Aktualno Ptuj • Brez zdravnika čez noč ostalo 1.387 pacientov ......■.. O Stran 2 Podravje Ormož • V krožiščih mini vinograd s steklenico vina in bivoli s pticami O Stran 5 i 1 i Štajerski Ptuj, torek, 21. decembra 2021 Letnik LXXIV • št. 98 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR Spodnje Podravje • Prihaja tudi Božiček za najstarejše s Kako radodarne in domiselne so z darili občine r _ AiJSSiSj Spodnjepodravske občine v prazničnem decembrskem času za najmlajše priredijo božičkovanja, večina se jih ^^¡PFKfl ŽggF spomni še na starejše, ki jim prav tako namenijo priložnostna darila. Izročajo jim jih različno, nekateri župani gredo osebno na obisk, drugi razdeljevanje daril zaupajo društvom ali humanitarnim organizacijam. Več na straneh 6 in 7. Danes priloga Aktualno Podravje • Štiri občine še brez rešitve za klavnične odpadke O Stran 3 Podravje Ptuj • Iztekel se je rok za odkup obrata SPC O Stran 8 Politika Destrnik • »Opozicija je proti razvoju občine« O Stran 9 Hajdina • Zapleti pred začetkom gradnje doma upokojencev Haloze • Žetalski krampusi nastajajo ponoči Podravje Na treh Upravnih enotpfiP3 v 10 letih več kot 600 za razlastitev Foto: CG 2 Štajerski Aktualno torek • 21. decembra 2021 Hajdina • Je gradnjo ustavila komasacija ali kaj drugega? Zapleti pred začetkom gradnje doma upokojencev Mnoge občine v regiji si prizadevajo za gradnjo domov upokojencev. Pred natanko letom dni smo poročali, daje bilo med koncesijami, ki jih je podelila država, za gradnjo domov uspešno podjetje Spik ing., ki naj bi dom s 150 posteljami postavilo na njihovem zemljišču na Hajdini. Po letu dni premikov v tem projektu ni. Zasebnik, ki naj bi gradil hajdinski dom, pravi, da čaka občino, kjer pa vztrajajo, daje za zaplet oziroma prestavitev začetka gradnje odgovoren sam. Bo projekt propadel? Junija lani je država oziroma Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti objavilo razpis, s katerim so iskali in nato tudi podelili koncesije za opravljanje institucionalnega varstva v domovih upokojencev. Na ta način naj bi zagotovili okrog 1.100 dodatnih mest za starostnike. Med prijavitelji je bilo tudi podjetje Spik ing., ki se je prijavilo z namero po gradnji novega doma na Hajdini. »Gradnje še nismo začeli, ker čakamo, da občina sprejme občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za to območje. Gradnja bo gotovo stekla, ampak z zamudo. V roku leta ali leta in pol bi moral biti dom zgrajen,« je optimističen lastnik zemljišč in izbrani podjetnik Smi-ljan Perovic iz podjetja Spik ing, ki bi gradil hajdinski dom. Prepričan je, da bojazni, da investicije ne bi izpeljali, ni. Ali ga bodo gradili sami ali predali v gradnjo podjetju Sene-Cura, ki na veliko gradi po Sloveniji, še vedno ostaja uganka. Te špekulacije so dejansko prisotne, vse odkar je bilo omenjeno podjetje izbrano, a je Perovic pri tem precej skrivnosten. Zapleti s komasacijo Hajdinski župan Stanislav Gla-žar zatrjuje, da je občina zadeve prostorsko pripravila, a da se je zapletlo zaradi komasacije na tem območju. Lastnik parcel, v tem primeru tudi bodoči investitor, naj bi namreč soglašal, da je ena izmed parcel del kompleksa komasacije. »Ker je naknadno prišlo do pritožb in se zadeve rešujejo na sodišču, komasacija za to območje še vedno ni zaključena. Dokler je tako, pa občina OPPN za ta del ne more sprejeti,« pojasnjuje Glažar in dodaja, da je težko napoveda- ti, kdaj bi te zadeve lahko uredili: »Ni vse odvisno od občine, pač pa predvsem od tega, kako hitro pridobimo soglasja vseh, tudi državnih organov. Zato ne bi želel napovedovati rokov, to je vedno nehvaležno, ampak upam, da bi to lahko uredili v prvi polovici naslednjega leta. Kar se tiče občine, ni bojazni, da teh zadev ne bi uredili, je pa na potezi zasebnik, ki namerava graditi dom. Mora spremeniti parcelno številko enega zemljišča, zaključiti pa se mora tudi komasacijska pritožba.« Bo dom sploh možno zgraditi v začrtanem časovnem roku? Ker bi tisti, ki so koncesijo pridobili, morali domove zgraditi do konca naslednjega leta, ostaja velika uganka, ali je glede na navede- Občina je sredstva za ureditev komunalne infrastrukture zagotovila že v letošnjem proračunu, a so sredstva ostala neporabljena, zato so investicijo prestavili v leto 2022. ne zaplete sploh možno na Hajdini v tako kratkem času zgraditi dom za 150 stanovalcev. Občina je sicer imela že v letošnjem proračunu planirana sredstva za gradnjo komunalne infrastrukture, tako ceste kot vodovoda in kanalizacije, a kot pravi župan, so ta sredstva prenesli v leto 2022: »To smo storili na pobudo investitorja, ki mora urediti še nekaj zadev, da lahko mi sprejmemo OPPN in začnemo graditi komunalno infrastrukturo.« Že ob podelitvi koncesij so bila glasna prizadevanja za podaljšanje rokov za zaključek del. Tudi na Hajdini več kot očitno računajo na to, da jim bo država pri tej pobudi prisluhnila. Če bo gradnja v naslednjem letu stekla, obstaja možnost, da jim bodo šli na roko, sicer ni izključena možnost, da bo to izgubljen projekt, kar pa bi pomeni izjemno veliko škodo tako za občino kot regijo. Dženana Kmetec Foto: CG Ptuj • Kadrovske spremembe v Zdravstvenem domu Brez zdravnika čez noč ostalo 1.387 pacientov 1.387 pacientov, kolikor jih je bilo opredeljenih pri zdravniku dr. Sebastianu Voljču, je pred nekaj dnevi prejelo obvestilo, da ta zdravnik več ne opravlja nalog osebnega zdravnika v Zdravstvenem domu Ptuj. Čez noč so tako ostali brez izbranega zdravnika, a kot pravi direktorica tega zavoda Metka Peteh Uhan, težav ni, saj že imajo nadomestno zdravnico, pri kateri se vsakodnevno vpisujejo novi pacienti. M*"1 1U"" P* V zadnjem času je bilo v ZD Ptuj kar nekaj kadrovskih sprememb, povečini okrepitev. Foto: Dreamstime/M24 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je v začetku tega meseca na paciente, ki so imeli izbranega zdravnika Voljča, obvestil, da je izvedena prekinitev izbire in da lahko izberejo novega osebnega zdravnika. Na spletni strani ZZZS je seznam zdravnikov, ki še sprejemajo nove paciente. Za izbranega osebnega zdravnika je možno izbrati bodisi koga, ki dela v javnem zavodu, bodisi zasebnika, s katerim ima ZZZS pogodbo, če seveda želijo pacienti koristiti zdravstvene storitve v breme zdravstvenega zavarovanja. »Doktor Voljč je imel 1.387 opredeljenih pacientov, po njegovem odhodu v drug zdravstveni zavod jih bo večino lahko prevzela zdravnica Martina Skuhala. Tako da bojazni, da bodo pacienti ostali brez osebnega zdravnika, ni,« zatrjuje Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj. Kot je razvidno iz podatkov na spletu, je dr. Voljč po novem zaposlen v ptujski bolnišnici. Kadrovska fluktuacija med tema dvema zavodoma je pogosta. Velikokrat sicer v obratni smeri, več je bilo odhodov iz sekundarnega nivoja (bolnišnic) v primarij oziroma zdravstvene domove. V ZD Ptuj je trenutno zaposlenih osem družinskih zdravnikov, precej jih kot del tega zavoda dela v ambulantah po drugih občinah Spodnjega Podravja. Po novem vpisujejo tudi predšolske otroke Spremembe pa so se zgodile tudi v drugih službah Zdravstvenega doma Ptuj. Direktorica je zadovoljna, da so na šolskem dispanzerju zaposlili dve novi pedi-atrinji. Z njunim prihodom lahko vpisujejo tudi predšolske otroke, česar doslej niso počeli. To je pomemben korak z vidika širitve dejavnosti tega javnega zavoda. Pediatrinji Karmen Tašner in Ana Cenčič predstavljata za Z D Ptuj pomembno okrepitev tudi zato, ker ena zdravnica, zaposlena v službi zdravstvenega varstva šolarjev, mladine in študentov, odhaja v pokoj. »Veseli in zadovoljni smo, saj smo dobili kar nekaj sodelavcev, nekaj jih še prihaja s pomočjo dodatnih programov, ki jih pridobivamo. Imamo precej mladega, novega kadra, ki za nas predstavlja še kako pomembno okrepitev,« še dodaja direktorica ZD Ptuj. Ker je pomanjkanje zdravstvenega kadra vseslovenski problem, so nove zaposlitve izjemno spodbudna informacija. Dženana Kmetec Slovenija • Trgovci zmanjšali odkup domače zelenjave Na njivah obležale gomoljnice in zelje Pridelovalci zelenjave so se znašli v začaranem krogu visokih stroškov pridelave, nižanja odkupnih cen in slabega odkupa pridelkov. Pritisk velikih količin poceni uvožene zelenjave postaja vse večji, so izpostavili tudi na nedavnem sestanku odbora za zelenjadarstvo, saj so trgovci v zadnjih mesecih precej zmanjšali odkup slovenske zelenjave. Tako ni malo domačih zelenjadarjev, ki svojega pridelka niso imeli komu prodati, zato je obležal na njivah, kar se je zgodilo zlasti z gomoljnicami in zeljem. Člani odbora, ki mu predseduje Jožica Bolčič, so se zato strinjali, da je skrajni čas za intervencijo varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano. Pozvali ga bodo, da preveri stanje na trgu zelenjave in odkrije razloge, zakaj trgovci vse manj odkupujejo razpoložljivo slovensko zelenjavo, obenem pa od njega pričakujejo tudi rešitev, kako bo domača zelenjava prišla v trgovine in v javni sektor. Mnogi slovenski pridelovalci svoje zelenjave niso imeli komu prodati, SD zato je ostala na njivah. Spoštovane občankein občani. Ob dnevu samostojnostiin enotnosti vam iskreno čestitamin vas vabim na slovesnost ob prazniku, ki bo potekala vsredo, 22. decembro2021, ob 18. uri v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj. (MamUA, (Á Nuška Gajšek, županja Mestne občine Ptuj torek • 21. decembra 2021 Aktualno Štajerski 3 • NM Podravje • Največ zahtevkov za razlastitve vlaga država oz. ministrstva Na treh Upravnih enotah v 10 letih več kot 600 zahtev za razlastitev V zadnjih desetih letih je Upravna enota Ptuj obravnavala 493 postopkov razlastitev. Veliko večino predlogov je vložila država, precej tudi občine. Povečini gre za urejanje lastništva na že zgrajenih cestah ali ob gradnji novih cestnih in železniških povezav, letos pa tudi zaradi gradnje kolesarskih povezav med občinami Spodnjega Podravja. Po podatkih Upravne enote (UE) Ptuj so v zadnjih desetih letih obravnavali 493 predlogov za razlastitev. Od tega je zaključenih 375 zadev, 118 je nerešenih. UE Ptuj: največ zahtevkov ob gradnji avtoceste Daleč največ dela so na tem področju imeli leta 2014, ob gradnji avtoceste. V enem samem letu so prejeli kar 145 vlog za razlastitev. Tisti, ki svojih nepremičnin niso želeli prodati, so bili razlaščeni. Podatkov o tem, koliko predlogov za razlastitev je podala katera od spo-dnjepodravskih občin, na UE Ptuj posamezno po občinah ne vodijo. Največkrat predloge za razlastitev podajata država in občine, ki sta v primeru odobritve razlastitvena upravičenca, in sicer zaradi gradnje komunalne infrastrukture: cest, avtoceste Draženci-Gruškovje, daljnovoda Pince-Cirkovce, rekonstrukcije železniške proge Prager-sko-Hodoš, v letošnjem letu pa tudi zaradi kolesarskih poti po občinah Ptuj, Hajdina, Kidričevo, Majšperk, Juršinci, Markovci in Gorišnica. »Postopek razlastitve traja odvisno od popolnosti vloge, od dveh mesecev do pol leta, v primerih, ko je med postopkom izdana odločba o dovolitvi pripravljalnih del (parcelacije, ureditev mej), pa od osem mesecev do enega leta,« pojasnjuje Metod Grah, načelnik UE Ptuj. Upravni organ, ki odloča o razlastitvi, s samim postopkom nima stroškov, stroški nastajajo s pooblaščenci, ki jih imajo razlastitveni zavezanci. Te plačajo razlastitveni upravičenci. V obdobju desetih let so bile tri zahteve za razlastitev zavržene kot nepopolne, dve pa zavrnjeni. Ena iz razloga nevročene ponudbe razlastitvenemu zavezancu, v enem primeru pa zaradi neizkazanega javnega interesa. »Imeli smo tudi 62 ustavljenih postopkov, ti so po navadi v primerih, ko stranke med samim postopkom sklenejo kupoprodajne pogodbe, ki so jih prejele že pred vložitvijo zahteve za razlastitev,« še pojasnjujejo na UE Ptuj. Tudi v primeru razlastitve so dotedanji lastniki upravičeni do odškodnine, lastnine jim torej ne Število postopkov na UE Ptuj po letih (2011 do 2021) smejo odvzeti brez nadomestila. »Če stranke ne sklenejo sporazuma o odškodnini pred upravnim organom (kar velja za večino postopkov), o odškodnini odloča sodišče. Podatkov o sodnih odločitvah upravni organ ne dobi,« še dodajajo na ptujski UE. UE Lenart: Ugodili vsem razlastitvenim zahtevkom V zadnjih desetih letih so na Upravni enoti Lenart vodili 43 postopkov upravne razlastitve. Z izjemo občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah, kjer v obdobju od 2011 do konca oktobra 2021 ni bilo nobenega primera razlastitve, so postopke vodili v vseh preostalih petih občinah. Razumljivo največ jih je bilo v največjem Lenartu, in sicer 25, z 11 primeri je sledil Cerkve-njak, s štirimi Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Benedikt z dvema, Sveta Ana pa z enim postopkom razlastitve. Kot je povedal Matija Zorec, vodja oddelka za okolje, prostor in kmetijstvo, je pravnomočno končanih postopkov 38, pet pa jih je še odprtih, postopek razlastitve torej še teče. Napačno je prepričanje, da so zahtevki praviloma vloženi v lokalnem okolju, kajti veliko večino, v Število postopkov na UE Lenart po občinah (2011-2021) Občina Število postopkov razlastitve Lenart 25 Cerkvenjak 11 Sveta Trojica 4 Benedikt 2 Sveta Ana 1 Vir: UE Lenart Leto Število vlog Število rešenih zadev Število nerešenih zadev 2011 7 10 2012 26 16 2013 52 25 2014 145 147 2015 7 47 2016 25 11 2017 5 18 2018 43 23 2019 24 37 2020 29 15 2021* 130 26 118 Skupaj 493 375 118 * do 30. oktobra 2021 Vir: UE Ptuj bistvu skoraj vse, je vložila država, saj je le eno zahtevo od 43 podala občina. Glavni razlog razlastitev je gradnja cest. Vsem zahtevkom za razlastitev je bilo ugodeno, postopki pa so v povprečju trajali tri do osem mesecev. Upravni organ pri tem ni imel posebnih stroškov, po zakonu o urejanju prostora (ZUreP-2) je namreč plačnik vedno upravičenec v postopku, torej država ali občina. Kar se odškodnine tiče, upravna enota odloči o odškodnini zgolj po sporazumu med strankami postopka, sicer pa odločitev o odškodnini ni predmet upravne odločitve, temveč nepravdnega postopka pri sodišču. A po besedah Zorca stranke v nobenem postopku, ki je potekal pri UE Lenart, sporazuma o odškodnini niso sklenile. UE Ormož: šest primerov zavrnjenih zahtevkov za razlastitev V obdobju zadnjih desetih let (od 2011 do vključno oktobra 2021) je bilo na UE Ormož uvedenih 65 postopkov razlastitev oziroma služnosti. Koliko jih je bilo po posameznih občinah, na upravni enoti ne vedo, saj tovrstne evidence nimajo, so pa do sedaj zaključili prav vse postopke. V največ primerih je bila vlaga-teljica zahteve za razlastitev Republika Slovenija oz. ministrstvo za infrastrukturo. Največkrat doslej so bili uvedeni postopki razlastit- ve (služnosti) zaradi elektrifikacije in rekonstrukcije železniške proge Pragersko-Hodoš, že obstoječih, kategoriziranih cest ter postavitve ograje zaradi nadzora državne meje. Postopek trajanja razlastitev oziroma služnosti je povprečno znašal od dveh do šestih mesecev; odvisno tudi od okoliščin - včasih je bila potrebna še izpeljava postopka prevzema ostalih nepremičnin ali parcelacije v sklopu dotičnega postopka, v letu 2020 in 2021 pa je bil daljši čas reševanja postopkov tudi zaradi ukrepov glede koronavirusa. Število postopkov na UE Ormož po letih (2011 do 2021) Leto Število rešenih zadev 2011 2 2012 1 2013 7 2014 6 2015 1 2016 2 2017 1 2018 1 2019 17 2020 26 2021* 1 Skupaj 65 * do 30. oktobra 2021 Vir: UE Ormož So pa bili med navedenimi zadevami primeri, ko je bil zahtevek za razlastitev zavrnjen. Takih primerov je bilo šest. V dveh primerih je bil razlog za to neizkazana javna korist, v štirih pa odstranitev ograje zaradi nadzora državne meje. Kolikšna je bila povprečna odškodnina, ki jo je prejel razlaščenec po kvadratnem metru, na UE Ormož ne vedo. Odškodnina v postopkih razlastitev se v večini primerov namreč rešuje šele v nadaljnjih postopkih pred pristojnim sodiščem, po pravnomočno zaključenem postopku pri upravnem organu. Dženana Kmetec, Senka Dreu in Monika Horvat Sp. Podravje • Še o labirintu s klavničnim odpadom Štiri občine brez rešitve Kot smo poročali, se je zbiranje klavničnih odpadkov od domačih kolin ponovno spremenilo. Problem je, ker nevestneži biološke odpadke, ki ostanejo od kolin, odložijo kar v naravi. Občinski svetniki so na to zelo občutljivi, saj skoraj ne mine seja katere od podeželskih občin, da ne bi bila ta tema izpostavljena. Podjetje Čisto mesto (ČM) Ptuj za občane 11 občin (Kidričevo, Videm, Majšperk, Podlehnik, Žetale, Cirkulane, Zavrč, Sv. Andraž, Destrnik, Trnovska vas in Duplek) odpadke od kolin zbira v zbirnih centrih Kidričevo, Videm, Duplek, Majšperk in Žetale. Za Kidričane jih prevzemajo brezplačno, za občane ostalih naštetih občin je oddaja plačljiva (71 centov po kilogramu), medtem ko občani drugih občin klavničnega odpada v zbirnih centrih Čistega mesta niti ne morejo oddati. Situacijo so uredili tudi v Javnih službah (JS) Ptuj, zabojnik so namestili v Gajkah, občani Ptuja in Dornave lahko klavniški odpad predajo brezplačno. Brez rešitve so še vedno občani štirih občin, kjer smetarsko dejavnost izvaja Komunalno podjetje (KP) Ptuj. Direktor Janko Širec je v začetku meseca povedal, da razmišljajo o priključitvi k JS Ptuj in bi se o tem pogovorili oz. dogovorili z vodstvom ptujske mestne občine ter vodstvom JS. Zanimalo nas je, ali je prišlo do dogovora, zato smo vprašanje naslovili na oba smetarja (JS in KP). „Od KP Ptuj nismo prejeli nobenega obvestila, da jih zanima sodelovanje na tem področju," nam je minuli teden sporočil direktor JS Alen Hodnik. Janko Širec, direktor KP Ptuj, je v petek dejal, da je zadeva v reševanju in naj bi bila urejena ta teden. Foto: Slavko Krajnc Prizor iz ZC Kidričevo, fotografijo nam je posredoval občinski svetnik Slavko Krajnc in ob tem zapisal: „Stanje je neprimerno za krajane in delavce v ZC, ki morajo po tem, ko se zabojnik izprazni, ostanek na roke zmetati vanj, da koncesionar odpad odpelje. Prav tako je to vaba za glodavce in mrčes ter povzroča smrad." V Kidričevem je odpada preveč Medtem se v zbirnem centru Kidričevo poraja druga težava: zabojnik je prepoln, vreče s kožami in drugim klavničnim odpadom ležijo okrog njega, je na seji občinskega sveta opozoril svetnik Slavko Krajnc. Na vodstvo občine je apeliral, naj se namesti dodatni zabojnik ali pa naj se poskrbi za pogostejši odvoz. „Zabojnik je poln, zato vse leži okoli njega. Glodavci to vlačijo naokoli, predrejo vrečke ... Delavci pa morajo to potem ročno čistiti in prelagati v zabojnik, ko je v njem prostor. Prosim, če se lahko to uredi, ker res ni dobro, tudi z vidika delavcev ne, ki morajo rokovati s tem," je pozval Krajnc. V Čistem mestu Ptuj, ki upravlja kidričevski zbirni center, so potrdili, da so res težave in so že ukrepali: „Drži, v zbirni center Kidričevo je bilo v tem mesecu pripeljanih veliko več odpadkov od kolin kot običajno. Razlog je gotovo tudi izpostavljena problematika zbiranja živalskih stranskih proizvodov, s čimer se je povečalo število dovozov tovrstnih odpadkov na naše zbirne centre. Ker pa je skrb za uporabnika vodilo našega podjetja, smo takoj ustrezno ukrepali in zagotovili dodatno začasno opremo za zbiranje odpadkov od kolin. Še v letošnjem letu pričakujemo na ZC Kidričevo dobavo dodatnega namenskega kontejnerja za zbiranje živalskih stranskih proizvodov, ki smo ga naročili že v začetku meseca." Mojca Zemljarič www.tednik.s Štajerski tednik - časopis znajboljšimiregijskimizgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski TEDNIK 4 Štajerski Podravje torek • 21. decembra 2021 Videm • Občinski svet o odpadkih Onesnažena narava Svetniki občine Videm so na decembrski seji med drugim govorili o komunalnih odpadkih. Potrdili so program koncesionarja za naslednje leto, ki predvideva odvoz mešanih komunalnih odpadkov ter embalaže 13-krat v letu, steklo bodo pobirali vsak drugi mesec. Dvakrat v letu lahko gospodinjstvo naroči odvoz kosovnih odpadkov, prav tako bodo dvakrat organizirali zbiranje nevarnih odpadkov. Pri pokopališču Videm in nogometnem igrišču Leskovec sta nameščena zabojnika za zbiranje uporabnega tekstila ter odpadne električne in elektronske opreme. Zabojnik za tekstil je tudi pri vaškem domu v Doleni. Videmski svetniki v zvezi s programom niso imeli pripomb, so pa se v razpravi dotaknili nekaterih okoljskih vprašanj. Župan Branko Mari-nič je opozoril na nevestno ločevanje odpadkov, kar izvajalcu povzroča dodatne stroške. Foto: arhiv M24 Svetnik Dejan Tramšek je povedal, da je bilo v naravi nezakonito odloženih 40 avtomobilskih gum. Fotografija je simbolična Andrej Rožman je poudaril, da je v naravi letos našel že najmanj pet svinjskih kož od kolin, zato je pozval k ureditvi tega področja. Marinič je dejal, da je nekatere odpadke od kolin možno oddati v videmskem zbirnem centru, v skladu z občinskim odlokom je treba na občini dvigniti še potrdilo. Dejan Tramšek, sicer tudi predsednik KS Sela, je navedel, da je bilo na Dravskem polju v naravo nezakonito odloženih 40 avtomobilskih gum. Stroške njihove odstranitve je plačala občina. Tramšek je nato izrazil nezadovoljstvo v zvezi z delom inšpekcije. „Zakaj jo imamo in plačujemo, če ni rezultata?" je spraševal. „Gre za jumbo vreče z gradbenimi odpadki, zadevo je obravnavala inšpektorica, napisala poročilo (stran in pol), naredila tri fotografije. Od takrat je minilo leto dni, spremenilo pa se ni čisto nič. Opis stanja in fotografije bi lahko naredili tudi sami." Marinič je pojasnil, da je šla prijava naprej na državno inšpekcijo, kjer se vse odvija bolj počasi in previdno. „Gre za odpadni stiropor, lastnik parcele, kjer so te vreče, je fasader. Stvari so v postopku." Župan je dodal, da imajo na področju okoljske inšpekcije v reševanju še eno podobno zadevo - odpadno vrvico od hmelja. MZ Ormož • Občani kritični do dela zdravnikov v zdravstvenem domu Glavna težava naj bi bila v koncesionarjih Tudi čez Zdravstveni dom Ormož je kar nekaj pritožb bolnikov, da zelo težko prikličejo svojega zdravnika. Telefoni naj bi zvonili v prazno ali naj bi bili zasedeni. Tamkajšnja direktorica Vlasta Zupanič Domajnko odgovarja, da se pogosto izkaže, da naj bi bila glavna težava v zdravnikih koncesionarjih, ki so preveč obremenjeni. Odkar se je začela epidemija, nekateri pacienti tožijo, da jim kljub vztrajnemu klicanju ne uspe priklicati svojega zdravnika. Direktorica je priznala, da se morda res dogaja, da telefoni kdaj pa kdaj zvonijo v prazno, a da je težava zlasti v koncesionarjih zdravnikih, ki so pod isto streho: »Mi smo se zelo trudili glede tega, da bi bili zdravniki čim bolj dostopni. Širili smo telefonske linije, ambulante opremili s pametnimi telefoni z možnostjo povratnih klicev. Ko so pacienti v obravnavi, seveda zdravnik ni dosegljiv, zato kasneje vrača klice. Je pa res, da si delimo skupni prostor s koncesionarji, zaradi česar se pacienti včasih neupravičeno jezijo na zdravstveni dom, ker morda na telefon ne dobijo zdravnika koncesionarja. Vsi koncesionarji, razen enega, so namreč povezani preko naše telefonske centrale. Tudi iz dispe-čerskega centa, kjer sprejemajo klice, so nam povedali, da so velikokrat pritožbe zaradi tega, ker praviloma niso dosegljivi zdravniki koncesionarji. Imamo tudi informacijo, da gredo potem ti pacienti velikokrat v dežurno službo.« Prav zdravniki koncesionarji so po njenih besedah precej obremenjeni, saj imajo veliko opredeljenih pacientov, posledično pa so najbrž tudi težje dosegljivi. Nekateri pacienti ormoškega zdravstvenega doma so povedali, da je težko priti do osebnega zdravnika. tov pri zdravnikih je manj, ker so takšna pravila. Srčno si želimo, da bi čimprej prišli v normalne razmere, ki so bile pred epidemijo, ko so pacienti neposredno prihajali v stik s svojimi zdravniki.« Odhod zdravnice V javnosti pa so se po odhodu ene izmed zdravnic pojavile tudi govorice v zvezi z odhajanjem zdravnikov. Direktorica je to odločno zavrnila in povedala, da je bila poleg zdravnice, ki je maja prešla med koncesionarje, z njo pa je odšla tudi referenčna medicinska sestra, to edina prekinitev delovnega razmerja zdravnika v tem letu. Kot je še dejala, so fluktuaci-je nekaj običajnega in se tako kot tudi v drugih kadrih vseskozi dogajajo. »Težava je v tem, da mlade Več dela, manj fizičnih obiskov Hkrati pa direktorica še priznava, da svoje prispeva tudi sedanji sistem dela, ki praktično zahteva vsako najavo prihoda ali preko telefona ali maila, potem je tu še delo na daljavo: »Epidemija je dodobra spremenila načina dela. Več je torej teh storitev, potem so tukaj še dodatne obveznosti, kot so množična testiranja, cepljenja in drugo, na novo tudi PCR-testi-ranje, le fizičnih obiskov pacien- Foto: Bobo/M24 Pred mesecem začeli PCR-testiranje Kar nekaj pritožb je bilo v preteklosti tudi na račun neizvajanja PCR-testiranj v ormoškem zdravstvenem domu, ki pa ga zdaj že izvajajo dober mesec dni. Zanj seje treba predhodno naročiti prek e-pošte: covid@zd-ormoz.si. Možno je tudi samoplačniško testiranje s PCR, prav tako po predhodnem naročilu. Lokacija odvzema brisa je na parkirišču pred ambulantami družinske medicine. zdravnike pesti pomanjkanje gla-varine. Mi smo o odhodu te zdravnice pravočasno obvestili njene paciente, ki jih sicer ni bilo veliko, tam do 300. Pozvali smo jih, da se opredelijo pri nosilcih, ki še sprejemajo nove paciente. Lahko rečem, da težava glede pomanjkanja družinskih zdravnikov v našem domu trenutno ni več tako pereča. Imamo pet zdravnikov splošne medicine, od teh smo izšolali štiri specialiste. V vseh teh letih smo razširili mrežo za 1,80 tima zdravnika, kar pomeni za skoraj dva zdravnika. Želimo še vsaj dve nadomestni specializaciji za prihodnje upokojitve, ki se nam obetajo. Stanje je vzpodbudnej-še tudi glede kadra na področju pediatrije, kjer je ena pediatrinja nadomestila upokojenega pediatra, druga pa prihaja spomladi prihodnje leto, ko konča specializacijo razvojne pediatrije. Imamo še eno specializantko pediatrije, ki je v prvem letniku na šolanju,« nadaljuje in postreže s podatkom, da se je število zaposlenih od leta 2007 z 68 do danes povečalo na 143. Konec lanskega leta jih je bilo 134. Vseskozi tudi širijo in pridobivajo nove programe ter v skladu z možnostmi zagotavljajo prostorske kapacitete. Monika Horvat Trnovska vas • Podpis pogodbe za prodajo Mercatorjevega dela stavbe občini V najem za mirne dejavnosti Ker je po novem občina Trnovska vas lastnica celotne stavbe, v kateri deluje občinska uprava, jo bo lahko končno energetsko sanirala. Pritličje je bilo namreč dolga leta v rokah Mercatorja, ki pa po zaprtju svoje trgovine v Trnovski vasi za nepremičnino ni več skrbel, zato je propadala. Urejena ni bila niti etažna lastnina, občina pa je morala sama kriti vse stroške vzdrževanja za nekdanjo trgovino s skladiščem in gostinski lokal z neto tlorisno površino dobrih 209 kvadratnih metrov. Foto studio in zavarovalnica? Večkratni poskusi, da bi »najboljši sosed« svoj del prodal, so drug za drugim neslavno propadli, a so na občini vztrajali in slednjič se jim je uspelo dogovoriti za sprejemlji- vo kupnino v višini 58.500 evrov. »Pogodba je zdaj podpisana, na vpis v zemljiško knjigo še čakamo,« je svetnikom pojasnil župan Alojz Benko. »Menim, da je prav, da so prostori naši, da bomo lahko šli v obnovo cele stavbe in zanjo končno lahko tudi kandidirali na razpisih, saj tega doslej nismo mogli, ker smo imeli zaradi sola-stništva zvezane roke. Občinska uprava se v pritličje ne bo selila, to je jasno, tudi za društva ga ne potrebujemo, saj imajo svoje prostore, se pa bomo morali odločiti, kakšno vsebino mu bomo namenili. Ga bomo oddali za kakšno mirno dejavnost, bomo prostore hranili za lastne potrebe ali bomo še počakali na pravo idejo?« Zanimanje za najem prostorov je, je povedal, in sicer sta se pojavila dva resna interesenta: prvi za del prostorov, kjer sta bili trgovina in skladišče, drugi za del, kjer je bila nekoč gostilna. »Prvi ponudnik išče lokal za grafično dejavnost, za kopiranje, foto studio, tiskanje in podobno, v drugem delu bi delala zavarovalniška agencija.« Višina najemnine še ni določena Svetniki so se strinjali, da se v pritličju najprej na novo uredi inštalacije, nato pa prostore čimprej odda. »Če smo jih že kupili, je prav, da imamo nekaj od njih, da se skozi najemnino pokrijejo osnovni stroški in da še kaj ostane,« je njihova mnenja povzel Drago Pukšič, vsi skupaj pa so župana zadolžili, da določi višino najemnine, nato pa se sestane s ponudnikoma. Stavba, v kateri je danes občin- ska uprava, je bila zgrajena leta 1894 za potrebe osnovne šole, kasneje pa sta bila v pritličju nekaj časa tudi manjši gostinski lokal in Mercatorjeva prodajalna. Slednja je svoja vrata zaprla, ko je konku- renčni trgovec v neposredni bližini postavil veliko sodobno trgovino. Od takrat so prostori samevali in propadali ter kazili podobo središča občine. Senka Dreu torek • 21. decembra 2021 Podravje Štajerski 5 Ormož • Idejni načrti za ureditev videza krožišč pripravljeni Mini vinograd s steklenico vina in bivoli s pticami Ureditev prvega izmed križišč v krožišče v mestu Ormož je v polnem teku. Promet je pričakovano oviran. Na drugi strani pa ima občina že izdelane načrte, kakšna bo ureditev obeh novih sredin krožišč. V Ormožu so pred časom začeli urejati prvo izmed dveh krožišč. Edino štirikrako semaforizirano križišče v mestu hitro dobiva novo podobo. Obrisi polovice kroži-šča so že lepo vidni. Dela, ki tako potekajo na največjem in najbolj obremenjenem križišču, kjer ena cesta vodi v mesto Ormož, ostale pa proti Ljutomeru, Središču ob Dravi ter na ormoško obvoznico, so povsem pričakovano ohromila promet. Ta sedaj tam poteka enosmerno s semaforji. Kolone vozil so najbolj dolge zjutraj in popoldne, ko se ljudje vračajo z dela ter povzročajo nekaj slabe volje. Občasno vozniki čakajo na prehod tudi 10 minut. Omejenemu gradbišču se lahko vozniki deloma izognejo z vožnjo skozi mesto, in sicer mimo nekdanje tovarne Sa-filo, kjer je urejen obvoz. »Žal drugače ne gre. Ohromitev prometa je seveda bilo pričakovati, saj gre za največje križišče. Na začetku je bilo nekaj pripomb na ta račun, sedaj so ljudje to sprejeli. Tudi mi smo morali nekoliko prilagoditi dela znotraj komunalnega opremljanja cone, saj mimo poteka obvozna pot. Sicer pa ni pretira- nega čakanja. Nekoliko huje je bilo v prvi fazi, ko so gradili še kolesarsko pot proti Pavlovcem, kjer je bila prav tako polovična zapora. To je za voznike, ki so se vozili iz oz. v tisto smer, pomenilo dvakratno čakanje,« je povedal župan Danijel Vrbnjak. Dela, ki jih izvaja Cestno podjetje Ptuj skupaj s Komunalnim podjetjem Ormož, bodo kmalu stekla še na naslednjem križišču. V krožišče bodo, kot smo poročali, preobrazili tudi priključek na Ljutomersko cesto in uredili dotrajani del cestnega odseka, ki vodi naprej proti mejnemu prehodu. Hkrati bodo poskrbeli še za cestno razsvetljavo, ustrezne površine za pešce in kolesarje ter ustrezno od-vodnjavanje komunalnih vodov. Obe krožišči v skupni vrednosti 1,75 milijona evrov naj bi končali do junija 2022. Kot je povedal župan, so ideje glede ureditve sredin nastale tudi na podlagi predlogov občanov. Ureditve sredin se bodo lotili, takoj ko bo mogoče. Za vsako izmed sredin imajo načrtovanih 20.000 evrov. Monika Horvat SrCKLCNttA - fcwlnsiía konturi - kwutnjhdía palinLlû - orm^vnJca tabla JERUZALEM Foto: Občina Ormož Tako bo izgledala sredina prvega krožišča... Idejna ureditev obeh sredin v krožiščih Sredini obeh krožišči bosta nosili posebno zgodbo in bosta tematsko opremljeni napovedujejo na občini. Udeležence prometa bosta pozdravljali in nagovarjali predvsem z vinogradniškega ter turističnega vidika. Sredico v prvem krožišču, kije v izgradnji, bodo uredili v konceptu jeruzalemskih goric kot osrednjega turističnega produkta treh združenih občin v projektu Destinacija Jeruzalem. V sredini bo kovinska konstrukcija steklenice vina, v kateri bo rasla grmovnica, ki cveti rumeno, okrog pa bodo v obliki teras zasadili vinsko trto. Med urejenimi terasami vinograda bodo na štirih glavnih smereh utrdili travnato pot proti vrhu,, ki orisuje dejansko značilno podobo destinacije Jeruzalem. Sredica drugega krožišč pa bo ponazarjala reko Dravo in vabila k ogledu naravnega rezervata Ormoške lagune. Glavna motiva bosta pločevinasti tabli, v eni bo izrez močvirskih ptic, v drugi pa izrez dveh vodnih bivolov. Otok bodo uredili še z večjimi prodniki in okrasnimi travami. Obe sredici bodo opremili še s kovinskimi tablami Destinacije Jeruzalem in osvetlili. Foto: Občina Ormož ... in tako sredina drugega krožišča (proti mejnemu prehodu) Starše • Občina kljub nekaj pomislekom vztraja pri visoki subvenciji občanom Namesto v naložbe 168.000 evrov v subvencioniranje omrežnine Občina Starše je v zadnjih sedmih letih večkrat spreminjala višino subvencioniranja omrežnine odvajanja in čiščenja odpadnih vod. Leta 2014 so s 100-odstotno subvencijo omilili preveliko povečanje cen. V naslednjih letih so ta delež postopoma zmanjševali, v skladu z načelom, da občani te stroške postopoma prevzamejo v celoti. V času, ko je občina gradnjo kanalizacije končala ter jo predala v upravljanje in najem podjetju Gradnje Starše, se je omrežnina ponovno občutno povečala, zato so v letih 2017 in 2018 subvencijo povišali na 65 ter jo nato leta 2019 znižali na 50 odstotkov. Do spremembe je ponovno prišlo samo leto dni kasneje, ko se je podražilo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Občinski svet je takrat potrdil predlog, da se povečanje NUSZ kompenzira z višjo subvenci- jo omrežnine za odvajanje odplak, ki je tako v letu 2020 in 2021 znašala 60 odstotkov. Starški svetniki in svetnice so na zadnji decembrski seji ponovno odločali o višini subvencije za omrežnine obveznih javnih gospodarskih javnih služb. Po nekoliko daljši razpravi so soglasno potrdili subvencije v višini, kot so bile določene v letu 2020. Strošek občine s tega naslova je ocenjen na 168.000 evrov in je že upoštevan v proračunu za prihodnje leto. Mmâ^ÊÊwm 1 mœzm ^ m.. ~ ■ ■ : v; ^ Foto: L. M. Višine subvencij občine Starše za leto 2022: • 60 odstotkov - subvencija omrežnine za odvajanje odplak, • 20 odstotkov - subvencija omrežnine za čiščenje odplak in • 40 odstotkov - subvencija omrežnine za oskrbo s pitno vodo. Kot je pojasnil Bojan Grus z občinske uprave, se je omrežnina zaradi hitrejše amortizacije čistilne naprave na Ptuju v delu strojnih in elektroinštalacij znižala za en evro brez DDV. Na drugi strani so se za okoli 10 % povišali stroški čiščenja odpadne vode, zato se zneski na položnicah ne bodo spreminjali. Po besedah svetnika Aleksandra Fureka (SDS) je vsaka subvencija za občane zlata vredna. Dejal je, da je njihova višina korektna, še posebej v teh kriznih časih, ko se vse draži. Gornikova: »Ugodje je treba plačati« Trije svetniki pa so glede subvencioniranja omrežnin izrazili nekoliko drugačno mnenje. »To bo nekoliko nepriljubljeno med ljudmi, vendar se bomo morali slej kot prej soočiti s tem, da občina v prihodnje teh subvencij ne bo mogla več pokrivati. Vsekakor se moramo realno vprašati, ali res mora občina meni in vsem nam, ki tu sedimo, dati deset evrov na mesec, kljub temu da lahko te zneske na položnicah plačamo sami. Poleg tega teh deset evrov ni ravno neka velika pomoč. 170.000 evrov denarja na kupu pa je ,grozen' denar za investicije. Vsekakor je treba pomagati tistim, ki tega zneska ne zmorejo sami plačati. V tem pri- Suetnica Zdenka Gornik bi denar za subvencioniranje omrežnine raje vložila v naložbe. Višina občinske subvencije po letih meru bi se stroški občine bistveno zmanjšali. Ena taka pavšalna pomoč veliko stane, je pa vprašanje, ali imamo moralo, da to vzamemo. Pred nami je volilno leto in vsi ti ukrepi so sila nepriljubljeni, prav gotovo bodo deležni kritik, ampak v kratkem času bomo morali naše občane na to pripraviti,« je svoje mnenje navzočim svetnikom in svetnicam predstavil Miran Zorin (S srcem za občino Starše). Njegovemu mnenju se je pridružila svetnica Zdenka Gornik (SDS), ki je mnenja, da bi lahko ta denar vložili drugam, če si občani želijo nadaljnji razvoj občine. Po njenem mnenju živimo v civilizaciji, ki od posameznika terja tudi določen prispevek. »Če želi posameznik uživati določeno ugodje, ga mora tudi poravnati, to je obveza vseh, ki tu živimo. Zato apeliram na občane, da bodo morali za napredek občine tudi sami nekaj žrtvovati.« Ob tem je Gornikova dodala še, da se občanom v stiski pomaga z različnih humanitarnih skladov. Občina bi lahko privarčevala tudi na račun društev Na to temo se je oglasil še svetnik Boštjan Munda (Desus), ki bi višino subvencij za omrežnine zniževal postopoma. Za ta korak so se že odločile vse občine v Spodnjem Podravju. Bi pa lahko po mnenju Munde občina privarčevala denar še na kakih drugih segmentih, saj »imamo vsaj ,milijon' različnih društev, ki hočejo svoje prostore. Ponekod si še žarnic ne znajo več zamenjati sami, kar je dodaten strošek, pa tudi plačilo elektrike, vode, smeti ... Tu pa tudi denar mečemo skozi okno«. Leto Subvencija v % 2014 100 2015 75 2016 50 2017 25 2018 65 2019 50 2020 60 2021 60 Vir: Občina Starše Razpravo je sklenil podžupan Anej Lukan (SMC) in dejal, da je v teh neugodnih časih višanja ener-gentov prav gotovo vsaka subvencija dobrodošla. V prihodnjem letu bo dovolj časa, da se pretehtajo vse možnosti glede morebitnih sprememb subvencioniranja omre-žnine gospodarskih javnih služb. Estera Korošec -oto: EK 6 Štajerski V središču torek • 21. decembra 2021 Spodnje Podravje • Božiček za najstarejše: kako radodarne in domiselne so z darili občine Darilni boni, odeje, med, bučno olje, salame, kava, vino Spodnjepodravske občine v prazničnem decembrskem času za najmlajše priredijo božičkovanja, večina se jih spomni še na starejše, ki jim prav tako namenijo priložnostna darila. Te jim izročajo različno, nekateri župani gredo osebno na obisk, drugi razdeljevanje daril zaupajo društvom ali humanitarnim organizacijam. Ptuj: prehranski paketi Mestna občina (MO) Ptuj je letos obdarila okoli 150 starejših iz programa Starejši za starejše, za kar so namenili 5.000 evrov. „Paketi bodo prehranski, vendar z drugačno vsebino, kot so je prejemniki vajeni iz naslova drugih organizacij. Starostne meje pri obdaritvi nismo določali, izbiro smo prepustili koordinatorkam programa, ki so v kontaktu s starejšimi, jih najbolje poznajo in tako tudi vedo, komu bi paket prišel najbolj prav. Že lani nam je epidemiološka slika preprečila, da bi se s prejemniki daril srečali v živo, zato smo pakete peljali na dom, izročila sta jih po ena prostovoljka iz programa Starejši za starejše in en zaposleni z MO Ptuj. Kot kaže, bo letos situacija podobna, čeprav si želimo srečanja v živo, saj se zavedamo, da bolj kot sam paket nekateri potrebujejo prav stik," so povedali v upravi MO Ptuj. Kidričevo: med in bučnice Občina Kidričevo v prazničnem času obdari okoli tisoč občanov, starejših od 70 let. V darilu so domače dobrote, na primer med, pražene bučnice in podobno, priloženo je posvetilo župana. Za raznos daril poskrbijo prostovoljci. Pred korona epidemijo je občina Kidričevo za starejše občane organizirala vsakoletno druženje s kosilom in kulturnim programom, kar pa zadnji dve leti žal ni možno, je navedel direktor kidričevske občinske uprave Damjan Napast. Hajdina: voščilnice Hajdinska občina je minula leta za starejše od 70 let prirejala srečanja, ki pa jih lani in letos zaradi covid situacije niso izvedli. „Smo pa vsem starejšim od 80 let poslali novoletna voščila. Župan Stanislav Glažar je decembra v domu upokojencev v Kidričevem obiskal najstarejšega občana Maksa Kampla, ki bo januarja praznoval 102. rojstni dan," je povedala direktorica hajdinske občinske uprave Lidija Terbulec. Markovci: bučno olje, salama in koledar za vsa gospodinjstva Občina Markovci je minula leta za starejše od 70 let tradicionalno prirejala srečanja s pogostitvijo in kulturnim programom. Župan Milan Gabrovec je na domu obiskoval tudi starejše, ki so praznovali 90 let svojega življenja in več. Zaradi korona ukrepov zadnji dve leti eno in drugo več ni možno. „V vodstvu občine se zavedamo, da so starejši ogrožena skupina ljudi in nikakor ne želimo ustvarjati pogojev, kjer bi lahko prišlo do širjenja okužb s korona virusom. Verjamemo, da bomo virus kmalu premagali in bodo ponovno priložnosti za tovrstna srečanja. Sicer pa naša občina v okviru prazničnega decembra obdari vsa gospodinjstva. Darila raznosijo sodelavci občinskega režijskega obrata, letos smo poda- rili koledar, bučno olje in salamo, priloženo je županovo praznično voščilo. Vrednost darila je sedem evrov," je pojasnila direktorica uprave občine Markovci Marinka Bezjak Kolenko. Dornava: darilo v vrednosti 15 evrov Občina Dornava bo obdarovanje starejših od 80 let izvedla proti koncu meseca, je dejala direktorica občinske uprave Nada Kolednik. Za raznos daril bodo poskrbela upokojenska društva. „V darilu bodo različne življenjske potrebščine v vrednosti 15 evrov, obdarili bomo 127 občanov," je dodala Ko-lednikova. Sv. Andraž: vrečka prazničnih dobrot V občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah je tradicija, da decembra obdarijo starejše od 65 let. Županja Darja Vudler Berlak je pojasnila, da pripravijo in izročijo okoli 200 daril, ki jih pošljejo po pošti. „Podarimo praktične praznične dobrote, kekse, križanke, med, suhe mesnine in podobno. Vrednost darila je okoli deset evrov," je navedla Vudler Berlakova. Delež starejših nad 70 let, po občinah 10 % Zavrč, Sv. Andraž, Trnovska vas 11 % Destrnik 12 % Žetale, Videm, Dornava 13 % Cirkulane, Gorišnica, Majšperk, Podlehnik 14 % Juršinci, Kidričevo, Markovci, Sv. Tomaž 15 % Hajdina, Ormož 16 % Ptuj 17 % Središče ob Dravi Vir: SURS, preračun Štajerski tednik Deleži so zaokroženi. Pri občinah, ki imajo domove upokojencev, je možno, da imajo stanovalci prijavo bivališča v domu, zato so lahko tam številke oz. deleži višji. Starejšim občanom bodo v vseh občinah tudi letos pripravili (in prinesli) darila na dom. Foto: CG Večina spodnjepodravskih občin je za starejše v predkoronskem obdobju organizirala srečanja s pogostitvijo in kulturnim programom. Tovrstna srečanja je epidemija v minulih dveh letih onemogočila. Občine so prepričane, da bodo v prihodnje, ko bomo z virusom opravili, tradicijo srečanj nadaljevali. Destrnik: topla odeja za hladne zimske dni Občina Destrnik je v preteklosti za tiste, ki 70 let živijo in ustvarjajo v občini, prirejala srečanja. Povabili so jih na druženje in kosilo v Volk-merjev dom kulture. Tako kot drugod je tudi pri njih tradicijo prekinila korona. Župan Franc Pukšič je povedal, da je občina letos obdarila 205 občank in občanov, ki so za to izkazali interes in se prijavili. Župan Pukšič in direktorica občinske uprave Vlasta Tetičkovič Toplak sta vse osebno obiskala na domu ali v domu upokojencev in jim izročila darila. Darilo je bilo zelo praktično za mrzle zimske dni - odeja. Priložena je bila županova voščilnica, okvirna vrednost darila je 15 evrov. Trnovska vas: darila pripravi RK Enako kot na Destrniku so tudi v Trnovski vasi pred korona obdobjem za starejše prirejali srečanje starejših občanov, starih 70 let in več. „Zaradi epidemiološke situacije smo se odločili, da srečanja letos ne organiziramo. Bo pa starejše občane, tako kot vsako leto, tudi letos obdarila krajevna organizacija RK Trnovska vas," so povedali na občini. ■ v« »v 1*1 Jursinci: županov obisk na tri kralje V občini Juršinci tradicije decembrskega obdarovanja starejših ne gojijo, je povedala direktorica občinske uprave Saša Golob Hodnik. Župan Alojz Kaučič je dodal, da sicer vsako drugo leto priredijo srečanje starejših s kulturnim programom in pogostitvijo. Če bodo epidemiološke razmere dopuščale, bi srečanje organizirali maja prihodnje leto. Župan je dejal, da je njegova tradicija, da vsako leto na tri kralje obišče starejše od 85 let, jim vošči vse dobro v novem letu in izroči priložnostno darilo. Ali bo obiske v novem letu opravil, bo prav tako odvisno od covid situacije. Cirkulane: darilni bon za dvajsetaka V cirkulanski občini decembra pripravijo darila za starejše od 80 let. Obdarijo jih okoli sto, je dejala županja Antonija Žumbar. Medtem ko so predstavniki občine minula leta starejše obiskovali in obdarili na domu, to zadnji dve leti zaradi covid epidemije ni možno. Zato darila razpošljejo po pošti, letos so starejšim namenili darilni bon v vrednosti 20 evrov, priložili so voščilo in županjino poslanico. Majšperk: korona prekinila obdarovanje Občina Majšperk je po besedah županje Darinke Fakin v preteklosti gojila tradicijo obdarovanja starejših. Obiskali in obdarili so starejše od 90 let, pri zadnjem obisku jih je bilo nekaj čez 30. Korona kriza je to tradicijo prekinila, tako da so se osebnim obiskom in obdaritvam v zadnjih dveh letih odrekli. „Kako bo v prihodnosti, pa težko napo-vem," je dejala županja Fakinova. Podlehnik: tudi pri njih srečanje „odnesla" korona Direktorica uprave občine Podlehnik Nina Lozinšek je pojasnila, da v njihovi občini klasičnega decembrskega obdarovanja starejših nimajo, temveč jim v jesenskih me- secih pripravijo srečanje - starejšim od 70 let. To je lani in letos zaradi kovid okoliščin odpadlo, bodo pa tradicijo nadaljevali v prihodnje, ko bo to spet mogoče. Za organizacijo srečanja starejših so doslej iz proračuna namenjali po 2.000 evrov. „Vsako leto pa župan obišče in obdari najstarejšega občana oziroma občanko, prav tako starejše v decembru obišče in z manjšimi darili obdari Rdeči križ Podlehnik," je navedla Lozinškova. Božično-novoletna darila občin sta-bonov. So pa tudi občine, ki praz- torek • 21. decembra 2021 V središču Štajerski 7 in sladke dobrote Foto: Franc Korpar Žetale: darila v vrednosti do 40 evrov V občini Žetale je vse od njene ustanovitve tradicija, da župan obišče in obdari najstarejšega občana oziroma občanko vsakega naselja. „Voščilo in darilo sem vse do lani izročil sam osebno v spremstvu svetnika iz naselja, v katerem je občan. Lani in letos smo in bomo darilo z voščilom, zaradi epidemije, poslali po pošti. V da- rilu so praktične stvari za starejše in je v vrednosti do 40 evrov. Vse ostale starostnike, stare nad 80 let, obiščejo in obdarijo člani in podmladek Rdečega križa Žetale. Prav tako člani RK opravijo obisk pri naših občanih, ki bivajo v domovih upokojencev. Posebej svoje najstarejše člane obiščejo in obdarijo tudi člani Društva upokojencev Žetale," je tradicijo obdarovanja starejših v občini Žetale opisal župan Anton Butolen. Videm: županov osebni obisk Župan občine Videm Branko Marinič je na seji občinskega sveta povedal, da bo starostnike v pred-novoletnem času obiskal osebno in jim izročil praznična darila. Zavrč: obisk RK in DU Starejše v Občini Zavrč v pred-prazničnem času obiščejo in obdarijo predstavniki društva upokojencev in Rdečega križa, so sporočili z občine. Ormož: obdarovanje v rokah KS V občini Ormož obdarovanje izpeljejo krajevne skupnosti (KS), je povedala direktorica občinske uprave Milena Debeljak. „V KS Ivanjkovci učenci izdelajo voščilnice za krajane, starejše od 80 let, KS jih pošlje okoli 350 prejemnikom. V KS Kog in Miklavž letos obdarovanja starejših ni bilo. KS Podgorci in Velika Nedelja za starejše od 70 let organizirata srečanje. Tiste, ki se ga ne morejo udeležiti, predstavniki KS z darilom obiščejo na domu. V KS Podgorci je okrog 270 starejših, v KS Velika Nedelja okoli 350. Zadnji dve leti zaradi covid razmer srečanj nismo organizirali, jih pa bomo v naslednjih letih nedvomno nadaljevali. V obdarovanje Število in delež starejših od 85 let Juršinci Ptuj Kidričevo Ormož Majšperk Sv. Tomaž Gorišnica 80 (3,3 %) 636 (2,7 %) 174 (2,7 %) 303 (2,5 %) 100 (2,5 %) 50 (2,5 %) 99 (2,4 %) Foto: Shutterstock rejšim so zelo različna, od voščilnic do prehranskih izdelkov, odej ter darilnih ničnih daril starejšim posebej ne namenjajo. Središče ob Dravi 47 (2,4 %) Žetale 30 (2,3 %) Markovci 83 (2 %) Hajdina 75 (1,9 %) Podlehnik 33 (1,8 %) Dornava 45 (1,6 %) Cirkulane 38 (1,6 %) Sv. Andraž 18 (1,5 %) Videm 80 (1,4 %) Trnovska vas 17 (1,2 %) Destrnik 30 (1,1 %) Zavrč 17 (1,1 %) Vir: SURS, preračun Štajerski tednik Pri občinah, ki imajo domove upokojencev, je možno, da imajo stanovalci prijavo bivališča v domu, zato so lahko tam številke oz. deleži višji. je vključen tudi Rdeči križ, v KS Velika Nedelja organizirajo božično stojnico, donacije so namenjene ljudem v stiski. V KS Podgorci smo se letos odločili obdarovanje izvesti, obdarili bomo 60 starostnikov, starejših od 70 let. Obdarili jih bodo člani RK Podgorci. Nakup daril, v katerih bodo kava, čaj in nekaj sladkega, bo financirala KS, vrednost darila je osem evrov. V KS Ormož obdarimo okrog 40 oseb, najstarejše po posameznih vaseh, darila jim izročijo predstavniki KS osebno na domu. V darilih so sladkarije, kava, kapučino, čaj in vino. Paketi so različno sestavljeni, okvirna vrednost enega je okoli 20 evrov," je pojasnila direktorica De-beljakova. Sv. Tomaž: 30 paketov, vrednost enega 20 evrov Občina Sveti Tomaž po besedah direktorice občinske uprave Zinke Hartman v prazničnem času v sodelovanju z Rdečim križem in Karitas obdari tiste, ki potrebuejo pomoč. Prejemnikov je okoli 30, vrednost darila pa 20 evrov. Središče ob Dravi: za darila 800 evrov V občini Središče ob Dravi ohranjajo tradicijo decembrskega obdarovanja starejših. Občina za darila nameni 800 evrov, dodatnih 1.100 evrov pa še za pogostitev starejših od 70 let ob občinskem prazniku, je razložil občinski finančnik Boštjan Kranjčec. Povabilu na srečanje se odzove med sto in 120 občanov. Decembra po besedah župana Jurija Borka z darili obdarijo starejše upokojence, zlasti tiste, ki se zaradi slabšega zdravstvenega stanja ne morejo udeleževati prireditev, pogostitve in aktivnosti društva upokojencev. Z darili obiščejo tudi občane, ki so v domu upokojencev. Večino daril raznosijo člani društva upokojencev, župan Borko se jim pri obdaritvi pridruži, kolikor mu dopušča čas. Mojca Zemljarič Podravje, Ptuj • Država z izbiro zamujala dva meseca Bo dom v Žabjaku lahko zgrajen pravočasno? Od skupaj 93 milijonov evrov evropskih sredstev, kolikor so jih razdelili v sklopu razpisa React, bo Dom upokojencev Ptuj za gradnjo nove enote v Žabjaku prejel kar 12 milijonov evrov. Ker jih pesti velika časovna stiska, morajo gradnjo začeti čim prej, sicer jim grozi, da bodo ostali brez (dela) sredstev. Možnih je sicer kar nekaj zapletov, od iskanja izvajalca do dviga cen, revizij ... »Pričakujemo, da bo podpis pogodbe z državo za pridobitev sredstev iz naslova React kmalu. Na portalu javnih naročil je bilo 2. decembra oddano javno naročilo za gradbeno-obrtna in instalacijska dela za gradnjo nove enote v Žabjaku. Pesti nas velika časovna stiska, če ne želimo izgubiti sredstev, predvsem iz naslova dnevnih in začasnih namestitev. Dela za ta segment namreč morajo biti zaključena do konca oktobra 2022, preostali del stavbe pa do junija 2023, da zadostimo vsem pogojem, ki izhajajo iz naslova pridobljenih sredstev,« pojasnjuje direktorica Doma upokojencev Ptuj Vesna Šiplič Horvat. Verjame, da jim bo kljub kratkim rokom za izvedbo tako velikega projekta uspelo to izvesti, se pa zaveda, da je možnost zapletov velika. Vsebino javnega razpisa za izbiro gradbinca so prijavljali s pomočjo podjetja JHP, ki ima na tem področju veliko izkušenj. »Reference in kriteriji so zastavljeni tako, da dobimo kredi-bilno gradbeno podjetje, ki bo to sposobno v kratkem času dokončati,« je dodala Šiplič Horvatova. Socialno ministrstvo je sicer z oddajo odločitve o izbiri upravi- Foto: CG Gradnja v Žabjaku bo morala steči zelo hitro, da bodo ujeli vse roke in izvedli tako obsežen projekt. Stavba bi morala biti zgrajena v letu in pol, do junija 2023. čencev sredstev iz naslova React zamujalo več kot dva meseca. Če obstajajo utemeljeni razlogi za zamudo pri dokončanju gradnje, se rok lahko podaljša. Po besedah direktorice Doma upokojencev Ptuj so jim tudi na pristojnem ministrstvu dejali, da se bodo v primeru zapletov in posledično zamud o tem sproti dogovarjali med samim postopkom gradnje. Najti izkušeno podjetje, ki bo pripravljeno v tako kratkem času izvesti tako velik projekt, nikakor ne bo lahka naloga. Stanje na gradbenem trgu je namreč kaotično, dela - sicer potrebna in smiselna - pa se začenjajo v zelo negotovih ča- sih. Člani sveta zavoda DU Ptuj so direktorico posebej opozorili na previdnost pri gradnji v Žabjaku, da ne bi prišlo do nerazumnih spodrsljajev, kot smo jim bili priča pri širitvi enote v Juršincih v času prejšnjega vodstva doma. S potekom del želijo biti nenehno seznanjeni. Zraven morebitnih težav pri iskanju gradbincev obstaja še nekaj drugih bojazni, konstanten dvig cen v gradbeništvu bi prav lahko vplival na sam potek gradnje. Možne so tudi revizije, ki izbirne postopke podaljšajo. Denarja je torej trenutno dovolj, časa pa zelo malo. Dženana Kmetec Medse vabimo: Operaterje Talilce livarje Livarje Še več aktualnih prostih delovnih mest na www.talum.si/prosta 8 Štajerski Podjetništvo torek • 21. decembra 2021 Ptuj • Iztekel seje rok za odkup obrata Selekcijsko poskusnega centra Ptuj Ustanovljena začasna namenska družba Da prenos SPC Ptuj iz Semenarne Ljubljana, ki je v rokah srbskega lastnika, na državo ne bo realiziran niti do zadnjega, večkrat podaljšanega roka, ki se je iztekel včeraj, 20. decembra, je bilo že nekaj časa jasno. Pa vendar na Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki mu je vlada naložila vodenje in izpeljavo potrebnih in več kot očitno zelo zapletenih postopkov, pravijo, da rok ni prestavljen, saj se zadeve počasi le premikajo. »SDH je 8. decembra sledila vladi, ki je 25. novembra sprejela sklep o ustanovitvi začasne namenske gospodarske družbe z imenom Center za avtohtone sorte semen, d. o. o., ki bo od Semenarne Ljubljana odkupila obrat SPC Ptuj,« so nam pojasnili in dodali, da v odkup sodijo vse nepremičnine, premičnine in zakupna razmerja, prav tako pa tudi vsi zaposleni v obratu. Obrat SPC Ptuj namreč sestavljajo lastne nepremičnine, premičnine ter nepremičnine, ki jim imajo zakupljene pri Skladu kmetijskih zemljišč. Srb mora Sloveniji najprej vrniti kredit »Pogodbo o prevzemu obrata naj bi začasna namenska družba predvidoma sklenila s Semenarno Ljubljana okoli 20. decembra, dejanski prenos premoženja in zaposlenih na začasno družbo pa je nato načrtovan v roku meseca dni, torej okrog 20. januarja prihodnje leto. Pred tem mora Semenarna Ljubljana vrniti državi preostali del kredita. Začasna namenska družba bo poslovala najkasneje do konca junija 2022, ko bodo premoženje družbe in zaposleni preneseni na državo, družba pa bo prenehala obstajati.« Glede na navedeno mora Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) do 31. marca 2022 v vladno obravnavo predložiti gradivo, s katerim bo po prenosu Zakaj ni bil SPC izvzet že v začetku? Ker je ohranitev slovenskih sort, kar je osnovno poslanstvo ptujskega centra, nacionalnega pomena za prehransko varnost, je vlada že lani sprejela sklep, da se SPC Ptuj odkupi in prenese na eno od državnih podjetij. SPC Ptuj naj bi prešel pod okrilje Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS), a je bilo treba za ta prenos najprej postaviti ustrezne pravne okvire, kajti neposreden prenos na KIS ni mogoč, ker ta ni gospodarska družba, ki bi lahko izpeljala odkup. Zato torej ustanovitev začasne družbe. So pa možnost izločitve ptujskega centra predvideli že v nakupni pogodbi. Zato nas je zanimalo, zakaj ga niso že v začetku izvzeli iz prodaje Semenarne Ljubljana srbskemu podjetniku, saj bi potem odpadli vsi ti pravni zapleti, zaradi katerih kaže, da prenosa ne bodo izpeljali pred volitvami. Po odgovore smo se obrnili na kmetijsko ministrstvo, kjer so nam povedali, da »niso bili pristojni niti vključeni v konkretni primer prodaje podjetja Semenarna Ljubljana kot tudi ne v druge postopke prodaje gospodarskih družb«. »Smo pa na MKGP kot pristojni za področje kmetijstva in prehranske varnosti marca lani ministrstvo za finance opozorili, da če je predmet kupoprodajne pogodbe, z vsebino katere sicer nismo bili seznanjeni, tudi dejavnost podjetja, kije tesno povezana s slovenskim kmetijstvom, potem je ta del za Slovenijo izjemnega oziroma vitalnega pomena.« Ker sem nedvomno sodita tudi obstoj in ohranitev avtohtonih oziroma lokalnih sort semen, so se na MKGP zavzeli za prenos centra na državo. iz začasne namenske družbe na državo določen primeren strokovno usposobljen upravljavec tega stvarnega premoženja, pripraviti pa mora tudi ustrezne pravne podlage za prenos delavcev iz začasne namenske družbe na tega upravljavca. Blagovne znamke niso predmet nakupa Kako pa je s semeni, ki jih ohranjajo in razvijajo v SPC Ptuj, oziroma njihovimi blagovnimi znamkami, so tudi te predvidene za prenos? Na SDH pravijo, da bo začasna namenska družba Center za avtohtone sorte semen za Semenarno Ljubljana dokončala neizvršeno proizvodnjo semen. »Odkup semen od Semenarne Ljubljana je sicer možen, ni pa nujen, saj se lahko semena pridobijo tudi iz drugih virov. To je lahko predmet nadaljnjih pogovorov med direktorjem začasne namenske družbe in Semenarno Ljubljana, saj bo imela začasna družba nekaj sredstev na voljo tudi za ta namen, za primer, da bi do dogovora prišlo. Ne odkupujejo torej znamk v lasti Semenarne Ljubljana. Poslovanje začasne namenske družbe Foto: arhiv Zarja Jana in torej poslovodna vprašanja so primarno v pristojnosti novega direktorja družbe.« Takemu odgovoru se čudijo v civilni iniciativi Ekoci, kjer poudarjajo, da bi morala slovenska semena kot narodno bogastvo postati sestavni del državnih rezerv, saj so prilagojena našemu okolju in zrastejo večina brez kemije. »Je glavni razlog za tak odnos v pomanjkanju interesa za ohranjanje slovenskih sort semen ali so krive pospeševalne aktivnosti in promocije tujih semenarjev?« se sprašujejo zaskrbljeni. Senka Dreu Promocijsko sporočilo Ormož - Eurospin odprl novo trgovino Po »pametni nakup« Eurospin je te dni odprl povsem novo poslovalnico v Ormožu, že 54. v državi. Leto zaključujejo z uspešno bilanco poslovnih enot: poleg nove trgovine v Ormožu tudi v Gornji Radgoni in Logatcu ter še tri prenovljene trgovine v Lescah, Lenartu in Ajdovščini. Podjetje Eurospin EKO, d. 0. 0., je leta 2004 vstopilo na slovensko tržišče s prvo trgovino Eurospin. V preteklih sedemnajstih letih je trgovsko podjetje razširilo svoj portfelj poslovnih enot v domala vsak večji slovenski kraj, s 16. decembrom pa je vstopilo tudi v Ormož, kjer so odprli že 54. trgovino. Nova trgovina, ki je že sedma v Podravju, še posebej izstopa z moderno zunanjo in notranjo podobo, ki ji sledi tudi pregledna ureditev trgovine s skrbno urejenimi policami. »V Eurospinu želimo imeti razvejano mrežo trgovin po vsej Sloveniji. Tako smo se že pred časom odločili za Ormož. Gradnja je potekala približno šest mesecev, objekt se razteza na 1.800 m2 bruto površine, zagotovljenih je okoli 100 parkirnih mest. Zaposlitev je dobilo deset ljudi, po večini iz Ormoža in bližnje okolice,« je povedal direktor prodaje Borut Švara. Foto: arhiv Eurospin Eko Trgovino sta slavnostno odprla generalni direktor Eurospina Eko Francesco Fergnani in direktor komercialnega in tehničnega področja Matjaž Komar skupaj z županom občine Ormož Danijelom Vrbnjakom. Poslovalnice Eurospin ponujajo bogat izbor dobrot in široko paleto strogo izbranih izdelkov lastne blagovne znamke ali izdelkov, za katere ima koncesijo skrbno izbranih dobaviteljev. Izdelki lastne blagovne znamke med kupci uživajo visok ugled, prepoznavnost in akovost. »Eurospin razvija svoje lastne blagovne Vabijo v prijeten ambient nove trgovine z bogatim izborom. znamke, zaradi česar lahko kupcem nudimo kakovostne artikle z ugodnimi cenami. Želimo še dodaten razvoj blagovne znamke, da pokrijemo celotno ponudbo.« Ker gre za italijanskega trgovca, se na policah najdejo prenekateri izdelki, ki pričajo o tradiciji italijanske kulinarike. Poleg stalnega asortimenta izdelkov lastnih blagovnih znamk so v trgovini tudi pekarna s svežimi pekovskimi izdelki, mesnica in oddelek sadja ter zelenjave. »Za razliko od konkurence ima trgovina poleg oddelkov pekarne ter sadja in zelenjave tudi oddelek mesnice, kjer mesarji direktno v mesnici pripravljajo sveže artikle,« izpostavi Švara. V sklopu slavnostnega odprtja nove trgovine, kjer je bil prisoten tudi župan občine Ormož Danijel Vrbnjak, je podjetje doniralo 2.000 evrov Osnovni šoli Stanka Vraza Ormož, in sicer za potrebe šolskega sklada. Ček je vodja marketinga Natalija Pagon predala ravnateljici Mojci Visenjak. Sicer pa so posebej za ta dan razširili ponudbo z dodatnimi artikli ter pripravili še posebej ugodno akcijsko ponudbo neživilskih izdelkov, z znižanji tudi do 60 %. Obiskovalci so po opravljenem nakupu lahko zavrteli kolo sreče in dobili dodatno darilo, saj je bil vsak poskus zadetek v polno. Tudi v prihodnje obljubljajo aktualno ponudbo v prijetnem ambientu. Kupcem so na voljo vse dni v tednu, razen nedelje, vselej na voljo veliki prihranki, izdelki, ki jih drugje ni mogoče najti, in pozorne ter Foto: arhiv Eurospin Eko prijazne storitve. »Glavna misija skupine Eurospin je zadovoljevati potrebe strank in slednjim vse dni v letu ponujati ciljno usmerjeni izbor kakovostnih izdelkov široke potrošnje po ugodnih cenah. Naš slogan je pametni nakup. Obljubljamo kakovostne izdelke po ugodni ceni. Ob prihajajočih praznikih vabimo kupce v našo trgovino, da dejansko sami občutijo ta prijetni ambient in jim želimo vesele božično-novoletne praznike,« še zaključi Švara. torek • 21. decembra 2021 Politika Štajerski 9 Destrnik • Po obstrukciji izredne seje občinskega sveta »Opozicija je proti razvoju občine« Potem ko je vseh šest opozicijskih svetnikov odpovedalo prisotnost na izredni proračunski seji destrniškega občinskega sveta, seje nanje zlil gnev župana in njegovih svetnikov. Elizabeta Fras, Branko Goričan, Branko Horvat, Majda Kunčnik, Matej Sužnik in Anton Žampa so Franca Pukšiča po elektronski pošti obvestili, da jih na sejo ne bo, saj je po njihovem z načinom sklica seje kršil poslovnik občinskega sveta. V skladu s poslovnikom bi namreč morali imeti možnost vložiti amandmaje na predlagani proračun v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo občinskega sveta, a jim tega župan ni omogočil, saj »so vabilo za izredno sejo z gradivom za drugo obravnavo odloka o občinskem proračunu prejeli manj kot tri dni pred sejo, natančneje v torek nekaj pred deveto uro zvečer, torej prepozno«. Pljuvanje po odsotnih kolegih V izogib nepotrebnih stroškov z organizacijo izredne seje, za katero je bilo torej vnaprej jasno, da ne bo sklepčna, saj na njej ne bo večine svetnikov, so od župana pričakovali, da jo bo pravočasno odpovedal in takoj razpisal redno sejo, ki jo je treba sklicati sedem dni pred izvedbo. Bili so prepričani, da je Pukšič sejo tudi dejansko odpovedal, a so se zmotili. O desetih točkah dnevnega reda svetniki sicer niso odločali, saj jih na seji ni bilo dovolj, so si pa skupaj z županom vzeli čas za pregled investicijskega dela predlaganega proračuna in pljuvanje po odsotnih kolegih. Zanimivo bo izvedeti, ali so za to prejeli sejnino. Investicije naj bi bile po prepričanju vseh prisotnih, ki so se drug za drugim zvrstili za govorniškim odrom, ogrožene zaradi obstruiranja seje in nagajanja opozicije, svoje ogorčenje nad »drugo stranjo« pa so najbrž še posebej žolčno izrazili zaradi prisotnosti kamer lokalne televizijske postaje, ki je posnetke nato posredovala v dnevne sobe občanov. Zavajajoče sklicevanje na poslovnik Se je pa župan opozicije lotil tudi na facebooku. Občanom je sporočil, da je za drugo branje pripravil proračun za leto 2022, v katerem je upošteval pripombe opozicijskih svetnikov. »Predlog proračuna so soglasno potrdili tudi vsi odbori, katerih člani so omenjeni svetniki. Pa vendar so nato sejo obstruirali in s tem žal dokazali, da so kljub temu, da ste jim zaupali svoje glasove, proti investicijam in razvoju naše občine,« je zapisal Pukšič in dodal, da je sklicevanje opozicije na upoštevanje poslovnika zavajajoče. V nadaljevanju je opozicijo obtožil, da je z neprisotnostjo na proračunski seji med drugim proti štipendiranju dijakov in študentov in denarni pomoči ob rojstvu otrok, proti novoletnemu obdarovanju otrok in starejših, nakupu gasilskega vozila, brezplačnemu prevozu starejših, razširitvi šolske jedilnice, investicijam v infrastrukturo ... Premalo časa za amandmaje Med destrniško pozicijo in opozicijo je že ves čas Pukšičevega mandata glasno in napeto, pa vendar s sprejemanjem predlaganih projektov ni imel težav, saj je Predvolilni boj se je na Destrniku že začel in več kot očitno ne bo potekal v rokavicah. imel v občinskem svetu večino. Z odstopom njegove svetnice in izvolitvijo nove pa se je razmerje moči prevesilo v prid opozicije, zato je zanj vladanje na Destrniku postalo težje, zlasti zaradi številnih zamer iz preteklosti, ki jih imajo politični nasprotniki drug do drugega. Nazadnje so opozicijski svetniki odločno nasprotovali predlaganemu zadolževanju občine in razprodaji občinskega premoženja, zato so tudi zavrnili osnutek proračuna, o nekoliko popravljenem pa nato znova odločali na izredni seji in ga tudi potrdili. Kljub temu so še vedno menili, da so nekatere proračunske postavke preveč razsipne in bi jih veljalo oklestiti, kar so nameravali narediti skozi vložene amandmaje. Ker pa je župan proračunsko sejo sklical »tako na hitro«, naj za temeljit pregled gradiva ne bi imeli dovolj časa, prav tako ne za pripravo amandmajev, zato se seje niso udeležili. Predvolilni boj brez rokavic Čeprav so zahtevali, da Pukšič skliče redno proračunsko sejo, jim ni ugodil, saj je sklical dopisno sejo, ki je potekala od ponedeljka do srede. Z izjemo tiste o proračunu so na dnevnem redu ostale vse točke z obstruirane seje, ki so jih svetniki tudi potrdili. Kdaj bo destrniški občinski svet razpravljal o proračunu za prihodnje leto, še ni znano. Vsekakor bodo občani Destrni-ka na koncu tisti, ki bodo presodili, kdo ima po njihovem prav; ali je šla tokrat predaleč opozicija, ki se je poslovnika občinskega sveta oprijela kot pijanec plota, čeprav je župan rok za vabilo na sejo zamudil za dobre tri ure, ali pa je šlo za namerni Pukšičev manever - skrajšati čas za pripravo amandmajev na minimum. Eno je gotovo: predvolilni boj se je začel in več kot očitno ne bo potekal v rokavicah. Senka Dreu Foto: SD Spodnje Podravje • Vzpostavljajo zakonodajo za prevoze na klic Bo čakanje na avtobus kmalu preteklost? V nekaterih občinah Spodnjega Podravja želijo uvesti t. i. prevoze na klic. Ti so še posebej dobrodošli na območjih, kjer so povezave s potniškim prometom v določenih obdobjih manj frekventne oz. jih sploh ni. To bi pomenilo, da bi potniki lahko prevoz vnaprej naročili, voznik pa bi jih z vozilom počakal na rednih avtobusnih linijah oz. na avtobusnih postajališčih. Kot je določeno v zakonu o prevozih v cestnem prometu, prevoze na klic izvajajo v okviru gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu. Lahko so del obvezne gospodarske javne službe medkrajevnega prevoza potnikov, lahko pa jih organizira in financira lokalna skupnost ali več lokalnih skupnosti skupaj. Prevozi na klic le za študente invalide Na ministrstvu za infrastrukturo smo preverili, ali se v Sloveniji takšen način mobilnosti potnikov že izvaja. Kot so zapisali, je bila sprejeta pravna podlaga, celovit sistem pa je v fazi vzpostavljanja. Prevozi na klic so za zdaj organizirani le za študente invalide. »Koncept še ni v celoti izoblikovan. Kako bo storitev na klic dopolnjevala obstoječe linijske prevoze, bo naloga upravljavca javnega potniškega prometa, ki Foto: Profimedia/M24 Prevozi na klic bi lahko precej povečali mobilnost ljudi v odročnih krajih. Arriva v dveh občinah že izvaja prevoze na klic Podjetje Arriva prevoze na klic z manjšimi vozili na električni pogon izvaja za MO Koper in Kranj v sklopu mestnega prometa. Uporabnik pokliče prevoz s klicem najavno dostopno številko. Vožnjaje za vse uporabnike brezplačna. ga želimo vzpostaviti s predlogom Zakona o upravljanju javnega potniškega prometa, ki je sedaj v javni obravnavi,« so pojasnili na infra-strukturnem ministrstvu. Najprej je treba zasnovati koncept, pripraviti vse podlage za njegovo izvedbo, vzpostaviti sistem in izbrati izvajalce. Naročanje prevozov na klic bo najverjetneje mogoče s pomočjo mobilne aplikacije ali naročanja preko telefona. Ministrstvo za infrastrukturo prevoze na klic podpira, če se bo izkazalo, da gre za ekonomsko bolj smiselno varianto, kot je izvajanje standardnih linijskih prevozov. Prevoz na klic lahko izvajajo po vnaprej določenem voznem redu, za katerega velja režim »prevoz na klic«, in ga izvedejo izključno ob izpolnjenem pogoju, ko potencialni potnik predhodno najavi prevoz, ali pa po prilagodljivem voznem redu, kjer čas in relacijo vožnje oblikujejo glede na prevozno potrebo potnika. Estera Korošec Zavrč • Minister Vrtovec na obisku Prioriteta je izgradnja »hitre« ceste »Ti kraji so prelepi, zato nikakor ne smemo dovoliti, da bi se izpraznili. Ključnega pomena za njihov razvoj je urejena cestna infrastruktura, ki omogoča lažjo mobilnost, nove priložnosti za gospodarstvo in posledično nova delovna mesta,« je ob svojem prvem obisku Zavrča izpostavil Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo. Z županom Slavkom Pravdičem sta med drugim govorila tudi o izgradnji ceste Ptuj-Ormož, ki je po besedah Vrtovca ena izmed prioritet njegovega ministrovanja. Kot je znano, gradbeno dovoljenje za drugi del trase še vedno ni izdano zaradi nasprotovanja naravo-varstvenikov. »Želim si, da čim prej dosežemo soglasje z Zavodom za varstvo narave v Mariboru, kajti v teku je že razpis za izbiro izvajalca (šest je prijavljenih). Ko bo ta izbran, lahko v razmeroma kratkem času začnemo graditi - načeloma bi se to lahko zgodilo že prihodnjo pomlad.« Ob tem je minister k dodatnim aktivnostim povabil tudi župane, in sicer s ciljem, da nekoliko »pritisnejo« na Zavod za varstvo narave in dosežejo čimprejšnjo izdajo pozitivnega ali negativnega mnenja glede izgradnje hitre ceste. »Seveda si želimo, da bo to mnenje pozitivno, kar bo omogočalo izdajo gradbenega dovoljenja in začetek gradnje. Dars vodi postopke tako, kot je treba, pripravili so tudi dodatne študije.« Foto: EK Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo, se je mudil v Zavrču. V načrtu gradnja povezovalne ceste Za občino Zavrč je izgradnja hitre ceste izjemnega pomena, saj pomeni edino možnost za povezavo z levim bregom Drave. V ta namen je v načrtih izgradnja viadukta v dolžini okoli 1.400 metrov. Ocenjena vrednost naložbe je več kot 22 milijonov evrov. »Sedaj smo popolnoma odrezani od glavnih prometnic. Z izgradnjo povezovalne na hitro cesto bi lahko v naši občini razvijali turizem, gospodarstvo, dobili bi nova delovna mesta. Pomembna pa je tudi za vse mlade, ki se vsakodnevno vozijo v šolo,« je izpostavil Prav-dič in dodal, da so slabe cestne povezave eden izmed razlogov, da industrijska cona v Zavrču ni nikoli zaživela. Potencialni vlagatelji so si namreč zaradi oddaljenosti od avtoceste premislili in odšli drugam. Pravdič zato upa, da se bodo uresničile ministrove napovedi glede začetka gradnje hitre ceste Ptuj-Ormož. O tej temi so na dan ministrovega obiska razpravljali skupaj z ostalimi župani občin, kjer bo trasa potekala. Sestali so se na pobudo markovskega župana Milana Gabrovca in govorili predvsem o tem, kaj narediti, da se bo gradnja vendarle začela. »Moj predlog je bil, da se sestanemo z nara-vovarstveniki in jim predstavimo, kaj ta cesta pomeni za naše ljudi in razvoj,« je dodal Pravdič. Sicer pa so v Zavrču govorili tudi o kolesarskih povezavah in navezavi do Goričaka oz. do mejnega prehoda. Zavrčani si namreč prizadevajo, da bi bili del državne kolesarske povezave. Pa tudi o zastojih v času poletne sezone, ko se dolge kolone tovornjakov začnejo že pod gradom Borl in s tem onemogočajo dostop občanom do svojih domov. Ministrstvo naj bi v prihodnje skupaj z občino poiskalo rešitve za ta problem. Estera Korošec Kmalu predstavljena odločitev o eni od severnih tras Vrtovec je ob obisku Zavrča med drugim povedal, da ga izredno veseli dobro sodelovanje z MO Ptuj, civilno iniciativo in Darsom glede optimizacije trase od Markovcev do Ptuja in priključka. »Tukaj smo na južni strani omejeni z Naturo 2000, na severni strani pa so bile različne variante že predstavljene - ene predrage, drugim so nasprotovali lokalni prebivalci. »Končno smo na dobri poti. V roku meseca ali dveh bomo najverjetneje že lahko predstavili končni predlog, šlo bo za optimizacijo ene od severnih tras,« je pojasnil minister. 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 21. decembra 2021 Kungota pri Ptuju • Kulturno društvo in šola zdravja Na gmajni božično-novoletna dekoracija V Kungoti pri Ptuju v občini Kidričevo se vaško in družabno življenje v glavnem dogaja v okviru kulturnega društva in šole zdravja, sodelujejo tudi z vaškim odborom. Medtem ko ima kulturno društvo že 70-letno tradicijo, so članice šole zdravja letos pihale peto svečko. Ženskam v šoli zdravja, ki se redno udeležujejo jutranje vadbe, se je porodila zamisel, da bi se poleg rekreacije lahko družile še ob drugih aktivnostih. Beseda je dala besedo in tako se občasno srečujejo na kreativnih delavnicah, kolikor je v obdobju med epidemijo pač možno. Vodja šole zdravja Kungota pri Ptuju je Olga Serdinšek, članic je 12. Letos so praznovale pet let delovanja, a tudi njih zadnji dve leti omejuje korona. „Ko je veljala omejitev združevanja, se nismo srečevale. Sedaj je tako, da lahko telovadimo zunaj, ni pa druženja. Na telovadbi se srečujemo vsak delovnik, zjutraj ob 8. uri," je povedala Serdinškova. Članice šole zdravja poskrbijo tudi za okrasitev vaškega središča oziroma gmajne, kjer sta cerkev in kulturni dom. „Za vsak letni čas se domislimo kakšne kreacije in okrasitve. Vsaka od nas prispeva kakšno idejo, material za ustvarjanje si naberemo v gozdu, dodamo kanček ustvarjalnega duha in že nastane nekaj lepega za pogledati. Ustvarjanje nam je v veselje in zadovoljstvo. Morda je bilo prvo in drugo leto najtežje zaorati ledino. Ko smo enkrat začeli ustvarjati, pa ideje prihajajo kar same od sebe. Za osnovo za adventni venec smo vzeli stari trampolin, ki je bil pri nas doma. Ko smo imeli ogrodje pripravljeno, je potem vsako leto bistveno manj dela z okraševa-njem. Venec je spleten iz smrečja in bršljana, lučke so iz brezovih Božično-nouoletna dekoracija vej, letos smo dodali rdeče petlje. Postavljeno imamo tudi smreko, tri gozdne škrate z rdečimi noski, rdečo čepico in belo brado, pa tudi jelenčka, ki vlečeta Božičkove sani. Preden je bila korona, smo se za božič zbrali pri adventnem vencu, ponudili čaj in kuhano vino, pokramljali. Sedaj to ni možno, če se bodo razmere spremenile, se bomo nedvomno še srečavali, otroci bi lahko pripravili tudi kulturni program," je pojasnila Olga Serdinšek in dodala, da poleg bo-žično-novoletnih dekoracij članice šole zdravja poskrbijo še za velikonočno, prvomajsko in jesensko okrasitev vaškega središča, z veseljem se odpravijo na kakšen izlet. V središču Kungote je 500 let stara cerkev. Zavetnica sv. Kunigunda goduje 3. marca. V časih pred korono so na farni praznik organizirali srečanje vseh krajanov, kulturni dom je bil takrat vedno poln. Bogoslužja v kungoški cerkvi so sicer ob nedeljah in praznikih, na sveti večerje polnočnica. Izkoristile so brezplačne vozovnice za upokojence za prevoz z vlakom. En izlet je bil v Ljubljano, kjer so si ogledale znamenitosti prestolnice, drugi pa v Koper, tam so si privoščile kopanje. Obnavljajo kulturni dom Središče vaškega in družabnega življenja v Kungoti je kulturni dom, ki ga zadnja leta postopoma obnavljajo. „Velik delež k prenovi smo prispevali vaščani s prostovoljnim delom, pomagala je tudi občina. Okoli doma smo najprej poskrbeli za drenažo, da smo preprečili vdiranje vlage. Obnovili smo kuhinjo, vhod in sanitarije, zamenjali smo radiatorje in stavbno pohištvo, na novo smo uredili fasado. Naslednji korak obnove, ki si ga želimo, je obnova dvorane in odra. Ideja je, da bi v dvorani zvišali strop in temu primerno uredili oder, ki je star 60 let," je razložil vodja dramske sekcije KD Kungota Janko Vindiš. Dejal je, da je korona obdobje zelo poseglo v njihovo dejavnost. Lani, 1. marca, tik pred prvim valom epidemije, so še odigrali predstavo Ležeči policaj. 8. marca, v počastitev dneva žena, so nameravali igrati v restavraciji Pan v Kidričevem, a so igro zaradi uvajanja epidemioloških ukrepov odpovedali. „V tem korona obdobju smo se sicer nekajkrat zbrali, ko je to bilo dovoljeno, vendar se za intenzivne vaje in pripravo na predstave nismo odločili. Nesmiselno bi bilo nekaj delati na silo, vprašanje je tudi, kakšen obisk bi imeli na predstavah," razmišlja Vindiš. Puške v koruzo ne bodo vrgli. Kakor hitro bodo razmere ugodnejše, bo gledališče v Kungoti ponovno zaživelo, so prepričani gledališčniki. V dramski sekciji KD Kungota je okoli 20 igralcev, v sedmih desetletjih, kolikor je staro društvo, so odigrali serijo predstav, na katere jih vežejo zelo lepi spomini. Mojca Zemljarič Ptuj • Kvačkarica Majda Vrbanič Tudi završki grb je izdelan Tudi druga Ptujčanka, kije vključena v kvačkanje 212 grbov slovenskih občin za Guinnessovo knjigo rekordov, Majda Vrbanič, je končala kvačkanje grba. Za izdelavo grba občine Zavrč v velikosti 106-krat 124 cm je potrebovala 95 ur. Odkar se je prvega januarja letos upokojila, se še bolj posveča kvačkanju. Kvačkati jo je že kot mlado dekle naučila mama. Tako kot vseh 211 kvačkaric in en kvačkar se je zelo razveselila sodelovanja v tem projektu. V zelo kratkem času je tudi osvojila tehniko C2C, ki so jo kvačkarji uporabili pri kvačkanju grbov slovenskih občin. Majda Vrbanič je prava mojstrica, ko gre za ročna dela. V času, odkar kvačka, je ustvarila izjemno veliko ročnih del, njen zvezek, kamor si dosledno zapisuje izdelavo vsakega svojega izdelka, se še naprej pridno polni. Ko smo jo obiskali ob zaključku kvačkanja završke-ga grba, je presenetila z novimi izdelki. Šest jih je bilo, ki jih je že pripravila za dopolnitev kvačkar-skega izziva za Guinnessovo knjigo rekordov, saj 212 grbov slovenskih občin, ne bo zadostovalo, tako so povedali pri Cuinnessu. Slovenski kvačkarji se bodo morali še naprej truditi, da bo prišel v njihove roke, namreč potrebnih bo kar tisoč oz. več kot tisoč kvačkanih izdelkov. Motivno se je odločila za slike škratka, piščančka, srčka, dveh z vrtnico in pravljičnega motiva. Sedma manjša vrtnica pa bo šla na skupno praznično drevo vseh kvačkarjev, ki sodelujejo v projektu za Guinnessovo knjigo rekordov. Za Majdo Vrbanič je kvačkanje ena sama velika sprostitev ne glede na to, da moraš biti pri delu natančen, šteti in gledati vzorec. Vsako ročno delo, ki ga izdela, ji je v nepopisno veselje in zadovoljstvo. Energije in pozitivizma ji ne manjka, čeprav je življenje ni ujčkalo. Prepričana pa je, da je prav pozitivizem prava motivacija za reševanje vseh življenjskih stisk in zagat. MG Foto: Črtomir Goznik Majda Vrbanič z grbom občine Zavrč Slovenija • Oblast prejela pomenljivo darilo Sodelujte po zgledu čebelje družine Čebelarska zveza Slovenije (ČZS)je ministrom in državnim poslancem ob prihajajočih praznikih in novem letu poslala obesek Bodi kot čebela. »Upamo, da bo ta obesek z energijo pridnosti pripomogel k medsebojnemu povezovanju in delovanju državnega zbora Slovenije po zgledu kranjske čebele, in to v prid vseh Slovenk in Slovencev. Želimo si, da bi Slovenija delovala kot enoten organizem, kot prava čebelja družina - organizirana, marljiva, urejena, delovna in socialna, da bi torej obeski s pozitivno energijo pripomogli k temu, da obdarovani politiki začnejo delovati s skupnimi močmi, sodelovanjem in povezani,« so čebelarji utemeljili svojo čestitko in se poslancem obenem zahvalili za enotno podporo pri ohranjanju in razvoju slovenskega čebelarstva. Foto: CZS Slovenski čebelarji so vlado pozvali k povezovanju in delovanju v prid državljanov. Obesek Bodi kot čebela ali Bee good je glinen obesek, ki po besedah Boštjana Noča, predsednika ČZS, vsebuje s posebnim postopkom pridobljeno pozitivno energijo, ki jo je mogoče povezati z dobrim počutjem in energijo pridnosti, kar je sicer tradicionalno pripisano čebelam. Markovci • V središču nova osvetljava Za okrasitev 6.000 evrov Središče občine Markovci je letos še dodatno praznično okrašeno. Glede na to, da večjih prireditev in druženj ne bo, skušajo vsaj na tak način razveseliti občane in jim pričarati božično-novoletno vzdušje. Foto: občina Markovci Prostor pred občinsko stavbo krasijo svetlobne krogle. Ob cesti, ki vodi do občinske stavbe, so namestili dodatne praznične lučke in tako osvetlili središče občine. Prav posebna in izvirna novoletna okrasitev pa je letos pred občinsko stavbo, kjer lahko mimoidoči občudujejo svetlobne krogle premera 50 centimetrov. »Letos je naš osrednji prostor še dodatno osvetljen, predvsem z namenom, da bi med ljudmi prebudili prazničnega duha. Naša želja je, da bi v teh zadnjih dnevih letošnjega leta razmišljali pozitivno in bili drug drugemu v oporo,« je povedal župan Milan Gabrovec. Praznično podobo ima tudi cestno postajališče v Markovcih, saj je vsako drugo drevo osvetljeno. Za prenovo dekorativne razsvetljave so letos namenili 6.000 evrov. Tudi po vaseh so vaški odbori poskrbeli za praznično okrasitev. Večinoma so na drogovih svetila različnih oblik in barv. Nekoliko več lučk je pred gasilskimi domovi in večnamenskimi dvoranami; ponekod so postavili tudi novoletne smrečice. Sicer pa je občina tudi letos skupaj z vrtcem organizirala božično obdarovanje predšolskih otrok. Podobno kot lani je tudi letos Božiček razdeljeval darila otrokom v avtomobile. Občina je za vsakega otroka izbrala darila v vrednosti 26 evrov. torek • 21. decembra 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Dornava • Praznično dogajanje Božiček na obisku Uporabniki Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja (ZUDV) Dornava na lokaciji v Dorna-vi so se v sredini minulega tedna razveselili obiska Božička. V spremstvu škratov in razigranih gozdnih živali je uporabnike obiskal pred bivalnimi enotami, ki so pravzaprav njihovi domovi. Foto: MZ Obisk Božička je bil za uporabnike zavoda nedvomno lepo doživetje. Sprejeli so ga radostno, z vzkliki navdušenja in nasmehi na obrazih. Komaj so čakali, da jim je izročil darila, ki so bila skupinska, vsaka enota je prejela po eno. V darilu so se skrivale sladke dobrote. Božiček je vse stanovalce dornavskega zavoda toplo pozdravil, pri vsaki enoti si je vzel čas, nagovoril zbrane, ki so ga pričakali pred vhodom svojega doma, se fotografiral in poklepetal. S seboj je imel številčno spremstvo: gospo Božičkovo, razigrane škrate in četico gozdnih živali - lisičko, medvedke, ptičke ... „Razmišljali smo, kako v okviru danih možnosti organizirati obisk Božička. Lani ga zaradi epidemije nismo gostili, za letos smo iskali poti, da bi božičkovanje vendarle priredili. Da smo spoštovali epidemiološke ukrepe, smo prireditev organizirali na prostem, uporabniki so Božička pričakali pred svojimi enotami, ki so njihovi domovi. Dejansko je Božiček prišel k njim na dom, vsi po vrsti so ga radostno sprejeli in se ga razveselili. Gostovanje Božička je bil veličasten in pompozen dogodek, čeprav smo sledili vsem ukrepom, ki jih je treba spoštovati. Menim, da je bil Božičkov obisk prav poseben in čustven. Tako kot za vse tudi za nas letošnje korona leto ni bilo enostavno. Današnji lepo izvedeni pravljični dogodek nam je lahko potrditev, da naj se to težko obdobje konča, v smislu da s korono živimo, ne pa da životarimo in čakamo, ali se bo še sploh kaj lepega dogodilo ali ne," je misli ob letošnjem božičkovanju strnila idejna vodja dogodka Vesna Likovnik Gorjup. Ob koncu obiska so uporabniki zavoda Božička, njegovo gospo in razigrano spremstvo razveselili s prepevanjem božičnih pesmi, posladkali so se s prazničnimi dobrotami in pogreli s toplim čajem. Vsi objekti v zavodu so tudi lepo okrašeni, posebej za Božičkov obisk so prižgali še laterne. V dornavski zavod bo dobri mož sicer prišel še enkrat, čisto po tiho, najverjetneje skozi dimnik, in uporabnikom po oddelkih pod smrečice nastavil darilca. Dornava • Občinska smrekica Okrasili so jo svetniki Dornavski občinski svetniki so pred občino okrasili božično drevesce. Foto: Stanislav Ciglar Svetniki ob okrašenem božično-novoletnem drevescu Organizator je bil podžupan Marjan Hrga, ki je k temu prijetnemu decembrskemu opravilu povabil tudi župana Janka Merca in zaposlene v občinski upravi. Žal se jim povabljeni niso pridružili in tako je svetniški zbor na čelu s podžupanom Hrgo smrečico okrasil sam. Smrečico in lučke je priskrbela občina. Ko je bilo drevesce osvetljeno, so se tudi fotografirali. Od 11 članov občinskega sveta jih je na praznično zaznamovan dogodek prišlo devet: Marjan Hrga, Stanislav Ciglar, Jože Brumen, Matej Zorko, Marko Mernik, Dominik Kukovec, Klavdija Šuen, Tonček Cenar in Srečko Kondrič, manjkala sta Danijel Rus in Rok Strižič. Kot je povedal podžupan Hrga, se župan Merc okrasitve smrečice ni udeležil, ker je imel druge obveznosti in je svojo odsotnost opravičil. MZ Haloze • Žetalski krampusi na pohodu »Pošasti nastajajo ponoči« V majhni delavnici sredi Žetal se rojevajo prav posebne lesene maske - krampusi. Slednji so sicer bolj poznani v sosednji Avstriji, vendar seje nad njimi že pred leti navdušil domačin Mihael Kos. Njegove maske nosijo številni ljubitelji parklja, saj jih je v zadnjih treh letih izdelal že precejšnje število. V ta namen so lani ustanovili skupino Žetalskih krampusov, v kateri sodelujejo člani iz Žetal in Majšperka. Tudi tri ženske so med njimi, neustrašne, ki si brez težav nade-nejo to, nekoliko bolj grozljivo masko. Letos so skupaj z Miklavžem opravili več pohodov po vaseh in na ta način doprinesli tudi k ohranjanju tradicije v Halozah. »Mi se zavedamo, da je v naših krajih bolj poznan parkelj, zato smo se sprva imenovali Haloški parklji, kar pa ni bilo tako zveneče. Poleg tega so maske bolj podobne avstrijskim krampusom kot našim parkljem, zato smo ime spremenili.« Kot skupina se nameravajo v prihodnje udeleževati pustnih karnevalov in tako imenovanih »kram-pus laufov« oz. »parkl festov«, ki jih po vzoru severnih sosedov ponekod organizirajo tudi v Sloveniji (Zgornja Kungota). »To so roker-ske parade z glasbo, na katerih se predstavljajo najrazličnejše skupine krampusov, veliko je dima, svetlobnih efektov, šova. Ko bodo ti dogodki znova organizirani, se jih bomo vsekakor z veseljem udeležili.« Do takrat pa bodo iskali nove ideje in se povezovali s podobnimi skupinami. Z veseljem pa se bodo odzvali tudi vabilom podjetij, za katere že imajo pripravljen najbolj »strašen« program daleč naokoli. Med drugim so izbrali svoj logotip ter izdelali majice, jakne in koledarje. »Želimo promovirati našo tradicijo in haloške kraje tudi izven občinskih meja.« Foto: osebni arhiv Mihael Kos izdeluje maske iz lesa. »Lesni fitnes« Vse maske, ki jih nosijo Žetalski krampusi, je izdelal Mihael ročno. Sam se poimenuje za ljubiteljskega hobi rezbarja, ki ga že od nekdaj privablja les, vendar vse do 40. leta nekako ni bilo časa in možnosti, da bi se posvetil tej dejavnosti. Pred tremi leti pa je kupil posebno švicarsko orodje (rezbarska dleta), se zaprl v svojo »barako« ter začel rezbariti. »To je naporno in uma- zano delo, zato maske izdelujem v svojem kotičku, kjer mi družbo dela labradorec Tango. Veliko je prahu, žagovine, je pa tudi precej fizično zahtevno opravilo, zato se rad pohecam, da imam »lesni« fitnes, ki je hkrati tudi moja strast in sprostitev.« Med obiskom na Mihaelovem doma se kar ne morem načuditi njegovi natančnosti in izvirnosti pri izdelavi mask. Krampusi so vame strmeli tako živo in hkrati strašlji- Foto: Osebni arhiv Vsaka maska je unikatna in v celoti izdelana ročno. vo, vsak s svojo grimaso in osebnostjo. Ob tem sem se vprašala, kdaj ima ob dveh otrocih in zaposlitvi sploh čas za rezbarjenje. »Večinoma delam ponoči, tudi do dveh, treh zjutraj, saj ponavadi med izdelovanjem pozabim na čas. Veste, pošasti se pač izdelujejo ponoči.« Mihael maske izdeluje iz zelenega bora, ki raste v Kidričevem. Z motorno žago sveži les najprej na grobo oblikuje, nato pa obrezani del vstavi v posebno napravo, da se ne more premikati. »Sama izdelava maske traja v celoti okoli 40 ur. Najprej ustvarim sprednji del obraza in pri odraslih maskah še zatilje. Nato je treba montirati rogovje (večinoma drobnice) in posebne svetlobne oči, ki jih izdelujem sam in so edina umetna masa na maski.« Grimase so zelo različne, nekateri samo grdo gledajo ali se hinavsko smejijo, drugi imajo odprta usta in dolg jezik. Maske izdeluje tudi po naročilu in se prilagaja različnim željam in zahtevam strank. V prihodnje načrtuje ureditev sodobnejše, malo večje delavnice, kjer bi imel dovolj prostora tako za izdelovanje kot hranjenje mask. V zimskem času je njegovo delo še toliko težje, saj v prostoru, kjer rezbari, ni ogrevanja. Kljub temu pa vztraja in bo maske izdeloval tudi v prihodnje. Estera Korošec 12 Štajerski Kultura in izobraževanje torek • 21. decembra 2021 Žalec, Ptuj • Pisateljica Maja Horvat o svojem delu Brez založbe in denarja za promocijo je težko priti do bralca Maja Horvat, doma je v Žalcu, je avtorica, ustvarjalka, piarovka, bivša novinarka, zadnji dve leti se ukvarja tudi z družabnimi omrežji, z odnosi z javnostmi. S pisanjem pa se ukvarja že od zgodnje mladosti. V tem prazničnem času Maja vabi v Božično bajko Slovenije, v pravljično okrašen Mozirski gaj, kjer vodi odnose z javnostmi. Ilustracije Ptu-jčanke Lane Kostanjevec za mladinski ljubezenski roman Želim postati ptica so tiste, ki so nas pripeljale do pisateljice Horvatove. Vabilu se je prijazno odzvala, obiskala Ptuj in se ponovno srečala tudi z Lano, ki se želi posvetiti ilustraciji. Maja Horvat je začela pisati že zelo zgodaj, pravljice pri sedmih letih. Prvo knjigo z naslovom Prava ljubezen, ki jo jo napisala v osmem razredu osnovne šole, je učiteljica, ki ji jo je dala v branje, izgubila. Danes bi pravo ljubezen sicer predstavila povsem drugače kot v tistem času. „Če me danes vprašate, kaj je to prava ljubezen, bi rekla, da to, da človeka spoštuješ, da ga podpiraš. Prava ljubezen je lahko med partnerji, prijatelji, med starši, sorodniki itd. Poznamo veliko različnih ljubezni. Vsaka je drugačna in vsaka je posebna. V zadnjih razredih osnovne šole in med srednjo šolo, torej v najstniškem obdobju, ko smo vsi bolj čustveni in subtilni, Foto: Črtomir Goznik Romani Maje Horvat 800 izposoj letno je ogromno za slovenskega avtorja „Največ knjižnic, okrog štirideset, ima oba dela romana Usodna modrina. Ker pa sem želela, da bi ljudje lažje prišli do moje knjige, jim je prvi del Usodne modrine na voljo brezplačno v elektronski obliki. Zaradi tega ga imajo vse knjižnice. Tudi na nobenem seznamu bralne značke doslej še ni bilo mojih romanov. Zelo pa sem vesela, da mi je lani prvič uspelo, da sem prišla med 250 najbolj branih slovenskih avtorjev v knjižnicah. Da dobiš nekaj denarja od slovenske države, moraš imeti vsaj 800 izposoj na leto, kar je ogromno za slovenskega avtorja. Lani mi je to uspelo, tako da sem nekaj malega podpore dobila tudi od slovenske države. Čaka pa nas še veliko dela, kar zadeva domačo literaturo. Pisateljice smo se povezale med seboj, poskušamo se podpirati med seboj, druga drugi kupovati knjige, pisati recenzije, da bi nas opazili tudi drugi. Tisti, ki še nismo toliko znani, zelo težko pridemo do tega, da bi dejansko postali znani," Maja Horvat opiše položaj oz. status mlade pisateljice, avtorice, v Sloveniji. S Ptujčanko Lano Kostanjevec, kije ilustrirala njen mladinski ljubezenski roman Želim postati ptica, pa bosta še sodelovali, pove. Obe sta izjemno ustvarjalni na različnih področjih, kar je njuna skupna točka. Foto: Črtomir Goznik llustratorka Lana Kostanjevec in pisateljica Maja Horvat med srečanjem na Ptuju sem se za nekaj časa posvetila poeziji. Proti koncu srednje šole pa sem se ponovno vrnila k prozi in romanom. Roman Usodna modrina sem začela pisati pri sedemnajstih letih. To je bil moj prvi roman. Pisala sem ga celih osem let, nato pa še celega predelala, preoblikovala, da je bil na koncu povsem drugačen kot na začetku pisanja. Gre za ljubezensko-erotični roman v dveh delih. Pripoveduje zgodbo o vročekrvni najstnici Petri, ki je šla na poletno šolo v Anglijo, kjer je spoznala bodočega grofa. Zapletla sta se v burno razmerje. Kljub temu se je vrnila v Slovenijo, kjer je dokončala srednjo šolo in fakulteto, živela svoje življenje naprej. Nikakor pa ni mogla pozabiti Anglije in Jasona. V domačem okolju je našla ljubezen, umetnika Mateja, s katerim sta zaživela skupaj. Vodja šole v Angliji, ki jo je obiskovala v okviru poletne šole, jo je povabila, da se vrne v Anglijo, kjer bi vodila delavnice za druge tujce, ki pridejo k njim. Sprejela je povabilo, se vrnila v Anglijo, kjer pa se je ponovno vse začelo. To bi bila kratka zgodba romana. Vabim, da ga preberete, da boste izvedeli, kako se je končala, torej skupaj za-plujmo v Usodno modrino. Po tem romanu sem napisala mladinski ljubezenski roman Želim si postati ptica, pri katerem je z ilustracijami sodelovala Lana Kostanjevec, s katero sva se odlično ujeli. Nastal je v kratkem času za en natečaj. Podobno kot prvi roman sem tudi tega predelala, preoblikovala. Izšel je pri založbi Dobri skupaj, ki jo vodim skupaj s prijateljem. V kratkem pričakujem odgovor še za en natečaj. To bo sodobni zgodovinski roman z naslovom Egejski veter, z dogajanjem v Sloveniji in Grčiji. Ukvarjam pa se še z dvema projektoma, prvi je fantazijska serija Devet kraljestev, v okviru katere naj bi izšlo do deset knjig, ki bodo namenjene odraslim. Pišem že tretjo knjigo iz te serije. Vsaka se bo dogajala v drugem kraljestvu znotraj nekega čarobnega sveta. Drugi projekt pa je roman, ki ga bom posvetila očetu. Navdihnila me je njegova življenjska zgodba," je svoje pisateljevanje predstavila mlada avtorica Maja Horvat. Slovenci so začeli brati sloven- ske avtorje, kar je razveseljivo, tako da slovenski trg postaja malo bolj naklonjen domačim, slovenskim avtorjem. Še vedno pa je tako, da v večini še vedno raje posegajo po tujih avtorjih. Če nimaš za seboj neke velike založbe ali veliko denarja za promocijo, se je pisatelju začetniku težko prebiti, priti do bralcev, do ljudi. Knjižnice naročajo nove knjige zgolj od distributerjev, tako da nimaš niti malo možnosti, da bi tvoje knjige prišle v vse knjižnice, ugotavlja. „Do sodelovanja s pisateljico Majo Horvat je prišlo preko Šole za hortikulturo in vizualne komunikacije Celje, ki jo obiskujem. Gostujoča predavateljica me je seznanila z natečajem, ki ga je objavila. Prijavila sem se, naslikala naslovnico knjige, na podlagi katere sem bila kasneje tudi izbrana. Pred tem se sploh nisva poznali, v času korone sva bili v stiku preko spleta," je povedala Lana Kosta-njevec, ki je zelo ponosna, da je ilustrirala ta mladinski ljubezenski roman, ki ga priporočajo v branje tudi odraslim. MG Ptuj, Podravje • Mladi iščejo rešitve za planet Prvo mesto na tekmovanju Klimaton Dijaki Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo ŠC Ptuj so se v začetku decembra udeležili mladinskega podnebnega hektona za reševanje podnebnih izzivov Mladi Klimaton. S svojo idejo so dosegli odlično prvo mesto izziva Komunale Škofja Loka. Gre za dogodek, poln izzivov, skupinskega dela, inovativnega razmišljanja in novih pristopov v sklopu mednarodnega izobraževalnega programa Mladi inovatorji po okriljem EIT Climate-KIC. Učenci in dijaki so ob podpori učiteljev in strokovnjakov ustvarjali rešitve za izzive Javnega podjetja Komunala Škofj a Loka in podjetja Knaufinsu-lation. Cilj omenjenega dogodka je opremiti mlade s spretnostmi in znanjem, nujnim za razumevanje krožnega gospodarstva ter o sistemskih spremembah. V okviru programa so se izvajale tudi delavnice za profesorje in dijake. V teh dneh so v prostorih šolskega centra Ptuj organizirali podrobnejšo predstavitev vseh aktivnosti. Kot je izpostavila vodja projekta Vesna Cacio Vukmir, na šoli veliko truda, zagnanosti in energije vlagajo v osveščanje dijakov o podnebnih spremembah. V ta namen so v goste povabili Igorja Kosa iz Regionalne razvojne agencije za Podravje - Maribor, ki je mladim povedal več o pomenu ponovne uporabe izdelkov in krožnem gospodarstvu. Med drugim je dijakom predal sporočilo, da so i^p - i- 3 Young Innovators (Mladi inovatorji) je izobraževalni program, katerega cilj je opremiti mlade (12-18 let) s spretnostmi in znanjem za sistemske spremembe. Program spodbuja družbeno zavest, vodi v izboljšanje obstoječih navad (občutek odgovornosti, trajnostna miselnost, proaktivno okolju prijazno vedenje) in iskanje rešitev za bolj trajnostno družbo. Nagrajeni dijaki Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo so: Vito Patekar, Alen Adrian Plošinjak, Tim Draškovič, Nejc Pevec, Eva Domanjko in Tia Ozmec. Mentorji projekta Climate-KIC so: Vesna Cacio Vukmir (vodja), Dušan Meznarič, Cvetka Pintar, Vida Babšek, Darja Hanželič, Liljana Sitar, Eva Bolcar. Predstavitev projekta Climate-KIC na ŠC Ptuj oni tisti, ki bodo lahko vplivali na zmanjšanje onesnaževanja planeta in delovali trajnostno. Eden izmed načinov je t. i. delitvena ekonomija, ko si bodo ljudje vedno več stvari med seboj posojali (avtomobili, vrtalniki ...), bele tehnike pa ne bomo samo kupovali, ampak jo tudi najemali. V okviru dogodka so se predstavili tudi mladi, ki so se udeležili tekmovanja Mladi Klimaton, kjer je ptujska zmagovalna skupina iskala rešitve za zmanjšanje količine odpadkov. Predlagali so postavitev centra ponovne uporabe, kjer bi uporabne odpadke dali ponovno v prodajo. Na ta način bi se zmanjšala količina odpadkov, hkrati pa bi podjetje s tem tudi nekaj malega zaslužilo. Podjetje Komunala Škofa Loka je bilo nad predlogom navdušeno. Estera Korošec Foto: CG Rokomet Z isto postavo vseh 60 minut ni šlo... Stran 14 Rokomet V1. polčasu dosegli več golov kot tekmeci na celi tekmi Stran 14 Padalstvo BaltainKostanjevec tekmovala na vojaškem SP Stran 15 Šolski šport Na finalnem turniiju minimalne razlike Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 1. SNL tednik íPodulajU nai na iuitounim íjilztu! RADIOPTUJ ¿filetee www. rad i o-p tu ¡.si E-mail: sport@radio-tednik.si Koper z najdaljšo serijo zmag, Maribor na vrh z obrambo Slovenski nogometni prvoligaši so opravili svoje delo na zelenicah, v premoru do priprav za spomladanski del sezone je čas za različne analize. Kaj je najboljše pripeljalo na vrh, katera so največja presenečenja sezone in zakaj so se nekatere ekipe znašle na repu razpredelnice, to je le nekaj vprašanj, na katera velja poiskati odgovore. Vrh lestvice je po uvodnih treh krogih zasedel Koper in tega položaja ni izpustil iz rok vse do zadnjega jesenskega kroga, ko ga je za točko prehitel Maribor. Koprska zasedba je po remiju v 1. krogu v Kidričevem nanizala sedem zaporednih zmag, kar je do konca obveljala kot najdaljša serija te vrste. Varovanci trenerja Zorana Zeljkoviča so imeli v določenem trenutku tudi osem točk naskoka pred tekmeci, vendar jim je sapa nato malenkostno pojemala. Ravno toliko, da so jih na koncu za točko prehiteli Mariborčani ... 1. SNL - jesenski del Najboljši strelci: 11 zadetkov: Maks Barišič (Koper); 7 zadetkov: Mustafa Nukič (Olimpi-ja), Ognjen Mudrinski (Maribor); 6 zadetkov: Almedin Ziljkič (Olimpija), Dino Stančič (CB24 Tabor Sežana), Amadej Maroša (Mura); 5 zadetkov: Bede Amarachi Osuji, Lamin Colley, Kaheem Anthony Parris (vsi Koper), Ivan Božič (Celje), Gedeon Guzina (Kalcer Radomlje). Najboljši asistenti: 6 asistenc: Mitja Lotrič (Mura); 5 asistenc: Gregor Sikošek (Maribor), Ivan Božič (Celje); 4 asistence: Amar Memič (Bravo), Aldair Adulai Djalo Balde, Tomislav Tomič (oba Olimpija), Alen Jurilj (Domžale), Maks Barišič (Koper), Žiga Kous (Mura). Simonu Rožmanu na klopi vijoličastih v kratkem času ni uspelo docela uveljaviti svojega modela igre, pritiski slabih rezultatov, med katerimi velja izpostaviti poraz 3:0 v Kidričevem v 8. krogu, so ga predčasno odnesli iz zahtevne funkcije. Njegov naslednik Radovan Karanovič se je takoj »vrnil k osnovam«, čvrsti igri v obrambi. To mu je takoj prineslo odlične rezultate, saj vijoličasti pod Doma:če tekme Ferplej: 1. Domžale 18 81 2. Bravo 19 87 3. Aluminij 19 90 4. Mura 18 102 5. Kalcer Radomlje 19 127 6. CB24 Tabor Sežana 19 1SB 7. Celje 19 1S9 8. Olimpija Ljubljana 17 140 9. Koper 19 1B8 10. Maribor 19 20S njegovim vodstvom kar na devetih tekmah izmed enajstih niso prejeli zadetka! Zgornje številke potrjujejo dejstvo, da se naslovi osvajajo z obrambo. V primeru Maribora in Kopra gre zgolj za simbolični jesenski naslov, a vendarle. Koper je namreč najučinkovitejše moštvo lige, Maribora pa je pod vodstvom Karanoviča prejel daleč najmanj golov, le šest na enajstih tekmah (pod vodstvom Rožmana 15 na devetih tekmah). Da sta bili ekipi Maribora in Kopra resnično najboljši v prvem delu sezone potrjuje tudi to, da sta se znašli na vrhu lestvic glede domačih tekem in tistih v gosteh. Maribor je v Ljudskem vrtu izgubil le eno srečanje (z Muro), Kopru pa je podoben V gosteh: 1. MARIBOR 20 12 S S S0:21 S9 1. MARIBOR 10 7 2 1 1B:4 2S 1. KOPER 10 B S 1 17:9 21 2. KOPER 20 11 S 4 SS:24 S8 2. MURA 10 B S 1 1S:10 21 2. BRAVO 9 S S 1 11:4 18 3. OLIMPIJA 18 9 4 S 22:17 S1 3. KOPER 10 S 2 S 18:1S 17 3. MARIBOR 10 S 1 4 14:17 1B 4. BRAVO 20 8 B B 18:1B S0 4. OLIMPIJA 8 S 1 2 14:10 1B 4. OLIMPIJA 10 4 S S 8:7 1S 5. MURA 19 7 8 4 2B:2S 29 5. CELJE 10 4 S S 1S:11 1S 5. RADOMLJE 10 4 1 S 1S:14 1S 6. DOMŽALE 19 B S 8 24:27 2S 6. DOMŽALE 9 S S S 14:1S 12 6. TABOR 10 S 2 S 11:11 11 7. CELJE 20 B 4 10 21:2S 22 7. ALUMINIJ 10 S S 4 9:9 12 7. DOMŽALE 10 S 2 S 10:14 11 8. TABOR 20 S 4 11 19:21 19 8. BRAVO 11 S S S 7:12 12 8. MURA 9 1 S S 11:1S 8 9. ALUMINIJ 20 4 7 9 19:28 19 9. TABOR 10 2 2 B 8:10 8 9. CELJE 10 2 1 7 8:14 7 10. RADOMLJE 20 S 4 11 2S:SS 19 10. RADOMLJE 10 1 S B 10:19 B 10. ALUMINIJ 10 1 4 S 10:19 7 Rokomet • NLB liga J Evropski ritem pustil posledice... Koper - Jeruzalem Ormož 38:25 (17:17) KOPER: Jelovčan, Logar, Morato, Špruk 5, Žagar 6, Pavlovič 4, Poklar 7 (3), Konjevič 1, Moljk 2, Vujovič 1, Smolnik, Muminovič 1, Sanabor 1, Makuc 8 (2), Kete, Breznikar 2. JERUZALEM ORMOŽ: Skledar, Ba-lent, Zemljič, Mlač Černe 1, Bogadi, Savkovič, Čudič 1, Voljč, Fergola 2, Žuran 5, G. Hebar 5, M. Hebar 8 (3), Šulek 3, Pandev, Kosi, Krabonja, Čiro-vič, Škrinjar. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Koper 5 (5), Jeruzalem Ormož 5 (3). IZKLJUČITVE: Koper 8, Jeruzalem Ormož 12 minut. Rokometaši Ormoža so se za zaključek nastopov letos odpravili na najdaljše gostovanje, na Obalo. Domači Koper se je pred dvema krogoma po porazu z Mariborom razšel s trenerjem Urošem Rapotcem, od takrat dalje pa so vknjižili dve zaporedni zmagi - proti Šmartnemu in Loki. Proti Ormožu jim je uspelo dodati tretjo v nizu . Prvi del je minil v izenačeni igri, izid je bil kar 16-krat izenačen! „Začetek tekme je bil dober. Z igro v obrambi sicer ne morem biti zadovoljen, a nas je reševala dobra realizacija v napadu. Tako smo lahko držali korak z domačini," je prvi del srečanja z nekaj besedami zajel trener Ormoža Saša Prapotnik. V drugem delu so domačini prestavili v višjo prestavo in Prapotnik je bil že po nekaj minutah igre prisiljen v minuto odmora (20:17). Ni zalegla, domačini so z agresivno obrambo zaprli vse dostope do svojega gola in hitro odločili srečanje. Ormožani so v 14 minutah nadaljevanja dosegli en sam gol - delni izid je bil v tem delu 9:1 (26:18). Skupno so Štajerci v drugem delu dosegli le osem zadetkov, Primorci pa kar 21. NLBIiga REZULTATI 13. KROGA: Koper -Jeruzalem Ormož 38:25 (17:17), Gorenje Velenje - Slovenj Gradec 34:28 (15:15), Trimo Trebnje - Urban s cape Loka 21:18 (10:8), Maribor Branik -Riko Ribnica 28:20 (14:9), Dobova -Ljubljana 32:30 (18:16), Sviš Ivančna Gorica - Celje Pivovarna Laško 24:40 (13:21). Tekma Herz Šmartno - LL Grosist Slovan je bila prestavljena. l.CEUE PIVOVARNA LAŠK013 12 1 0 25 2. TRIMO TREBNJE 12 10 2 0 22 3. GORENJE VELENJE 13 8 1 4 17 4. RIKO RIBNICA 13 8 1 4 17 5. URBANSCAPE LOKA 13 8 0 5 16 6. KOPER 13 6 1 6 13 7. LL GROSIST SLOVAN 12 6 1 5 13 8. SLOVENJ GRADEC 13 5 1 7 11 9. MARIBOR BRANIK 13 5 1 7 11 10. DOBOVA 13 5 1 7 11 11. JERUZALEM ORMOŽ 12 4 2 6 10 12. SVIŠ IVANČNA GORICA 13 3 0 10 6 13. LJUBLJANA 1S 2 0 11 4 14. HERZ ŠMARTNO 12 1 0 11 2 Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Maribora so se z zadnjo serijo dobrih izidov (sedem zmag na zadnjih osmih tekmah) zavihteli na vrh lestvice. Aluminiju v tem delu ni uspelo sestaviti niti dveh zaporednih zmag. podvig uspel v gosteh (le poraz z Mariborom). Bravo je vrhunski položaj na lestvici tlakoval v uvodnih 12 krogih, ko je klonil le enkrat (s Taborom). Glede obstanka so tako varni, to pa jim daje dovolj mirnosti, da bodo nevarni vsakomur. Olimpija in Mura nista tam, kjer bi si želeli - vsaj stopničko ali dve višje. Mura ima dokaj opravičljiv razlog -naporno igranje na dveh frontah, v prvenstvu in evropski konferenčni ligi -, Olimpija pa tudi - spremembe v lastniški strukturi. Čeprav slednje ni neposredno povezano z nastopi igralcev na zelenicah, pa je imelo na razpoloženje v klubu vsekakor močan vpliv. Nižje od pričakovanj sta tudi Domžale in Celje, še posebej slednji so ob velikih vlaganjih (prihodi Begiča, Soklerja, Svetlina, Medveda .) glasno napovedovali naskok na vrh. Boju za obstanek bi se spomladi zaradi kakovosti igralskega kadra enostavno oba morala izogniti, vendar zagotovila ni . Morda še največje zagotovilo so zadnja tri moštva na lestvici, ki so glede na prikazano tam povsem zasluženo: Tabor, Aluminij in Kalcer. Radomljani so kot novinci solidno začeli, a jim je serija sedmih zaporednih porazov od 4. do 10. kroga spodre-zala krila. Podobno velja za Tabor, ki je podobno serijo doživel med 13. in 19. krogom. Aluminij se je med zadnjo trojico znašel brez kakšne dolge serije porazov, šumarjem so manjkale predvsem zmage. Prvo so proti Mariboru dosegli šele v 8. krogu, v nadaljevanju so zmogli še tri (Koper, Olimpija, Tabor), kar je najmanj izmed vseh ekip. Jože Mohorič Termini tekem reprezentance v ligi narodov Slovenska nogometna reprezentanca je na žrebu v Nyonu dobila tekmece v tretji izdaji lige narodov, to so v skupini 4 Srbija, Norveška in Švedska. Spored tekem slovenske reprezentance leta 2022 v ligi B: 1. krog: Slovenija - Švedska (2. junij) 2. krog: Srbija - Slovenija (5. junij) 3. krog: Norveška - Slovenija (9. junij) 4. krog: Slovenija - Srbija (12. junij) 5. krog: Slovenija - Norveška (24. september) 6. krog: Švedska - Slovenija (27. september) Foto: Črtomir Goznik Martin Hebar (Jeruzalem Ormož) »V drugem polčasu je prišla na plan utrujenost po napornem ritmu igranja tekem v sredo in soboto v zadnjih tednih. Plačali smo davek nastopa v evropskih tekmovanjih in igranja zaostalih tekem, ob tem zaradi poškodb nista igrala Tilen Kosi in Nik Čirovič, kar nam je manjkalo v rotaciji,« je dejal trener Ormoža in pomirjeno dodal: »Poraz nikoli ni dobrodošel, a ostajamo mirni, saj imamo na lestvici pred ogroženimi ekipami zaradi izpada šest točk prednosti.« V koprski ekipi je bil najučinkovitejši Andraž Makuc, v ormoški Martin Hebar, oba sta dosegla po osem zadetkov. Liga NLB se bo zaradi bližnjega EP na Madžarskem in Slovaškem nadaljevala februarja prihodnje leto. JM 14 Štajerski Šport torek • 21. decembra 2021 Rokomet • 1. A SRL (ž) Z isto postavo vseh 60 minut ni šlo... Tajda Tripkovič, ŽRK Ptuj: »V prvem polčasu nismo prikazale naše prave igre, v drugem pa je bilo veliko bolje. Ne samo, da smo na igrišču dale od sebe 100 %, tudi kaj več od tega smo morale prikazati ob lovljenju šestih golov zaostanka. Uspelo nam je uloviti priključek in celo povesti, a nam je na koncu zmanjkalo moči in tudi kanček športne sreče.« Minea Kolenko, ŽRK Ptuj: »Kljub zaostanku ob polčasu smo vedele, da se ne smemo predati in da se moramo boriti do konca. Za to smo bile nagrajene z izenačenjem in vodstvom, a je manjkala kakšna igralka v rotaciji, da bi se lahko vsaj za trenutek spočile. Na koncu si lahko pogledamo v oči, prikazale smo pravo borbenost. Gostjam čestitam za zmago.« Boštjan Kogovšek, trener Litije: »Z ekipo Ptuja imamo že po tradiciji napete dvoboje, zato smo bili pripravljeni na vse. Po dobrem prvem polčasu smo se v drugem delu sami spravili v težavno situacijo in zapravili občutno prednost. Na koncu smo lahko zelo veseli, da nam je uspelo zmagati - priznam, tudi s pomočjo sreče.« Matej Bračič, trener ŽRK Ptuj: »Že celotno sezono igramo z majhnim številom igralk, tokrat se je to najbolj pokazalo prav v končnici. Lovljenje zaostanka je bilo uspešno, a obenem zelo naporno, zato je zmanjkalo moči za zaključek. Igralkam čestitam za drugi polčas, ko so izpolnile vse naloge, na čelu z odlično Tajdo v golu. Če bi imela dekleta še toliko moči, da bi izpeljale nekaj polprotinapadov - gostje so jih -, potem bi lahko tudi zmagali.« Foto: Črtomir Goznik Ptujske rokometašice (v modrih dresih) so na parketu dvorane Ljudski vrt pustile zadnje atome moči. Ptuj - Litija 23:24 (11:16) ŽRK PTUJ: T. Tripkovič, Korpar; Kolenko 11(3), Luknjar 5, Puž 3, Krasnič 2, Bedrač 1, Planine 1, Wud-ler. Trener: Matej Bračič. SEDEMMETROVKE: Ptuj 4/3; Litija 7/5. IZKLJUČITVE: Ptuj 10 minut; Litija 8 minut. Z zaostalo tekmo 9. kroga se je za ptujsko žensko rokometno vrsto zaključilo tekmovalno leto 2021. Na žalost s porazom, lahko pa bi se razpletlo tudi drugače ... Domači trener Matej Bračič je imel na voljo le devet igralk, z izjemo kratke vratarske zamenjave Tripko-vič-Korpar pa je vse breme nosila začetna sedmeriea. Ta je slabo začela tekmo in gostje so v 8. minuti poved-le 1:5. Litijanke so prednost z nekaj 1. A SRL (ž) 1. KRIM MERCATOR 8 8 0 0 16 2. MLINOTEST AJDOVŠČINA 10 7 2 1 16 3. Z'DEZELE 9 7 1 1 15 4. KRKA 8 5 1 2 11 5. ZAGORJE 9 3 1 5 7 6. LITIJA 7 3 0 4 6 7. ZELENE DOLINE ZALEC 9 2 2 5 6 8. VELENJE 9 2 0 7 4 9. TRGO ABC IZOLA 10 2 0 8 4 10. PTUJ 9 1 1 7 3 Velika Nedelja - Nova Gorica 31:16 (17:8) VELIKA NEDELJA: Mesarec (13 obramb), Firšt-Šeruga (1 obramba); Pungartnik 7(3), Borko 6, Kovačec 4, Niedorfer 3, Munda 3, Kosi 2(1), Toplak 2, Zorec 1, Sovič 1, Kralj 1, Savko-vič 1, Torič. Trener: Uroš Krstič. SEDEMMETROVKE: Velika Nedelja 5/5, Nova Gorica 4/3. IZKLJUČITVE: Velika Nedelja 8 minut; Nova Gorica 24 minut. RDEČI KARTON: Gašper Pungar-tnik (Velika Nedelja, 53.) V derbiju ekip iz zgornjega dela lestvice so v Veliki Nedelji domačini gostili ekipo iz Nove Gorice. Cilj domače zasedbe je bil jasen: nadaljevati serijo zmag, ki so jo nedavno začinili s pokalno zmago proti NLB-ligašu iz Šmartnega. Gostom je korak z domačini uspelo držati le do 17. minute, ko je na semaforju pisalo 7:5. V naslednjih desetih minutah so varovanci nihanji uspešno držale v svojih rokah, ob polčasu je znašala pet golov. »Na začetku tekme smo zastrelja-le veliko čistih strelov, nekaj nam jih je ubranila tudi njihova vratarka. Ob polčasu smo se dogovorile za drugačen pristop,« je povedala Minea Kolenko. trenerja Uroša Krstiča domala odločili tekmo, saj so z delnim izidom 8:1 ušli na varno prednost (15:6). Z odlično igro v obrambi so povsem onemogočili gostujoče igralce, ki niso našli ustreznih rešitev v napadu. Drugi del je minil v podobni premoči domačinov, ki niso popuščali vse do konca tekme. Tako so v zadnjih 12 minutah prejeli le en sam gol ... Goričani so na celotni tekmi zmogli zabiti 16 golov, toliko so jih domačini zbrali že v prvem polčasu. Med strelce se je pri Veliki Nedelji vpisalo 11 igralcev. 2. SRL (m) 1. VELIKA NEDELJA 10 10 0 0 20 2. AJDOVŠČINA 10 7 1 2 15 3. KOČEVJE 8 5 1 2 11 4, NOVA GORICA 10 5 1 4 11 5. JADRAN HRPELJE - KOZINA 9 4 1 4 9 6. KRONOS 10 3 0 7 6 7. POMURJE 11 2 1 8 5 8. ARCONT RADGONA 7 2 0 5 4 9. DRAVA PTUJ 9 1 1 7 3 V drugem delu so gostje do 40. minute uspele vzdrževati prednost šestih golov (14:20), nato pa se jim je povsem ustavilo. V prvi vrsti je za to poskrbela gibljiva in agresivna obramba Ptuja, z nekaj zaporednimi izjemnimi obrambami pa je svoj delež dodala tudi vratarka Tajda Tripko- Nedeljčani so tako prvi del sezone 2021/22 končali kot neporaženi v vseh tekmovanjih: zmage so dosegli na vseh 11 uradnih tekmah (10 v prvenstvu in eno v pokalu). Remi na derbiju začelja: Pomurje - Drava 25:25 (11:10) DRAVA: Škorc (15 obramb), Rkman; Vasič-Krajnc 9(6), Pogelšek 4, Žuran 3, Letonja 3, Bezjak 3, Čuš 2, Geč 1, Bukvič. Trener: Mitja Žuran. IZKLJUČITVE: Pomurje 4/1; Drava 6/6. SEDEMMETROVKE: Pomurje 4. minuta; Drava 12 minut. V Murski Soboti je potekal der-bi začelja 2. lige, zaznamoval ga je tudi trenerski dvoboj Alan Potoč-njak-Mitja Žuran. Gostje so bili opogumljeni z dobrim pokalnim nastopom, kjer so v 1/16 finala izločili 1. B-ligaša Rudar. Bolje so tekmo odprli domačini, ki so v 9. minuti vodili 6:2. Dravaši so nato vendarle ujeli ritem in povedli 9:10 v 24. minuti. Rezultat polčasa je bil postavljen že v 26. minuti, zaključek je minil v obrambah vratarjev na obeh straneh. Drugi polčas se je začel v stilu prvega, Prekmurci so povedli 16:12. Ptujska zasedba se je znova podala v lov, priključek z domačini so ujeli v 48. minuti pri izidu 20:20. Po številnih izenačenjih so domačini v zadnji dve minuti srečanja prišli z dvema goloma prednosti (25:23). Tjan Vasic Krajnc (najboljši strelec tekme, nezgrešljiv iz 7-metrovk) in Nejc Geč (edini gol na tekmi) sta izid v 59. minuti poravnala, nato pa je sledila infarktna končnica, v kateri sta imeli obe ekipi na voljo napad za zmago. Oba sta se končala neuspešno ... »V naši igri se pojavljajo prevelika nihanja, prostop igralcev je v določenih tekmah kar je nedvomno posledica mladosti igralcev. Remi je na koncu morda celo najpravičnejši rezultat tega izenačenega srečanja,« je dejal trener Drave Mitja Žuran. JM vič. Ptujčanke so z delnim izidom 8:0 prišle do vodstva 22:20! »V modernem rokometu ima vratar pomembno vlogo v ekipi, z nekaj obrambami lahko dvigne svojo ekipo. Meni je s pomočjo soigralk Škofljica Pekarna Pečjak - Moškanjci-Gorišnica 26:25 (13:15) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ranfl; Brodnjak; Šandor 6(3), Tement 4, Hrupič 4, Krasnič 4(1), Zupanič 3, Maroh 2, T. Bedrač 1, N. Bedrač 1, Lo-renčič, Ozmec, Leben. Trener: Siniša Radujkovič. SEDEMMETROVKE: Škofljica 9/6; Moškanjci-Gorišnica 4/4. IZKLJUČITVE: Škofljica 8 minut; Moškanjci-Gorišnica 18 minut. V bližini Ljubljane, v Škofljici, je potekala ena od bolj zanimivih in izenačenih tekem 13. kroga v 1. B-ligi. Domača ekipa in Gorišničani sta soseda na lestvici, z morebitno zmago bi se lahko Štajerci močno približali tokratnim gostiteljem in s tem zgornjemu delu lestvice. Tekma se je začela po pričakovanjih; do 23. minute in izida 9:9 je bil rezultat devetkrat poravnan. Kan- in njihove igre v obrambi to uspelo, energijo smo si kar izmenjevale -one meni, jaz njim,« je dejal Tajda, ki je v tem obdobju ubranila tudi dve zaporedni sedemmetrovki. V 52. minuti so gostje prekinile 12-minutni strelski post in začela se je izjemno napeta in dramatična končnica. Domačinke so zadnjič na tekmi povedle v 55. minuti, ko je Minea Ko-lenko s svojim 11. golom na tekmi svojo ekipo povedla v vodstvo 23:22. V zaključku je njej in tudi vsem soigralkam zmanjkalo moči, gostje pa so z najbolj- ček več so v zaključku prvega polčasa pokazali varovanci trenerja Siniša Radujkoviča in si priigrali dva gola prednosti. V rahlem vodstvu so Gorišničani ostali do 38. minute (16:18), nato pa so z delnim izidom 3:0 do minimalne prednosti prišli domačini (19:18). Od tega trenutka dalje Gorišničani niso več vodili, a so ohranjali stalni priključek z domačo vrsto. V zadnjih pet minut srečanja sta ekipi vstopili poravnani (23:23), ob izključitvah Hrupiča in Šandorja pa so gostje do konca tekme igrali iz igralcem manj (tudi sicer so imeli veliko več izključitev gostje). Zadnjo minuto so z golom prednosti začeli domačini, Nino Bedrač pa je s svojim edinim golom na tekmi izenačil na 25:25. V minuti odmora so domačini skovali načrt za zaključni napad, ki ga je na veselje domačinov in žalost gostov uspešno zaključil Matija Gliha - 26:25. Gorišničani imajo odigrane tri tekme manj od večine ekip, v letu 2022 šo sedmerico zadele dvakrat - 23:24. V zadnjih sekundah se je za domače moštvo po obrambi Tajde pokazal žarek upanja za izenačenje, a je gostjam uspelo zaustaviti njihov protinapad. Tekma je potekala v dobrem navijaškem vzdušju, čeprav sta skozi celotno tekmo obe ekipi in gledalce na tribuni s svojimi nekonsistentnimi odločitvami razburjala sodnika Izidor Hotko in Tomaž Miklavčič, ki sta se v določenih obdobjih kar »izgubljala«. Škoda . Jože Mohorič 1. B SRL (m) 1. KRŠKO 11 11 0 0 22 2. IZOLA 12 10 0 2 20 3. KRKA 10 8 0 2 16 4. ŠKOFLJICA PEČJAK 12 7 2 3 16 5. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 9 5 1 3 11 6. DOL TKI HRASTNIK 12 5 1 6 11 7. GROSUPLJE 12 5 1 6 11 8. SEVNICA 9 4 1 4 9 9. RADOVLJICA 12 4 1 7 9 10. MOKERC - KIG 10 3 2 5 8 11. RUDAR 11 2 0 9 4 12. ČRNOMELJ 10 1 0 9 2 13. alples Železniki 10 0 1 9 1 jih čakajo zaostali obračuni s Krškim (21. 1.), Mokerc-Kigom (29. 1.) in Krko (datum še ni določen). Nejc Šandor, kapetan Moškanjci--Gorišnice: »V tekmo smo šli neobremenjeni, z veliko mero samozavesti, a tudi s spoštovanjem do tekmecev. Solidno smo odigrali v obrambi, v napadu pa se nam je pripetilo preveč tehničnih napak, kar je na koncu botrovalo porazu. Koledarsko leto smo tako na žalost zaključili s porazom. Kljub temu smo prvi del sezone zaključili na visokem 5. mestu, čeprav imamo tri tekme manj od Škofljice, ki je mesto pred nami. Sedaj odhajamo na zaslužen odmor, že sedaj pa se veselimo januarskega nadaljevanja prvenstva.« JM Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Velike Nedelje so bili v derbiju kroga izjemno suvereni in so visoko ugnali Goričane. Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž) Kakovost na strani Benedikta Benedikt - ŽOK G.S.V. Ptuj 3:1 (19, 18, -21, 22) ŽOK PTUJ: Tomanič, Hren, Horvat, Hentak, Dežman, Mlakar, Čabrian, Koren. Trenerka: Svetlana Oletič. Ekipi Ptuja in Benedikta se zelo dobro poznata, saj sta v zadnjem letu odigrali kar nekaj prijateljskih tekem. Tokratne gostiteljice imajo v tej sezoni vzhodne tretje lige nekoliko izkušenejšo in kakovostnejšo ekipo, kar kaže tudi pozicija na lestvici. Ti kazalniki so dajali prednost odboj-karicam Benedikta, ki so dobile bolj izenačeno tekmo, kot kaže končni rezultat 3:1. Ptujčanke so se z nepopolno postavo dobro upirale, s klopi pa jih je zaradi odsotnosti trenerke Marijane Horvat tokrat vodila Svet-lana Oletič. Po dolgem času sta se v ptujsko postavo vrnili blokerki Katja Čabrian in Vita Koren, ki sta najboljši igralki ekipe na tej igralni poziciji. Obe sta odigrali dobro tekmo, kar velja tudi za ostale odbojkarice, ki pa so za še bolj izenačeno tekmo naredile preveč napak pri začetnih udarcih. Servis je odločil enakovredno tekmo, v kateri sta obe ekipi igrali na solidnem nivoju, saj v igri nista naredili veliko napak. Kakšno več so naredile mlade Ptujčanke, kar je botrovalo osvojitvi uvodnih dveh nizov domačih odbojkaric. V tretjem nizu je Svetlana Oletič nekoliko spremenila zasedbo, medtem ko so v domači ekipi dobile priložnost za igro nekatere mlajše odbojkarice. To so Ptujčanke izko- 3. DOL - vzhod (ž) 1. SLOVENSKA BISTRICA 9 9 0 27:7 25 2. ČRNA 9 7 2 24:6 22 3. SVOLLEY 9 7 2 22:9 21 4. BENEDIKT 9 7 2 22:10 20 5. CELJE 9 5 4 18:17 14 6. ZOK G.S.V. PTUJ 9 4 5 16:18 13 7. ZOK LJUTOMER II 9 3 6 12:18 10 8. UNIFOREST PREBOLD 9 2 7 10:22 7 9. DRAVOGRAD 9 1 8 6:24 3 10. MEZICA 9 0 9 1:27 0 ristile, ob tem so v tem delu bolje servirale in igrale v napadu. Tako so si priigrale dovolj prednosti, da jih v končnici tudi prva postava Benedikta ni mogla ujeti. Ta prva postava je ostala nato na parketu do konca tekme in je po dobri predstavi obeh ekip s kančkom sreče v odločilnih trenutkih dobila četrti niz. S tekmo v Benediktu je ŽOK G.S.V. Ptuj končal prvi del tekmovanja v 3. ligi vzhod. Prvenstvo se bo nadaljevalo 22. januarja prihodnje leto, ko bodo ekipe odigrale še po devet tekem. Oceno prvega dela sezone je podala trenerka Marijana Horvat: »V novo tekmovalno sezono smo vstopile z zelo mlado ekipo, večina še ni veliko igrala na članskem nivoju. Zaradi tega v klubu nismo točno vedeli, kako se bodo igralke odzvale na tekmah. Tako si za ta prvi del nismo postavili prevelikih ciljev, ampak smo si želeli uvrstitev okrog 5. mesta. Sedanje 6. mesto je blizu temu, kar smo si v klubu želeli. V drugem delu lahko pričakujem še večji napredek naših igralk in tudi kakšno dodatno zmago. Na koncu bi pohvalila igralke, ki so se v težkih razmerah to jesen zelo trudile na treningih in tekmah.« David Breznik Rokomet • 2. SRL (m) Rokomet • 1. B SRL (m) Odločitev v zadnji minuti V prvem polčasu dosegli več ni bila po željah Štajercev zadetkov kot tekmeci na celi tekmi torek • 21. decembra 2021 Sport Štajerski 15 Padalstvo • Skoki na cilj Šolski šport • Nogomet, dekleta Balta in Kostanjevec tekmovala na svetovnem vojaškem prvenstvu Na finalu minimalne razlike Doha je gostila svetovno vojaško padalsko prvenstvo, na katerem so se reprezentance in posamezniki merili v figurativnih skokih, skupinskih figurativnih skokih in skokih na cilj. V slednjih so tekmovali tudi predstavniki Slovenske vojske oziroma slovenska reprezentanca, ki je tokrat na odlično organizacijsko izvedenem prvenstvu v Katarju tekmovala v postavi Peter Balta, Borut Erjavec, Matej Kostanjevec, Uroš Grilc in Matej Bečan. Pred odhodom so se slovenski padalci pripravljali v Lescah in so tokrat na tekmovanju sodelovali z nekoliko pomlajeno ekipo. Med peterico sta bila novinca Kostanjevec in Grilc, ki sta dobro opravila s svojima krstnima nastopoma na tako velikem tekmovanju. Soliden je bil tudi vodilni član naše ekipe Balta, ki je po posameznem skoku zbral približno po centimeter in pol kazni. Najboljši v slovenski reprezentanci je bil tokrat izkušeni Borut Erjavec, saj je skupno zbral šest kazenskih centimetrov, kar ga je uvrstilo tudi med najboljše posameznike. Med ekipami je šlo na prvenstvu tokrat najboljše Nemcem, ki so nekoliko presenetljivo, vendar popolnoma zasluženo postali svetovni vojaški prvaki. Slovenci so v prvih treh serijah slabše začeli prvenstvo, nato pa so iz skoka v skok oz. iz serije v serijo skakali bolje, kar jim je na koncu prineslo 6. mesto. Gre za Rezultati, ekipno: 1. Nemčija 28 cm 2. Belorusija 32 cm 3. Rusija 32 cm 6. Slovenija 43 cm Posamezno: 1. Robin Griesheimer (Nemčija) 4 cm 2. Mathieu Guinde (Francija) 5 cm 3. Stefan Wiesner (Nemčija) 5 cm 45. Peter Balta (Slovenija) 14 cm 51. Matej Kostanjevec (Slovenija) 15 cm Dekliška ekipa OŠ Juršinci je osvojila naslov medobčinske prvakinje v nogometu. Foto: Črtomir Goznik Konec novembra se je v organizaciji Zavoda za šport Ptuj in izvedbi posameznih šol začelo medobčinsko tekmovanje v nogometu za dekleta letnika 2007 in mlajše. Šest ekip je bilo v predtekmovanju razdeljenih v dve skupini, tekme so bile odigrane v dvoranah OŠ Juršinci in Ljudski vrt. Po dve najboljši iz vsake skupine sta se uvrstili na finalni turnir, ki je bil odigran v Juršincih. Zaključni turnir v začetku decembra je bil zelo zanimiv in izenačen, domala vse ekipe so se enakovredno Slovenska padalska ekipa dober rezultat v močni konkurenci tridesetih vojaških padalskih reprezentance. Tekmovalci so nastopali v močnem vetru in gostem zraku, kar je značilno za arabski svet. Na takšne specifične pogoje se morajo padalci najprej privaditi, zato se v njih najbolj »lovijo« manj izkušeni padalci. Ob vremenu je tokrat tekmovalcem nagajala še tehnika, saj je elektronika marsikateremu tekmovalcu napačno pokazala rezultat ... Slovenija je s šestim mestom izvlekla veliko, gre za dober rezultat. Pri njem sta kot člana vojaške reprezentance sodelovala tudi dva člana Aerokluba Ptuj Peter Balta in Matej Kostanjevec. Za slednjega je bil to prvi nastop na tako velikem tekmovanju, na katerem je nastopil v najboljših okvirih in bo v prihodnjih letih najverjetneje postal standardni član reprezentance. Že vrsto let je član slovenske vojaške padalske reprezentance Peter Balta, ki ni bil najbolj zadovoljen s svojim osebnim nastopom, saj je ciljal na stopničke ali vsaj na mesta v deseterici. Je pa odličen ptujski padalec prispeval velik delež h končnemu šestemu mestu reprezentance in s tem deležem v Katarju je bil Balta zadovoljen. David Breznik Drugo mesto so zasedle igralke OŠ Markovci. Foto: Črtomir Goznik borile za naslov medobčinske prvakinje. To potrjuje tudi dejstvo, da se ob dveh remijih nobena tekma ni končala z večjo razliko od enega gola. Najdaljši konec so na koncu potegnile domačinke, ki so dvakrat zmagale in enkrat remizirale. Rezultati, predtekmovanje: skupina A (ŠD Juršinci): Juršinci -Hajdina 2:0, Hajdina - Dornava 2:0, Dornava-Juršinci 1:0; skupina B (ŠD Ljudski vrt): Ljudski vrt - Markovci 1:0, Markovci - Cir-kuIane-Zavrč 6:0, Cirkulane-Zavrč -Ljudski vrt 0:4; finale (ŠD Juršinci): Juršinci - Hajdina 2:2, Markovci - Ljudski vrt 1:0, Hajdina - Ljudski vrt 1:2, Juršinci -Markovci 1:0, Markovci - Hajdina 0:0, Ljudski vrt - Juršinci 1:2. Končni vrstni red: 1. OŠ Juršinci 7 točk 2. OŠ Markovci 4 točke 3. OŠ Ljudski vrt 3 točke 4. OŠ Hajdina 2 točki 5. OŠ Dornava 6. OŠ Cirkulane-Zavrč UR Odgovorni urednik Ekipe Goran Obrez ob izidu posebne izdaje, posvečene 30 letom Slovenije, slovenskega športa in Ekipe Slovenci smo idealni za šport, ta dokument pa je poklon temu Od kod ideja združiti 30 let Slovenije in 30 let Ekipe v taki priložnostni ediciji? G. Obrez: „Ideja se je ponujala sama od sebe, treba ji je bilo le prisluhniti in zadevo izpeljati. Ves čas smo vedeli, da naš 30. rojstni dan sovpada z rojstvom samostojne Slovenije, in ves čas smo vedeli, da je treba narediti nekaj posebnega. Ideja je bila tudi širša, a saj vemo, v kakšnih časih živimo in kaj trenutno ni izvedljivo. Čakali smo do zadnjega, na koncu pa sprejeli odločitev, da bo ostalo pri posebni izdaji, pri slavnostni številki, ki pa je zagotovo na čudovit način zajela dogodke in osebe tega samostojnega in hkrati tudi našega obdobja. Ob vseh športnih uspehih bi verjetno morali zajeti še več posameznikov, zagotovo smo pri selekciji komu neizbežno naredili krivico. A simbolično smo se odločili za 30 intervjujev, treba je bilo narediti izbor, temu pa smo za povrh, 'za dobro vago' dodali pet portretov, da bi vendarle zajeli še kakšno ime več. Edicija ima zgodovinsko vrednost, je pravcati dokument, ki prihaja kot poklon vsemu, kar je in kar pomeni slovenski šport." Vse skupaj za resnično simbolično ceno. G. Obrez: „Ekipa je darilo športu - to je naš slogan že vrsto let in tega se držimo. Slabih pet evrov za 230 strani najbolj kakovostnega tiska ter z urami in urami branja ... Naša želja je biti ljudski, biti dostopen, tudi s pomočjo naših partner- Goran Obrez jev in oglaševalcev, ki so znali prisluhniti projektu." Identiteta samostojne Slovenije je šla ves čas z roko v roki s slovensko športno identiteto - kakšno vlogo pa je pri tem odigrala Ekipa? G. Obrez: „Drznem si verjeti, da izjemno. Praktično ves ta čas imeti športni dnevnik na trgu, ki je več desetkrat manjši od trgov, ki športnih dnevnikov nimajo - na primer športni velesili Nemčija in Anglija -, je izjemen dosežek. Že samo po sebi je to uspeh, dodatno vlogo Ekipe pa vidim ravno pri pluralnosti slovenskega športa, ki je na tako majhnem prostoru in s tako malo ljudmi svetovni fenomen. Pa še nekaj je - ko se je Slovenija osamosvojila, je dobila svoje lige, svoja tekmovanja, svoje reprezentance, svoja mesta v evropskih pokalih. In potrebovala je tudi svoj športni glas, kar ji je Ekipa takoj dala in zaradi česar je njen pomen velikanski. Tudi zato, ker so vsi ti športniki potrebovali neko stalno izložbo, ki jim je pomagala do sredstev, do pogojev za delo in tako naprej. To je bila osnova, preden sploh pridemo do dejstva, da je Ekipa vedno znala ustvarjati evforijo, ustaviti kakšno lumparijo in nasploh vedno biti tu. V dobrem in v slabem ter za vse." Verjetno je vprašanje podobno, kot da bi človek moral izbirati med svojimi otroki, a vendarle: kateri od mnogih športnih uspehov se vam je najbolj vtisnil v spomin ali vam pomeni največ? G. Obrez: „Tega je bilo grozno oziroma - bolj primerna beseda -čudovito veliko. Verjetno bi si vsak novinar Ekipe izbral svoj dogodek, svojo zgodbo v odvisnosti od tega, kdaj je prišel, kaj je bolj natančno spremljal, kje in s kom je bil v živo zraven. Zame je najbolj evforičen trenutek slovenskega športa bil Kijev in uvrstitev slovenske nogometne reprezentance na prvo veliko tekmovanje. Ta energija, ki se je tam sprostila zaradi te nenadnosti, nepričakovanosti, evforičnosti - je zame brez primere. Pomislite, še ene kvalifikacije pred tem smo imeli eno točko in je bil nogomet povsem brez pomena. Nato pa uvrstitev na evropsko prvenstvo po tistem norem obdobju čarobnosti Bežigrada. To je bila neverjetna kemija nekega moštva, ki je potem za nameček premagalo takrat res zvezdniško Ukrajino v dodatnih kvalifikacijah in poskrbela za vso tisto simboliko dogodkov na meji verjetnega, za vse tiste solze." Bi rekli, da gre ta moment onkraj nogometa? Da je večji od nogometa in da je celotnemu slovenskemu športu odprl vrata s filozofijo 'vse je mogoče, vse se da, če se hoče'? G. Obrez: „Brez kančka dvoma je bil to moment, ki je vplival na celoten slovenski šport in je v tem pogledu zelo zelo živ še dandanes. Če kje, potem smo tam vsem našim značilnostim, ki smo jih že imeli, dodali zmagovalno miselnost in prepričanje, da smo s pravim pristopom, s pravim razdajanjem, s pravim duhom sposobni čisto vsega. Od tedaj se nam ni treba - in se tudi ne! - zadovoljiti z ničimer manjšim od največjega, tudi če realnost morda narekuje drugače in tudi če so kakšni dosežki na meji čudeža. Zato hočemo uvrstitve nogometašev na veliko tekmovanje, zato hočemo kolajne in marsikakšen uspeh izhaja iz vsega tega." OB JUBILEJU VSEH NASiiM DARILO ZANJO, ZANJ, ZA VSE7[ PREDV9EM PA DARILO 9PORTU iViiHBD sloVENSKEGA športa Foto: arhiv ZGODOVINSKA IN EDINSTVENA POSEBNA IZDAJA EKIPE 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 21. decembra 2021 www.embalaznina.si 01/588 08 58 p p p I l/p I RECIKEL JE NAJVEČJA DRUŽBA ZA RAVNJANJE Z ODPADNO EMBALAŽO. Z ZBIRANJEM IN PRAVILNIM LOČEVANJEM IALL I |\LL USMERJAMO TOK ODPADKOV, DA PONOVNO ZAŽIVIJO V NOVIH IZDELKIH. SKUPAJ Z VAMI SKRBIMO ZA ČISTO OKOLJE! imate podjetje in je VAŠ IZDELEK VI...... ^ Vsako podjetje finančno odgovarja za embalažo, dano . na trg RS. Kontaktirajte podjetje RECIKEL in z našo pomočjo izpolnite obveznosti, ki vam jih nalaga zakonodaja. v L' <2> Z vsako tono reciklirane odpadne kartonske ■ embalaže prihranimo 17 dreves. M Recikliramo plastično embalažo in 41 -__* . poskrbimo za to, da se pri proizvodnji izdelkov iz reciklirane plastike porabi 87 % manj energije kot pri proizvodnji nove plastike. Z vsakim kilogramom reciklirane odpadne steklene embalaže smo zmanjšali potrebo po ekstrakciji ' 1,2 kilograma novih surovin za stekleno embalažo. Skupaj z nami poskrbite za čisto okolje in zeleno družbo! torek • 21. decembra 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Gorišnica • Jutranje telovadke krepijo telo in duha »Dan je takoj drugačen« Zagotovo ste jih že opazili. Skupino gospa v zrelih letih v značilnih oranžnih majicah oz. anorakih, ki vsako jutro, ne glede na vreme in letni čas, na ploščadi nasproti Občine Gorišnica vneto telovadijo. Že dobra štiri leta se vsako jutro zberejo ob osmih, izjema so le nedelje in prazniki. Telovadijo v centru mesta, poleti v hladni senci nekdanjega stadiona, večji del leta pa na ploščadi nasproti občine, ne glede na to, ali pada dež ali sije sonce. Gorišniško skupino »vodi« Slavi-ca Rozman. Kot pove skupina prijetnih žensk, niti nimajo vodje. Gibe vedo že na pamet. Nekateri gibi so zahtevnejši, drugi manj, a prav vse jih zmorejo. »Približno devet se nas vsak dan redno zbere. Ob izvajanju vaj še poklepetamo, se nasme-jemo, skratka, lepo se imamo in nekaj naredimo za svoje telo. Razgibamo se praktično od glave do stopal, vadba poteka približno pol ure,« nam pove Rozmanova. »Čisto drugačen si, razgiban, manj je bolečin, bolj si pozitiven. Dan je takoj drugačen,« pristavi ena izmed stalnih udeleženk in nadaljuje: »Včasih se tako zaklepetamo, da kakšno Jutranjih telouadk ne ustavi niti slabo vreme. vajo večkrat ponovimo.« Rekreativke pa so v tem času postale tudi dobre prijateljice. »Še imamo kaj v skupnem fondu?« se glasi vprašanje gospe, ki zraven telovadi. »Imamo ja. Gre za fond za skupne kave, ki si jih privoščimo, ko ima katera izmed nas rojstni dan. Tudi z rožico se obdarimo,« nam pojasni Rozmanova. Kot pravi, se skupine rekreativcev zbirajo tudi po ostalih vaseh občine. Dragih športnih oblačil in rekvizitov ne potrebujejo, zadostuje dobra volja s ciljem ohraniti vitalnost in dobro počutje: »Seveda sprejemamo nove člane. Vabimo vse, ki so zainteresirani, da se nam kadarkoli pridružijo.« Morda pa je tudi kaj na tem, da je kar petim od devetih stalnih udeleženk ime Slavica, se še pošalijo: »Lahko bi ustanovile gorišniški klub Slavic.« Monika Horvat Podravje • Lani prvič po sedmih letih upad prihodkov Bo letošnji december boljši za trgovce in hotelirje? Zadnji mesec v letu si trgovci, pa tudi gostinci manejo roke zaradi povečane potrošnje. Kakšen bo letošnji december zaradi epidemije, bo pokazal čas. Kar se tiče gostincev, gre že sedaj sklepati, da jim bo zopet trda predla. Lanski december je bil v marsičem drugačen od običajnih. Omejitve in zaprtje nekaterih dejavnosti zaradi epidemije so se poznale pri potrošnji, ugotavljajo na državnem statističnem uradu. Čeprav so trgovci zabeležili večjo prodajo kot v drugih mesecih v letu - prihodki v trgovini na drobno so bili za 9 % višji od povprečnega mesečnega prihodka v letu, je ta bila nižja kot v decembru 2019 (za 8,3 %). Nekoliko višji prihodek je bil le v trgovini z živili, v vseh preostalih večjih dejavnostih trgovine pa nižji. »Prihodek v trgovini z izdelki za prostočasne dejavnosti ter prihodek v trgovini s tekstilom in obutvijo v decembru 2020 sta bila najnižja decembrska prihodka v zadnjih desetih letih! Upad prihodka v trgovini s tekstilom in obutvijo glede na december 2019 je bil v Sloveniji celo največji med članicami EU. Prihodki v trgovini s pohištvom v decembru 2020 so bili najnižji v zadnjih desetih letih, v trgovini z elektronskimi in gospo- dinjskimi napravami pa najnižji v zadnjih petih letih,« so povedali na Sursu. Na drugi strani je upadel tudi uvoz večine proizvodov, povezanih z obdarovanji in praznovanji, razen penečih vin in viskija. V zadnjih letih cveti prodaja preko spleta in pošte, ki se je v kovidnem letu 2020 še pospešila: »Prihodek v tej dejavnosti je bil v decembru 2020 za 77,7 % višji kot v decembru 2019, pri čemer pa moramo upoštevati, da se ta podatek nanaša samo na prodajo podjetij, registriranih v dejavnosti spletne prodaje, ne na celotno spletno prodajo.« Posledično je višje prihodke zabeležila tudi poštna in kurirska dejavnost, kjer so se prihodki v primerjavi z decembrom 2019 dvignili za 26 %. Izjemen upad nočitev in gostinskih storitev Manj vesel pa je bil december za hotelirje in druge ponudnike name- stitvenih kapacitet. Medtem ko so ti običajno zaradi javnih dogodkov na prostem in ogleda praznične razsvetljave zabeležili tudi več domačih turistov z vsaj eno prenočitvijo, lani zaradi zaprtja dela gospodarstva in predvsem omejitve gibanja na občine ni bilo tako. »V Ljubljani je bilo za 81,1 % nižje od mesečnega povprečja v 2020, v Mariboru pa za 89,9 %. V primerjavi z decembrom Foto: Bobo/M24 2019 je bilo v Ljubljani nižje za 92,2 %, v Mariboru pa za 94,5 %,« še kažejo številke. To se je poznalo tudi pri gostincih. Medtem ko je bil prihodek v dejavnosti strežbe jedi in pijač v pretekih dvajsetih decembrih vsakokrat višji od povprečnega mesečnega prihodka v istem letu, je bil lani za 57 % nižji, v primerjavi z decembrom 2019 pa za kar 73,6 %. MH Lovrenc na Dr. polju • Adventni venček V pričakovanju praznikov Člani Kulturnega društva (KD) Lovrenc na Dravskem polju so krožišče sredi vasi okrasili z adventnim venčkom in vsako adventno nedeljo prižgali po eno svečko. „Leto je naokrog, znova smo vstopili v adventni čas. Tradicionalno se v tem času po cerkvenih običajih izdela adventni venec, ki je priprava na božič, simbolizira pa upanje, mir, pričakovanje in ljubezen. Člani kreativnih delavnic KD smo letos tretje leto zapored v krožišču okrog farnega zavetnika sv. Lovrenca naredili velik adventni venec, ki ga krasijo svečke, pentlje in veliko drobnih lučk. Organizacijo in sam potek dela nam je oteževalo slabo vreme, upoštevati smo morali tudi aktualne epidemiološke ukrepe. Z dobro voljo, vztrajnostjo in iznajdljivostjo nam je zadano uspelo narediti, ob delu so se nam že porajale ideje za izdelavo adventnega venca v prihodnjem letu," je povedala predsednica KD Metka Kouter. m . H ■ Foto: KD Lovrenc na Dr. polju Slovenija • Okrogla miza o varčevanju Premalo varčujemo za starost Trenutni pokojninski sistem je nevzdržen, zato so nujno potrebne spremembe na več področjih. Najpomembneje je, da spremenimo miselnost, saj se mora vsak posameznik zavedati, da se mu bo standard po upokojitvi, če ne bo dodatno var-čeval za starost, močno znižal, je bil glavni poudarek okrogle mize Učinkovito varčevanje za starost. Do leta 2060 bo 31 % prebivalstva starejšega od 65 let, delež delov-noaktivnega prebivalstva pa se bo znižal s trenutnih 60 na 51 %. Gre za tektonske premike, ki bodo povzročili močan pritisk na pokojninsko blagajno in celotno državo, je dejal član katedre za denar in finance na ljubljanski ekonomski fakulteti Aleš Berk Skok. Javnofinančni izdatki za pokojnine, izraženi v delu bruto domačega proizvoda (BDP), bodo leta 2026 znašali skoraj 24 % BDP, kar je precej več od 17,8 %, kot so znašali lani, je na okrogli mizi dejal član Katedre za denar in finance na ljubljanski ekonomski fakulteti Aleš Berk Skok. »Študija med drugim tudi kaže, da Slovenija na področju dodatnega pokojninskega varčevanja močno zaostaja za drugimi državami, tudi npr. za sosednjo Hrvaško,« je poudaril Berk Skok, ki je tudi soavtor študije. Foto: Dreamstime/M24 Rešitev v tretjem pokojninskem stebru? Slovenski pokojninski sistem, ki temelji na prvem stebru (varčevanje v okviru ZPIZ), po njegovi oceni ni dober. Slovenija nima dobro delujočega sistema samostojnega varčevanja, s tem pa tudi ne akumulacije kapitala, ki bi spodbudil finančni trg, ta pa naložbe v gospodarstvu. Imamo sicer drugi steber, kamor za svoje zaposlene plačujejo podjetja, a je tu sredstev premalo, je dejal. »Rešitev je precej enostavna. Vzpostaviti je treba delujoči tretji pokojninski steber, v katerega bi se stekala privarčevana sredstva. Študija kaže, da če bi vsak zaposleni za varčevanje za starost letno namenil le 7,5 % razpoložljivega dohodka, bi v 20 letih v Sloveniji privarčevali kar 14 milijard evrov. S tem denarjem bi nato lahko tudi spodbujali delovanje gospodarstva in od tega dobivali sredstva za pokojninski sistem,« je poudaril Skok. Prezapleteni davčni predpisi S tem so se strinjali tudi predstavniki industrije. Predsednik uprave Generali Investments Luka Podlogar je opozoril, da mora svojo vlogo odigrati tudi država. »Enostavna in pregledna davčna politika je tu ključna. Varčevalcem mora biti jasno, koliko bodo privarčevali in kakšne davčne ugodnosti bodo zaradi varčevanja deležni,« je dejal. Trenutni davčni predpisi so prezapleteni, poleg tega pa ne spodbujajo varčevanja, pa je ocenil svetovalec uprave Pokojninske družbe A Žiga Vižintin. Za pokojnine naslednje leto 6,4 milijarde evrov Sicer pa je Svet pokojninskega zavoda v petek sprejel finančni načrt zavoda za leto 2022, po katerem bodo prihodki in odhodki zavoda izravnani v višini dobrih 6,4 milijarde evrov. Na ministrstvo za delo pa bodo naslovili predlog, da se invalidnine za telesno okvaro usklajujejo tako kot dodatki za pomoč in postrežbo. V finančnem načrtu namreč ta uskladitev ni načrtovana, medtem ko se bodo dodatki za pomoč in postrežbo marca 2022 uskladili za 2,5 %. Finančni načrt zavoda za leto 2022 predvideva, da bodo s prispevki za socialno varnost dobili 5,1 milijarde evrov, za kritje razlike med prihodki in odhodki zavoda bodo iz državnega proračuna po načrtu prejeli 917,6 milijona evrov, kar je v primerjavi z zneskom za letos 162,2 milijona evrov več. Kapitalska družba pa bo zavodu tako kot letos tudi prihodnje leto nakazala 50 milijonov evrov, izhaja iz načrta.Med odhodki bo največji oz. 84,5-od-stotni delež namenjen izplačilu pokojnin. Načrtovana so tudi sredstva za izplačilo letnega dodatka, in sicer v višini 166 milijonov evrov. V Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski TCDNIK www.tednik.si 18 Štajerski Na sceni torek • 21. decembra 2021 SkriNja domačih viž - AnsaMbeL PrLeški kvintet Vkoronskem letu dobili novo pevko in trobentača Ansambel Prleški kvintet svojo uspešno zgodbo na slovenski narodno-zabavni sceni piše že 18 let. Delovati je začel leta 2003 v Bučečovcih. Že z izbiro imena so ustanovni člani izkazali pripadnost svoji pokrajini, iz katere prihajajo. V tem času so se nadvse uspešno predstavili na vseh pomembnejših festivalskih odrih v Sloveniji in tudi v tujini. Postali so večkratni zmagovalci oz. nagrajenci: ptujskega festivala NZG, na katerem so bili najboljši kvintet, absolutni zmagovalci festivala NZG v Števerjanu, Op-lotnici, Graški Gori itd. Zdaj že nekdanja pevka Prleškega kvinteta Zdenka Šafarič je za izstopajoče petje na ptujskem festivalu NZG, kot edina pevka doslej, prejela dve Korenovi plaketi. Potrditev dobrega dela in nagrada za vaje, snemanje novih skladbic, potovanja in odsotnost od doma pa so bila v vseh teh letih številna igranja na veselicah, porokah, rojstnih dnevih, prireditvah in ob drugih priložnostih, je povedal Danijel Prelog. Ne glede na spremembe v zasedbi ansambla je želja po ustvarjanju svoje lastne poti, lastne glasbene podobe ostala, jih vodila naprej. Ko jih je v osemnajstem letu delovanja zaradi obveznosti in prevelikih obremenitev zapustila pevka Zdenka Šafarič, ki se je s svojim petjem in interpretacijo pesmi vsakič dotaknila poslušalcev, je bil to zanje velik izziv. Sprejeli so ga, hkrati pa so želeli, da bi čim prej poiskali novo pevko, da bi lahko čim prej začeli z uigravanjem in pripravo repertoarja za leto 2021, v katerem so tako kot drugi ansambli in vsi ljubitelji narodno-zabavne glasbe pričakovali, da bo korona virus premagan, da bodo na naro-dno-zabavnih odrih ponovno nastopali tako kot pred začetkom epidemije. Po objavah v medijih in družabnih omrežjih, da iščejo pevko, se jim je na njihovo veliko zadovoljstvo oglasila in nato tudi pridružila Sabina Lašič, ki prihaja iz okolice Ljutomera. Narodno-zabavna glasba jo spremlja že od otroštva, saj prihaja iz glasbene družine. Njen oče igra trobento pri ansamblu Roberta Zupana, brat Boštjan pa je trobentar pri ansamblu Igor in Zlati zvoki. „Nase je s svojim petjem že večkrat opozorila na javnih nastopih v različnih zasedbah. Do slovenske glasbe ima zelo spoštljiv odnos. Naše nastope bo popestrila tudi z igranjem na flavto," je povedal Danijel Pre-log. Kmalu zatem pa se je tudi Zdenkin mož Aleksander Šafa-rič, troben- tar in Foto: zasebni arhiv Ansambel Prleški kvintet v novi zasedbi, pridružila sta se jim pevka Sabina Lašič in trobentač Tadej Kavaš. V prazničnih dneh so razveselili z novim valčkom Božična vas. vodja ansambla, odločil, da bo prenehal aktivno delo v ansamblu. Na srečo jim spet ni bilo treba iskati daleč, a preko Mure so vseeno morali pogledati, v Lipovce, od koder prihaja njihov novi trobentač, bobnar in vokalist Tadej Kavaš. „Tudi on s ponosom igra skladbe Avsenikov, Alpskega kvinteta, Štirih kovačev in drugih slovenskih ansamblov. Od junija letos smo tako člani ansambla: Aleš Kolmanič (harmonika, klaviature), Darko Novak (vokal, ritem kitara, solo kitara), Tomaž Raj h (bariton, bas kitara, kitara) Daniel Prelog (klarinet, saksofon), Sabina Lašič (vokal) in Tadej Kavaš (trobenta). Za nami je že nekaj skupnih igranj na porokah, kjer smo dobili odličen odziv publike," je novo zasedbo predstavil klarinetist Danijel Prelog. Povabilo v Božično vas Koronski časi so za delovanje ansamblov zelo neugodni. Žal je bilo veliko nastopov že drugo leto zapored odpovedanih. Kljub vsemu jim volje za delovanje in ustvarjanje novih naro-dno-zabavnih viž ni zmanjkalo. Tako so se v začetku decembra predstavili z novim valčkom z naslovom Božična vas, za katero je besedilo napisal Matej Trste-njak (predsednik Društva pesnikov slovenske glasbe), glasba in aranžma pa sta delo Bojana Lugariča. Idejo za skladbico je podal in razvil Matej Trstenjak, predstavlja pa tradicionalno Božično vas v Banovcih. Že kmalu bodo posneli še več novih skladbic, s katerimi želijo razveseliti čim več ljubiteljev narodno-za-bavne glasbe. „Ostajamo optimistični, polni optimizma zremo v prihodnost in se nadejamo lepših časov za muzikante, ko bomo lahko ponovno stali na odru, svoje veselje do glasbe delili s publiko, ki nas muzikante prav tako že nestrpno čaka. Komaj pa tudi čakamo, da bomo skupaj z občinstvom proslavili našo dvajsetletnico. Zagotovo tudi z več novimi skladbami," je še povedal Danijel Prelog. Ansambel Prleški kvintet želi vsem zdravo, srečno in zadovoljno leto 2022. MG Ptuj • Razstava Metamorfoze delov ptujskega mestnega jedra Mesto se mora prilagajati spremenjenim navadam in načinu življenja V galerijskem hodniku Zgodovinskega arhiva Ptuj so odprli nadvse zanimivo fotografsko razstavo o tem, kako so se v zadnjem stoletju spreminjali deli Ptuja, trgi, ulice in hiše. Razstavo so zasnovali v Zgodovinskem arhivu Ptuj, njen avtorje Dejan Zadravec (Zgodovinski arhiv Ptuj), soavtorja pa Boris Farič (Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož) in Aleksander Fenos. Območja, ki so doživela takšne in drugačne spremembe v zadnjem stoletju, niso samo predstavljena na razstavi s tekstom Dejana Zadravca, fotografijo Borisa Fariča in risbami nekdanjih podob Ptuja (oglje na papirju) Aleksandra Fenosa, ogledamo si jih lahko tudi v spremljajočem katalogu. Tako razstavo kot katalog je omogočilo Ministrstvo za kulturo RS. Razstava Metamorfoze delov ptujskega mestnega jedra v zadnjem stoletju je nadaljevanje razstave z naslovom Fotografske metamorfoze Ptuja v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja. „Primerjava fotografij, posnetih v več kot stoletnem razmahu, vizualno zelo natančno prikazuje gradbeni razvoj ptujskega mestnega jedra, spremni tekst, napisan na osnovni preučevanja arhivskih dokumentov, pa ta proces natančneje razlaga oz. opisuje. Namen razstave je tako prikazati slehernemu posamezniku podobe Ptuja izpred sto let in več, mu obenem omogočiti primerjavo z današnjim stanjem, strokovni javnosti pa posredno predstaviti še obvezna pomagala in smernice za nadaljnje načrtovanje sprememb oz. obnov zaščitenega mestnega jedra. Umetniški dodatek in protiutež zgodovinski in arhitekturni vsebini razstave pa slikovito predstavljajo originalne risbe nekdanjih podob Ptuja, ki jih je natančno narisal priznani ptujski likovni umetnik Aleksander Fenos," je avtor razstave zapisal v katalogu razstave. Ponekod ogromne, drugod komaj vidne spremembe Ob ogledu razstave naj bi bili še posebej pozorni na nekatere malenkosti. Določeni deli starega ptujskega mestnega jedra so se zelo malo spremenili (pročelja hiš, barva fasade, oblika oken ...). Spet drugi deli mesta, kot npr. tržnica, območje pri mostu za pešce, pa so doživeli zelo velike spremembe. „Na osnovi stare fotografije je težko prepoznati, za kateri del mesta v bistvu gre. Z nekaterimi primerjavami pa se to da ugotoviti, kaj to danes je. Mesto je živi organizem. V njem živijo in delajo ljudje ter na ta način tudi soustvarjajo njegovo po- ■M/'. — ■■II. ' > iiiilij.i prfl JÜL Foto: arhiv ZA Območje Dravske ulice pri mostu za pešce, pred 1905 in 2020, eno od območij, ki je doživelo največje spremembe v zadnjem stoletju: risba Aleksander Fenos. Foto: Črtomir Goznik V galerijskem hodniku Zgodovinskega arhiva Ptuj je na ogled razstava pod naslovom Metamorfoze delov ptujskega mestnega jedra v zadnjem stoletju, katere avtor je Dejan Zadravec, soavtorja pa Boris Farič in Aleksander Fenos. dobo. Na eni strani imamo Zavod za varstvo kulturne dediščine, ki želi, da bi mesto ostalo takšno, kot je bilo v preteklosti, na drugi strani pa so tisti, ki bi ga želeli prilagoditi svojim potrebam ter ga nekoliko spremeniti. Pri tem vedno pride do navzkrižij interesov med varstve-niki in tudi samim vodstvom mesta. Na koncu pa vedno pride do nekega dogovora, kaj je tisto še sprejemljivo. Nemogoče pa je, da bi mesto ostalo takšno, kot je bilo v preteklosti. Le-to se mora prilagajati spremenjenim navadam, načinu življenja ljudi. Po drugi strani pa ga je tudi nesmiselno razbijati in povsem na novo graditi ter na ta način uničevati samo veduto. Stalnica pa so seveda tudi gostilniške debate o historično neprecenljivi vrednosti in pomembnosti vsakega drevesa, pločnika, ceste, ograje ali hiše. Dejansko pa ni tako," pove avtor razstave Dejan Zadravec, ki na konkretnih primerih pokaže, da se mesto oz. njegova veduta ni bistveno spremenila v teh zadnjih sto letih, razen na dveh, treh mestih. Razstava je na ogled ob delavnikih med 8. in 14. uro, ob upoštevanju PCT-pogojev. Predvidoma bo odprta do junija 2022, nakar jo želijo preseliti v hotel Mitra. V ZA Ptuj pa si prizadevajo, da bi jo lahko postavili kot ulično razstavo, je povedala direktorica Katja Zupanič. MG torek • 21. decembra 2021 Nasveti Štajerski 19 Foto: Miša Pušenjak Pri nizkih temperaturah lahko rastlinjak ogrevamo s svečami, odlična je tudi žerjavica, vsekakor pa je potrebno tudi pokrivanje z ag-rokopreno. Zeleni nasveti Rastlinjak da ali ne, to je zdaj vprašanje Četrta svečka v adventnem venčku je prižgana. Prepričana sem, da vaše misli niso več na vrtu, ampak v kuhinji, pri praznikih. Mogoče vam bo ta prispevek vendarle prišel prav, ko boste razmišljali in načrtovali, kaj boste počeli in nabavljali naslednje leto. Rastlinjaki postajajo vse bolj tudi del naših vrtov, niso namenjeni samo profesionalni pridelavi. Rastlinjaki pa naj ne bodo namenjeni samo poletni pridelavi plodovk, kot se pri nas pogosto dogaja. Še veliko bolj koristni so zgodaj spomladi in pozno v jesen. Takrat si v njih še vedno lahko pridelamo veliko zdrave, sveže zelenjave. Uporaba rastlinjaka Za kaj vse lahko uporabljamo rastlinjak • Najpogosteje v njem res pridelujemo vrtnine in tudi cvetlice izven rastne sezone. Tako imamo lahko paradižnik, papriko, bučke in kumare prvi, pa tudi zadnji med sosedi, kar mnogim veliko pomeni. • Še pomembnejši pa je za poznojesensko in zgodnjo spomladansko zelenjavo. V njem zelo zgodaj pridelamo prvo solato, prvi motovileč, režemo rukolo, blitvo, peteršilj, spulimo mlado čebulo, poberemo prvi grah in še marsikaj boste z malo dobre volje odkrili tudi sami. • Mnogi spomladi potrebujejo kar veliko denarja, da nakupijo vse sadike, ki jih za svoj zelenjavni, predvsem pa okrasni vrt potrebujejo. Veliko ceneje je, da si sadike vzgojimo sami. Pri tem pa seveda ne smemo pozabiti, da vzgoja sadik potrebuje veliko znanja, če želimo, da bo naš vrt takšen, kot si želimo. • V rastlinjaku lahko prezimujemo tudi mnoge poso-dovke, za katere garaže in kleti niso najbolj idealna prezimovališča. Pod mizami lahko ustrezno zavarovane hranimo tudi gomolje poletnih čebulnic: dalij, kan in gladijol. • V jeseni v rastlinjake prestavimo (presadimo s koreninami in vsem listjem) tudi endivijo, radič, kitajski kapus in zelje, tam te rastline praktično skladiščimo veliko dalj časa. • Tudi za sušenje doma pobranega semena, čebulnic in gomoljev, populjenega česna in čebule ter porezanih zelišč in dišavnic so idealni prostori pod mizami v rastlinjaku ali pa za ta namen zasenčimo del rastlinjaka. • Rastlinjak je uporaben tudi za nakaljevanje zgodnjega krompirja, dalij, gomoljnih begonij in kan spomladi. Kot vidite, lahko rastlinjak omogoči svežo, zdravo zelenjavo tudi pozimi. Kaj raste v rastlinjaku pozimi V rastlinjaku lahko tudi pozimi gojimo veliko rastlin. Pomembno je, da ga tudi pozimi redno zračimo. Izkoristimo vsak sončen dan in ga takoj, ko se temperature dvignejo nad 0 oC, odpremo in temeljito prezračimo. Zalivamo izredno malo, seveda pa se zemlja popolnoma ne sme posušiti. Prezimnim vrtninam tudi ne gnojimo. Poskrbimo pa, da je kljub zalivanju, ki je potrebno, zemlja ves čas rahla. Da bo rastlinjak tudi pozimi poln, sadimo paradižnik, papriko in jajčevec samo na polovici površine, na drugi strani pa imamo poleti kumare, bučke, lubenice, melone in dolgo vigno. Paradižniku sproti, ko trgamo plodove, potrgamo tudi vse liste in tako je v avgustu že dovolj prostora in svetlobe pod rastlinami, da poseje-mo špinačo in motovilec, lahko celo letno solato. Špinača in motovilec sta namenjena jesenski porabi. Ob robu grede posejemo majski srebrnjak in zimsko čebulo. Majski srebrnjak poznamo vsi, to je mlada čebula, ki spomladi tako tekne na prvih piknikih ali pa ob narezkih. Zimska čebula pa ostane »mlada« celo leto. Ko se izprazni greda na drugi polovici, sadike obeh presadimo tja. Dolga vigna je nekoliko posebna stročnica, ki ljubi vročino in toploto. Ko se dan skrajša, običajno preneha roditi. Takrat jo hitro pospravimo, na njeno mesto pa posejemo rukolo, blitvo in peteršilj. Tako bomo poskrbeli za pozno jesensko in prvo spomladansko zelenjavo. Rukolo in blitvo bomo lahko rezali še dolgo v zimo. V januarju lahko že sejemo prvo letno solato, grah in bob, če je le kaj sonca na razpolago. Čez setev naredimo še dodatni tunel. Najhladnejše noči pa prebijemo z navadnimi svečami. Manjše rastlinjake zelo dobro ogrejejo. Februarja pa v rastlinjaku že nakaljujemo zgodnji krompir, dalije in kane. Rastlinjak za prezimovanje ozimnice V rastlinjaku lahko, če imamo dovolj prostora seveda, skopljemo jamo, vanjo naložimo korenje, črno red-kev, repo ..., zakopljemo in pokrijemo s slamo. Taka »zasipnica« je dostopna tudi pozimi v snegu. Seveda je treba vedeti, da gomoljev in korenov ne nalagamo višje od 50 cm, da se spodnji zaradi teže ne poškodujejo. V kot rastlinjaka kar s koreninami vred presadimo, prestavimo glave zelja, ohrovta, letnega radiča in jih pokrijemo s slamo. Vse do božiča in že dlje bodo prav gotovo ostale tam, velikokrat pa tako tudi prezimijo. Jeseni lahko v rastlinjak presadimo tudi nekaj rastlin peteršilja, drobnjaka in še kakšne, nam najljubše začimbnice. Tako nam bodo na razpolago do pozne jeseni in spet zelo zgodaj spomladi. V ustrezne posode, napolnjene z listjem, slamo ali senom, lahko shranimo tudi gomolje dalij, gladijol in korenike kan. Seveda pa potem vse skupaj še dobro zavarujemo s slamo, da ne pomrznejo. Mša Pušenjak Kaj bomo danes jedli Foto: Miša Pušenjak Decembra ali januarja posejan bob je v aprilu že poln cvetja. TOREK SREDA ČETRTEK goveji golaž, kruhovi cvetačna kremna gobova juha, kašnice, cmoki, skutni zavitek juha, jetra v omaki, dušena kisla repa, dušeno kislo zelje, sadje krompir v kosih, sadna solata Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK milijonska juha, goveja juha, pečena bučkina kremna juha, fižolova kremna juha, zapečene testenine s rebra, pražen zapečene mesne svaljki z drobtinami, skuto in sirom, radič, krompir, endivija, kroglice s pirejem, solata, jabolčna jabolčni kompot haloška gibanica motovilec, rulada z banano čežana Zapečene mesne kroglice s pirejem Sestavine: kroglice: 500 g mletega mesa, žlica nasekljanega drobnjaka, 2 stroka česna, 1 drobno narezana srednje velika čebula, 2 jajci, 2 žlici moke, sol in poper (po okusu), žlička mlete paprike, muškatni orešček; nadev: 5 srednje debelih krompirjev, sol, timijan, 150 g mocarele, 2 žlici mleka; pretlačen paradižnik za preliv, naribana mocarela. Vse naštete sestavine za mesne kroglice dobro premešamo. Iz mase naredimo šest večjih kroglic in jih položimo v globlji pekač, obložen s papirjem za peko. V sredino vsake kroglice z žličko naredimo vdolbino in hkrati kroglice nekoliko sploščimo. Pečemo v pečici 30 minut pri 180 stopinjah Celzija. Med tem časom skuhamo krompir, nekoliko ohlajenega pretlačimo (kot za pire), začinimo s soljo in timijanom ter primešamo naribano mocarelo in mleko. Pire oblikujemo v šest kep in jih položimo na pečene mesne kroglice (nekaj mase gre v vdolbino, ostalo je kot kapa na mesnih kroglicah). Dno pekača in mesne kroglice prelijemo s paradižnikovo omako, vse skupaj (kroglice in dno pekača) potresemo z nekaj naribane mocarele, nadev rahlo pritisnemo z roko, da ga nekoliko sploščimo, in damo v pečico (na 180 stopinj) še za 20 minut. Rulada z banano Sestavine: biskvit: 6 jajc, 14 dag sladkorja, 11 dag moke, 1 pecilni prašek; namaz: marelična marmelada, nutela; nadev: 2-3 banane. Jajca in sladkor damo v mešalec in pustimo, da s svojimi metlicami pošteno opravi svoje delo (snega ni treba delati posebej!). Ko je masa res dobro spenjena, zelo počasi vmešamo moko, ki smo jo že prej pomešali s pecilnim praškom. Pekač (naš meri 32 x 41 cm) obložimo s papirjem za peko, in da bomo po pečenju papir lažje odluščili z rulade, ga poškropimo s sprejem za peko. Po njem enakomerno razporedimo pripravljen biskvit in pečemo pri 180 stopinjah, da se testo rahlo obarva. Rulado zvrnemo na kuhinjsko krpo, zvijemo in ohladimo. Ohlajeno razvijemo. Polovico je premažemo z marmelado, nato nadaljujemo z nutelo (z gretjem jo nekoliko zmehčamo!), položimo v sredino olupljeno banano (porabili bomo dve banani in pol; preostalo polovičko pojemo) in znova zavijemo. Preden rulado postrežemo, jo potresemo s sladkorjem v prahu. 20 Štajerski Križem kražem torek • 21. decembra 2021 Piše: Aljoša Toplak • Kmetija strica Qianga Zgodba o sto ginko drevesih (l) Na kmetiji strica Qianga raste sto ginko dreves - šel sem ob nasadu in gledal, kako so široki listi privzemali barve ognjemeta na nebu. Bilje 8. februar 2020, vrhunec kitajskega novega leta. Otroci so metali petarde in pasje bombice, lovili so se z ognjenimi curki kresničk, cvilili so in se režali, medtem ko so odrasli srkali toplo arašidovo mleko. Ko sem šel mimo skupine, so mi pomahali, skozi hrup sem zaznal, kako so zaklicali šinje hajlu, torej veliko srečnega in zdravega, nato pa sem jih izgubil v zmešnjavi eksplozij, ki so divjale vse okoli nas. Vse hitreje sem stopal ob nasadu, vse do hiše, kjer seje zbrala Qiangova družina. Vse okoli nas, kilometre in kilometre, se je razprostirala kmetija strica Qianga. Ljudje, ki so tekali naokoli, so bili delavci s svojimi družinami, ki jim ni bilo namenjeno, da bi ta praznik slavili s svojimi šefi. Jaz, ki sem bil tujec, pravzaprav belec, sem lahko šel, kamor sem želel, ker sem veljal za statusni simbol. Tako sem hodil mimo teh stotih ginko dreves, vse do kraja, kjer je stric Qiang skozi okno zakli-cal moje kitajsko ime: »LuoBaozi!« Ime sem dobil po parjenih kruhkih, ki jih tukaj polnijo z mesom in zelenjavo, in sem jih hvalil tako dolgo, dokler nisem postal poznan kot tisti, ki ima rad baozi. Hkrati pa baozi pomeni buhtelj in se uporablja kot blaga zbadljivka. Luo je fonetični približek mojega imena. Hkrati pa luo pomeni trgovec, ki veliko govori. LuoBaozi je torej Foto: Mateja Toplak kratko malo čvekavi kruhar. Parjeni kruhki, kot jih pripravijo na Kitajskem. Pravijo jim baozi. Foto: Mateja Toplak Kmetija strica Qianga. Rdeče lanterne so izobešene tri tedne, tako dolgo kot traja praznovanje kitajskega novega leta. Stric Qiang je prišel iz hiše in mi voščil šinje hajlu, v roke mi je porinil nekaj kaset in vžigalnik, nato je pomignil k otrokom, ki so že skoraj skurili vse pirotehnične zaloge. Šel sem tja in nekaj časa smo spuščali rakete, da je že vse smrdelo po smodniku in me je žgalo po grlu, potem mi je stric Qiang v roke porinil krigl arašidovega mleka, iz katerega se je kar kadilo, in sva nazdravila. Objel me je okoli ramena, malo sem pokrčil noge, ker sem bilo toliko višji, potem pa mi je povedal zgodbo o stotih ginko Ateles hybridus Telo je dolgo od 42 do 58 cm, rep pa od 68 do 90 cm. Tehta od 7,5 do 10,5 kg. Prepoznamo jo po belem trikotniku na čelu. Hrbet je rjav, trebuh pa belkast. Ima dolge okončine, ki so na spodnji strani svetle, vitko telo in oprijemalen rep. Roka nima palca. Mešane 20-članske skupine se pri hranjenju razidejo v enospolne gruče, ki štejejo 3-4 osebke. Uživajo sadeže, sočne liste in celo razpadajoč les. Ob ponovnem srečanju se glasno pozdravljajo. Razširjenost: Nahaja se na severnem delu Kolumbije in severozahodnem delu Venezuele. Živi v nižinskih in obalnih gozdovih do 200 m nadmorske višine. s RAČUNSKI ZAKLJUČEK ROBNA ZAPOG-NJENI TKANINI PRASKA GLAVNO MESTO ITALIJE (IZVIRNO) GLASBENI PEDAGOG DARIAN GLAVNO MESTO PORTORIKA SČETKA REDNI VOZNIK PREGLED IN BRODA, POPRAVILO BRODNIK STROJEV IN NAPRAV NAČIN NEKDANJI RAVNANJA, TURJKI POSTOPEK BOGATAŠ 4. IN 10. ČRKA IGRALEC VALIČ DRŽAVNI UDAR NAJBOLJ RAZVIT SESALEC JENNIFER ANISTON NAS BARON IN MECEN (ŽIGA) NEMŠKO MESTO OB REKI LAB .GLAVNO MESTO DEŽELE SAŠKE OPERNA PEVKA KLADENIK DEČEK NA ROLKI KOSTUMO-GRAFKA VOGELNIK SREBANJE TEKOČINE IGRALEC V FILMU VZHODNO OD RAJA (JAMES) EGIPTOVSKI DRŽAVNIK (HOSNI) STROKOVNJAKINJA ZA GEODEZIJO OKENCE BREZBARVEN, OSTRO KRISTUS I DIŠEČ PLIN, AMONIJAK GL. MESTO BELGIJE DEL TENIŠKE IGRE PILOT, AVIATIK TRMAST PRINCIP, MUHA ZNAKZA MNOŽENJE AMERIŠKA IGRALKA SHERIDAN SPIRALA NA VIJAKU HRVAŠKI KOŠARKAR KNEGO SUZUKUEV MESTNI MALČEK NEMŠKI AVTO IVO JAN AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA LEONI AFRIŠKA DRŽAVA TOSE PROESKI OČE TORI AMOS DANIEL DEFOE VRHNJE OBLAČILO MUSLIMANK ŽIVALSKI VRT TRETJI PROGRAM RADIA SLOVENIJA TATVINA DENIS AVDIČ ZAMETU PODOBNA TKANINA SKOPLJEN BIK PRODAJALEC NA SEJMU NOVINAR IN UREDNIK ŽERDIN OBLJUB- VIŠINA LJENA VODNE DEŽELA GLADINE RASTLINA GLASBENIK ZAPRIDO-NA BIVANJE TOLKALIH OLJA, OLJNICA drevesih, ki jih je z lastnimi rokami zasadil leta 2003. Ko je Qiang leta 2003 postal vodja kmetije, je državo zajela epidemija novega smrtonosnega virusa, ki ga je vlada nekaj mesecev tajila, potem pa je nevarnost skočila čez mejo in postala globalna, kot je hitro potrdila Svetovna zdravstvena organizacija WHO. Okužilo se je nekje 8.000 ljudi, vsak deseti pa je za virusom umrl. Z nekega razloga je to strica Qianga zelo pretreslo, čeprav mi ni razložil, zakaj. Morda je šlo za sočutje do sodržavljanov, ki jih ni videl pogosto trpeti, saj slabih novic vlada ne odobrava. Lahko bi torej šlo za redek trenutek, ko se je država pokazala kot šibka, njeni državljani pa kot žrtve. V poplavi kitajskih novic in oddaj, ki govorijo o upanju in uspehu in opevajo Kitajce in Kitajsko, kjer se ne zgodi nič slabega, je morda novica o smrti stoterih Kitajcev zarezala skozi mehko kožo gledalcev. Na to se je vsak odzval po svoje - stric Qi- ang je zavihal rokave in zasadil sto ginko dreves, ki vodijo od jezera do družinske hiše. Sto dreves, za osem sto izgubljenih duš. Za ljudi, ki jim niti velika vlada ni mogla pomagati. Ko mi je stric Qiang to povedal, se je ozrl naokoli in se opravičil, da je tukaj tako, kot je. Da sva s sestro izbrala tako slab čas za potovanje na Kitajsko. Da mu je žal, da sva ujeta tukaj z njimi. Da ga boli, da sva zamudila dedkov pogreb. Da se bo za vse odkupil. Pokazal je na jezero in rekel, da bo tukaj stal gozd. Tisoče dreves bo zasadil, za vse žrtve korone. Da bo vsaka duša tukaj našla svoje deblo. Skomignil sem, v zadregi, kako resno je vse jemal. Mislim, da je to razbral, in se je prisiljeno nasmehnil, nato je rekel češ, to je torej zgodba o tem nasadu, v 2021 pa naj ga le obiščem, preden bo gozd prerasel kmetijo in je več ne bo možno najti. Se nadaljuje... ADO - ime našega tenorista, opernega in koncertnega pevca ter pedagoga Dariana, TEA - ime ameriške filmske igralke Leoni (rojena 1966; Špangleščina), VELVET - žametu podobna tkanina Foto: Mateja Toplak Za kitajsko novo leto si vsa država še posebej da duška s pirotehniko, ki naj bi jo razvili prav tukaj pred dvema tisočletjema. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,50 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 144,27 EUR, za tujino v torek 115,08 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). torek • 21. decembra 2021 Za kratek čas Štajerski 21 Za šankom » Kdo vam laže « Na eni od (po mojem okusu najnagnusnejših) televizij imajo oddajo s pomenljivim naslovom: »Kdo vam laže«. Z voditeljem, ki po mojem mnenju (pač okusi so različni) nima niti ,V od voditelja. Da o tem, da mu manjka celoten ,no' od ,no-vinarja', ne govorim -oziroma pišem... Kdo vam torej laže? - Naj vam priznam: JAZ vam lažem. V stilu Kalimera se sedaj kesam, čeprav nisem sam kriv za laganje. Pišem namreč o nečem izza šanka, a že več kot leto dni sploh ne vem, kako izgleda šank. Kako naj torej karkoli napišem izza šanka pošteno in iskreno (ne da bi vam lagal), če šanka že od tistega daaaaaaavnega prvega korona zaprtja pred letom dni nisem videl... Torej vam lažem. - No, saj laže tudi tisti palček Miha na televiziji, ki tudi ne pozna dogajanja ,za šankom' - ampak televizijska laž se v naši državi nekako tolerira. Ko sem se prvič odločal za pisanja in ga umestil za šank, sem se spomnil pisatelja Jurčiča, ki je nekje zapisal o svojem romanu Deseti brat, da »se mora /.../ začeti v krčmi. Tam se tako vse življenje začne in konča. V krčmo gre slovenski narod ob krstu otroka, ob smrti gre tja na sedmino. Vino razveže jezike. V vinu je resnica.« Po čem si zapomnimo posamezna leta? Po tem, da smo 3. decembra 1982 jedli krompirjevo juho, ali po tem, da smo se 27. novembra tistega leta poročili? - Ja, tako je: nekega datuma se spomnimo, ker se nam je takrat zgodilo nekaj posebnega. Se na primer (tisti starejši) spomnite, kaj ste počeli 4. maja 1980? Najbrž se ne bi, če ne bi vedeli, da je tistega dne umrl predsednik Tito. - Tako pač je v življenju: spomnimo se dni, ki so bili nekaj posebnega, ne pa tistih, ko smo jedli krompirjevo juho in gledali na televiziji, kdo vam laže ... Leto 2021 se izteka. Po čem si ga bomo zapomnili? - Upam, da po ničemer! Ker takega sranja se niti ne splača zapomniti ... Pa da končam v stilu ,Kdo vam laže': jaz vam lažem že celo leto glede dogajanja za šankom. Ker se pač ,šank' zadnji dve leti ne dogaja. Ampak naj vam ob vstopu v leto 2022 zaželim, da se vam vsak dan zgodi kak šank! Vaš (lažnivi) Pepek Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 9 3 2 8 4 5 1 3 2 9 6 2 8 5 7 6 7 3 7 4 4 5 9 Ljjubezen Posel Denar Zdrave Oven ¥¥ €€€ OO Bik ¥¥¥ ©© € O Dvojcka ¥¥ ©©© € OOO Rak ¥¥ €€ O Lev ¥ ©© €€€ O Devica ¥¥ €€ OO Tehtnica ¥ ©©© €€ O Škorpijon ¥¥ ©©© € OOO Strelec ¥¥¥ ©© O Kozorog ¥¥¥ © OOO Vodnar ¥ ©© € OOO Ribi ¥¥ ©©© € OO Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 21. do 27. decembra 2021) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Ptuj • 26 dijakov prvič darovalo kri Zaloge krvi so nizke V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, kamor spada tudi Oddelek za transfuzijsko medicino Ptuj, v teh dneh opozarjajo na močno pomanjkanje zalog krviTrenutno primanjkuje predvsem skupine A+. Potreba po krvi bo še večja po novem letu, ko se napoveduje sprostitev nenujnih operativnih posegov. Na pomoč so jim že priskočili drugi transfuzijski centri po Sloveniji. Foto: Elektro In računalniška šola Ptuj Pri darovanju krvi je dijake spodbujal tudi ravnatelj Rajko Fajt. Med krvodajalci pogrešajo predvsem dijake in študente, saj zaradi epidemiološke situacije letos niso mogli organizirati večjih krvodajalskih akcij. Slednjo pa so izvedli na Elektro in računalniški šoli Ptuj, kjer se zavedajo pomena darovanja krvi. Kot je povedala profesorica Iris Mlakar, na šoli že tradicionalno organizirajo krvodajalske akcije za polnoletne dijake, ki so jo izvedli na Oddelku za transfuzijo krvi v Splošni bolnišnici Ptuj. »Letos je bil odziv res velik, saj je kri darovalo kar 26 dijakov, zato smo morali zaradi velike odzivnosti odvzem izvesti v dveh terminih. Njihovi odzivi so bili zelo pozitivni zato verjamem, da Foto: Elektro In računalniška šola Ptuj Po darovanju krvi je sledila zaslužena malica. bodo nekateri postali redni darovalci in s tem rešili marsikatero življenje.« Zdravstveni razlogi so sicer nekaterim preprečili darovanje, kljub temu pa so bili takoj pripravljeni na tovrstno pomoč. S pomočjo projekta Epruvetka, ki deluje pod okriljem Društva študentov medicine Maribor, so mladi prisluhnili tudi predavanju o pomembnosti krvodajalstva ter darovanja krvotvornih matičnih celic in organov. Krvodajalsko akcijo nameravajo znova organizirati prihodnje leto, in sicer predvidoma v aprilu. EK Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? i M C- ^BREv^? * j Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Te-dnik, d. o. o., Osojnikova 3,2250 Ptuj, do ponedeljka, 27. decembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Prav vsi, ki boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo na naš naslov, boste brezplačno prejeli antistresno žogico Srečko, ki jo podarja Media impeks, d. o. o. Antistresno žogico lahko dvignete v tajništvu Radia-Tednika Ptuj na Osojnikovi ul. 3-v pritličju. Izmed vseh pa bomo vsak teden dodatno izžrebali še dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja knjigarnica in papirnica Bukvica. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Dominik Stajnko, 2327 Rače Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 21. decembra 2021 M.,-. # abavne lasbe Ptuj 2021 Posnetek festivala na 2. programu Televizije Slovenija Posnetek 52. Festivala narodno-zabavne glasbe, si bo na 2. programu Televizije Slovenija mogoče ogledati: v nedeljo, 26. 12. 2021, ob 14.40 ill Nastopili so: Ansambel Opoj, Ansambel Kvinta, Ansambel Andreja Bajuka, Petovia kvintet, Topliška pomlad, Ansambel Upanje, Ansambel Lesarji, Ansambel Valovi, Ansambel Jarica, Prebrisani muzikanti, Eurokvintet in Mladi asi. vesele praznika in srečno novo leto 2022! MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE mojdo.segula@rodio4ednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjona.pihler@rodio4ednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK FINALE 7. SEZONE OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Lepi spomini ne bledijo! Spomnite se dogodkov, kiso zaznarnovaiivas ali. vaše bližnje, in sinaročite arkivsko številko Staferskegatednika zase aiijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu.1 Posnetek FINALNE ODDAJE OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO, si bo na 2. programu Televizije Slovenija mogoče ogledati: v soboto, 1. 1. 2022, ob 8:50 - 1. del v nedeljo, 2. 1. 2022, ob 8:55 - 2. del Vabljeni k ogledu! radioPTUJ štajerski Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! TOREK 21. december SREDA 22. december 7:30 Glasbena osmica (tuja) 9:00 Kuhinjica " J' 8:05 Kuhinjica 9:25 50 let Območno obrtne zbornice Ptuj 8:30 Minuta za Mestni svet 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Seja Mestnega sveta MO Ptuj, " "" ".ur ' " 11:05 Čista umetnost - december 11:30 Glasba za vse 12:00 Ptujska kronika 12:25 Minuta za mestni svet 13:30 Utrip MNZ sez. 2021/22,10. oddaja 13:40 Pogled nazaj 14:10 Videostrani 9:35 50 let Območno obrtne zbornice Ptu 11:15 Pogled nazaj 11:40 Utrip MNZ sez. 2021/22,11. oddaja 11:50 MaliPrim 12:00 Ptujska kronika 12:25 Seja Mestnega sveta MO Ptuj 13:25 Cista umetnost - december 14:00 Glasba za vse 14:35 Videostrani 17:10 Kuhinjica 17:35 Bralni razgledi 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (slo.) 18:55 Pomurski tednik 19:25 Cista umetnost-december 19:50 Arbitrium 20:00 Ptujska kronika 20:25 Utrip Ormoža 20:45 Večerja za enega 17:05 Kuhinjica 17:35 Bralni razgledi 18:00 Ptujska kronika 18:25 Utrip MNZ sez. 2021/22,11. oddaja 18:35 Glasbena osmica (tuja) 19:10 Pomurski tednik 19:40 Risanke 20:00 Ptujska kronika 20:25 Utrip Ormoža 21:45 Večerja za enega 22:00 Ptujska kronika 22:25 Cista umetnost - december 22:50 Pogled nazaj 23:15 Obzornik TV Dravograd 00:20 Videostrani ČETRTEK 23. december 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Kuhinjica i?9-,et obn?°čno .°brtne zbornice Ptuj 22:00 Ptujska kronika 10:00 Minuta za Mestni svet -mer-1 » - j u 11:05 Young EU Voices 22:25 Clsta umetnost - december 11:25 Pogled nazaj 22:50 Pogled nazaj 12'00 Ptu?ska kronika 23:15 Youn9 EU Voices 12:25 Utrip MNZ sez. 2021/22,11. oddaja 2^:30 Miklavžev dobrodelni koncert 12:35 Glasba za vse 00:50 Videostrani 13:05 Cista umetnost - december 13:30 Miklavžev dobrodelni koncert 14:35 Videostrani 17:05 Kuhinjica 17:35 Bralni razoledi 18:00 Ptujska kronika 18:25 Portal 18:40 Utrip MNZ sez. 2021/22,11. oddaja 18:50 Čista umetnost - december 19:15 Pogled nazaj 19:40 Risanke, pon 20:00 Ptujska kronika 20:25 Glasbena osmica (tuja) 20:55 Minuta za Mestni svet 22:00 Ptujska kronika 22:25 Lovec na vampirie »D« 00:30 Videostrani_ Ptujska televizija PelV, T: 031 684 808, ¡nfo@petv.tv, www.petv.tv telemach ETiTTTIilhll Naročite Vsak naročnik dobi: • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored), revija ZVEZDE • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrattedensko aktualni dogodki izSpodnjega Podravja s Prlekijoter pregled dogajanja vSIoveniji in po svetu. _____________________________________ NAROCILNICA ZA Štajerski TEDNIK Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d Osojnikova c. 3 2250 Ptuj novi tednik TOREK, 21. december 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Ljudski pevci se predstavijo 10:00 Utrip Ormoža 11:00 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 11:30 Starpoint prodajno okno 13:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Zaigraj tamburica, Majšperk 2020 19:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 20:00 Orfejčkova parada, 2011 22:30 Starpoint prodajno okno 23:00 Video strani SREDA. 22. december 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Starpoint prodajno okno 09:00 20. Redna seja sveta Starše 11:20 Literarni večer na Hajdini 12:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 17:00 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 17:30 20. Redna seja sveta Starše 20:00 Praznična oddaja iz občine Hajdina 21:00 Adventni koncert na Hajdini 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK SPI fâ s " TV program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Domava 116d. 2252 DORNAVA: ¡nfo@siptv.si kontakt: 02 764 00 33; 041 018 044: www.siptv.si ČETRTEK. 23. december 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Ljudski pevci se predstavijo 10:00 Seja sveta občine Lenart — ponovitev 11:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 12:00 Starpoint prodajno okno 13:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Seja sveta občine Lenart — v živo 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Božična noč 21:10 Koncert Okteta Dornava z gosti 2016 23:00 Video strani Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. torek • 21. decembra 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanj-ci 1d. Tel. 051 667 170. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM odojke od 20 do 30 kg, mesnate pasme. Možna dostava. Tel. 041 522 165. PRODAM prašiče v teži 25 do 150 kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj. UGODNO PRODAM suha mešana drva na paletah. Tel. 041 694 109. NESNICE, rjave, 22-tedenske, že v začetku nesnosti, prodajamo. Možna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. KUPIM traktor in traktorske priključke. Tel. 041 680 684. Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. (J. Medvešek) Od nas se je poslovil dolgoletni zvesti sodelavec Dušan Korpar kuhar v pokoju S spoštovanjem in hvaležnostjo se ga bomo spominjali. Sodelavke in sodelavci OŠ Olge Meglic Ptuj Sandi Češka, eden naih' • I ie°boaate, s Slovencev, \_ Šlo je za eno največjih " ' H "eč pa danes očitno nimajo več T'"''prerar' POTREBUJEMO osebo za razvoz hrane in osebo za jutranje čiščenje, približno 2 uri. Informacije 031 301 1 16. Picerija Slonček iz Prešernove 19. •ww.reporter.si www.tednik.si IStajerskitednik Stajerskitednik SANDICESKO Obogatel je s kosmodiskom, eno največjih tranzicijskih prever DANIJEL BEŠIČ LOREDAN SMC je ena največjih političnih prevar slovenskega naroda Ve Irka božiČNA doDRodc' na akcija vozAma cfoJum VSofy qtonL Pošlji SMS z bESEdo NADLANI ALP NADLAÑI5 _ radioPt Štajerski HVAIA! S TVOJO poMočjo bo dARilo Tudi NA TÍSTÍ dlANi, kjER siCER NE bi bilo. Lokacije: jay er Gorišnica, Kidričevo, Majšperk in Ptuj; Tuš market Ptuj na Osojnikovi, Haložanka Zaurč, Spie Markouei in Kea Destrnik; Supernova Qlandija Ptuj; Qcenter Ptuj na Puhom ter restavracija Pan Kidričevo, Gostilna Ribič, Gastro Ptuj in Gostilna Muršič. Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ... V SPOMIN Ljudmila lfalent 7. decembra je minilo eno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica. Vojteh Valent 7. decembra so minila tri leta, odkar nas je zapustil naš dragi oče, tast in dedek. IZ VIČAVE NA PTUJU Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu in postojite ob njujem grobu ter prižgete svečko. Vsi njuni Umrli so: Janez Osterc, Ptuj, Finžgarjeva ul. 2, roj. 1939 - umrl 9. decembra 2021; Marinka Vedlin, roj. Vedlin, Vičava 48, roj. 1953 - umrla 9. december 2021; Tanja Čeh, roj. Cizerl, Podvinci 66, roj. 1974 -umrla 10. decembra 2021; Ana Kmetec, roj. Sitar, Jurovci 24, roj. 1951 - umrla 12. decembra 2021; Leopold Drobnič, Ptuj, Praprotnikova ul. 3, roj. 1942 - umrl 12. decembra 2021; Franc Černejšek, Čermožiše 28, roj. 1947 - umrl 12. decembra 2021; Ljudmila Gajšek, roj. Lozinšek, Podlehnik 66, roj. 1931 - umrla 13. decembra 2021; Dragutin Hemetek, Gradišča 146, roj. 1958 - umrl 13. decembra 2021; Stanko Polak, Obrež 64, roj. 1951 - umrl 15. decembra 2021; Marija Kramberger, roj. Roškar, Biš 17, roj. 1936 - umrla 15. decembra 2021; Antonija Bedrač, roj. Skrbinšek, Repišče 3, roj. 1931 - umrla 15. Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin nate. V SPOMIN 19. decembra je minilo 10 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, brat, stric in tast Ivan Hojsak IZ VELIKE VARNICE 94 Hvala vsem, ki se ustavljate ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in nosite cvetje. Vsi njegovi Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš. SPOMIN 19. decembra je minilo eno leto, odkar nas je zapustila Silva Ljubeč IZ ZABOVCEV 61 Hvala vsem, ki postojite pri njenem grobu in jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni First minute Senior oddih 2022 02. 01. - 28. 02. 2022 HOTEL VITA VILA HIGIEA 5 x polpenzion 295 € 285 € 5 x polpenzion 275 C 265 C 7 x polpenzion 406 € 392 € 7 x polpenzion 376 C 362 C Cene so z DDV in veljajo po osebi v dvoposteljni sobi, za izbrano število dni. Cene ne vključujejo turistične takse in enkratne prijavnine. Doplačila po veljavnem ceniku. Ponudba velja za upokojence in jo je mogoče koristiti v skladu z veljavnimi predpisi pristojnih institucij. VKLJUČENE STORITVE - polpenzion, - 1 x bioptron ali termo/erio obloga (pri 7- dnevnem bivanju 2 x) - 1 x parafinska obloga za roke, - uporaba kopalnega plašča v času bivanja, - kopanje v termalnih bazenih v hotelu Vita, - brezplačen Wi-Fi, - možnost aktivnega oddiha v naravi (sprehodi, pohodi, obisk energijskih točk), - parkirišče v bližini hotela. TERME DOBRNA HOTELS, SPA & MEDICAL CENTRE SENIOR BONUSI - Brezplačen prevoz po vsej Sloveniji, brez omejitve kilometrov - Vsako nedeljo (prihod) in petek (odhod) pri 5-dnevnem bivanju. - Vsak ponedeljek (prihod) in ponedeljek (odhod) pri 7-dnevnem bivanju. •Rezervacijo brezplačnega prevoza je potrebno sporočiti ob rezervaciji paketa. V kolikor prevoza ne želite koristiti, nas o tem obvestite. Prevoze nudimo le v okviru navedenega urnika, prevozi izven urnika v okviru programa niso možni. - Brez doplačila za enoposteljno sobo. Terme Dobrna d.d., Dobrna 50, 3204 Dobrna BREZPLAČNA ŠTEVILKA: 080 22 10 info@terme-dobrna.si I www.terme-dobrna.si 24 Štajerski Kronika torek • 21. decembra 2021 Podravje • AETP objavil posnetke slabega ravnanja z živalmi v Košakih t ff •• 11 • 1« ••• V • • V • 1« Mesarji na klavni liniji mučijo živali Potem ko so poleti razkrili posnetke spornega ravnanja pri intenzivni reji prašičev na farmi Ljutomerčan v Ljutomeru, so v društvu AETP (Animal Enterprise Transparency Project) minuli teden objavili še posnetke slabega ravnanja s prašiči in govedom iz mariborske klavnice Košaki TMI. »Košaki TMI, ki upravljajo eno največjih sodobnih klavnic v Sloveniji, se javnosti in potrošnikom predstavljajo s sloganom 'Ustvarjeno s polno mero ljubezni'. Vendar na skrivaj pridobljeni posnetki skritih kamer jasno pokažejo, da za zidovi klavnice Košaki živali ljubezni nikakor niso deležne,« so v sporočilu za javnost zapisali v AETP. Kot so pojasnili, mesarji na klavni liniji domače živali tepejo, nanje kričijo in jih zbadajo z električnimi palicami. »Omama pred izkrvavi-tvijo do živali ni nič bolj prizanesljiva. Prašiče z elektrošoki spodijo v plinsko komoro, kjer se v agoniji zadušijo, manjše pujske pa omamijo kar z udarcem po glavi. Po postopku omame, uspešne ali pa tudi ne, vse prašiče z nožem vbo-dejo v vrat,« so popisali dogajanje v Košakih. Na klavni liniji za govedo bike, pa tudi krave, telice, teličke, »po vrsti, prav tako s pomočjo elek-trošokov, naženejo v kletko za omamljanje, kjer so imobilizirani in lahko vidijo ter vonjajo, kakšna smrt jih bo kmalu doletela«. »Nato jim operater s strelno napravo v čelo zabije penetrirni klin in če gre vse po sreči, biki nemudoma izgubijo zavest. Nato jih dvignejo za eno nogo, da jim klavec prereže vrat. Vendar, kot kažejo posnetki, veliko bikom opisan način omame povzroči le hudo boleče in paralizi-rajoče poškodbe lobanje, tako da izkrvavitev doživijo pri zavesti,« so izpostavili. Klavniške prakse so uradno dovoljene V društvu so ob tem poudarili, da so vse te klavniške prakse, razen brcanja živali in neustrezne aplikacije električnih sunkov, na podlagi evropske uredbe zakonite. Izkrvavitev prašičev po uporabi plinske komore z visoko koncentracijo ogljikovega dioksida velja celo za enega najmanj bolečih načinov usmrtitve živali, so izpostavili. Posnetki pa po njihovih navedbah kažejo, da je ta način omame daleč od predstav, da prašiči v plinskih komorah mirno zaspijo. »Nasprotno, vse živali so vidno prestrašene in se upirajo pregonu v prostore, kjer poteka zakol,« so navedli. V AETP so zapisali še, da ob dejstvu, da »zakonodaja posnete klavniške prakse podpira oziroma omogoča, obstaja utemeljen sum, da podobno obratujejo tudi druge klavnice po Sloveniji«. Sicer pa so poleti zaokrožili tudi posnetki spornega ravnanja z živalmi na farmi Ljutomerčan. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je tedaj pristopila k Mariborsko tovarno mesnih izdelkov Košaki z okoli 100 zaposlenimi zadnjih nekaj let lastniško obvladuje podlehniška mesarija Žerak. Lansko leto je zaključila z 10,7 milijona evrov prihodkov, karje za dobrih pet odstotkov manj kot leto prej. Ob tem je vknjižila 38.000 evrov dobička. preverjanju pristnosti posnetkov in ugotavljanju dejanskega stanja na terenu, inšpektorji pa v času nadzora, ki je trajal več dni, niso ugotovili večjih nepravilnosti. V Košakih obžalujejo neustrezno ravnanje z V* I • živalmi V mariborski tovarni mesnih izdelkov Košaki poudarjajo, da so predani kakovosti in skrbi za potrošnika ter da se del te predanosti nanaša tudi na spoštovanje in ustrezno ravnanje z živalmi. Ob objavi posnetkov slabega ravnanja s prašiči in govedom v njihovi klavnici zato obžalujejo, da pri tem niso »vedno v celoti uspešni«. V Košakih so spomnili na svojo 150-letno tradicijo. »V družbi si nenehno prizadevamo za to, da spoštujemo nacionalne predpise in predpise Evropske unije, k temu pa nas zavezujejo tudi standardi kakovosti, ki jih imamo vpeljane za zagotavljanje neoporečnosti in varnosti živil,« so zapisali. Kot so zatrdili, tekoče izvajajo nadzore sodelavcev, prav tako pa sledenje predpisom zagotavljajo inšpektorji Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki da so vedno prisotni ob zakolu živine. »Iz objavljenega posnetka je razvidno, da v naših prizadevanjih nismo vedno v celoti uspešni, kar seveda obžalujemo,« so poudarili. Ob tem so navedli, da z rednimi Foto: G.T. /M24 izobraževanji in preizkusi znanj skrbijo, da sodelavci, ki ravnajo z živalmi, posedujejo ustrezna znanja in spretnosti za to. »V zadnjem letu smo tako iz tega področja izvedli 16 internih in tri zunanja izobraževanja sodelavcev. V primeru, ko ugotovimo neustrezno ravnanje sodelavcev, tudi ustrezno sankcioniramo,« so pojasnili. Kot so podčrtali, pa tudi predstavniki društva AETP, »ki so izpostavili domnevno sporno ravnanje«, ugotavljajo, »da iz posnetkov ne izhajajo večje nepravilnosti in proces poteka po ustaljenih postopkih in praksah, ki jih nalaga zakonodaja Evropske unije in podrejeno tudi domači predpisi«. Sta, Ur Podravje • Opozorilo policije pred prazniki Previdno s pirotehniko! V prazničnem času se bo morda marsikdo zatekel tudi k uporabi pirotehnike, ki prihaja na trgovske police. Policija ob tem poziva, naj kupujemo in uporabljamo le dovoljene izdelke in upoštevamo navodila proizvajalca. Ob tem pomislimo na svojo varnost, a tudi na tiste, ki se jim pirotehnika ne zdi zabavna ali jih celo ogroža. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, pirotehnični izdelki, predvsem tisti predelani oz. kupljeni na črnem trgu, še vedno občasno povzročijo hude, trajne poškodbe, najpogosteje pri mladih. Zato pirotehničnih izdelkov ne smemo predelovati, jih uporabljati v drugih predmetih ali preprodajati, prav tako pirotehnike ne smemo sami izdelati. Prav zaradi nevarnosti nastanka poškodb policija odsvetuje kakršno koli rabo prepovedanih petard različnih oblik in moči. Pri tem je treba imeti v mislih tudi epidemijo covida-19. »Vsaka dodatna Prodaja ognjemetnih izdelkov 1. kategorije, katerih glavni učinek je pok, je fizičnim osebam vsako leto dovoljena od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa od 26. decembra do vključno 1. januarja. Mladoletnikom do 14. leta starosti je dovoljeno uporabljati pirotehnične izdelke kategorije 1 le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Za kršitev določb o uporabi pirotehničnih izdelkov je za posameznike predvidena globa od 400 do 1200 evrov. poškodba, ki bi jo lahko preprečili, zdravstvenim delavcem prinese dodatne obremenitve, zato se poskusimo izogniti tveganjem in jih tako razbremenimo dodatnega Foto: arhiv M 24 dela,« pozivajo možje v modrem. Poleg tega marsikomu pokanje in bliskanje ne prinaša nobenega veselja. Policija zato poziva, naj prizanesemo sosedom, starejšim, bolnim pa tudi tistim, ki ne delijo navdušenja nad pirotehničnimi izdelki, ter za uporabo pirotehnike izberemo kraj, kjer ne bomo motili drugih. Uporabo pirotehnike prilagodimo tudi živalim. Policija prav tako poziva starše, da se o nevarnostih uporabe prepovedanih petard in njihovih pos- ledicah pogovorijo z otroki in jim ponudijo drugačno vrsto zabave. »Ugotavljamo tudi, da so otroci pogosto tarče prodajalcev prepovedanih petard, ki jim je mar le za zaslužek, morebitne poškodbe pri otrocih in njihove daljnosežne psihične in fizične posledice pa jih ne zanimajo,« so dodali. Pirotehniko otrokom kupil starš prek spleta S Policijske uprave Maribor medtem poročajo o zasegu več kot 500 pirotehničnih izdelkov 2. in 3. kategorije trem mladoletnikom z območja Dravskega Dvora minulo sredo. Pri tem so policisti ugotovili, da je pirotehniko mladeničem preko spleta kupil starš enega od mladoletnikov. Zoper mlade bo policija podala obdolžilni predlog zaradi posedovanja in uporabe pirotehničnih izdelkov, zoper starša pa bodo uvedli hitri postopek, v katerem mu bodo izdali odločbo o prekršku. Celjski policisti pa so že v začetku meseca na podlagi odredbe sodišča zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilništva opravili hišno preiskavo pri dveh Celjanih, ki sta v sorodstvenem razmerju. Pri hišni preiskavi so našli in zasegli tudi nekaj manj kot tisoč petard. Sta mm- <-0—u^r * * C^ O O o Rojstva: Špela Stojnšek, Lešje lic, Majšperk - deklica Katarina; Alenka Baklan, Mihovce 29, Cirkovce - deček Žiga; Ana Mari HochtI - deček Aleks Viktor; Lea Šprah - Laura; Barbara Leskovar - deklica Analeja; Barbara Šel - deček Maks; Iris Jazbinšek - deček Tjaž; Alji Hasibe - deček; Vesna Voglar Pulko - deček Timon; Melanija Županic - Brin; Eva Mlakar - deklica Tara; Tanisa Bedenik - deček Bine; Nives Senica -deklica Tinkara; Marjana Babšek - deček Gorazd. Lr> C? -^Cb c 1 ^ c^ * „O ™ ca Sveti dan vetrovno, ob letu bo sadja polno. Danes se bo od jugozahoda postopno pooblačilo, le na severovzhodu bo ostalo delno jasno. Predvsem na severnem Primorskem in Notranjskem bodo popoldne rahle padavine, v višjih legah severne Primorske in na Notranjskem kot rahel sneg. Najvišje dnevne temperature bodo od -2 do 3, na Goriškem in ob morju od 4 do 8 °C. 4-dnevna napoved za Podravje Torek Sreda Četrtek Petek 21.12.2021 22.12.2021 23.12.2021 24.12.2021 # -7 -5 -6 -3 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 4 2 4 11 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan V < /> Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Vir: ARSO