬ voljne sodelovati pri skupnem de¬ lu, v dogovor. Pooblaščamo ga, da ima glede tega vprašanja popolno pravico reševati finančno stran Slovenskega Zavetišča za svojo organizacijo, da pridemo čim prej do uresničenja plemenite ideje — SIuovenskega Zavetišča. Frank Krže, glavni tajnik. podjetnost, polagoma se je za¬ čel boljšati položaj v vseli gospo¬ darski)! strokah. Državni dohodki so znašali 1. 1914. nad 201 milijon frankov, so bili za 60 milijonov večji ko prej¬ šnje leto in bi bili gotovo še ve¬ čji, da ni svetovna vojska ki je izbruhnila v drugi polovici leta, neugodno vplivala na celo trgo¬ vino, na uvoz in izvoz. Denarne razmere So bile ugod¬ ne, ker se je večinoma plačevalo v gotovini in so trgovci razpolaga¬ li z zadostnimi sredstvi, pač pa so v drugi pplovici leta, ko se je Zornikom br. Hrast, porotnikom Peterlin, Radišek, Pleteršek in se¬ stra Hočevar. Za urednika je izvoljeu br. Za- vertnik z vsemi glasi razen br. Sto nič in Skubic. Potem se nominira odbor za iz- delavanje pravil za bodočo kon¬ vencijo. Nominirani iu izvoljeni so sle¬ deči bratje: Br. Molek Br. Cajnkar Br. Železnikar Br. Goršek Br. Geskell. Za odbor, ki bo reševal pritožbe tri dni pred konvencijo so nomi- Resolueijo se sprejme soglasno. Končno pozivlje br. Vogrič, bo¬ doči predsednik, delegacijo, da noj vporabi vso svojo moč in zna¬ nje pri Svojih društvih, da bo red in sloga pri društvih in bo j e dno ta napredovala in cvetela. Br. predsednik se zahvaljuje konvenciji za zaupanje in posluš¬ nost in poživlja delegate in delc- gatinje, da isti, ko se vrnejo k društvom, delujejo za napredek in procvit S. N. P. J. Predlaga se šc, da mora biti predsednik nadzornega odbora navzoč pri namestitvi novega od¬ bora. Sprejeto. Potom sc prečita zapisnik 9: ", sc omejil izvoz, denarne razmere ne¬ koliko poslabšale, a proti koncu leta, ko se je znatno dvignil izvoz v Nemčiji /in Avstrijo, znatno zboljšale. Povprečna obrestna mera za posojila je znašala 5 V^do 6’/L> P« sto. za vloge 4 y s do 5 razmerje, katero je oziroma na težavne razmere na Balkanu do koj ugodno. Bolgarija je kmetijska država in stori vse, da sc povzdigne nje¬ no kmetijstvo. Posebne agrar¬ ne banke podeljujejo kmetom kredit; prej je moral posestnik za 1.000 frankov ponuditi dva poroka, sedaj dobi tak znesek brez porokov, pač pa uživajo vse tir jatve banke isto ugodnost ko tir- jatve države (davki), da pridejo pri prodaji posestev kaor davki pred vkniženimi tirjatvami do po kritja. Da sc dobi več pridelkov sc Veliko stori za melijoracije (namakanje zemljišč, uravnava hudournikov - in rek), ljudje sc navajajo k uporabi umetnih gno jih k ozboljšanju semena, stro kovni pouk se vrši v predavanjih tečajih in demonstracijah. Letina v 1. 1914. ni bila niti srednjedobra, ker je deževje sil¬ no neugodno učinkovalo, nastopi¬ la je rja pri pšenici, katera je vzela okrog 20 pošto pridelka. Pri delalo se približno 50,000 KNJIŽIC POPOLNOMA ZASTONJ Vsak moški bi moral takoj pisali po eden izvod našo zelo zanimive knjižice. Možje, ki se hočejo ženiti, možje, ki so bolni, slabi, nervozni, onemogli in izčrpani — možje, ki ne morejo delati niti uživati v polni meri, kar jim živ ljenjo nudi, vsi ti možje bi morali citati to koristno zdravniško knjižico. Iz to knjižice je razvidno, kako moški uničujejo svoje zdravje in življenje, kako so nalezejo raznih bolezni, in kako se zopet lahko povrnejo k zdravju, moči iu kreposti v kratkem času iu z majhnimi stroški. Ako torej želite biti možje med možmi — zdra¬ vi, močni in krepki lahko najdete nas¬ vete, ki vodijo do tega. POT K ZDRAVJU, MOČI IN KREPOSTI. Ali trpite sifilisu nii zantrupjjcnju krvi, ka- revici' živčni slabosti, m. spohio-uri. »trnih i" «lru-ili nalezljivih boleznih, naduhi, neprebavnosti. zapeka ali ko a . sanaciji, kataru, zlati ziU, revmatiz- jnu Mi m želodčnih, mehumih in ha. vičnih boleznih? Tniitc li bolečine v križu in v »klo- ■ „ .V z ,rit,ih, glavobol, izgubo teka, kislino v želodcu, riganje, žolčno ri- - al ,ie pogosto bljuvanje, umazan je- 'smrdečo sapo, črne kolobar]« slabo spanje in irrdc sanj«? Ali so hitro vznemirite, ustrašite, raz¬ i/urite, razjezite in padete v slabo vo- lio> Ali ste nervozni in utrujeni ob ■iutrib* plašni ali boječi v družbi, obu¬ pani hi žalostni ’ Nasa brezplačna kliiižica vam pove vse, j, or so ticc teh bolezni, v vašem materinem jeziki), da zik, okrog o« i tej knjižici Zaloga znanosti je, in vsebuje ravno tiste stvan oženjen in sam lahko vsakdo razume in se okoristi z nasveti in podatki, ki jili vsebojo. , iri ki jih bi moral znati vsak moški - ski 'bolan in zdrav. Zapomnite si, Jo j e ,li noštnino. Na ovitku ni zdravnikovega mlad in star, bogat in reven,^ ta knjižica popolnoma zastonj , . . Ral imena, in vsiedtega nihče ne ve, 3 3 - ’ ; u pošljite nam. ime in naslov rhzločuo na spodnji kupon, izrežite i j _ ■ 0 rsa ovrui.u m iuid' L^fnotid kakor samo tisti, ki dobi. Zapišite vaš« POŠLjiTE KUFON ZA KNJIŽICO SE DANES _ _„ T ro <5 701 208 N. 5 th Ave.» Chicago, IH* DR. 3 . RUSSF.LL P - • • ^brezplačne zdravniške knjižice i a Gospodje:— Zanima me Vaša ponudba želim, da mi takoj pošljete en izv od. IMENIK IN GENIK SLOVENSKIH KNJIG. KATERE LAHKO NAROČITE PRI NASI UPRAVI. SEZNAMEK IZGUB. od 1. aprila do S. aprila 1915. Č m s t n i k i. »oroč. v rez. Josip Perovšek, čr- novoj, baoii 29. 3. k. Krško, 1881. ranjen. Moštvo. pridelek sc *-£iii na S—9 milijonov q. Krompir je bogato obrodil, a omeniti treba, da nima krompir v Bolgariji istega pomena kot pri »as; splošno se uživa le v mestih, na deželi se smatra kot nekak lu- ksus, ker je cena krompirja pre¬ cej visoka. Zelo se je pridelalo fižola; pridelek se ceni na 80 mi¬ lijonov kg. Povprečno se pridela na lia zemlje 6.25 q fižola. Po iz- sov: Br. Kure ... ,. Br. Kuhelj Br. Mergole ... Br. ^Matkovič . Br. Kunčič Sest. Kočevar . Br. Dolinar . - V ožjo volitev glasov:. gredo m gla- lasov 48 48 G 43 30 34 9 dobo. -.35 $—.15 S—.10 $—.30 $—.25 -.30 -.45 -.25 -.35 -.20 -.40 -.40 seje. Predlaga se, da se sprejme, bruhu svetovne vojske se je zelo Predlog sprejet. povpraševalo po fižolu in je vslcd Za tem se predlaga, da se lcon- tega dosegel visoko ceno. Slad- veiicija zaključi. Sprejeto. koma p.csa se sadi od leta 1899. Predsednik br. F. S. Taučar za- naprej, ko sc je to ustanovila cu- ključi konvencijo ob 1.15 uri po- krama v Sofiji; razmere (zemlja poldan, na kar zakliče cela zborni-jiu podnebje) šo ugodne za to rast ■lasov 36 70 77 37 Br. M. Kure ........ Br. Kub el j . Br. Bratkovič . Sestra Hočevar .. Br. Bratkovič izvoljen I. in br. Kuhelj II. podpredsednikom. Za gl. tajnika so predlagani Vcrdcrbar, Cajnkar, Berger, Pe¬ terlin. Pleteršek, iu ker slednji ne sprejmjo nominacije, sc predlaga, da se izvoli br. Vcrdcrbar ja so¬ glasno, kar se zgodi. Za gl. blagajnika so predlagani in dobe glasov; ^ nirani in izvoljeni: Br. Rupar Br. Undertvood Br. Golob Br. Dolinar Br. Kvartič Br. Kvartič Br. Vivoda Br. Terčelj Br. Repovš Za prestavo iu ureditev pravil sc izvoli br. Molek iu sc mu plača po unijski lestvici. Za odbor, ki bto sodeloval skup¬ no s soc. stranko za ustanovite Jugoslovanske Akademije se izvo- i br. Rczelj, Vogrič in Berger. Br. Bratkovič zahteva, da se prej dobi račun od upravnika dvo rane, kar sc zgodi. Ker upravnik dvorane ne stavi računa, pač pa se zadovolji, kar konvencija določi sama. je stav¬ ljen predlog, da sc plača za dvo¬ rano $100.00 iu $25.00 upravniku dvorane. Stavljen je protipredlog da sc plača svota $100.00 za dvo¬ rano in ne posebej upravniku. Stavljen je še posredovalni pre dlog, da sc plača $100.00 za dvo rano, ki je sprejet. Potem sc zaključi, da se da u- pravitelju dvorane $10.00 nagra de. Predlaga, se, da se da gotovo svoto društvom, ki so nam prire dila banket. Ker zastopniki istih društev odklonijo vsako plačilo, svetuje bi - . Zavertnik, da se ko lekta med delegacijo iu gre na¬ brana svota v sklad za onemogle člane. Nabere sc v ta namen svota $89.77. Br. Potokar zahteva, da mu konvencija prizna svoto $240.00. za ktero bi bil moral sprejeti po zaključku zadnje konvencije, in sicer $5.00 na njesec od vsakih ca ,,živijo", in se razide. V. Cajnkar, P. Berger, zapisnikarja. Fran S. Tauehar, predsednik. GOSPODARSKE RAZMERE V BOLGARIJI, lino. Letina vsled deževja ni bili ;odna, pesa je imela 12 do 14 po sto sladkorja. Ob Marici se pridela tudi riž in je bila letina glede množine iu kakovosti iz¬ vrstna; v okraju Plovdivsamcn sc je pridelalo okrog 4 milijona kg. riža. Amerika, ali povsod dobro . Arumugan. sin indijskega Kneza Bitka pri Visu . Bog pomaga . Boj za pravico . $- Burska vojska . $■ Car in tesar . $- Cesar Jožef II.$ Cvetina Borograjska . $ Darinka . $ Darovana . $ Evstahija . $ Fabijola . $ Izdajavec . $ Iz dnevnika malcnoga poredneža $—.95 Jaromil . $—.20 Juan Miseria ... $—.65 Juri Baron Vega . $—.25 Kaj so je Makarju sanjalo. $—.40 Kar Bog stori vse prav . $—.50 Kako sem se jaz likal (J. Alešovcc) I. zvezek . $—.90 II. zvezek . $_.90 III. zvezek . $„,90 Kraljičin nečak . $—.35 Kratke zgodbo . $—.35 Korejska brata .$—.35 Ljubite svojo sovražnike . $—,30 s— 28 1 Abram Josip, Sežuu^t, ^taujel, 1893. pes p. p Zelo malo poznamo avstrijski Jugoslovani Bolgare in njih ra. mere: vzrok je pač ta, da se Bol¬ gari kot trezen, : delaven narod niso silili v ospredje, da so vso skrb posvečevali gospodarskemu V' južni Bolgariji (Kazanlili Kalofer, Sipka) se goje vrtnice in iz.istih izdelujejo rožno olje. Splošno je bila letina ugodna, do- [hodki in zasadov vrtnic iznašajo povprečno na leto nad tri milijo¬ ne frankov. V Bolgariji je precej razširje- razvoju v domovini in da niso I na vinoreja, a deževje in bolezni delali oziroma pustili delati iste (peronospora oidium) so lani pri- kričeče reklame za se kakor — delek za polovico znižale, kako- ijih sosedje. Da so nam Bolgari vost vina je bila slaba. V okraja bolj simpatični kot drugi izven Burgas so začeli z a meri kanskimi Avstrije živeči Slovani, je naj- nasadi, ker je. stare vinograde tr- boljši dokaz, da je visokošolsko tna uš zničila. Dobra tretjina vi dijaštvo imelo ožje stike in pri- nogradov je na novo nasajenih jateljske odnošaje z bolgarskimi Vsled slabe letine so bile cene akademiki kot z drugimi, da so se grozdju visoke in sicer 50 —- 60 tu in tam sklenila osebna prija- frankov za 100 kg. Povprečno se teljstva kar se glede razmerja do pridela na leto v Bolgariji nad I njihovih sosedov nikakor ne mo-1milijon hi. vina v vrednosti nad rc reči Dokaz, da so na.m Bolgari 55 milijonov frankov, po njih značaju in razvoju bliii Sadjcreja je v Bolgariji na ni kot drugi balkanski narodi, jelzti stopinji; še le v zadnjem letu doprinesla balkanska vojska, ko še začela ista bolj upoštevati. L je ogromna večina slovenskega na- stanovila se je jedna večja in ve< roda navdušeno pozdravljala ju- majhnih sadjerejskih zadrug ter naške čine Bolgarov, se radovala državna drevesnica., kojih name nad njihovimi uspehi in obsojala je pospeševati to važno gospodar izdajalsko početje Srbov, njih biv- sko panogo, šili zaveznikov. Med trgovskimi rastlinami za v Da moremo napredak in moč zema tobak važno mesto. Toba bolgarskega naroda prav oceniti, daje državi zelo lepe dohodki moramo poznati njegov gospodar- razom tega pa preživlja neštevilno ski položaj. Opisati hočemo raz- obitelji ki se pečajo s pridelava mere v. letu 1914., in pred za- njem tobaka. Letina je bila zelo četkom vojske s Srbijo, katero ugodna in se je pridelalo v star vodi Bolgarija v zvezi z Nemčijo Bolgariji oltrpg 15 milijonov kg, in Avstrijo. dobrega tobaka, v novi pa okrog Posledice ob$h balkanskih 6—7 milijonov kg. vojsk sa §£ is čutile v letu 1914.,* (Konec prih.). -$ 1.30 $—.25 $-—.70 $—.30 $—.25 $—.35 $—.20 $—.50 $—.45 $—.60 $—.50 $—.25 -.20 !17. 6. k. ranjen. n. r. 2. k. Ljubljanske sliko Maksimilijan I. Malo življenje .. Maron, deček Iz Libanoma Maršal grof Radecki .... Mlada mornarja . Mladi samotar . Mlinarjev Janez . Na Bojišču . Na divjem zapadu . Na krivih potih . Naseljenci . Na valovih južnega morja Nemščina brez učitelja L del .. $— 7 C Nekaj iz Ruske zgodovine .$_20 O jetiki . $—!lC Oče naš (Povest) . $ Ogleniea ali hudobija in nedolž- „ nost . $—.60 Peter Barbarič . $_gg Peter Rokodelčič .$_25 Pod ''Po .! “ $—75 Popotni listi . $_, 2 g Posledni Mohikanec . $_,25 Postrežba bolnikom . $_[55 Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo Požigalec . Preko morja .... $—.50 $—.25 .40 Prihajač . <^_; 65 -.25 -.35 $—.85 $—.20 $—.25 Princ Evgen Prisega Huronskega glavarja Revolucija na Portugalskem Rodbinska sreča . Romarica .. Roparsko življenje .) S prestola na morišče. Stanley v Afriki . s oa Strelce . . Stezosledec . Stoletna pratika . Sredni katekizem . Šaljivi Jaka. Timotej in Filemon ... Utrinki . Umni kletar . Veliki katekizem .... Venček častitk . Viljem baron Tcgctthof Vrtomirov prstan Abram Rihard, peš. p. p. 97. 7. k. Sežana. Kobiljaglava, 1894. r. Andrejašič Ivan, korp. p. p. 97. 6 . k. Koper, Očisla Klanec, 1S91 ranjen. Andrejčič Lucjan, dom. p. p. 97. 7. k. Pizin, Albona, 1893. m. Antončič Josi, rez lov. lov. baon 20 . Postojna, Senožeče, 1885. u- jet. (Rjasan, Rusija.) Augustin Josip, korp. p. ]>. 17. Novo mesto, Toplice, 188? Ausec Josip, korp. p. p. 17. Krško, Studenec, 1885. ranjen. Baraga Ivan, peš. p. p. 97 . 8 . k. Logatec, Oblak. 1887. ujet. Besednjak Rud., peš. p. p. 97 . 5 . k. Gorica, Rančjau, 1886. ujet. Bole Leopold, peš. p. p. 97 . 2 . k. Postojna, Sv. Peter. 1891. r. Bošič Mihael, peš. p. p. 97 . 1 . k. Tolmin, Ponikve, 1893. ranjen. Božič Peter, peš. p. p. 97. 4. k. Ko¬ per, Dolina, 1893. ranjen. Bahar Ivan, peš. p. p. 17. 4 . k. Ljubljana. St. Vid. 1884. ranjen Bajec Fran, peš. p. p. 17. 2 . k. Po¬ stojna. ranjen. Bartol Ivan, peš. p. p. 17. 5 . k. Ko cevjo. Lascvbaeb, 1893. ujet Basa. Ivan, peš. p. p. 17. 5 . k. p 0 _ stojna. -Jablanca. 1884. ranjen Baselj Fran, peš. p. 17 4 fe Kranj, Svetlak. 1892. ranjen Bayer Ivan, peš. p. p. 17’ Ljubljana, 1893. ranjen. Belaj Josip, lit. četo v. p p 17 k- Kpgev.jp Licnfcld, 1890. U - jet. (Krasuojarsk, Jenisseisk Čebokli Oskar, peš. p. p. 97.1.1 Tolmin, Sedlo. 1S92. ranjen. 1 Čermelj Marko, korp. doiu. p. | 5. 11. k. Postojna. Budanjej 1S90. ujet. Cunja Angel, t it. korp. p. p. Jij 4. k. Trst, 1889. ranjen. Čcrgol Ivan, rez. lov. lov. lan 20. 1. k. Koper, Očisla Klaiij 1888. ujet. (Rusija.) tit. patr. vod. lo'j ‘je. Sv. Jurij 0 . Šj liijsE. Tenek.L- lov. baon 7. Goricii ujet (Kjstl Cmok Ivan, baon 7. Ge 1886. ujfci (I Ccj Fran, rez. 1 Trnovo, 18 Tonisk, Rusija.) p. p. 17. Ml 1893. mrtev, f p. p. 17. M Čadež Gregor, pei Kranj, Poljane, Cankar Ivan, peš Kamnik, Nažovica, 1393. r.j Čebašek Fran, četov. p. p. k. Ljubljano, Zg. Pirniče, 1®| mrtev. Čcmažar Jos , peš. i>. p. IT ® ‘ Ljubljana Sp. Šiška, ranjen; Cerar Mart., peš. p. P- T*. M Kamnik. Radomlje, 3894. Černe Ivan, j)eš. p. p. K- " Ljubljana, Dev. Mar. v M 1893. ranjen. Črtalic Alim, jieš. |>. p- K. M Krško. Sv. Jernej, 1892. ra»j Cvelbar Ivan, peš. p Krško, Sv. Jernej, 17.1 Delpin Izidor, peš. p. P- 5. k. 16. 1894. m-, 97. lj Gorica, Pedgora. 18S9. l*| Diirn Fran, peš. doto. P- P 1 " k. Postojna, Vipava, 189$'j Decceco Ivan, peš. p. P- J Krško. Zirklacl), 1S94. r^J Dečman Ivan, peš. p. P- *'• ? Ljubljana. Ježica. 1894' j Dejak Alojz, peš. p. P- ■**' ' Kočevje, Dolcnjavas, Dolar Anton, peš. p. P Radovljico, llreznica. Dolenc Ivan, peš. p. P- Ljubljana, 1893. mrtev. ,j Dolinšek Rok, peš. p. Rusija.) Ivyj b peš. p. p . 17 Črnomelj, \iniea, 1892 Brda j s Fran, p, e *. p . p . 17 tija, Temenica. 1894 . ranjen, p. 17. 2. v srca g lobi m a . n . . lzf c Bradeši « Anton, Zadnja kmečka vojska .. $ ,' ln Ljubljani ’ ^Breceljnik’ F,. an Zlatarjevo zlato (iiist. povest) Znamenje štirih-Darovana Žalost in veselje Življenje trnjeva pot |—-to, odd- str r> $ 1.10. č--, P $ 1.1C L S|hk; L 1883. $-.55 Bricelj Alojz, Poštarina je vračunana) 'z‘naročilo?- 5 ' St, ‘- P- 2. ,ie treba poslati tudi dotičuo svoto. 1892 3. k. mrtev, k. Li- $—.25 'Bernik Ivan, peš V 'iv’ 0 -' tl', K ™i ««'«». '893. ' ■ k $_. 45 jBla 2 ic Miha, pe š. T) ?—. 251 Kranj, Trebe!ur Szti Bičani.^ ;; 7 -- 25 .. , Letov. p. n 7 o , Krško, Sv. Jurij. i 8 g 7 ' 8 : k ' ■n io«/. ranjen. « p * 8 - p- p- n. c. Medvode. 1893. r. ‘mtov. p p . " Ljubljana, z ranjen. 1893- ! 17. H 1894 j 17. »I Kraiij, Preddvor, .25 $—.25 k. mrtev. -‘gor. odd. , ,P° S - P. p. __ v ujet. JUb,jaila ‘ l3 °brujne, Slovenci iu SloveM^MČ^ f ! r . an ’ ti,t ne na »Slovenski Narod", najbolj- Butkov JJ - '1889. m Dragan Alojz, peš. p. P- Novoiuesto, Mirnapcč. k 4 Drešar Jos., gefr. p. P' \ l ’A Ljubljana, Jledvode. D d Drnovšek Ivan, peš. p- P' ‘L Litija, Zagorje, 1894. 11)11 ] Drolc Rudolf, tit. korp- P; 8 . k. Kamnik, Zgor. T u 11 j v, 1 ,au d cu - , tir.! Emeršič Karl, patr. v0 ,./ is p. 4. 9. k. Ptuj. Vel. j Ujet. (Ashabad. T raUi I Rusija.) .-J Erjavce Leop., peš. P- P; ^ Logatec, \ ojsko. 488 ^,j Erjavec Rudolf, peš. P• P’ ^ sli', p. 2. Krško. ' 8 |i ' 1892. ujet. j; I Eršte Anton, peš. p. P' eter, l 9 cetov. I rebelno. P. p. 18S7. 17. Novoiuesto, Sv. F' 1 *'-' E erlvga Ivan, peš. do»*- 18" 44. k. Kojier. Izolo Eranceschin Kilarii, i 4. k. Gofiica. Biljo- ^ ^ »i slovenski list v Ameriki! J |C Vec V7 'r l ; Prank Anton, peš. ^-Pvomesto, TppuJi/igV; 6 ^- 1 ?ostojna. 1891. < 4 ' ^ Erojla Andrej, peš, ,.SLOVENSKI NAROD“, 30 decembra 1015. . . ■ ». . 1 ' 1 ~ -- ' ■ I udi Vojna jo. izpraznila dvorano znanosti. Ivjei ligfji-no ' odprta. bodo dvorane kljub leimiutapol prazne in Irsorji i 11 _ii<-i‘i k* i so zamenjali učil¬ nici’ s strelskimi jarki. Za aktiv¬ no službo telesno nesposobni ■ne \nršavc so i v je radi pa llu- glavno “'n, se je olvorilo tam vse- vseiuu- učilišče in rektorju se je dovolilo, 'ia je imel otvoriliii nagovor v poljskem jeziku. To vseučilišče bdo svoj čas svetovnoznano svoje kujižuiee, katero , . . ... , .. . , so . :«i zaplenili ter prevedi pristopni k samtejeem, doeim so mesto. nastavljeni številni starejši -pro- Francoska vseučilišča so sicer tesorj. v munm ij skih tovarnah. odprta, vendar pa je število din Jz suit,st me nemških vseučilišč kov in profesorjev precej pičlo je bdo koncem prvega leta vojne Posameznosti glede' razmer in razvidno, da se je SO odstotkov francoskih univerzah vsega dijaštva priklopilo armadi, zor skozi; Na tehničnih visokih šolah so se Rusi- nahajale štiri petine vseh dijakov na bojnem polju. Veliko slavnih kov je stopilo v armado kjer m profesorjev je ze padlo, a se je vlada ni nič ' ' kljub vsemu temu v novembru la, ker. si preteklega leta soglasno s progra- ci.ionami čemerni naučili vo.jas liium otvbriio vseučilišče v Frank ' " far tu. Nobena izmed nemških oni • H-Lijivi IJ. IU.II- ;v“. je rek, katerega se je vest-j dvorljivc naprain Indijcem, no izpolnjevalo. Gojilo se je Stra¬ hopetnost in strahopetnost, je pri-. ..... . . , , - , - - i i i' i cijonatisti pa ne-verjamejo n: nesla uHlivnluema m narodna po-j . 1 . .li¬ li >t panje, podlag kolači. Nam je ei.k- rec in Ge napačnih računov m kal- :ii ekspediciji- na Galipoli- zadali Turčiji smrtni uda- hčer z zavzetjem Carigrn v prvih d n. ob volne za.-.le dovalo angleško brodovje nemški k nza bi bil¬ ki ..Bredan’' in ..Goehen I )ari.Uino.lc* ter ju potopil ; Turčija ustrahovana ter se ne pridružila Nemčiji in Avstri kje nih lili tu .--g*? ■ /*&-!£»» K oneem marca l ega leta m mo- > za veznrmo brodovje skozi nmr - ožino, dasiravuo -so Lili forti loma k:i/d<'jaivi. Politika je lnor- (ilklirala prvo izkrcanje čet Galipolisu v ondi, da bo odje¬ mi Rusijo, a čete so m- ter niso uaprrdo- p;p- milj na kopnem, iirojfel kriti ogenj lasr,- bidij. Polagoma se .i" izkrcalo nadaljne čete i vu. a Turki so bili že pripravljeni na vsako Vsi« 1,1 pgmauijdji- imvle angleške in velikanske izgub •. do konca nudijo 'i.lauelah celo seri- i nesreč za V eliko p'gd je' d ali o.-: Vkr Tedaj p Goi oj, od ■ V Oj UD ic ipigiesko nad 200.000 inoz, praznemu pušk) VVorkl.) pril i lezin več I jih j ><)ji v avgus V iStivla ; popo.luoir presenečenji 1 , vega vodstva s francoske čete Od pričetka operacije v I >; jo razočaranj.. i-S • j • • l .rti; G 7? i ■ f:. v.-R.n Ji K h.i *j a L Vil. Lih S « i , * L L EZ EN NEMŠKEGA CESARJA. Glasom govoric, ki krožijo v Berlinu, je bolezen nemškega ce¬ sarja, Viljema zelo resna, dasirav¬ uo se jo te vest i oficijelnj odločno denieut iralo. Glasilo se .je, da je bila potreb¬ na operacija v grlu, da se je rešilo cesarju življenje. Zdravniki pa so izdali Inih-t in. v katerem se glasi. da se gre le za imetje sapnika. (Oče sedanjega nemškega ce¬ sarja je umrl za rakom v grlu ter se je že večkrat poročalo, da trpi nemšk. cesar na isti bolezni. Koli¬ ko je resnice na tem, se ne da kon¬ trolirati. vendar pa je gotova stvar, da je cesar večkrat bolan nn imetju sapnika.) (Tk Neki drugi mož-jc bil kmalu na- i to obešen v isti jetnišniei, vendar pa vlada ni dovolila, da bi-.se nje- pretepe. Taki prizori se dogajajo \ govo truplo sežgalo izven jetnišni na železniških postajah in v jav¬ nih parkih. Celo zasužnjeni ku- liji iz As-saiua so,že več kot enkrat pretepli angleške sadilce čaja. Da se pride v okoni temu -duhu upo¬ ra so visoki indijski uradniki v eirkularjih naprosili, angleške ei- vilne in vojaške-oblasti. naj liodo Skrajno radikalni indijski posluša lepo glasbo. Da pa ne¬ katere'so se v zadnjem času Pogoj jo sledeč : V lii.oo, ali liani pošlje novega io priloži še za fonograf $10.- fonograf jamčimo. Komur n li¬ ta , - - • v - .i-- ’ paliativna sredstva. Oni so zato. nizanja. Na srečo za Indijo pa so,, v , . v . , , (la se požene Angleže iz lndne. 'I i ta !>onizanja vzbudila novo narod- .. 1 . - .... , - , naciiona isti pa pridobiva in na no samozavest. Duša te narodno! . VJ ., ! J r ‘ samozavesti -pa je. boj. Ta bojni domače pesmi v te nadvse ugodne 11 p r a v a. SLOVENSKE PESMI: Ijdra 'odba. SLOVENSKA KMEČKA GODBA, 10' I neb 75c. (Ca n a da $1.00). E (1068 Domžalski, Valček. Marzolin. E (5069 Mazurka Ljubica. Kmečki trampian. lil (5060 Planinski, Valček. Ribonska, Polka- ŽANE IZ LJUBLJANE. 10-lnoh 75o. (Canada $1.00). R 6062 Mastne pripovedke, 1 Mastne pripovedke, 2. E 1G2G Nov štajerski ples. štajerska polka. U 1627 Štajerski kmetski ples z vri kanjem, 1. del Štajerski kmetski nlcs z vri kanjem, 2. del. ^ 1628 Kmečka 1 del lendlcr. Kmečka 2 del lendlcr. lii 1029 Koračnica grenadirjev. newyoršk& vojaška i Zaročna mazurka. - KVARTET PEVCEV , .GLASBENE MATICE", LJUBLJANA. 10-1ncli 75c. (Canada $1.00). k 6UGU Domače veselje (navodnn). Fantovski nabor (narodna), k GOOt O ja, zmiraj vesel, vesel (nar.) a) Boa je vstvaril zemljico, (narodna). . b) Tam za goro škrjancki pojo, (narodna). k 6665 Na planincah, narodna.^ Krogospev: a) En hribček; b) Kr-anjski fantje. 6066 Šopek naroilnih, t. šopek narodnih, 2. ■ I* 6067 Dva nesrečna Italijana, 111 1 Oj ta soldaški boben, narodna, k «126 No bom se možila. Slovenska kmečka godba. Ljubljana. Glihenga na semnju. Kormui “ Kvartet slovenskih Kvartet (lovile Bajde, z spreniljeva- i, jom glasovi rja, Ljuldjana. TROŠT, OPERNI PEVEC L J u B L J A N A - N E W 13 13 E E FUJDOLF (BA york°'z ORKESTROM. '12- Inch $1.25, (Canada $1.50.) K 5064 Mornar Nezvesta, Bodi zdrava. (Vihar). ' Na tujih tleh. _ (Nedved). 10-Inch 75c. (Canada V-W). J3 !S70 Dekliška tožba — Slovenka. (Volarič). Da no smem. (Vilhar). 13 1873 Kaži mi, kaži. — Cvati, pvati rožice. Vilhar. Z glaspDrjom. O zakaj si se mi vdala. (Vilhar) S premlevanjem orkestra. 13 1271 Oj rožmarin, oj rožmarin. - Strune, Tildo sc glasite. Clonko) |3 1872 Pogled v nedolžno oko. Nedved. FJužici. (Vilhar-) ■ po , 7 KARAKTERISTIČNI DE LtPnoiz VAJANJE GOSP. DANILA ljubljanski G RARDI 10-Inch 75c. (Canada 1826 Krsten Boter. Rajbnšku ženitvanjsku 1827 Kohn na Balkanu. Cirkus ,.Zawatta“ (f £ 1828 Naše babnce! Oj Prešern, kje jc poez-ja J 0 a časa! f itar" postal. Kako je Jerala „frajtar Na shodu ljubljanskih, MEZZO-SOPRAN, POJ ^ MILKA SCHNEIDOVA 10-Inch 65c. (Canada85) Držimo skupaj. Polka prizor. pevcev. ^ 6137 Sijaj, sijaj solnceee slovenskih pevcev. A Ponočni pez4raY> • * 13 6121 P. D. pismu: jdbo). gospa duh v tej deželi Nirvane ni noben pričetek megalomanije, temveč zdravo prebujenje čuta neodvis¬ nosti ter poskus splošnega in har¬ moničnega izenačenja. Temu čutu samostojnosti je t.iuii pripisovati odst mujenje t.-i kozvanih socijal- uih in pulit ičnili idealov. # # ^ Z vseh strani je čuti pritožbe. Stariši se jiritožujejo, da imajo otroci vedno manj spoštovanja do njih. 'Učitelji tožijo isto in hrama- ni -so tožni radi izgube velikega spoštovanja, katerega so bili dele¬ žni preje od strani naroda. .Možje višjih kast (kasta je družabni raz¬ red v Indiji. Vsaka kasta se stro¬ go loči od druge. ;— Op. ur.) be¬ sne ogorčenja nad tem. kar imenu jejo neznosno, nesramnost nižjih kast. Predvsem pa je angleški vla¬ di težko hiti kos temu upornemu d lili u. Odporni duh., katerega je opazi¬ ti proti angleškim radžam (knezi ali kralji v Indiji, ki so domačega rodu) se javlja na različne nači¬ ne. Anglež je bil preje v Indiji predmet strahu. Narod se' ga je bal. Par Angležev je lahko pogna¬ lo v beg tisoč Indijcev kot tropo ovac. V javnih parkih, na cestah in v železniških vozovih se je naše moške in ženske na nečuven na¬ čin sramotilo in jih žalilo. Ljudje pa si niso upali nastopiti proti Ža¬ likom, katere so smatrali za pol¬ bogove. Celo v slučaju, da je pri¬ šla. zadeva pred sodišče, ni prišel Indijec nikdar do svoje pravice. moči m številu pristašev tor žago valjajo vsako sredstvo, ki le služi namenu. Njih namen je ustanovi¬ tev združenih držav Indije. Pristaši te skrajne smeri so proučevali Vede. da o pravici,-j o odkrito ali tajno vojno proti An¬ gležem. kajti .Indijec črpa tudi svo jo politično modrost iz vere. Ven¬ dar pa je Bagvat-Gita, neka reli- gijozjia. indijska pesnitev', v kate¬ ri so našli poziv j:ia. vojno. Ker pa je odkrita vojna v Indi¬ je nemogoča, so dandanes upori ter politični umori vsakdanja pri¬ kazen. Mladi ljudje iz najboljših, družin in naj višjih kast vprizar- jajo najbolj drzne čine, da dobijo denarja za. revolucionarno propa¬ gando. Maskirani ter oboroženi s sabljami iu revolverji, napadajo stanovanja bogatili ljudi ter kra¬ dejo denar in dragocenosti. Poli¬ ciji se ustavljajo z največiiu po¬ gumom. Pristaši nekega drugega oddelka, teh radikalcev streljajo na angleške in indijske, častnike. Večkrat se je že vpri.zorilo napa¬ de na življenja podkraljev, guver¬ nerjev, polieajskili načelnikov in drugih .javnih uradnikov, tedanji podkralj. Lord Hardingo, nosi še sedaj brazgotine rane, katero 'je j dobil vsled bombnega atentat:! ob j priliki njegovega slovesnega vbo- • da dij živela indija. -10 do 50 takih slu¬ čajev. Na. tisoče ljudi pa se'je zbralo pred zidovjem ječe, da bi videli dim, ki se je dvigal v zrak. Polici¬ ji je izvairredno težko dobili priče proti, tem mladim nihilistom.' Sedanje evropska vojna je da¬ la temu revoincijonamenm giba¬ nju novega impulza. Domači listi so prenapolnjeni z vestmi o areta¬ cijah radi političnih deliktov. Kij v! živ e obtas-d so b-ile prisiljen« proglasiti vojno pravo in na, pod¬ lagi določb slednjega se je ua sto¬ tine mladih ljudi aretiralo na pod¬ lagi samih šumenj. V londonskem listu ..Nev Age“ z dne 1.5. junija piše neki S, Verdad Medeče: ,,Tako resna je situacija r- La¬ hore: in okolici, da so pozvale obla¬ sti evropske žene, naj bodo pripra vJ jene ter na gotov signal pobeg, ne.jo na. ujesta, katera se je določi¬ lo vnaprej. Y primeroma kratkem času so se završite n staje v Kalkuti, na Cevionu In Singapurju, kjer se jo razkrilo veliko zaroto, krije na men je bil strmoglavljenje angle škega. nailgošppdstva. Zarotniški procesi so se vršili v Ahiltan, La¬ hore ter v distriktu Meerut, kjer se je stavilo pred vojno sodišče štiri indijske vojake, ker niso ho¬ teli deti policiji pojasnila giedi neke gotove zadeve. Miss Florence Gordon iz Nev 'je odstranilo iz razbite nogo nje- Vorka se je ravnokar vrnila iz ne-jnega sina Laivvenee. ki je bil ra¬ ke francoske bolnice, kjer'je opra- j njen tekmu neke bitke pri Arras. vljala jiosel strežnice. Neki Mrs. i Mladi Bcanlan je preteklega no- Seanlau iz Gedarhurst, L. 1. je pri- i veinbra vstopil v francosko legijo nesla košček granate, katerega se tujcev. 'undžab je vrglo v jeeo 13 1609 Sezidal sem si vinski 1620 Polka na posKok. hitra. hram. Tiček in Tioica. Narodni napev, E 1631 Veseljaška polka Natočimo v čase 13 1632 Avstrijski ples. _ Povsod me poznajo, svoje. ( E 1633 Klarinet duet._ Oj z!atn 3 vinska kaplja« L Sedaj pa se narod me vec ne boji Angležev. Propagandi nacijo- nalistov se jc posrečilo vliti naro¬ du duha neodvisnosti, da ne trpi več žalitev brez vsakega protesta. Bojazen se je pričela umikati bo¬ lestnemu sovraštvu in to sovraš¬ tvo najde izraza v tem, cla se vza¬ me postavo' v svoje lastne roke. Če udari danas- kak Anglež, ki se pelje v svojem vozu po cesti, mimoidočega Ladi j ea z b ičem ,- za«. | 7000 Seikhs (prip.ulniki neke i 11 j dij vere. ki ima m podlago moha | medanizem'), ker ho se zarotili, dl |bodo strmoglavili angleško vlado, j A' nekem drugem slučaja sr je ob : sodilo nn smrt 50 mož, mml katej-i [mi jih je bilo dosti akademičn - izobraženih. j Poroča se, da se pripravlja emir i i/, Afganistana jih to. da prestopi ‘v tabor turškega sultana. V tem zavzeti nato slučajn bi najptvo skušal Beludžistan ter prodreti a v Delili, novb^glavno mesto in« | |g Cr ],] indijski revolucijo ije. A zadnjih starih lelah je do- JU(r) ; ua p rav j]j dosti nepriih- angleškemu podkralju. Sporočilo se jo tudi, da je bil j odstavljen nizam iz Haiderabadn Da so si ti politični nihilisti sve-jker je imel baje tajne zveze z sti odkritih ali tajnih'simpatij pr« ganistauskim emirjem in suita- težnega dela indijskega naroda, hobi. Kot mohamedanee je seve se je pokazalo že več kot enkrat, cla. simpatiziral z mohamedanski Pred par leti. je ustrelil neki ml a- mi vladarji. Mohumedanci Indij di človek. Kanal po imenu, nekega, ‘pa so vsled odstavljenja ni zaim sodeželana. ki j.e postal državna j zelo ogorčeni. Gotovo je tudi. .m priča v nekem zarotniškem pro- j se je odstavilo še nadaljne knezi cesu. Kanai je bil obešen v jetnis-iali se jih pa bo. uiei v Allpur, kjer je izvršil de ja- Kljub vsem pritožbam pa je In uje in ena največjih procesij v i . 1879-____ Narofnlno pošljite po Post.. Etpress- ali Bank Money Onlerju, ali pa v registriranem t>isrnu na: ..SLOVENSKI NAROD" 45 Vesey St. New York, N. Y. 9th YEAR. — Thursday, December, 30. 1915. No. 44. K NOVEMU LETU. Prišlo je novo lelo m še vedno stojimo v znamenju sve¬ tovne vojne, katere konca ni videti. Dočim je bilo pred letom dni še precej negotovo, na ka¬ tero stran se bo obrnila vojna sreča, se lahko danes čisto mirno reče, da bo konečna zmaga na strani centralnih zavez¬ nikov, to je Avstrije, Nemčije in njih zaveznikov. Kaj je vzrok, da se morejo te države tako uspešno ustav¬ ljati silnemu navalu skoro celega ostalega sveta? Odgovor na to je precej lahak, kajti s prvega pričetka je bilo jasno, da bo zmaga na strani onih, ki bodo poslali v boj največ moralne sile, ki bodo najboljše organizirani v vojaš¬ kem in ekonomskem smislu. Toliko v splošnem. Stvar, ki pa nam je predvsem na srcu, je bodoča usoda našega naroda. Slovenski narod je majhen narod, ki si ne more narekati svoje usode sam. Odvisen je od razmer, v katerih živi, od so¬ sedov, ki ga obdajajo in od državnega organizma, kojega član je. Politika, katero morajo zasledovati merodajni faktori v domovini, mora imeti za direktivo vsa ta dejstva, ker bi pri¬ šlo drugače do strašnega poloma. Znana stvar je, da se je pričelo v zadnjih desetletjih ne kako zbliževanje slovanskih rodov, ki žive v okvirju Avstro Ogrske in izven nje. To zbliževanje je bilo najprvo literarno, rekel bi, zgolj idealno. Inteligenca, predvsem dijaštvo, se je začelo zanimati za slovstva, šege in običaje drugih slovanskih rodov in pričelo se je iskati duševnih stikov. Pozneje je kre¬ nilo to zbližavanje v bolj praktično stran. Pričelo se je delati pot narodno-gospodarski vzajemnosti med različitimi slo¬ vanskimi rodovi v Avstro-Ogrski. Da se je pokazal upliv tega vsestranskega zbližavanja tu¬ di v politiki, je jasno m skupnemu nastopu slovanskih po¬ slancev v zakonodajah se je bilo zahvaliti za marsikatero pridobitev ali koncesijo, katere bi si posamezen narod ne mo¬ gel izvojevati. Kljub vsemu temu zbliževanju pa je vstrajal vsak posa mezni narod pri svojih lastnih pravicah in zahtevah. Vsi za enega in eden za vse. Kmalu nato se je pojavila ideja trializma, to je ustavne razdelitve Avstro-Ogrske v tri enakopravne, administrativno ločene dele. 1 Ideja, kakor dobra samaposebi, je dala povod za jugo slovansko, to je velesrbsko propagando. Častilakomni in pohlepni politiki onstran Donave, so videli v aneksiji Bosne in Hercegovine, v ideji ustavnega trializma, pogibelj njih aspiracij in sanj o srbski Jugoslavij ali Veliki Srbiji. Pričelo se je nato rovanje, pričele so se skrivne mahina cije, ki so konočno izzvenele v sedanjo svetovno vojno in pogin Srbije. Tako je bila strašno kaznovana megalomanija in pohlep nost nekaterih politikov, ki so hoteli zgraditi na razvalinah Avstro-Ogrske novo veliko cesarstvo Dušana. Iz tega je tudi razvidno, da so resnične besede, katere smo napisali zgoraj, da si majhni narodi nikakor ne morejo narekovati sami svoje usode, da so odvisni od dejanskih raz¬ mer, v katerih živijo. Slovenijo Slovencem, Hrvatsko Hrvatom v okvirju drža¬ ve, s katero so bili spojeni skozi stoletja. Da je bilo to stališče pravo, je pokazal razvoj vojne. Sr¬ bija se je zanašala na neizčrpne vire, ki so zaveznikom na razpolagao. Zanašala se je tudi na Italijo ter ji ni bilo prav nič mar in celo odobravala, da se polasti polentar slovenske in hrvaške zemlje ter podjarmi „brate“, katere je baje hote¬ la Srbija ,,oprostiti“. Ona je hotela le Bosno in Hercegovino 7 Dalmacijo ter ji je bilo prokleto malo mar, kaj bo z ostali¬ mi „brati“ Slovenci in Hrvati. Za take vrste oproščenje pa se Slovenci in Hrvati prav lepo zahvaljujejo ter stoje neomajno na strani države, ki brani njih domove in rodno grudo pred lačnim tujcem. To so dejstva, katerih se ne da zanikati in to je bil tudi .vzrok, da se je razpršil po svetu oni famozni komitej v Lon¬ donu, ki je vse prej kot koristil Slovencem in Hrvatom. V novo leto pa stopamo s trdnim upanjem, da bo zrna gala pravična stvar. društva in to ne le za moške, več tudi za ženske. Pri drugih d*, štvih se preveč zamudimo ter s0 s tem zadovoljne naše žen C) |,j Ako hi pa imeli godrnjajo, ako ih pa uneii sovi., društvo, t)i '>il<> drugače. Pri te ' m vseeno, če bi bilo samostojno ali pa pripadalo k .Tednoti. Pred par leti je bil že o tem g0 . vor, a nismo prišli do nobenc Sa zaključka, ker bi imeli vsi radi na '. slove. Vsak bi bil rad predsednik a to ne gre, ker more biti le od 0n ’ g a j je vendar samo za eno loto' Če se pa ne ravna po pravilih, se e>a odstavi ter izvoli drugega. Upam in želim, da se domenimo v teh praznikih, kar bi bilo dobro za vse, tudi za ženske. Drugega novega ne vem p oro , čati razen to, da bodimo na l ov . Koristi pa ne dosti, ker odbije eden zajcu le ušesa, drugi pa j e repa ne pogodi. Vsled tega ni no- benega upanja na „Haseiipfef{ e r‘ ter se bomo morali zadovoljiti z gulažem. Sporočam še to, da ro jo zaročil naš rojak Ivan Kordiš z gospodič, no Alojzijo Šmajdek. Želimo jim prijetne čase. Pozdravljam vse Slovence, katerim bije srce za slo. venski narod, tebi list ..Slovenski Narod" pa želim za božično dar;, lo vsaj sto novih naročnikov. Lakevvoodski Slovence. r ' ■ -'X / f-S-.-V;- ;r» V " y j r iS“ r i Slika nam predstavlja Anglijo, kako daje nemškima atašejema katera se je odpoklicalo, prosto pot preko morja v domovino. Dasiravno sovražnika, se vendar smeta vrniti domov. PRISPEVAJTE ZA RDEČ! KRIŽ! NABRANI PRISPEVKI ZA,RDEČI KRIZ V LJUBLJANI Možje, ki so branili slovensko domovino, ki so šli neustrašeno v boj, iz katerega so odnesli težke rane, potrebujejo pomoči. Tudi na ameriške Slovence in Slovenke se je izdalo poziv, ki ni ostal brez od¬ meva. Vez, ki druži rojake tostran in onstran morja je nerazdružljiva in pri tem ne pridejo vpoštev politični pomisleki. Treba je gole po¬ moči in te pomoči je potreben' vsak slovenski junak, ki brani svojo domovino prod onimi, Id jo skušajo raztrgati na kosce. ,,Rdeči Križ" v Ljubljani je porok, da bo prišel denar, nabran med ameriškimi rojaki, v prave roke. Župan, dr, Tavčar, je dal pisme¬ no zatrdilo da se bo porabilo denar edinole v prid slovenskim ranjen¬ cem. „Kot že v prejšnih številkah poživljamo sedaj ponovno Slovence in Slovenke, naj se zanimajo za to plemenito delo, naj agitirajo med pri¬ jatelji, naj ustanavljajo podružnice ,.Rdečega križa". — Dobrodošel je vsak najmanjši znesek. Kdor ne more dati dolarja, naj da pol dolarja in kdor ne zmore tega, naj da četrtino ali že manj. Vsak po svoji moči in meri usmiljen a do trpečih branilcev domovine, lepe slovenske zemlje. Kot že rečeno ui to nobena politična zadeva. Smoter ,,Rdečega križa" je zgolj človekoljubni, samaritanski. Reveža, ki je v potrebi, se ne vprašuje po njegovem političnem naziranjn, temveč sc vidi v njem. le trping, ki je prišel v nesrečo iz naj višjih nagibov, med katere je šteti Ijubezep do domovine. Darove ne pošiljajte na naše uredništvo, ker bi se znalo to izra¬ biti proti nam. Ves denar za „Rdeči križ" v Ljubljani naj se pošilja na blagaj¬ nika osrednjega odbora, g. John Jnrkasn ml., (i 10 NVnrron St., Broo- klvn, N. Y. Za. eventualna pojasnila pa se je obrniti na tajnika, g. •los. Pavliča, 341 E. !). cesta, Nev Vor,k, N. Y. ali na naše uredništvo. Osrednji odbor za ,,Rdeči križ v Ljubljani" obstoji iz posebnega od¬ seka slovenskega podpornega društva „Orel" št. 90 J. S. K. J. v NeVv Yorku, ter je pošteno poslovanje jamčeno. Na delo torej za „Rcleči križ v Ljubljani!" ZA RDEČI KRIZ V LJUBLJANI. Osrednji odbor ..Rdečega križa v Ljubljani" sestoji iz nasled¬ njih članov: Predsednik: PETER PETEK, 308 — E. — 6th St. New-York City. Tajnik: JOS. PAVLIČ, 341 — E. — 9th St. New-York City. Blagajnik: JOHN JURKAS, ml., 640 Warren St. Brooklyn N. Y. Zapisnikar: MARTIN HOLEŠEK, 275 — E. - lOth St, New-York City. Zastopnik: JOHN INTIHAR, 21 Webster St. Newark N. J. Nadzorniki: JOHN JURKAS, star., 640 Warren St. Brooklyn, N. Y. ALOIS HENIGMAN, 331 -- E. - 24th St. New-York City. JOHN PETERKA, 124 First Ave., New-York City. Krajevna nabirališča, odbore in zaupnike ..Rdečega križa v Ljub¬ ljani" prosimo, naj se odslej nadalje obračajo v vseh zadevah, tičo- eih se ..Rdečega križa v Ljubljani 4 *, na gori imenovanega tajnika: Mr. JOS. PAVLIČ, 341 — E. — 9th St. New-York City, nabrane pris¬ pevke pa naj pošiljajo blagajniku: Mr, JOHN JURKAS, ml., 640 Warren St. Brooklyn. N. Y. Slovenci in Slovenke, naročajte se na »Slovenski Narod“, najboljši slovenski list v Ameriki! Little Falls, 21. pros. — Ker se je začelo nabirati prispevke za jjauujivi tv -i x hj j vo. — jlvva 'jv, jv, Z.UVA ju jiuuiiau ]_/ i iojn \ ivv „Rdeei križ" po celi Ameriki, sem tudi jaz se poprijel dela, ter nabral svoto $84.25 od tukajšnjih dobrosrčnih rojakov. Od teh sem poslal: $42.00 v Ljubljano na postajo ,,Rdečega križa", in $42.00 v Celje, in D Č 7 n r, ,, r, 4 - n rt ,,,, 1 „ 25e. zaostane za stroške za pisma in znamke. Darovali so sledeči: Po $7.60: Frank Dobnik; po $5.00 Frank Grašič; po $4.00: Paul Istenič; po $3.00: Anton lTu- dales; po $2.00: 4. Mfirovšek, Neimenovani; po $1.00; Frank Prevec, Joe Leskovec, Ivan Purnat, Frank Miklue, Alois Marovšek, Jakob Furlan, John Susman, Ana Marov¬ šek, Mat. Jesenovič, John Čulk, John Kolšek, Anton Do- brovolc, John Križaj, Joe Šestir; po $0.75: ,Toe Mlinar, Joe Cigale, Frank Albrecht; po $0.50: Frank Masle 1.. Lov. Leskovec, Valentin Arzen, Lovre Petkovšek, Frank Gregom, Joe Selak. John Petkovšek, Joe Štiglic Jack Terček, John Gerain, Jakob Vivc, John Kunsti, Andrej Herbljan, Jakob Mihevc, Antonija Urh, Franja Turk Ka¬ tarina Kaučič, Anton Mlinar, John Žmauc, Joe Miklaue Ivan Žebelj, Frank Žebelj, Mary Purnat, Frank Oblak Frank Vingst, Karol Marovšek, Mary Schella, Leopold' Susman, John Oblak, Frank Žehelj, Jakob Zlozel. Anton Umek, Frank Me.ušek, Frank Gregorka, Frančiška Že bolj, Frank Novak, Joe Homove, Andrej Dobrovolc \,> Ton Verbič, Joe Žebelj. John Logar, Jakob Polkovšel- Frank Masle II., Frank Miheve, Anion Logar Jer,S Por Josepina Gosar, Karl Keržič, Ivana Tropa i John u' „ ' Leopold Volč, Anton Godič, Jernej AlbroHu A n1 . ' ,T’ brovšek, Frank Troha, Mnrv Žehelj, Jakob Mlinar V- i tin Dolinar, Simon Pavlovič, John Prej k i.',..,,' ‘ " po $0.40: John Gregorka; po $0.35: John Kun,'- John Počkaj; po $0.25: John Zore, Karl Lesi-,,v . . r " eLskovee, Frančiška Zelarc, John Arzen \ n , t > Frank Hodnik, Joe Svetozar, Mike Kramer h ' ' ,a " ar ' Ana Jerina, John Ilojan, Jack Prcstonnil- ' t Ad,or ' Ivana Troha, Frank čuk, Luka S,«At , T ’ ' Frank Per, Tom Brezovnik, Anton Osredkar F, movc, Frank Furlan, Ana Rožič, Anton G,-,’ \ Tj ?f ža S. J S!! k v To 3? crM i-•’»'>» Y Poset leta. hi. Little Falls, N. Y. — Minulo je že dolgo časa, da ni bilo ničesar slišati iz to velike naselbine. V sled tega sem sklenil jaz, da nekoliko opišem tukajšnje razmere., Z delom gre prav dobro. Tovar. ne obratujejo povečini s polno pa. ro, a s tem še ni rečeno, da hi s; lelo dobilo, kjerkoli bi ga kdo ho. tel. Brezposelnih je vedno dovolj, kljub dobrim delavskim razm?. ram. Kar se tiče društvenih razmer, se pa ne more reči, da dobro na¬ predujemo. Dno 12. t. m. smo im,- 1 - i glavno sejo društva sv. Jožefa št. 53 J. S. K. J., katere se je vdo- ležilo veliko število članov. Navzoči člani so dali pri tej pri¬ liki staremu odboru najlepšo za¬ upnico ter so skoro soglasno izvo¬ lili celi stari odbor. Le blagajni¬ kom je bil izvoljen Frank Orali;, ker se je sobrat Pavel Osredkar zahvali! za svoje mesto. Pfj rej soji se je tudi slišalo poročijo na¬ šega agilnega društvenega pred¬ sednika, ki je izjavil, da napredu¬ je naše društvo vedno bolj ia si¬ cer ne le glede članov, ampak tu¬ di v finaneijelnem oziru. Pred kratkim je tukaj otvoril salon naš ohčeznani in spoštovani rojak John Grdina ter pokazal s lem, da naši slovenski LittlefaH- čani napredujejo. Naši rojaki ga pridno obiskuje - jo, kar je zelo lepo. Sliši se tudi, da se namerava ustanoviti Zvezno zadrugo, kaj® namen bi bil zalagati nas Sloven¬ ce z živili in obleko. Ideja je nrav dobra ter je želeti, da bi se kaj kmalu uresničila. Pri vsem tem pa je treba poguma, vstrajnosti, slo¬ ge in treznega premisleka, da je ne bomo v bodoče tako zavozili kot jo je planinski Hrvat s svojo ranjko Ligo. Koncem dopisa p°' zdravi ja m vse Slovence iz Little Falls ter jim želim vesele božično praznike ter Čič, John Osredkar, Joe Molita, Ana Poseta TuV u 1 Ivana Škof, Frank Sever. Frank Lovri« J ?i ^ Frank Petkovšek, Joe Žagar, Tom Poč-kTi t’,."! L f r kc a. , . -kovee, Ignac Šemrov, Anton Bambič, Ignac" Vahn | IS - llaC Meušek - ven, Jack Gabrovšek, Frank Mala ' ' " ' Jack Meušek, Mihael Kraine. -v i, Frank Pohle- o nri > pvuraua ’naz f 10 ' 1 '- Koda j •■'-l- kodom vs -» m DOPIS, Lakevvood, O. - Cenjeni ured- mk: — To pot vam sporočam di smo močno zaposleni in da ni st ’0 noben brez Jele , . ' 0 _!!!^Dobnik. de i ati - D^šair^rr &al1 »mokroto" ’ rl a sm ° zaia- "H. za Par let ZOpe J " m ° V t( ^ ^ artnmv večer e . Z sk, 'ki- obširno ter tudi Zal n ll '' laU « zahvalili V s ;' m (la P- ko semogo^nemu zaposiem m da ni str, . nahvalili v« ro noben brez dela, kdor l e hoč Z ™ Kako7v°' . ° 12 ^iega d^ r JP Zna - 1 ,Sa > nam j 0 novo leto. 1. P. ž. K. KJE JE SRBSKA KRALJEVSKA KRONA? Jz Berlina se poroča, da j c P'>stil srbski kralj Peter Prizre«' lic« tako naglico, da je pustil na h«® niesta svoj voz ter svojo kraki 1 ' ^ko krono, katero so nato baje šli bolgarski vojaki na nekem ? r ' en. POSEBNI ODPOSL PREDSEDNIKA WIL fij' 1 ' Polkovnik Housc, intimni P 1 1ol -i l°r privatni svetovalce P Sp dnika \Vilf - "*'" ndnoto '' 1 torek ma, jc odpo ■ed:sedn' kil , po naročilu pro—. Lvropo. Oliiskal bo celo vrt* 0 bo odf; sc. fr r iskih poslaništev ter kakih šest njegova naloga poučiti nf avstrijske ofieijelne kroge-^ --drnžene države ne šalij°- . fJ ii ov. (ilasi a< ’ jj niške' da iniaio resen namen i* T ” J in resen upoštevanje mednarodne !? 9 Kovic« i e f^ ] ju gvC to trg i2- n ° v -' '/ jan r rl , iz rusk' pide' 2,1 pr poke- Vasib.i‘ a v lea vasi her Riisi.l 1- Nnš I podp° vo za pove) - g m ede r ' Bolga’ n ovil tn; Sodni! Novem ne izg"* n kr. i Ivana Štvu za sko skr mesto' bil pokf Za let tako giineev d; Znano stanova od e. ki begune trebi naše t' gotovo te, a ža ko je i bi se p trično sem. < ea v J bolj b hi šla Gaber fje vi kve. ( dosti pa Š< stov, liske že d; bi dat pozit Za leto greb je b- take zdaj -Ijn 1 ta J- žele’ prvi ter peš v an je j (Ion prii ♦o C Za hiš Pol let ( Hi h do čil lo n A C v, C( 1] d č va. sl SLOVf!NSBI NABOD", 8». decembra 1913, Novice iz stare domovine. KRANJSKO. Trg Svetozara pl. Boroeviča de Bojna. Občinski svet na Sušakn pri Rekt je krstil neko ulico za trg Svetozarja pl. Iloroeviea de Bojna. Na kliniki v Inomostu je umrl 12. nov. vojak Jurij Iludan iz Rn- dun pri Žmin-u v Istri. Iz ruskega ujetništva se je ogla¬ sil Dud o vile Deisinger' iz Škofje Loke. Pravi, da je na posestvu Vasilija Petroviča Nepokojiekega v vasi Marijanovka, pošta Tiskov- La v herzonski guberniji v južni Rusiji. Naš poveljnik Smedereva. — podpoveljnik pl. Bele je imenovi za poveljnika srbske trdnjav Smederevo. fin Bolgarski konzulat se je usta¬ novil tudi na Reki. Sodniki in državni pravdnik v Novem mestu so ob priliki nenad¬ ne izgube svojega dobrega kolege e. kr. deželnosodnega svetnika Ivana Toporiša izročili 55 K „Drn štvu za otroško varstvo in mladin¬ sko skrb v sodnem okraju Novo mesto“, čegar podpredsednik je bil pokojnik. Za letos, razmere še ni bil obisk tako slab kakor smo mislili. Be¬ guncev pri nas ni bilo nad 10 oseb Znano je, da so bile toplice in vsa stanovanja v okolišu istih najeta od e. kr. erarja, baje za krakovske begunce, Hvala Bogu, da ni bilo treba Krakova evakuirati. Če bi našo toplice bile ob železnici, bi gotovo sem poslali rekonvaleseen te, a žalibog železnice pač ni. Zdn; ko je toliko ujetnikov v Avstriji bi se pač splačalo, da bi vsaj olok t.rično železnico zgradili iz Celja sem. Ce se taka železnica iz Grad ca v Maria Trost izplača, koliko bolj bi naša izhajala, kajti tista hi šla skozi prav obljudene kraje Gaberja. Hudinja, Šmarjete, Ško fje vasi, trga Vojnik, Nove cer kve. Odtod bi bilo za Vitanjčane dosti bližje v Celje. Mogoče je, da pa še dobimo pozimi kakih go stov, kajti čeravno pogrešajo top liške sobe večinoma peči, to bi se že dalo popraviti ; voda je pa ven dat čudno zdravilna, poleti kakor pozimi. Za očetom. — V Lesah že eno leto ni bilo poroke ; krsta in po greba eno Četrtletje ne. Tisti, ki je bil nad 40 let sem pri vsakem takem opravilu (prej na Breznici zdaj v Lesah), je zdaj poživil sam „ljudsko gibanje 11 in je umrl. Pa ta je bil res star in betežen in jo želel v nebeško deželo. In kdo jo prvi za njim? — Njegov sin Pe ter Bergant je šel včeraj krepko peš k sodišču sprejemat podedo vano gospodarstvo. Danes zjutra je umrl na potu iz cerkve proti domu. Dobra mati mu je želela pridne neveste, pa ni vedela, da bo to — smrt. Odlikovanja v 17. pešpolku. Za hrabro obnašanje pred sovraž nikom so bila podeljena 17. peš polku dne 12. oziroma 20. oktobra letos naslednja odlikovanja: Srebrno hrabrostno svetinjo I razreda so prejeli: Deset. Jožef Papež, če to v. Edvard Kolesa, pod dos. Egidij Riegcr, Frane Miklav eič, čelov. lit. nar. Matevž Rado lovič, inf. Leopold Vladika, Fr Hummel; prap. v rez. Franc Kvas Andrej Bole; kad. v rez. Alojzij Černe, Alaj. Fikr, Pavel Rupnik četov. Martin Novak, Nar. Iva Iliris, nar. Anton Kokol, četovo dja Franc Luštrek in enol. prost Četov. Franc Jenko. Srebrno hrabrostno svetinjo IT. razreda: Prap. v rez. Jožef Bialek kad. v rez. Franc pl. Levienik, Fr. Vrhovnik, Maks Prcsker, prap rez. Ernst Oppacher, san. prap v rez. Andrej Cseh, deset. Henrik Schleimer, četov. Karl Schuster inf. Ivan Humar, čast. sluga Ivan Včadauer, inf. Frane Majerhold Ivan Gruber, desetnik Mihael Si raonič, inf. Marko černigel, Franc Siborl, četov. tit. nar. Jožef Sada deset. Franc Peči in, enol. prost deset. Ferdinand Iloenig, podd Martin Gregorka, inf. Karl Schle R inger, četov. Alojzij ŠtrnkcF Evgen Betetto, četov. Jakob Dro •'nič, inf. Jožef Pfeifer, narednik Ludvik Bergant,^ četov. Martin Mlakar. Lovrenc Pavšek, cnolet, Prost, deset. Jožef Goldbcrgc Podd. Jožef Bradač, Jožef Boršt 5 ‘»r, inf. Jožef Diraka. četov. Iv, Čebašek, inf. Mihael žlatner, k PMter in Albert Medic; san. prap Ludvik Kek. Ladislav Ciepielov sbv, rez. prap. Hans Wank, Emil IIovss, Ivan Sterbenz, Bodo Kal- tcnbock, Robert Czasch: desetnik Ivan Dolenc, inf. Anton Gruden, enol. prost, deset. Peter Kruh, podd. tit. deset. Julij Šušteršič, inf. Ivan Udir, Jožef Skarabot, četov. tit. nar. Viljem SimaneiČ, inf. Ivan Bakovnik, deset. Anton Kocmur, podd. Anton Vardjan, nad. rez Silvester Švigelj, črnov. Ivan Možic, Jožef Robas, Frana Fabjan, inf. Anton Kristan, deset. Anton Pirc, inf. Jožef Kamp, Jo¬ žef Saudacher, deset, Anton Vid- mar in četov. Jakob Štrumbelj. Bronasto hrabrostno svetinjo: kad. v rez. Emil Žan, inf. Fr. Vei- lorber, Ivan Zulin, Karl Kozlev- ar, Frane Opeka, Peter Požele Ivan Podgoršek, Pavel Podgor¬ šek, Mihael Švigelj, poddeset. Iv. Gaertner, inf. Igrane Gersina, Fr. Dežman, Frane Lekne, -iožef Pen- de, Štefan Zupančič, Anton Bla¬ žič, Leopold Čič, Jožef Zupančič, deset. Friderik Juvan, Rudolf Sat flor, inf. Gologranc, Anton Krme, Franc A r ovk, enol. prost, četov. Franc Protner, deset. Ervin Da- miseh, Jožef Staniša, inf. Ivan Majhen, Friderik Siebenhofer, in* fant, Anton Koželj, Ivan Pavlo¬ vič, četov. Ivan Sovre, inf. Lo¬ vrenc Ogrizek, Ivan Grahek, An¬ ton Praznik, Kristjan Košir, Fr. Kisovec, Albin Žabkar, Franc Gartner, Pavel Hrastar, Matija Vidmar, Frane Brclieh, Franc Mo žimi, Franc Mohar 1 , Alojzij Božič poddeset, Florijan Švajger, inf. Fr. Pevec in ernovoj. poddesetnik Ivan Vavpotič. skem ujetništvu v Nikolski Ussu-j 50 let črkostavec. riskv. Vsakdo pravi: Pa najbolj- svojega, delovanja ši! Slov. Bistrica. — Ognjiear Hin¬ ko Kapun od trdnjavskega topni- čarskega polka je bil odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostno sveti¬ nje. Odlikovanec je tukajšnji ro¬ jak. Štajersko. Maribor. — A" Gradcu je umrl elctrgovee s sirom Dominik Me¬ niš, star 55 let. — V zadnjem te¬ dnu novembra je bilo v našem me¬ stu uradno prijavljenih 0 slučajev Škrlatice ter 5 slučajev daviee. Tukajšnji orožniki so prijeli de¬ klo Amalijo Kaker, ker je na su¬ mu, da je ukradla Angeli Kotnik na Pobrežju denarnico in 50 K denarja. Izročili so jo kazenske¬ mu sodišču. — Dne 25. novembra po noči je preminul vojak Andrej ornik na ranah, ki jih je zadobil na bojišču proti Italiji. — Tukaj¬ šnji protestantovski pastor dr, Mahnert je odšel za protestantov- skega vojnega kurata na bojišče. Nadomestuje ga pastor iz Marn- berga. Lajtenšperg pri Mariboru. — Tukajšnji orožniki so prijeli te¬ žaka Janeza A>ačko, ker je osum¬ ljen, da .jo pokradel svojemu go¬ spodarju Janezu Bernhard v Vo- seku svinjetino in svinjsko mast, vrednosti 200 K. Izročili so ga mariborski okrožni sodniji. —- Dne 19. novembra je izbruhnil v gospodarskem poslopju tik gostil¬ ne g. Dreisigerja v Lajtenšpergu ob državni cesti požar, ki je v kratkem uničil gospodarsko po¬ slopje hi mnogo poljskega in dru¬ gega orodja. Vzrok požara je ne¬ znan. Sv. Lenart v Slov. gor. — Tu kajšnji orožniki so prijeli 14 let¬ nega Alojzija Mlasko, 49 letno Marijo Dolajš in njenega 18 let¬ nega nezakonskega sina Tomaža Dolinev, ker so osumljeni, da so pokradli raznim posestnikom na Krembergu kuretino, čebel ne pa¬ nje in druge predmete. Izročili so jih tukajšnji sodniji. Nebova. — Desetnik \ r ekoslav Ploj nam piše dne 13. novembraj Na južnem bojišču je v zadnji ve¬ liki bitki padel junaške smrti za domovini Frane Ploj. Zadet je bil v glavo od težke sovražne grana¬ te. Služil je kot poddesetnik pri slovenskoštajcrskem pešpolku ter se udeležil tudi bojev na severnem bojušei. Vsem znancem in prija¬ teljem se mlad junak priporoča v blag spomin. Fram. — Framska župnija je podpisala skupnega vojnega poso¬ jila okoli 100.000 K. Pač lepa svo- ta, ki priča domoljubnost sloven¬ skih framskih faranov. Pri kme¬ čki hranilnici in posojilnici se je podpisalo že 12.800 K tretjega vojnega posojila. Dobro bi bilo, ko bi imeli o vojnem posojilu pre¬ gled po vseh župnijah v škofiji. — Še nam krvavi srce nad pre- bridko izgubo dveh vrlih mlade¬ ničev, Franca \'ihar in Antona Bezjak in že smo izvedeli od zane¬ sljive strani, da sta mrtva druga dva fanta, enako dobra: Anton Leskovar iz Loke in Konrad Brei- tenebner iz Morja. Prvi je padel proti Lahom, drugi je umrl vsled ran, zadobljenih na bojišču, v ru- Marenberg. — Že dva tedna ni dobiti pri nas nič moke in že cel teden nobenega kruha. Občina iz¬ daja sicer redno krušne karte ki so pa brez vsake vrednosti, ker ni dobiti nikjer ne moke in ne kru¬ ha. Celje. — Rezervni poročnik 59. pešpolka V. Potočnik, sin tukaj¬ šnjega gimnazijskega profesorja Eng. Potočnik, je imenovan za nadporočnika. — Jožef Poland, rodom Celjan, in uradnik podruž¬ nice Union-banke v Celju, ki slu¬ ži pri i ekem topničarskem polku na severnem bojišču, je bil odliko¬ van s srebrno hrabrostno kolajno. Vsled ran, zadobljenih na boji¬ ščih so bilo v zadnjih dneh novem bra pokopane na tukajšnjem mestnem pokopališču sledeče vo¬ jaške' osebe: Pešci Jožef Jadrič Adalbert Lesea in Mihael AMsokro- na, Poddesetnik Janez Ilrobnrnik, Rudolf Simundja, desetnik Jožef Farkaš, četovodja Franc Holzer, podlovee Franc Koeppl in lovec Frane Žabot, topničar Merka Fili- mon. pešci Janez AVlazek, Marko Ivančič in Krsto Tetok, 1or nared¬ nik Avgust Perčič. — Poddeset¬ nik Alojzij Jauer je zabodel pešca Jožefa Kolar v prsi in ga težko ranil. Jauer je bil močno vinjen S pomočjo drugih oseb so mu od¬ vzeli orožje in ga spravili v voja ški zapor. — 50 letnico! so t tipograf praznuje Rudolf Luser v Trstu. | Iz Jelšan. -— Dne 20. nov. je preminula v Gospodu po kratki bolezni mati našega veleč. g. de¬ kana Jos. V ilhartickega, Ludmila r. Fiala, v starosti 76 let, A r eleč, gospodu naše iskreno sožalje! Nesreča na kolodvoru v Divači. — Fabjan Frane, 38 let star za¬ virač južne železnice, rodom Vi¬ pavec, stanujoč v Ljubljani, Bo- (Nadaljevanje,) Volosba, Moščenicc, 1888. Laško. - se jo oglasil Ed. Laškega. Nahaja skem ujetništvu v tinovskaja ob re Rusiji - Iz ruskega ujetništva \ rušič. doma iz se zdrav v ru mestu Konštan ;i Don v južni PRIMORSKO. Za novo Gorico. — Deželna zve za za tuski promet v Opatiji je iz dala naslednji poziv: Glasom zad njih poročil s soške fronte ne mo re biti nobenega dvoma več. da je &pozmtn.)e ; * da Ooriee ne more jo iztrgati našim junakom, nagnilo Italijane, da mesto porušijo, tem izgine eno najlepših deželnih glavnih mest z avstrijskih poljan pogrezne se pradavno torišče kul ture, ki je pol tisočletja krasilo avstrijsko krono, tisoči bodo oro pani domače strehe, ki v veri, da poštena vojna med možmi priza naša onim, ki so brez hrambe, niso hoteli zapustiti svojih domov in ognjišč. Že pol leta stoje naši ju naki v krvavi borbi kot železna straža nad posvečeno zemljo, dol žnost doma ostalih pa je, da misli¬ jo na pomoč mestu, ki umira da¬ nes pod prijemi „odrešiteljev“'. Na vseh mejah Avstro-Ogrske in Nemčije, ki jih je poteptala so¬ vražnikova noga, spravlja držav¬ na skrb kadeče se razvaline s poti, da napravi prostor za novo, cve¬ toče življenje. Gorica pa naj po¬ tem. ko napoči dan osvoboditve meja, dan povračila, vstane k no¬ vi lepoti s sodelovanjem vseh, ki sc v krogu svojih dragih, nemote¬ ni posesti lastnega doma, v pol¬ nem uživanju svojega imetja z vročo hvaležnostjo spominjajo na¬ še. junaške straže na .jugu, z vro¬ čim usmiljenjem nesrečnih brez¬ domcev ob Soči. Deželna zveza za tujski promet v avstrijskem Pri¬ morju, ki je imela v\miru dolžnost da lepoto domače primorske po¬ sesti postavi v službo gospodar¬ skih stremljenj, daruje za novo zgradbo vrtnega mesta ob Soči iz sredstev, ki so mu jih dali na raz¬ polago blagočutni naklonjenci za vojnoskrbstveiae svrhe v njego¬ vem prometnem področju, tisoč kron ter se obrača s svojo prošnjo na celokupnost, da bi sodelovala pri zgradbi spomenika domovin¬ ske zvestobe nasproti nesrečnim žrtvam laškega izdajstva. Dežel¬ na zveza za povzdigo tujskega pro meta za avstrijsko Primorje v O- pati.ji. V cerkev. -— Med službo božjo ne ostavljajte zunaj cerkve, ker laški zrakoplovi, ki vedno kroži¬ jo v zraku, lahko začnejo metati bombe, misleč, da so tam vojaki; kakor se je zgodilo nekje na Kra¬ su. To bi povzročilo v vasi in pri ljudeh mnogo nesreč in škode. Iz zrakoplova so namreč zlasti iz ve¬ like daljave ne more razločevati, kakšni ljudje da stojijo tam. horičeva ulica št. 11. jo 23. nov. ob 10. uri ponoči pri premikanju lakov tako nesrečno zašel med /ozovc, da mu jo zmečkalo obe no¬ gi. Prepeljali so go v ljubljansko ležolno bolnišnico. Umrl je 24. nov. v kontumaeni bolnišnici v ulici Fabio Scvero pri sovražnem letalskem napadu na Trst ranjeni e. kr. podstražmoj- ste dež. orož. poveljništva št. 7 Karel Mil loč h. Za tržaške stanovanjske najem¬ nike. - - Tržaško namestništvo je v sporazumu z apelacijskim sodiš¬ čem odredilo, da se selitev strank odgodi do 24. februarja 1916. Do tega časa se ne sme nobene stran¬ ke siliti, da bi proti lastni volji izpraznila stanovanje. Vitrijola naj si naročijo vino¬ gradniki po hranilnicah pri' go ri¬ ški zvezi v Ljubljani ali pa potom županstev pri deželnem odboru. Cena bo za 'kilogram nekaj nad 3 K. Iz ruskega ujetništva se je ogla- sil Emilij Plahuta iz Batuj, ki je služil pri 58. pp. Iz Batuj se po¬ grešata tudi Stanislav lišaj, ki je služil pri 97. pp., in Franc Koron, ki je služil pri 58. pp. Vsi trije so bili vrli Orli. Ako hi kdo vedel caj o zadnjih dveh, se naproša, da hi sporočil župnemu uradu v Batujah, p. Črniče Goriško. Goriški nadškof ekscelenca dr. Sedej pri beguncih. — A' sprem¬ stvu tajnika odbora za begunce z juga inženirja Gasserja in poslan ea dekana Rojca: jo Nj. prevzvi- šenost goriški nadškof 18. novem¬ bra obiskal barake v Brueku na Lit a vi, kjtV je 3500 Slovencev. Obiskal je vse barake in se je pre¬ pričal, da se življenje v barakah da prenašati in da bo ta tabor k- raalu lahko vzor vsem drugim. Na¬ to se je prevzvišeni odpeljal na Dunaj, kjer se je v osrednjem od¬ boru dolgo in obširno poučil o svo¬ jih vernikih. A' nekaj dneh obišče tudi begunce v Lipnici. Ubogi be¬ gunci so hvaležno sprejeli svojega nadpastirja. Umrl je župnik Ignacij Germ. — Dne 8. nov. letos je umrl v Do- brepoljah župnik Ignacij Germ. On je eden onih sedaj že redkih Kranjcev, ki" so posvečali svoje moči v sedemdesetih letih uboge¬ mu našemu hrvatskemu narodu v Istri. Med njimi je pokojni Germ vedno služboval. Njegovi bivši fa¬ rani v Sterni v Istri sc ga hvalež¬ no spominjajo še zdaj. V njem so imeli vse: pastirja, svetovalca, očeta. Veliko se je trudil tam, da bi odvrnil pretečo laško invazijo, kar mu se je vsaj deloma posreči¬ lo. Kolikokrat je z žalostjo ome¬ njal, da je po njegovem odhodu čisto hrvatska župa dobila ošilje¬ no italijansko šolo, katere se ubo¬ gi zapeljani narod ni mogel otre¬ sti ! Zadnjih 20 let je preživel Germ v pokoju v Svoji hišici na dobrepoljskem polju, v hiši jo imel tudi kapelico za maševanje. OKLICI, Uradni oklici c. kr. oblastev v stari domovini, so velike važnosti la tiste ga, kogar se tičejo. Ker so utegne igo diti, da bi ta ali oni v oklicih priza¬ deti rojak ne čital našega lista, opo¬ zarjamo cenjene čitatelje ..Slov. Na¬ roda", naj dotičnika obvestijo o okli¬ cu, ki se ga tiče. 3051 3- Uvedba 1 T 16|15|4 postopanja, da se za mrtvega proglasi Janez Legan. Janez Legan, bivši posestnik v Stran siti vasi pri Rudolfovem, rojen 7 jami varja 1852, je odšel leta 1S87. v Arne riko. Od leta 1889. ni bilo ničesar'več slišati o njem. Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti po zmislu 24 št. 1 obč. drž. zak., se uvaja po pro¬ šnji Frančiške Legan iz Stranske va¬ si št. 13 po Karolu Pleivveiss, c. kr. notarju v Novem mestu, postopanje v namen proglasitve pogrešanega za mrtvega. Vsakdo se torej poživlja, da sporo¬ či sodišču ali skrbniku gospodu Fran¬ cetu Šušteršiču iz Birčne vasi štev 23, kar bi vedel o imenovanem. Janez Legan se poživlja, da se zgla si pri podpisanem sodišču, ali mu na drug način da na znanje, da še živi. Po 3. decembru 1910 razsodilo bo so¬ dišče po zopetni prošnji o proglasitvi za mrtvega. C. kr. okrožno sodišče v Rudolfovem odd. I., dne 15. novembra 1915. n. k ujet. Frol Anton, peš. dom. p. p. 5. 11. k. Voloska, Kastav, 1891. ujet. Furlan Leopold, peš. dom. p. p. 5. 11. k. Postojna, Ppdgrad, 1887 ujet. Furlan Mart, tit. gefr. p. p. 97. 8. k. Sežana, Zgonik, 1882. ranj. Furlan Melhar, peš. p. p. 97. 7. k. ržie, Terzc, 1894. ranjen. Feichter Simon, peš. p. p. 17. 6. k. Kočevje, Ntsseldorf, 1894. ranj. Fink Matija, peš. p. p. 17. 3. k. Ko¬ čevje, Malgern, 1892. ranjen, Franko Ant., peš. p. p. 17. 2. k Krško, Sv. Jernej. 1893. mrtev Fritz Matevž, četov. p. p. 17. 4. k Litija Mora.nče, mrtev. Gabrovšek Andrej, peš. p. p. 97 4. k. Tol mir, Volče, 1893. ranj. Germek Fran, peš. p. p. 97. 8. k Sežana, Tomcj, 1894. ranjen, i Godnič Florijan, korp. p. p. 97 Sežana, Komen. 1879. ujet. - Kamnik, Krtina, ranjen. Oštir Mart., j eš. p. p. 17. 4. k. R ško, Sv. Križ, 1892. ujet. Oven Matija, peš. p. p. 17. 5. k. Litija, Sv. Križ, 1882. ranjen. Perko Rudolf, peš. p. p. 97. 7. k. Gorica, Lučnik, 18885. ranjen. Pertot Ernst, peš. dom. p. p. 5. 10. k. Trst, 1889. mrtev. Peščičar Fran, gefr. dom. p. p. 5. 11. k. Voloska, Kastav, 1891. m. Peternel Fran, peš. p. p, 97. 3. k. Tolmin, Cirkno, 1893. ranjen. Pirjevec Alojz, tit. četov. p. p. 97. 5. k. Gorica, Černiče, 1888. m. Piš Jos., peš. p p. 97. 8. k. Tolmin, Ponikve, 1892. ranjen. Plesničar Nikolaj, peš. p. p. 97. 1. k. Tolmin, Grahovo, 1894. ranj Plesničar Stefan, tit. nared. p. p 97. 4. k. Gorica, Čepovan, 1890. mrtev. Poje Peter, peš. p. p. 97. 6. k. Lo¬ gatec, Staritrg, 1885. ranjen. Požar Fran, peš. dom. p. p. 5. 11. k. Postojna, Belsko, 1886. ujet. Poljanšek Ivan, peš. p. p. 97. 7. k. Logatec, Žiri, 1891. ranjen. y- • / STATEMENT OF THE FIRST-SEGOND N A T10 N AI O F P 1T T S B U R G II AT THE GLOSE OF BUSINESS SEPTEMBER 2. .»915. fslfissi tfiUJM^JSMaaasciriiirA jgTMlSM 3 1_ DBSBPSinnBnDDOe JlfflS&iinJMEMmat ;iii»««G tCDnesconEcnnc Hiinkii so jo tedaj jinliii jala na Pelina A ve., bJi/.o 11. ulico. V aprilu I. I,8;>2., kupila in prevzela je banka dobro gredočo denarno tvrdko Fiftli Ward Banko, v. I. 1833. imenovala se je Pittsburg Trust Co.., leta 1851. se je glavnica povišala na $ 200 . 000 . V tem času preselila se je na Wood Street poleg Pilili Avenue in io zemljišče je del lota, na kterem danes banka stoji. Ij. 1863. se je ime banko menjalo v First National Bank oi' Pittsburgh, Pa. (Pr¬ va Narodna Banka). To je bila prva banka v Pittsburghu in ena izmed prvih, k le¬ ve so zaprosile za čarter nacijonalnih bank. Glavnica Prve- Narodne Banke bila je takrat $500.000 a bank je bilo takrat v Pittsburghu samo 12. Dne 1: sept. 1875. povišala se ,je glavnica bunke na $750.000 a v letu 1802. se je dodalo glavnici uadaljnih $100.000. Dne 1. avgusta 1901. je bil inozemski in purobrodski oddelek utemeljen po konzulu Mas Seliambergu, poznan pod imenom Mux Schambcrg & Co,, kupljen in banka je začela poslovati z Evropo, posebno z našimi rojaki. \ Mr. Wm. F. Benkiser, ki je bil s tvrdko Max Schamberg & Co. od leta 1801. postavljen je bil za upravnika novega oddelka, in razim upravnika v tem inozem¬ skem oddelku bilo je takrat nastavljenih še šest oseb. Danes ima bank v svojem inozemskem oddelku nastavljenih ne šest oseb kot leta 1001. temveč se je osobje tega oddelka že leta 1912. povišalo na M oseb. V letu 1013. spojila se je Prva Narodna Banka v Pittsburghu z Drugo Narod¬ no Banko in novi zavod se imenuje zdaj Prva-Druga Narodna Banka v Pittsbur¬ ghu. Pa. Glavnice ima $4,000.000 in prebitka $1.108.027.03. Dalje poglejte Stulement od septembra 1015. * ¥ ¥ ¥ M ¥ ¥ ¥ v ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ t l l ¥ t $ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ t ¥ ¥ ¥ ¥ $ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ 4' ' POŠILJAMO DENAR V STARO DOMOVINO HITRO, VARNO IN CENO. SPREJEMAMO DENAR V HRANITEV IN PLAČUJEMO OBRESTI. VSAKA ULOGA IZPLAČUJE SE NA ZAH¬ TEV BREZ ODKAZA. INOZEMSKI ODDELEK, VTEMELJEN PO KONZULU MAX SCHAMBERG & COMPANY PRODAJAMO PAROBRODSKE LISTKE ZA VSE PROGE, KAKOR SAME KOMPANIJE. NAVODILA, SVETE IN VSE POTREBNE TISKOVNINE POŠILJAMO BREZPLAČNO. Našega lastnega poštnega urada poslužuje se na tisoče naših rojakov, ker se jim pisma ne izgu- bujejo, tudi ako se isti večkrat selijo in preme- stujejo. — Pišite v domovino naj vam pošiljajo vaša pisma na našo banko. — Pošteno delo, toč¬ nost in varnost je naše geslo. ★ * * * * * A * A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A A * A A A A A A A A A A A A A A RESOURCES Loans and Discounts ... $ 9,297,029.84 Overdrafts U. S. Bonds, at Par. ... Otlicr Stocks and Bonds Real Estate, Fumiture and Fixtures . Casbonhand$l,520,470.90 Dne from Pittsburgh Banks ... G95.014.84 Duc from other Banks .. 2,039,450.22 L)ue fromTreasurer U.S. 287.30 3,001.000.00 4,300,088.22 1,178,104.17 4,910,941.90 _198d)00d)0 $23^51,451.49 LIABILIT1ES Capital . $ 4 , 000 , 000.00 Surplus and Profits . .. 1,108,027.03 Rescrvcs t-, For Intcrcst and 5 f * Taxes -$ 24,224.15 SpecialRcscrve 295,988,1)4 320,212.69 Dcposits . 14»581,711^ Circulation $3,500,000.00 I,ess Duc from O. S. Trcas 18,500,0 0 3,481 hOdOR $23,551,451.49 • OFFICF. RS FtNLEV. Ghairman of Board L A W RENČE E SAN im i> • , • mAJNDS, 1 resident , _... j. resiaent FRANK F. BROOKS, Vice Prcsidcnt GL YDE C. TAVLOR, Assistant 1'HOS. C. GliTGGS, Assistant AVM. F. BENKISER Assistant Caslii, !r to 1 uu, l Cashicr W. Ml fosiliUlit J - FR ANK, Assistant Ma"- F ° r '^" 1 V VSAKEM SI.UCAJU OBRNITE SE NA TO, ENO OD NAJBOLJ ZNANIH IN NAJGLASOVIT1H BANK, NE SAMO V AMERIKI, TEMUC .... NAŠ NASLOV V ANGLEŠKE M ^ JEZIKU SE GLASI: Po CELEM svetu „SLOVENSKI NAR6D“, 30. decembra 1915, r '■ ‘"'-A '• ‘ - NIHILISTINJA, f —_ i^ (Roman iz življenja.) i % Za „S1. N.“ — r. • (Nadaljevanje.) In res je že pričelo zlatili sobi¬ ce iztočni horizont in petelini so že peli, ko smo dospeli v Jadrino. Cerkvena vrata so bila zaprta. Plačal sem vodnika ter ga odpu¬ stil. Nato sem pohitel v stanova¬ njc duhovnika. Tam sem izvedel, da so pač pri¬ šli svedoki, ne pa Maši iu njena služkinja. Po večurnem čakanju so se svedoki zopet vrnili domov¬ in pop s svojo družino je legel k počitku. Vzel sem nove konje ter se od¬ peljal v Kudinovko. Polnil me je smrtni strah glede usode Mašo. Mislil sem namreč, da je poginila v snegu. Ona pa ni postala žrtev razil iv- janih elementov, temveč hudobije vraga v človeški podobi, kar sem moral izvedeti od nje same. Ona je stopila oni večer v troj¬ ko. ki je čakala pred parkom kne ginje ter je dospela po kratki vožnji do kapelice, ležeče v pol¬ temi. Tam so jo sprejele tri priče. Kmalu nato je prišel tudi oni. katerega je smatrala Maša za me¬ ne. Stopila je z njim k altarju in poroka je bila v par minutah kon¬ čana. je rekel nato sli. S hripavim glasom je vpraša¬ la : ..No. Ivan Krist i ja novic, iu kak je bil konce? Kdo so bili pomoč¬ niki in vprizoritolji te nesramne komedije ?“ ..Služkinja Maše, zelo čedna de¬ klina, po imenu Barbara, je bila zapeljana od grofa ob priliki ne¬ kega obiska, katerega je napravil slednji v Kudinovki. Bila je na skrivnem njegova metresa in tu¬ di orodje pri izvršitvi peklenske¬ ga načrta nad Mašo. Podlo bitje je grofu vse izdalo. Ta je s svoji¬ mi ljudmi počakal trojko s sinom Cirila. Slednjega so potegnili z vo za, zvezali ter pustili ležati. Na¬ šlo se ga je šele čez tedne zmrz¬ njenega v snegu. Konje s sanmi pa se je pognalo v stepo. Nato je prišel Trojckurov ko¬ čija/ s trojko svojega gospoda v Kudinovko. Maša je brez vsake skrbi vstopila in trojka jo je od¬ vedla v Pakrovskv. mesto v Ja- drino. Maša se je vrnila zjutraj po poroki na vse zgodaj v Kudi¬ iiovko ter je kneginji vse pove¬ dala. Kmalu nato sem prišel tu¬ di jaz. Zlomljenega srca sem se moral posloviti od Maše, ki se je s svo¬ je strani odločno branila biti že na Trojekurova. Kneginja ni ko- nečiio več silila vanjo. •laz sem šel v inozemstvo in Trojckurov se je vrnil v Pariz, j Kneginja pa je od tedaj naprej j označila napram (prijateljem in j znancem slednjega kot bodočega j soproga Maše. Pismo kneginje v u j cini tako sovražnega grofa Trojekurova. Takoj je padla v nezavest. Ko se je zopet prebudila iz glo¬ boke omotice, se je nahajala v spalni sobi grofa iu ob njegovi strani. Bila je njegovi žena. Pripovedovalec, ko j ega glas jo postal pri zadnjih besedah zamol¬ kel. je utihnil. Nahida pa. ki je že davno vr¬ gla cigareto proč ter pozorno po¬ slušala, se je naenkrat dvignila. Iz oči so se ji vsipale strele, ust¬ nici sta drhteli in roki sla sc tro- ,.Poljubila se‘ svečenik. Maša je obrnila svoj obraz pro- ki me je dohitelo v Parizu me jo li ženinu ter je z grozo spoznala (poklicalo nazaj. Vsebina tega pi¬ sma pa mi je skoro vzela razum. Kneginja mi je namreč sporoči¬ la, da je zakon neveljaven, ker g-a ni posvetil duhovnik, temveč neki služabnik Trojekurova. Tro- d uh ovni k pa ni kot služabnik Trojekurova, člo¬ vek. Ici je bil sposoben vsakovrst¬ nih hudobij. Ta služabnik je poleti, ob pri¬ liki nekega obiska Trojekurova v Kudinovki, zbolel na logarju in Maša mu je stregla z vso požrt¬ vovalnostjo. Kljub temu pa je moral umreti in na smrtni poste¬ lji je priznal kneginji celo peklen¬ sko prevaro, v kateri sta igrala on in Barbara glavno vlogo Kneginja me je v teni pismu ro¬ tila, naj pridem takoj domov, če je moja ljubezen do Maše tako ve¬ lika kot ji slednja vedno zatrju¬ je. Mogoče se bo še vse obrnilo na dobro in jaz bom gotovo tako ve¬ likodušen, da bom pozabil, kar .je Maša brez vsake krivde. Obe¬ nem me je pustila kneginja vede¬ ti, da ni še svoji pastorki sporo¬ čila skrivnosti strežaja. da pa jo prepovedala grofu nadaljnc obi¬ ske na Kudinovki. Takoj sebi odpotoval iz Pariza. Žalibog pa je malo dni, katere sefu-.potreboval za- potovanje, za¬ dostovalo za dovršitev pričete ža- loigre. Na večer sem prišel v Kisteuov- ko ih ko sem hotel priti prihod¬ njega jutra preko reke, sva našla jaz in Ciril, ki je prevzel posel brodarja, truplo Maše. Poiskala si je smrt, potem ko ji je Troje- kurov, ki jo je zalezoval, poroglji¬ vo pojasnil resnični položaj glede skrivne poroke. Maša je bila glo¬ boko užaljena ter je šla v smrt. Zadnja njena pismena prošnja na mene je bila, naj se osvetim nad peklenskim Trojekurovom. bil nihče drugi f sc je Trojekurova prevedlo v blaz¬ nico kot neozdravljivo' uniobolne- lU boste ostali v ;e ne odločim za življenje pa bo Maščeval bom I van je umolknil. Nahida je težko sopla in v nje¬ nih očeh so 'lesketale solze. Več minni sta sedela oba ter sla molče zrla drug v drugega. Nato je po¬ nudila Nahida pripovedovalcu preko mize svojo ozko roko ter se mu zahvalila, da je maščeval ubogo sestro. Nato je vprašala: ,,ln kaj mislite storiti sedaj, K ristijanovie t Kistenovkif ‘ ..Da. dokler se kaj drugega. Moji posvečeno osveti. Mašo nad celo družino tega ro parja ter tudi uboge in zapuščene nad njih izkoriščevalci. Vloge so že razdeljene in ples se bo v krat kem pričel. ,,Ali bi me mog boju kot svojo zaveznico vprašala Nahida ; — ..gorim po- željeuja, da se maščujem radi kri¬ vice, katero se je izvršilo nad mo¬ jo ljubljeno sestro. ..Vsak nam je dobrodošel'*, sa je glasil resni odgovor. ..Vložki ali. ženska, berač ali kik-ginja, vsaka roka, vsako srce more sodelovati, da se stre okove, ki tlačijo člo¬ veštvo* *. ,.Dobro, o tem bova govorila še pozneje**, je rekla Nahida, ..Ali odpotujeta z menoj v Kudinovko, Ivan Krist.ijanovič, ali ostanete tukaj 1“ v ..Imam še opravke v Moskvi, a vam sledim jutri ali pojutršnjem, gospa baronica**. , ..Torej odpotujem še to uoč“. ga s čudnimi znhmeuji ter zlat pr¬ stan : ,.Nahida, okolica Kudinovko in Pakrovski je sedaj zelo nevarna. Tu je tajen potni list. ki li bo pre¬ skrbel prosto pot v slučaju, da bi/ se tvoj voz spotoma ustavilo, če bi prišla v zadrego- ter potrebova¬ la pomoči, položi prst-ap v dolbino mogočne lipe, ki stoji na koncu parka v Kudinovki in jaz ti bom takoj prihitel na pomoč". Ivan je pozvonil. ..Ali se je mo.j voz vrnil ? ..Da. gospod**. .,Torej pojdi, Nahida. je rekel Ivan ter ponudil baronici roko. Streža.j kateremu je dal Ivan zlatnik, se je globoko priklanjal in par se je odpeljal. - (NadoljcvhhBjl ___Trn ., ()7. 2. k. Po Prelec Fran, pes. M ( ' (| rfm j cll- sto.pui. 97. -1. 1 1894. P- P- 189!. ranjen, lov. lov. baon )c, 1885. ujet. porabiti v tem ' j e jek uro v je namreč*' prišel istega dne s par ljudmi k duhovniku v Pakrovskv ter ga znal >, obljuba¬ mi in grožnjami pridobiti za to, da jo posodil duhovniško obleko za poroko, ki naj bi se imela vršiti isti večer v .dotieni cerkvi. Troje- kurov je namreč rekel duhovniku da bo privedel s seboj nekega v ■ i .... , Pii teh besedah se je Nahida la prošnja mrtve se je izpolni-! . . .. , . , . , , s dvignila, la, se predno sem izvedel za n .jo. i Grof se je hotel na večer dneva,I ..Torej ostaneva zvesta zavezni¬ ke smo našli truplo Maše, vrniti ka, Ivan**, je rekla ter mu poivu- nazaj v Petrograd. Moral je pre- dihi roko. Slednji jo je prijel za ko reke. V kočici na brodil, v kav roko ter rekel z bliskajočimi se tero sva položila truplo Maše. sva očmi: ga pričakovala ter ga nato prive-j ..Do smrti. Nahida!" zala z mrtvim truplom na brod.j ..Potem’ mi daj bratovski po- Poprc.j pa sem ga označil kot naj- ljub". večjega podleža ter mu odbil s se-j Ivan. ki je zardel vsprieo tega kiro prve tri prste desne roke. poziva, je pritisnil vroč poljub na Brod Se je ustavil v okrožnem me- kipeči ustni baronice. Nato ji je slu. ki leži najbližje lvistenovki. rekel s tihim glasom, doči.m ji je I van je spremil baronico v njen hotel ter večerjal v njeni družbi. Krog polnoči .je Nahida odpoto¬ vala proti jugu. sama, ker je od¬ klonila spremstvo Cirila. OSMO POGLAVJE. Oporoka matere. Potekla sta. dva dneva, odkar ,je dospela baronica srečno v Kudi¬ novko, posestvo kneginje Dama- rov. Stara, častitljiva dama, milega obraza in osivelih las, je pozdra vila Nahido ob njenem prihodu kot mati ter jo je glasno jokaje večkrat pritisnila na svoje srce. Ni še popolnoma okrevala od bo¬ lezni. v katero je padla ob-priliki smrti (Maše ter dogodkov, ki so sledili nato. Prvi dan je pripovedovala Na- hidi s solzami v očeh o podrobnej¬ ših' okoliščinah Mašinega samomo¬ ra. ki so citate!jem že znane. Iz pripovedovanja kneginje pa je Nahida spoznala, da kneginja ni vedela, kdo je privezal truplo Ma¬ še in grofa Trojekurova na brod. Kneginja si je pripisovala sama sebi glavno krivdo. Baronica je na ljubeznji način napela vse sile, da pomiri knegi¬ njo, a ta je trdovratno zmajevala z glavo ter vedno ponavljala be¬ sede, s katerimi se je obtoževa¬ la samo sebe: Primožič J os., pes Tolmin, Cirkno. Podgoršek Siimon, 7. Ptuj. Sedhiše (Bisjk, Tomsk. Rusija.) Prutch Alojz, top. FIIR- 3. bat. Radgona. Lichendorf. 189 1. i Pongeršič Josip, tit. korp odd. str. pušk 2. Krško, lina, 1884. ujet. Papež Ivan, piš. j>. p. 17. 7. k. Čr¬ nomelj. 1894. ranjen. Pauc Karl, peš. j>. p. 47. ško, Si’. Jernej, 1894. Pečar Matevž, peš. p. p. Ljubljana, Črnuče, Pečenik Matija, peš. j>. p. 17. 1. k. Ljubljana. Horjul. 1893. ran.j Pečnik Peter, peš. p. p. 17. Kranj, Sora, 1889. ranjen. Remic Josip, pes. p. p. 97. 2 k reč, Molil ni, 1894. mrtev Rojač Anton, peš. p. p. 97 Kop.er. Pavu jan, 1890. ra H Ravnik Fran, peš. p. p. 17 str. pušk 2. Radovljica, guM ... 1892. «««♦ 1Str '- p. P- 1 *• Vel. Do- 4. k. Kr- ranjen. 17. 4. k. 1894. ran j. inet. 0. . !' k. JI1 ,|C|| 4 k. mrtev ranj P- P- 17. 4. L Mihaei-Stopij G. k. 17. 4. k 17. 4. k tu jej duhovnika. dozdevni Tam se je Mašo pokopalo, doeiin izročil kos nta, jiopisane- (Dalj e jn-ihodn j-ič. Peer Anton, peš. p. p- 17. 1. k. Ko¬ čevje. Fara. 1892. ranjen. Pcnca Jos., peš. p. p. 17. odd. str. pušk 2. Nevomesto, Nussdorf. 1892. ujet. Peterka Fran, peš. p. P- F k. Kamnik. Moravče, 1894. ranj. Peternel Ivan, peš. p. p. 17. 4 Kranj, Selca, 1892. mrtev. Pfajfar Fran, peš, j>. p. Radovljica, Boh. Bistrica, ujet. Pirc Blaž, peš. p. p. 17. 6. k. Lo¬ gatec, Črnivrh, 1888. mrtev. Plešep Tomaž, peš. p. p. Kranj, 1-892. ranjen. Pokrajec Ivan, peš. p. j>. 17. 2. Kanfanar, Rovinjsko Selo. r. Porenta Ivan, gefr. p. p. 17. 8. k. Kranj, Staraloka, 1893. ranj Potočnik Anton, peš-, p. p. 17. 1. Kranj, Selca. 1894. ranjen. Potočnik Ivan, peš. p. p. 17. 4. Radovljica, Bled, 1894. ujet. Praznik Ig-nsc, peš. p .p. 17. 7. Litija, Gradišče, 1894. ranjen. Prelesnik Fran, peš. p. p. 17. 8. k. Kočevje, 1893. mrtev. Prelesnik Ivan, peš. p. p. 17. 3. k. Kočevje, Ribnica, 1890. ranj. Pucelj Matija, peš. p. p. 17. 7. k. , Novomcsto, Toplice, 1893. ranj. Puš Anton, peš. p. p. 17. 2. k. Ljubljana, Grosuplje, ranjen. Pust Ivan, peš. p. p. 17. (i. k. Ko¬ čevje. Dolenja Vas. 1891. ranj. Ravan Fran, peš. p. p. 97. 4. k. P«. ■: stojna. Podkraj. 18-94. ranjen. Ravnikar Fran, peš. p. p. 47 . • Krško, Sv. Križ, 1893. Resman Ivan, korp. p, p. 17 , Radovljica. Breznica. 1893 r Roblek Andrej, peš. p. p. 1 Kranj, Preddvor. 1893. Rogel Alojz, | eš. j), ji. 17. : vomesto, Treffcn, 1893. Rotar Frank, j>cš. Novomesto, Sv. 1892. ranjen. Rozman Vinko, korp. p. l7 j k. Radovljica. Gorje, 1891. Šabec Ivan, peš. dom. p. p . 5 ^ | c . Ro,stojna., Ilrenovica, 1892 r Samec Fran, peš. p. p. 97 . .4 j. Gorica. Kanal, 1884 ranjen. Šavnek Lorene, peš. j». p. 97 j , Gorica, Bilje. 1894. ranjen. Selič Josip, i»eš. p. p. 97. 7. ] ( . q 0 rim. Grgar, 1889. ranjen. Seljak Rafael, peš. p. p. 97 . o, j Logatec. Idrija, 189-1. ranj in^ Scpič Ivan, korp. j), p. 97 . g ^ Poreč. Buje, 1887. mrtev. Sever Fran, gefr. p^jp. 97 . g Ptuj. Šalofei. 1888. mrtev. Sever Vekoslav, peš. p. p. 97.2.1 Gorica, Rcifenbevg, 1892. Šinkovec Fran, jmš. j». p. 97. 2 . f Logatec, Idrija, 1894. ranjen, Širca Vencel, četov. p. j>. 97. c. t, Sežana. Pliskovica. 1889. ranj, Škamperle Fran, peš. p. p. 97. i le. Postojna, Niederhof, 1894.r, Škvarča Fran, pes. dom. p. p, 3 11. k. Trst. Opeina. 1894. ujet Štolfa Leop., j>eš. dom. p. p. 5.11. k. Sežana. Borje, 1892. ujet. Sufič Blaž, peš. dom. p. p. 5 , ]j, Šušteršič Fran, peš. Gorica. Podgora, Sajovec Ant, četov, Kranj. Velcsovo, Sartari Oskar, (»eš. Ljubljana. 1893. 1». p. 97.7. K 1885. ranjen 1). p. IT. 5. ki 1883. ranjen, P- P- 17 3.1 ranjen. ranjen. Selan Anton, I Kranj. Cirkl Semlič Filip, Ljutomer, 1 ranjen. »SLOVENSKI NAROD", 30. decembra 1915. MALI OGLASNIK. CLASSIFIEO AD’8' W«ntcd: latiorers- f„r mis luserilon ilomestie Iielp , t worfc .. | Inauirs«: (m frieuds elc . uther notice* .. ZA OGLASE SE PLAČA: Kdor išče: delavce- za vsakikrat . Služinčad .. . delo prijate),io itd- ib druge objave . —-7 — I l~ -BO -05 -25 -50 i 1 NASI TERITORIJALNI ZASTOPNIKI: Vji\ Calumct, Mich. in okolico: gosp. Dr, JOSEPH PLAUTZ. Za Mesaba Ranch: ' gosp. FRANK RANTASHA. Za Chicago in okolico: gosp. MIJO TRČAK. Za Ncw York in okolico: gosp. JOSIP LAPAJNAR katere rojakom najtopleje priporočamo. U p r a va. POD SVOBODNIM S 0 L N G E M, POVEST DAVNIH DEDOV. / F r. F i n ž g n. r. NAŠI LOKALNI ZASTOPNIKI. Frank Ambrož, Tooele, Utah. Jakob Ambrožič, Evelcth, Minn. Jos. Aidich, Mil\vaukoe, AVis. Joe Abel, Bloctovn Alah. John Andolšek, Cleveland, O. Max Arnšek, San Francisco, Cal. Anton Babnik, Eveleth, Minn. Jerry B. Bartl, Butte, Mont. Frank Bregar, Clinton, Ind. Tony Bakše, So. Chicago lil. Ignac Čeligoj, Kellog Idaho. Josip Celin, St. Marys, Pa. Frank Cerjak, Leadville, Colo. T .Chadez za Roliance, AVyo. Jos. Crainz, Indianapolis, Ind. Conrad Contz, Radiey. Kar.s. Joseph Dolinar za Brougliton, Pa, John Debelak, Eveleth, Minn. Leo Dolenc, Export, Pa. Tony Fedran, Litle Fails, N. Y. Peter Fugina, So. Chicago, Iti. Jos. Goričan za Chicago. 111. John Grsich, Calumet, Mich. Ant. Gačnik, Cleveland Ohio. Joe Gamaz, Puehlo, Colo. Joe Hribernik, Glencoc, Ohio. Frank Hrovatich, Virginia, Minn. John Jakše, Iniperial, Pa. Frank JanškoveCh. Peoria 111. Jerry Jerich, Pueblo, Colo. John Kočevar za Stcelton, Pa. Matija Kamin, Forest City, Pa, Jos. Koss, Pittsburgh Pa. Anton Komar, Milsvaukee, AVis. Frank Koren, Milwaukee, AVis. John Koron. Mihvaukee. AVis. Frank Lesar, Calumet, Mich. Louis Lesjak, Bridgeport, O. Frank Leskovec, Rittle Fails, N. Y. Mat. Leskovec, Girard, Ohio. Frank Likar, JOluistoAvn, Pa. Alojz Lindič, CTreensburg Pa. Frank Luzar, Indianapolis, Ind. Lovr. Mesarič, Al ihvaukee AVis. John Matecič, AV. AVinficld Pa. Ignacij Medvod, Colliinvood O. John Milčetič, Raukin, Pa, Mike Mulvvič, Ballio Midi. Ant. M. Papich, Stcelton. Pa. Mike Pavšek za BosnvcII. 1'h. John Pezdirc za Itcading, Pa. Andrej Pirc, Ely, Minn. Ivan Purnat, Llttlo Fails N. Y. Jak Potočnik, Ilostcttcr Pa. Frank Pucelj, Aurora, 111. Rudolf Puzclj, Barbcrton, O. Frank Rcpenšek, At ihvaukee, AVis. Matt Reven, MoUndavlUe, AV. A'a. Frank Rotar, Tioga, Colo. Frank Smuk, Claridge, Pa- Anton Sakrajšek, Sheboygam, AVis. Anton Sncllcr, Pittsburg, Pa. Jos. Stariha, East Helena, Mont. Joe Starina, Indianapolis, Ind. Anton Stavama, Cleveland, Ohio. Cyril Svetlin. IKuvea, Pa. Jo®, Simčič, Pittsburg, Pa. Peter Srnovršnik, Forest City, l‘a. Wm. Thomas, Pittsburg, Pa. Jos, Ulašič, Itcading Pa. Peter Ušaj, Durbln, Pa. R. Valto. Alihvaukoe, AVis. John Vesel, Alimeek, Mich. John Vodovnik, Sheboygan, AVis. Anton Zidanšek, Pittsburg, Pa. John Žust, Midway, Pa. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v Uittle Fails in okolici na¬ znanjam. da sem otvoril svoj salon na, S. Ann St., No. 4. V 3., Little Fails, N. Y. Moje geslo je: pristno pivo izvrst ne smotke in točna postrežba. Za kar sc priporočam za obilen poset. John Grdina. J BREZPLAČNO | jt pošljemo vsakemu- kdor nam % A naznani svoje ime, priimek in * g točen naslov, krasno potopisno T X knjižico okrašeno z lepimi sli- <* ♦{• kami- Pišite: *5* X Ctmard S. S. Co., Ltd. Y 21.24 State St- Dep. S- New York- .j. SLIKE Z BOJIŠČA. PRIHAJAJO VSAK TEDEN NOVE IN JIH LAHKO DOBITE POPOLNOMA BREZPRAČNO. kakemu našemu naročniku, ka¬ ni nam najde novega naročnika ti a j za pol leta in pošlje njegovo mc in naročnino (nnjinanjc 50c) id, upravo bode dobil na zahtev :ori imenovane bojne slike za polt¬ on brezplačno in poštnine prosto. pošten detave si lalllCJ ZHšiUZ v svojem pro¬ stem času neko¬ liko dolarjev na teden, ako se ta¬ koj obrne na upravo .Slovenskega gv a žJn čimum'r i r n" )ah , S ® lc ZaCel v 5esU fitevi,ki Srivouslcifca 'Naroda- KJor g.v zeli utati m m prejel šesto in nadaljnih številk, naj si jih naknadno mvroč) (Nadaljevanje.) Iiemi je sedla trudna na svleno blazinico in strmela v pečate na pismu, kateto je držala v rokali — nevedoč ali je v njem strup -— ali balzam. Cirila se je približala b gospodarici, sedla k nogam iti ji razodela neznano tajnost, da je Spiridion pomagat ©teti Iztoka in da je pobe¬ gnil z Epafgoditom z dvora. »Prejasna, cit a j! Videl sem. da je trla žalost tvoje srce. Razve- 1 1 i se °b besedah dobrega Epafrodita!‘‘ ,,Xe morem takoj. Moj duh je truden! Po senceh mi kljuje. Ciri¬ la, prinesi mi \'ode! In ti. Spiridion. kaj je moj dolg?" Evnuhu je zaigralo sreč in po sili mu je hotelo zažareti oko, ko ‘•e je domislil bogate, nagrade. Toda potujil je svojo strast. »Nisem tvoj služabnik; služim Epafroditu — in on uti poplača, trud. Predrznem se celo, da ti ponudim to zapestnico. Pri Artemidi, da despojna ne nosi lepše !‘ ‘ Evnuh je odprl škatljieo in ji ponudil zvita delfina. Trgujem sedaj v Solunu in v Topcr sem prišel z zlatnino, da sem mogel do tebe. Tako je velel Epafrodit". Irena je pogledala dragoceni nakit in zmajala z glavo. ..Ne morem sprejeti — ker bi ti ne mogla plačati. Resnično, ni¬ sem videla lepše pri despojni!" »Ne vprašam za plačo — prejasna — sprejeti moraš! To je uka¬ no, moja ukana — da sem mogel do tebe. Cirilo vprašaj! Stvar je dra ga — zelo draga — ampak za Epafrodita je to smet, ki jo vrže v morje, da podraži ribice". »Torej bo moral plačati on? Težko zame!" »Njegova Amlja, prejasna, njegova sveta volja! Prišel je Numida prinesel pismo iz Aten in govoril besede: — Nesi, Spiridion. to pismo v Poper k 1 renči! Čuvaj je kaktjv se čuvaš smrti in pogubljenja. Ne boj se stroškov! I uuti sta ter©v so prah — pena — samo pismo izroči! — In narokvica je — ukana, je pena na poti do cilja. Za teden dni se zopet oglasim pri tebi - in sprejmem morda odgovor?" »O predobri Epafrodit! — Pridi! Toda varuj se izdajavcev!" »Teofil mu ni bil izdajavec nikoli! —r- Poslej sem namreč Tcofil, bogoljuben trgovec iz Soluna — mojega pravega imena ne izgovori, prejasna, niti v sanjali — in kakor nekdaj na dvoru služim zvesto Epafroditu". Tedaj se je Irena domislila mošnjicc zlatuikov, katere ji je po¬ slal Azbad s pismom. »Plačati ne morem — pa vzemi to, kar imam!" Spiridion je sprejel kleče mošujico, poljubil Ireni roko in odšel za Cirilo iz hiše. Ko je bil že uti ulici, je skrbno potelital mošnjiček. Njegov spačeni bruz je oblila čudovita sladkost. »Pri Merkurju, ta teža diši po zlatnikih ! O — o —- Teofile — mo¬ dro trguješ!" Ko se je sužnja vrnita v kubikul do Irene, je slonela ta na mizici in gledala na pečate Epalroditovcga pisma. »Gospodarica!" Cirila se je stisnila k njenim nogam in z zvestimi očmi motrila Ireno. »Zakaj je žalostna moja prejasna? Obiskal te je Krist s svojo ljubeznijo — in ni radosti na tvojem licu?" »Cirila ti ne veš. kaj se je zgodilo, ko si bila odsotna. Poglej in preberi!" Pokazala je s prstom na tla. kjer je bilo poteptano Azbadovo pi smo. Sužnja je segla po njem in naglo eitala. »Ne zaupaj, prejasna! Azbad je slepar!" »In stric Eustikf ‘ »Stric Rustik — " je ponovila sužnja. »On gori za Bizanc. Če me odpošlje na dvor ? O, Cirila, kako stra¬ šna bo osveta despojue!" ..Ne boj sc, prejasna ! Krist —■ Vsevladar — te je otel iz Bizanca, otme te iz Topcra, ako Azbad ne laže. Toda on laže. Nastavil ti je zanjko. Stric te ljubi in te ne izroči dvoru". »Da bi mogla verjeti tvoji sodbi! Mojc srce sluti grozo!" Cirila je sklenila roki k molitvi. V njenih žarečih očeh je kipe lo svetega upanja. S skrivnostnim glasom je začela izrekati božje obljube pravičnikom, kakor jih je brala a- psalteriju -- — »Kdor prebiva pod varstvom Najvišjega — ga bo obdal s ščitom. — Izpeljal ga bo iz zanjke, ki so mu jo nastavili. — Nepoškodovan pojde preko baziliskov — in njegova peta bo poteptala leva in diakona - —" Irena se .je dotaknila prvega pečata na pismu. Počil je vosek, do. taknila se je drugega, svilena vrvca je zdrsnila s pergamenta, prsti so se ji tresli, vsa duša ji je obvisela na lepili črkah, katere je spretna roka trgovčeva. Sužnja je utihnila; gibale so se samo ustnice v molitvi, njeni po¬ gledi so s strahom in upanjem viseli na očeh gospodarice, ki je pričela brati v perganmentu. Prejasna dvorjauica, ljubljena hčerka Irena! Umrl sem. utonil v Toperovili vodah s svojo najboljšo ljubljenko _ prekrasno brzojadrnico. Na dnu morja mi stavi epitaf, in jaz šepe¬ tam nanj napis: Epuphroditus in pače et in Christo. "N miru počivaj trgovec •— Epafrodit! — Živi pa naj oče Irene in Iztoka! Umrl sem Bizancu, umrl dvoru — da živim samo tebi in tvojemu vrlemu junaku, kateremu dolgujem življenje. Ko ne bi bilo njega, bi bile moje kosti že davno sprhnele pod mrzlim Ilemom. Irena, hčerka moja — tako te bom poslej naziva! — bogato me je blagoslovil Bog. in jaz mu bom hvaležen za to s tem, da ščitim tiste, katere preganja peklenski dra- kon na tronu bizantskem. Sprejel sem boj; izvojujem ga do koncu. O koliko solza sem videl v provincah, kjer izžeipa despotova ro¬ ka živo kri iz teles ubogih podanikov! — Po zidu cerkve svete Sofije s,- cede krvave srage narodov, iz biserov blestijo solze. Božja modrost se ne veseli darov katerih sc drži kri ubogih. Prišli bodo veki iu gle¬ dali bodo grozno prekletstvo nad stavbo, katero zida oholost sebi — ne Bogu. Večja bo sramota te hiše božje, nego je bila sramota jeru¬ V'duhu te Medani, ko bereš te vrste, kako ti drhti nežno telo v trepetu in grozi Nc boj se! Krog mene ni izdajaveev. Glasno lahko uroki in ja jo v Atenah moji prijatelji Bizanc - in nase kletve ne se¬ glo preko morja do Proponte. Tudi pričujoče pismo izročim v var- ’tvo zvestega N amide, kateri si da prej iztrgat, živo srce iz prsi. ka¬ kci" bi’ dovoSf nepoklicanemu ca pogled v pismo. Jutri odpotuje na jj e ga prijatelja v Solun, lam biva Spiridion evnuh - trgovec. Tise čudiš! Čudi se - pa ne plaši se. Tudi njemu lahko zaupaš brezpogojno. Kupi! si je z mojim denarjem laso iu za¬ čel trgovino. — Izdajstva se ni bati. Strah pred muka m i m smrtjo mu veže grlo. Zakaj brez njegove pomoči bi bil težko otel Tztoku — i„ -to na dvora vedo, ker jc tisto noč izginil. Njegovo grozno slo za, r“ £ S uthStSič Lrudas»** ***** «•«** * m * »•«* Most, beži iz Topcra in se skrij pri Spiridionu. Sicer upam na strica, 1 ki te gotovo ljubi. Kdo bi te ne ljubil, angel? Kljub temu pa nisem v Bizancu si vlačugarila z barbari, s pogani! Sramota!" V Ireni se je prebudil ponos, ki ima korenine v neoskrunjeni po¬ štenosti. Zravnala se je, uprla oči v strica, solze so hipoma usehnile Izpregovorila je ponosno: »Kdor je govoril to, brezstiden lažnivce! Moja vest jc čisla!" brez Strahu. Trgovci trdijo, da je stric strog in ©krut prefekt, da go¬ ri z.a despota da jc slavohlepen — in to je nevarno zate. Bodi pre¬ vidna ! Jaz bivam sedaj blizu akropole. Na ucroplanu žalujejo modrija¬ ni, ker je Justini jan zaprl vse stare modroslovne šole in zažugal kazen vsem. ki prekršijo ta zakon. — Plato in Aristotel sc dolgočasita, ker ni učencev, da bi se zbirali krog učiteljev. Vse čuti — kmet iu uče¬ njak — težko roko despotovo. Nebo že mora plesti bič za takegč vla¬ darja. In glej, hčerka moja, neke slutnje so se ugnezdile v mojo dušo. Noč in dan mi govori čudoviti orakel v prsih, da je Krist po¬ zval barbara Iztoka, ki naj udari na one, kateri skrunijo blagovest z dejanjem in življenjem. Junak, kakor on. dvigu© narode onstran Donave in prihrumi nad mesto, da so maščuje za krivice. I eru.j, da sc bližajo dnevi, ko boš trpela in trepetala zanj. Toda zaupaj! Epafrodit nc leže k pokoju, dokler ne vidi združenih onih dveh. katere mu je izročila usoda v varstvo. Da izvršim to nalogo, zato sc napotim Čimprej v .Solun. Moje sta¬ ro srce se jc ogrelo ob vajini ljubezni. Brezmejno hrepenim po tebi. Bodi srečna, bodi zdrava! Upaj nanj, ki je vreden tvoje ljubezni. Iz¬ tok te uc pozabi nikdar! Da bi le slutil, kje si, prišel bi bil že pote. toda v noči, ko sem ga iztrgaj iz zob leopardinje — despojue sem mu prisegel, da te čuvam jaz — in da te jaz izročim njemu. Ali je še prišel čez Donavo? — Nisi cula ničesar o tem? — Na¬ dejam se, da ti že veš. Do mene še ni dospelo poročilo. Toda prepri¬ čan sem. da se je otel. Zakaj konji so bili nedosegljivi. Končavam. Odtod ne dobiš več pisma. Vidiva se v Topcra ali v Solunu. In tedaj bo najina radost \’clika. Pozdravlja te tvoj oče — Epafrodit. Ko prečitaš pismo, sežgi ga nemudoma. Niti trenotek ne sme bi¬ ti shranjeno pri tebi". Ko je Irena prebrala list, so postale njene globoke oči vlažne. Vse lice ji je bilo razpaljond, prsi so se dvigale v radostnem razburje¬ nju, prijela je Cirilo za glavo in dvignila k sebi ter jo strastno obje¬ la. Sužnja se ji ji' iztrgala, razplakala se od radosti, pokleknila pred podobo Bogorodice iu obljubila petero strogih postov v zahvalo, ker sc je vzradvala njena gospodarica. Irena je pa takoj v sveti pokorščini prižgala ob svetilki dehtečo plamenico in uničila pismo. Pepel pa je skrbno zbrala in ga spravila v zlat amulet, ki si ga je obesila lia zlati verižici krog vratu in ga čuvala kakor svetinjo. Tri dni nista govorili Irena in Cirila drugega kakor o Epafrodi¬ tu in Iztoku. Šepetajo sta izgovarjali imeni pod terebinto na vrtu — zvečer poklekali pred ikono Bogorodice in prebirali psa J ter. Le vča¬ sih se je dvignil strah pred prihodom Rustikovim. Ali to je bila samo drobna meglica, ki jc hipoma preminula pod žarkim solnemu sreče. Na večer tretjega dne so naznanili signali čuvajev povrat pre¬ fektov. Irena jc hitela stricu nasproti v atrij in velela prižgati luči. Rustikovo lice je bilo mračno in utrujeno. V Bizancu je pono¬ čeval, iztrošil s prijatelji mnogo denarja in pot ga je tudi zmučila. Irena se je preplašila mrkega pogleda. Rustik jc ni sprejel prijazno, ni segel po njeni roki, da bi jo potegnil k sebi in poljubil na čelo, ka¬ kor sicer: »Za menoj!" jc.velel osorno. Kakor Splašen golobček jc šla brezslišna za trdimi stričevimi ko¬ raki. Ko sta bila v stanu, sc jc obrnil prefekt proti Ireni. »Hinavka !‘ ‘ Irena je vztrepetala, na lice sta ji pritekli dve solzi. »Stric, zakaj si tako krut?" »Hinavka !" jc ponovil še ostreje. »Doma klečeplaziš, bogomolka, „Azbada ne bom ljubila nikdar, ker se mi — strnil!" »Ne govori, da ne izzove«.uioje jeze! Skrunila si čast dvora, zavr¬ gla ljubezen konjeniškega poveljnika Azbada — in lazila za poga¬ nom". »Tn vendar boš njegova žena ! To je volja svete despojue — to je želja Azbadova — to je moj ukaz!" »Nikdar! Umrjem rajši!" »V jutro se takoj vrneš na sveti dvor. Odkoder si utekla. — Hi mivka! Sedaj ne utečeš več, ker te bo čuval prefekt Rustik!" Ireno je spreletela zona, kolciia so se ji pošibila, iu zgrudila se je pred stricem... Počasi, v grozni boli so se ji izvili iz prs vzdihi: »Stric... ne umori me — Usmili se me — O Kriste. Nato pa so onemele njene ustnice, krčeviti stresljaji so gibali nje¬ no telo. .. Prihitela je Cirila. Dva sužnja sta dvignila napol oueVreščeno Ireno in jo odnesla v njen kubikul. Vojska Sloveuov se je po bitki z Anti vračala zmagoslavno proti S varimo vem gradišču, da opravi pod lipo bogovom obljubljene obete. Ozračje so pretresali divji kriki, iz hripavih grl so sc usipale, boj¬ ne pesmi, drhal se je od veselja pretepala med seboj do krvi. Sivi curki plešočih in rajajočih mladcev' s6 drli skozi loge in široke stepe. Goste gruče možakov so korakale s ponosnimi skoki skozi drn. nad tere so Sloveni zarobili v boju. Zvezani, osramočeni in osuvaiii so sto¬ pali bratje — med brati, sužnji — med svobodnimi. Iztok je jezdil z Radom in s kou.jico za seboj v dolgem presledku za vojsko. Njegovo uho ni razIoecAmlo besed posameznih vzklikov. Čili je samo, kako sc je valil pred njim radosti in zmage razbesneli veletok naroda, da je zemlja bobnela, da so gozdovi vršali in je je¬ čal vzduli. Zavedal se je dobro, da je zmagal samo on. Potolkel je Hune, razgnal Alane, zaveznike Autov, potolkel izdajavca Volka — bil od vojske češčen in ljubljen — in vendar ni bilo veselja v njegovem srcu. S studom je gledal krvava kopja in počrnele sekire, katere jc umaza¬ la bratska kri. Njemu se jc tresla'roka. ko je otrl meč ob rosno travo, da je moral zamahniti po Volku — izdajavca —~ a vendar bratu. Saj se ni rodila zločesta misel v Volkovi glavi. Vsejal jo je sovražnik lunj uš. Zato je jezdil Iztok molče. — Njegov konj je povešal glavo, kakor bi čutil, da se tudi gospodarju usipajo dolgi lasje na čelo z razkrite glave, ki se je zamišljena dotikala z brado mrzlega oklepa. Njegove misli so hrepenele asc iu se a-sc zbirale kakor solnčni žarki krog edi¬ nega gorišča -— kako zedini razprte brate, kako jili strne v mogočno vojsko in z njo pribori ugrabljeno'zemljo onstran Donave, udari še dalje preko Ilema. zagrozi samemu Bizancu in poišče potem Ireno — da se z njo raduje življenja. Prisegel je pri nebu. pri v-e ' bogovi n. pri belili kosteh svojih padlih bratoA’ in pri Kristu, katerega moli Irena, da ue leže prej k pokoju, dokler ne objame zopet Sloveti v lju¬ bezni Anta. vv Ko se je bližala vojska gradišču, je naraščal hrup, kci so se Voj¬ nikom pridružile devojke iu žene. Kdorkoli je utegnil, je pustil kočo, ujel ovco ali kozliča. natočil medu v buče in hitel za vojniki. da ptaz- BB □e BS as m BS BS BS SS BS BB Kašelj in hripavost prideta z mrzlim vremenom, ter jih jo tc/.ko odpravili., Njihovo zdra¬ vljenje zahteva hitre pomoči in rabo kakega zanesljivega zdravila. EVERA’8 Balsam for Lungs (Severov Balzam za Pljuča) r,o rabi pri zdravljenju prehlada, kašlia, hripavosti, vnetja sapnika in oslovskega kašlja že prot oklih pet in tri¬ deset lot. Jo zelo izborni tešilni pripravek. Njegovo rabo priporočamo vsirn m.adim in starim, otrokom in odraslim. Cena 25 in 50 centov. Intel seta »mtli k:i-.-lj. pife c. Frank AAtcl-i. ir. Elk Kivcr, Minn., ter tem kupil steklenico Sevcrove^n Kslziinin z„ 1 ljucn, m prodno setn zn porul.il celo Moklonion popolnoma izginil. Jaz setn (13 let st.u- ler c počutim. jo kašelj zdravega BS BB □n BS Kupite SEVEROVE PRIPRAVKE od vašega lekarnarja. Zavrnite nadomestitve. Ako var. le¬ karnar ue more založiti, na¬ ročite jih od nas. . ZAPEKA, medla glavobol, o* niotiea. '.jetrno pri¬ tožbe. zlntcnica in žolčriica se vdajo zdravljenju, ako se rabijo kakor na¬ vedeno v navodilu ^EVERAS ^ Livcr Piliš (Sevcrovo Jetrne Krogljice). Cena 23c. W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa. B BICT P O p & 1 1 ' I 'J . 1 1 r I ! 1 \ P TO P C CTgra^JilliL. u: JjTO rr ja;^Hg TTTm n r: m ta g B O GTO B g P P cmnsagiioB El q m i iiomrariTr? rrcmT y r' r TfT ^'TmTi .fmTTT^TrrTTrrvr? r i q q p ^ ^ ŽEPNO PERO PEGAT imm !!1 Z IMENOM IN PRIIMKOM SAMO ZA NAŠE NAROČNIKE. Napišite svoje ime im priimek, pošljite 50 e. na upravo lista, na\'edite svoj ločni naslov, m naročilo se bode takoj izvršilo. J.PBPd¥IE CLEVEIAND.GHIO 2537 St. Clair Ave. Prva slovenska veletrgovina domačega tropinovca in domačega vina. Domači tropinovce po gal. $3.00; 3.25; 3.50 Domače belo vino, galona po $1.00 in $1.50 Domače rdeče vino, galona po . 50e in $1.25 Za vse druge nasvete si- obrnile ustmeno ali pismeno na: [ JOHN POPOVIČ vN 2.'R7 St. Clair A /pe ijel nuje v gradišču bučeče zipagoslaA'je., Rado ob Iztokovi strani je tudi molčal. Toda njegova glava sc nf bridke misli. Šlema ni skinil z glave. Zadovoljno je gledal blesteči oklep, ki je objemal njegove široke prsi. kjer so se odbijali solnčni žarki v belem srebrn. Kakor solnčna Inč na oklepu, tako je, gorelo pod njim v srcu. Smehljaj mn je igral krog ustnic, ko je v domišljiji že zrl zbor venčanih devojk. ki hite pevajoč nasproti zmagoslavni vojski. Na čelu cvetočega zbora jc gledal Ujubinieo, ki zardeva, kakor bi p)u|a zarja v njenem licu. ko podaja v vence zvite mladike bratu Iztoku in njemu, katerega jr Vzljubila hči slavnega Švarami Pre¬ stol je kratke dneve, ko jo povede na, dom, ko ji radosten razkaže ovce in stajo očeta Bojana, ki ho vsa enkrat njegova last. Nehote je nategnil ob teh sladkih mislih povodce, da je zahrzal žrebec pod njim in udari! veselo s kopiti oh suho dračje, ki je pod nogami radost¬ no zapoltljalo in se lomilo. Četrti dan odkar so zapustili bojišči*, so se bližali Svarunovein gradišču. Tolpa mladcev se je usula sozi soteske, hitela čez griče, da naznani prihod vojske. \ eselje ji' kipelo, ohripeli glasovi so udarjoh v davorije, rogotrobci so z bučečim trobenjem glušili pesmi, živina je žalostno mreala, kakor bi slutila, da se bliža ■ mestu, kjer pade na žrtvrnike in umrje pod nožem v brano Vojnikom. Oh solnčnem zatonu se je razširila pred vojsko dolina. Obdelano polje jo je pozdravilo. Iztok se je zdramil i/. globokih misli. Šiem je potegnil na glavo, popravil si kodre, dal z mečem znamenje, in vsa konjenica je udrla za njim. Krvavo žolti žarki tonečega sobica so pordečili prnje in sleme, konji so zarazgetali. Po kratkem diru se ji' dvignila groblja pred njimi — vtrjeno Svarunišče. Pridržali so konje. I se je strmelo na grobljo in čakalo, kdaj se .otvorijo vrata in se vsuje skoznje zbor venčanih devojk. prod njimi Radovan in sredi njih starosta a - svečeni- ški beli halji. Že so zavili prvi konjeniki navkreber, vojska se je vsipala po do¬ lini. ko se'otvorijo vrata. Skozi nje se pojavi Radovan s plunko, zn njim krdelo devojk. Rado je uprl sokolje oči v mladenke in iskal nje nega lica, jljeue bele haljice. Toda oba zaeno sta glasno vprašala Iztok in Rado: »Kaj je to? Morana!" Deklice so nosile namesto cvetja žalno razpuščene lase po rame. uih, Radovanova piunka je vzdihovala tako otožno, da se je Iztoku srce krčilo. »Kaj se je zgodilo ? ( e je ume! ta-e ! Ni ga v vrstah. Kje je Ljubiniea ? Tudi nje ni!" Gnana konju sla prhala navkreber, da .junaka zvesta čimprej o nesreči, ki je zadela gradišče. I' tem so'se že mladci, ki so tekli pred vojsko, razkropili med narod. Rogovi so hipoma utihnili, davorije so zamrle, naokrog se je razlegal plač žensk vojniki so obstali na me- stu iu gledali na grobljo gradišča, kjer se je bližal Iztoku stareclla- dovan. ytruna mi p lun k i je onemela z zategnjenim, otožnim glasom. Un- dovan se je sklonil potrt in uničen pfed Iztokom. Njegove oči so bile objokane. (Dalje prihodnjič.)