mm DOLENJSKI LIST GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO S SEJE OKRAJNEGA KOMITEJA ZKS 0 delu z mladimi komunisti Vz9oja in delo z mladimi komunisti je odgovorna naloga, ki smo jo doslej vse preveč zanemarjali — Ideološko Izobraževanje naj raste iz potreb in naj po le-tem prilagojeno — Osnovne organizacije ZK naj iščejo novih metod dela Mi naj bodo pri kadrovanju in vzgoji mladih komunistov prožnejše kot doslej Na 11. seji Okrajnega komiteja ZKS v četrtek 5. ju-*'» je bila glavna in edina *°čka dnevnega reda: razpra-va o dolžnostih osnovnih organizacij x.K do na novo sP*ejetih mladih članov. V °bširnera poročilu tov. Eme Muserjeve, je bilo zbrano'obsežno gradivo, ki so ga posredovali člani posebne komisije: Slednja je obiskala osnovnih organizacij ZK, Predvsem v proizvodnih podjetjih in zbrala ugotovitve. poroČilo je na tehten in porobljen način obdelalo prometne dela z mladimi komunisti in z mladino nasploh ter skupaj z dokaj živahno razpravo, v kateri je sodelo-valo 16 prisotnih, pomeni dragocen prispevek, in napotilo za kadrovanje in delo 7- mladimi komunisti v osnovnih organiazcijah, pa tu-°> delo z mladim rodom nasploh. Gradivo je bilo pripravljeno že pred tremi meseci, vendar ni prišlo na dne-red zaradi drugih naiog. ^radi pomanjkanja prosto-Posredujemo samo najpo- ZAUPANJE ,N NEZAUPANJE Bilo je leta 1958, ko so se po naši dolenjski deže-Nci pričeU kazati prvi obrisi avtomobilske ceste, velike stvaritve rok mladih graditeljev. Mladi rod J6 na velikem gradbišču utapljal žulje, znoj in napore v zvrhani meri sproščenega veselja in mladost-06 ustvarjalnosti. Poleg vrste drugi, je prišla tudi brigada sestavljena iz gojencev poboljševalnih domov, iz mladih ljudi, ki so zašli na slaba pota. Nih-ni ločil njihovega na-"^Ja od drugih * žično Ov>ro, nihče jim ni postavljal uniformiranih 8'raž. Obveljalo Je preprosto m pošteno načelo, ena-k° za vse: prišli ste gra-""U. torej gradite! Izgubili sp se v reki mladosti, med tlsoči svojih vrstnikov in Vrstnic ter v dveh mesecih Postali novi ljudje. Kot vsi flrugi. so si sami določali "dnevne rede«, obiskovali sosednje brigade, delali in I* učili. Častno so prestali «Ptt zato, ker so se počuju eaake med enakimi, za* *°. ker jim je vodstvo zaupalo. Veliko razpravljamo o Nadini, zlasti zadnje ča-** Mladi rod pa kljub ^sem razpravam, kot je •"teti najbolj pogreša ^upanja, v tovarni, v klavnici, v Soli in do-*a mu ga vse preveč kra-tuno. Raje govorimo o kakšni smo bili mi, fo srno bOi mladi in naštevamo grehe, ki niso Pozabljamo, da je * rod zrasel v drugačnih Pogojih kot mi, da je bolj sproščen in da Ima v sebi yeUko ustvarjalnosti. Ne ?°}e se preizkušenj, celo **"Jo si ja, toda naša oacosrčnost jim nemalo-^rat preprečuje preizkusiti ^j*0* moči in sposobno- membnejše misli iz poročila in razprave." V procesu vse širše demokratizacije in uvajanja sproščenih družbenih odnosov v našem razvoju in življenju, se mora ZK odločneje prizadevati graditi lik komunistu, ki bo ustrezal takšnim spremenjenim pogojem. Predvsem morajo mladi komunisti postati zavestni usmerje-vavci družbene akcije. Ne smemo pozabiti, da je osnovna organizacija živ organizem, ki bo lahko te naloge opravljal le, če dovolj skrbi za ideološko rast svojih članov in če svoje vrste pomlajuje s sprejemanjem novih, predvsem izmed mladih ljudi. S sprejemom v članstvo ZK pa osnovna organizacija še zdaleč ni opravila vsega. Precej napak jc bilo že pri spejemanju novih članov, prav zato pa moramo to smatrati kot najpomembnejšo nalogo. Komunist mora imeti poleg mo-ralno-političiun kvalitet tudi trdno politično orientacijo. Ce je kdo dober proizvajalec, s tem še ne izpolnjuje pogojev za sprejem v Zvezo komunistov. Hkrati mora biti tudi aktiven družbeno politični delavec in se uveljavljati bodisi v sindikalni uli kakšni drugi organizaciji, bodisi v organih delavskega ali družbenega upravljanja. Osnovne organizacije ZK so nemalokrat pri sprejemanju mladih ljudi dokaj nespretne, največ zato, ker še vedno radi uporabljamo i it ocenjevanju merila, ki sta jih čas in razvoj ze zdavnaj prerasla. Mladi rod je zrasel v novih pogojih v okolju, ki je povsem drugačno od onega, v kakršnem je Partija nekdaj delovala. Poudariti velja, da z raznimi neumestnimi vprašanji v razgovorih pred sprejemom, mlade ljudi mnogokrat tudi žalimo, ker jim j> to, po čemer jih vprašujemo, neredko docela to je (problem religije, sorodstva itd.). Ko pa z njimi razpravljamo o statutu ZK, se preveč mudimo okoli tistega dela, ki govori o organizacijskih vprašanjih ZK, vse premalo pa okoli II. dela, Id obravnava vsebino in metode dela ZK. Neredko ugotavljamo, da se mladi komunisti v osnovnih organizacijah ne uveljavljajo dovolj, da preveč molčijo in podobno. Ce bi se vprašali, zakaj je tako, podobnih ugotovitev najbrž ne bi bilo. Vzrokov za takšno stanje pa je več. Idejna raven komunistov je prenizka za razvojno stopnjo, v kakršni živimo. Osnovne organizacije sicer žele posegati v razvoj, vendar pogostokrat niso sposobne poiskati problemov. Nekaj krivde je tudi na zgolj navidezni enotnosti v osnovnih organizacijah, ki onemogoča demokratični centralizem, saj to dokazujejo izjave mladih komunistov: »Kako pa naj kritiziram direktor-ja-komunista?« Neiskrenost te vrste, ki bi jo brez dvoma našli v mnogih organizacijah, je posledica tega, da pri ocenjevanju uporabljamo različna merila za različne ljudi. Prav to pa mlade komuniste demobilizira, saj so takšni postopki v nasprotju z osnovami socialističnega humanizma in etike. Kritiko mladih ljudi je treba presojati resno in jo s človeško toplino sprejemati. Iz nje je treba izluščiti to, kar imajo mladi ljudje prav, pri ostalem pa obrazložiti, zakaj je neosnovano. Skupine, ki so obiskale osnovne organizacije so ugotovile, da mnogim še vedno niso razumljive osnove delitve dohodka in nagrajevanja po delu. To resno opozarja, da postaja ideološki študij, ki naj izhaja iz praktičnih potreb pri delu osnovnih organizacij, najpomembnejša naloga. Sele nato bodo osnovne organizacije sposobne oživljati teorijo v praksi In obratno, suhi sestanki ne bodo več edina oblika dela, zamenjali jih bodo posveti, razprave in aktivi, ki bodo pretresali žive probleme. Mladi komunisti, ki so končali razne politične šole in tečaje, pa bodo tudi na ta način postali aktivnejSi, saj jim bo socialistična praksa najboljši učitelj, zlasti jim moramo določiti torišče njihovega dela in udejstvovanja, ki naj bo takšno, da bodo na njem lahko uveljavljali svoje pobude, predloge in mišljenja in hkrati tudi za svoje delo odgovorni. Neosnovano nezaupanje do mladih, pa je precejšnja ovira, ki jo moramo prebresti., da bomo to dosegli- Slavko Hotko: ŽUŽEMBERK Pred krajevnim praznikom v Žužemberku Letos slavi Žužemberk ob Krki z vso okolico pomemben zgodovinski dogodek: 20-letni-co odkar so partizani osvobodili z orožjem v roki prvi kraj v Sloveniji. Slovesnosti bodo trajale tri dni: začele se bodo v petek 13. julija in bodo zaključene v nedeljo 15. julija. Ze na predvečer 12. julija bodo Žužemberk ozvočlli in kraj svečano razsvetlili. Na hribu pri Fari nad Žužemberkom pa bodo zažgali kres. Ta večer bo v Žužemberku družabni sestanek. Glavni praznik bo na obletnico zgodovinskega dne, v petek dne 13. julija. Ob 15. url bo budnica. Opoldne bo sa.v-nostna seja ZB in množičnih organizacij. Po seji bodo predstavniki organizacij položili vence pri spomeniku NOB na Cviblju. Ob 14. uri bo slovesno zborovanje na glavnem trgu. Govori predstavnikov oblasti in organizacij bodo na istem mestu, kjer se je vršil pred 20 leti prvi partizanski miting v Žužemberku po osvoboditvi kraja. Na tem zboru bodo pionirji, mladinci in drugi izvedli kulturni program. Po zborovanju bodo člani Ato-moto društva izvedli krožno vožnjo z motoriziranimi vozili na progi: Žužemberk— Dvor—Stavca vas—Žužemberk. Po motociklističhlh tekmah bo ljudsko rajanje na glavnem trgu pod staro lipo. V soboto 14. julija bo brezplačna kino predstava, prika- zali bodo film s tematiko iz osvobodilne borbe. Pester program bo tudi v nedeljo 15. julija. Ob 10 uri dopoldne bodo tekme odboj-karjev in tekmovanje strelske družine Dareta Verceta. (Dare Verce je bi Zužemberški domačin, ki je padel kot partizan pri Ribnici). Ob 14. uri pa bo tekmovanje kegljačev Žužemberka s kegljači iz Dolenjskih Toplic. Tudi v nedeljo bo ljudsko rajanje. Domačini iz Žužemberka bodo na predvečer slavno-sti v četrtek 12. julija oddajali čestitke po domačem radiu. Izletnike od zunaj opozarjamo, da Je cesta od Ivančne gorice, skozi Muljavo do Žužemberka in Novega mesta t dobrem stanju. Reka Krka je zdaj pritejna in zelo primerna za kopanje. V dolino Krke prihajajo prav radi izletniki, ki jih kampiranje ob krških brzicah razvedri in jim nudi dan prav lepega oddiha in nepozabnih vtisov. HRAST NAD METLIKO vabi vse preživele borce-udeležence napada na fašistično postojanko v poletju 1942 na proslavo ob 20-letnici te partizanske zmage, ki bo v nedeljo, 22. julija 1962, ob 10. uri na Hrastu. Krajevna organizacija ZB v Hrastu in vse množične organizacije metliške občine vabijo na to slavje tudi prebivalce in delovne kolektive iz Bele krajine. Dolenjske in Spod. Posavja, zlasti pa še tovariše in tovarišice, ki so se med vojno borili na področju Bele krajine ali delali tu kot aktivisti. Na Hrastu pri Suhorju bomo za letošnji DAN VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA odkrili spominski kamen, po proslavi pa bo ljudsko veselje. Pridite za .dan vstaje v partizanski Hrast nad Metliko! Domačini vas gostoljubno pričakujejo; poveselimo se skupno z njimi ob spominih na prehojeno pot. na naše zmage In na napore, ki jih vlagamo v izgradnjo socialistične domovine! NOVO MESTO, četrtek, 12. julija 1962 Pogled na proslaviti prostor pri odkritju spomenika ▼ Brestanici. Na veličastnem zboro-rovanju, ki bi moralo biti že prejšnjo neđeljo, pa Je bilo preloženo zaradi slabega vremena, se je zbralo blizu 10 tisoč ljudi. Množici je spregovoril narodni heroj Jože Borštnar. Podrobneje poročamo o zborovanju in slovesnosti na 8. strani današnje številke Nova prodajalna »Mirne« v Zagrebu Tovarna Šivalnih strojev »Mirna« na Mirni je 5. julija v Zagrebu na Vlaški ulici odprla svojo drugo prodajalno šivalnih strojev. V sodobno urejenem lokalu lahko ootrošniki kupijo šivalne stroje za gospodinjstvo, industrijo in obrt, dobe informacije o lastnostih in uporabnostih izdelkov »MIRNE« ter nabavijo tudi vse rezervne dele. Nova prodajalna ima hkrati tudi servisno delavnico. 2e prvi dan, ko so novo prodajalno slovesno odprli, so kupci iz Zagreba pokazali veliko zanimanja za mirenske šivalne stroje. VREME OD 12. 7. DO 28. 7. 1963 Nekako od 13. do tO. julija nekoliko nestalno s pogostimi krajevnimi nevihtami, dvakrat tudi pomembnejše padavine. V ostalem bo pretežno lepe vreme. Dr. V. M. Pestre naloge v KGPK Novo mesto Pred kratkim so se zbrali Člani ZK pri KGPK Novo mesto na skupni sestanek z namenom, da pregledajo dosedanje delo in določijo skupna stališča za svoje delo v bodoče. Poročilo o delu članov ZK v podjetju in diskusija sta pokazala, da je bil tak sestanek potreben in koristen, ker so člani Zveze komunistov lahko obravnavali probleme v podjetju s stališča koristi celotnega podjetja in ta skupna stališča vskladili s problemi posamezne ekonomske enote oziroma obrata. V podjetju predstavlja velik problem organizacijska ureditev. Prejšnje podjetje KGP je imelo izdelano svojo organizacijsko obliko, ki pa po združitvi z »Mlekarno«, »Mesarijo« in »Zadružnikom« ni teč ustrezala nastalim potrebam. To nalogo so poverili t izdelavo Zavodu za produktivnost dela Novo mesto. Ta organizacijska ureditev bi morala biti že izdelana. Cas izdelave se je podaljšal, kar opravičujejo s tem, da je nalogo težko opraviti zaradi proizvodne pestrosti podjetja in številnih predelovalnih oblik. Smotrno izkoriščanje obstoječih proizvodnih kapacitet in nove Investicije zahtevajo povečanje gozdnih in kmetijskih površin. To je mogoče doseči s raznimi oblikami kot na primer zakup, odkup, kooperacija s privatnimi proizvajalci. Za kolektiv predstavlja ta naloga odgovorno družbenopolitično dejavnost. Na rebrn priprave predloge organizacije, ki ga je pripravfla komisija v okrajnem merilu, je bilo na sestanku slišati kritično pripombo, da se je predlog pripravil mimo in brez sodelovanja strokovnega kadra KGPK Določene investicijske naložbe t kmetijstvu, delno tudi t gozdarstvu, niso dale predvidenih rezultatov. Izdelani Investicijski prorami na osnovi katerih so bila odobrena investicijska denarna Sredstva ali pa vložena lastna, niso dovolj računali z objektivnimi in subjektivnimi pogoji. Medtem ko se že danes odvija živinorejska pro- izvodnja v organizacijsko proizvodno nepovezanih prostorih, so" na drugi strani več milijonske zamrznjene investicije v tipskih odprtih hlevih, ki se sedaj preurejajo v zaprte hleve. Smatrajo, da so temu krivi kreditni pogoji, po katerih so se sredstva dajala samo za tipske odprte hleve (v letu 1959-60). Kolektiv čakajo velike investicije tudi sedaj, saj je bilo v podjetju pred kratkim odobreno investicijsko posojilo iz splošnega investicijskega sklada v znesku 306 milijonov, medtem ko mora kolektiv in lokalni investicijski skladi k tej vsoti prispevati še 268 milijonov. Prav gotovo so to velika sredstva in odgovornost za njih racionalno vložitev nosi celotni kolektiv. Člani ZK pri reševanju vseh teh problemov ne morejo in ne smejo biti zadnji in je čista resnica, kar so ugotovili v zaključku razprave: da bi lahko vse napake preprečili, če bi se bili vsi komunisti v podjetju bolj poglobili v problematiko in hkrati čutili večjo odgovornost kot družbeno-političnl delavci. Na sestanku so izvolili tudi vodstvo komiteja ZK v podjetju, njegova naloga bo skrbeti za enotna stališča članov Zveze komunistov pri reševanju določenih proizvodnih problemov, ki jih v tako velikem in proizvodno pestrem podjetju ni malo. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED V Kairu se je v ponedeljek zvečer slovesno začela ekonomska konferenca držav v razvoju, ki se je med 35 državami udeležuje tudi Jugoslavija. Konferenca v Kairu, ki bo trajala kakih deset dni, je bila sklicana na pobudo enajstih držav, med katerimi je tudi bila Jugoslavija O tej zamisli sta najprej razpravljala predsednika Tito in Nascr, ko je predsednik FLRJ obiskal Egipt letos februarja. Drugih devet držav se je pozneje pridružilo pobudnikoma zaradi velikega pomena, ki ga ima konferenca zanje. Do začetka konference je število udeleženk naraslo na 35. Značilno je tudi to, da je na konferenci zastopanih osem južnoameriških držav. Njihovi predstavniki se udeležujejo dela konference bodisi kot polnopravni člani ali kot opazovalci. Zakaj je bilo potrebno sklicati kairsko konferenco? Problemi, ki jih bo obravnavala konferenca, so številni, toda najvažnejši med njimi so ti-le: Države, ki se razvijajo, potrebujejo ogromna finančna sredstva, s katerimi bi financirale svoj gospodarski razvoj ob čedalje hitrejšem naraščanju prebivalstva- Zdaj je dosti teze dobiti finančna sredstva za razvoj, kakor je bilo takrat, ko so se razvijale gospodarsko razvite dežele Vlade držav v razvoju si ne morejo zagotoviti dovolj finančnih sredstev, ker so njihova gospodarstva večinoma odvisna od kmetijskih proizvodov in surovin. Toda cene teh proizvodov in surovin so podvržene spremenljivim pogojem ponudbe in povpraševanja, ki jih v sedanjih raz- merah ni mogoče nadzorovati zaradi neomejene konkurence. Da bi bil položaj še bolj zapleten in neugoden za gospodarsko nerazvite države, so številne industrijsko razvite države uvedle zaščitne ukrepe, ki so škodljivi za razvijajoče se države- To so dosegle z ustanavljanjem gospodarskih blokov. Ti bloki zelo škodujejo trgovini in gospodarstvu držav v razvoju. zave, ki sicer ne ogrožajo same konference, a so bile le dovolj velike, da je zaradi njih obtičala dva dni na mrtvi točki Najbolj sporno vprašanje je bilo združevanje treh oboroženih skupin v Laosu v enotno laoško armado. Predsednik Iaoške vlade Suvana ruma meni, da je to popolnoma notranja zadeva Laosa, pri čemer ga podpirajo tudi delegati držav sociali- EKoiHisKa Homca u Kairo Kairska konferenca velja za nadaljevanje beograjske konference — v gospodarskem smislu. Vendar se obe konferenci ravnata po istih načelih mednarodnega sodelovanja. To pomeni, da tudi kairska konferenca ni bila sklicana zato, da bi podprla u-stanovitev nekega tretjega gospodarskega Moka, ampak da bi ponovno poudarila medsebojno odvisnost vsega sveta in potrebo po nemotenem trgovanja in gospodarskem sodelovanju med vsemi narodi sveta ne glede na različne družbene sisteme, ki obstajajo, in na stopnjo gospodarske razvitosti. Ženevska konferenca 14 držav, ki naj bi mednarodno potrdila nevtralnost Laosa, je spet začela delati. Človek bi pričakoval, da bo po sporazumu treh laoskih prinčev o sestavi koalicijske nevtralne vlade Laosa, ženevska konferenca zgolj formalnost. Toda pojavile so se neke te- st ičnega tabora. Zahodne države, predvsem Združene države ' meri-ke pa menijo, da mora to . :ašar nje rešiti ženevska konferenca o Laosu, ker bi nadaljnji obstoj treh oboroženih skupin v Laosu »lahko ogrozil mir v Jugovzhodni Aziji«. Na srečo je bil dosežen kompromis. To vprašanje ne bo prišlo v deklaracijo o nevtralnosti Laosa,, pač pa bo Suvana Fuma v izjavi obrazložil, kako misli laoška vlada rešiti to vprašanje Nekaj težav je povzročilo tudi vprašanje odnosov med Laosom in članicami pakta SEATO, toda to so izgladili, tako da zdaj vlada precejšnji optimizem glede izhoda konference. Z uspešnim zaključkom konference ne bi bile odstranjene vse nevarnosti, pač pa bi bili položeni temelji z* laoško nevtralnost, ki edina lahko zagotovi mir v jugovzhodni Aziji. Kostanjevica pod vodo Zaradi močnega in dolgotrajnega deževja je Krka prestopila bregove in poplavila velika območja med Belo cerkvijo in Kostanjevico. Nekatere manjše vasi na tem področju so bile popolnoma odrezane od kopnega, medtem ko je bil dostop v Kostanjevico možen le s čolni m večjimi voaHi. Nedvomno je bila najbolj prizadeta vas Kopriv-nik, kjer je voda poplavila vsa polja in vdrla tudi v hiše. V hiše je voda vdrla tudi v Kostanjevici, kjer je bila Krka 380 cm nad normalo. Prebivalci pravijo, da je to ena največjih poplav, ki so jih doživeli, pr-dvsem pa je sploh največja, kolikor jih je bilo v poletnem času. Zaradi poplav so bfle še v začetku tega tedna neprevozne nekatere ceste okrog Kostanjevice. Tako so bile pod vod ceste, ki povezujejo Zameško, Ko-privnik, Malenee in Kostanjevico, Kostanjevico in Podbočje ter Novo mesto, Kostanjevico m Brežice. V nevarnosti pa je bilo tudi nekaj mostov. Tako je bila voda na Otočcu le nekaj -:ntime-trov pod mostom. Škoda, ki jo ^ .lovzro-čilo zadnje neurje m narasla Krka, še ni ocenjena, vendar menijo, da bo zelo velika, ker so med drugim uničeni tudi vsi posevki, ki jih je preplavila voda. V začetku tega tedna je, Krka že začela upadati. Se letos obrat Metalne v Krmclju Delavski svet Metalne is Maribora je že sprejel sklep o tem, da bosta občina Sevnica in Metalna Maribor soustanovitelja novega obrata v Krmelju, kjer se bosta zaradi preusmeritve proizvodnje v rudniku, zaposlili dve tretjini delavcev iz krmelj-skega rudnika. Razen prenesenih osnovnih sredstev iz rudnika in iz Metalne bo v novi obrat investiranih še 168 milijonov dinarjev v obliki že odobrenega posojila. Novi obrat bo dograjen do konca leta m bo začel s po-izkusno proizvodnjo. Ostala tretjina delavcev is rudnika bo našla zaposlitev v obratih Kremena in Lisce ( v kr-meljskem gradu). Naročite in berite DOLENJSKI LIST! It,_■ . ' . ■ - ^. ■ ■ _ . TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Ob 4. juliju, dnevu borca, je predsednik zveznega odbora Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije Aleksander Rankovič poslal članom Zveze poslanico, v kateri je med drugim dejal: »Ko izražam globoko prepričanje, da bodo borci narodnoosvobodilne vojne tudi v prihodnje v prvih vrstah v boju za izgradnjo socialističnih družbenih odnosov, za krepitev bratstva In enotnosti naših narodov, za vsestranski materialni in duhovni napredek naše domovine in da bodo s svojim nesebičnim delom za blaginjo naše skupnosti še naprej služili kot zgled, vas tovariško pozdravljam in vam čestitam za dan borca, veliki praznik upora narodov Jugoslavije.« Na republiški skupščini Zveze združenj borcev NOV Slovenije, ki je bila v torek, 3. julija \ Slovenski filharmoniji v Ljubljani, so izvolili ta predsednika Zveze Janka Rudolfa. V referatu, ki ga je imel na skupščini, je med drugim poudaril, da se je z razvojem komunalnega sistema, ko se neprestano krepi vloga občin, pokazala potreba po združitvi vodstev v zvezi, republikah in okrajih. Hkrati s tem velja načelo, naj na območju občin organizacije ostanejo še samostojne. Tovariš Rudolf je zatem dejal, da Imajo bivši borci prav zaradi svoje doslednosti in neomajne privrženosti stvari socializma tudi sedaj velik ugled med našim ljudstvom. Zveza borcev je organizacija aktivnih in vztrajnih borcev, U je do kraja prežeta z zavestjo o potrebi doslednega nadaljevanja naše socialistične revolucije. So pa seveda tudi izjeme. Ob pojavili pomanjkljivosti in anomalij v našem gospodarstvu se je namreč pokazalo, da so bili tudi bivši borci med tistimi, ki so zagrešili razne napake. Dan borca so slovesno proslavili po vsej državi. V vseh republikah so bila številna ljudska zborovanja in slovesnosti v spomin na pomembne dogodke naše revolucije. Osrednja proslava je bila v Prijedoru, kjer so obenem s praznikom proslavili tudi 20-letnico kozarske epopeje. — Dan borca so slovesno proslavili tudi po vsej Sloveniji. Skoraj povsod pa je prireditve motilo slabo vreme z dežjem, zaradi česar so morali ponekod program celo preložiti. A Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič je v petek slovesno pognal tekoči trak v novi tovarni zavodov »Crvena zastava«, s katerega pride vsakih 13 minut po en potniški avtomobil. V govoru, ki ga je imel na otvoritvi, je tovariš Rankovič dejal, da primer kolektiva »Crvena zastava«, ki je kot celota izpričal globoko zavest in visoko družbeno odgovornost v graditvi tako velikega in naši skup nosti potrebnega objekta, kaže, kako neizčrpne sile imamo v sposobnosti in odločnosti naših delovnih ljudi. VEDNO V PRVIH VRSTAH « V nedeljo so izročili prometu nov odsek jadranske magistrale od Zadra do Šibenika v dolžini 72 kilometrov. Tako je zdaj dograjena moderna avtomobilska cesta brez prekinitev od Reke do Šibenika v skupni dolžini 326 km. O Z odlokom ZIS so bile nakazane smernice za uporabo splošnega investicijskega sklada za investicije v kmetijstvu. Na tej osnovi je Jugoslovanska kmetijska banka določila natančne pogoje, na podlagi katerih bodo republiške in komunalne banke prek natečajev dajale kredite za proizvodnjo vseh kmetijskih pridelkov, razen za graditev večjih hidrosistemov. O Izvršni svet Ljudske republike Slovenije je na petkovi seji, potem ko je razpravljal o tekočih gospodarskih vprašanjih, sprejel vrsto predpisov s področja socialnega zavarovanja ter nekatere druge predpise. Med drugim je sprejel tudi odlok o pogojih za ustanavljanje komunalnih zavodov socialnega zavarovanja. Po tem odloku se šteje, da so izpolnjeni pogoji za usta- novitev takega zavoda, če je na območju, za katerega se ustanovi zavod, najmanj 15 tisoč zavarovancev, če stroški poslovanja zavoda na enega zavarovanca ne presegajo stroškov na enega zavarovanca v republiki za več kot 20 odstotkov in če so zagotovljeni ustrezni prostori, primerna tehnična oprema ter zadostno število strokovnih kadrov. • Ob dnevu vstaje srbskega ljudstva so v Beogradu podelili kulturne nagrade za leto 1962. Za življenjsko delo so prejeli nagrade skladatelj in dirigent Krešimir Baranovič, slikar Milan Konjović, kipar Rista Stijovič in vokalni umetnik Žarko Cvejič. * Na skupni seji odbora Stalne konference mest za stanovanjska vprašanja ter odbora za komunalne službe so med drugim ugotovili, da so cene stanovanj še vedno previsoke. Le-te bi bile po mnenju članov odborov lahko za 10 odstotkov nižje, če bi zagotovili nepretrganost stanovanjske graditve skozi vse leto. 0 Jugoslovanska investicijska banka je znižala tarife provizij, ki jih pobira v svojem poslovanju. To je bilo mogoče zato, ker je skrčila svoje omrežje, znižala stroške poslovanja in zmanjšala število uslužbencev za pet sto. « V mnogih gospodarskih organizacijah so poskrbeli za razumno razmerje med dopustniki in tistimi, ki v teh mesecih ostanejo v proizvodnji. Namen tega je, da v tako imenovanih počitniških mesecih ne bi upadla proizvodnja, kakor se je to pogosto dogajalo. Podjetjem je s tem dana možnost, da v teh mesecih nadomestijo zamujeno in vskladijo realizacijo s planirano proizvodnjo. O Po generalnem urbanističnem načrtu Zagreba bodo premeščali in gradili industrijo na novih mestnih področjih. 2e v prvem obdobja — tako predvideva načrt — bodo preselili več kot 40 znanih podjetij v žitnjak, Jankomir in Hrvatski Leskovae. ■ V dvorani nove palače v Kremlju se je začel svetovni kongres za mir, ki se ga udeležuje nad dva tisoč delegatov, opazovalcev in gostov Iz ve«' kot sto dežel. Med njimi Je tudi dr. Mladen Ivekovie, predstavnik Jugoslovanske lige X* mir, neodvisnost m enakopravnost med narodi. ■ V Bahatu so_ se začeli pogovori med odposlancema začasne alžirske vlade Jazidom In Bita tom z ene in podpredsednikom vlade Bed Belo z druge strani. Na teh pogovorih bodo skušali izgladili nesoglasja med vlado in Ben Belo, ki so nastala z razrešitvijo treh višjih oficirjev v generalnem štabu alžirske narodnoosvobodilne armade. ■ Ameriški zunanji minister Dean Rusk, veleposlanik ZDA V Beogradu George Kennan id več uglednih ameriških osebnosti je kritiziralo omejitve, ki Jih je senat ameriškega kongresa vsilil predsedniku Kenne-dyju pri odobravanju pomoči m kreditov Poljski in Jugoslaviji. B Italijanska desnica te skušala v parlamentu čimbolj za-vleči debato o ustanovitvi avtonomne pokrajine Kurlanija-JU-lijska krajina in o nacionalizaciji električne energije. Desnica je doživela poraz, ker so vladni poslanci in vsa levica prisilili densieo, da je podpisala sporazum, po katerem naj bi bila debata o teb dveb vprašanjih končana 21. julija. ■ Sedmi kongres Mednarodne federacije svobodnih sindikatov, ki je bil v zahodnem Berlina, je sklenil predvsem finančno podpreti sindikate V manj razvitih državah. Kougre* Je tudi izrazil solidarnost z bojem delavcev v Španiji in o* Portugalskem. Novomeški sejem Na ponedeljkovem živin* skem sejmu v Novem mesto je bil promet nekoliko živahnejši kakor pa v preteklih štirinajstih dneh. Pripf Ijali 80 751 prašičev od 6 dO li tednov. Cene so se gd?'" od 5.000 do S.00-) dinarjev. Prodali so jih le 625. Na da' uašnjem sejmu za plemenske prašiče je bil promet sred' nje živahen, cene pa so od zadnjega sejma le mate*' kostno popustile. 56 DOLENJSKI LIST Stev. 28 (642) Potrošnikovo vprašanje terja odgovor Nedavno smo objavili sestavek »Do kdaj tako?«. V njem Ie plsec-potrošnlk pogumno in 04krito načel javno razpravo o »eenakih cenah v trgovini. Od ?r'zadetih trgovskih podjetij se ,e. neposredno po objavi oglasilo samo Trgovsko podjetje *elcznuia Novo mesto. Zelez-jj'ta nas Je zaprosila, naj bi ne-*<«> iz našega uredništva sku-Pai z njihovim predstavnikom °em obisku in v razgovoru s P^dstavniM Zeleznine, bi želeli ""U mi na nekaj opozoriti. živimo v obdobju, ko se ved-00 bolj razraščajo in oblikujejo ""Vi družbeni odnosi, vsak posameznik pa kot član družbe c«dalJe neposredneje sodeluje y razvoju, vprašuje, opozarja * »vetuje. Prav zato smo srna-"■ali, da je prispevek tovariša "JUraSeviča vreden objave. Re-J^ei na ljubo moramo priznati, r* a• Ta ugotovitev je dokaj tr K5tna ln Prav tu najbrž n«. lska« vzroke mnogih nepotrebnih težav ln hude "-rvi "ea Potrošniki. Takšno zapira-kio ,va8e- Pa najsi se pojavi liiv * pa Je tudi sicer škod-ši^0' ker Je v nasprotju z na- '™ družbenim razvojem ln ker vir ^"ika državljanovo pra-nev i** sodcl°vanja. Danes mi-j>v.aio trije tedni, kar snvo ob-p*«1 sestavek »Do kdaj tako?-. M»rav je bilo. časa dovolj, smo prejeli od prizadetih le eno polt "r10- Vsem, ki bi jih vprašaja državljanov (prepričani JJft da bo takšnih vprašanj dM n° ve*' v bo^aie Se Prtza-Vor" Pa svetujemo, naj odgo-tak t*ll°j in naj opravijo to dostojno,, kot je to sto- vpraša^'wT,ina- Potro5>«««"'™ odgovor **** odgovor, zato Je **« «olžnost!akSn™ prlmerU obisiSaere,>u smo na skupnem nini. »L* predstavnikom Zelez-štedii T!merJal1 cene električnih Pedov ^£.Vl hladilnikov in mo~ Jaan l^?tev' da je v proda- a nici M v Zagrebu elek-«™» štedilnik na 4 plošče s j »mostatom znamke EKA za tir.^l0{ denarjev cenejši kot v J^omeški 2eleznini, drži. V «tou^ "Goran«, kjer te šteli "Ke izdelujejo, smo zvede-zar-aJJ *° proizvodnjo ustavili T»hV. teiav z uvoženimi deli. «i st*dHnikov nimajo že dlje iki ,n* zalegi v nobeni zagreb-Ci * ""Sovini. Prodajalna na IU-k„ 7ro4* tako poceni zato, Vaoni ^° "*In*"'riJska proda- Goran Zagreb-, v kateri **v«ialci neposredno proda- jajo svoje izdelke. Povedali so nam, da poslujejo z 10-odstot-nim popustom (rabatom), da jim dostavljajo blago naravnost v prodajalno in da priračuna-vajo le 2 odstotka marže. Povedali so tudi to, da sc zaradi nizkih cen v njihovi trgovini vsa ostala trgovska mreža jezi, vendar so nizke prodajne cene v tej prodajalni zgolj posledica ugodnejših pogojev (sodimo pa, da Je po sredi tudi poštenost, saj bi lahko prodajali po enaki ceni kot vsi drugi). Zeleznina Novo mesto prodaja te štedilnike po 67.MO din. Ce od tovarniške cene odbijemo 4-odstotni rabat, je prava nabavna cena 57.408 din, pribitek do prodajne cene (15-odstotna marža) pa zajema naslednje stroške: 550 din stane dovoz iz Zagreba do Novega mesta, 4056 din je občinski prometni davek, ki ga Zeleznina odvede občini, ostanek 5586 din pa Je zaslužek Zeleznine. Pri enakem štedilniku ima prodajalna na Uici 41 v Zagrebu 4700 din zaslužka, kot specializirana prodajalna pa je v ugodnejšem položaju od Zeleznine. Tudi s hladilniki je podobno, le da trditve o razlikah v ceni, ki jih Je navedel pisec, ne držijo v celoti. Najprej naj poudarimo, da no-litrskih hladilnikov ne proizvaja nobena naša tovarna, dalje pa še to, da hladilnikov znamke To bi letos v Zagrebu ni bilo, ker je tovarna proizvodnjo ustavila. Hladilniki EKA - proizvod tovarne Georgij Na u m o v iz Bi-tole - so na llici 44 po 79.600 dinarjev, v Zagrebački Željeza-ri na Trgu Republike po 83.500 din, v Nami na llici jih od februarja letos nimajo, v Radio-elektro na Jurišičev) ulici so po 81.320 din, v Novem mestu pa jih sploh ne prodajajo ne v Radioelektro in ne v Zelez-nini (pri Zeleznini jih ne nabavljajo več zato, ker je bilo zaradi slabe kvalitete lani preveč reklamacij). 70-litrsklh hladilnikov Hinio v Zagrebu na nici 44 sploh ne prodajajo, v Nami so po 71.J50 din, v Zagrebački Željezari so 63-litrski po 75.000 din. v Radioelektro jih letos niso imeli, v Novem mestu pa jih potrošnik lahko kupi v Zeleznini po 75.000 din v Radioelektro po 7G.800 din. Osatnejo nam še mopedi: tipa 04 so v Zagrebu pri Avtomobl-Uji po 172.628 din, pri Autocen-tru po 172.280 din, pri novomeški Zeleznini pa po 171.800 din. Mopedi tipa 12 z nožnim za-ganjačem so v Zagrebu (ima Jih samo Autocentar) po 172 tisoč 300 din, pri novomeški Zeleznini pa po 171.800 din, mopedi T-12 na J brzine - v Zagrebu jih ima samo Autocentar - so po 21S.O60 din, pri novomeški Zeleznini pa so po 218 tisoč dinarjev. Mopedi v Novem mestu torej niso za 5000 dinarjev dražji, ampak celo cenejši kot v Zagrebu, zato ker Zeleznina k nabavni ceni pri-računava samo 3-odstotni občinski prometni davek in jih prodaja brez vsakega zaslužka! Naj omenimo še nekaj i,a račun proizvodnje. NaSl potrošniki so najbrž že slišali reklame tovarne Himo, ki obvešča, da prodajajo nov izdelek - 70-litrske hladilnike po enaki ceni kot doslej 65-litrske. Trgovina in tudi potrošniki pa ugotavljajo, da je prostornina hladilnika ostala neizpremenjena, tovarna pa je namesto kovinskega zapi-raca pričela na »70-litrskih« hladilnikih montirati zapirač iz plastične mase, ki je vsekakor manj trpežen in prav gotovo tudi precej cenejši. Primer je najbrž vreden javne obravnave. Precej težav je v trgovini tudi zaradi zapiranja trga pri posameznih artiklih. To J« zlasti očito pri okroglem in ploščatem železu vseh dimenzij. Zelzar-ska industrija še vedno trmasto prodaja to blago ozkemu krogu Izbranih grosistov in odklanja neposredne stike z ostalimi kupci. »Izvoljeni« grosisti imajo seveda monopolni položaj. Sicer pa kupuje Zeleznina 95 odstotkov blaga neposredno pri proizvodnji. Potrošniki se nemalokrat u-pravičeno vprašujejo, kam gredo tolikšne razlike v ceni (zaslužek) posameznih proizvodov, ki jih posreduje trgovina. Tudi to so nam skušali pojasniti pri Zeleznini. Hladilnik Himo na primer kupijo po 65.500 din, prodajajo pa ga po 75.000 din, torej za 9500 din dražje. Od te razlike v ceni odvedejo občini 4300 din v obliki občinskega prometnega davka. Ta odvod pa tudi sicer predstavlja povprečno 30 do 35 odstotkov marže v njihovi prodaji. S preostankom zaslužka pa mora trgovina plačati prevoze blaga, razsvetljavo in najemnino, stroške poslovanja, osebne dohodke in ustvarjati sklade. Zeleznina plačuje na primer vsak mesec 495.000 din najemnin za lokale in skladišča, ki Jih uporablja (za 600 kv. m skladiščnega prostora v novih skladiščih v Bršllnu 388.000 din na mesec — mar Je res potrebno, da se skladišče, ki ga je zgradila občina, v celoti amortizira z najemnino že v petih letih, v breme potrošnika in trgovine?). Razlike v cenah, pravimo jim tudi zaslužek, pribitek ali marža, plačuje potrošnik. Upravičen Je torej vprašati, kam gredo te razlike, in dobiti odgovor na svoje vprašanje. Le z odkritimi odgovori bomo odpravljali večkrat neosnovano, toda precej razširjeno mišljenje o lovu za dobičkarstvom v trgovini, hkrati pa bomo z Javno razpravo in z vprašanji potrošnikov odpravili tudi mnoge napake, ki jih brez dvoma tudi v naši trgovini ne manjka. 3. julija zvečer so odprli v dvorani brestaniške elektrarne razstavo o potujčevanju in preseljevanju, ki je vzbudila veliko zanimanja med domačini in gosti. Pripravil jo je Posavski muzej iz Brežic Grmska perspektiva Malokatero mesto je v letih po vojni naredilo tak korak naprej, kakor Novo mesto. O tem ni treba posebej govoriti; najboljši dokaz za to so nove tovarne na obeh bregovih Krke, pri čemer pogosto omenjamo razvijajoči se industrijski bazen v Bršlinu. Spričo hitre industrijske rasti je Novo mesto postalo središče za glavno stekanje delovne sile. Samo novomeška industrija zaposluje zdaj že več tisoč ljudi. Vendar opažamo eno: gospodarska izgradnja je prerasla stanovanjsko, cela vrsta ljudi je, ki bi radi streho v mestu ali v okolici. Z zazidavo grmskega predela bi rešili glavni problem glede novih stanovanj. Načrt je že izdelan in prebivalstvo na desni strani Krke se je z njim seznanilo od 1. do 21. aprila, ko je bil perspektivni načrt javno razgrnjen. Na sestankih z občani, s člani Socialistične zveze in strokovnjaki so bila dosežena soglasja in domala rešene vse sporne zadeve. Načrt namreč predvideva, da bi na pobočju nad Industrijo motornih vozil pozidali teren s privatnimi hišami. S tem bi gospodarno pokrili koristni zazidalni prostor, in dobili bi strnjenejše naselje. Zidanje stanovanjskih hiš na tem področju bi potekalo v prvem obdobju uresničevanja zazidalnega načrta, predel ob Skalickijevi ulici, vključno z vrtom kmetijske šole, pa bi prišel na vrsto kasneje. Z uresničitvijo perspektiv- nega načrta za Grm bi se Novo mesto povečalo za 114 Individualnih hiš in devet manjših stanovanjskih blokov, oziroma bi se stanovanjska zmogljivost povečala za 234 novih stanovanj. Po vselitvi bi imeli na desnem bregu Krke v Novem mestu že 2386 ljudi« kar je enkrat več kot zdaj. Spričo tega bi se povečal tudi odstotek zazidanosti (na 77 odst.). Ko bi bilo vse končano, bi imeli na dobrih 25 ha zazidalne površine skupaj približno 280 objektov, torej že močan mestni predel. Prva naloga, ki jo bodo morali gradbeni organi rešiti (upoštevajoč potrebe stanovanjske izgradnje), je sočasna ureditev zazidalnega področja in komunikacijskih naprav: cesta, odtoki in podobno. V ta namen se predvideva rešitev v prvi vrsti tam, kjer so že potrebne komunalne naprave, oziroma kjer so v bližini. Zazidava grmskega področja je vsekakor ena glavnih ▼ komunalni in stanovanjski ureditvi Novega mesta. Zato je prav, da poiščemo najboljšo rešitev; to pa borno našli le ob temeljitih razpravah in z upoštevanjem vseh stvari, predlogov in mnenj prebivalcev kakor tudi strokovnjakov. Od te rešitve bo pravzaprav odvisen nadaljnji razvoj centra novomeškega okraja. TRIKRAT UDARNA IN TRIKRAT POHVALJENA V torek popoldne se je z gradbišča avtomobilske ceste vrnila XXII. kranj-sko-novomeška MDB »Jože Strupi«, ki je bila do konec junija zaradi izrednih delovnih uspehov 3-krat udarna, dvakrat specialno pohvaljena in enkrat pohvaljena. Naši brigadirji, 60 po številu so na avtomobilski cesti preživeli v družbi s kranjskimi 60 dni. Tik pred povratkom TOPLO POZDRAVLJAMO PREBIVALSTVO SUHE KRAJINE IN ČESTITAMO ZA KRAJEVNI PRAZNIK ŽUŽEMBERKA SPLOŠNO MIZARSTVO Dvor pri Žužemberku bi morali prejeti najvišje priznanje — zlato plaketo — za katero so bili resni kandidati. Ko o tem poročamo, brigadirji še niso prispeli, zato bomo o prisrčnem srečanju na novomeški postaji, ki jim ga je pripravil OK LMS obširneje poročali prihodnjič Brigadirje pričakuje tudi MDB, ki gradi cesto Rateč — Gumberk — Sela — Otočec. KZ ŽUŽEMBERK: 200.000 din za novomeško bolnišnico ■ 29. junija je zasedal zadružni svet Kmet. zadruge v Žužemberku. Obravnavali so dokumentacijo k zaključnemu računu za leto 1961 in predloge k dopolnitvi pravilnikov o delitvi čistega dohodka in o-sebnih dohodkov. Sklenili so tudi, da bodo za bolnišnico, ki se gradi v Novem mestu, prispevali 200.000 dinarjev. Nedeljivost izobraževalnega sistema SklePi 4. redne seje 00 SZDL v Novem mestu z dne 22. junija 1962 o srednjem in strokovnem šolstvu ter pošolskem izobraževanju Okrajni odbor SZDL je bo VSi1 °ddobril predlože-sred£?!°^10 0 delovanju vaie?i^m strokovnih šol, genskih šol, delavskih Sk;h nrIKZaVOđOV. g01" Od.br> ov ™- upravnih *edrr»?v* domov ter raz-sku^T šolskih in domskih *a SrnS"' Clani »krajne- lo gavi dopolnili poroči-PrakSoV1Srt0« ugotovitev iz Je hn^i^elni sklep seje Jo taVrT*. se sUePi uredi- p°rXo jih kot pri" taico i° ,_lahko uporabile Orear.) . žbeno politične PofS^6 za Politično sti £wr0 ^bene skupno-JanjuT^ejanju in Pri-aga-tc>rn f?1 2 novim koncep-ževar>io , ovneBa izobra-flarskia' kot tudi gospo-đružhL organizacije m odbori6 vslužbe" ^dski ter d'-. ornica in šole izobraževalne ustanove. Bistvene ugotovitve, ki veljajo za vse, so izražene predvsem v nedeljivosti izobraževalnega sistema. Ta se mora odražati v logičnem nadaljevanju vzgojnega procesa od osnovne šole naprej v vseh oblikah šolanja, priučevanja, poklicnega in strokovnega usposabljanja, vzporedno pa tudi pri osvajanju idej-nopolitičnih, družbenoekonomskih in drugih znanj. V ospredje stopa potreba, da se v vseh proizvodnih in neproizvodnih službah odločneje lotimo načrtnega zbiranja kadrovskih potreb, ki morajo biti odraz in posledica stvarno predvidene rasti posamezne dejavnosti, njenega notranjega razvoja in družbene potrebe v celoti. Vzporedno s tem je potrebno zaostriti tudi boj proti na- pačnemu pojmovanju formalnih kvalifikacij, ki ima globlje vzroke v preživelih načinih nagrajevanja hi vrednotenja dela. Te naloge bodo lahko opravile le urejene kadrovsko-socialne službe ob ustrezni podpori organov upravljanja. Nadaljnja skupna ugotovitev je, da je nujno treba upoštevati, da gre pri vzgoji te mladine za težja vprašanja, zato, ker se v tem starostnem obdobju oblikuje osebnost, značaj, svetovni nazor itd. Zato je celovitosti izobraževanja v tem obdobju potrebno posvetiti še večjo družbeno skrb. I Organizacije SZDL, sindikatov in mladine naj sedanjo akcijo za preusmeritev sistema strokovnega izobraževanja budno spremljajo in podpro. Pod- pora je možna predvsem v aktivem sodelovanju v razpravah o bistvenih družbeno političnih problemih, ki pri tem izstopajo. Med te probleme spadajo predvsem neusklajenost med orilivom mladine in kapacitetami strokovno izobraževalnih ustanov, znaten odstotek mladine, ki ne konča osemletnega obveznega šolanja in ji je pot do normalnega napredovanja zaprta, in posledice demografskih premikov predvsem mladih ljudi iz vasi v mesta. Posledice teh premikov se kažejo v tem, da nam kmetijska proizvodnja zaostaja in se tudi le počasi preoblikuje v nove smeri. Relativno zaostajanje proizvodnje in uslug na sploh je posledica »mojstrske« mentalitete in odpora proti vključevanju sposobnejših strokovnjakov v proizvodnjo. Družbeno politične orga- nizacije imajo pomembne naloge zlasti pri skrbi za dopolnilno izobraževanje v idejno političnem in družbeno ekonomskem pogledu ter pri razvijanju notranjih odnosov. Normalno vključevanje teh področij lahko zagotove tako neposredno s svojim lastnini delovanjem, kot tudi posredno preko delavskih univerz. S takimi vplivi bo vzporedno nujno treba reševati tudi kadrovska, podpirati pa materialna vprašanja delavskih univerz. Pri delu šolskih odborov, upravnih odborov domov in zavodov, šolskih, razrednih in domskih skupnosti je potrebna stalna skrb za njihovo usmerjanje in usposobljenoct. Tudi kolektivom šol in zavodov bi večja pomoč koristila, zlasti če upoštevamo znatne spremembe in težave, ki se bodo pokazale v zvezi z uzakonitvijo predvidenih sprememb. Družbenopolitične organizacije, predvsem pa SZDL, morajo skrbeti, da se sistem izobraževanja ne prekine in ne konc« samo v šoli ali podjetju. Nujno je potrebno upoštevati vlogo našega delovnega človeka kot člana organov upravljanja v delovni in krajevni skupnosti. To pa neodložljivo terja tudi širših izobraževalnih nalog. II Osnovna ugotovitev za sedanje slabo stanje na področju planiranja potrebnih strokovnih kadrov gre na račun neproučenih potreb gospodarstva in družbenih služb v širšem pomenu. Iz tega izhaja vrsta slabosti in nejasnosti. Odprava tega stanja je nujna naloga vseh prizadetih, ker bo le tako močno v merilu komun in okraja za več okrajev urediti skupno smotrno mrežo poklicnih, strokovnih šol in izobraževalnih ustanov, ki naj bodo odraz dejanskih potreb. Vzporedno s tem naj bi potekala tudi naloga v zvezj s proučevanjem potrebnih profilov (Nadaljevanje na 4. strani) Domovina, ti si kakor zdravje... S piknika naših izseljencev na Otočcu pri Novem mestu Rojaki so navdušeno prepevali z živahno Tončko Simči čevo, nekdanjo solistko Glasbene matice v Clevelandu ki je vneto skrbela za dobro voljo Zamislil si se, brat iz Amerike, kakšna je tvoja stara domovina. Hiša, v kateri si se rodil, ali še stoji, vodnjak, iz katerega je tvoja mati izvlekla toliko veder vode, ali še sameva za hišo? In stara jablana, po kateri si kot 12-let-ni deček plezal, ali še rodi? Pa sosedje, s katerimi si se v mladih letih igral in so med tem že zrasli v mo&e, očance — jih boi še videl, te boste še spoznali? Pa poštna kočija še vozi, kot je vozila pred šestdesetimi, sedemdesetimi leti? Kako je, kako bo Srečanje mladine s prvoborci V počastitev dneva borcev je občinski odbor ZB Brežice 3. julija organiziral srečanje mladine s prvoborci na Močniku pri Pečicah. Pohod mladine na Močnik sta sporazumno organizirala občinski komite LMS Brežice in mladinski aktiv Celuloze iz Vid-ma-Krškega. Točno ob 20. uri je na Močnik prispela patrola 12 prvo-borcev kozjanskega odreda, ki jo je vodil Miha Molan, nekdanji komandir ene izmed čet tega odreda. Mladina iz Brežic, Vidma-Krškega, prebivalci Močnika in bližnje okolice so ploskajoč obkrožili patrolo in pozdravili njen prihod. Tov. Molan je v imenu vseh prvobor-cev pozdravil okrog 200 mladincev m mladink ter vse Priznanje novomeški mlekarni Na nedavnem novosad-skem sejmu je svoje izdelke razstavila tudi novomeška mlekarna in požela nekaj laskavih ocen. Z zlato medaljo 6o bili nagrajeni njeni izdelki: surovo maslo, sir »trapist-«, sir »bel paese-" ter kisli in sladki kazein. Srebrno medaljo pa je mlekarna dobila za sir "gorgonzola-" jn »edameo«. Sedem visokih priznanj, ki jih je dobila novomeška mlekarna na novosadskem sejmu, kaže na izredno kvaliteto izdelkov tega podjetja. Razveselite znance in svojce v tujini z DOLENJSKIM USTOM! prebivalce tamkajšnjega območja. Takoj po pozdravu so zagoreli kresovi, pred patrolo pa se je pojavil najstarejši borec, Jože Preskar-Ilija, politični aktivist in organizator kozjanskega odreda. V preprostih besedah je pripovedoval zgodovino kozjanskega odreda in opisal borbe na tem področju. Mladina ga je poslušala resno in marsikatero srce se je zdrznilo ob spominu, ko je tov. Preskar pokazal z roko: »Tule, na tem mestu je padlo 22 naših.« Pred očmi so mi vstajali liki borcev, tistih zvestih prijateljev, ki so v mrzlem zimskem večeru 2. februarja 1943 zadnjikrat zrlj po domačem kraju in zadnjikrat sprožili puško proti sovražniku. Minutni molk, s katerim je mladina počastila junake, je bil res molk vseh tistih, ki so na tem mestu umirali z zadnjo besedo na ustih: »Za svobodo.« Ko je tov. Ilija končal, so se mu v očeh svetile solze, prav tako kot večini domačinov in udeležencev patrole. V imenu zbrane mladine se mu je v kratkih besedah zahvalil sekretar obč. komiteja LMS Brežice. Obljubil je, da bo mladina nadaljevala pot, začrtano s krvjo junakov. Kresovi so dogoreli, patrola pa je odšla proti Podsre-di, kjer so pokopani junaki te borbe. Ivan Peteline spet na rodnih tleh v Sloveniji? Zamislil si se, ko so te obvestili, da čaka na obali Atlantika ladja, ki bo slovenske izseljence prepeljala čez »veliko lužo« v Evropo. Zamislil si se ob vsem tem, in pozabil si tista dolga leta tavanja za srečo po podzemskih rovih nevadskih rudnikov, ki so pokopali toliko tvojih bratov. Bil si dober rudar, mož, oče otrok, ameriški državljan, toda po duhu in miselnosti Slovenec. Nisi pozabil domače govorice; pa tudi svoje otroke, ki niso nikoli videli tvoje rodne grude, si naučil dolenjske govorice. Ne, nisi pozabil domovine svojega otroštva, samo verjeti ne moreš, da se je tolikanj spremenila, odkar si jo zapustil. Rad bi, da bi se povrnili tisti časi, ko si jo zapustil, toda tudi tvoja stara domovina je šla v korak z napredkom. Gledaš nove železnice, ceste, tovarne, nova mesta, hiše, šole — veliko je novega. Gledaš nove ljudi, ki so vse, kar si videl bratski objem, ki izvabi solze ... Prišel si na Otočec in nisi bil več zamišljen. Domačin si, znanec vsem, ki so s teboj prišli na piknik, brat! Komaj si nekaj dni doma, te že ne vleče več nazaj na daljno pol. Rad bi v stari domovini živel do konca. Pozabil si trdo življenje onkraj Atlantika, pozabil si dni, ko si taval brez dela in moral preživljati družino, pozabil si vse, kajti domovina tvojega otroštva te je sprejela za svojega, vedno za svojega, čeprav se boš morda že jutri vrnil v Ameriko. Saj je ta domovina kakor zdravje; če jo zgubiš, si bolan od tavanja po tujini. In taka domovina je samo ena. To si občutil, brat, ko si bil v sredo na pikniku slovenskih izseljencev na Otočcu. Nisi se jezil, ker je dež pokvaril veselje na prostem, saj si bil notri še bliže ostalim, ki so se prišli poveselit ob tvojem obisku. Prišel si, da se poveseliš z nami, ki nismo morali na tu- Vse je bilo dobre volje, na uspelem pikniku, skupna želja pa je: prihodnje leto spet na svidenje na prelepem Otočcu! ZIDARSKO PODJETJE »REMONT« - ŽUŽEMBERK čestita za krajevni praznik in minuli DAN '""f; BORCA vsem delovnim kolektivom v Žužemberku kakor tudi ostalemu prebivalstvu na obisku v stari domovini, sami zgradili. Gledaš jih in se spomniš: sin je prav tak, kot je bil njegov oče, dobričina, veseljak, toda gospodar. Da, nisi srečal vseh, s katerimi si živel v mladosti, toda tudi med mladimi se počutiš kikor brat Brat temu, ki si mu stisnil roko, brat onemu, ki te ni mogel obiskati, brat rojaku, ki se je vrnil s teboj, pa sta se po dvajsetih letih videla šele v stari domovini. Kakšno nepozabno srečanje, doživetje, je, da doživiš, česar nisi utegnil vseh šestdeset, sedemdeset let. Poslušal si nagovor predsednika Slovenske izseljenske matice Ivana Regenta, poslušal si besede, ki jih je v imenu gostitelja izrekel predsednik ObLO Ludvik Golob, poslušal si in se zahvalil za gostoljubnost in besede so ti kar igrale v grlu. Govoril si v imenu vseh, v imenu Janka Roglja, predsedr I j ameriške bratske zveze, Antonije Stanko, predsednice Slovenske ženske zveze, Franka Tomšiča, glavnega tajnika ABZ, Fre-da A. Viderja, člana finančne- ga odbora SNPJ (Slovenske narodne podporne jednotej, Mary Matjašič iz mesta Mon-tana, članice društva progresivnih Slovenk v Ameriki in drugih. Govoril si prav tako, kot bi govorili ostali dragi gostje Anton Stanovnik, član ABZ, Edy Zadnik, član SNPJ, Fran Bradač, član Glasbene matice v Clevelandu m drugi. Kajti ni važno, kdo je govoril, vsi ste mislili enako, vsi, ki ste se sami ali z družinami udeležili otoškega piknika. Nisi se mogel načuditi lepoti slovenske pesmi, ki jo je pel moški zbor PD »Dušan Jerebu iz Novega mesta in nisi mogel prenehati poslušati pesmi tamburaške skupine iz Adlešičev, ki je nastopila v narodnih nošah. Zavrtel si se ob zvokih domače, slovenske glasbe m skoraj bi bil pozabil, da je vse to resnica, živa in vsepovsod prisotna resnica. Potem si tudi sam začel prepevati stare slovenske viže. Pripeval si ob petju Tončke Simič, nekdanje solistke Glasbene matice v Clevelandu, ki je zapela nekaj slovenskih pesmi in se smehljal: res, čeprav sem v tujini že nad šestdeset let, še nisem pozabil zvokov domače besede, domačih pesmi in na-pevov. Ne, kdor je kdaj živel v Sloveniji, tega ne bo mogel nikdar pozabiti. Povabili so te na piknik na Otočec, da bi tam praznoval praznik svoje nove domovine, dan ameriške neodvisnosti in se hkrati veselil s prijatelji, z znanci, brati. Nisi bil dolgo na Otočcu, morda tudi v Sloveniji ne boš več dolgo, toda v teh dneh, v teh kratkih urah, ki si jih preživel v domovini, si spoznal, da se ne moreš ločiti od domovine svojega otroštva. Želiš, da bi se še vsako leto našli s tvojimi prijatelji, da bi bil piknik tudi prihodnje leto na Otočcu, kjer lahko v eni sapi spoznaš vso prikupnost, domačnost in lepoto rodne grude. Poslovil si se, ali pa se boš še poslovil od svojih bratov in se vrnil na dolgo pot proti Ameriki. Domovino si videl, Uvel si z njo in doživel si jo. Ne boš je ;\tzabil. Nakupil si si spominčkov in jih nesel s seboj; po7:i-.al jtii boi ostalim Slovencem, ki se letos niso mogli udeležiti piknika. Vsako leto se vas bo več vrnilo v staro domovino in vsako leto se bo spoznalo več zbratov... Nedeljivost izobraževalnega sistema (Nadaljevanje s 3. strani) poklicev, ustanavljale naj bi se ustrezne kadrovsko-socialne službe in izobrar ževalna središča za posamezne gospodarske organizacije ali za več podobnih gospodarskih organizacij skupaj. Vzporedno naj bi nastajale tudi druge materialne možnosti za prehod na nov način strokovnega izobraževanja in poklicnega usposabljanja. Po tako začrtani poti ne bo težko doseči tudi skupnega jezika pri materialnih vprašanjih v zvezi s financiranjem vseh vrst izobraževalnih dejavnosti v gospodarskih organizacijah, med gospogarskimi organizacij-mi, v komuni in tudi med komunami. Seveda pa je tak optimizem upravičen le, če bodo vsi osnovni koristniki ustreznih strokovnih kadrov imeli izdelan jasen načrt potreb, možnosti in stroškov, ki so za skupne investicije v kadre potrebni. Nakazane možnosti za ustrezna središča za praktični pouk naj bi proučile komune. Po obstoječem predlogu so za prehod na nov način izpolnjevanja v poklicnih in strokovnih šolah kot nujno dopolnilo potrebni močni in sposobni izobraževalni centri v gospodarskih organizacijah, ki naj bi prevzeli od vseh vrst šol absolvente in jih usposobili za ožji profil poklica — za delovno mesto. Investicije v te centre bodo lahko ob pravilnem vrednotenju njihove vloge naj rentabilne jše naložbe s hitrimi in konkretnimi uspehi v proizvodnji, proizvodnih stroških in produktivnosti. Dosedanji napori pri različnih prekvalifikacijskih seminarjih in tečajih niso rodili pričakovanih uspehov na omenjenih treh področjih. Gospodarskim organizacijam še posebej priporočamo, da se spričo resnosti problemov kar najbolj temeljito seznanijo z gradivi, ki so predložena in dana v javno razpravo, ter da o njih razpravljajo tudi v delavskih svetih in na sindikalnih sestankih. III Vse izobraževalne ustanove čakajo velike in odgovorne naloge. Predvsem je potrebna širša povezava med njimi in ustreznimi panogami proizvodnih in družbenih služb pri analizi potreb po kadrih, profilih teh kadrov in za izobraževanje potrebnih sredstev. S takim delovanjem s? bodo lahko ob primerni podpori tudi drugih činiteljev (organi oblasti, zbornica itd.) hitreje uresničile motnosti za osvajanje novih konceptov izobraževanja, ki so v skladu s pred- videno in že doseženo stopnjo razvoja. Podani predlogi o prevzemu financiranja izobraževalnih ustanov s strani gospodarskih organizacij preko zbornice, prelivanje sredstev med komunami, povečanem odstotku prispevka gospodarskih organizacij skladu za kadre, večjem deležu staršev pri naknadnem šolanju otrok do 8. razreda osnovne šole, uvedbi kmetijsko gospodarskih šol pri delavskih univerzah z naslonitvijo na KZ in družbena posestva itd., naj bi našli svoje mesto pred mero-dajnimi organi, šola naj bi te predloge skupno s prizadetimi koristniki njihovih absolventov kar najbolj utemeljile in po možnosti tudi že dosegle prve korake v dogovorih. Bistvena naloga kolektivov šol m šolskih odborov je tudi v tem, da kar najbolj stvarno ocenijo last- ne možnosti za prehod na nov sistem izobraževanja ter da stvarno prikažejo potrebe, da bi se njihov zavod lahko čimprej približal zahtevam verifikacije. Vsekakor pa je to delo treba smatrati kot proces, ki ga bodo bolj kot doslej podprli vsi prizadeti činitelji. Vzporedno s tem naj bi kolektivi ne zanemarili tudi notranjih odnosov in izgradnjo socialističnih meril nagrajevanja po dehi. Iz podatkov v poročilu in razprave na seji sledi, da so naloge kolektivov v izobraževalnih ustanovah, domovih in v delavnicah znatne predvsem pri širšem bogatenju osebnosti bodočega strokovnega delavca. Zato je prav, da bi samoupravnim oblikam dejavnosti mladine v razrednih šolskih in domskih skupnostih nudili stalno pomoč, vzpodbujali pozitivne težnje in vključevali v to delo tudi ljudi iz proizvodnje in političnih organizacij. Delavske univerze ter za- vod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela naj se vključijo v napore vse družbe za premostitev ugotovljenih pomanjkljivosti. Delitev del8 med njimi, specializacija, širše programiranje, zajemanje večjega dela mladine (predvsem vaške), žensk in kmetov v izobraževanje, večja sistematičnost, stalna povezava preko rednih posvetovanj, nadaljnji koraki pri usposabljanju članov vseh organov upravljanja, jačanje materialnih sredstev za izobraževanje kadrov itd-so naloge, o katerih je že dosežen sporazum. Pn vseh teh nalogah naj se bolj naslonijo na občinske odbore SZDL in ObLO. 2 izvajanjem vseh naštetih nalog se bodo lahko delavske univerze in zavod koristno vključili v splošne napore za hitrejše strokovno, idejno, politično i" družbeno ekonomsko usposabljanje naših proizvajalcev in upravljavcev. Okrajni odbor SZDL Novo mesto DOLENJSKI LIST Stev. 28 Za rast in poglobitev amaterizma (Nadaljevanje in konec) Močan krivec za zastoj v kulturno prosvetnem delu na nekaterih področjih, tako so ugotovili na posvetu, Je pomanjkanje sposobnih ljudi, ki bi to delo vodili, in odhod mladine > mesta »U industrijska središča. Nemara je ta problem najbolj pereč za pevske zbore, ki nimajo in ne morejo dobiti pevovodij. Dobršen del krivde pa nosijo marsikje tudi družbene in politične organizacije, ki jih delo in težave Svobod in PD predlo zanima ali ga ne podajo. Treba je močno potrkati na njihova vrata, jih seznanjati z namenom in • Pomenom tovrstne dejavnosti, društva pa kolikor je največ mogoče okrepiti z mladino. To, glede mladine, Velja prav tako za večja središča, pri čemer morajo društvom z vsem razumevanjem priskočiti na pomoč vodstva mladinskih organizacij. po splošni razčlembi in oceni dela Svobod in PD v Pretekli sezoni, so se zborovalci posveta ločili v. tri skupine: za dramatiko, klubsko življenje in £a glasbo. Ti ločeni, strokovni posveti ljudsko-pro-svetnih delavcev za določena področja so izoblikovali načelne smernice in okvirni program za prihodnje delo. Na njih so sodelovali tudi zastopniki republiškega sveta Svobod tn PD Blaž Arnič (glasba), Mirko Zupančič (dramatika) in Dušan Tomše (klu-01 )■ Vsekakor je prav, da z nekaterimi zaključki in sklepi seznanimo naše Oravce, saj so pomembni ?a \adaljnjo kulturne rast 111 razvoj amaterizma v našem okraju. dramatika l- Jzredno pozornost Hirajo Svobode in PD porabi • Vz8°Ji mladega na-dscaja igravcev in režiser-J^v- 2. Potrebno je oboje: množičnost in kvaliteta, poglavitni smoter in kri-*W ostane kvaliteta, ven-2* Pri tem ne sme biti zanemarjena množičnost: omogočiti je treba vsem skupinam nastop v okviru občinskih prireditev. 3. Izbira repertoarja nikakor ne sme biti zgolj pri-lc"mostna: vso skrb posvetiti problemski in izpovedni vrednosti uprizorjenega dela. 4. Režiser mora pri izbiri repertoarja upoštevati možnosti igralske družine. 5. Revije, občinske in okrajne, so potrebne in koristne. klubi Dosedanjim načelom in smernicam za klube in razvoj klubskega življenja so zborovavci sprejeli nov, pomemben sklep: Za estetsko vzgojo in prevzgojo tako članov Svobod in PD kot naših ljudi sploh, naj se v okrajnem meriiu ustanovi klub amaterjev likovnikov in sicer: a) za aktivno in strokovno izpopolnjevanje amaterjev likovnikov, b) ta klub naj bi posredoval v klubih Svobod in PD likovno kulturo našim delovnim ljudem. GLASBA Zelo tehtne zaključke in smernice so sprejeli zborovalci glede glasbe, vokalne in instrumentalne. Na primer s področja vokalne glasbe: 1. Vsekakor je treba nadaljevati z občinskimi glasbenimi revijami, saj so najsolidnejša oblika mladinskega glasbenega izživljanja. 2. Zavodi za prosvetno in pedagoško službo naj prično uvajati ob vezno pevovoisko izpopolnjevanje učnega osebja, saj bomo le tako mogli organizirano Izboljšati kvaliteto dela glede vokalne glasbe. 3. Šole naj se čim tesneje povežejo z glasbeno šolo. Glasbene šole naj se ustanovijo tudi v tistih občinah okraja, kjer jih doslej še ni. Več ustreznih sklepov je bilo sprejetih na posvetu tudi glede instrumentalne glasbe, na primer: 1. Čimveč javnih nastopov. 2. Na koncertih jedrnato in jasno razložiti poslušr tem vsebino in obliko izvajanega dela, kar bi veliko pripomoglo za poglobitev glasbene vzgoje občinstva. 3. Instrumentalni ansambli naj se tesno povežejo z glasbenimi šolami. 5. Vse bolj kakor doslej je treba poudarjati in utrjevati vlogo zabavnih ansamblov, da dobijo v naših društvih tisto pravo mesto, ki jim pripada. Saj se prav ta izrazito rekreacijska oblika čedalje lepše uveljavlja tudi na podeželju. 6. Glasbene šole naj skličejo posvete instrumentalnih ansamblov, da bo njihova nadaljnja rast v kakovostnem in kolikostnem pogledu čim uspešnejša. Vsi ti zaključki in sklepi posvetovanja pričajo, da je bil ta sestanek kulturno prosvetnih aktivistov našega okraja res koristen. Da pa bodo ti sklepi uresničevani in uresničeni, da bo delo po tem okvirnem načrtu res . zaživelo in rodilo sad, ni dolžnost le članov Svobod in prosvetnih društev pa političnih in drugih organizacij, temveč nas vseh. Saj ne gre za kulturno prosvetni dvig le te ali one društvene skupine, temveč za splošno kulturno podobo in rast vsega našega okraja, torej vseh njegovih prebivavcev. Prvi udeleženci letošnjega simpozija: Lloyd Glasson, Stane Jarm, Koichiro Shirota in Petar Smajić v veži Gorjupove galerije v Kostanjeviški šoli DLETA DOLBEJO V HRASTOVINO Obiskal sem jih 4. julija opoldne v kostanjeviški šoli. Petar Smajić, mali kmet in znano ime v vrstah jugoslovanskih naivnih umetnikov, je sedel s kiparjem Stanetom Jarmom v enem izmed razredov šole, ki so jo spremenili v svojevrsten »umetniški hotel«; beseda je tekla o vremenu in neusmiljenem dežju, ki je prisilil Krko, da je umazanorjava prestopila bregove, polja in travnike. »Prvih sem v Sloveniji, doma pa sem iz Erncsti-novega pri Osijeku«, je pri- Aplavz za umetnike in novomeško občinstvo (bZ*^ Poredkoina imamo kvai?(m,eseani mo*nost videti "»ačen, Jprireditev 1,3 °°-tolib - odn,» vendar vsake k0 ° le pride kaj. Ta- Ea „.Lna P°vabiIo občinske- Pred? ,0t* ZB Nov° Dol»„- , atkim eostovali na Pevc^em nekateri odlični Um ' ljubljanske Opere in fcla to zdaj li;v m kko važno. Razvese- stvo Pria je kUub temu «ej-nian'i» » ,so PokazaU °iso n i - 23 Prireditve, ki "glašene v jazzovskem ^e°rn1a tvori besede, bese-in /,, a.fW"ejo, razširjajo »odiy°rV° Pojme, pojmi dela . V oblikujejo delo, »red£sttvarja vrednote in kuituroeTSe. 2đraž,W° v misu t • ]e pot človeške Voeziin 3e skuPen začetek Snan6sti modr°slovia «« ritmu. Zato je veljal del aplavza, ki so ga ta večer poželi pevci Vilma Bukovce-va, Ladko Korošec, Miro Brajnik in violinist Rok Klopčič tudi novomeškemu občinstva. Koichiro Shirota: DEČEK povedoval, pa se takoj raz-hudil na vreme, ki mu ne da, da bi nadaljeval začeto delo. Smajić, ki pravkar razstavlja na Prvem kvadrijenalu naivnih umetnikov Jugoslavije pet svojih kipov, se je tokrat prvič srečal s hrastovino. Meni, da je za velika dela pripravna, za manjše figure, kakršnih se najraje loteva (ženski akti, jahač na oslu, svirač, kmetijca in pod.), pa mu bolj ugaja klen. »Morda maklen?« smo mu z Jarmom in kiparjem Petrom černetom, lanskim udeležencem simpozija, segli v besedo. Da, tudi maklen pozna; za razstavo v Edinburghu je dal tri svoja novejša dela, drugo pa mu sproti odkupijo ljudje v raznih krajih Jugoslavije. Koliko bo naredil v Kostanjevici? Kakšne štiri kipe, morda kaj več. Smajić je še vedno kmet, ki ne pozna oddiha; kadar prime v roke dleto, ga ne odloži tudi po 12 in več ur... Stane Jarm, rezbarjev sin iz Osilnice, je vzljubil Kočevje, kjer že peto leto skrbi za likovno vzgojo v osnovni šoli. Televizija je v četrtek zvečer prikazala njegovo delo in uspehe njegovih otrok v oddaji »AVTOR JE RAZRED«. Poslikane šolske stene so povedale, kaj Jarm dela, kako vzgaja. Tu, na simpoziju, bo klesal v hrast MATERE, motiv iz NOB. Tih je in miren, prav nič bohem-ski. Radovedni smo na delo naših dveh predstavnikov na letošnjem mednarodnem srečanju kiparjev ob Krki. navdušen sprejem macane« V Novem mestu smo skoraj z zavidanjem govorili o gostovanju Slovenskega gledališča iz Trsta, ki se je začelo v torek zvečer v Črnomlju. Vse je namreč kazalo, da po odpovedani predstavi na Otočcu (voda je zalila travnik pred hotelom!) tudi na Grmu ne bo. igre. Pa se je dež vendarle unesel in v četrtek zvečer smo se srečali z dragimi gosti v nabito polnem dvorišču grmske kmetijske šole. V Črnomlju je pozdravilo umetnike iz Trsta nad 25)0 ljudi! Take množice na kulturni prireditvi v Beli krajini že dolgo nismo videli. Ljudje so pozdravljali igro in goste še in še; posebno toplih pozdravov je bil do-ležen viniški rojak Stane Starešinu-, kateremu so po predstavi podarili košarico domačih pisanic in izvirno belokranjsko narodno nošo. Vemo za primere, da so ljudje pustili v okoliških vaaeh doma samo po enega človeka, da je pazil na hišo, vse drugo pa je šlo s kolesi, vozovi ali peš na predstavo v Črnomelj! Mar ni to spet živ dokaz naše žeje po kulturnih dobrinah, po umetniških stvaritvah? Tako kot v Črnomlju so Tržačani zaigrali iz duše in srca tudi v Novem mestu. Živeli so na odru pristno, polnokrvno življenje in nam dali Hamleta. Shakespearovo »zrcalo življenja« tako verno in močno, da so nas prevzeli! Poklicni kritiki so povedali o umetnikih iz Trsta že prenekaterikrat svoje tehtne besede; ugled in ime, ki spremljata delo naših tržaških bratov, govorita sama dovolj. Naj tu zapišemo zato predvsem to, kar smo občutili: Bili smo priče velike igre, mojstrskega nastopa in doživetega podajanja enega najbolj znanih del starega angleškega »čarodeja odrskih deske Vzljubili smo Hamleta in njegove kreatorje, občudovali smo prelepo igro danskega kraljeviča in Ofelije, do kraja izpiljeno vlogo kralja in kraljice pa vseh drugih, ki so nam pričarali na Grmu duh velikega teatra! Za ta plemenita doživetja in globoka čustva smo dragim gostom iz Slovenskega gledališča iz srca hvaležni! To jim je po predstavi povedal v imenu nas vseh tudi tovariš Bogo Komclj, šopki rož in navdušeni aplavzi več kot 1500 ljudi iz Novega nie-sta in okolice pa jim kličejo še zdaj: Se pridite, dragi umetniki, vedno vas bomo veseli in vedno vam bomo hvaležni za umetnost, v kateri ste nam dali sami sebe! Alkohol je smrtni sovražnik reda in varnosti na cestah! »O, yes!« je bil 31-letni prikupni Američan Lloyd Glasson iz New Yorka takoj pripravljen na razgovor, ko sva ga s tov. Černetom zmotila v sobi, kjer je na postelji urejal skice, pisma in druge papirje. V Ameriki živi od kivarstv^. vodi pa tudi lastno manjšo kiparsko šolo. »Ljudje v Evropi so prisrčni! Blizu narave so, povezani so z njo bolj kot mi. V Neto Yorku se trave ne vidiš...« Občuduje velike dimenzije stvaritev lanskega simpozija, sam pa je realist. Koičiro Sirota (Koichiro Shirota), 33-letni Japonec in lektor kiparskega oddelka s tokijske u.iiverze za umetnost, je zapel najprej v nerazumljivem orientalskem jeziku, potem pa smo lomili in lovili angleške in francoske besede. Ni abstrakten umetnik; pokazal nam je skico, po kateri bo delal družino v hrastovem deblu. Pozna Eisako Tanaka, ki smo ga lani videU v Kostanjevici; bila sta sošolca. Vina ne pije, pri kosilu mu je všeč samo limonada. Na hodniku smo srečali fanta Jožeta Zagorca, avtorja Kralja Matjaža, ki so ga lani »vzeli v roke« tuji kiparji in je bil član njihove družine. Jože bo šel letos v novomeško gimnazijo, poleti pa bo spet v družbi umetnikov. Kaže, da ga imajo radi, čeprav se sporazumevajo z njim — pa tudi še med sabo — bolj z gestami, skicami in pisanjem na papir. Razlike v jeziku nikogar ne motijo. V »reda so čakali še na prihod kiparke iz Izraela', manjkali pa so tudi še nepovedani umetniki iz Venezuele, Zahodne Nemčije in Italije. Dež je neusmiljeno namakal načeto hrastovino v zatišju kostanjeviškega gradu, kjer se je mednarodna družinica umetnikov lotila dela na drugem simpoziju. Smajić pa mi je med kosilom dejal: »Ne bo me dež! Pod pristreškom si bom uredil delavnico in delal tudi med nalivi!« TONE GOSNIK Do knjige po prostem pristopu V počastitev dneva borca je bila v Novem mestu odprta Ljudska knjižnica. Poslovala bo po modernem načinu prostega pristopa in bo odprta ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih od 11. do 12. ter od 18. do 20. ure. S tem je ljubitelju knjige spet dana možnost, da pride na hiter način do zaželenega čtiva. Obnovljena knjižnica je našla mesto v stari pošti, prostore pa je pomagal urediti in jih opremiti ObLO v Novem mestu, ki je v ta namen dodelil poldrugi milijon dinarjev, milijon dinarjev pa je za nabavo novih knjig prispeval sklad za pospeševanje kulturne dejavnosti LRS. Hkrati je knjižnici omogočeno, da v najkrajšem času doseže tisto stopnjo, ki jo je imela pred vojno, ko je bila med največjimi ljudskimi knjižnicami v Sloveniji. Spričo zakona o reorganizaciji knjižnic je prišla Ljudska knjižnica pod upravo Študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu. Upamo, da ji v novem okolju ne bo pretesno, da bo poslovala po napovedanem redu in tako vsestransko zadovoljila bravca, ki si bo knjige s polic sam izbiral. Ze to, da jo bo še naprej vodil požrtvo-vavni Franc Vovk, je zelo dobro zagotovilo, da želje ne bodo neizpolnjene. Pričakujemo tudi, da bo Ljudska knjižnica čez tri leta, ko bomo proslavljali njeno stoletnico, pod vodstvom tega požrtvovalnega knjižničarja že našla mesto, ki ji v sodobnem kulturnem življenju nedvomno pripada. Omenili bi še, da zaradi izredno majhnega števila ljudi, uradne otvoritve sploh ni bilo. Predvsem- smo pogrešali predstavnika ObLO, da bi pojasnil, če bo Ljudska kjižnica dobila obljubljeno pomoč, in pa seveda brav-cev, ki jih ima knjižnica veliko, jih pa na to pomembno otvoritev ni bilo. KNJIŽNE NOVOSTI Pred kratkim je Cankarjeva založba v Ljubljani izdala roman priljubljenega francoskega pripovednika Guya de Maupassanta »Močna kakor smrt«. Kakor je napisano na ovitku knjige, je delo »-visoka pesem o ljubezni, ki je močnejša od smrti«, v pariškem okolju, kjer se zgodba dogaja. Prešernova družba pa je v zbirki Ljudska knjiga izdala roman indijskega pisca Kamala Markandaja Nektar v situ«. Ze samo orientalsko vzdušje, ki od strani do strani polnilo knjigo, je tako zanimivo popisano ,da knjige ne moreš odložiti. PRED LETOŠNJIM ». JULIJEM DNEVOM VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA NAPAD NA HRAST PRI SUHORJU Bilo Je 23. julija 1942. Borci prve čete II. bataljona Belokranjskega odreda smo bili na oddihu v partizanskem taboru na Kleču. Komandir čete je bil Slavko Grahek, jaz sem bil njegov namestnik. Komandir Slavko Je dejal: »Jovič, dobil sem povelje, da zbereš nekaj prostovoljcev za napad na neko sovražno postojanko v Beli krajini.« »Prav, Slavko,« sem dejal. »Do zdaj si ti belčke preganjal, zdaj bom jaz pa črnosrajčndke.« Stopil sem pred borce in jim razložil: »Tovariši, potrebujem nekaj prostovoljcev za napad ne neko belokranjsko postojanko. Prostovoljci naj izstopijo!« Prvi se je iz vrste pognal mitraljezec Rafo, za njim pa še dvajset borcev. Kolona je bila kmalu pripravljena za odhod. Na čelu je bil Rafo z edinim mitraljezom, ki ga je sam iztrgal fašistom v Rožnem dolu in to pri belem dnevu. Tistikrat ga je poljubil in rekel: »Spet imamo psička, ki bo lajal na fašiste!« Ko sem znova pogledal mitraljez na čelu kolone, sem mislil, da smo do zob oboroženi, da nam nihče ne more biti kos. še enkrat sem pregledal borce in zdi se mi, da so bih vsi Belokranjci. Spomnim se Toneta in Franca, Sajeto-vih bratov, in Ivana Bukovca, ki je bil vodnik v naši četi. Komandir Slavko me je pozval, naj se javim s tovariši v štabu odreda na Selih pri Jugorju. Poslovili smo se od ostalih tovarišev na Kleču in se v gosjem redu spustih v dolino. Prišli smo na Sela, kjer je bil štab za napad na postojanko. V Klemenčičevi hiši sem zagledal Urbana-Derma-stio, Jožeta Borštnarja in komandna I. bataljona Džemsa. Tovarišu Boršt-narju sem raportiral, da imam 20 borcev za napad. »Dobro, Jovič,« je dejal tovariš Borštnar, »tu imaš še nekaj borcev, ti pa si komandir čete. Tu imaš . vodiča«, — pokazal je na šušanovega Marka — »ki te bo vodil v Drage. Tam boš dobil še eno četo gor-janskega bataljona. Komandir te čete je Piči (Maks Vale), komisar pa Tine Zeleznikar (šuštar-šič). Napadli boste Hrast.« Povelje se je nadaljevalo: »Ti prevzameš napad na levi strani gorjanske ceste od cerkve do Svetic. Napadaj italijanski bunker, id stoji na levi strani ceste pri čulakovem skednju, še predan se napad prične, prepreči vse prehode iz Hrasta in v Hrast, da nas kdo ne izda.« Ko smo bih na položaju, me je poiskal kurir in mi izročil listek. Komandant Džems Je sporočil: »Komandirju čete Joviču na položaju! Napad ob 8. uri. Znak napada je rdeča raketa. Umika ni. Hrast ali mi!« Ko sem povelje prebral tovarišem, se je zaslišal en sam glas: »Tako je!« Obrazložil sem načrt za napad in izdal povelje, in že smo se ustavili okrog 50 metrov od prvih hiš na Hrastu. Na drugi strani vasi, nekje pri Brunskole-tu, je bilo slišati prve strele. Nič več nismo čakali na izstrelek rdeče rakete. V ker!« — nato pa: »Juriš!« Z bombami in puškami v rokah so borci stekli proti bunkerju. Odprli smo ga, pa je bil prazen; Italijani so ga zapustili že po prvih strelih. Tovariš Saje je odprl čulakov skedenj. V njem so bih trije Italijani, mi-Iraljezec in njegova pomočnika. Dvignili so roke. Borcem so obrazi žareli od veselja. Dobili so drugi mitraljez in še toliko municije! Italijanskega mi-traljezca sem potrepljal po ramah, češ: »Buono, Buono! Vieni qua!« Iz srca rad bi tem povedal, da nismo željni njihove krvi, da samo branimo domovino. Toda nisem znal niti besede več italijanski. Caru-ga-Malešič je^ ujetnike odpeljal v štab, mi pa smo nadaljevali napad na štab postojanke, ki je bil v vili Težak. Napadali smo skupaj s Fičitovo četo. Fašisti so »Lepo jer kadar se srečajo stari partizani...« Tako je pred desetimi leti ali natanko 13. septembra 1952 zapisala Ljudska pravica. Podobno so o velikem shodu slovenskih partizanov, borcev in aktivistov, o zborovanju četrtine vsega slovenskega prebivalstva v Dolenjskih Toplicah 13. in 14. septembra 1952 zapisali vsi slovenski in jugoslovanski časniki. Tovariš Tito, ki je tedaj burno pozdravljen stopil na tribuno, je govoril: »Te dneve proslavljamo in se jih tako združeni spominjamo zato, da ne bi današnji in bodoči rodovi nikoli pozabili, koliko nadčloveških naporov nas je stalo to, kar imamo danes.« Nihče ni mogel popisati vzdušja, kakršno je potem zavladalo med preživelimi tomši-čevci, šercerjevci, cankarjevci in gubčevci, množica je bila prizorišče enega samega prijateljstva. Ko so se bivši borci razšli, so se z željo, da bi se čez deset let (to je letos) spet sestali in obudili spomine na slavne dni iz slovenske preteklosti. Ko se spominjamo ustanovitve prvih slovenskih partizanskih brigad pred 20 leti, se hkrati spominjamo vseh borcev, ki so padli za svobodo. Preživelim borcem Sercerjeve, Gubčeve, Cankarjeve in Tomšičeve brigade pa ob jubileju prisrčno čestitamo. šf trenutku smo izstrelili vsak po en naboj v skedenj Janka Predoviča. Poslopje je stalo tik nad bunkerjem. Vendar odgovora ni bilo. V skoku sem se pognal na konec vasi in opazoval. Nič nisem slišal in nikogar nisem videl. Ukazal sem: »Ogenj v bunker!« Toča krogel se je vsula na bunker, toda iz njega še vedno ni bilo odgovora. Spet sem ukazal: »Levo krilo, obkoli bun- besno streljali iz bunkerja. Ko je mitraljezec Rafo ugotovil, kje je bunker ranljiv, sem komandirjem ostalih čet — Fičitu, Tine-tu, Cirilu in Iliji — razložil svoj načrt, kako bi uničili sovražnikovo utrdbo. Medtem ko so naši mitraljeze i bruhali ogenj v sovražnika, smo se v skokih pognali proti bunkerju. Prvi je bil Ilija, drugi jaz, tretji Ciril. Nenadoma sem bil zadet pod pazdu- ho, v nogo in puško. Krogle so se razpočile in imel sem občutek, kot bi bil posut z žarečim peskom. Kri me je oblila, moči so mi pojemale in zgrudil sem se. Ciril, ki je dobil strel v trebuh, se je umaknil in obvestil tovariše, da sem najbrž mrtev. Toda zbral sem moči in se privlekel do bližnjega svinjaka. Skozi odprtino nad koritom sem se priplazil v svinjak, pa sem imel smolo. Vrata so bila zaprta. Vrniti se nisem smel, ker bi me prerešetal sovražnikov svinec. Z zdravo nogo pa sem toliko časa udarjal po vratih, da so se navsezadnje le odprla. Priklical sem Rafota in mu rekel, naj strelja v bunker, medtem pa se bom jaz povlekel iz svinjaka. Potem so me odpeljali, tovariši pa so nadaljevali pri Selih, sem srečal Mi-rota Mihca, operativnega oficirja Belokranjskega odreda. Ko sem mu povedal o napadu na Hrast, je zaškrtal z zobmi: »Kaj, napad brez mene!?« Jezno je odšel proti Hrastu. »Juriš na bunker!« je zavpil, ko je prišel do tovarišev. Borci so se v skoku pognali proti sovražniku, in že sta dva tovariša obležala težko ranjena. Milic je v hipu odšel neznano kam. Slišali smo, da je odšel med četnike. Ilija je napadal od hiše do hiše in iskal skrite Italijane. Z borci je prišel pred hišo Milka Badovin-ca. Ilija je gospodarja vprašal, ali se v njegovi hiši ne skriva kak fašist. Mož, ki je stal pred vrati, je zatrjeval, da pri njem ni Italijanov. Tisti hip je italijanski oficir ustrelil iz njegove hiše in ga zadel. BadoHnac se je smrtno ranjen zgrudil pred vrati, borci pa so stekli v sobo. Pobesneli italijanski oficir je zlezel pod posteljo in neprenehoma streljal. Zadel je enega borca. Tedaj je Ilija skočil za fašistom in za zgrabil za vrat. Naslednji dan je prišla iz Metlike kolona fašistov. Požgali so vas, da je v kratkem času postala ena sama razvalina. Fašisti so požgali hleve z živino vred. Minilo Je že dvajset let, odkar so otroci in starčki iz te vasice ostali brez streh in domov. Jože škof — po pripovedovanju Ivana Iv-ca — Jovota Joviča. KOMBI BUS »TAM 2000«, 12 sedežev, eden najnof^^^v TAM TOVARNA AVTOMOBILOV IN MOTORJEV - MARIBOR Naši proizvodi: ^ KAMION »TAM 4500«, nosilnost 4,5 tone — PREKt'^^K" ^ »TAM 4500 DK« — GASILSKO VOZILO »TAM 4500 A v « »TAM 4500 P« za polivanje in pranje ulic — KAMION ,T>gon nTđardni izvedbi, nosilnosti 2 toni v specialnih izvedbah: Mdrd . Vozil° za prevoz pošte — AVTOBUSI »A 3000« v turisUetfJ*«^. «vedbi, 32 sedežev — AVTOBUSI« »A 3500« v turistični in st^Ks _1 ' sedežev — 4- in 6-ciltndrski, zračno hlajeni Diesel motorji. rezervni deli za vozila »Pionir«, »TAM 4500« ln »TAM 2000«. Jrj, s_ Informacije: v TAM in njenih prodajalnah v & AJEvu, NOVEM SADU, ZAGREBU in MARIBORU. , Kaj I a'je odpovedala Tone Malerič iz Črnomlja je bil v zadregi kaj označiti kot najbolj živ sr^min iz leta 1941. Po daljšem oklevanju pa se je le odločil. — Konec julija 1941 smo začeli pripravljati skupno akcijo semiške, vranoviške in črnomaljske grupe, ki naj bi bila ognjeni krst pred odhodom teh skupin v partizane. Napasti smo nameravali vojaški vlak, ki je vozil vsako noč okoli ene ure iz Novega mesta proti Karlovcu. Semi-ška skupina naj bi iztirila vlak takoj po prihodu skozi semiški predor, mi, to je Vranovčani in črnomaljčani, pa bi istočasno napadli taborišče šestnajstih italijanskih stražarjev pri vranoviškem mostu. V pripravah smo vse dobro premislili, če Semiča-nom ne bi uspelo, bi iztirili vlak s posebno »kajlo«, ki jo je izdelal nek kovač, če .tudi to ne bi uspelo, bi med vožnjo vlaka čez most iz dveh strani napadli taborišče. Veliko so nam pomagali železničarji, ki so z nami tesno sodelovali. Naša oborožitev je bila kaj pičla: 3 puške, 1 pištola, 2 bombi in nekaj bajonetov. Bilo nas je 10. Naša javka je bila pri Vojni vasi v gozdu. Zbrali smo se in odšli proti Vranovičem. Mesečine ni bilo. Tihotapili smo se po stezi, ki je bila takrat za nas še nova, pozneje pa smo jo še neštetokrat prehodili. Vranovičani so nas čakali. Kratek bojni posvet: sedmorica napade tabor z desne strani, trije z leve. — Je »kajla« pripravljena? — Tu je! Prešli smo progo, žice so zabrnele... — So slišali? smo se vpra- ševali. Nato minute čakanja, ki so se vlekle kot ure. V daljavi je zaropotal vlak. Naše misli so se krčevito mudile pri Semičanih. Strmeli smo v noč in prisluškovali, če bo pri Semiču uspelo. Vlak je prihrumel iz predora, za-vriskal v noč in odropotal proti postaji. Semičani niso uspeli... — »Kajla«! je bila naša prva misel. Vedeli smo, da Je zdaj vse odvisno od nas. Nerodno železno pripravo smo namestili na zunanji tir v ovinku pred mostom in spet čakali. Vlak je počasi bobnel proti nam. Se 200 metrov, še 150, še 100, še 50 in že je bil mimo »kajle« kot pošast, ki ji ne more nič škoditi. Ko je zabobnel na mostu smo napadli taborišče. Italijani so odgovorili s puškomitralje-zom in puškami. Bili so pripravljeni, ker so zaslišali brnenje žic, ko smo prešli progo. Hitro smo se umaknili in se vsi zbrali na dogovorjenem prostoru. Blestečega uspeha ni bilo, saj smo vedeli, da nas je še premalo. Akcija je bila demonstrativna. Nabrali pa smo kopico izkušenj, ki so nam pozneje koristile. Vsa skupina, ki je sodelovala, pa je odšla nato na Miklerje in postala stalna vojaška enota. Potem jih je našel kapo. Bili so na pol mrtvi od vsega hudega in napol blazni od strahu. ^ . Kapo ne more drugače, peljati jih mora k Oberschar-fiihrerju Mussfeldu. Do kosti shujšana tridesetletna žena zbere svoje poslednje moči. S povzdignjenimi rokami kleči pred esesovcem in objema njegove svetle škornje ter prosi milosti, ne zase, za svoja otroka. In Oberschar-fiihrer ima usmiljenje — s samim seboj! Ker mu zadeva gre vendarle do srca, dovoli — izjemoma — da zeno in otroka ustreli drug esesovec... Po nekaj dneh miru in tišine vlada v krematorijih spet običajni promet. Veliki ventilatorji brne in dimniki bruhajo ogenj. Najavljen je prihod geta iz Theresienstadta... Za časa Čehoslovaške republike so bile v Theresien-stadtu same hiše — kasarne. Nemci so to spremenili. Civilno prebivalstvo so preselili in v mestu uredili vzoren geto. Hiše so napolnili z Judi iz Čehoslovaške, Avstrije, Nemčije in Holandske. Okrog 70.000 ljudi je živelo tam v še dokaj znosnih razmerah. Opravljati so smeli svoj poklic, prejemali so pošto in pošiljke Rdečega križa. Odposlanci Rdečega križa iz nevtralnih dežel so obiskali There-sienstadt in ugotovili, da je usoda prebivalcev še kar znosna. Z ureditvijo vzornega geta so Nemci dosegli svoj namen: poročila nevtralnih opazovalcev so ožigosala vse objave o grozotah, ki naj bi jih Nemci počenjali v koncentracijskih taboriščih, o množičnih moritvah in grozotnem ravnanju z žrtvami, kot zlobna natolcevanja. Na večer pred poginom se tretji rajh ne briga več za mnenje svetovne javnosti, temveč docela odloži krinko svetohlinstva in človečanstva. Za uničenje geta iz Theresienstadta je vse pripravljeno. Začne se s »pozivom o vpoklicu.« S takimi »vpoklicni-mi pozivi« so preselili v Auschwitz nad 18.000 Judov iz geta Theresienstadt; na judovski rampi so jih od teh poslali devet desetin — v plinske celice. Tretjega novembra 1944 v zgodnjih jutranjih urah pride v mojo sobo esesovec in mi sporoči, da je Heinrich Himmler, SS Reichsfiihrer, z odlokom, ki stopi takoj v veljavo, strogo prepovedal vsako usmrtitev ljudi v taboriščih K/. Vesti nikakor ne zaupam. Preveč varajočih spletk teh ljudi sem že spoznal. Zato esesovcu odkrito povem, da ne verjamem. Toda vedno znova mi zatrjuje, da je vest resnična. 2e v dopoldanskih urah se lahko prepričam, da je vest vendarle resnična. Na tiru med krematorijem I in II je ostalo pet vagonov s petsto oslabelimi in bolnimi ujetniki. Priča sem, kako se esesovci pogajajo z vodjo transporta. Rezultat teh pogajanj je, da teh pet vagonov ne odpeljejo skozi vrata smrti, temveč jih odrinejo vstran, izkrcajo vse potnike in jih nameste v lazaretnih barakah taborišča F. Odkar sem v krematoriju, je to prvi primer, da je v koncentracijsko taborišče Auschwitz — Birkenau prispel transport, pa da niso večine ljudi pomorili že prvo uro po prihodu. Uro nato prispe vlak s 500 Judi iz Slovaške. V transportu so starci, mladina, otroci, ženske in možje. Vseh petsto postroje na dvorišču. Tokrat sem prepričan,da se bo ponovil stari, že tako vpeljani postopek. Toda ne! Vsa dolga vrsta odhaja na desno. Vsakdo vleče s seboj kovčke, matere potiskajo pred seboj otroške vozičke, krepki moški podpirajo starce in bolne. Je torej vendarle res? Še vedno mi manjka pogum, da bi res veroval... Pri tem pa vsakdo ve, da se bliža vojna svojemu koncu in z njim tudi obračun z morilci. Iz tega sledi nujna posledica: očividci, priče strašnega pokolja .morajo pravočasno izginiti. Ure »Posebne komande« so štete. Da bi se prepričal o tem, poiščem esesov-skega radiotelegrafista. Nedavno sem mu rešil življenje, ko je smrtno nevarno obolel. Hvaležen mi je. Na srečo ga najdem samega. Na moje vprašanje mi obotavljaje odgovori: »Posebna koman.n« odide v nekaj dneh v podzemeljsko oboroževalno podjetje nekje v bližini Breslave. Niti besedice mu ne verjamem. Natanko vem, da mi je s svojim odgovorom hotel prizanašati. Ob dveh popoldne. Ob oknu stojim in zrem v snežne oblake. Nenadoma presunljivo povelje: »Vsi na dvorišče!« Dvakrat dnevno, zjutraj in zvečer, čujemo to povelje, ki poziva k apelu. Ob tej uri pa more pomeniti le pogubo. »Nastopiti, vsi nastopiti!« zveni spet, tokrat ostreje, nestrpneje. Težki koraki zabobne po hodniku. Esesovec odpre vrata in zatuli: »Nastopiti!« Sledimo mu na dvorišče. Tu že stoje naši tovariši. Priključimo se jim. Levo in desno esesovske straže. Cevi njihovih avtomatskih pištol so uperjene v nas. Čakajo, da se zvrstimo. Ozrem se okrog sebe. Tam — mali smrekov gaj, kjer sem tolikokrat iskal miru in utehe. — Gosto belo ogrinjalo ga pokriva zdaj. Mir vlada, strahoten mir. Cez nekaj minut povelje: »Na levo kreni, marš!« Zganemo se, ob straneh močno oborožene straže. Korakamo iz krematorijskega dvorišča. Ne usmerijo nas proti taborišču, temveč proti krematoriju III, ki leži nasproti. Naša zadnja pot... S strojnicami, pripravljenimi na strel, so esesovske straže obstopile poslopje. Vsa vrata so zaprta, okna na debelo zamrežena. Nobenega izhoda ni več za nas. POSTAJA NA .TI V PEKEL Spomini internirancev, ki jih berem v zadnji številkah Dolenjskega lista, so tuđi mene spomnili izseljenstva. Takrat mi je bilo šele šest let, toda tudi šestletni otrok čuti in vidi, kaj se dogaja okrog njega, in marsikatere podrobnosti se mu vtisnejo v spomin. Sicer so si zgodbe nas, ki smo v rani mladosti slišali več vpitja vojakov kot Sjubkujočih besed naših mater, precej podobne. V vsaki taki zgodbi se zrcali groza in obup, ki ga mi nismo neposredno čutili, brali pa smo ga v očeh naših staršev in se je kot nema bolečina prenašal na nas otroke. Kdo se ne bi spomnil nadutih vojakov, ki so nam ukazali v pol ure oditi in vzeti s seboj samo nekaj perila, češ da se bomo v treh dneh vrnili! Vojaki, četudi še tako trdosrčni do ljudi, niso mo- gli prezreti jutranje zarje decembrskega dne, ki se jc razlila po Triglavskem pogof' ju, se ustavila na Stolu *n oznanila nov dan. Da, pran gotovo so priznali, da je naša domovina lepa. Morda si ie kdo mislil: hiša je dobra, pokrajina lepa, morda bom P° zmagi jaz tu gospodar... Dobro se spominjan, kako je moj oče prej vedno miren, razsoden človek, bil tisti da» zmeden. Spraševal se je, zakaj je on, ki je kot dolgoletni župan pomagal, kjer se je pomagati dalo, izseljen. O, oče, mar ne veš, koliko talcev ** rešil iz Begunj, mar ne veš, koliko si jih rešil nemške Je' če? To je vsa tvoja krivda! Napoti si bil nemškutarjern, zato moraš od doma, ki si 9a sam zgradil, zato moraš za-pustiti rodno grudo. Z nekaj vaščani z družinami smo se znašli v Šentvid* pijano. Samo »neopo-f> ostali doma. Bil je }*er 1941. Nekega fe-iga jutra so pripeljali tna in otrok. SuSljalo f «o iz Dražgoš. Nam i strogo prepovedano j2 njimi, če se je ple zgodilo, je vsak, {Pregrešil, občutil pu-|opito. "em, zakaj: nem-W. ki je te nestetift r01 ogenj na sue stra-V>» hotel priznati, da Tpoenski partizani hu-I 8 eno temed glav, Itrvavi. Ni hotel pri-? 8e boji tega od nek-P^ga naroda. Zadal POO uničiti »banditsko IW se je zbrala v go- »eč dobro, kako so Jeljali t) neko bara-t,l«enici. Strpali so nas 1 vanjo. Od ljudi, ki so bilt v njej že pred nami, smo zvedeli, da smo v Brestanici. Po tleh je bila mokra, gnila slama, ki je neprijetno zaudar-jala. V nekem kotu so sedeli Dolenjci in otožno peli. Bili so trudni in žejni. Polegli smo po gnilobi na tleh. Zeblo nas je, ker smo bili brez ode). Ležali smo na bokih, da so lahko vsi legli, in če se je le eden obrnil, se je morala vsa »kolona« za njim. Kdor je vstal, ni imel več kam leči. Starši so s strahom čakali, kaj nam prinese naslednji dan, mi pa smo vsi premrli spali, iščoč pri njih toplote. Čez tri dni so nas segnali v vlak. Kam? Kdo je vedel, da se bomo šele čez dobra tri leta vračali iz nemškega pekla. IVANKASPENDOV ČRNI IN BELI DNEVI PARTIZANSKEGA STRAŽARJA S stražarsko dolžnostjo sem se prvič srečal v pozni pomladi 1942. Bil sem na spisku partizanske vaške straže v domači vasi v Zalogu pri škocjami. To so bile patrulje dveh mož do polnoči in drugih dveh po polnoči. Pravi stražar pa sem postal kaj hitro. Bilo je 9. januarja 1943. Slovenske brigade so bile v okolici Čateža pri Trebnjem. Bil sem v drugi četi tretjega bataljona Gubčeve brigade. Četo, v kateri sem bil, so poslali na Zaplaz, da bi ščitila glavnino. Ker sem prišel v partizane kasneje kot ostali, še nisem takoj stražaril, vendar sem se v prostem času z ostalimi novinci vadil tudi za stražarja. Končno so mi tega dne le dodelili stražarsko mesto blizu cerkve ob poti, ki je peljala s Čateža proti Zaplazu. Ko se je zvečerilo, sem dobil »lozinko«. Kako se ta uporablja, smo se naučili pri vajab. Ker je bilo dovoljeno, da se lahko na straži bodi sem in tja, nisem hotel ostali na mestu. S hojo sem se otepal dolgočasja in mraza. Noč je bila tiha in jasna. Slišal sem samo škripanje snega pod svojimi škornji. Ko sem ponovno prišel na vrsto, je bil že velik dan. V dopoldanskih urah je sijalo sonce. Stal sem ob cerkvenem voglu in gledal zasneženo pokrajino, ki se je razprostirala pod menoj kot velika bela dlan. Bleščalo se mi je. Gledal sem proti Čatežu, v mislih pa sem bil doma, pri materi, prijateljih, še bi razmišljal ... Nenadoma me je zmotilo nekaj bob-nečega, nekje precej daleč pred menoj. Nisem mogel ugotoviti, od kod je prišlo, niti ne, kaj pomeni. Pa sem hitro zvedel. Tovariši so mi povedali, da je italijanska artilerija iz Trebnjega in Velike Loke začela obstreljevati Čatež. Sprva sem pomislil, da so me Italijani nemara videli skozi daljnogled, saj se mi je zdelo, pade vsaka granata bliže meni. Imelo me je, da bi zbežal, pa nisem smel zapustiti stražarskega mesta. Umaknil sem se za cerkveni vogal, čeprav nisem bil prepričan, da je tam varneje. Po prvi stražarski službi sem bil več dni prost. Stražaril sem šele v drugem kraju. Ko smo se pomikali, sem stražaril ob kozolcih, hišah, cerkvah, drevesih, sredi gozdov... sirom po Dolenjski, Notranjskem in na Hrvatskem. Na straži sem bil tudi potem, ko sem postal desetar. Spominjam se, da je bila moja zadnja stražarska dolžnost spomladi 1945 v ' Gornjem Mra.ševem. Takrat sem bil komisar čete v drugem bataljonu XII. brigade. V četi je bilo malo borcev, zato sva stražarila tudi midva s komandirjem. Jože Lužar. PRIREDIL: RIŠE: JaAiez§>u(a&ti 29. Njuno prenočišče je bilo borno. Nečaka sta pobrala skoro vse. Večerjo sta si skuhala v dveh že napol razbitih piskrih. Razpela sta oguljeno ponjavo in se zavila v odeje. Ko je stric zaspal, je šel Kriš k iskalcem zlata, ki so še znašali svoje stvari ali pa tesali in zbijali čolne. 30. »Srečno pot!« je po zajtrku rekel stricu, »čemu bi se vračal, ko sem že tako daleč? Dobil sem delo,« je rekel in zamahnil z roko proti šotorom. »Vlekel bom 150 na mesec in hrano povrhu. Greni v Dawson, O'Haro in »VAL« pa naj vrag vzame!« Stric je bil osupel. »No, ta je pa dobra!« je izjavil. 31. Nep^f^ blaeto°ean jezerski veter. Videti je bilo, kako U** so^^colne. To so bile okorne, na hitro A«a So ^ J^radile nevešče roke. Deske so dobili v* H Je praX "* roko razžagali sveže podrte smreB^ * »vnar odrinil od brega 32. Z velikim naporom so ga potiskali možje v gumijastih škornjih proti globlji vodi. Težko so veslali, a vendar so se polagoma oddaljevali od obrežja Hoteli so dvigniti jadro. Sunek vetra pa jim ga je odnesel in pognal čoln k obrežju. Kriš se je nasmehnil in odšel. Tudi njega je čakala ta stvar. Narodni heroj Jože Borštnar govori pred odkritjem spomenika, na njegovi desni stoji predsednik ObLO Videm-Krško, tovariš Karel Nunčič BRESTANICA: spomin in opomin Na veličastnem slavju v Brestanici se je preteklo nedeljo zbralo blizu 10 tisoč ljudi — »Spomenik naj bo spomin na nasilje, ki smo ga premagali, in hkrati opomin da velikih žrtev ne smemo pozabiti!« je poudaril narodni heroj Jože Borštnar ob odkritju Obsežen prostor pred spomenikom je bil v praznično okrašeni Brestanici v nedeljo malo pred pričetkom slovesnosti dobesedno natrpan s prebivalci, ki so prihiteli iz vsega izseljenskega pasu. Med gosti smo videli narodnega heroja Jožeta Borštnarja in Milana Bevca, ki sta prišla kot predstavnika Glavnega odbora Zveze združenj borcev Slovenije, predstavnike okrajnega političnega in upravnega vodstva ter mnoge predstavnike družbenega in javnega življenja iz komun izseljenskega pasu. Slovesnosti se je udeležil tudi prof. inž. Boris Kobe, duševni vodja projektiranja veličastnega spomenika, ki je bil odkrit. V slavnostnem programu so sodelovale godbe na pihala, pevski zbori in recitatorji. Slavnost je s kratkim pozdravnim nagovorom otvoril predsednik ObLO Videm-Krško tov. Karel Nunčič. Poudaril je, da so med zidovi brestaniškega gradu že leta 1941 prvi mterniranci, konfi-niranci in izseljenci spoznali, da so na milost in nemilost prepuščeni nacističnim zločincem. Nato se je pomudil ob razvoju upora in revolucije, ki je vlivala novih moči tudi internirancem in pregnancem po taboriščih Nemčije, ter se zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali za postavitev spomenika in ureditev Brestanice. Vsem občanom je čestital k občinskemu prazniku, ki ga bo videni-sko-krška komuna odslej praznovala na dan borca. Tov. Nunčič je nato zaprosil Jožeta Borštnarja naj spregovori množici in odkrije spomenik. FAŠIZEM JE ODVRGEL KRINKO Narodni heroj Jože Borštnar je pozdravljen z burnim ploskanjem množice v svojem govoru doživeto in na kratko orisal zgodovinsko ozadje brestaniškega taborišča, povezal to s pričetkom upora in revolucije ter se pomudil tudi ob mednarodni politični situaciji in ob nalogah, ki so pred nami danes. — Prav je, da ste postavili ta spomenik, — je dejal tov. Borštnar, — saj ste v njem povezali spomine na boj s spomini na tiste množične dogodke v vašem kraju, ki so tisočem tu in po vsej domovini odprli oči, da so spoznali, kaj pomeni za nas, v zgodovini že večkrat tako ali drugače izrečeno naročilo: »Napravite mi deželo nemško«, da so spoznali, v čem je vsebina nemške pravice. — Tu na tem gradu je začel nemški osvajavec uresničevati del svojih načrtov, ki jih je imel z nami in našo deželo. Naš narod je pred tem že dolgo svarila Komunistična partija, toda mnogi tem svarilom niso verjeli. Dogodki na brestaniškem gradu so postali živ dokaz, ki je žrtvam in pričam s prepričljivo govorico potrjeval napovedi in svarila Partije in OF, napovedi, da nimamo od okupatorja pričakovati ničesar dobrega. REŠIL NAS JE LAHKO SAMO BOJ Kljub veliki nesreči in težavam, ki so nas takrat prizadele, najboljši sinovi našega ljudstva iz vrst delavcev, kmetov in inteligence niso obupali. Z neomajno vero v bodočnost in vedro odločnostjo so se sklenili boriti proti tistim, ki so našemu ljudstvu namenili uničenje in smrt. Spoznali so, kaj je fašizem in doumeli, da nas lahko reši samo boj. Hvaležni moramo biti vsem, ki so čeprav samo kot pasivne žrtve pripomogli drugim, da so to doumeli. Zlasti moramo biti hvaležni vsem tistim, ki so že takrat zavestno izpovedovali svojo pripravljenost za boj in svojo vero v zmago pravice. Odgovorni smo, da spomin na to ne bo obledel, da bo mlajši rod doumel veliko vsebino našega boja in da bo znal prenašati naprej težko in krvavo preizkušnjo, ki smo jo predrago plačali, da bi bila zaman. VELIKA VREDNOST HUMANIH DRUŽBENIH ODNOSOV Vse preradi pozabljamo na velike žrtve, ki smo jih prispevali, saj štejemo med one, ki so doprinesli največ za napredek človeštva. Ko ocenjujemo življenje v svetu t ekonomskimi merili, ne smemo pozabljati, da gradimo mi socializem z ljudmi in za ljudi. To je treba poudariti zlasti vsem onim, ki doma ne prenesejo ostre besede, v tujini pa so pripravljeni potrpeti in celo hvaliti tamkajšnje priganjaške metode. Našo družbo oplajajo novi odnosi, polni humane ustvarjalnosti, ki so bili ie v revoluciji temelj, na katerega smo gradili. Čeprav bi imeli mnogo več kot imamo, bi bila naša stvarnost brez teh odnosov mračna in pusta. To moramo toliko bolj ceniti zdaj, ko je svet poln črnih napovedi. Velike tehnične pridobitve ne morejo služiti zgolj uničevanju. Da tehnična oprema ni' odločujoča, smo živ dokaz prav mi, ki smo se goloroki lotili zavo- jevavca in zmagali. V svetu sla še vedno dve vojski, vendar nista blokovski. Ena je za napredek, druga pa ga želi zadržati. Nam se ni težko opredeliti. Vedno smo živeli od svojega dela, celo druge smo bogatili z njim, zato je naša bodočnost v napredku in razvoju. Zaviravce pa bo prav gotovo, tako kot v naši revoluciji, zmlel tok zgodovine in nezadržnega razvoja. NAPREJ, ZA VEČJO PROIZVODNJO! Tov. Borštnar se je ob koncu pomudil še pri ukrepih, za odpravo slabosti, ki so se pojavljale, in za utrditev našega gospodarstva. Poudaril je, da smo težav vajeni, saj že od nekdaj nale-tavamo nanje. Iz vseh govorov in napotil našega vodstva lahko povzamemo nekaj osnovnih nalog: dvigati moramo proizvodnjo in kvaliteto, hkrati pa poglabljati družbene odnose in demokracijo. Samo na ta način bomo spodrezali korenine birokraciji in nezdravim pojavom. Prešli smo v obdobje, ki zahteva od nas vseh kvalitetnega dela, prav zato pa so se nekatere stvari v našem življenju in proizvodnji morale zaostriti. Naloge niso majhne, toda še zdaleč jih ne moremo primerjati s težavami, ki smo jih prebrodili doslej. POROČEVALEC KOMUNE VIDEM-KRŠKO Nov obrat družbene prehrane Belokranjsko gradbeno podjetje Črnomelj je dobilo nov obrat družbene prehrane. Sodobni in okus- no opremljeni prostori so res mikavni v vsakem pogledu. Ko so urejali novi obrat so prijeli za kramp in lopato prav vsi, z direktorjem na čelu in več kot mesec dni nesebično delali pozno v mrak kot ena sama družina. Da, celo več: za gradnjo so uporabili tak gradbeni material, ki bi ga na drugih gradbiščih zavrgli. Koščke opeke in klesanih kamnov, odrez-ke desk in tramov, vse to so mojstrsko in z okusom vgradili v prostore svoje- NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE ga obrata družbene prehrane. V njem se lahko hkrati hrani 80 ljudi. Vendar novi prostor ni samo obrat družbene prehrane, postal je tudi drugi dom vsega kolektiva. V njem se že poraja klubsko življenje: po napornem delu v njem sede in počivajo, bero časnike, igrajo šah, poslušajo radio in se pomenkujejo. Nič več ne bomo poslušali na zborih volivcev in sestankih tarnanja o obratu družbene prehrane, tarnanja, ki se je v Črnomlju ponavljalo že vrsto let. Jože Škof V ČRNOMLJU 1500 GLEDAVCEV Predstave, kot je bila Shakespearova tragedija »Hamlet« v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta, v Črnomlju še nismo videli. Okrog 1500 gledavcev iz raznih krajev Bele krajine, se je zbralo na tej prireditvi. S ponosom smo gledali belokranjskega rojaka in umetnika Staneta Starešiniča, ki je igral vlogo Hamleta. Večer umetniške besede nas je, prav na predvečer praznovanja dneva borca, še bolj zbližal z rojaki iz Trsta. Vaščani iz Preloke so svojemu sovaščanu Stanetu Starešiniču izrekli priznanje za njegov umetniški uspeh in se mu zahvalili za obisk. »Da smo Be-lokranjci dosegli drugo mestu na prvenstvu folklornih skupin v Celju, je samo tvoja zasluga, tov. Starešinič,« so mu rekli sovaščani. Za tako dragocen obisk se je v imenu Belokranjcev slovenskim umetnikom iz Trsta zahvalil še tov. Vit-kovič, dekleta pa so jim izročila šopke. Tržaškim umetnikom, posebno pa še našemu rojaku tov. Starešiniču, še enkrat hvala za obisk in nepozabno umetniško doživetje. Jože Škof Zamočvirjena Račica Blizu Račice pri Loki je na dveh mestih nastalo močvirje, v njem pa so se zaredile žabe in mrčes. Tako je kraj neprestano v nevarnosti, da se v njem razpase kaka nalezlji-, va bolezen. Če bi napravili primeren odtok, bi se močvirje kmalu Izsušilo. Bilo bi v korist kraja in zdravja. S. Sk. ENAKA PRAŠIČKA Z VELIKO RAZLIKO V TEZI Anton Blatnik iz Zafare je kupil prašička iz istega gnezda kot Janez Potočar iz Cviblja. Oba prašička sta bila v pitanju enak čas, ob nabavi sta bila enako težka, ob koncu pitanja pa je Blatnikov prašič tehtal okoli 200 kg, Potočarjev pa le 70 kg. Gradi se priključek na Biču Ze nekaj let teče mimo krajev okrog Vel. Gabra avtocesta, vendar je do danes Skoraj nismo mogli uporabljati, ker ni priključkov. Priključek bi moral biti v Biču, ker je najbližji šele v Radc-hovi vasi, ta pa podaljšuje vožnjo za 4 km. Socialistična zveza in krajevni odbor sta večkrat razpravljala o tem, da je treba TREBANJSKE NOVICE popraviti pot iz Vel. Gabra do Biča in tako omogočiti povezavo z avtomobilsko cesto ki je od tam oddaljena le 1,5 km. Dr pa bi imela dostop na avtomobilsko cesto vsa Temeniška dolina, bi morah popraviti tudi pot iz Vel. Gabra v Stranje. Lansko jesen so se res začele priprave za izvedbo teh del. Ljudje so obljubili izdatno pomoč s prostovoljnim delom in prevozi. Iz članov SZDL in krajevnega odbora sestavljeni odbor je kmalu za- čel delati. Najprej se je povezal z ObLO, ki je obljubil vso možno pomoč in dotacijo iz cestnega sklada. Nato je ObLO poslal ekipo, da je na podlagi stare poti trasirala novo cesto, in odboru preskrbel buldožer. Pozimi so ljudje že vozili kamenje za tlak. Zaradi neugodnega vremena so bila dela odložena do pomladi. V tem času pa je odbor, ki ga uspešno vodi Anton Sever iz Pristavice, prosil tudi za dotacijo iz gozdnega sklada. Letos je cesto Bič-Stranje čez Vel. Gaber prevzel ObLO, ker je ta cesta občinskega pomena. Važno pa jo je zgraditi tudi zategadelj, ker se bo, kakor vse kaže, v Vel. Gabru le ustanovila gospodarska enota KZ v Trebnjem. Pred dnevi so začeli delati s polno paro. Navoženega je že veliko kamenja in tudi že tlakujejo. Nekaj časa so pomagali tudi mladinci, ki so bili tedaj na vajah predvoja-iiške vzgoje, zdaj pa je potrebno, da prispevajo svoj delež še ostali občani, tako da se bo cesta kar najhitreje zgradila. ObLO naj pomaga odboru, da bo uredil vprašanje sredstev. Novi priključek bo precejš- njega pomena tudi za turizem v dolini Temenice. Primskovo od priključka ni preveč oddaljeno in ga bo lahko obiskal vsak izletnik, posebno jeseni, ko bo zorelo grozdje. Če bodo gostinci znali privabiti goste, bo takih postojank lahko še več. M-ič SMETIŠČE OB POKOPALIŠČU? Šentrupertski mesarji odlagajo odpadke tik pokopališkega zidu, opozorila organov krajevne samouprave pa so doslej pri njih naletavala na gluha ušesa. Smrad razpadajočih odpadkov se širi po pokopališču in je tako neznosen, da prežene mnoge sorodnike ali znance, ki prihajajo na grobove počastiti spomin na umrle. Vprašujemo se, kakšen vtis o seut-ruperčanih dobe tujci, poudariti velja pa tudi to: človek je že od nekdaj spoštoval prostore, kjer je pokopaval umrle, odkod torej mesarjem tolika in brezvestna trma? Mar res ne moremo najti v Šentrupertu prostora, ki bi bil za odlaganje smeti in odpadkov primernejši? »Pokaži kaj znaš« na Loki Zadnjega junija so učenci m dijaki v Loki pripravili uspelo prireditev pod naslovom »Pokaži kaj znaš«. Tekmovali so v znanju domače SEVNIŠKI VESTNIK zgodovine, program pa so dopolnile recitacije partizanskih pesmi in popevke. 1. Julija pa je v Loki gostovala instrumentalna skupina z dramatskim odsekom in humoristom iz Celja, ki je dala dve predstavi. Najprej so brezplačno nastopili v domu počitka, nato pa je bila predstava za vse ostale. S. Sk. Bo Tržišče dobilo kulturni dom? 1. julija so se zbrali člani gradbenega odbora za postavitev kulturnega doma v Tržišču. Ob tej priložnosti so sprejeli načrt, ki predvideva v kulturnem domu tudi stanovanja za učitelje. Pri gradnji prepotrebnega kulturnega doma bodo pomagali ljudje s prostovoljnim delom, zato jih že zdaj vabimo k sodelovanju. L. M. DOLENJSKI LIST v vsako hišo Bele krajine. Spod. Posavja in Dolenjske! »Ce se lahke ljudje ohladijo v vodi, se lahko naša Liska tudi!« je dejala Požgajeva mama iz Adlešičev, ko je prišla s kravico in otroci v strugo Kolpe in tam skrtačila pridno mlekarico ... 8 DOLENJSKI LIST štev. 28 (642) S PTIF.D PRAZNIKOM V ŽUŽEMBERKU Obiskali smo dolino Krke Pri deteljici v Ivancni gorici smo se odcepili od avtoceste Ljubljana—Novo mesto "^-Zagreb. Krenili smo proti jugu na stransko cesto v Žužemberk, da si ogledamo ponovno kraje pred letošnjim zgodovinskim slavjem. V Ivancni gorici smo se okrepili v udobni in postrež-Ijlvi gostilni pri »Pri avtocesti«. Gostišče je v poslopju bivšega občinskega ljudskega odbora Ivančna gorica. Na zunanji steni je velika geografska karta vsega območja z zanimivimi kraji ob reki Krki: razna prizorišča Jurčičevih zgodb, doline Krte, zgodovinskih krajev iz NOB vse od Polževega in do Lisca. Na tej karti spoznaš Pokrajino, ki Jo popisuje Radko Polič v svojih knjigah: Čudežna- pomlad, pa tudi pisatelj Venceslav Vin-kler v svoji mladinski zgodbi »Pot na Lisec«. Dolino reke Krke opeva tudi dolenjski Pesnik Severin Sali, po rodu iz vasi Podlisec pri Dobrni-čw, danes vodja lepo razvijajoče se Dolenjske založbe v Novem mestu. Na Muljavi obiščemo Jurčičevo rojstno hišo in se poklonimo manom našega prvega romanopisca. Spotoma Porečemo še dober dan pisatelju Pavlu Perku, ki je po rodu iz Tavčarjevih Poljan r^d Skofjo Loko, pa živi na Jurčičevi Muljavi že četrt stoletja. Prav v zadnjem času je izdala Mohorjeva družba prav lepo knjigo Perko-vih novel in črtic Pavel Per-ko je 2dajj po PinžgarJevi smrti, poleg Cvetka Golarja in Ksaverja Meška, med najstarejšimi slovenskimi pisanji V mladih letih je bil Golarjev sošolec in sta sku-Paj izdajala rokopisni list »Slava«. Mimo novega Zadružnega doma na Muljavi, veličastne stavbe — znaka nove dobe, "no švignili proti prelestni dolini Krke. Reka nas Je Pritegnila v svoje valove In Pri vasi Smihel, kjer živi zgodovinar Krške doline Alojzij Zupane, smo si ogledali ribogojnico in se pogovarjali z očanci o krških ra- kih, ki so bili nekdaj Imenitna poslastica, pa jin je uničila račja kuga. V ribogojnici na Krki pri Smihelu goje na tisoče mladic postrvi. Zatem smo pognali »ko-njiča-fička« po asfaltirani cesti — asfalt je od Ivančne gorice do Novega mesta — v staroslavno mesto Žužemberk. Kraj so že imenitno prenovili. Le Pehanijeva hiša — ta ima značilne starinske prizidke — čaka še pridne roke. Po razvalinah starega žužemberškega gradu se spreletavajo postovke in iz grajskih razbitin poganjajo koprive in mlada drevesca. Vendar vogalne stolpe obnavljajo, da bi zavarovali ta starinski grad pred razkrajajoč im zobom časa. Za popolno obnovo v zadnji vojni porušenega gradu pa bo treba še debelo mošnjo dinarjev. Obnovljeni grad — iz njega je krasen pogled že zdaj — bo privlačna turistična atrakcija. Središče Žužemberka je urbanistično zelo lepo urejeno. Starinska lipa — stara je že več stoletij — in "vodnjak sredi trga dajeta kraju zgodovinsko patino. Poleg je lepo urejen gostinski obrat z vrtom Z domačini smo navezali pogovor in izvedeli, da imajo zdaj v kraju eno samo gostilno. V stari Jugoslaviji jih je bilo enajst, v nekdanji Avstriji, ko je delala na sosednjem Dvoru še železarna, pa je bilo v Žužemberku kar 21 gostiln. Danes je tempo delo in časa vse drugačen! Po cesti ob Krki ne škripljejo več težki vozovi, zdaj švigajo tod osebni avtomobili in avtobusi pa kamioni, ki povezujejo Žužemberk in nekdaj zapostavljeno Dolenjsko in Belo krajino s trebušastimi mastodonti. Z vsemi ostalimi kraji: Stično, LJubljano i. dr. Ogledamo si žužemberške zanimivosti in prijazni Krajan, nekdanji partizan Jošt-France Smrke, živa kronika — nam stresa podatke o Žužemberku med NOB. V letih druge svetovne vojne so najprej zasedli trg in dolino Italijani, pozneje Nemci — in belčki. Partizani so jim ves čas rahljali živce! Prvič so osvobodili Žužemberk 13. julija 1942 — letos je od tega zgodovinskega dne 20 let! — tiste dni pa je bil sredi trga pod lipo miting. Partizana Jošta je postavil komandant partizanskih odredov Luka Leskošek za prvega komandanta žužemberškega mesta in mu je izročil slovensko zastavo s peterokrako zvezdo. Na mitingu sredi trga pa so govorili voditelji OF, ki so prišli iz bližnjega kočevskega Roga. Žužemberk je bil osvobojen nekaj tednov, potem so se spet pognali vanj okupatorji. Kraj je med drugo svetovno vojno menjal gospodarja stokrat. Doživel je 26 zračnih napadov in Žužemberk je bil na kraju vojne od vseh slovenskih mest najbolj porušen, saj je bilo 80 odstotkov hiš v razvalinah in takrat skoraj nisi mogel z vozom po cesti. Obnovitvena zadruga je začela brž po osvoboditvi z obnavlja- njem in zdaj ima Žužemberk že lepo, novo napredno podobo. Na Cviblju nad trgom pa zre po dolini lep spomenik kot zgovorna priča 1300 žrtev, ki so dale življenja za našo osvoboditev. Pogovor je utihnil in naše misli so se poglobile v hude čase, ki so v žrtvah kovali novi čas in nove ljudi. Pridite še vi med te vedre ljudi! Žužemberk z okolico vas vabi ob zgodovinskem jubileju: 20-letnici prve osvoboditve. Jože Župančič NOVOMEŠKA KOMUNA Mladina iz Stranske vasi tudi ob nedeljah ne počiva. Prejšnjo nedeljo se je urejanju poti zbralo 15 mladincev, ki so pomagali starejšim. Razen tega se udejstvujejo v gasilstvu in na drugih področjih družbenega življenja (Franc Plantan ml.) Iz oddelkov občinske uprave Nagel gospodarski razvoj ir. spremembe na področju poli-Učnega, družbenega In kulturnega življenja državljanov, so našle odmev tudi pri oblastnih organih. Ti so namreč vztrajno zasledovali celotni razvoj, ga usmerjali in mu prilagajali svoja delovna področja. Prišlo je do tako velikega premika, da se razprave niso ustavljale le ob vprašanju, kaj je treba delati, da se bodo zadovoljile vse zahteve, ampak tudi, kdo naj dela. Pri tem, kdo naj dela, je predvsem mišljen kader v oddelkih ObLO, Iz poročila tajnika ObLO Novo mesto, ki je bilo prebrano in obravnavano r.a zadnji seji ljudskega odbora, je bilo razvidno, da je celotna občinska uprava pravilno razumela vse naloge bi si vsaj v glavnem prizadevala, da bi jih zadovoljivo izpolnila. Vendar se pojavlja vprašanje, zakaj so v maju letos našteli 1574 nerešenih zadev. Eden glavnih vzrokov je v tem, da v upravi se ni zadosti delovnih mest s sposobnimi uslužbenci, na ta negativen rezultat pa so vplivali tudi tisti referati, ki so rešene zadeve zadrževali v predalu, namesto da bi jih pravočasno odpravili naprej. Kaže, da še vedno ni stekla dobra organizacija dela. Vodilni uslužbenci so med uradnim časom oprav- ljali druga dela, to je reševali konkretne upravne zadeve; sprejemali strar.ke, hodili na sestanke, s seje na sejo ter tako zanemarjali osnovno nalogo: skrb za organizacijo dela, vzpo-rejanje nalog, instrukcije, izboljšavo delovnih metod, kontrolo in podobno. Napačno je mišljenje, da so vodilni uslužbenci samo prvi referenti, ki naj se z vodstvenimi opravili ukvarjajo le mimogrede. Prave učinkovitosti ni bilo moč doseči tudi zaradi tega, ker SO organi občinske uprave delali v neprimernih prostorih in so bili zelo slabo tehnično opremljeni Sploh pa velja, da bi bfli rezultati občutno boljši, če bi imen ljudjje v upravi potrebno strokovno znanje. Cestokrat se organi uprave omenjajo kot ožji usmerjev&v-ci in izpolnjevavci nalog v okviru obveznosti komune. Medtem ko so vsaj večinoma zadovoljili, pa je n. pr. treba opozoriti na nezadovoljivo delo nekaterih pomožnih organov v občinski upravi. Tako je bila zelo slabo opravljena naloga gradbene službe, ki Je zaradi pomanjkanja kadra svojo dejavnost omejila, na Izdajanje raznih dovoljenj, zanemarjala pa inšpekcijske dolžnosti. Delo občinske uprave Je vezano na velike stroške. Ob ugotovitvah, da bi se dat v mnogih primerih doseči z manj delavci vsaj tak, če ne večji delovni učinek, je bil dan predlog, da bi se število delovnih mest upravnih organov ObLO v Novem mestu zmanjšalo od 187 na 146, to je za 41. To spremembo je treba utemeljiti predvsem z dejstvom, da Je bila do zdaj občinska uprava predraga. Seveda je vse to le prehodnega značaja, ker pričakujemo V zvezi z določili nove ustave In komunskega statuta še vrsto novosti, katerim se bo treba prilagoditi. Zlasti pričakujemo večjo vlogo krajevnih organov v okviru krajevnih skupnosti. 0 čem so razpravljali občani v šmarjeti ■ Na zboru volivcev v Smarjetl, ki je bil zadnjega junija, so razpravljali o poslovanju združene KZ Novo mesto in njenih proizvodnih okolišev. Največ1-je težave imajo pri nabavi umetnih gnojil. Za potrebe zadruge in pogodbenih kmetovavcev pa bi morali imeti v Smarjeti vsaj še eno kosilnico. V razpravi so kritizirali traktorista, ki ne dela tako, kot mu je naročeno. Glede zaostalih plačnikov za vodovod, ki so ga med tem zgradili v šmarjeti, pa so voflivci menili, da je treba obveznosti kmalu poravnati, ker bodo sredstva porabili za gradnjo podaljška vodovoda do Dolenje vasi. Ob kancu so razpravljali o delu poravnalnega, sveta in izvolili nove člane v ta svet. ■ Ob dnevu borca So Šinarjcto obiskali člani sindikalne podružnice in ZB iz podjetja Celjski tisk-Prišlo jih je 130. Predvidene skupne proslave ni bilo, pač pa je bil le krajši program. Gostje so si potem ogledali Šmarješke Toplice in partizansko bolnišnico v Ravniku, ki je delovala v letu 1942. D. P. Zmanjšanje občinske uprave Na 15. skupni seji ObLO Novo mesto, ki je bila zadnjega junija, so odborniki obeh zborov soglasno potrdili sklep, da se zmanjša število delovnih mest za uprav- ne organe ObLO in sicer od 187 na 146, ali za 41. Kakor je bilo rečeno v razpravi, je glavni namen zmanjšanja ta, da bi se pocenila uprava in se hkrati uredila sistemizacija delovnih mest. O tem je govorilo tudi tajnikovo letno poročilo, ko je ugotavljalo uspešno delo celotnega administrativnega kabineta, da-siravno niso vsi oddelki enako zadovoljili. Dejstvo je namreč, da so ob pregledu njihovega poslovanja oo koncu letošnjega leta našteli 1.574 nerešenih zadev, medtem kc so jih od skupnega štcviia 16.071 rešili 14.497. Številke dovolj povedo, oziroma kažejo v nekaterih primerih na preveliko obremenitev organov, v drugih primerih pa na počasnost reševanja. Razveseljivo je, da je uspelo del nalog, ki bi jih moral rešiti upravni aparat občine, prenesti na krajevne urade. Ti organi pa boao morali rešiti še več nalog, pa naj gre za to, da bi jih reševal šef krajevnega urada ali sveti pri . krajevnih odborih. Krajevni uradi naj bi se predvsem usposobili za obveščanje interesentov in za pojasnjevanje nekaterih stvari, kar pa bi znatno razbremenilo upravni aparat, da bi se poslej laže posvetil težjim' nalogam. Seveda bo vloga krajevnih organov še večja po uveljavitvi nove ustave in novega* statuta. Za tem so odborniki izglasovali odlok, s katerim se 1. julija letos likvidira Zavod za upravo nepremičnin v Novem mestu. Po likvidaciji bodo prišli poslovni prostori, s katerimi je upravljal dosedanji zavod, spet v uporabo dejanskim uporabnikom. S preostalim družbenim premoženjem pa bo upravljal novi zavod za družbeno upravljanje v Novem mestu. Ta bo med drugim upravljal tudi z družbenimi zemljišči, javnimi skladišči in upravnimi poslopji ObLO. Precej živahna je bila razprava o zazidavi grmskega področja, kjer naj bi postavili še 114 stanovanjskih hiš in 9 manjših blokov. Kaže, da bo v perspektivi stanovanjsko vprašanje v Novem mestu le rešeno, četudi se nekateri zasebniki ne morejo sprijazniti z dejstvom, da bi dobili nove sosede. Zazidalni načrt so odborniki potrdili s tem, da se v kratkem rešijo vse sporne zadeve. Proti koncu seje so odborniki odobrili razpis za nadomestne voli.tve v zbor pro-izvajavcev v nekaterih industrijskih, obrtnih in trgovskih obratih. Prav tako pa so bile razpisane nove volitve v Kamencah. Z. ORGANIZACIJE NA DVORU BREZ PROSTOROV Funkcionarji družbenih in političnih organizacij na Dvoru morajo arhiv hraniti kar doma, ker nimajo svojih prostorov. Prostor, ki bi se lahko uredil za organizacije, uporablja šola, čeprav ni primeren za učilnico, saj nima sanitarij in ni primerno razsvetljen. s. m. novomeška krorto ■ Stanovanjska stolpiča, ki J" gradi Pionir ob Zagrebški P^U. sta že začela rasU. Proti koncu prejšnjega tedna so na-"""cč začeli zidati temelje. Med-«*n ko avtomobili še vedno dovažajo gradbeni material. Je skupina delavcev ?e zaposlena BH zemeljskih izkopih na severovzhodnem gradbišču. Kaže, 08 muhasto deževno vreme r.e "^»a na potek gradnje. ■ Avtobusno postajališče ki I8 urejajo pred restavracijo ob Zagrebški cesti, bo kmalu spojno za promet. Te dni zaklju-?"Jejo zadnja dela, narajen pa 00 tudi pristop za pešce z Ra-Sovske ceste. ■ Trgovsko podjetje -Stan-Qarcl- urejuje skupno skladišče pekartje ob Cesti hero-**V- Z razširitvijo skladišča bo Podjetje dobilo res potreben Prostor za vskladdščenje večjih k<>ličir. blaga. ■ Mladinski klub, ki ima svoj »ostor v stari pošti, so ne- davno spet odprli. Odprt bo vsak dan od 17. do 22. ure. Številni obiski mladine so najboljši dokaz, da je bil klub toliko časa zaprt po nepotrebnem. ■ Kljub toplim dnem, ki so prišli po dokaj muhastem in hladnem vremenu, se kopalci r.e morejo kopati. Krka Je od zadnjega deževja še vsa umazana in tudi previsoka, da bi lahko zadovoljila kopalce. ■ Beneški fantje so v ponedeljek zvečer peli in igrali v Domu JLA. Na sporedu je bila glasba Beneških Slovencev, ki jo poznamo iz radijskih oddaj za Beneške Slovence. Prireditev je pripravil kulturni klub »Pavel Morgar.- iz Ljubljane. ■ Živilski trg je bil v ponedeljek dobro založen. Kmetice so prodajale povrtnine, sadje ln drugo zelenjavo. Veliko povpraševanje Je bilo po novem krompirju, ki so ga kmetice prodajale po 80 din kg. Razen živil so prodajalci ponujali tudi okrasne predmete, obeske, milo, ki očisti vse madeže z raznovrstnih tkanin, sandale, Jopice in drugo. Precej nakupo-vavcev Je imel lončar, ki j« pripeljal raznovrstno lončeno posodo. ■ Gibanje prebivalstva: rodile so: Marija Barborič iz Pa-deršlčeve 9 — deklico, Jožica Vranešič iz Partizanske U - deklico, Marjeta Kavšek iz Ceste herojev 14 — dečka, Ana Jake tič lz Trubarjeve 3 — dečka, Anica Kren iz Koštialove 13 — deklico. Poročila sta se: Marjan Lenart, Strojni ključavničar z Brega IS, in Erika Radanovič. uslužbenka iz Koštialove 32. Umrla sta: Franc Kim, upokojenec iz Partizanske 8, 86 let: Terezija Kunstelj, gospodinja iz Volčiccve «. 87 let. IZLET NA KUM Planinsko društvo Novo mesto priredi 14. in 15. juli-» izlet na Kum. Iz Novega •Uesta bomo odšli z vlakom °b 13. url in se peljali do Sagorja, odkoder bomo šil Peš na Kum. Vrnili se bomo 15- julija in sicer iz Sentru-Perla. V Novo mesto bomo Prišli okrog 7.45. Vabimo Planince in izletnike, da se ao sobote do U. ure dopoldne javijo v poslovalnici potovalnega urada »Jadran« v **ovem mestu prt tov. Jožici Turk! 0 razvoju poslovne enote KZ v Mirni peči 1. julija so se v Mirni peči zbrali volivci in razpravljali o uspehih in razvoju poslovne enote KZ. Govora je bilo tudi o komunalnih objektih, ki jih bodo v prihodnosti gradili v Mirni peči. To pa nekaterim očitno ne gre v račun, saj so prav sebično ugovarjali napredku. Ob zaključku zbora, ki se ga Je udeležilo 56 volivcev, so Izvolili nov poravnalni svet. ZABELEŽK N U 15. junija je na Zagrebški cesti v Novem mestu pogorelo gospodarsko' poslopje prevoznika Kastelica. Pri tem je zgorel voz in precejšnja količina sena, v nevarnosti pa so bila tudi bližnja stanovanjska poslopja. Požar so omejili novomeški gasilci, ki so zelo hitro prispeli na požarišče, vendar so razmeroma pozno dobili vodo iz hidranta. Hidrant je bilo treba najprej poiskati in nato odkopati. Zamudno delo pri tem je povzročilo precej neumestnih in pikrih opazk okoli stoječih radovednežev na račun gasilcev, češ da bi lahko vedeli, kje je hidrant, namesto, da ga iščejo ko že gori. Ker so gasilci svojo odgovorno dolžnost nad vse požrtvovalno opravili, želimo javnost seznaniti s težavami okoli hidrantov. — Ko so tlakovali novomeške ceste in ulice, ni nihče pomislil na hidrante, da bi jih namestil in označil po pošarno-varnostnih predpisih. Hidranti so bili že na starem cestišču marsikje zasuti, pri tlakovanju jih niso dvignili nad višino tlaka, temveč jih pustili zasute. Hidranti so ■ zato marsikje pod tlakom, razen tega pa na bližnjih stavbah ni oznak, ki bi kazale kje so, kot je to predpisano. Gasilci niso pri tem nič krivi, za hidrante mora skrbeti in jih vzdrževati vodovodno podjetje. Vsako toliko časa jih mora tudi preizkusiti. Naj povemo tudi to, da še do danes nimamo načrta hidrantov v mestu, kakršnega smo imeli pred vojno. En izvod takega načrta bi moralo imeti gasilsko društvo, čas bi že bil, da odgovorni tudi to vprašanje v Novem mestu kot zelo nujno čimprej rešijo. To smo želeli novomeški javnosti povedati ne toliko zaradi neumestnega norčevanja iz gasilcev, kot zato, ker gre za varnost našega mesta. — r — GASILCI IN HIDRANTI Brežice dobivajo vse lepšo podobo. K skupnim delom za ureditev mesta pa spada tudi gradnja pločnika pred gimnazijskim poslopjem in novega parkirnega prostora pred Prosvetnim domom. Pred kratkim so tam še stali starinski kostanji, ki niso bili v okras, zato so jih povTsti požagali, oziroma izkopali tudi njihove korenine. Včasih je bila potrebna zelo globoka jama, da so bile debele korenine do konca podsekane. Prostor pred Prosvetnim domom dobiva novo, prikupnejšo podobo. Poznate Brežice in okolico? Avtomobilska cesta iz Ljubljane proti Zagrebu je tudi brežiškim gostincem ponudila večji gostinski promet. Zato so uredili obrate. Čeprav še ni vse tako, kot bi lahko bilo, je spričo spremembe lahko vsak razveseljivo presenečen. Ob cesti na Čatežu pri Brežicah je poleg bencinske črpalke lepo urejen motel, ki je odprt dan in noč. Pred kratkim se je v njem ustavil tudi predsednik Tito. Od motela se prav lepo vidi proti Brežicam, Artičam, Pišecam in do obronkov Hrvaškega Zagorja. Za potrebe domačega turizma in tujih gostov bodo na Čatežu v doglednem času zgradili moderen hotel, poleg njega pa postavili tudi weekend hišice in uredili parkirni prostor za vozila. Nedaleč od priključka na avtomobilsko cesto ležijo ča- teške Toplice z zdraviliščem za ravmatične in notranje bolezni. Tople vrelce so odkrili že leta 1797. Leta 1924 so toplice modernizirali in postavili tri poslopja. Pripravljeni so načrti za sodobno ureditev zdravilišča in olimpijski ba- zen. Voda je zelo radioaktivna (6,48 Machejevih enot) in vsebuje kalcij ter bikarbonat. Ob Krki sta dve kopališči. Voda privablja številne kopalce, ki se lahko okrepčajo v tem in onem gostinskem obratu. Turistično olepševalno društvo bo uredilo še nekaj campingov in parkirne prostore za avtomobile, v bližini pa bodo postavili stolpnice z jedili in pijačo. Brežice so važno trgovsko in obrtno središče Spodnjega Posavja. Zgodovinska znamenitost je' grad, ki ima še dobro ohranjene štiri vogalne stolpe iz 16. stoletja. V notranjosti je grad poslikan s freskami iz prve polovice 18. stoletja. Danes je v gradu muzej. Ob vznožju Orlice ležijo Pi-šece, znan vinoroden kraj. Posebna znamenitost kraja je potok Gabernica, ki ga Pišečani imenujejo Dupla. Vodaju ima vse leto stalno 12 stopinj C, tudi v največji suši ne presahne. Vzhodno od Pisec stoji starodavni grad, eden med najbolj zanimivimi v Sloveniji. Nedaleč od Pisec je bizelj-ski grad, pod Kunšperkom pa leži Bizeljsko z izrazito vinorodnim okoljem. Bizeljska vina so svetovno znana, gostje pa jih lahko pijejo v treh gostinskih obratih na Bizelj-skem. Blizu tega kraja teče nova avtomobilska cesta, ki povezuje^ Kumrovec z Zagrebom, nameravajo pa jo preko Bizeljskega in Brežic povezati z osrednjo jugoslovansko magistralo. Posebno znamenit je ribolov v Sotli, ki je edina reka v bližini. Med posebne. znamenitosti okrog Brežic prištevamo tudi grad Mokrice. V njem je še dobro ohranjen starorimski miljnik. Danes je grad prijetno letovišče. v. z. BREŽIŠKE VESTI Mesnica v Dobovi Kmetijska zadruga v Brežicah ima na svojem področju 8 mesnic za prodajo svežega mesa in mesnih izdelkov. Mesnica v Dobovi je bila v začetku predmet kritik in postavljeno je bilo vprašanje, ali naj sploh še obstaja. Zdaj se je položaj bistveno spremenil. Te dni so lokal obnovili, da ustreza vsem sanitarnim zahtevam. Iz razgovora s potrošniki posnemamo, da so zadovoljni s preskrbo, ki jim jo nudi preurejena mesnica. Nezado-voljneži pa se bodo morali zadovoljiti z ugotovitvijo, da ima žival samo dve bedri in nekaj kosti, ki jih mora poslovodja prodati. Za Počitniško zvezo je premalo zanimanja Počitniška zveza je organizacija, ki omogoča ugodnosti pri organizaciji Izletov in potovanj. V vseh večjih središčih 6o domovi PZ, med počitnicami pa tudi sprejemni domovi. — Povprečna dnevna oskrbnina je le 475 dinarjev, kar se precej razlikuje od cen v hotelih. Pogoj za vsakogar, ki bi rad imel te ugodnosti je, da je včlanjen v družino PZ in da plača letno članarino. Vendar se je treba vprašali, kje so te družine. Morda jih je malo zato, ker še mnogi ne poznajo bistva organizacije. Ce primerjamo delo PZ v ostalih okrajih, bomo videli, da smo na zadnjem mestu. Delno je temu stanju kriv tudi okrajni odbor PZ, ker se premalo zanima za organizacijo. Ne sme se več zgoditi, da bi njeni člani križem rok čakali vse leto, med počitnicami pa odšli na letovanje z legitimacijo PZ. Delo in dobra propaganda naj bosta legitimacija vsakega člana, predvsem funkcionarja. V Brežicah je le ena družina PZ in še ta je prepuščena sama sebi. Zakaj? Spet bi bilo treba kriviti okrajni odbor, katerega delo in aktivnost se konča z razpečavanjem okrožnic. Kože se potreba, da bi se začeli ustanavljati občinski odbori PZ, ki bi nedvomno laže povezovali družine in jim pomagali. Poglavitna naloga teh odborov bi bila ustanavljanje družin tudi po vaseh in podjetjih, kajti tamkajšnji mladini Je letovanje nedvomno najbolj potrebno. Vse delo ln propaganda potrebujeta čas. Na to naj bi o-krajni odbor PZ mislil in nastavil tehničnega sekretarja profesionalca. Potem se tudi ne bi bilo potrebno spraševati, kje naj dobimo informacije. Ali so glavna ovira sredstva, da to vprašanje še ni urejeno? Zelja vseh je, da Počitniška zveza v jfeđ'UTB 'eiJUlBZ TO. »u nfBjj(0 da bi z geslom »Spoznavaj domovino in Se bolj jo bos ljubil!« začela novo pot. Trni. nagrada prizadevnemu kolektivu Vsem občanom je dobro znano, da je zdravstvena služba v naši komuni dobro organizirana. V kratkem času petih let se je primerno razvila in dobila ustrezne prostore (nov zdravstveni dom). Razširila je svojo dejavnost na veliko število strokovnih enot, ki so tudi kadrovsko primerno zasedene, da zdravstveni dom lahko opravlja vse naloge, ki mu jih nalaga novi zdravstveni zakon, komuna in lastna pravila zavoda. Zasluge za ta nagel napredek so plod skupnih prizadevanj ljudskega odbora, socialnega zavarovanja in družbenega samoupravljanja. Zato ni čudno, da je zdravstveni dom v Metliki v preteklem letu dosege) pomembne uspehe. Okrajni zavod za socialno zavarovanje iz Novega mesta ga je denarno na- gradil. Okrajni zavod v svoji utemeljitvi o nagradi priznava, da je zdravstveni dom v Metliki kot edini zdravstveni dom v okraju udeležen prihranka v koriščenju sredstev sklada zdravstvenega zavarovanja. V tem zavodu zavarovanci ne zamujajo delovnega časa pri uveljavljanju svojih pravic. Zdravstvena služba je urejena zelo dobro. Zanimivo je, da je odstotek staleža bolnih zaradi bolezni in nesreč pri delu na območju ZD najnižji v okraju. Okrajno povprečje je 4,28 odstotkov, a pri tem zavodu samo 2,89 odstotkov. Prihranek na sredstvih socialnega zavarovanja, na katere lahko neposredno vplivajo predvsem zdravniki, so 10,683.000 dinarjev za nadomestilo osebnih dohodkov za čas bolezni in nesreče pri delu ter za bol- nično in klimatično zdravljenje. Povprečni izostanek z dela na enega zavarovanca je tudi znatno nižji, samo 6,62 dni, medtem ko je okrajno povprečje 9,35 dni. Poleg tega je pri tej zdravstveni ustanovi še več drugih pozitivnih činiteljev. Končni rezultat stroškov sredstev sklada socialnega zavarovanja za leto 1981 izkazujejo le v občini Metlika presežek dohodkov, in to za 2,8 milijona. Da je zdravstveni dom v Metliki lahko dosegel take uspehe, je moral delovni kolektiv posvetiti preventivnemu delu in zdravljenju na bolnikovem domu veliko pozornosti, da je preprečeval in pravočasno odkrival obolenja. Za dosežene uspehe in nagrado delovnemu kolektivu našega zdravstvenega doma čestitamo! JANEZ DRAGOS METLIŠKI TEDNIK 0 televizorju v šmarjeti Lansko jesen je šmarješka mladina sklenila nabaviti televizor. S prostovoljnimi prispevki so ji pomagali predvsem okrajni komite LMS v Novem mestu, krajevne organizacije ZB, RK, SZDL iz Smarjete, zdravilišče v Šmarjeških Toplicah, obrat »Farmisa«, »Krka«, KZ Novo mesto in PGD Smarjeta. Pomoč je obljubil tudi občinski odbor SZDL iz Novega mesta, vendar sredstev ni nakazal, šmarješki mladinci so si nekaj sredstev izposodili pri krajevni organizaciji ZB, da so lahko kupili televizor. Silos v Dol. Toplicah KZ Dolenjske Toplice je v Dolenjskih Toplicah uredila silos, ki lahko naenkrat Sprejme 400 ton silaznih rastlin. Ker bo silos napolnila dvakrat na leto, se obeta dovolj kvalitetne krme za rejo bekonov in plemenske živine, ki jo goji zadruga. Hrast pri Metliki vas vabi! Krajevna organizacija ZB Hrast organizira dne 22. julija skupno z občinskim združenjem borcev NOV občine Metlika proslavo 20-letnice napada na italijansko postojanko Hrast. Zato poziva vse preživele borce Belokranjskega odreda in Gorjanskega bataljona, ki so pri napadu sodelovali, ter ostalo prebivalstvo občin Metlika in Črnomelj, da se proslave udeleže v čim večjem številu. — Pričetek proslave bo 22. julija ob 10. uri na Hrastu s pestrim kulturnim sporedom. Za solidno postrežbo po proslavi bo preskrbljeno z dobro domačo belokranjsko kapljico, janjčki in odojki na ražnju. KO ZB Hrast pri Metliki ŠOLA ZA MEDICINSKE SESTRE Svet za prosveto in kulturo pri OLO je pred nedavnim priporočil ustanovitev oddelka srednje medicinske šole v Novem mestu. V to šolo se je iz našega okraja prijavilo 90 slušateljic. Po temeljiti razpravi je nato Svet za zdravstvo in socialno varstvo ugotovil, da za takšno šolo na žalost ni pogojev predvsem zaradi pomanjkanja sredstev, pa tudi primernih prostorov ni. Razen tega bi bil pouk sorazmerno drag, saj bi veljal okoli 50.000 din na leto za vsakega slušatelja. Ker srednje medicinske kadre \ našem okraju potrebujemo, bodo pristojni organi skušali oddelek te šole ustanoviti vsaj prihodnje leto. Naj poudarimo še to, da ni izključeno, da bi bil oddelek usta- novljen še letos, ker bo v zvezi z novim načinom fi-nansiranja v zdravstvu morda mogoče najti ustrezna sredstva bodisi pri Zavodu za socialno zavarovanje, bodisi pri zdravstvenih zavodih. Starše borno v našem listu o tem še pravočasno obvestili. Če piješ, ne vozi! Ce voziš, ne pij alkohola! Komunalna dela v Novem mestu Razen rednega vzdrževanja komunalnih naprav bodo letos v Novem mestu opravili tudi več preureditev in izboljšav s tega področja. V Žabji vas! so že uredili javno razsvetljavo, pripravljajo pa jo v naselju Majde Sile, v Paderši-čevem naselju, na Kodelje-vem hribu in v Smihelu. V Kandiiji bodo pred hotelom uredili avtobusno postajališče in preuredili vstop v naselje Majde Stic, uredili pločnik in na prometnem otoku nasad. V juliju bodo pričeli kockati ali tlakovati več mestnih ulic, za nekatere druge pa še pripravljajo načrte. Za naštet?! dola ho prispeval sredstva ljudski odbor iz proračuna. Priznanje Tonetu Horvatu Bliža se 13. julij — dan So-i ferjev. Komisija za varnost prometa pri ObLO Metlika je predložila komisiji za varnost prometa pet najboljših poklicnih voznikov za dodelitev plakete »Vzorni voznik«. Prvo mesto ima najstarejši voznik v občini Tone Horvat, saj že 17 let varno upravlja svoje vozilo po cestah. To skromno priznanje naj mu bo vsaj skromna oddolžitev za vso pomoč, ki jo je v dolgi dobi svoje vožnje izkazoval vsakomur m povsod. Naprosili smo tov. Horvata, naj nam pove nekaj besed o svojem poklicu. »Izpit za poklicnega voznika sem opravil 1944. leta, od tedaj sem vozil do decembra 1945 pri JLA. Ze leta 1939 do 1940 sem bil kot pomočnik šoferja v Celju. Po odhodu iz JLA sem pristopil h kmetijski Zadrugi v Metliki in tu sem ostal do danes.« — Se spominjate kakšnih težkih trenutkov v svojem poklicu? »Takoj po vojni sem moral prenekatero razbitino m človeško življenje reševati, pa bilo to ponoči ali podnevi. Hudo je bilo in tega se ne spominjam rad.« — In lepi trenutki? »Kadar sem na cesti pomagal kolegom šoferjem, da so nadaljevali z varno vožnjo. Lepo je bilo tudi, ko sem vo- zil na izlete. Rad vozim, avto mi je drugi dom.« Vsak v Metliki in okolici pozna tovorni avto TAM, ki ga vozi tov. Horvat. Večkrat je bil pri KZ pohvaljen. V svoji skromnosti se tega ni niti zavedal. Vzor voznika in tovariša doma in na cesti. Tov. Horvat, mi vam Selimo še v naprej varno in srečno vožnjo! Ivo Likavec Cenjene potrošnike obveščamo, da imamo na zalogi vrtne zložljive in stabilne garniture v raznih barvah šolsko pohištvo za opremo učilnic, ki ga izdelujemo po na-naročilu, ter garažna vrata raznih dimenzij in izvedb Dobavni rok takoj, cene so solidne! Za cenjena naročila se priporočamo! »ROLETA - MIZARSTVO« - Kranj TEHNIČNI PREGLEDI MOTORNIH VOZIL DOLENJSKE IN BELE KRAJINE Komisija za tehnične preglede motornih vozil pri SGP »PIONIR« — Novo mesto obvešča vse lastnike motornih vozil na območju občin Črnomelj, Metlika, Trebnje in Novo mesto, da bodo redni tehnični pregledi po naslednjem razporedu: Občina Črnomelj (v prostorih meh. del. Einsigler Franc): 16. 7. 1962. za vse avtomobile in traktorje s priko- licami 17. 7. 1962. za motoma kolesa 18. 7. 1962. za vse avtomobile, motorna kolesa in prikolice. Občina Metlika (v prostorih tovarne Beti): 19. 7. 1962. za vse avtomobile, traktorje s prikoli- cami in motorna kolesa. Občina Trebnje (v prostorih Opara Franc): 20. 7. 1962. vsi avtomobili, traktorji s prikolicami in motorna kolesa 21. 7. 1962. za motorna kolesa. Občina Novo mesto (v meh. delavnici SGP »Pionir«): 23. 7. 1962. za osebne avtomobile od črke A do J 24. 7. 1962. za osebne avtomobile od črke K do R 25. 7. 1962. za osebne avtomobile od črke S do 2 26. 7. 1962. za tovorne avtomobile s priklopniki od črke A do R 27. 7. 1962. za tovorne avtomobile s priklopniki od črke S do 2 ter za vse traktorje in njihove priklopnike 28. 7. 1962. za motorna kolesa od črke A do J 30. 7. 1962. za motorna kolesa od črke K do R 31. 7. 1962. za motorna kolesa od črke S do 2 1. 8. 1962. za zamudnike. Pregledi v navedenih dnevih od 7. do 12. ure ln od 14. do 19. ure. io DOLENJSKI LIST Štev. 28 (642) RAZPIS KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE TEKSTILNE TOVARNE »N 0 V 0 T E K S u - NOVO MESTO razpisuje Po 7. členu Temeljnega zakona o štipendijah (Ur. 1. FLRJ št. 32-55 in pravilniku o štipendiranju strokov? nega kadra tekstilne tovarne »Novoteks« za šolsko leto 1962/63 naslednje štipendije: 1 na Medicinski fakulteti 3 na Tehniški tekstilni šoli in sicer: 1 na predilskem oddelku 1 na tkalskem oddelku 1 na apreturskem oddelku Interesenti naj pošljejo prošnjo do 30. julija. Prošnji naj prilože življenjepis, zadnje šolsko spričevalo, rojstni list, potrdilo o premoženjskem stanju in potrdilo o otroškem dodatku. RAZPIS upravni odbor belokranjske železolivar-ne in strojne tovarne »BEL T« — ČRNOMELJ razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. vodja računovodskega sektorja, 2. vodja prodaje, 3. referenta prodaje. Osebe, ki žele konkurirati na razpisana delovna mesta, morajo izpolnjevati tele pogoje: za delovno mesto: Pod 1. diplomirana ekonomska fakulteta s 5 let prakse na vodilnih delovnih mestih v računovodstvu, ali dokončana srednja ekonomska šola i 10 let prakse na vodilnih delovnih mestih v računovodstvu; Pod 2. ekonomska fakulteta s 4 leta prakse v kovinski stroki, ali srednja ekonomska šola z 10 let prakse v kovinski stroki; P°d 3. srednja ekonomska šola z najmanj 5 let prakse v kovinski stroki. Stanovanja bodo na razpolago 1. septembra 1962, preselitev bremeni podjetje. Osebni dohodek po pravilniku 0 delitvi osebnih dohodkov belt. Razpis velja do ^Popolnitve delovnih mest. BELT Črnomelj ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET V BREŽICAH objavlja razpis za sprejem rednih in izrednih slušateljev v naslednje oddelke za odrasle, ki bodo v Novem mestu in Brežicah: L redni tddelek za po m. prodajalce ali blagovne manipulante 2. oddelek za poslovodje (v obliki dopisne šole) 3. redni oddelek za odkupovalce v kmetijskih zadrugah i. dopisni tečaj za gospodarske administratorje 5. redni tečaj za skladiščnike. v Posamezne oddelke se lahko prijavijo osebe, ki so 2aPoslene v gospodarskih organizacijah blagovnega prometa (trgovina, obrt, industrija) in izpolnjujejo še naslednje pogoje: 1) dokončana osemletka 2) dokončana šola za prodajalce 3) dokončana osemletka in najmanj enoletna praksa v kmetijski zadrugi, ali izjemoma nedokončana osemletka in dve leti prakse v kmetijskih za- Ed rugah 4) popolna osemletka in zaposlitev v administrativni službi v gospodarstvu '» 5) delovno mesto skladiščnika, vpis v posamezne oddelke je potrebno priporočilo gospodarske organizacije. Pri sprejemu imajo prednost kandidati z daljšo prakso. Prijavi, kolkovani s 50 din državne takse, je treba Priložiti zadnje šolsko spričevalo, priporočilo gospodarske organizacije in izpisek iz rojstne matične knjige. Rok za prijavo pod 4) je takoj, za ostale oddelke đo 10. avgusta 1962. Pričetek pouka bo v oddelkih pod 1), 2), 4) in 5) *0. septembra, samo v popoldanskem ali večernem asu- Po dogovoru s slušatelji. Pouk za kmetijske odkupovalce bo strnjen in bo trajal od 1. novembra 1962 do 15. jprila 1963. Vsa ostala obvestila lahko dobijo interesenti v oiskem Centru za blagovni promet v Brežicah, Bizelj-s*a cesta 3, telefon št. 72, dnevno od 8. do 12. ure. DOM - DRUŽINA - GOSPODINJSTVO - DOM Skuta nas poživi in nasiti V poletnem času si želimo takih jedi, ki so osvežujoče, pa nas vendar nasitijo in nudijo človeku dovolj potrebnih hranilnih snovi. Radi imamo solate, sadje, zelenjavo vseh vrst, uveljavil pa se je tudi jogurt, da ne govorimo o kislem mleku, ki je dolgo priljubljena poletna jed. Večkrat pa smo že slišali o veliki hranilnosti skute, ki tudi spada med živila, ki jih radi uživamo v vročih dneh. Ker vsebuje skuta veliko živalskih beljakovin, jo še prav posebno cenimo. Zato z jedrni, ki jih pripravljamo s skuto, prav lahko nadomestimo meso, ki nam poleti manj tekne, razen tega pa je skuta neprimerno cenejša. Beljakovina v skuti je zelo lahko prebavljiva in zato priporočljiva tudi za bolnike, otroke in stare ljudi. Jedi iz skute so dovoljene pri raznih dietah. Mlečna kislina prijetno deluje na želodec in črevesje, spodbuja oboje k večjemu delovanju in ugodno vpliva na razvoj koristnih glivic, ki jih imamo v prebavnih organih. Skuto pripravljajo iz posnetega mleka, ne vsebuje maščobe, pač pa ima veliko rudninskih soli, največ kalcija (apna), ki je sestavni del naših kosti in nam ga na splošno v hrani, zlasti če ne uživamo zadosti mleka, zmerom primanjkuje. Pri tem je omembe vredno tudi to, da telo kalcij iz skute dobro izkorišča, bolj kot na primer tistega, ki je v rastlinah. Ker naredimo iz približno 8 litrov mleka 1 kg skute, je kalcij v skuti prav skoncen-triran in ga je v 100 g skute 80 mg, kar približno že krije našo povprečno dnevno potrebo po tej rudninski snovi. Dobra skuta ima osvežujoč kiselkast okus in diši po kislem mleku. V vročini se hitro pokvari. Hraniti jo moramo na hladnem. Njena uporabnost je zelo mnogovrstna. Pri pripravljanju raznih jedi z njo moramo upoštevati naslednje: skuta, ki jo devamo v testo ali jo uporabljamo za nadeve, ne sme biti premokra. Osušimo jo tako, da Jo zavežemo v čisto tanko in redko tkanino in jo za nekaj časa obesimo. Pri nadevih pa si pomagamo tudi s tem, da ji primešamo nekaj drobtin sli zdroba. Skuto pred uporabo vedno pretlačimo, v večjih obratih suho skuto lahko zmeljemo na mesorcznici, da dobimo s tem rahlejšo in izdatnejšo snov. Pretlačena skuta je tudi primernejša za mazanje. Kjer pa je v receptu poleg skute predpisano še mleko, tam pretlačevanje lahko opustimo, skuto pa zrahljamo in ji razmešamo grudice s tem, da Ji med mešanjem dodamo nekaj žlic pogretega mleka. S tem prihranimo nekaj časa. Za krhko ali listnato testo mora biti skuta dobro ohlajena in tudi odce-jena. Pekača ne namažemo, temveč ga splahnemo z mrzlo vodo. Sopara, ki nastane pri pečenju, pomaga testo dvigniti. Kadar nadev s skuto nalagamo v debele plasti, ga vedno naložimo v sredini nekoliko višje. Ko se namreč sladica shladi, rada upade in v sredi nastane vdolbina, ki daje pecivu slab videz. Vse jedi s skuto so najboljše sveže, zato jih ne hranimo za drugi dan. Recepti: Sirovi štruklji: Vlečeno testo: 40 dkg moke, 1 jajce, 1 žlica olja, sol, mlačna voda. Nadev: 10 dkg surovega masla, 3 rumenjaki, 50 dkg skute, osminko litra smetane, sneg treh beljakov. Testo iz mehke moke ugne-temo in pazimo, da ni pre-mehko. Počiva naj pokrito do pol ure. Za nadev vmešamo maslo in rumenjake, pri-denemo pretlačeno skuto, smetano in sneg. Nadev pomažemo po razvaljanem testu, zvijemo in skuhamo. Surovi nadeti paradižniki: 10 paradižnikov, 40 dkg skute, 2 žlici kisle smetane ali margarine, 2 sveži papriki, zelen peteršilj, 5 dkg prekajene slanine, sol. Paradižnike operemo, jim odstranimo semenje in jih napolnimo z nadevom. Skuti primešamo smetano, sesekljano papriko, zelen peteršilj, pre-kajeno slanino in sol. Skutina krema: 25 dkg skute, 10 dkg sladkorja, 1 skodelica smetane, 25 dkg češenj ali kakega drugega sadja. Smetano in sladkor zmešamo, dodamo pretlačeno skuto in češnje brez pečka. Vse premešamo in napolnimo t kompotne skodelice. Zavod aa napredek gostinstva in gospodinjstva Novo mesto Železničar: prvak v balinanju V Boboto ln nedeljo je bilo v Novem mestu okrajno prvenstvo v balinanju. Udeležile so se ga tri najboljše novomeške ekipe 2elezndčar, ONZ ln Pionir. Prvič J« tudi sodelovala ekipa Kočevja, dočim eldp ix Krškega ta Kanižarice na to prvo tekmovanje ni bilo. Prvi dan so bile samo tri tekme novomeških klubov z ekipo Kočevja, ker se ekipa Železničarja ni udeležila otvoritvenega žrebanja. Novomeški klubi so z lahkoto opravili z novinci v tem sportu — z ekipo Kočevja, kar pričajo tudi rezultati: ONZ : Kočevje 13*. Pionir : Kočevje 13:2 in Železničar : Kočevje 13:3. Za ekipo Kočevja Je bil to prvi močnejši turnir. Drugi dan so se borbe nadaljevale s tekmami med novomeškimi klubi. ONZ : Pionir 13 .T. Prva tekma se je začela z uspešnim zadetkom Sturma za štiri točke v prid ONZ. Tudi Hren je takoj nato zadel ba-Urtčka za pet točk v korist Pionirja. Nato je Pionir še povišal na 7:4, vendar nato ni naredil nobene točke več, tako da Je ONZ zasluženo zmagal. Pri Pionirju se Je poznala odsotnost prvega bližalca Plantana, ki je drugače naj bolj Ji Igralec v ekipi Pionirja. Zato je Pionir izgubil tudi drugo igro z Železničarjem. 2elezmičar : Pionir 13:8. Ta igra Je trajala celi dve url. Vse do rezultata 1:7 sta bili obe vrsti Izenačeni, nato pa je Železničar petkrat zaporedoma dosegel po eno samo točko ln končno zmago nad zmagovalci občinske lige. Prt zmagoviti ekipi se je odtok oval predvsem Legiša, ki Je znal v posameznih kritičnih trenutkih pomiriti ostale igralce, ki so bili precej nervozni. Tudi J« nekajkrat • tolčenjem uspešno rešil kritično stanje. Pri poraženih pa Je bil nekoliko boljši Hren, ki Je imel uspešen dan za zbijanje. 2eiezntcar : ONZ 13:1«. To Je bila odločilna tekma za naslov okrajnega prvaka, ki nas bo 14. julija zastopal v Slovenski ligi. Bolje je začela ekipa ONZ, ki Je bila spočita, doeim Je ekipa Železničarjev bila utrujena od težke tekme s Pionirjem. Ekipa ONZ je vodila i 7:3 in kasneje še z in, vendar je 2elezničarjem uspelo zmanjšati razliko in končno Izenačiti na 10:10. V odločilnem trenutku pa so bili Železničarji bolj zbrani in so s še tremi točkami zmagali tudi v tej tekmi in osvojili okrajno prvenstvo. Ekipa Železničarjev je nastopala v postavi Legiša, Mraz, Bri-tož m Istenič. Za zaključek pa še pet najboljših igralcev turnirja, ki so se izkazali v teh napornih tur-nirekih borbah: Legiša, Bratož ln Mraz so pokazali Izvrstno bližanje, kot totkači pa so se odlikovali Sturm, Hren in Le-gisa. Balinarjl bodo zopet nastopili na turnirju v počastitev dneva vstaije, ki bo na novem Igrišču Po Sta rja na Drski. Jeseni v Novi Gorici: atletski troboj — Primorska : Gorenjska : Dolenjska Pretekli teden je bil v LJubljani na Atletski zvezi Slovenije posvet predstavnikov okrajnih komisij za atletiko, na katerem se je obravnavalo nekaj zelo važnih vprašanj slovenske atletike. Posredujemo nekaj najvažnejših zaključkov. V nadaljevanju letošnje atletske sezone je treba vso skrb posvetiti tekmovanju v C programu republiškega ekipnega prvenstva v atletiki. Ta program obsega le pet najvažnejših atletskih disciplin (100 m, 1000 m, višina, daljina in krogla - pri moških in 100 m, 600 m, višina, daljina in krogla - pri ženskah), zato je do- stopen tudi manjšim društvom Partizan. Tekmovanje se naj kombinira s prvenstvom v partizanskem mnogoboju, izvede pa se v dveh delih s presledkom najmanj 14 dni. Urejeno je bilo vprašanje registracije, ki jo "izvajajo okrajne komisije za atletiko, dalje obvezno vodenje okrajnih lestvic in rekordov ln vprašanje sodniškega kadra. Vsaka občinska zveza mora obvezne izvesti občinsko prvenstvo posameznikov, vodi pa lahko tudi občinske rekorde. * ril:U 1 Na posvetu Je bilo tudi poudarjeno, da je treba več pozornosti posvetiti med okrajnim ln med pokrajinskim srečanjem. Na podlagi tega sklepa so se predstavniki kranjskega, novomeškega, novogoriAkega ln koprskega okraja dogovorili za troboj GORENJSKA : DOLENJSKA : PRIMORSKA, ki bo letos prvič v Novi Gorici — konec septembra aU v začetku oktobra. da Mladinsko okrajno šahovsko prvenstvo Pred nekaj dnevi se je v Novem mestu končalo letošnje okrajno mladinsko šahovsko prvenstvo. Na nJem Je nastopilo le 8 mladincev, kar je odločno premalo. Svoje predstavnike so poslala samo šahovska društva iz Novega mesta, Brežic in Senovega ter šahovski sekciji iz Stopič m Smihela pri Novem mestu. Prvi dve mesti sta po pričakovanju osvojila Ceglar in Kmetec iz Senovega, ki ju poznamo že z letošnjega članske- ga okrajnega prvenstva, na katerem je Ceglar delil 2.-3. mesto s Sitarjem, Kmetec pa Je bil peti. Da ni Kmetec v zadnjem kolu izgubil s Pičkom M., bi s Ceglarjem celo delil prvo mesto! Tretje mesto Je zasluženo zasedel Marko Pioek, ki Je igral zelo lepo. Končni vrstni red je naslednji: Ceglar «,5 točke, Kmetec 5,5, M. Picek 4,5, Mrvar (N. m.) In Clušič (Brežice) 4, Šetinc (Brežice) in Burgar (Smihel) 1,5 in Gazvoda (Stopiče) 0,5. NABIRAJTE ZDRAVILNA ZELIŠČA Cvet: arnike (400 dinarjev), rmana s peclji do 1 cm (45), bele deteljice (120), rdeče deteljice (125). List: šmamice (200), ozko-listnega trpotca (75), gozdne jagode (100), jeternika (200), melise (180), borovnice (105). Rastlino: črnobine (80), ptičje kaše (200), krvavega mlečka (110), navadne ram-šele (200), grenke ramšele (1000), pelina (40), melese (70), vodne kreše (150), že-niklja (150), zdravilnega je-tičnika (115), hribske rese (220), škržolice (115). Korenine: gozdnega korena (150), kompave — bodeče ne-že (250), medvedovih tac (150), velikega divjega janeža (300), malega divjega janeža (600), male norice — male beladone (80), rumenega regrata (150), pekočih kopriv (50), srčne moči (200). Seme: jesenskega podleska (500). Lubje: hrogovite (100), če-Sminovih palic (75), krhlike (80). Suhe borovnice (500). Navedene cene veljajo za zelišča brez tujih primesi in pravimo sušena. Nekvalitetnih zelišč ne odkupujemo. Vsa pojasnila ln navodila dobite v vaši zadrugi ali v skladišču GOSAD Novo mesto, Slakova ul. 8. NESREČE OTROK POD AVTOMOBILOM 6. Julija je otrok Ivan Levičar iz Račjega sela z mosta nad železniško progo v Trebnjem opazoval vlak. Ko je stekel čez cesto na drugo stran mostu, je pripelje! osebni avto in podrl dečka. Otroka je vrgio po cesti, kjer je obležal težko poškodovan. # SOPOTNIK POŠKODOVAN z. Julija sta se z motorjem peljala voznik Jože Poček Iz Cundrovca ln sopotnik Niko Papac iz Bukoška. V dobrov-škem gozdu sta srečala osebni ivtomobil, katerega luči so Potka tako zbegale, da je zapeljal s ceste ln se prevrnil. Pri nesreči si Je Papac zlomil hrbtenico in so ga takoj prepeljali v bolnišnico. ŠOFER JE ZADREMAL MED V02NJO 3. julija Je po avtomobilski cesti iz Ljubljane pripeljal tovornjak, ki ga je vozU Jovo Sti-pič iz Borova. Pri odcepu proti Šentjerneju je zadremal. Vodio je šlo najprej po levem robu ceste, nato pa zdrknilo v J m globok usek podvoza ln se tam zagozdilo. Voznik Je bil teže, njegov sopotnik pa late poškodovan', medtem ko Je na avtomobilu za poldrugi milijon dinarjev škode. PREBIVALSTVU 2U2EMBERKA IN OKOLICE VOŠČIJO ZA KRAJEVNI PRAZNIK IN MINULI PRAZNIK — 4. JULIJ GOSTINSKO PODJETJE ŽUŽEMBERK z obratom v Žužemberku in na Dvoru MESARIJA ŽUŽEMBERK St«v. 28 (642) DOLENJSKI LIST V TEM TEDNU VAS ZANIMA RfcdensK\V>ft\edatl Četrtek, 12. Julija: Mohor Petek, 13. julija: Dragan Sobota, 14. Julija: Franc Nedelja, 15. julija: Vladimir Ponedeljek, 1«. Julija: Dan tan- kistov JLA Torek, 17. Julija: Ales Sreda, 18. julija: Miroslav Ob prerani izgubi naših dragih sinkov BRANKA in JOSKA I.UKEK Iz Trstenika pri Sentrupertu se naj iskren eje zahvaljujemo sorodnikom za poklonjene vence in Izrečeno sožalje. Posebno zahvalo pa smo dolžni ZB, LMS, KPD Dob ir.' upravniku Pa\'si6u ter pionirjem — sošolcem za spremstvo k njunemu preranemu grobu. Žalujoči: mamica, a ta in ostalo sorodstvo Ob nenadomestljivi izgubi nate ljube mame in žene REZKE JANKOVIC se r.aj topleje zahvaljujemo vsem, ki so nam ob najtežjih trenutkih stali ob strani in izrazili svoje sožesje. Posebno zahvalo smo dolžni vsem zdravnikom in strežnemu osebju, zlasti te tov. dr. Kretlču, ki so Ji lajšali trpljenje. •• Iskrena hvala vsem, ki so Jo v tako veličastnem številu spremili r.a njeni zadnji poti ter Ji darovali cvetje in številne vence na njen prerani grob. Vsem govornikom, ki so se s pretresljivimi besedami poslovili od nje, novomeškim pevcem, šentjernejski godbi in vsem predstavnikom družbenih organizacij — lepa hvala! Nimamo besed, da bi se zahvalili za vso ljubezen in toplino vsem Rezkir.lm najožjim sorodnikom, zlasti še sestri Nežki Sodja, ki je iz dal nje Amerike prišla, da bi ji stregla, k je — žal — dospela le, da jo Je spremila na zadnji poti. Žalujoči: mož Pepi Janko-vlč-Sablja, hčerka Tatjana, sin Janez in mama Marija Jankovi« STANOVANJSKO IUSO v zelo dobrem stanju z vrtom, njivami, gozdom in vinogradom ' ter zidanico prodam. Ana Lu-aar, Gaberje 1, p. Brusnice. H1SO in 1 ha zemlje na Cerovcu prodam. Naslov v upravi Usta (883-62). GRADBENO PARCELO prodam na izredno lepi točki v Novem mestu že z nač. dovoljenjem m skoraj vsem grad- benim materialom. Naslov v upravi lista (907-62). ODLIČEN CRN AVTO -Opel-Olvmpla 1930-31« prodam. Naslov v upravi lista (895-62). NOV MOTOR »Cottbri« to nov 120-litrski hladilnik prodam. Naslov v upravi lista (888-62). MLATELNICO »Zmaj« in Die-selov motor 10-12 KOS, vse v popolnoma dobrem stanju, prodam. Prodaja se vrši do 15. julija 1962. Naslov v upravi lista (900-62). KONJICA prodamo z vso opremo ta sedlom ter otroški voz zapravljlvček. Osnovna šola Simon Jenko, Kranj. VZIDLJIV ŠTEDILNIK prodam. Ogled vsak dar. do 12. ure. — Naslov v upravi lista (882-62). GARAŽI za dva avtomobila oddam. Prodam divan. Naslov v ■upravi lista (889-62). ZIDANO GARAŽO za večji o-sebni avto oddam. Hadl, Novo mesto. Zagrebška 10. FOTOAPARAT »Praktika IV«, 3 svctlcmerom ali brez njega, objektiv »Tessar« 1,8 kupim. Naslov v upravi lista (890-62). GOSPODINJSKO POMOČNICO, mlajšo, lahko tudi začetnica, za običajna hišna dela, znanje kuhe zaželeno — vendar r.e pogoj, sprjeme takoj družina odvetnika v Brežicah. — Plača dobra. - Ponudbe na upravo lista (902-62). GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem z nastopom 15. avgusta ali 1. septembra" 1962. — Jože Butala, Ljubljana, Ko-larjeva 27. MLAJŠEGA MOŠKEGA sprejme v službo Emil Morč, soda-vičaretvo, Ljubljana, Smartin-ska cesta 11. Hrana in stanovanje v hiši. ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA sprejmem. Hrana lr. stanovanje v hiši. Adolf Zupančič, Ljubljana, Rudnik 95. DIMNIKARSKEGA VAJENCA in pomočnika sprejmem takoj, plača dobra, stanovanje priskrbljeno. - Ivam Rober, dimnikarstvo, Ribnica r.a Dolenjskem 116. KLJUČAVNIČARJA, kvalificiranega ali polkvalificirancga, in kmečkega fanta sprejmem. Prednost imajo vojaščine prosti. Franc Boc, izdelovanje vseh vrst rolet, Ljubljana, Zupanova, Stožlce. OBVESTILO! Obveščamo vse kmete ir. dobavitelje žita, da od 13. julija do 1. avgusta 1962 mlin ne bo obratoval zaradi popravil ln čiščenja. Prosimo, da upoštevate. Franc Kova-čič, mlin. Novo mesto, Kan-dija. DNE 29. JUNIJA IS« Je v dopoldanskih urah pogrešan avtomobilski del (krmilo — volan) na relaciji Novo mesto—Ser.tjernej. Najditelj naj odda na najbližji postaji LM proti nagradi. SLOVENEC, star M let, ki živi na Švedskem, želi spoznati dekle, staro 17 do 21 let. Pismene ponudbe z življenjepisom in sliko je poslati na naslov: Pavel Pevec, strojni tehnik, Malmo C—Sv/eden, Vat-tenverksvegen 58-60. HITRO IN POCENI kemično očisti oblačila, opere perilo — PRALNICA - KEMIČNA ČISTILNICA. NOVO MESTO. HIŠO prodam v Gaber j u št. 90. Naslov v upravi lista (908-62). OMARO, vzidljiv Štedilnik ln stružndk (Hobelbank) prodam. Naslov v upravi Usta. (909-62). Črnomelj: 13. lr. 16. Julija a-meriJ'ki film »Velika tekma«, 17. to 1«. julija ameriški film -Možje«. Kostanjevica: 15. julija ameriški film »Največja predstava na svetu«, 18. julija francoski film »Zakaj prihajaš pozno«. Metlika: 14. in 15. julija ameriški film »Mestece Pevton«, 18. julija japonski film »Smrt na Pacifiku«. Novo mesto - »Krka«: od 13. do 16. julija italijanski film »Maratonska bitka«, od 17. do 19. julija ameriški barvr.l film »Iskalci«. Semič: 15. julija jugoslovanski film -Pet minut raja«. Sevnica: 14. In IS. Julija ameriški barvni fUm »20.000 milj pod morjem«, 16. julija sovjetski film »Šofer po sili«. TOVARNA MESNIH IZDELKOV LJUBLJANA Mesarska ulica 1 sprejme takoj več kvalificiranih mesarjev Osebni dohodek se izplačuje po učinku — storilnosti. Vračamo stroške za prevoz na delo in z dela. Ponudbe sprejemamo na gornji naslov. SPORED RADIO LJUBLJANA Vsak dan: poročila ob S.05, 6.00 , 7.00, 8.00. 11.00, 13.00, 15.00, 17.00. 19.00, 19.30, 20.00 ln 24.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 dO 8.00. PETEK, 11. JULIJA: 8.15 Dopoldanska revija velikih zabavnih orkestrov. (.44 Domače popevke Boruta Lesjaka. 11.53 Vesela godala. 13.30 Nekaj znamenitih baritonskih arij. 14.35 V narodnem tonu. 17.05 Solisti tega tedna. 17.40 Kdor želi. naj zapleše. 18.45 Iz naših kolektivov. 20.00 Antonlo Vivaldi. 11.15 Oddaja o morju ln pomorščakih. SOBOTA. 14. JULIJA: 8.05 Po- starček v mladinski glasbeni redakciji. 9.10 Zabavni kaleidoskop. 10.15 Od tod in od ondod. 12.03 Kvintet bratov Avsenik. 11.15 Kmetijski nasveti - lr.ž. Saša Kravos: Obiranje breskev ln obdelava zemlje po pobiranju pridelkov. 13.30 Orkester Newyorške filharmonije. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.40 Nekaj Aljaževih in Jerebovih zborov. 17.05 Gremo v kino. 18.10 Violina in klavir. 18.34 Pojo zabavni zbori. 99.00 Domači napevt za sobotni večer. 12.15 Oddaja za r.a-.;c izseljence. NEDELJA, 15. JULIJA: 8.00 Mladinska radijska igra. 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden. 10.00 Se pomnite, tovariši. .. 11.30 Nedeljska reportaža. 11.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 13.30 Za našo vas. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 16.00 Humoreska tega tedna. 16.20 Glasba za nedeljsko popoldne. 17.03 Športna nedelja. 20.00 Vaša pesem — vaša melodija. 21.00 Zbor v operi. 13.05 Zaplešimo ' v novi teden. PONEDELJEK, 1«. JULIJA: 8.25 Tri scene lz Verdijeve Tra-viate. 8.55 Za mlade radovedneže. 9.25 Ko se oglasi tisoč pišča- Trebnje: 14. in iS. julija japonski film »Človek v kratkih hlačah«. PREKLICI Preklicujem izgubljeno zdravstveno Izkaznico štev. 579377 na Ime Jože Medic, Meniška vas 76 klo 21, p. Podbočje. Preklioujem Izgubljeno zdravstveno Izkaznico Stev. 477791 na Ime Anton Bojane, Zdir.ja vas št. 14, p. Otočec ob Krki. Preklicujem Izgubljeno zdravstveno Izkaznico štev. 282601 na Ime Amalija Krašovec, Prim-štal 1, p. Trebnje. Preklioujem Izgubljeno zdravstveno Izkaznico štev. 310024 na ime Marija Kukman, Orklje-vec 9, p. Mirna peč. Preklicujem izgubljeno zdravstveno izkaznico štev. 476378 na ime Jože Medic, Meniška vas 25 — p. Dol. Toplice. Preklicujem ukradeno vozniško dovoljenje za moped številka 33/636 z dne 21. VI. 1960 na ime Antonija Žitnik, Trška gora 29, p. Otočec ob Krki. MATIČNI URAD IZ DOBRNICA SPOROČA Junija je bila rojena ena deklica. Poročila sta se: Franc Kim, premikač, in Angela Slak, delavka, oba iz Smavra. Umrli so: Ana Kastellc, z Cor. Selca, 91 let; Ana Novak iz Dobrave, 76 let; Janez Kek iz Rdečega Kala, 2« let; Julijana Koncilija iz Rdečega Kala, 20 let. MATIČNI URAD IZ RAKE SPOROČA Junija sta bila rojena en deček in ena deklica. Poročila sta se: Franc Katic, kmet iz Mrtvic, ln Valentina Zar en, poljedelka iz Podulc. Umrli so: Jožefa Koderja, gospodinja lz Veniš, 53 let; Janez Kotar, kmet iz Zabukovja, 81 let; Jože Cerovšek, kmet lz Smodnika. 66 let. MATIČNI URAD IZ GRADCA SPOROČA Junija ni bilo rojstev Izven bolnišnice. Poročila sla se: Mil ar. Jaklič, delavec iz Bušinje vasi, ln Jožefa Muc, pletilja lz Krivogla-vic. Umrla Je Ivana Bajuk, užlt-karica z Grma, 81 let. MATIČNI URAD IZ BREŽIC SPOROČA Junija nI bilo rojstev izven bolnišnice. Poročili so se: Janez Cvirn, delavec. In Ana Kranjc, delavka, oba Iz Arr.ovih sel; Milan Žagar, trgovski potnik iz Brežic, in Jožefa Meke, trgovska potnica iz Krške vasi. Umrli so: Neža Planine, gospodinja iz Zgor. Pohanee. 66 let; Edvard Suša, invalidski u-pokojenec iz Brežic, 52 let; Ana Koprive, upokojenka lz Brezine, 80 let. MATIČNI URAD IZ TRŽIŠČA SPOROČA Junija sta bila doma rojena dva dečka in ena deklica. Poročili so se: Jožef Lisec, kmet iz Gor Orl, in Marija Kuhar, poljedelka iz Otavnika; Franc Skoporc, delavec lz Mal-kovca, ln Magda Šuštar, Hvilja iz Skrovnika, Umrl Je Rudolf Sadar, kmetovalec lz Dol. Dol, 55 let. MATIČNI URAD IZ SEVNICE SPOROČA Junija je bU rojen en deček ln ena deklica. Poročili so se: Štefan Pere, kmet lz Zabukovja, ln Jožefa Span, poljedelka iz Sevnice; Anton Lopatec, upokojenec, in Neža Kuhar, upokojenka, oba iz Blance; Filip Zuperl, kmetovalec lz Planinske vasi, in Jožefa Pavčnik, delavka iz Oreš-ja; Anton Dremelj, mizarski pomočnik lz Šmarja, ln Mihaela Novak, delavka iz Hrastovlce; Rihard Kolman, železničar iz Pod vrha, m Štefanija Dolenšek, delavka iz Sevnice; Vincenc Geč, gozdarski tehnik, ln Marjeta Koren, uslužbenka, oba iz Sevnice. • Umrli so: Marija Zupan, gospodinja lz Krajnih brd, 76 let; Anton Kranjc, kmet iz Zabukovja, 54 let: Ana Tomažto, gospodinja lz Rovišč, 72 let. MATIČNI URAD IZ DOL. TOPLIC SPOROČA Junija nI bilo rojstev izven bolnišnice. Poročili so se: Ludvik Bobič, delavec, ln Marija Žagar, gospodinja, oba iz Soteske; Avguštin Križe, delavec z Nove gore, ln Rozalija Maric, gospodinjska pomočnica lz Crmošnjic. Umrla sta: Jože Povše iz Urš-nlh sei, 42 let; Frančiška Poglajen lz Urinih sel, 74 let. NOVOMEŠKI MATIČNI USAD SPOROČA V času od 25. Junija do 9. Julija je bilo rojenih 16 dečkov to 22 deklic. Poročili so se: Anton Novak, čebelar lz Jablana, in Barbara Jurglič, pletilja lz Mirne peči; Dragoslav Stančič, oficir JLA iz Postojne, ln Ana Ptrkovič, šivilja iz Metlike; Franc Može, delavec iz Gor. Kamene, ln Ivica Redek, delavka iz Dol. Kamene; Alojz Kraševec, delavec, in Marija Opalk, delavka, oba lz Podgore; Jože Lukšič, uslužbenec, ln Antonija Slane, frizerka, oba Iz Semiča. Umrli so: Josip Brunskl, sin kmetovalca iz Brihovega, 13 let; Angela Govnik, delavka Iz Gorenj ega, 26 let; Anton Dolmo-vič. InvaUd iz Cmeče vasi, 56 let; Ivan Stubler, kmetovalec iz Jugovca, 39 let; Alojzija Mrgole, invalid, upokojenka iz Zagrada, 31 let; Rudolf Praznik, uslužbenec lz Gabrijel, 54 let; Terezija Kol, gospodinja lz Ha-rtaje vasi, 72 let; Janez Drmaž, kmetovalec iz Ledeče vasi, M let; Terezija Mesojedec, gospodinja iz CeJče vasi, II let; Marija Zelnik, 6oc. podpiranka iz Žabje vasi, 68 let. U hammond orgel. 11.00 Naši skladatelji lz preteklosti. 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Marko Bertoncelj: Križanje govedi na Gorenjskem. 14.05 Glasbeni om-nibus. 14.35 Pesmi ir. plesi Jugoslovanskih narodov. 15.23 Tri Paganinijeve kaprice. 17.05 Arija skozi stoletja. 18.45 Novo v znanosti. 20.00 Novosti iz našega arhiva zabavne glasbe. 21.03 Koncert Zagrebške filharmonije. TOREK, 17. JULIJA: 8.03 Nocoj se ml je sanjalo. 9.45 Neha-ma Haer.del poje izraelske pesmi. 11.00 Papandopulova sonata m Hatzejevi samospevi. 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Viktor Repaneek: V juliju odločamo dokončno o kakovosti semenskega krompirja. 13.30 Prizori iz opere »Seviljski brivec«. 14.33 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 17.03 Popoldne v orkestralnem studiu. 18.10 Poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Slkoška. 19.03 Glasbene razglednice. 20.00 Portret v miniaturi. 10.10 Radijska Igra »Zadeva Ptoedus«. 11.42 Malo Instrumentov — veliko glasbe. 23.15 Slavko Osterc in njegovi Za krajevni praznik — 13. julij — čestitajo in pozdravljajo: KMETIJSKA ZADRUGA ŽUŽEMBERK KRAJEVNI ODBOR ZB • KRAJEVNI ODBOR SZDL • KRAJEVNI LJUDSKI ODBOR • OSNOVNA ORGANIZACIJA ZKŠ • VAŠKI AKTIV LMS • KRAJEVNI ODBOR 7.VVI • KRAJEVNI ODBOR ZROP • KRAJEVNI ODBOR RK Pretekla dva tedna so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Zupevec iz Irce vasi -deklico, Majda Klepec lz Kočevja — deklico, Jelka Ajdič lz Šentjurja - dečka, Cenka Kaplan iz Vrbovca — deklico, Ana Znidaršič iz Šentjerneja — dečka, Ema Novak iz Kočevja — deklico, Ana Komat iz Tihoboja — deklico, Marija Murgelj iz Žabje vasi — dečka, Matilda Di-dovlč lz Dol. Toplic - dečka, Marija Slajpah iz Sentlovrer.ca — deklico, Marija Kralj iz Dolža — dečka, Zoflja Mestnik Iz Žužemberka — deklico, Marija Be-dene iz Simihela — dečka, Marija Pust z Gor. Ložine — deklico, Štefka Spudič iz Rešto-vega — dečka, Angelca-Kiren iz Smavra — dečka, Marija Robek Iz Črnomlja — dečka, Jožica Saje z Gor. Karteljevega - dečka, Terezija G ruba r iz Vel. Cerovca — dečka, Jožica Ver-ščaj iz Tacna - deklico. Dragica Matešič iz Reštovega - dečka, Milka Dragan iz Brezja - dečka. Amalija Hrastar iz Vel. Kala - dečka, Ana Uhemik lz Gaberja - deklico, Rozalija 2nl-daršič iz Svržakov — dečka, Olga Tkalčič iz Dolenjcev — deklico, Ivar.ka Plaveč lz Žabje vasi - dečka, Albina Zalokar iz Dol. Stare vasi — dečka, Ljudmila Rlfelj lz Zdinje vasi — deklico, Ivanka Matjašlč Iz Rakovca - deklico, Rozalija Turk iz Podgore - dečka, Marija Klobučar iz Uršnih sel -deklico, Milena lludoklin . lz Gor. Vrhpolja — deklico, Marija Udovlč z Repč — deklico, Cirila Pucelj iz Dobruške vasi — deklico. Marija Knez iz Zagorja - dečka, Terezija Kos iz Pod turna - dečka. Cvetka Zupančič iz Primostka - dečka, Jožefa Fortuna iz Blata — dečka, Ana Sotler iz Luže — deklico. IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE V preteklih štirinajstih dneh so v brežiški porodnišnici rodile: Rozalija Hajšer. iz Oš terca - dečka, Dika Borjan lz Brežic - dečka, Ana Smukovič lz Tržišča - deklico, Anica Lisec lz Cundrovoa - dečka, Marija Urbanč Iz Pristave - dečka, Brlgita Privejšek iz Gor. Lepe vasi - deklico, Marija Ku-nej lz Jablance - dečka, Ana Galič lz Žejnega — dečka, Ana Omerzelj iz Dol - dečka, Matilda Skofljanc iz Koritnega — deklico, Jožefa Germovšek iz Blatnega — deklico, Anica Dolenje lz Bukoska - deklico, Ivana Debogovlč lz Trstenika — dečka, Ana Petrič iz Leskov-' ca - dečka, Oiga Bahč lz Vel. Malene - dečka, Štefka Kro-šelj iz Volčja — deklico, Ivan- ka Barblč iz Vldma-Kršfcega -deklico, Angela Pečnik iz Lib-' ne — deklico, Antonija Cli-nski le Cirr.ika — deklico, Alojzija Baje lz Gor. Orel - dečka, Ml-, rlja Milenkovič iz Bregane — dečka, Kristina Omerzelj ia Pečic - dečka. V preteklih štirinajstih dneh so se ponesrečili ir. iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Ivana Levičarja, sina upokojenca iz Račjega sela, Je podrl avtomobil in mu poškodoval glavo. Marija Kulej, hči kmetijskega zavarovanca lz Gor. Ajdovca, je padla s češnje ta si poškodoval desno roko ln prsni koš. Ana Stanič, hči posest-nice lz Radne vasi, je padla s češnje in si poškodovala desno roko in glavo. Jože Božičevic, mizar Iz Trtbuč, si Je pri 6troju poškodoval prst leve roke. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ V preteklih štirinajstih dneh so se ponesrečili to iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Ana Bencin, gospodinja iz Hrast-Ja, je padla z voza in si poškodovala desno nogo. Lado Ko-drič, šofer iz Dol. Pirošic, je padel z motorja in dobil poškodbe po glavi in desni roki. Dušan Kuntarič, sin kmeta lz Vrbovske vasi. Je padel ln si poškodoval levo roko. Alojz Ve-gelj, mesar iz Boršta, se je pri delu zabodel v trebuh. Ivana Cvetkoviča, kmetovalca iz Mi-halovea. Je brcnil konj, Francka Hribar, gospodinja lz Brežic, je padla s kolesa Ir. si poškodovala glavo ln desno roko v ramenu. Katarina jazbec, gospodinja iz Vranja. Je padla na poti in si zlomila desno nogo. Ivan Turk, mizar iz Ser.kovca, je padel na stopnicah in si poškodoval levo nogo. Julij ClzeU, kmetovalec iz Dečnlh sel, se je z vilami nabodel v desno roko. Miha Llpar, sin kmeta lz Blatnega, je padel z drevesa ta si poškodoval desno nogo. Ivan Stros, zidar lz Svetega Križa, je padel z vlaka ter pri tem dobil notranje pogodbe. Izidor Mežlč, sir. delavca lz Gržeče vasi, se je s srpom poreza! po desni nogi. Kristina Ogorevc, hči upokojenke iz Raven, si je s koso poškodovala stopalo leve noge. Slava Mladkovič, gospodinja iz 2u-peče vasi, je padla po stopnicah in si poškodovala desno nogo. Anton Planine, delavec lz Dečnih sel, je padel s kolesa in si poškodoval glavo. Frane Zu-Uč, soc. podpiranec iz Ošterca, je padel na poti in si zlomil levo roko. Franca Božiča, delavca iz Selc, je nekdo napadel ter mu prizadel poškodbe po glavi. OBJAVE — RAZPISI . JAVNA LICITACIJA V BREŽICAH Zavarovalnica Vldem-Krško razpisuje javno licitacijo, ki bo 11. t. m. ob 9. uri v prostorih AgroserviBa Brežice, za prodajo osebnega avtomobila Fiat 600 v karamibolirar.em stanju. RAZPIS OSNOVNE S OLE SENTRUPERT Šolski odbor pri osnovni šoli Sentrupert razpisuje mesto administratorja. Pogoj: administrativna šola. Nastop službe je 1. septembra 1962. učenci. SREDA, 18. JULIJA: 8.53 Pisan svet pravljic to zgodb. 9.25 Po strunah to tipkah. 11.00 Odlomki lz opere »Vaški vedež-. 11.25 Zabavni kaleidoskop. 12.13 Kmetijski nasveti — inž. Jože Babnik: Kako poceniti čebeljo proizvodnjo. 13.30 Orkestralni odlomki z odra. 14.35 Ljubezen to ljubosumje. 15.40 Llpovško-ve to Skerjančeve skladbe. 17.03 Šoferjem na pot. 18.45 Ljudski parlament. 20.00 Naš variete. 21.00 Veliki zabavni orkestri tega tedna. ČETRTEK, 19. JULIJA: 8.30 Zabavni kaleidoskop. 11.08 Kaj slišimo v gorah — Fnanz Liszt. 11.40 Melodije Johanna Straussa ln Franza LeNarja. 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Silvo Av-šlč: O sortnih poskusih vrtnin. 14.03 Glasbeni onirabus. 14.33 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.20 Naši pevci na tujem. 17.03 Koncert po željah poslušalcev. 18.10 30 minut turizma ln melodij. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi to na-pevov. 21.00 Večer umetniške besede. 23.05 Zaplešimo tvvist to ročk n'rot. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Sevnica, Trebnje ln Vldem-Krško ter Okrajni odbor SZDL v Novem mestu - IZDAJATELJSKI SVET: MIlan Baškovič. Tone Gošnlk Inž. Davorin Gros, Inž. Jože Legan, Franc Molan, prof. Ema Muser, Maks Pogačar, Miran Simič, prof. Tone Trdan, Janez Vitkovlč ta Viktor Zupančič. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk (glavni to odgovorni uredniki. Miloš Jakopec. Drago Kastellc ^ ln Ivan Zoran. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številki 20 dtaar-lev — Letna naročnina 900 dinarjev, polletna 430 dinarjev; plačljiva Je vnaprej. Za Inozemstvo 1800 dinarjev — Tekoči. račun pri podružnici NB v Novem mestu 606-U-J-24 - NASLOV UREDNIŠTVA EN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 1 (vhod lz Dilančeve ulice) — Poštni predal 33 - TELEFON štev. 127 - Rokopisov in fotografi' ne vračamo — TISKA: Časopisno podjetje •DELO. v Ljubljani.