Sf. 48. A , N V Trstu, v sredo SO. novembra 1881. TefeaLVL EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za ljrimorsko. a I • V «. - (ra«i> vrti« n ununiU in poslanice) sarafianUo po pogodbi - 'V«w8.mm, reklam i-.,} j 1.1 ln^rat* prvina Upravni«! vo *vla Zonta 5«. prav cmo; pri kratkih .glasil, z drobnimi Črkuni «o pluČu)« za vsako bnaeJo 3 kr -rfil^flji-'v.; -i S prežalostnim srcem naznanjamo, da je vlorck zjulraj po kralkej bolezni v 73 lelu mirno v Gospodu zaspal ljubljeni oče slovenskega naroda dr. Janez Bleiweis, vitez Trsteniški, deželni poslanec, vitez žel. krone in Franc-Josipega reda, načelnik slovenske Matice in ljubljanske čitalnice, mnogih društev in občin častni član itd. itd. Pogreb bode v četrtek ob 4. uri popoludne. Mati Slava žaluje ob Njegovcj rakvi. Večen mu spomin! Ali je slovensko navdušenje opravičeno, ali kaj mora biti naš ponos? Spis. Trost. Z. Kdor je v resnici navdušen za katero stvar, on je I stanoviten v tem, kdor pa omahuje, njegovo navdušje je slično kupu goreče slame, ki se k mulu upepelt. Lačni želi nasititi se, be-težnik ne išče samo nekoliko bolezni spraviti Iz svoiega telesa, nego i hrepeni po polnem zdravji. Kedor je ubog, on hoče priti do blagostanja; kdor nema, ta išče tega, česar nema, i to tem več, ako mu gre po zakonu. Narod je celota, brezuvetno nerazrušljiv organizem, i ker je zavedna stvar, ki iina voljo i besedo, enači se pojedinomu človeku. Toraj je narod sestavljen Iz udov. Ti udje so pa prvlo stanovi, potem posamezniki. Evo, to je zvunaj-ščina. DuSa je pak narodu njegova narodnost, nekov značaj, ki se loči od drugih, bodi si po mišljavi, uli kakor si hodi po izrazih v jeziku, običajih, željah, v čistosti, visokosti ali nlzkostj nazorov, v svojej vstrajnosti i kreposti. To jo baš nekaj, kar hi se /. lahka primerilo koloritu malarjev. Vsak narod ima spoznavati več pogojev svojemu obstanku, na kateri mu pa po no-benej ceni ni misliti, ako ne napreduje. Narod pa naj nikakor ne napreduje kakor ura v krogu; marveč po najkrajšej poti kvišku ne videč konca, temveč le sluteč ga. A žal, le prepogostoma srečavajo ga na tem potu divjim zverem slična nasprotja. Tu gorostasne skale, koje je zavalil storočni zavid, tam odprta žrela lačnih levov i tigrov, Iz čegar tresočih so nosnic piha ogenj, tu škileči zmaji i krokodili, tam vsake bažo gnjusna zverad v kaluži nečistih namenov. Z liki je ljudstvo še le narod, ako je popolen organizem, tako svedoči i to od bedastoče njegove, ki prezira v nelcej oholosti one ovire i hoče videti napredovanja pot n:isut so samimi rožami, i hoče, da takoj doseže svoje smotre brezi truda i požrtvovanja. 13odi mi svobodno, da imenujem otroško to mlšljavo: politično poezijo i takov narod: sanjača, kl dosta smešno z rokami križem i odprtimi ustmi čaka, da prilete vanje počeni golobje. Tak prizor je zaislino žalosten i smešen zajedno, a i mogoč je. Tak narod pa ni vreden tega vzvišenega imena; marveč zaslužuje, da se bacne iz vrste častno se borečih narodov, ko ga ni sram nositi na razplemeničencm svojem čelu očitno znamenje figamoštva. Sužensko mislečemu je pristojno robstvo. Narod proti temu bodi moder, buden, previden; kakor Argos ima naj sto očes, da gleda i vidi na vseh krajih ugodne prilike i preteče nevarnosti. Pred vsem naj zna izkoristiti to, kar Vlah imenuje: tempo z vso silo, i kakor ni sleparstvo trgovinska Špekulacija, ker stoji na podlogi naturnega zakona, tako i narod ne greši, ako se, kedar treba, poslužuje uhvatek, samo da niso njegovemu dostojanstvu sramotne. Proti sovražniku, ki hoče da tnc ugonobi, svobodna mi smo hiti tudi ulivatka kakor vojskovođu na grmečem bojišči. Kakor pa ni človeka nad človeka gledana prvotno njegovo dostojanstvo, tako ni, da lil si smel prisvajati tu ali on narod katere pred-pravice, solistično izvajajoč je iz kakovih zgodovinskih ali plemenskih razmer, to je, da se bolj razločno izrazim: ta Nemec, ta Francoz, ta Anglež, ta Italijan je maloumec v mojih i vsacega misleca očeh, ako me črti l zaničuje samo zato, ker nisem njegovega plemena, čoš, da se zato ne morem vspeti do višje omike. Na duševnem svetu jo nekov komunizem svobodna stvar, i več hvale nego grajo vreden; kajti s tem, da si omiko priskrbim, nikomur se nič ne krati, 1 če me kdo zarad tega zavida, kar je zopet napačno, smel bi se jaz s tem, alco je zavldnik sicer ozira vredno bitje, celo ponašati. TI zoprnik sodiš o meni, da ne morem se omikati, ker kakor praviš, nemam pogojev v sebi zalo. Lažoš, ali prav za prav, gledi v islini, da ni res, kar ti praviš. NIČ nisi višji od meno, to čutim, toga se popolnem zavedam, to gledam z dušnimi očmi. Ker pa ti tako smelo i brezobzirno o ineni sodiš, vem, da Imam pravico tvoje zle nakane zaničevati i premoči. Kdor izmej nas gleda, ta vidi, da jo ne-kate lili navdušenje postalo nekaj, kar ni krop ni voda. Dogme, Schillcr bi dejal: »ZumTeufel ist dor Spiritus, das Phlegma Ist gobi i o bon«, — Drugi se dado primerjati onim ovangelj-skiin slepcem 1 kruljevcem, ki so vodo gibanja čakali; ker so pa gibanje zamudili u!< kakor si bodi, postali so mlačni. Niso, da hi rekel, kakovi odpadniki; a nasvesti tni kedo, ako bi koga Izmej njih videl prinesti nadomovlnin žrtvenik toliko, kar najmanjši pravičnih privržencev. Zopet drugi (i teh je uže nekaj) so, ki so so svojim farizejskim slovenstvom se vspeli do najvišjih častij. Od teh bi bilo pač presmolo pričakovati kaj podpore našoj reči. »Der Molir njih slovenstvo) bat seine Schuldigkeit gethan, der Mohr kann gehen *. Tem zarujavelim birokratom se groze koj koža z grbi kakor pred Shakcspeare-ovo pošastjo, kedar je doleti ka-cega slovenskega društva pismo češ, pomagaj; i če uže vendar kedo prikimlje, zgodi se na eno stran tako hencauo previdno, da se kakor glasoviti medved s čajestrojein ne spekć, na drugo pak, da nekaterim lahkovercem, ki so dade z vsako prazno žlico napitati, še ostane popularen, ali na videz za uže prejete dobrote 11. pr. za oddane glasove, hvaležen. Mojsterski udarec: na jeden inabljaj dve muhi. Par sladkih frazic, malo za vso silo izposojenega prijaznega solnca na obrazu, en Judežev polubljaj, pa je. Nekateri pa: slava mul Nokaj družili te biže jo, ki se jim še no zdi, da so vse dosegli, po čemer hrepeni; toraj goje še nekaj, kar je navdušenemu domoljubju podobno, kakor je laž res nici podobna, če se večkrat ponovi; a v istini ni nego gola domišljenimi. Taki vedo prav dobro, da je poznamo; ali je mej njimi i nami nekov tih kompromis, Češ oni: roka roko umije, i mi: obe pa obraz. Naj uže bode, da nam le koristiš. Ta politična komedija pa ni le pri nas. Še drugo take prikazni so, ki pa bistveno ne škodijo, toraj niso vredne, da je tukaj naštejemo. PraŠanje je, smemo se li mi Slovenci za svojo stvar navduševati i če se smemo, aH ni hudobno zapustiti jo. Človek more se navdušiti samo za to, kar je dobro, ali saj, kar se mu ko takozazdeva: za očitno zlo stvar se ne moro, to bi bilo protislovje. Moram trditi, da nekateri bivših vodni kov političnih niso razločno izrazili ljudslvu svete te stvari. Odtod temni pojmi, krive zasego, puhla navduSba, i rekel bi, colo duševni prividi, posebno pri nižjih stanovih. Da jo n. pr. kedo le zakričal: naša stvarjo sveta! vsplamtela je tekoj slama navdušenja, v tem ko morda niti kričalec ni vedel prav niti poslušalec, kaj je tii sveta stvar. Ko bi se bilo le pol Časa porabilo za pouk v politiki, kolikor se ga n. pr. za slovnico, ljud bi dan denes te stvari vse drugače gledal, to je, da se mu je ponavljalo, gledi: razen vere, roditeljev itd. nemaš na svetu svetejše svari, nogo svoj jezik, ker le z njim i v njem bode ti možno doseči omiko l ohraniti si narodnost. Po teh i teh potih ti je hoditi. Jezik tvoj pa mora se v to svrbo rabiti v cerkvi, v Šoli, v uradijah, i sploh povsodi, kder se tvoje zadeve razpravljajo v tvojej do. movinl. Da-si pa nam je jezik naš spreijub, vendar no toliko ali samo zarad njega, temveč zarad omike, ki nam jo je v njom doseči, da no oslanemo na škodi i sramoti, moramo se za svojo stvar poganjati z vso gorečnostjo, g.lflae izraža gledć 1 na najvišjo državno modrost. Ne morem umetl, kako za Boga je moči še prezirati komu svitlobo te zveze vseli paragrafov, ako je pameten i istinit domoljubec. Marsikak g. so porodile razmere, državni pogoji aH previdnost, 19. §. jo absolutna resnica, ki sije jasno ko soluce na nebu, sama ponujajoča se umu i srcu tako, da njen urednik nema pri njoj nego to vžvišeno zaslugo, da jo je izrazil i dal jej sijajni sedež. Kakošna daje tedaj ta naša stvar, sedaj vemo; ona je dobra, potrebna, vzvišena. No da ničesar i nikogar no žalimo, ako se za njo navdušujemo, še le izpolnujemo človeško dolžnost kot državljani, osobito pa kot narodni udje. Tedaj niso prazna mamila, koja bi lovili: ona je višja stvur daljesežna nego jo denar i imovina, brezpogojno potrebna v duševnem živenji. To navdušje mora biti resnično; ker le, če jo resnično, mora biti vstrajuo. Resnično pa jo, ako jo je stvar resnična i dobra sama porodila, no pa postranske želje. Mi Slovenci moramo želeti, dase slovenščina uvede v urade; moramo žoleti i tirjati, da se naša narodnost spoštuje od temena do najnižjega državnega sluge; da nam drživa sama, v katorej so moramo razviti, tam, kder našo moči zaostajajo, na pomoč priskoči, tam marveč, kder si k ljubu vsemu svojemu zborovunjskemu i požrtvovanjskemu duhu pomoči ne moremo, moramo želćti i zahtevati EDINOST. celo, da nam zvimajniki v tem, kolikor država po danili pogojih more, še manj pa naSI sodržavljani naših pravic ne krati', niti poti ne zapira do omike. Ni i no mor«; bili nobena pred pravice v tem v nobenej državi, govori eden ali več jezikov, bodi v njle, slovenski uradi, slovensko oklevanje Hitenje, te so preprijazne i rešilne zvezde, edino one so, ki nas mogd prepeljati v mirno pristanišče blažeče omike. Otvorile se pa zopet v*e zaprle ali zaspane Čitalnice. Dajte, zopet zagr-mite iz tisoč i tisoč grl vi plodonosni tabori, ki sle obmolknoli. Na noge društva, ki vas morda mlačnost mori. Brusimo svoj jezik, ki poje ko struna; petje naše naj se razlega po goricah i dolinah. 01 resimo se okornosti z narodnim občevanjem, trkajmo brez nehanja, da se nam otvore vrata v srečniSe dneve. Brezi strahu stopimo kojunncl, svoje domovine vredni možje, na nemirno bojišče, z,i pravico naprej z besedo i peresom, da rešimo domovine sveti žrtvenik. Kvišku dakle slovenski prapori, ponosno smete gledati na desno i levo; vaše barvo so: nedolžnost, up i žarovito navdušje. Da, naša stvar je gorečega navdušja vredna, ona je sveta, ona je naš up, naš ponos. Dopisi. Iz Trsi a 23. novembra. Kakor znano iz 40. štev. »Edinosti«, da so vabili tržaški narodni pevci vse rodoljube in prijatelje petja in pevce same, da ustanove stalno pevsko društvo, ker tako dalje životariti ne morejo in tudi nečejo, ampak oni hočejo si ustanoviti stalno slovansko pevsko društvo, kateremu naj bode namen: gojiti slovansko petje v Trstu in njega bližnjej okolici, prirejati lepe pevske veselice, besede itd. in učiti za petje navdu-Šeno mladino, ali žalibog, prvič so klicali šaman, vendar se niso ustrašili, ampak delovati hočejo na to, kolikor jim skromne moči dopuščajo, da ustvari in ustanovi, tako zelo potrebno društvo. Oni se trdno zanašajo, da v edinosti pevcev samih, in s pomočjo prijateljev petja in rodoljubov svoj namen dosežejo. Mi odobrujemo in spodbujamo vse Slovence in Slovane v Trstu in bližnjej okolici, naj jim s podporo v pomoč priskočijo. Ali ni rnari veliko veselje poslušati mile naše pesmi od naših prvih in izvrstnih pesnikov, ali ne sega lepa pesem človeku v srce, ali ne navdušuje človeku? Vsaj pesem sama poje: »Le pesem veže vsa srca, hudobni ljudje nemajo petja«. Sramotno bi tudi bilo, ako bi bi se v mestu, v katerem živi nad 3U.0U0 Slovanov, ne čula ubrana narodna pesem, jako žalostno, ako bi se pustili, kakor vpijočega v puščavi. Trdno se nadejamo, da se osnuje pevsko društvo in mu majhne podpore nikedo ne odreče. Iz Braniče 25. novembra. Uže večkrat se je v našej dolini govorilo in ugibaio, kako bi se naredilo kako središče, kder bi se posebno ob nedeljah in praznikih ljudje shajali v pogovore in razveseljevanje, in se vzbujali za narodno reč, to je ustanovitev kmečke čitalnice Vendar pa, ker ni bilo zato pripravne sobe vdobiti, zopet je vse potihnolo. Zdaj pa nam je rodoljub Anton Žvokelj zato v Braniči najpripravnlšo sobo po prav nizkej ceni prepustil; In začelo se je zopot gibati; glas je splošen, da nam je društva treba. Dotična pravila so se uže vladi v potrjenje poslala. Vsi bolj vplivni mo^je .so se oglasili, iz nekaterih hiš celo po dva, trije kot udje druStvu pristopiti, in reči smemo, da mej boljšimi posestniki nemamo nobenega nasprotniki. Upanje je loraj opravičeno, da tukajšne društvo bo z vspehom za vzbujo ljudstva delovalo in tudi se bode lahko vzdriavalo, ker je uže dovolj oglašenih in ti so zanesljivi; niso se namreč oglasili po nagovarjanji ali agitaciji, ampak iz proste volje. Bog daj dosti vspeha. IZ Planin« 26. novembra. (O repatici v loli.) Sili se mi denes na misel neka nepotrebnost naših ljudskih šol na kmetih, ltekel bi za gospode učitelje jako nepotrebni rep: »Šolske repatice«, ki se začenjajo širili s posebno rodovitnostjo na krilu naše slovenske zemlje, na ŠKodo našej mladini! To so namreč gospice, katere si rekajo učiteljice in jim je poklic nežnega spola — le po imenu i poslu, kateri so se izbrale —, le po mesečnej plači znan. Zraven drugih napak goji večina te vrste gospic blaženi »tajč«, akopram v istini strašansko nepravilno—, takozvani »kuheltajč« govore Za odgojo moške naše mladino vsaj pri nas niso toliko učiteljice, kolikor učitelji sposobni. Stvarnik je nadaril uže moški spol, daje temu, našim otrokom tako važnemu poslu, sposobnejši. Ima bolj bister um. Tudi resnost in tako potrebno trdno značajnost in prepričanje o narodnosti, katerega jo posebno pri tej važuej službi zelo potreba. Tudi otroci se po nauku moškega bolj ravnajo, njega bolj spoštujejo, — ker jih zna v strahu držati, kar jo posebno denašnej mladini krvavo treba. Vidi se tukuj takoj velik razloček mej sedanjo in prejšnjo dobo. Kaj more opraviti gosposka učiteljica s kmečkim porednim fantom, ki se je nič ne boji ter jej zarad tega nagaja, morda celo tobak pije, po cesti »muhe« lovi ter stvarniku dan krade? Preprosto naše mišljenje o ženskem rodu pa je: Bog je ženski spol ustvaril iz »Adamovega rebra« za pomoč ubogim moškim, da mu težave tega živenja lajšajo; tedaj za vse druge namene I Na priliko za kuho, perilo, šivanje in druga taka dela, za katera smo moški preokorni. Ali to, kakor vsakdanja skušnja uči, le redko katera učiteljica umejc in zna. V povitku je še premlada, potom hodi v Šolo, da se kaj nauči tedaj ima premalo časa, da bi se mogla priva-' diti najpotrehniših ženskih opravil, in ko od-rase, mora pa uže druge učiti; — in tako, ako hoče dolžnosti svojega stanu res natunko izpolnjevati, primanjkuje jej vaje in časa. In Če se potem omoŽi; — evo nastopkov: Juha jo prismojena, prikuha prismojena, pečenka prismojena! Zgodilo se je celo — neverjetno, a vendar resnično —■ da je bila solata z miloin oprana in očiščena, potemstoprv zabeljena. Nikakor pa ne trdim, da so vse take in jednake, a takih nahajamo. Izjemam pripada vsa zaslužena čast, katero nežnemu spolu, koji pozna svojo dolžnost in nalogo, tukaj javno izrekam. Jaz trdim le to, da pri nas na kmetih, kder nc nosimo rokavic, večidel niso na pravem mestu. V Ameriki, tam bi bilo vse drugače, tamkaj ima ženski spol velike pravice in tedaj tudi dovolj drugih poslov. Pravijo, da tam celo hlače nosijo. Drugi ljudje se od nas tja selijo; naj bi enkrat tudi parnik za odgojo ptujih otrok unetih učiteljic tja poslali, da prilično tudi vidijo, kakšni so »originalni Šivalni stroji« in bi se morda tistih z vso navdušenostjo poprijele? Pa brez zamere, stvar ni smešna, ampak zelo ozbiljna, i no tajim, da so tu pa tam tudi na pravem mestu, da so mej njimi take. katere so za to, katere so vse pohvale vredna, ki delajo tudi same sebi in součiteljem čast; — take naj tudi pri nas, ako moških moči prlmanjka, goji mladino. Na najboljem mestu pa so v zavodih, v katerih se goji ženska mladina. In tega posla naj se poprimejo z vso ljubeznijo, ker tu lahko neizrečeno veliko koristijo. Ali službe naj nikar ne iščejo samo za vsakdanji kruh in za toliko časa, dokler jim deviški stan ugaja, da ne bodo podobne tistim devicam, v katerih svetilnicah je olja zmanjkalo. Ako bi pri nas na kmetih učiteljice uže deklico učile, kako naj doma materi pri gospo-dlnstvu pomagajo, bilo bi našim razmeram ugodno. Ali za Boga I kako bo taka učiteljica druge učila, česar sama ne umeje. Mnogo deklic je, katere le gledajo, kako se učiteljica oblači, da si potem tudi doma kaj okrog vratu naštull, na priliko kak trak, da jej visi kakor pajčevina čez pleče. Ali okrog vratu ščipke in druge take »inštrumente« kateri niso za kmetiško godbo. Deklica se poleg tega še pokvari, opušča svoje delo, da se jej roke ne spokajo, — pozabi na svojo domačo šego, narodno nošo in ni več ni ptič ni miš, kar se žal! lehko vsak dan prepričamo, Nenaravno in tedaj žalostno je tudi, da se ženske v druge javne službe: brzojave, poŠte i. dr. nepotrebno vrivajo in vsilujejo, ker imamo na razpolaganje mnogo učenih, dovolj izurjenih za nujne in natančne službe pripravnih mož, kateri se za malegroše bori mej tem, ko prav mastne službe uživajo ženske, katere navadno še pravilno pisati, toliko manj pa kaj druzega znajo. Proč s tem, kar je nepotrebno! Ta dopis v »Babilonu« mnogo vriša napravi, najhujše bodo kričale one, ki so zadete; pametne in za službo jedino prave — bodo pa molčale. A teh bo malo-*; —s)—. K Ifennnja 26. novembra. Znano Vam je po časnikih, da seje v državnem zboru večina nemških poslancev združila v »zedinjeno levico«, in da seje od pravne stranke odcepil klub katoličanov pod vodstvom kneza Lichtensteina. Nemce je zedinila samo antipatija proti sedanjemu ministerstvu; tam so se stisnoli pod eden klub možje zelo različnih načel; Si»mo v zanikanji so edini; ne posebno nevarni. Ker so nemški listi saini to zedinjenje nekako s kislim obrazom pozdravljali, zato je razvidno da si oni sami ne obečajo nebes od nove levice' Da so iz Ilohenvvartovega kluba izstopili nekateri poslanci planinskih dežel, tudi nI tako silno važna stvar, da bi mogla duhove razburkati. Dva časopisa, ki služita slovanskej politiki, na prvi mah sta prepesimistično pisala. Od vseh strani se reč zdaj mirneje sodi. Predsednik novemu klubu je ostalim klubom desnice pismo pisal, v katerem pravi, da se bode novi klub v okviru desnico gibal in Čehe o njih tirjatvah podpiral. Če hočejo izstopivši poslanci odličneji faktor postati In vspešneje za svoje dežele pritiskati za koncesije, potem je to stvar njihova in odločilnih faktorjev. Ugledu narodne ali državnopravne stranke pa je primerneje, ako je njeno časopisje mirneje in dosledneje. Da je Kalnoky prevzel krmilo vnanjih opravil, kaže, da so ogerski vpliv maja. Poslanec Neuwirth je stavil vprašanje, v kakej zvezi stoji vlada z »L inderbank«. Premeteni Dunajesvski gotovo tako zasoljeno odgovori, da bodo radoveden Neinvirlb In njegovi tovariši pomnili moža, ki je z surovim maslom na glavi na sobice hodil. = Politični pregled. Notranje dežele. V gosposko zbornico je cesar poklical 14 novih udov, samih konservativcev, s tem je dobila vladna stranka večino in pri kraji je Sclimer-lingova mogočnost, obledolo jo svetilo krog stare njegove glavo — sic transit gloria mundi. — Grof Taaffe si je s tem tudi v tej zbornici zavaroval svoje stališče. Posamezni odseki poslanske zbornice so uže začeli svoja dela. Pretresa se uže proračun za leto 1882, potem zakon o borsuom davku in obrtstvu. V državnem zboru je 28. t. m. predložil finančni minister zakouski načrt, po katerem se lina zajem mesta Trsta'za napravo skladišč pristojbin oprostiti. Peticijski odsek državnega zbora se ni ugodno izrekel o agrarnih zadevali v Bosni in Hrce-govlni ter je 26. t. m. v državnem zboru vsled prošnje nekaterih župnikov In županov predlagal: naj vlada z vsem vplivom na to dela, da se v prošnji navedene napake odpravijo in uredba agrarnih zadev brez odloga prične. h Hohemvarthovega kluba seje nepričakovano izločilo 28 nemških avtonomlstov, ki so ustanovili lasten klub rekšl, daje Hohenvvartli premalo se oziral na njihove težnje, t. j. cerkvene in verske zadeve. Temu novemu klubu je načelnik knez Liechtenstein In njegov namestnik dvorni svetovalec Lienbacher. Novi klub je naznanil to ločitev Viem trem klubom desnice s pristavkom, da bo še zanaprej podpiral Taaffe-jevo vlado i držal se načel desnice. — Mi nič ne dvomimo, da bo res tako postopal, ker katoliška stranka se nikakor ne more bližati levici, ki je tako imenovanim klerikalcem največja sovražnica, vendar pa zelo obžalujemo to popolnoma neopravičeno i nepolitično cepljenje, Će novi klub misli, da sam za svoje namene več doseže, neyo v družbi se sedanjimi tovariši, jako se vara; sam sebi pripuščeu ne opravi nikdar i nikoli nič, le v tesnej zvezi z desnico more doseči, da se spolnijo opravičene njegove težnje. Koristna ta ločitev nikakor ne ') Sprejeli smo ta dopis, ker se iz njega vidi, da ima g. dopisnik dober namen, da mu je le za slvar, ne pa za osobe. Kočljiva je ta zadeva res, ali prevažna se nam zdi, da bi o njej molčali; zboljSati bi trebalo marsikaj, resnično jc, da se ženski spol zadnja leta le preveč sili v take posle, za katere pa narava ni namenila, karje zelo škodljivo družbinskemu zivenju i podkopuje moralo. To poudarjamo toliko bolj, ker jc nas večletna skušnja učila, kako slabo je, cc se nc spoštujejo zakoni, katere nam jc dala narava. V tem nam tudi pritrjujejo najbistroumniši poznatelji človeškega živenja. 1'recln. more biti ni privržencem novega kluba, ni desnici državnega zbora, ni avstrijskim narodom, ni Taaffcjevej vladi; provzroči pa prav lahko slabe nastopke Levičarji delajo iz te^a odcepka uže kapital, biji n i velik zvon in obračajo vodo na svoj mlin; babajo se s tem, da so oni edini, tedaj edini sposobni /a vladanje, desničarji pa nezložni drv* državno ladijo v pogubo. Će tudi to ni res, vendar je žalostno, da je novi klub potisnol levici v roke orožje, s katerim zdaj inaba po večini državnega zbora, navdahnena z novim upom, da zabijj nezložnosti klin mej konservativne poslance.jpoltično modra tedaj ta ločitev nikakor ni bw», č« tudi se bo nov klub natanko ravnal po dosedanjih načelih iil tudi te ločitve čas ni mogel biti bolj neugoden, ker so se malo ur poprej levičarji sami zedinili, Če tudi le v zanikanju, a zedinili so se vendar, Čestitamo tirolskim poslancem, ki niso pristopili temu klubu in nadejamo se, da izstopivš i svojo zmoto k malu uvidijo i se zopet povrno v staro hišo. Poznejša poročila trdijo, da se jc novemu klubu nekoliko udov uže odpovedalo in so zopet stopili v I lohemvarthov klub tako, da iinaprvl le še 17 udov. Najboljši bi bilo, da se tudi ti vrno v stari klub. Poslanec Greuter se je izjavil, da novemu klubu ne pristopi z besedami : »Jaz ostanemslari, konservativni Tirolec svojih prijateljev ne zapusti.« Tirolski poslanci zato niso pristopili novemu klubu, ker so federalisti ter so opirajo na z go-dovinsko pravo, ker hi s tem za katoliško stvar nič ne bili pridobili in zato ne vidijo nobenega uzroka, zarad katerega bi se odcepili od sedanjega kluba, v katerem so tudi dobri katoličani- Rusini so sklenoli, da nobenemu klubu ne pristopijo, novemu zato ne ker je v zvezi s Poljaki. Businov prva skrb bi morala biti, da se po-razume s Poljaci, si sedanjo politiko svojemu narodu le grob kopljejo, in častno ni, da se brutijo z nemškimi nazovi liberalci. Grofa Coroninija so levičarji prosili, naj stopi v njih klub, a on tega nI storil ter se dozdaj še nobenej stranki ni pridružil. Dopisnik tasnika *Narodny Liiti je imtl pogovor z grofom Taafejem. Ta mu je rekel, da obžaluje izstop nekaterih poslancev iz Hohen-vvarthovega kluba, on sicer o tem ne vidi ne-varnosti, a neugodno je, ker se je levica zjedl-nila. Minister priporoča desnici več zloŽnostl, ker je večina majhna; ako bo on Še tri leta vladal, potein bo večina taka, da ne bo nevarno, če se bodo posebni klubi poganjali za posebne interese; danes pa se morajo napadi opozicije zložno s zatajevanjem posebnih interesov zavračati. Dcsnica mora zdaj svoje stanje vtrje-vati in vlado podpirati z naglo rešitvijo njenih predlog. — Minister ima prav; najprej treba nasprotnika uničiti, potem uže pojde. V zadnjej seji državnega zbora, 26. t. m. je trgovinski minister predložil zbornici načrt o poitnih posojilnicah. O tej važnej zadevi bomo 0 svojem času posebe govorili. Imenovanje Kalnokgja za ministra zunajih zadev smatra se za zmago konservativne stranke; ruski časniki to imenovanje gorko pozdravljajo 1 u čestitajo na tein Avstriji in Rusiji. Dalmatinski deželni namestnik baron JovanotiČ jo takoj po dohodu v Dalmacijo odpotoval v Boko, da se na mestu prepiča o tamošnjem stanju. V juinej Dalmaciji se je brambeni zakon — tako je poročal v budgetneni odseku vojni minister — večinoma izve del, lev lvotorskej boki se to ni po vsem zgodilo, vendar javnega upora nlkodar ni bilo in nadejati so je, da se razprtije mirnim potem poravnajo. V Moravskej Ostravi so delalci, ki kopljejo premog za severno Železnico, zadnjo saboto delo odpovedali. Delalci so mirni, vendar pa so vojake tja poslali. V Bosni in Hrctgovini je vojni zakon prestrašil Turke; tudi se ne manjkn podpihovalcev, ki Turke pregovarjajo, naj se izseli, i tega ne delajo brez vspeha, ker se muhamedanl v zadnjem času zelo selijo v Carigrad, Vnanje države. Irredenta je z Dunaja vrnolfiega kralja zelo žaljivo sprejela. Takoj v prvej noči, ko so je kralj vrnol v Rim, nabila je rudeče plakate po voglih z napisom: Abbasso il colonello austrlaco 1 (kralj je namreč avstrijski polkovnik); ščuvali so ti plakati ljudstvo k revoluciji in se končali z besedami: Evvlva Trleste, evviva Trentino! Drugo jutro so našli mnogo teh plakatov nastlanih po ulicah In s prvo poŠto so dobila uredništva vseli Časnikov pozive, v katerih se razglaša, da je kralj izdajica italijanske narodnosti, zahteva se dalje napad na Kvirinal (kraljevo palačo). V drugem, še nesramnišen pozivu pa kliče Irredenta, naj se primorske dežele in južno Tirolsko Avstriji vzame in papež iz Bima spodi. Policija jc sicer osem republikancev zaprla in sodniji izročila, pa koliko to pomore. EDINOST. Na Srbskem kulturni hoj veilno holj raste. Ohtivljenj.' metropoliti Miliaila je na Srbskem zanetilo nevaren ogenj, ki se ne da tako lahko pogasiti. Ruska vlada preti, da iz Beligrada pokliče svojega poslanca in ruski časniki zelo ostro pičijo zoper postopanja srbske vlade. V Peterburgu je neki Sankowsky, po rodu Poljak plemenita.*, ustrtdil z revolverjem na generala Cerevina, a ta ga je zgrabil za roko i kroglo od soliu odvrnol. Sankowskega so zaprli, naščuvali so ga bije nitiilisti k umoru. Ruski lasniki priporočajo, naj se napravijo v KainČatki judovske naselbine. Na Turlkem je velik krik zoper Avstrijo, kr. je v Bosni i Hrcegovinl uvedla brambeni zakon ter t,tko razžalila Sultanove pravice. Nu, iz tega krika ne bo potresa. DOMAČE STVARI. Manj« mil. škofa Jurija se je ta teden nekoliko zboljSalo. — Prihodnje dni se poksiŽe ako stiilno ostane. Razšla«« v Trstu. IzvrSovalni odbo r razstave vabi vse domače podjetnike, ki bi radi prevzeli st avbena dela, naj se oglase danes mej 41. in 2. uro pri tajništvu razstave v starej borsi, kder se bodo dela otdajala. Proračun dohodkov in troškov triaike občine za lolo Redni doliodki 8.612,114 gld. redni troški 8.5JG,7i® gld. Prebitek 5.409 gld. Izvenredni troški 141.610 gld. izvenredni dohodki 4.200gld. Primanjkljaj 137.410 gld. Po odbitem prebitku 5.41)9 gld. Primanjkljaj 132.001 gld. Prilična zguba pri skladiščih v dobi od 1 aprila 18S0 do konca leta 1881 30.000 gld. Skupni primanjkljaj 162.0J1 gld. Tržaška državna poslanca gg. Itabl lu Teuschl sta stopila v klub levice. To je v Trstu vzbudilo občno in popolnoma opravičeno nevoljo. Mi se nadejamo, da sedanja vlada za Trst kaj stori, a naša poslanca sta tako slepa, da sta se pridružila vladnim protivnikom i tako naravnost škodujeta našim interesom. Take in Še mnogo trše besede se ču-jejo skoraj v vseh krogih. Mi praŠamo trgovinsko zbornico, kako se ujema Teusehlovo postopanje z njenimi mnoziini prošnjami do vlade? Ali ni ironija, da trgovinska zbornica vladi vedno prošnje, v državni zbor pa človeka pošilja, ki vladi nasprotuje? Tako počenjanje ni le nespodobno, abotno in škodljivo, ampak vredno je, da se krsti z najtršim imenom. Kdor prosi, zlata usta nosi i ne pluje prošencu v obraz. To naj si naša trgovinska zbornica zapomni, i če se res briga za povzdigo trgovine, mora poslati nezaupnico Teusehlu, ker podira to, za kar ona prosi. — Gosp. Rabi pa se uže prepriča, ko so vrne v Trst, kako zadovoljni so volilci z njegovim postopanjem. — »Triester Tagblatt« je tema gospodoma zadnjo sredo povedal, kar jima gre. Tržaške tetke »žajfa« je zgubila svojo moč, naj se tedaj ta dva ne zanašata, da ju umije, ker še sama sebe več ne more. V Trstu se je tudi marsikaj promenilo: ljudstvo se jo strez-nolo, hoče kruha, trgovec si želi boljših časov; Rabljevemu in Teuscklovemu ustavoverstvu pa je cena tako padla, da se na vrata uže — krida pribija. O Trstu 1 njegovoj trgovini je prinesel »Slov, Narod« v št. 267 in 268 dva važna uvodna članka, v katerih poudarja veliko ime-nitnost tega svetovnega tržišča za Slovence, ki se le premalo zanimajo za trgovino; Trst bo tistega, pravi »Narod«, kdor bo v njem prevladal z veliko trgovino. Pri tej priliki pohvalno omenja tudi Notranjco in KraŠevce, in popolnoma resnične so njegove besede, da so Notranjci in Kraševci najboljši naši trgovci sedanjega časa, in da v Trstu nahajamo moj onimi Slovenci, ki so si največ premoženja s trgovino pridobili, Notranjce in Kraševce v prvej vrsti zastopane. — Ml bi temu še to pristavili, da so prav oni tudi najboljši slovenski rodoljubi, ki se pola-ščevanju Še najbolj upirajo, mej tem ko se drugi Slovenci večidel v malo letih popolnem polaščijo i še svojega jezika nehote več umeti. Tržaško veteransko društvo je imelo zadnjo nedeljo tretji glavni zbor, katere-a se je vdeležilo okoli 800 udov. Pred zborom so imeli veterani v cerkvi Novega sv. Antona mašo za žive i mrtvo ude. V zboru se jo pre-drugačilo več društvenih pravil, ki so na-tisnene tudi v slovenskem jeziku. Obravnave so se vršilo v lepem redu v nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku i nobeden se ni ob tem spotikal. Velik požar smo imeli v nedeljo popoludne v ulici Gosleth pri sv. Andreju. Pogorela je delal niča mizarja g. Mart. Safreta z vsem delavskim orodjem. Skoda se ceni na 4000 gl. Zavarovana ni bila. Nesrečna smrt. V Verdcli so našli v nedeljo v nekej jami z raztreščenimi udi do- lalca M irka Sid.irie.i. Sodi se, da je bil v temi j pot zgrešil, in je padel po nesreči v propad. Zapustil je —v velike) nadlogi 3. male sirotice. Da l>i se jim oglasili milosrčni Sainaritanl! Itovarslvo v Piranu. 26. t. m. so zaprli v Piranu pet italijanskih podanikov, ki so bili avBtrijskej gostoljubnosti tako hvaležni, da so izdajsko zoper Avstrijo ščuvali ter so uže meseca septembra v Bujah enako hudodelstvo počenjali. Treba bode bolj paziti, kaki ljudje se sele iz Italije k. nam in kedo jih v službo jemlje. To bi posebno bilo priporočati tržaškemu magistratu. !Vu Dlelvvelsov pogreb otidejo jutre zjutraj deputacije društva »Edinost*, tržaške slovanske čitalnice in delalskega podpornega društva. Vsako teh društev polšje z deputacijo tudi lep venec, ker dr. Bleivveis bil je vseh teh društev častni ud, ali ustanovnik. Tudi zasebniki v Trstu pošljejo venec na rakev nepozabljivega očeta «Slovenije». Kakor zvemo iz Krasa, Doline in drugod, se bode pigreba vdeleževalo tudi mnogo županov iz teh krajev. V Ljubljani se delajo velikanske priprave, vsled česar utegne biti pogreb tak, kakoršnega šo nlj videla Ljubljana. Političen shod. Kakor poroča »Slov. Nar.», Biiuje so v Ljubljani odbor, ki hoče v novem letu sklicati političen shod v Ljubljano, fe kateremu se povabijo vsi odlični narodnjaki z Štajerskega, Koroškega, Goriškega in Kranjskega (Ne tudi iz Istre in Tržaškega? Urodn.) »•Edinost* jo o potrebi tacega shoda užo pred meseci govorila. Naj bi se obilo rodoljubov iz vseh slovenskih pokrajin sešlo ter izdelal program, po katerem naj bi se vsi ravnali. (■rofln Thurna, kranjskega deželnega glavarja, izvolila je soglasno častnim udom kranjska kmetijska družba v zadnjem glavnem zboru. K.metska posojilnica se je zadnje dni ustanovila za vrhniško okolico. Dr. Fran Mchilfrer, priljubljen zdravnik v Ljubljani, obhajal je zadnji teden petdestlet-nlco svojega doktorstva. Pri tej priliki je bil soglasno imenovan častnim ljubljanskim meščanom. On je Nemec, a radi ga imajo tudi Slovenci, ker nikoli ni žalil njihovih pravic. Soglasno mu podeljena čast pač priča, da Slovenci niso sovražni Nemcem, kakor vedno trobijo v svet ustavoverni časniki. Kranjsko čebelarsko društvo je imenovalo častnimi udi ministra za poljedelstvo g. grofa Falkenhayna, deželnega načelnika g. \Vinklerja in c. k. vladnega svetovalca pl, g-Fladunga. Slovensko društvo, kakor poroča •Slovenski Gosp.» ustanoviti se ima v Mariboru; zanj se zanimajo skoraj vsi odlični narodnjaki. Pogum veljal Nered na železnici* Iz Metlike se nam piše. Nek kovač je dal svojo robo, vredno 180 gl. 26. okt. v Prestranku na železnico, da se mu prepelje v Primostek pri Metliki. A uradnik, ki morebiti slovenskega jezika ni zmožen, zapisal je neko drugo iuic, baje Karlovec, in roba ni došla na svojo mesto. Aliuolo je blizu 4 tedne, pisalo se je sem ter tja — a brez vspeha. Prašamo, ali zgubi ubogi človek po uradni-kovej nemarnosti svoje blago? Goriški gospodarski list,št. 5. ob javil jo te le sestavke: Gnojenje vinogradov. — Kmetovalci, pomagajmo si sami in os n ujmo si pomočne zavode. — Pravila posojilnice pri S-Jakobu v Rožnej dolini. — Kmetijska šola. — Pravilno svilarstvo. Na Dunaju slavijo sedaj ženijalnega ruskega slikarja Vasilija VereiŽagina, kteri je tam na ogled postavil svojo veličastne umotvore. Vseučeliščni slov. dijaki so mu v čast 25. t. m. priredili sijajen »slavnostni večer«. Razne vesli. . Avstrijsko voiaštvo. Mej avstrijskimi vojaki je bilo le I a 1879 Nemcev 220.000, Cehov 158.000, Hrvatov 90.0)K), Madjarov 144.000, Rusinov /O.OuO, Poljakov 68.000, Slovencev 60.000, Bum unce v 70.000, Največ za vojake nesposobnih ljudi je med Ruinuncl. Češka daje največe ljudi, Galicija najmanjše. V ženijnem krdelu je največ Nemcev in Cehov, tako tudi pri tepničarstvu; Hrvate jemljejo najbolj k infanteriji, Madjare in Poljake najbolj k konjištvu, Nemce k lovcem. Več od polovice avstrijskih vojakov je slovanske krvi, oni tora) reprezontirajo fizično moč Avstrije. Reka Neretva se jo začela vrejati. Te dni so Šli na mesto štirje brodi s parnimi stroji za čiščenje reke. Solnce mrkne 17. maja prihodnjega leta popolnoma. Začne se mrak k malu po sedmej uri zjutraj i neha se okoli devete ure. Ta sonlčni mrak se bo videl v Evropi, Aziji in tudi v enem delu Afrike. Največji sodi na svetu so v pivovarni Bar-klay Perkinsa v Londonu. Vsak teh velikanskih sodov drž vi 8G4.000 litrov I Veliki heidelberski sod držvi 212.\.»50 litrov. Sodar Striegl na Dunaji je napravil lela 1878 za pariško razstavo sod, ki je dobil darilo, ter drži 101.H6U litrov. Poraba papirja na vsem svetu. V letu 1880 se |e poraldlo papirj i v severnih amerikanskih državah 270.000 ton tona ima -JO starih centov) na Nemškem 2M.000 na Angleškem 180(100 na Francoskem 182 0 0 v Avstriji 97.001 v Itiliji 50.IIH0 na Bu^kem -'{.MM) na španskem 3 i.000 v družiti deželah okoli G7.0HO kar maša okoli 1.000,ihhI ton. V Azili največ papirja rabijo Japonci, ki ga ne rabijo le za pisavo, temne za tisočero družili namenov: japonskemu pnpirju pripada sploh prvo mesto na svetu, kar se tiče njegove različnosti in trpežnosti. Poziv! Ker se je v nedeljo 20. novembra premalo peveev in prijateljev petja zbralo v pogovor zarad ustanovitve stalnega pevskega društva, vabimo v novič iu upamo, da ne zaman, vse slovenske rodoljube, prijatelje petja in pevce k pogovoru v nedeljo 4. decembra ob 4. uri v dvorano »podpornega delalskega društva« via Co-ronco štev. 23 prvo nadstropje, ter nadejamo se obilne vdeležitve. Triaiki narodni pevci. Tržno poročilo. Kava — vedno bolj mlahova, denes stane Rio gl. 50 do gl. 6-t. — Druge baže blizo tako, kakor zadnijČ navođeno. Olje — flrio kupuje se zdaj po niži ceni, prav tako jedilno. Namizno gl. 54 do gl. 06.—, jedilno gl. 40 do gl. 44,—, bombažno gl. 34'/, do gl. 88'/,. Sadje, — Sultanlna gl. 35 do gl, 42, cvebe gl. 24 do gl. 84—, opaša gl. 2» do gl. 21'/,, rožiči gl. 87„ figo v vencih gl. 15'/, do gl. 10'/,, v sodih gl. 13 do gl. 15, mandlji gl. 85 do gl. 88- Ril — italijanski gl. 10 do gl. 22—, Ran-goon gl. 13 do gl. 14'/,. Petrolije — jako mlahove; denes stane gl. 9'/*. — pa vlegne kmalo sopet poskočiti. Domači pridelki. Fižol brez kupčije. — Rude« gl. 12'/,, bohinec gl. 13'/,, koks gl 14'/,, bel gl. 11'/,, mešan I. gl. 9.—, II. vrste gl. 8.—, maslo gl. 86 do gl. 90.—, čespe gl. 15. Dunajska borza dnt 29. novembra. Enotni drž. dolg v bankovcih 77 gld. 35 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 78 ■ 15 ■ Zlata renta.......93 « 90 « 1860 državni zajem .... 133 « 25 • Delnice narodne banke . . . 839 ■ — ■ Kreditne delnico..... 363 • " 0 « London 10 lir sterlin .... 118 « 65 « Napoleoni........ 9 « 41 » C. kr. cekini....... 5 « 58 . 100 državnih mark.....58 « 05 « Izžrebanje 5. decembra: Srečke ogerske državne loterije, glavni dobitek) »0,000 gld. In druzlh dobitkov, srečk« velja 25 gld. (LjjrtUiinstk© SKracfc® m? za samo BO kr. na teden .„1,1 ali tudi » gld. na meneč io gld. Ako se platljo na enkrat S4 gM. in se morajo vleči vsaj a 30 gld,, pošiljujo se tudi proti poitnl nakaznici ali zajemu. Pri Jo«. Zuldnn v Tratu, verificijski ured za 1/.Ž robovanja In ineiijaviiica, Gasa fu Stratti polog c. k. namestnlštvu. (11-10) Ogrske državne srečke itirebanje 5. decembra a gl. l.TO pri Alosandru Lovi, via S. Spiridione it. /. Trst. (20-2) Srbske srečke 3% obreatl v zlatu. 5 IzŽrobanj v lotu. pri Fordlnand«u Nchoy menjavnica. Plazza della Borsa, Trat. (2-2^ Umetne zobe in cela zobovja izdeluje, ter plombira ceno Franc Bodo zobni zdravnik, rta S. Nicoh) N. 14, nasproti hotelu «Danici o. (5-2.) Vittorio Steinbaeli optiker, strokovnjak za naočnike v ohranjanje cči. Trst. — Via Ponterosso. — Trst. 10-1 per Napoleoni 2 V . con rreuvvimi ili JO gior. » t » > > 40 > ilit t • ■ 3 mul % i • > o mol OOOOOOOOOOOOiOOOOOO LA FILIALE bancTunion TRIESTE i' occupa di tutte le operaiiont di Banca t di Camblovalute. a) Acrttln rersameuti m rnnto rorrrnte: Alilmonn ndo I' lnter»*sso annuo per Banconote 3v t l'T'avi i*, di t vln.r ,% » » > i.' S V/. » » » 20 » 3'/," , a 4 m. ii ti-^o I n Rui ine^i fl*«) U .r.«rii aum.:nt>ito U lettrM in clrcn-UiioiMfon h Kiorni ili pr«arvixn .l il a novembr«*. e. «tt«ll« riin 1 i ki tiii J ti U (jinriii < nuelJo con 24 glorul J»l vemlirt.1 it. i*. l»A!VCO UIIIO abbiinando il 3*/0 lntereaae annuo »ino qua-lumpie »omma; prolavazlonl alno a llorlnl 20.000 a vista verao ohćqua; Importi nmgKlori proavvlso ft van ti la Uorsa. — ConTerma del veraamentl in appoaito llbretto. * lontOKKlii por tntti l veraamonti fatLi a (jualsiasi ora d' ufliclo la ralula del medeumn ginrno. Amum« nol ppoprl eoron- liMtl 1'i ura g so <7« Ca mb tale per Trie sle, Vunita t Hudapest, rilascia loro assegniper oueste ultime iiatte, ed accorda loro la facolth di d«>mlol-laro t f iti i )>res*n la ,tim riimilrniivod' okiiI atpoNn por ommI. 11) S'incarira dell'acquitto e della rendita «11 elfotti pubblici, valuto odlvtso, nonehć deli' iiiraHan d'ussegni, cambiali e roupans, votno '/,•/, di proviilKloiie. r) accorda ai suoi commitlenti la faroltii didepo- sitare tffetti di qnalsiasi s/iecie t ne rura gratis I' tnrassii risi eoupons alla scadenta. La Filiale della Banca Union no Morol) s' incarica deli' ac-i|iiisto c detla vendita di inerci in commissione, accorda sovvenzioni cd apre crccliti Hopra mer-canzic ad cssa consegnatc, oppura poli^ze di carico o Warrant«. oooooooooooiooooooooooooi AC PacalnHi Piazza s. Giovanni N. 6 83 . Ui vdodlULlIj podasti, »I. Občinstvu naznaniti, da jc od jo t. m. odprl veliko zalogo Ispnlh In drugih ur; pri njemu sc izvršujejo vse poprave solidno in po najniži ceni. ('20—t) 2#C=3E t VITT VITTOHIO P1PPAN, Pohlitvo, slike, ogledala, ure in manufakturno blago. Narejena obtoku za gospode in vsake vrste roba za moški in ItnHki spol. Via degli Mrtbti Kr, 4. nasproti gledaliHu »Filodramatico*. Prodaja proti gotovem plaćilu in v obrc' " 1 Smzze rokih. Obče znana zalega čevljarakega blaga ia utaja EDUARD-A KEiVZEL ria S. Anlonio nuoro tik gosp. Marini & C., obatoieča Že nad 80 let naznanja al. občinstvu, da Ima vedno, veliko Število izdelkov vsako vrste za gospoda in gospe. Dobroto In Izvrstno blago garantirajo neSte-vllni kupci, ktare si jo pridobil zadnja leta Naročila na mero, In tudi popravo so IzvrSujojo v kratkem času. (3G-2) C. Jaschi na oettl v latro (pri sv. Jakobu), Trat C. k. xtalo«(a Nmodlka. Prodaja en gros & (letali. Smodik za lov, za mine, zamoŽnarje. Lastnik dovoljenega skladišča za dinamit. Naročila so izvršujejo natančno v katero bodi deželo. V mestu jih sprejema CK Niinzln A C. prodajalec cvetlic na velikem trgu. Palazzo Modello. (20-2) PozUtarska dela In poprave se sprejemajo v Corsia Stadion Nr. W in via Chloza Nr. 24 pri Petru Jazbetz. Vsa priprava za pregrinjala na oknah in ogledalu po cenah proti vsakej konkurenci. (30—2) (rS-OS) ] ipBnjp PO 8|(0U99 A01||0|sp0 SJ UZ ]>|0J1S |foAH A OU^OJUII OJJBSA (JlUBZAMJJ H BUJUUOpBJ^ 11|A A l![igWd af (•» XOAOS|flll| INISSVl AVI s no Jožef Waidi krojač ia gospode. Zaloga novoSogno robe. Najniže ceno. Dobra natančna postrežba. Corso N. JO, Trst, (2C-2) Franjo Jereb, Irgovec z manufakturi m blagom, suknom, tkanino, napravljeno obleko, in vzlasti s popolno zalogo robe za kolije, z'hordami, traki, čopi in guintd, kakor tudi s pristojnimi preprogami vsako vrste. Trst, r ia s. Oiacomo (Riborgo) Ghiaccera U. OoSl. (20 -0) Zaloga razne vrste vina Marije vdove Jasbitz Via Ghega št. 3. Zaloga je oblla iu raznovrstna za rodovine in cene so nizko. Tudi ima najboljšega terana, rofoska in prosekiirja. (2-2) EDINOST. Jožef Pross mojster mehanike inm zalogo ilvalaih »troje* in primernih šivank itd. Sprejme vuku vrst.- popravo pri sinjih, in izvršuje ' natamno ilfln svoje stroku. Naročilu iz deJ.-le s« sprejemajo za zmerno ceno. Trst - HMI JftMffe - Tis/. Zlatar JANEZ RISEGARI Via S. Sebastiano N. 4, I. nadstrop zraven štacune z nmiiufukturim blagom Fratclli Tavolatto, (JO-2) prevzame vaak.) delo v alatu, srebru in juvelah, kakor tudi popravo take robo po nisoki ceni. Naročila oskrbe tudi v druge kraju natančno. i'ri G. POLLAK „ zaloga feelezxiin.e 0 0 & 3 jjj rim za detle Leg na Nr. H 0 Nahaja ko izključivno na prodaj 9 a Royal Catllc Spice za pitanje Živino. .... J»»niijU »MUCI H S pomočjo tako moke žival no potre- £. >N buje več, kakor dve tretjini navadno piče, C j, pomešane z malim zavžitkoin te moke. S 0 tako hrano se od čede pridobi vrla in fc* & boljia mera mleka. Teleta se izredijo v kraj- g 0 šem času. Vsa druga živina dobi večo moč, Q N bc odebeli, ter se poprek dobro ohrani 0 Zoper kugo. (5-1) Novi n(nranllranl ŠIVALNI STROJ original E. Howe original Prvotna cena : četiri forinte na mesce. Naročila na deželi oskrbe so proste stroškov za zavitek, voinino in colnlno, po originalnih cenah v obrokih s poroštvom za primernost in trpežnost stroja, Hch. Soliott ravnatelj društva ff. Home, via Ponterosso 2 Trst. Po enakih pogojih bo na prodaj tudi izvrstni stroji Slngerjevi, Wheeler & \Vllsonovi po najniži ceni. Vsako baže poprave prav dobro in ren6. (6—3) ANGELO DELPIN zaloga pohištva, ogledal in podob. Od 3+ avgusta, povečano skladišče. Via del Torrente M. 30—32. ta glcilali&čem *Armonia Prodaja proti gotovi plači po najnižjih cenah. Ceniki brezplačno. Tri plačilih na obroke 10% prikladc. Poddružnica za cerkvo sv. Antona, hiša Dlana. Na deželo z vroibo na dom. (?0—1) Neumann-ova zaloga [čevljarskega blaga. ZUM GROSSEN ST1EFEL" Corao 5t. 18. priporoma za zimski San obilno oskrbljđno Skladišče štilletov za ga spode, gospe in otrokB. Zmerne oene, dobro blago, lična vnimju opravu. Izvrstno oskrbljena delavnica za merila, natančna postrežba. (2-2) Objava. Češtitam si javiti slavnemu občinstvu, [da se mnje bukovo oglje prodaja na drobno samo v magazinu hiše Tripkovičeve na razkrižju via Fontane I Lazzaretto vecchio. Pri kupovanju na debelo, prosim, obračati se name. Mate Follioli. Borna Veecliia. Staerk & C. Zaloga obleko za gospodo „Alle. Citt& di Floncia" Skladišče angleške in francoske robe, Trst, via al Teatro M. i. (20-:!) FILIALE IN TRIESTE drli'i r. priv. Stabilimento Austriaco di credito por Commercio cd Industria . VKIISAMKN 11 IN CONTANTI Banconote: 3"I, annuo intereaee verso preavviio dl 4 glornl 3./.-/, . . . . .8 . Napoleoni: 2 "'„ annuo intereise verso preavvlso di 30 glornl 2V/7, • « • » »3 mesl 37, » » • » » 6 -Banco Giro: Banconote 2'/,'Vo *opra ipialun<]ue Kumina Napoleoni senaa iiiteressl Assegni Kopra Vlenna, Praga, Pest, Umna, Troppavta, Leo-poli, Lubiana, Hermannstadt, Innabruek, (iraz, Saliniiurgo, Klagenfurt, Kiume Agram, franco apeae. Acauisti e Vendite di Valorl, dlvise e iiu-anao coupons '/i°/o prov-vlgione. Antecipazioni sopra Warrants l'/,7o InturesKl annuo, e '/*°/o prov-viglone pur 3 mesl. Mdllante »portuni dl credito a Londra '/»7o provvlgioiie pur Lt nn-si. » EfTetli0"/o biteres.seannuo slnol' Importodi^uoo por iniposti su peri ori russo da convenlrsl. Trleste, 21 ottobre lbbl. Velutina po bismutu najboljši prali, obrazu in rokam dati poprejŠno nežnost in melikoto. Velika olegantina Škatlja 11. 2. — Vrečica soldov 40. Trojen izleček kolonjske vode napravljen no najnovejših iznajdbah izdelovalcev na Laškem, Francoskem, Nemškem in Angleškem. Velika stcklcnica soldov 60. Tinktura „Merville" Neprimerljivo sredstvo, lasom in brkam vrnotl lepo svetlo črnost. • Steklenica v elegantnem zavitku gl 1.50. Prodajalcem se ponuja velik dobiček. Zaloga v Trstu pri: Artur Migllorlni, dlšavnr in le-karniSar, via Moijoliea N. II, I. nadstr. Drugi pro-dajale.i lekarne: C. Zanottl, G. H. Foraboaehi, P. Ročen, A. Buttlnn, P. Slocovleh, G. H. Rovis. V Gorici: G. B. Pontoni, Cristofolettl. V Zadru: Braz-zanovloh. (20-2) Tlie Singer Nlanufacturing & C. New-York, Ako so plati vsak teden samo p* eden goldinar, dobi se Originalni Singer—jev šivalni stroj, in to brez povišanja cene Porodno m« ilnj«* »» P«l lel» poduk na domu brezplačno. G. NEIDLINGER, generalni agent V Trstu, Corso, palača Modello Šivanke za Sintjerjeve šivalne stroje komad 3 kr. in tacat 30 kr. (13-13) Cvet zoper trganje, po dr. Maliču, jo odločno najboljše zdravilo zoper protln In revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mino popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj sesamo »ovetu zoper trganje po dr. Maliču < z zraven stoječim zname-njem; 1 steklenica 50 kr., pravega prod aje in razpošilja samo lekarna »pri samorogu« J. pl. Trnkoczyja ua mostnem trgu št. 1 v Ljubljani. (12-7) Ual ■ Melbourne 1881. - I. premija. - Srebernamedalja. Muzikalne igravc, katere Igrajo 4-200 komadov, z ekspresijo ln brez nje, /, mandolino, bobnjem, zvonci, ka-Btagnetainl, nebeškimi glasovi, harpaml 1, t. d. Igralne škallje, kater.i igrajo 2-1G komadov; dalje popotne Skrinjice, držala smodk, švajearske hišice, al-bum-l fotogrntij, plsavno orodje, škatlje zu rokavice, teŽala za pisma, posode za cvetlice, etnis za smodke, tobačnice, mizico, steklenice, krožniki za i>lvo, denarnice, stoli i. t. d., vse z inuzlko. Vedno najnovejše in naj izvrstnlŠe priporoča. J. H. Heller, Bern (Schweiz). Samo, Če se naravnost pri njemu kupi, dale poroštvo pristnosti. Ilustrirani ceniki se dobć franko. (1-2) •Ofliapziu ofpu.-ud iiz iiijadii 'pp op iiji|ui.)AOU po oadnii potu oq os aoijiiiuj 000"0o ljsniip.iJA ATUiil Hjlip^izmu HtsdsiflJU oni Naznanilo. Počastim se, si. občinstvu naznaniti, da sem 10 t. m. rnijtrl »i"»ri fakturnega hhiipi, Cono it. ,'tl r Trstu, tik zaloge Žel.znine g'. Sorhrh-a. Porabini t" priliko, naznaniti, da bo moje skladišče bogato in na izbiro oskrbljeno z novo najboljšo platnlno, z blagom iz kolona in volne, s jul-t, z robo za /i-nsko opravo z majami, bustaml in zavratnlkl, kakor tudi s vsem, česar potrebujejo krojači za obleko moškega ali ženskega spola, — po cenah, katerim se konkurence ni bati. NadjajoČse, da me bo si občinstvo z zaupanjem počastilo, su ponižno priporočam «-3> (»lorKlo Jom. cd nrj (D .—i tD O CJ g ? O tO Z S tn Cf - cil t) r—» C . O 1 - 13 n ' e X O i s ri E 3 Jh £ £ p = Ij K " 1 3 O H <+H s g J(fo /Jt ^ ki ^ o: o. ca o š ki cj ss UJ tlo, J9o C o tO V M KJ S 2 B H ♦« g « g o » I s d = N -S *> o 4) 5 V » .g J * 5 .h © o "*5 +ž ti iS 5 -2 S S Z - m > o 2 đ o -ts o gž L- *s — ® »Sol a» ° rt > >0> s oi p< ~ ■ s o JZ J4 Ji "Z « ? ^ _ " a. 3 M z o ^ io "S ** > s „ o o ^ k: p. o- I s* Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskoga. To priprosto in naravno zdravilo ju prava dobro-deina ponioc in nI treba mnogih be«eili, da se dokaže njihova čudovita moč. (Je se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratnlše Že lodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemo-rojde, proti boleznim na jetrih lu na vranlol, proti črevesnim boleznim ln proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostlh, zoper beli tok, božjast, zoper sreopok ter Čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Prodajejo so v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbe ln pošiljatve pa edino v lekarnici \fnsMoletli r Gorici, p fni\t v lekarni C. Zanetti. Lna steklenica stano 30 novcev. (10-0) Dober kup ure, Razpošijam proti poštnemu povzetju, in povrnem denarje, ako ne dopadajo; vsako naročilo je torej l»rOx izrabo. I ura na valjar iz srebrnega niklja z verižico, prej 12 gld., sedaj tj gl,J. 85 kr. I ura na alrfro iz srebrnega niklja z verižico, prej ir» gld., s>daj 7 gld. 2f, kr. I remontoir Waablngton ura z verižico, prej 50 gld., sedaj 15 gld. I čisto srebrna ura na aldro, s patentiranim kolesjem in verižico, prej 35 , «c4«j 11 g|t|. 26 kr Zlate ure za gospi, prej 40 gld., sedaj 30 gld. z vratnimi veržicami. Zlate remontoir ure, prej 100, sedai 10 uld Poroitve za S let. 1 K Ph, Fromra fabrikant ur, Rothethurmstrasse gegenflber der Woll-zelle, Wlen. (6-6) Pozora vredno! p i 1 e p s i j a , krč In bolne čutnicel Vsi, ki se zanimajo za te bolezni, ali Iščejo gotovo pomoč, naj si zaupno omislijo knjižico Di>. IlonH-n, strokovnjaka za krč in čutnlčne bolezni. Dobi se brezplačno ln franklrana edino pri gosp. Par lav h .v, _Ma»Cbew, 39. Bajreratraaao. ss27» E (12-8) Nova Iznajdba! Nij več okrpanih čevljev! ratenlirano r vseh drtarah! C. k. edin. privilegiran universalnl za usnje, Max. Mur-arBruck na štajerskem. Izvrstno sredstvo, da se usnje z usnjem in z drugo robo popolnoma nepreinočno mehko trpežno zveze; n pr: raztrgan čevelj se popravi neznatno m lepo, celo nepreinočno in trdno, ako se s tem klejom na poškodovani del prilepi kos prirejenega usnja. Po dosedanjem zelo pomanjkljivem načinu popravljeni čevlji dad6 predretl vsako mokroto, k tora zakrivi,po razhlajeuju nog toliko boletm; torej svetujem p. n. občinstvu, naj od čevljarjev skrbno popravo s klejom za usnje zahteva — Cena ene steklenice je gld. 1.2 j kr. proti pošlljatvl svote po kteri bodi poŠti. Glavna zalogai p*»l Max. Uuhr -v Bruck, na Muri. V Trstu prodaja Andreas Nlmor* ■•lelater, čevljarska zaloga, Corso. (20—4) Uže 12. decembra! Drugo izžrebanje 3°/0 knez. Srbskih srečk iz leta 1881 a 100 frankov v zlalu. Vsako leto pet izžrebar^j ■ 14. januarja, 14. marca, 14. junija, 14. avgusta in 14. novembra. Vsakokrat glavni dobitek v zlatu. frankov lOO.OOO m- Najmanji dobitek 100 frankov v zlatu. Dobitki in obresti sse bo lo izplačevale na Dunuju, v PcMl mnogih dež. plavnih mestih, kakor tudi v vseh ovropejskih velikih tržiSdih brez vnukova oilbUka. Za natančno izplačevanje daje poroštvo knež. srbka vlada. Srečka daje 3°|0 obresti v zlatu. Srbske srečke za gotovo plačilo ž 46 gl. in 110 kr. obresti od kupona. Prejemai M ža plačilo vil moscčntli »It rok i li po wamo 3 gici. iu končni svoti od 4 pld. HI Kupcc si užc z vlogo prvih 3 gld. pridobi pravico, /gp Igrati sam in brez prikrajšanja. Pri. 1 izŽrebunju srbskih srečk 15. novembra so glavne dobitke IOO.OOO, 10.000 in 4000 frankov zadele srečke v našej menjalnic prodane srečke, in dobitki so se natančno izplačali. | Prihodnja izžrebanja že f2. decembra, i4. januarja, in i4. marca; | toraj tri izžrebanja. v telcu 4 mesecev, Dunaj Wollzeiic It) i 13. Menjalnica administracije D^Iercuir Ch. Cohn. Wollzeile 10 i 13. Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP M1LANIĆ. Tisk. F. Huala v Trstu