— 349 —
Ces. kr. okr. sodišče na B. je to zahtevo odbilo uplraje se glede prosile ad a) na §. 77. zemlj. zak.; prošnje sub. b. e. in d. pa so stem same ob sebi se morale zavrniti.
Na rekurz prositelja, v katerem se sklicuje na § 78 zemlj. zak. in dokazuje, kako nevaren praejudic za prevzemnike bi to bil, kajti ti bi stem, da ne dado prepisati prevzetih zemljišč v zemljiški knjigi na svoje ime, preprečili vsako zavarovanje izročevalcev oziroma prodajalcev, je višje deželno sodišče graško z odlokom z dne 29. februarja 1888 br. 2528 izreklo, da je bil Luka Št. v smislu §§. 77., 78. in 80 zemlj. zak. opravičen staviti navedene zahteve.
--o--
Pravniška kronika.
Deželni zbori zborovali so letos preje kot v zadnjih letih in danes imamo zatoraj že drugič v tem letniku priliko, baviti se ž nji-njihovim delovanjem, v kolikor zadeva strogo justične zadeve. Takih predmetov je po naši ustavi v delokrogu deželnih zborov bore malo in zares nahajamo le dva, o katerih so razpravljali deželni zbori v zadnjem zasedanji.
V delovito pokritje primanjkljaja, katerega kažejo normahiošolski zakladi raznih dežel — zakladi, ki so deželam to, kar je vojni budget za državo — uvedeni so doneski od zapuščin k tem zakladom. Koroški deželni zbor bavil se je že v lanskem zasedanji s tem predmetom; kranjski in štajerski deželni zbor sklenila sta letos premembo obstoječega zakona v tem smislu, da se doneski precej zvišajo ter ne-dvombeno izreče, da je pritegniti tudi volilojemnike k plačevanju tega doneska, kar se dosedaj ni v obče in povsod godilo ter je bilo povod znani plenarni razsoji z dne 30. decembra 1887, vpisani pod št. 119. v judikatni knjigi. O priliki dopisovanja med deželnim odborom kranjskim in ministerstvom za uk in bogočastje glede nameravanega novega zakonskega načrta, izjavilo je ministerstvo kot načelno vladino stališče v tej zadevi to-le:
„Način obdačenja, po katerem bi se deželni troški za šolske namene pokrivali s posebnim, v nobeni zvezi stoječim davkom na imovino, načeloma ni niti pravičen, niti primeren. Razun tega načelnega pomisleka pa je treba prevdarjati tudi še to, da so doneski od zapuščin po svojem bistvu le doklade k državni pristojbini za prenos imovine vsled smrti.   Bati se je torej, da bodo ti doneski, ako pre-
— 350 —
segajo gotovo merilo, v resnici na Ikodo državnim dohodkom, ker bi spodbujali ljudstvo, da bi zapuščine še več prikrivalo, kar se že zdaj jako rado in pogosto godi.
Zaradi tega je treba delati na to, da se po predstoječem predlogu nameravano povekšanje drži zmernejših mej, tako, da je tarifni znesek enega goldinarja od vsakih 100 gold. določiti kot najvišja tarifa, katera naj bi se vporabljala še le takrat, ako čista zapuščina znaša nad 100.000 gld.
Povekšanje tarife za ta slučaj, če je dedič ali volilojemnik (legatar) le oddaljen sorodnik zapustnikov ali pa če si nista nič v sorodu, ne sme presegati SO^/o"-
Druga važna zadeva, o katerej razpravljajo deželni zbori, se tiče naprave novih zemljiških knjig in njihove notranje uredbe. Kar so v predzadnjem zasedanji sklepah v tei zadevi deželni zbori dežel, v katerih bivajo tudi Slovenci, razpravljali smo obširno v članku: Jezik zemljiških knjig v drugi številki tega letnika. Z ozirom na tam omenjeni lani storjeni sklep ponovil je kranjski deželni zbor, ker vlada še ni v zadevi ničesar vkrenila, v svoji seji dne 29. septembra t. 1. dotično resolucijo, glede vpisa imena katasterske občine na imovinskem listu.
Da-li je štajerski deželni odbor spolnil dano mu naročilo, tožiti vlado zarad jezik zemljiških knjig zadevajočega ukaza z dne 21. julija 1887, št. 12118, pri državnem sodišči, nam ni znano, pa dvomimo, da bi bil to storil, ker v letnem poročilu, katerega je predložil o svojem delovanji deželni odbor, ni o tem ničesar omenjenega, ampak nahajamo v dotičnej rubriki „Neuanlegung der Grundbiicher" zgolj stavek „Ueber den Stand der Arbeiten zur Anlegung der neuen Grundbiicher gibt die sub Beilage 10 angeschlossene Tabelle Auskunft".
Živahna pa je bila o tem prašanji debata v tržaškem deželnem zboru dne 15. oktobra t. 1. V predzadnjem zasedanji sklenjeni načrt zakona o napravi novih zemljiških knjig za Trst ni dobil najvišjega odobrenja, ker določuje v § 3., da se sme vpisovati v novo zemljiško knjigo le v laškem jeziku in ker je sklenil deželni zbor, naj se napravi le jedna zemljiška knjiga za Trst in okolico, med tem ko želi vlada, da se loči zemljiška knjiga za okohco od one za mesto. V omenjeni seji se je tržaški deželni zbor vnovič pečal s tem zakonskim načrtom ter vkljub vgovoru vladiuega zastopnika, da po tem takem Trst še vedno ne bode prišel do novih zemljiških knjig, sprejeli ste
— 351 —
se vnovič obe določbi, ki ste pri lanskem sklepu opoverali sankcijo. V isti seji razpravljale so se v obče jezikovne razmere pri tržaških sodiščih ter je deželni zbor sklenil nastopno resolucijo: „Deželni zbor ponavlja že večkrat formulirani predlog v varstvo naše narodnosti, protestuje proti razžalitvi narodnega značaja dežele, ki tiči v vpeljavi raznih slovanskih narečij pri naših sodiščih, in poziva vlado, naj skrbi da se jemlje ozir na narodni značaj dežele ter strogo zvršujejo določila zakonov". In kako se je ta izključljivost laščine pred tržaškimi sodišči vtemeljevala? Doslovno se je prečitala ona interpretacija § 13. o. s. r., katero nahajamo v tisti sodbi najvišega sodišča z dne 16. fe-bruvarija 1881. št. 1697., ki je izšla v neki v Kamniku obravnavani pravdi zarad motenja posesti (Grlej „Slovenski Pravnik' 1. 1881., stran 27. in 89.) in v katerej je med drugim tudi rečeno „da je v Vojvodini Kranjski .... pred sodišči brez izjeme samo nemški jezik veljal kot deželni jezik". Ta sodba sprejeta je pod naslovom „Gerichtsspraehe in Krain" sicer tudi v XIX. knjigo Glaser-Ungerjeve zbirke (št. 8296.) a vkljub temu je nazorom, izraženim v njenih razlogih, na Kranjskem že odklenkalo, nadjamo se toraj, da ti razlogi, akoravno so bili v tržaškem deželnem zboru vnovič vporabljeni, tudi tamošnjih pravdnih strank pri zasledovanji zakonitih svojih pravic ne bodo ovirali.