Deželna odbornica Federica Seganti predstavila prihodnje upravne in evropske volitve, ki bodo 6. in 7. junija ¿3 Sport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski TOREK, 17. FEBRUARJA 2009 št. 40 (19.439) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Soru poražen, Veltroni v težavah Martin Brecelj Ugo Cappellacci bo novi predsednik deželne vlade Sardinije. Na nedeljskih in ponedeljkovih predčasnih volitvah je - po sicer ne-dokončnih podatkih - gladko premagal svojega glavnega tekmeca, dosedanjega predsednika Renata Soruja. Še odločneje pa je Cappel-laccijeva desnosredinska koalicija prekosila Sorujevo levosredinsko (sardinski volilni sistem dopušča glasovanje za stranko ene volilne naveze in za predsedniškega kandidata druge). To pomeni, da če je Soru doživel poraz, je sardinsko levo sredino doletel pravi polom. V tem se prav gotovo odražajo težave, ki jih je Soru imel s svojo koalicijo v minuli zakonodajni dobi in zaradi katerih je naposled odstopil pred njenim naravnim iztekom. Sicer pa je pomen sardinskih deželnih volitev gotovo širši. V resnici je šlo za merjenje moči med vsedržavno desno in levo sredino. Premier Silvio Berlusconi je neposredno posegal v sardinsko predvolilno kampanjo, tako da ga je Soru označil za svojega pravega tekmeca. Cappellacci je po razširjeni oceni veljal za šibkega kandidata, saj se je govorilo, da je bil izbran, ker je sin enega izmed Ber-lusconijevih komercialistov. Vse to pa pove, da je resnični poraženec teh volitev voditelj vsedržavne opozicije, prvi mož Demokratske stranke Walter Veltroni. Demokrati si pod njegovim vodstvom vse od ponesrečenega ognjenega krsta na lanskih aprilskih parlamentarnih volitvah niso več opomogli, stranka pa že mesece tone v ko-rupcijskih aferah in v notranjih polemikah. Poraz na Sardiniji je očiten znak, da bo morala začeti zno- slovenija Referendum o Hrvaški v Natu? LJUBLJANA - Zavod 25. junij in Stranka slovenskega naroda (SSN) sta v ponedeljek v DZ vložila pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato, podprto s 5363 podpisi. Tako premier Borut Pahor kot zunanji minister Samuel Žbogar sta se že pred vložitvijo pobude do referenduma izrekla negativno. Pobudniki bodo imeli po odločitvi v DZ, ali je pobuda ustrezna, najmanj 35 dni časa, da zberejo 40.000 podpisov za sklic referenduma o tem vprašanju. Na 2. strani dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Po sicer delnih in nedokončnih volilnih izidih Desna sredina osvojila Sardinijo Njen kandidat Cappellacci za 5% pred odhajajočim predsednikom Sorujem sovodnje - Med čistilno akcijo nabrali za vagon umazanije Soška nesnaga Reka naplavila veliko količino ampul in stekleničk zdravil - Kdo jih je odvrgel? SOVODNJE - Na bregovih Soče so med čistilno akcijo našli veliko količino ampul in stekleničk zdravil, in sicer na območju, ki ga reka zalije samo po obilnem deževju; z najdbo bodo seznanili pristojne oblasti. Akcija je potekala vzdolž Soče in Vipave, udeleženci, ki so se odzvali na povabilo ribiškega zavoda ETP, društva Vipava ter sovodenjske občine in civilne zaščite, pa so skupno nabrali za preko petdeset vreč odpadkov. Na 23. strani CAGLIARI - Na nedeljskih in ponedeljkovih predčasnih deželnih volitvah na Sardiniji se je premočno uveljavila desna sredina. Po sicer delnih in nedokončnih volilnih izidih je namreč njen kandidat za predsednika sardin-ske deželne vlade Ugo Cappellacci za 5 odstotkov prehitel dosedanjega le-vosredinskega predsednika Renata So-ruja, stranke desne sredine pa so skupaj zbrale za 16 odstotkov glasov več kot stranke leve sredine. Volilna udeležba je bila 67,58-odstotna, se pravi znatno nižja kot na deželnih volitvah leta 2004, ko je bila 71-odstotna. Na 28. strani Delavci škedenjske železarne branijo delovna mesta Na 8. strani Se bo tržaška levica združila? Na 8. strani Zelena luč občinskega sveta za širitev obrtne cone pri Malnišču Na 23. strani Obtožba in oprostitev na goriškem sojenju zoper odgovorne za smrt zaradi azbesta Na 24. strani balkan Kosovo eno leto neodvisno PRIŠTINA - Kosovo je pred letom dni, 17. februarja 2008, razglasilo svojo samostojnost. Najmlajšo evropsko državo je doslej priznalo 54 držav. V letošnjem letu je to kot edina nazadnje storila Panama. Optimistične napovedi kosovskega premiera Hashima Thacija pred letom dni, da bo državo kmalu po razglasitvi samostojnosti priznalo okoli sto držav in bo sprejeta v ZN, se tako niso uresničile. Opozicija to dejstvo pogosto uporablja za kritike na njegov račun. Vlada po njenem mnenju tudi ni pokazala nobenega razumevanja za velike socialne težave in revščino, uspešna tudi naj ne bi bila v boju proti korupciji. Na 29. strani japonska - Zapirale so se mu oči in govoril je nerazločno Finančni minister zanikal, da bi bil pijan na srečanju G7 Kv V ^^^fjm j^Hfl ■\ "i- m iH TOKIO - Japonski finančni minister Šoiči Nakagava (foto ANSA) je zanikal, da bi bil pijan na srečanju G7 o finančni krizi minuli konec tedna v Rimu. Kot je pojasnil, so bila za njegovo nerazločno govorjenje na novinarski konferenci kriva zdravila proti prehladu. Nakagavov nastop na srečanju ministrov sedmih najrazvitejših držav na svetu je sprožil burne odmeve v japonskih medijih, opozicija pa je zahtevala njegov odstop. Eden od japonskih tabloidov je na naslovnici objavil članek z naslovom "Pijan!?", medtem ko je televizija poročala, da niso zaskrbljeni samo nad stanjem svetovnega gospodarstva, temveč tudi na zdravstvenim stanjem finančnega ministra, ki velja za pijanca. 55-letni Nakagava je v soboto na novinarski konferenci izgledal zaspan, govoril pa je nerazločno. "Nekakšno skupno izjavo smo sprejeli," je dejal novinarjem, pri čemer mu je komaj uspelo obdržati odprte oči. Nakaga-va zanika, da bi bil pijan. "Bil sem pre-hlajen. Zdravilo proti prehladu je preveč prijelo," je dejal in glasno po-smrkal. Na vprašanje novinarjev, ali bo odstopil, je dejal, da mora to odločitev sprejeti premier. (STA) 2 Nedelja, 15. februarja 2009 ALPE-JADRAN / slovenija - hrvaška - Nov zaplet v odnosih med državama Pobuda Zavoda 25. junij in SNS za referendum o Hrvaški v Natu Premier Pahor pozval državljane, naj ne podpišejo zahteve za referendum - Proti tudi Žbogar LJUBLJANA - Zavod 25. junij in Stranka slovenskega naroda (SSN) sta v ponedeljek v DZ vložila pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato, podprto s 5363 podpisi. Tako premier Borut Pahor kot zunanji minister Samuel Žbogar sta se že pred vložitvijo pobude do referenduma izrekla negativno. Pobudniki bodo imeli po odločitvi v DZ, ali je pobuda ustrezna, najmanj 35 dni časa, da zberejo 40.000 podpisov za sklic referenduma o tem vprašanju. Direktor zavoda Marjan Podobnik, predsednik SSN Zdenko Vinkov - Vincenc ter nekaj članov obeh združenj - med njimi je bil tudi Jo-ško Joras - so podpise v DZ vložili vsega 15 minut pred iztekom sedemdnevnega zakonskega roka, v katerem je mogoče od potrditve zakona v DZ vložiti pobudo za sklic naknadnega zakonodajnega referenduma. Kot je povedal Vinkov, so podpise zbrali skupaj z Zavodom 25. junij, zbrani pa so bili v minulih sedmih dneh. Za vložitev pobude bi bilo sicer dovolj že 2500 podpisov. Podobnik pa je po vložitvi podpisov vseeno poudaril, da bi aktivnosti v zvezi z referendumom lahko še ustavili, če bo državni zbor v četrtek na izredni seji potrdil sklep, ki ga je predlagala SLS, torej da Slovenija ne priznava nobenih hrvaških predpisov, ki bi prejudicirali mejo. Odbor DZ za zunanjo politiko je sicer včeraj sprejel podoben sklep kot ga je predlagala SLS, vendar ni sprejel tudi dodatnega besedila, da je Slovenija na dan osamosvojitve 25. junija 1991 nadzirala celoten Piranski zaliv in levi breg Mure pri Hotizi ter imela neoviran dostop do odprtega morja. Če bo večina v DZ v četrtek podprla sklep še s tem dodatnim besedilom, bodo aktivnosti v zvezi z referendumom ustavili, Hrvaška pa bo lahko v roku vstopila v Nato, je povedal Podobnik. V PS SLS so medtem napovedali, da bodo na četrtkovo izredno sejo DZ vložili predlog dopolnila k včeraj sprejetemu sklepu OZP, ki bi stanje na dan 25.6.1991 bolj natančno opredelil z zgoraj navedenimi prvinami. Premier Borut Pahor je v izjavi za javnost še pred vložitvijo pobude za razpis referenduma ocenil, da je odločitev za referendum slaba in za Slovenijo škodljiva. Ob tem je pozval državljane, naj ne dajo svojega podpisa za razpis referenduma, ker je to v interesu Slovenije.Po-jasnil je, da je s tem pozivom izkoristil odgovornost, ki jo ima kot predsednik vlade. Ob tem je spomnil, da je DZ s tremi četrtinami glasov "po velikem političnem zapletu, ki bi se lahko spremenil v precejšnjo zunanjepolitično krizo Slovenije" podprl vstop Hrvaške v Nato. V primeru odločitve za referendum bo vlada po Pahorjevih besedah storila vse, da državljane prepriča, da je odločitev za vstop Hrvaške v Nato v interesu Slovenije in da to nima neposredne zveze z ugovori, ki jih imamo glede obnašanja Hrvaške pri njenem vključevanju v EU. "Ko je državni zbor potrdil protokol o vstopu Hrvaške v Nato, je pokazal, da zna ločiti jabolka od hrušk. Če imamo pri vstopanju Hrvaške v EU utemeljene zadržke in smo znali z argumenti o njih prepričati tudi mednarodno skupnost, bo sedaj, z odločitvijo za referendum, Hrvaška imela argumente v mednarodni skupnosti, da ji Slovenija nagaja iz kaprice. To je za nas slaba okoliščina," je še poudaril premier. Tudi zunanji minister Samuel Žbo-gar je poudaril, da referendum gotovo ne bo koristil slovenskim interesom v iskanju rešitve za vprašanja meje. Tako Žbogar kot Pahor sta opozorila, da je časovnica hrvaškega vstopa v Nato zelo tesna, v primeru zbiranja podpisov pa je resno ogrožen namen članic Nata, da Hrvaška sodeluje na vrhu zavezništva 3. in 4. aprila oz. da Slovenija do izteka roka, 23. marca, depozi-tarju, to je ZDA, deponira ratifikacijske listine protokola o vstopu Hrvaške v Nato. Po včerajšnji vložitvi pobude za razpis referenduma ima sedaj predsednik DZ Pavel Gantar sedem dni časa, da ugotovi, ali je pobuda ustrezna in nato določi najmanj 35-dnevni rok, v katerem se bo Borut Pahor zbiralo 40.000 podpisov za razpis referenduma glede uveljavitve zakona o ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato, ki ga je DZ sprejel 9. februarja. Kot je po seji OZP povedal Gantar, bo poskušal upoštevati najkrajše možne roke v tem postopku. Vendar pa je po njegovem mnenju sedaj že jasno, da če bo do zbiranja podpisov prišlo, da bo to ogrozilo ciljni datum, 23. marec, do katerega naj bi članice Nata v Washington deponirale ratifikacijske listine o vstopu Albanije in Hrvaške v Nato, da bi ti državi lahko na vrhu zavezništva 3. in 4. aprila so- Samuel Žbogar delovali kot polnopravni članici. "Državo bo to postavilo v neroden in neugoden položaj," je menil Gantar. Oči bodo sedaj uprte v četrtkovo izredno sejo DZ, v okviru katere bodo poslanci odločali o zgoraj omenjeni pobudi SLS, ki bi glede na Podobnikove napovedi še preprečila zbiranje podpisov za referendum, na dnevnem redu pa je tudi pobuda poslanske skupine SNS za razpis referenduma o enakem vprašanju. Pobuda SNS je sicer obsojena na neuspeh, ker jo mora podpreti najmanj 46 poslancev. Toda prvak SNS Zmago Jelinčič je že prejš- Pavel Gantar nji teden napovedal, da bo SNS pomagala pri zbiranju podpisov za referendum, če bo do tega prišlo. Na dogajanje v Sloveniji so se že odzvali na Hrvaškem. "Ne glede na notranja nesoglasja, ki o tem vprašanju obstajajo v Sloveniji, bi bilo vse ostalo, razen podpore Hrvaški in sklenitve procesa ratifikacije, ter predaje protokola Washing-tonu, poigravanje z vitalnimi interesi zveze Nato, obenem pa tudi poigravanje s stabilnostjo Jugovzhodne Evrope," je poudaril hrvaški zunanji minister Gordan Jandrokovic. (STA) evropska unija - Širitveni proces Sanader potrdil srečanje s Pahorjem do konca februarja ZAGREB - Hrvaški premier Ivo Sanader je včeraj potrdil, da naj bi se do konca meseca srečal s slovenskim kolegom Borutom Pahorjem. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bo slovenski parlament čim prej poslal v Washington ratificiran protokol o vstopu Hrvaške v zvezo Nato. "Zelo kmalu se bova srečala s Pahorjem, še ta mesec," je dejal Sana-der v premoru seje predsedstva vladajoče Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ). Dodal je, da bodo javnost o podrobnostih srečanja obvestili potem, ko se bosta obe strani strinjali glede časa in kraja dogodka. Ivo Sanader Večernji list, ki se je skliceval na vladne vire, je poročal, da bo srečanje verjetno v Ljubljani v zadnjem tednu februarja. Časnik dodaja, da je srečanje odvisno od odločitve o morebitnem slovenskem referendumu o vstopu Hrvaške v Nato. V kabinetu slovenskega premiera Pahorja niso želeli komentirati poročanja Večer-njega lista, so pa ponovili, da se bosta premiera srečala v prihodnjih tednih, točen datum in kraj srečanja pa sta še predmet usklajevanja. Sanader je ponovil, da pričakuje, da bo Hrvaška predstavljena kot polnopravna članica Nata na srečanju na vrhu zavezništva v začetku aprila. Hrvaški premier sicer meni, da Slovenija ne bo razpisala referenduma o vstopu Hrvaške v Nato. V Postojni letos dva primera predoziranja z drogami POSTOJNA - Na območju Policijske uprave Postojna so konec leta 2007 zabeležili en primer predoziranja s prepovedanimi drogami, lani nobenega, januarja letos pa kar dva, je včeraj na novinarski konferenci povedal vodja sektorja kriminalistične policije na PU Postojna Boris Iskra. Predstavil je tudi primere, ki so jih letos uspešno rešili. 16. januarja so postojnske policiste obvestili, da naj bi zaradi prevelikega odmerka umrl 25-letni moški iz okolice Varaždina na Hrvaškem. Ugotovili so, da je pokojni skupaj s 26-letnim Ljubljančanom in 23-letnikom iz okolice Postojne od 33-letnega Postojnčana za 120 evrov kupil tri do štiri grame heroina, ki so si ga nato vbrizgali. "Kmalu za tem pa je državljan Hrvaške padel na tla in ni več kazal znakov zavesti," je razložil Iskra. Pri hišni preiskavi so policisti našli še manjša zavitka z mamilom in bodo oba Postojnčana in Ljubljančana kazensko ovadili. Kot je povedal Iskra, bodo 33-letnika ovadili še za eno kaznivo dejanje, ker je na silvestrovo 2007 prodal paketke heroina, zaradi česar je v Postojni umrl eden izmed uživalcev tega mamila. S prepovedano drogo so se postojnski kriminalisti januarja srečali še enkrat. 26. januarja so občani v vozilu, parkiranem na kolovozni poti v okolici koče Mladike nad Postojno, opazili moškega, ki je bil vidno pod vplivom drog, v vozilu pa je bilo videti tudi injekcijske igle. Jutri v Kosovelovem domu odprtje razstave del slikarja Lucijana Bratuša SEŽANA - Primorski umetnik Lucijan Bratuš, redni profesor na področju vizualnih komunikacij ALUO v Ljubljani, se bo ob svoji šestdesetletnici predstavil s pregledno razstavo slik, ki jo bodo v sežanskem Kosovelovem domu odprli jutri ob 18.uri. O umetniku in njegovem delu bo spregovorila umetnostna zgodovinarka in kritičarka Amamarija Stibilj Šajn. Razstava, ki jo je podprlo Ministrstvo RS za kulturo, bo v Sežani na ogled do 11. marca. Sicer pa je razstava del širšega projekta preglednih razstav ob avtorjevi 60-le-tnici, ki so se in se bodo zvrstile v Pi-lonovi galeriji v Ajdovščini, Galeriji Lek v Ljubljani, Galeriji v Velenju in Galeriji Tir Mostovna v Solkanu. (O.K.) podjetja - Odzivi na gospodarsko krizo Gorenje na »mehak« način ukinja 500 delovnih mest VELENJE - Velenjski proizvajalec bele tehnike Gorenje bo v letošnjem letu nadaljeval z »mehkimi« metodami zmanjševanja števila zaposlenih. Do konca leta bo na tak način ukinil predvidoma 400 do 500 delovnih mest. V družbi Gorenje je sicer trenutno 5187 zaposlenih, kar je 295 manj kot v enakem obdobju lani. "V zadnjem letu smo število zaposlenih zmanjševali z mehkimi metodami, naravno fluktuacijo, upokojevanjem in sporazumnim prenehanjem delovnega razmerja, na enak način pa bomo zmanjševali število zaposlenih tudi vnaprej," pojasnjujejo v Gorenju. Gorenje je januarja in februarja zabeležilo 25-odstoten skupen upad naročil. "Največji padec je bil v Ukrajini, kjer so se nova naročila znižala za 90 odstotkov, prodaja pa je nižja za 80 odstotkov, predvsem zaradi valutne depreciacije," je povedal prvi mož Gorenja in dodal: "Podoben padec je bil zabeležen v Rusiji." Zaradi upada povpraševanja so že sprejeli nekaj ukrepov za znižanje stroškov, od uvedbe 36-urnega delovnega tedna do znižanja plač za 10 odstotkov in sprejema vladne pomoči pri izplačilu plač. Družba sicer lahko ob sedanjih pogojih zdrži 12 do 18 mesecev, še pravi Bobinac, ki za letošnje leto napoveduje dobiček, glede dostopa do posojil pa dodaja, da Gorenje s tem nima težav. Glede tovarne v Valjevu pojasnjujejo, da je Gorenje z vzpostavitvijo proizvodnje v Srbiji pridobilo status lokalnega proizvajalca ter si tako na dolgi rok ustvarja pogoje za ohranitev tržnih deležev. Hkrati razvija široko zasnovano mrežo lokalnih dobaviteljev, skupno jih je že 38, ki presegajo tretjino vseh dobavnih potreb tovarne. Dobavitelji iz Srbije so se s kakovostjo izdelkov, točnostjo dobav ter cenovno konkurenčnostjo izkazali kot dobri, tako nekatere komponente iz Srbije uvažajo tudi v Slovenijo. V zadnjem letu so v proizvodnjo Valjeva uvedli več novih modelov, saj jim načrtovane zmogljivosti omogočajo razvoj in količinsko rast. Tovarna posluje dobro in z dobičkom. 91 odstotkov odpreme poteka neposredno iz tovarne v Valjevu do kupca, le 9% pa se kombinira z odpremami iz Velenja. (STA) BARILLA, vodilna italijanska multinacionalka s področja blaga za široko potrošnjo, išče za svoj sedež v Parmi (Ita), RAČUNOVODSKEGA/O DELAVCA/KO. Pogoji: ■ Starost: največ 35 let; ■ Diploma višje srednje šole v knjigovodstvu/računovodstvu fragionerla") ali univerzitetna diploma višje/visoke stopnje s področja ekonomije/podjetnistva/financ; ■ Izkušnje s področja računovodstva/knjigovodstva; ■ Odlično znanje italijanskega in slovenskega jezika, dobro znanje angleščine; ■ Dobro znanje osnovnega račulnaniškega paketa MS Office, zaželjeno poznavanje programa SAP; ■ Pripravljenost na krajša službena potovanja v Slovenijo. Nudimo: ■ Priložnost za delo v mednarodnem okolju; • Zaposlitev za določen čas (18 mesecev); ■ Kategorizacija in plača v skladu s pridobljenimi veščinami in spretnostmi. Glavne delovne naloge: knjiženje faktur dobaviteljev, analiza dobaviteljev in blagovnih skupin, kontrola podporne dokumentacije prejetih faktur, stiki z dobavitelji in sodelavci tuje podružnice, koordinacija računovodskih storitev za tujo podružnico, plačila. Profil dopolnjujejo natančnost, spretnost pri reševanju problemov, proaktivnost, spretno komuniciranje In nagnjenost k medosebnim odnosom. Življenjepis pošljite na: lnforecruitlng@barllla.lt tako, da v "oggetto" jasno označite vezo na "RIF. CFSL/09". / ALPE-JADRAN Torek, 17. februarja 2009 3 dežela - Odbornica Federica Seganti včeraj uradno predstavila podrobnosti Upravne in evropske volitve bodo 6. in 7. junija Tokrat volitve na soboto in nedeljo - Izvoljenih bo skupno 142 županov in 1.900 svetnikov TRST - V deželi Furlaniji-julijski krajini bodo volitve za obnovo javnih uprav in za evropski parlament v soboto, 6., in v nedeljo, 7. junija. Deželna vlada se je namreč odločila za t.i. »election day«, s čimer bo prihranila 200 tisoč evrov. Na volitvah, ki bodo 6. junija od 15. do 22. ure in 7. junija od 7. do 22. ure, bo izvoljenih skupno 142 županov in 1.900 občinskih svetnikov, ki jim je treba prišteti še predsednika in svetnike Pokrajine Pordenon. Podrobnosti junijskih volitev je včeraj predstavila pristojna deželna od-bornica Federica Seganti. Poleg predsednika pordenonske pokrajine bo izvoljenih 99 županov in novih občinskih svetov na Videmskem, 26 županov na Pordenonskem, 3 župani na Tržaškem in 14 županov oz. novih občinskih svetov na Goriškem. Na Videmskem bodo občani poklicani na volišča med drugim v občinah Ahten, Fojda, Grmek, Bardo, Naborjet-Ovčja vas, Neme, Tablja, Pra-potno, Podbonesec, Rezija, Podutana, Špeter, Sovodnja, Srednje in Tipana, na Goriškem pa v občinah Doberdob, Dolenje, Sovodnje in Števerjan. Na Tržaškem bodo nove župane in občinske svete izvolili v Zgoniku, na Repentabru in v Dolini. Skupno bo pri volitvah udeleženih 167 občin, od katerih šteje le občina Sacile več kot 15 tisoč prebivalcev. V tem kraju je torej tako kot za porde-nonsko pokrajino predvidena balotaža, če noben kandidat ne bo dosegel 50 odstotkov in 1 glas. Morebitna balotaža bo z istim urnikom v soboto, 20., in v nedeljo, 22. junija. Prvič bodo izvolili župana in občinski svet v občini Campolongo Tapogliano, ki je nastala 1. januarja letos po združitvi istoimenskih občin. Redno delovanje občinskih svetov se bo zaključilo 23. aprila, kandidature za volitve pa bo mogoče predstaviti 8. in 9. maja. Volivci bodo poleg javnih uprav izvolili tudi poslance za evropski parlament, sploh pa bodo v Italiji izvolili 4.145 novih občinskih svetov in 62 pokrajinskih skupščin. Naj dodamo, da bodo volitve za pordenonski pokrajinski svet potekale po določilih deželnega zakona 10/99 in zakona 122/51, volitve za obnovo občinskih svetov pa po določilih deželnih zakonov 14/95 in 9/01 ter odloka predsednika republike 570/1960. Volitve bodo tokrat zadevale skupno 565.715 ljudi, tj. 52 odstotkov volilnih upravičencev v FJK, zanje pa bodo odprli 708 volišč. Za obnovo porde-nonskega pokrajinskega sveta bo volilo 270.768 oseb, od katerih 106.078 tudi za obnovo občinske uprave, medtem ko je na Goriškem 28.561 volilnih upravičencev, na Videmskem 258.517 in na Tržaškem 7.869. Povsod velja neposredna izvolitev župana (oz. predsednika pokrajine) in je predvidena večinska nagrada 60 odstotkov sedežev za zmagovito in 40 odstotkov za poraženo koalicijo. Dodati gre, da velja za Pokrajino Pordenon 5-odstotni volilni prag. Možen je tudi ločen glas, se pravi za županskega kandidata (oz. predsedniškega v Pordenonu) in za liste, ki z njim niso povezane. Ločen glas ne pride v poštev v občinah z manj kot 15.000 prebivalci. Spomniti velja, da je lahko v občinah z več kot 5.000 prebivalci isti župan izvoljen le za dva mandata, medtem ko je v občinah do 5.000 prebivalcev mogoča tretja kandidatura. V tem smislu v Furlaniji-julijski krajini ne more več kandidirati 41 županov, od katerih štirje v občinah z več kot 5.000 prebivalci. A.G. Deželna odbornica Federica Seganti arhiv občina videm Odbor za zdaj z devetimi odborniki VIDEM - Videmski župan Furio Honsell je sprejel odstop odbornika Giovannija Barillarija, vendar na njegovo mesto vsaj za zdaj še ni imenoval nikogar. V soglasju z načelniki skupin večine (DS, Mavrična levica, Obnova in Državljani) se je Honsell odločil, da bo občinski odbor nadaljeval delo z devetimi odborniki. Baril-larijeve pristojnosti pa so si razdelili Honsell in dva druga odbornika. Honsell je izrazil obžalovanje zaradi odstopa Barillarija, z načelniki skupin in podžupanom Enzom martinesom pa se je tudi dogovoril, da v začetku junija preverijo, ali je rešitev, ki so jo sprejeli, dobra. »Vsekakor je naš cilj, da dobimo tudi desetega odbornika, kot to predvideva občinski statut. Toda to bomo storili, ko bomo razpravljali o proračunu za leto 2010,« je še dejal Honsell. špeter - V petek že 6. posvet otrok za otroke Naša Benečija včeraj, danes, jutri Pripravljajo ga učenci petega razreda dvojezične osnovne šole v Špetru - Gradivo za posvet zbirajo med šolskim letom Lanski posvet je imel naslov Evropa: različni, a enaki nm ŠPETER - »Naša Benečija včeraj, danes, jutri« je naslov že šestega posveta otrok za otroke, ki ga vsako leto prirejajo učenci petega razreda dvojezične osnovne šole v Špe-tru. Vsako leto izberejo novo zanimivo temo (lanska je bila na primer »Evropa: različni, a enaki«) in med letom zbirajo gradivo za posvet. Tako so v zadnjem letu spoznavali beneške navade, običaje, inštitucije in organizacije, poleg tega pa tudi geografske in naravne značilnosti Benečije. V petek ob 18. uri pa bodo v občinski dvorani v Špetru ostalim otrokom, sorodnikom in drugim obiskovalcem predstavili vse, kar so se naučili. Zato da je posvet še bolj zanimiv, pa organizatorji vsako leto nanj povabijo tudi posebne goste. Letos bodo to: Giovanni Coren, ki otroke zelo rad spremlja na sprehode po gozdovih in jim vedno pove marsikaj zanimivega o živalih; vodja špetrske Glasbene Matice Davide Clodig; obrtnici Luisella Goria (pri Pro Loco je tudi odgovorna za božični sejem v Špetru) in Sara Mezzalira, ki sta tudi mami dveh učencev petega razreda dvojezične osnovne šole; bivša učiteljica dvojezične šole Manuela Cicigoi, ki sodeluje z Beneškim gledališčem; Karla Kofol iz Tolminskega muzeja; Riccardo Ruttar, ki je bil med drugim dolga leta raziskovalec Slorija in se je ukvarjal z analizo demografskega stanja v Benečiji. Glede na to, da je letos posvet na sporedu v pustnem času, pa bodo otroke obiskali tudi blumarji, ki bodo trikrat tekli okoli dvorane. (NM) eurobarometer - Polovica pa jih za te volitve ni zainteresirana Dve tretjini Slovencev ne vesta, da bodo letos volitve v Evropski parlament BRUSELJ - Dve tretjini slovenskih državljanov ne vesta, da bodo volitve v Evropski parlament letos, polovica pa jih ni zainteresirana za te volitve, kaže v nedeljo objavljena raziskava Eurobarometer. Na ravni EU je delež tistih, ki ne vedo, kdaj bodo volitve, enak kot v Sloveniji, nezainteresiranih za volitve pa je 54 odstotkov. 36 odstotkov slovenskih državljanov napoveduje, da se bodo zagotovo udeležili volitev, 13 odstotkov pa se jih zagotovo ne bo udeležilo. Na ravni EU je tistih, ki se bodo zagotovo udeležili volitev, 28 odstotkov, zagotovo pa se jih ne bo udeležilo 15 odstotkov. Za slovenske državljane bi morale biti glavne teme evropskih volitev inflacija in kupna moč (60 odstotkov), ekonomska rast (53 odstotkov), brezposelnost (51 odstotkov), prihodnost pokojnin (47 odstotkov) in boj proti podnebnim spremembam (43 odstotkov). Na ravni EU je vrstni red nekoliko drugačen. Po mnenju povprečnega državljana EU bi morale biti glavne teme vo- litev ekonomska rast (51 odstotkov), brezposelnost (49 odstotkov), inflacija in kupna moč (47 odstotkov), kriminal (33 odstotkov) in prihodnost pokojnin (33 odstotkov). Glede vloge Evropskega parlamenta v EU 85 odstotkov slovenskih državljanov meni, da je ta pomembna oz. zelo pomembna. Da njegova vloga ni zelo pomembna oz. sploh ni pomembna, meni 10 odstotkov Slovencev. Med evropskimi državljani jih 70 odstotkov meni, da je vloga Evropskega parlamenta pomembna oz. zelo pomembna, 17 odstotkov pa jih deli stališče, da ta ni zelo pomembna oz. sploh ni pomembna. Po mnenju slovenskih državljanov bi občutek državljana Evrope najbolj okrepili evropski sistem socialnega varstva (47 odstotkov), javna služba za boj proti evropskim in mednarodnim naravnim nesrečam (23 odstotkov), evropska osebna izkaznica (21 odstotkov) in neposredno voljeni predsednik EU (19 odstotkov). Občutek državljana Evrope bi po mnenju povprečnega Evropejca okrepili evropski sistem socialnega varstva (39 odstotkov), javna služba za boj proti naravnim nesrečam (24 odstotkov), predsednik EU (20 odstotkov) in pravica do glasovanja na vseh volitvah, ki so organizirane v državi bivanja (19 odstotkov). Za slovenske državljane so najpomembnejši deli evropske identitete evro (59 odstotkov), evropska zastava (34 odstotkov), demokratične vrednote (27 odstotkov) in zgodovina (27 odstotkov). Vrstni red na ravni EU je nekoliko drugačen. Po mnenju evropskih državljanov so najpomembnejši deli evropske identitete evro (40 odstotkov), demokratične vrednote (37 odstotkov), zgodovina (24 odstotkov) in uspeh evropskega gospodarstva (23 odstotkov). V anketi, ki je bila opravljena med 6. oktobrom in 6. novembrom 2008, je sodelovalo 1006 slovenskih državljanov, na ravni EU pa 26.618 oseb. (STA) avstrija - Dvojezične table Manjšinca Berlakovich in Daraboš optimista Nikolaus Berlakovich DUNAJ/CELOVEC - Avstrijska ministra iz vrst gradiščanskih Hrvatov Norbert Daraboš (socialdemokratska stranka - SPO) in Nikolaus Berlakovich (ljudska stranka - OVP) sta za dunajski časnik Die Presse spregovorila o dvojezičnih krajevnih tablah na Koroškem. Daraboš, minister za obrambo in šport v vladi socialdemokratskega kanclerja Wernerja Faymanna, je še pristavil, da se bo vlada zavzela za rešitev tokaj po dežel-nozborskih volitvah 1. marca in menil, da bi bil čas za ureditev tega vprašanja zrel. Berlakovich, minister za kmetijstvo in Norbert Daraboš okolje, pa je menil, da se bo o tem vprašanju treba na novo pogajati. Ob tem pa je poudaril, da bi morali v moderni Evropi koroški deželni politiki končno spoznati, da dvojezični napisi niso nekaj, kar ločuje, temveč da so znak odprtosti neke dežele. Tak znak so konec preteklega tedna vsekakor dali na Dunaju: na izboru protestne pesmi Protest Song Contest so letos namreč prvič zapeli tudi v slovenščini. Duo The I Fratelli Ramoreo je na melodijo pesmi Junge Römer zložilo besedilo Young Romance. Refren pa sta pevca na finalu zapela tudi v slovenskem jeziku! (I.L.) 4 Torek, 17. februarja 2009 GOSPODARSTVO bovec - Zamenjali so steber žičnice, ki ga je 22. januarja poškodoval plaz Smučišče na Kaninu ponovno odprto za smučarje V osrednjem delu smučišča debelina snežne odeje znaša 880 cm, v višjih predelih pa je snega še več BOVEC - Smučišče na Kaninu je spet odprto, so sporočili iz družbe ATC Kanin Bovec. Smučarske naprave so nameravali vključiti že v nedeljo dopoldne in predstaviti potek sanacije stebra krožno-kabinske žičnice Kanin in razmere na smučišču, ki ima rekordno veliko snega, vendar naprave na smučišču zaradi močnega vetra v nedeljo niso obratovale, predstavitev pa so preložili na kasnejši datum. Kot je pojasnil direktor trženja ATC Kanin Bovec Aleš Šuligoj, so v snežnem plazu poškodovano paličje nosilnega stebra številka 4 na trasi CD uspešno zamenjali in tako omogočili odprtje smučišča, je v sporočilu za javnost zapisal Šuligoj. Odgovornost za izvedbo del je prevzelo podjetje Elektroservisi skupaj s podizva-jalcem, podjetjem Kaskader. Strokovno pomoč je nudila Fakulteta za strojništvo Ljubljana pod vodstvom inženirja Jožeta Duhovnika.Na tem visokogorskem smučišču bodo obratovale naslednje naprave: vlečnica Podi, trisedežnica Skripi in krožno-ka-binska žičnica C-D. Smuka je mogoča na progah Podi, Skripi I, II in III. Kot so sporočili iz družbe ATC Kanin Bovec, je bila na Kaninu po zadnjem sneženju zabeležena rekordna količina snega v vsej zgodovini obratovanja smučišča Kanin, od leta 1974 dalje. V osrednjem delu smučišča na višini 2200 metrov pri okrepčevalnici Prestreljenik je debelina snežne odeje dosegla 880 centimetrov. V višjih predelih smučišča in na izpostavljenih legah je snega še več. Od novembra do nedelje je na Kaninu zapadlo skupaj že več kot 11 metrov snega. "Na najvišje ležečem smučišču daleč naokoli, na višini prek 2000 metrov nadmorske višine, nudimo odlične pogoje za užitka polno smuko na najvišji snežni odeji doslej," so še zapisali v sporočilu za javnost. Z obilno snežno odejo pa so na Kaninu žal povezani plazovi, ki jih zdaj opažajo tudi na mestih, kjer jih prej ni bilo. Zadeve skušajo reševati sproti, vseeno pa je eden izmed snežnih plazov 22. januarja poškodoval steber krožne kabinske žičnice na okoli 1850 metrih nadmorske višine. Do takrat so v mesecu obratovanja na smučišču zabeležili okoli 20.000 gostov. (STA) Na Kaninu je letos zapadla rekordna količina snega; od novembra ga je namreč padlo več kot 11 metrov raziskava esg 89 - Gospodarska kriza v FJK Zaskrbljenost podjetij • • t v« •• in zaupanje v inštitucije TRST - Podjetja v Furlaniji-Julijski krajini so »zmerno negotova«, kar zadeva poslovanje v letošnjem letu, vendar pa zaupajo v podjetniška združenja in javne uprave na deželnem območju. To izhaja iz raziskave, ki jo je izvedel gospodarski in finančni študijski center ESG 89 v 250 najmočnejših deželnih podjetjih 9. in 10. februarja. Kar zadeva zaposlovanje, 61,1 odstotka vprašanih v letošnjem letu ne nameravajo povečati števila zaposlenih in 38,9 odstotka jih meni, da bodo prisiljeni število zaposlenih zmanjšati. 55,6 odstotka jih je prepričanih, da bo letošnje leto negotovo, 22,2 % je pesimističnih, 9,5 odstotka pa z optimizmom zrejo naprej. Glede bančnega kreditiranja jih 72,2% meni, da da se pogoji za najem posojil ne bodo spremenili, da se bodo poslabšali pa je prepričanih 22,2 odstotka vprašanih. Kot rešitev za izhod iz krize jih je 42,8 odstotka prepričanih, da je treba izboljšati kakovost izdelkov in storitev, medtem ko jih 28,6 odstotka meni, da bo treba predvsem zmanjšati proizvodne stroške. Zadovoljstvo zaposlenih je zelo pomembna za 14,3 odstotka vprašanih. Predstavili čezmejni projekt Italija - Avstrija VIDEM - V Vidmu so včeraj predstavili čezmejni projekt Italija - Avstrija o sodelovanju med majhnimi in srednjimi podjetji na področju informatike, ki ga podpira Friuli innovazione. Skupna vrednost projekta znaša 1,5 milijona evrov in ima za cilj spletno povezavo podjetij iz Furlanije-Julijske krajine in avstrijske Koroške, pri čemer se odpirajo nove možnosti za sodelovanje in okrepitev poslov na področju informatike. Na območju Furlanije-Julijske krajine delujem 2400 podjetij s približno 7500 zapšoslenimi, ki se ukvarjajo z informatiko. Na Koroškem je podjetij 380, število zaposlenih pa je 6700, kar priča, da so ta podjetja v povprečju precej večja kot v FJK. Na celovškem letališču v lanskem letu našteli manj potnikov CELOVEC - Koroško je lani obiskalo rekordno število turistov. To se pa ni poznalo na celovškem letališču, saj je slednje med vsemi avstrijskimi letališči zabeležilo največji upad števila potnikov. Medtem ko so leta 2007 na celovškem letališču še našteli skoraj 470.000 potnikov, jih je lani bilo le še 430.000 oziroma dobrih 8 odstotkov manj. Na padajoče število potnikov je kot prva reagirala avstrijska letalska družba AUA, ki je pred tednom dni napovedala, da bo zmanjšala število letov iz Celovca, ki jih ponuja v sodelovanju z letalskim prevoznikom Tyrolean. Tako bo AUA marca in aprila, ter julija in avgusta zmanjšala število poletov iz Celovca na Dunaj in nazaj za okoli 40. Nadalje bo avstrijska letalska družba varčevala tudi pri letališkem osebju v Celovcu. (I.L.) živinoreja - Kraški rejci lahko z gozdom poraščena zemljišča spremenijo v pašnike Novi ukrep ne bo rešil težav Dobrodošel je v glavnem za tiste, ki začenjajo na novo - Zahteva, da se rejcem vrnejo odvzete pravice SENOŽEČE - Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pripravljajo nov ukrep, s katerim naj bi kraškim in brkinskim rejcem omogočili, da z gozdom poraščena zemljišča v nekaj letih spremenijo v pašnike. Tako bi povečali količino pašnih površin, preprečili nadaljnje zaraščanje in zagotovili večjo požarno varnost. Strokovna izhodišča za ukrep so po naročilu ministrstva pripravili na Biotehniški fakulteti (BF) v Ljubljani in ugotovitve pred nekaj dnevi predstavili v Senožečah. Zbrani rejci so nov ukrep pozdravili, a znova izpostavili vrsto že znanih problemov. »Ta ukrep ne bo pomagal kmetom, ki so se sedaj znašli v težavah. Pravi kmetje, ki obdelujejo in imajo živino, bodo zaradi finančnih obveznosti do bank in države, propadli, če se ne bodo povrnile odvzete plačilne pravice in površine,« je povedala go-vedorejka Milena Gašperšič. »Na Kra- su smo imeli po pet ali šest kontrol na leto in vsaka je povedala svoje. Isto velja tudi za Brkine in Istro.« Rejec drobnice Milivoj Božeglav je opozoril, da se vse začne in konča pri plačilih: »Nihče ne bo delal zastonj. Treba je vedeti, da je denar v Bruslju že izpo-slovan, zato ima marsikdo občutek, da ga je država samo izkoristila, da je pridobila večje površine, sedaj pa bi se nas rada otresla.« Po predlogu ministrstva naj bi ukrep trajal pet let, izvajal pa bi se samo na površinah, ki ležijo na apnenčastih tleh Krasa, Brkinov in Kraškega roba. »Flišna tla so iz ukrepa izključena,« je še dodal predstavnik MKGP Boštjan Kos. Po ugotovitvah strokovnjakov z BF je proizvodna zmogljivost travnikov, ki ležijo na apnenčastih tleh, ocenjena na od 0,8 do 2,4 tone mrve na hektar na leto, optimalna obtežba pa od 0,13 do 0,37 glave velike živine na hektar. Predvideni stroški za vzdrževanje pašnika v zaraščanju naj bi na leto na hektar znašali od 160 do 192 evrov. »Ukrep je dobrodošel za tiste, ki začenjajo na novo in bi radi opuščene pašnike vrnili v rabo. Ker pa kraški pašnik ni ne kmetijsko zemljišče, poraslo z drevjem, ne trajni travnik, ampak nekaj vmes, mu je treba določiti posebno mesto. Gre za specifiko, ki se mora kot taka tudi obravnavat, da se ne bomo vedno znova pogovarjali o tem, ali tisti ruj sodi tja ali ne, ali ga je preveč ali premalo. Ali pa, ali je na kraškem pašniku lahko brinj ali ne. To vse mora biti. Kraški pašnik je tak bil, je in bo.« Da na kraškem pašniku rastejo trava, grmovje in drevesa, soglašajo tudi strokovnjaki. »Če ni listavca, se ohrani bor. Zaradi dolgoročnega učinka ni priporočljivo posekati preveč dreves,« je poudaril Matej Vidrih z BF. »Ker kraški pašnik nima samo proizvodnega namena, ampak tudi naravovarstvenega, saj je njegova funkcija ohranjati določene rastlinske in ži- valske vrste. Na kraškem pašniku morajo biti travinje, grmovje in drevesa, kakšno pa je ustrezno razmerje med njimi, pa je treba še raziskati. Tako kot v Španiji in na Portugalskem naj bi se tudi pri nas uveljavila dreve-sno-pašna raba.« Kot je povedal Kos z MKGP, pričetek implementacije novega ukrepa še ni znan, saj gre za zdaj še za osnutek. »Prej je treba doreči ustrezno obtežbo, najmanjši obseg površine in višino finančnega nadomestila.« Srečanje v Senožečah so rejci izkoristili tudi za ustanovitev podružnice Sindikata kmetov Slovenije za Kras in Brkine, in za vodjo izbrali Evgena Gerželja, naslednji večer pa so v Dolenji vasi imenovali strokovni sosvet za kmetijstvo Primorske, v katerega so povezali kmete, stroko in politiko. Gre za neformalno skupino, ki bo ministru za kmetijstvo s strokovnimi predlogi pomagala pri posameznih odločitvah. Irena Cunja EVRO 1,2765 $ -0,45 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 16. februarja 2009 valute evro (povprečni tečaj) 16.02. 13.02. ameriški dolar japonski jen 1,2765 117,33 1,2823 117,59 kitajski juan ruski rubel mniickn nirui?» 8,7236 44,4847 62,0630 8,7626 44,4395 62,0950 IliUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona hritancki ti int 7,4525 0,8945 7,4524 0,8841 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\Q 1/^ 10,9230 8,7770 10,7455 8,7190 1 1UI VCjIVCI M Ul ]0 češka krona i Tran« 29,150 1 4883 28,560 1 493 jVIV-CIIjM Malih. estonska krona maHTarcK i TArint 15,6466 303,35 15,6466 298,22 1 1 1 JM IUI II 1 L poljski zlot 4,7870 1 5912 4,6430 1,5833 Kol IGUJM UUIGI avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,9622 1,9558 1,9404 1 9558 ICV romunski lev II1Y*\\/CKI litac 4,3162 3,4528 4,3005 3,4528 IILUVJM I I LCli latvijski lats hr37i ICKI rpa 0,7084 2,8958 0,7071 29137 UIOLIMJM itrcii islandska krona ti lira 290,00 2 1248 290,00 2113 LUI jIVCI III o hrvaška kuna 7,4047 7,4355 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 16. februarja 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,465 1,24563 1,76438 2,08938 LIBOR (EUR) 1,5925 2,92313 2,0175 2,12313 LIBOR (CHF) 0,31 0,49833 0,63833 0,93833 EURIBOR (EUR) 1,613 1,927 2,013 2,118 ZLATO (999,99 %%) za kg 23.672,62 € -10,06 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 16. februarja 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 10,81 -1,37 KRKA 57,88 -1,03 MERCATOR 24,21 167,89 -2,61 -1,15 TELEKOM SLOVENIJE 273,34 127,70 -2,43 +0,37 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 27,24 DELO PRODAJA - -3,30 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - NOVA KRE. BANKA MARIBOR 9,22 -0,22 KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO 49,80 +0,36 PROBANKA - - SAVA 236,56 +1,15 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 71.00 16.01 -7,79 -0,99 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 16. februarja 2009 -1,11 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA 1,410 5,445 +0,36 +1,59 BANCO POPOLARE 3,877 -0,94 -2,64 BCA POP MILANO 3,955 +1,35 ENEL 4,380 -2,26 +0,40 FIAT 4,295 +1,10 -2,00 GENERALI 14,620 2,00 -0,50 -3,43 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,270 -2,91 -3,40 LUXOTT1CA 11,500 -0,52 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 7,035 +0,40 -0,21 PIRELLI e C 0,224 -2,22 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 13,130 -0,67 +1,16 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,370 +2,03 -0,46 TENARIS TERNA 8,515 -3,14 +0,89 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,422 +0,30 +1,44 UNICREDIT 1,211 -5,79 -8,40 SOD NAFTE (159 litrov) 37,20 $ -0,83 IZBRANI BORZNI INDEKSI 16. februarja 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.888,71 922,99 -0,75 -0,84 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 1.559,10 -2,64 +0,07 FIRS, Banjaluka 1.486,94 -0,51 SRX, Beograd - - NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 10.808,17 2.102,36 -1,37 -2,24 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 7.850,41 1.534,36 -1,04 -0,48 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 826,84 837,018 4.366,64 -1,00 -0,08 -1,06 CAC 40, Pariz 4.134,75 2.962,22 1.619,62 -1,19 -3,85 PX, Praga EUROSTOXX 50 EUROSTOXX 50 699,0 2.193,64 -3,41 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 7.750,17 1.680,70 13.455,88 2.389,39 9.305,45 -0,37 -1,46 -0,73 +6,28 -3,42 / MNENJA, RUBRIKE Torek, 17. februarja 2009 5 ISTRSKI ZORNI KOT De Gasperi na koncu |»|§f obžaloval eksodus Miro Kocjan Primorski dnevnik je dan spomina spremenil v dan spominjanja, kakor sem ugotovil pri branju zadnjega komentarja. Menim, da je odločitev posrečena. Ne gre namreč za to, da naj spomin velja en dan, marveč naj bo trajen, opozorilen. Seveda ne kot breme, marveč kot nenehna dolžna pie-teta za vse tiste, ki so padli na tej ali oni strani, krivi ali nekrivi. Spominjanje naj preprosto postane trajna človeška civilizacijska naloga. Predvsem pa kot naloga, da enkrat za vselej prenehamo s konflikti in da v duhu nove Evrope pričnemo resnično živeti v sožitju, solidarno, prijateljsko. Dan spomina naj gre enkrat za vselej v pozabo, dasiravno uradno obstaja, vendar naj bi ga začeli resno tolmačiti kot Dan ali pa kar Čas prihodnosti. Naredimo enkrat za vselej konec žalostnim prizorom, ki smo jih predstavljali te dni, fojbe in fojbe, in spomnimo se tudi tistih avstrijskih vojakov že iz prve svetovne vojne, ki so končali v kraške luknje, spomnimo se fojb okoli Reke, ki jih je s svojo gesto označil d'Annunzio, spomnimo se 18 tisoč Italijanov, ki jih je v prvi svetovni vojni ujela avstroogrska vojska, jih po končani vonji vračala Italiji, na tržaški in okrog tržaške železniške postaje pa so jim preprosto dovolili, da jih je pobrala smrt (tudi zaradi pomanjkanja hrane in vode), češ, da so v bistvu bili izdajalci. Tega je še kar nekaj. Opozorili so me na zgledno časnikarsko delo, s katerim se je te dni v Piccolu odrezal Ru-miz in so ga omenjali številni italijanski listi. Čemu, se sprašuje časnikar, so zločinci vselej na eni strani in so vedno isti. Kaj pa druga stran? Zato, na-glašam, končajmo s tem, uberimo povsem nasprotno pot. Ravnajmo res tako, da mej ni in da ne bo več razen tistih zgolj formalnih. Ko je lani italijanski predsednik v svojem nagovoru ob dnevu spomina govoril o barbarih, ekspanzionistih in podobno na drugi strani Jadrana, se nisem mogel upreti pobudi, da mu kot sin Primorcev, ki jih je fašizem pregnal od rodnega kraja, že čez par dni, napišem sicer kulturno pismo, vsebujoč težnjo in potrebo, da geografsko bližino pričnemo doživljati dejansko kot prijatelji. Predsednika Slovenije in Italije sta se sešla, vemo o dogovoru o zbli-žanju in sodelovanju, vemo spet o nedavnem stališču in svarilu slovenskega predsednika, o spodobnem odgovoru italijanskega predsednika Napolitana in o osrednji proslavi dneva na Kvirinalu, ko je predsednik sosedne države govoril, opazno drugače kakor prejšnje leto, odkrito priznal tudi italijansko ter fašistično zlo in v bistvu podčrtal da nas evropska civilizacija sili v novo ne le politiko, marveč dobesedno družno življenje. Od pisma, ki sem ga omenil, se je italijanska stran pričela v glavnem držati novih priporočil. Še so sicer nejasnosti, vendar jih jemljemo kot dejstvo, da naenkrat ne moremo vsega spremeniti. Alemanno je v Pulju dejal, da so bili »za fojbe« zločinci »titovci«, oziroma samo Titova vojska, taka trditev pa je seveda neutemeljeno zožena, zgodovinsko majava, saj je tedanji spopad bil vse nekaj drugega. Fašizma tudi tokrat ni bilo. Zlasti pa ne drži, da so bili umori zgolj zato, ker je šlo za »Italijane«. Torej končajmo s to žalostno stranjo, vseeno pa si rad prikličem v spomin še florentinskega župana La Piro, ki mi je leta 1949 žalostno priznal, da se še ni zgodilo, da bi se kak konflikt mahoma končal in da bi brž za njim živeli povsem normalno. In še Pertinija, ko mi je poudarjal, da je bil obračun potreben, pa še Itala Pietra, ki je poveljeval partizanskim enotam onstran Pada in navajal, kako je bil celo Pad na mnogih mestih rdeč. Domači izdajalci! Italijansko časopisje poroča o dnevu spomina tudi v deželi Molise, pozablja pa navesti, da tamkajšnji Slovani (zlasti Hrvati) niso ime- li kaj opraviti z drugo svetovno vojno. Zatorej: zgodovina naj kar piše o drugi svetovni vojni, vendar je čas, da jo za ta del Evrope razgrinja objektivno, pošteno. Skupno delo italijanskih in slovenskih zgodovinarjev o fašizmu in o drugi svetovni vojni v naših krajih, je še kako aktualna literatura, potrebna tudi in zlasti za šole. Delo je nepopisno pomembno, manjka pa mu nekaj, to je, da je italijanski predsednik De Gasperi nekaj dni pred smrtjo leta 1954 priznal, da je storil napako s tem, ko je pozival ljudi, onstran Jadrana, naj se zatečejo v Italijo. Postulat domala vseh filozofij je, »da slabo, če je, ne more trajati v nedogled«. Zgolj kot kroniko pa omenjam, da je istrski dnevnik »Glas Istre« objavil uvodnik, v katerem graja ustanovitev muzeja fojb in beguncev v Trstu, to pa pod naslovom »Neobstoječa civilizacija«. Časnik obsoja Italijansko unijo, da je s svoje strani namenila eksponatom 150 tisoč evrov namesto da bi sredstva uporabila denimo za italijanske šole v Istri. Predsednik Italijanske unije Furio Radin brž odgovarja, da je muzej konec koncev kulturna ustanova in da menda naglaša potrebo po sožitju med narodi. Istrski mediji seveda intenzivno pišejo o odnosih med Slovenijo in Hrvaško v zvezi z zadnjimi dogodki o možnostih za vključitev Hrvaške v NATO. »La voce del popolo« kar v naslovu pravi, da se lahko zgodi, da bodo v Sloveniji imeli referendum v zvezi s tem vprašanjem ter da je Hrvaška utemeljeno nestrpna zavoljo slovenskega zavlačevanja. Časniki zadnje dni naglašajo, da je Borut Pahor zdaj, skrajno dosleden pri pogajanjih s Hrvaško, obveščajo pa, da se bosta kmalu sešla zunanja ministra Slovenije in Hrvaške in da se od tega srečanja najbrž lahko kaj pričakuje. Udeležila se bosta Evropske konference varnosti, ki bo v Munchnu. Hrvaški tisk pa kar vidno omenja srečanje med Sa-naderjem in Wernerjem Fayman-nom, avstrijskim kanclerjem, ki je domnevno kategorično rekel, da soglaša z zagrebškim stališčem. Znano je, da bodo na Hrvaškem maja letos upravne volitve. Priprave so povsod že v teku. Reški župan Obers-nel je poudaril, da bodo kampanjo zasnovali na kontinuiteti, ta pa bo imela kot središče tehnološki razvoj, pri katerem Reka zadnje čase že izstopa z novimi napravami v uradnih pa tudi zasebnih ustanovah in podjetjih. Tudi v Istri pa občila, komentirajoč napore proti recesiji, naglašajo, da jih je treba podpreti, vendar ne kar zadeva plače in pokojnine. Resno nalogo pa objavljajo za vse tiste, ki nameravajo v doglednem času prevzeti hrvaško državljanstvo. Razen tega, da bodo morali že določen čas bivati v državi, se bodo morali hkrati izkazati z natančnim poznavanjem hrvaške kulture. Tisk pa nam ponuja še eno vest: Carlo Giovanardi, ki je podtajnik v predsedstvu italijanske vlade, predlaga, to pa spet v zvezi z dnevnom spomina, da bi hrvaška poštna uprava omogočila, da bi na znamkah, posvečenih Reki, bilo omejeno tudi italijansko ime »Fiume«. Podobno naj bo veljalo tudi za druge večje nekoč znane italijanske kraje: Pulj in Zadar na primer. Kar nekaj vrstic posveča istrsko časopisje tudi predlogu Franca Jurija, da bi kraj Ankaran postal občina, se pravi, da bi se ločil od Kopra. Med drugim navaja, da je že nekaj časa govora o tem, da so dosedanji poskusi propadli, da pa tudi sedaj ni velikih obetov. Hkrati časniki pišejo o odpadkih, ki so jih odkrili na področju koprske luke in kar objektivno navajajo tako opozorila, da jih je treba odstraniti, kakor tudi ene in druge ugotovitve o krivdi. BOGATIMO SVOJ JEZIK Ostala sta nam kakovostna zaimka kakršenkoli in (pri nas najpogosteje in večkrat napačno rabljen) katerikoli. Sklope s koli lahko pišemo ali narazen (bolj priporočljivo, vsaj zaenkrat) ali skupaj. Šlenc ju v svojih slovarjih piše skupaj. Proti pisanju narazen je bilo že veliko ugovorov, ker koli sam zase ne pomeni ničesar. Kakršenkoli izraža tako kakor kakršen poljubnost kakovosti, lastnosti, značilnosti osebe ali stvari, npr. išče kakršnokoli službo (cerca un lavo-ro qualsiasi); storil je to brez kakršnegakoli vzroka, pomeni, da ni imel za to nobenega vzroka, kar sem omenila že prejšnji teden. Sprejme kakršnokoli službo, t.j. vsako službo. Lahko tudi vprašamo: Ali imaš kakršnokoli delo zame? To pomeni, da je delavec pripravljen sprejeti vsakršno delo. Ob zgornjih zgledih lahko vsakdo ugotovi, da uporabljamo pri nas namesto zaimka kakršenkoli skoraj vedno katerikoli. Že če pogledamo zahvale svojcev ob smrti, bomo našli skoraj vedno napisano: Zahvaljujemo se vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Le malokdaj je napisano pravilno: na kakršenkoli način. Tej napaki botruje poleg italijan- skega vpliva tudi razlaga SSKJ, kjer piše, da zaimek katerikoli izraža poljub-nost osebe ali stvari. Pri tem radi spregledamo, da izraža tudi kakršenkoli poljubnost, toda poljubnost kakovosti, lastnosti ali značilnosti osebe ali stvari. Gre torej za podobno razliko, kakor je med kateri in kakšen. Kakršenkoli je poudarjen oziralno po-ljubnostni kakovostni zaimek, medtem ko moramo pri zaimku katerikoli poudariti, da to ni kakovostni zaimek, saj ne izraža lastnosti ali kakovosti osebe ali stvari. Odpri katerokoli stran v časopisu, povsod boš našel napake, pomeni, da boš našel napake na vseh časopisnih straneh; gre torej za po-ljubnost strani ne pa njihove lastnosti. Pač pa: V kakršnemkoli tekstu, v publicističnem, strokovnem, poljudnem, (kar je lastnost ali značilnost teksta) iščeš napake, povsod jih najdeš. Če se hočemo približati pravilni rabi zaimkov kakršenkoli in katerikoli, moramo pozabiti na italijanščino in si dobro zapomniti različen pomen obeh zaimkov. Primerjava z italijanščino nas bo pri tem samo ovirala, saj vemo, da je kakršenkoli ital. pridevnik qualsiasi in qualunque; kateri- koli pa qualunque, qualsiasi in chiun-que. Udarec lahko pride od katerekoli strani, ne more pa priti s kakršnekoli strani - ital. puo partire da qualun-que parte; kateregakoli bi doletela čast, naj jo sprejme - a chiunque toccasse l'onore, lo accetti. Poljubnost osebe izražamo tudi z zaimkoma kar in karkoli oziroma kdor in kdorkoli, vendar s členkom; npr. kdorkoli to trdi, laže (chiun-que afferma questo, mente). Pa še: kdor išče, ta najde (chi cerca, trova); kdor laže, ta krade (chi mente ruba e chi ruba mente). Zadnji zgledi nam ne povzročajo težav, če jih ni treba zapisati v ro-dilniku, kjer radi pozabimo, da je sicer pravilno: naredi, kar hočeš, toda: ne stori, česar ne smeš. Pa tudi: v knjigi ni nič takega, česar ne bi vedel. S temi zgledi končujem to precej zapleteno rabo nekaterih zaimkov. Lelja Rehar Sancin PISMA UREDNIŠTVU Kaj želi gledališče sporočiti mladim in kakšnih sredstev se poslužuje? To je vprašanje, ki se nam včasih poraja, ko dijake spremljamo na predstave, ki jih gledališče ponuja višjim šolam v jutranjih urah. Velikokrat ostane brez odgovora, največkrat si sami spremljevalci ne znamo odgovoriti. Tokrat pa je šla stvar tako daleč, da smo se odločili, da javnost obvestimo o neprimernosti odnosa gledališča do šole in dijakov. Preden iznesemo svoje občutke o predstavi Zaljubljeni v smrt, ki smo jo profesorji in dijaki oddelka za geometre zavoda Žige Zoisa gledali v ponedeljek, 9. februarja, pa je prav, da objasnimo, da smo podpisani učitelji in vzgojitelji, ki ne moremo in ne smemo iz svoje kože niti v gledališču. Družine nam namreč zaupajo svoje otroke v jutranjih urah in mi smo seveda njim odgovorni za vse, kar šola takrat naredi, organizira ali tudi samo sprejme od drugih. Na žalost tokrat svoji nalogi nismo bili kos. Drugič bomo morali biti očitno bolj pazljivi in presneto pretehtati, ali ponujeno sprejmemo ali zavržemo. A gremo kar po vrsti. Mi smo tisti, ki jim družine zaupajo svoje otroke tudi, da zanje prirejamo predavanja o škodljivosti kajenja in nevarnosti raznih oblik zasvojenosti. Zato ne moremo sprejeti, da se igralci na odru par metrov stran obnašajo kot kakšni no-vopečeni Bogarti s čikom v ustih vsakič, ko se na odru ponudi priložnost ali potreba. A ni bil lik H. Bogarta že zdavnaj out? Mi smo tisti, ki dijake učimo, da sodi prostaško izražanje drugam (vsaj na šoli mislim, da se tega držimo). Sicer tudi sami ne dajemo vedno dovolj svetlega zgleda, a to še ne pomeni, da smo pripravljeni od gledališča sprejeti, da po- zornost in interes dijakov vzbuja in lovi s takim vulgarnim izrazjem, ki ga, da ne bomo žaljivi, označujemo najmanj kot neprimerno. A skuša gledališče na tak način podkrepiti ali mogoče vsaj razkriti stališča in tezo avtorjev predstave, ki je itak s psihološkega vidika izredno zahtevna? Ali tako predstavo gledališče servira tudi v večernih urah zreli publiki? Kot zadnje bi še omenili to, kar hote imenujemo incident, ki si ga je privoščil igralec na račun dekleta iz publike. Povabil jo je na oder, da z njim zapleše in skoraj je zgledalo, da se to ne bo zgodilo, pa vendar se je. Uporabil jo je, da svojemu soigralcu in gledalcem nekaj obrazloži, pri tem pa je bila mimika in izražanje do skrajnosti vulgarno. Mogoče bo kdo rekel, da je tako gledališče novo, sodobno, pretresljivo, ali samo »figo«, mi pa bomo drugič vstali in zapustili dvorano. Profesorji spremljevalci oddelka za geometre zavoda Žige Zoisa Paolo Zobec, Roberto Sarazin, Tanja Smotlak in Willj Mikac Šoah ali šoa Cenjeno uredništvo. V našem dnevniku z dne 4. februarja sem bral na sedmi strani res dober članek izpod peresa »af«. Avtor ga je naslovil: Izčrpen prikaz italijanskega šoaha. Beseda »šoah«, po mojem mnenju napačno izpisana, se sicer pojavlja večkrat v tem in drugih člankih Primorskega dnevnika. Pogostoma zadobi zdaj takšno, zdaj drugačno obliko, zdaj je ženskega spola, zdaj moškega. Menim, da ne gre za elektronskega škrata, temveč za - poslovenjeno transkripcijo francoske transkripcije hebrejske besede. In to me je napotilo, da vam pošljem nasvet, v upanju, da se boste strinjali z mano, kako pisati to besedo po naše. Leta 1985 se beseda »shoah« uveljavi v skoraj vseh jezikih po zaslugi francoskega režiserja in intelektualca Lanz- manna, ki je svojemu filmskemu delu določil ta naslov. »Nova« beseda, pravzaprav izposojenka iz hebrejščine, je izpodrinila do takrat splošno rabljeni »holo-kavst« celo iz Jad Vašema. O besedi »ho-lokavst« so začeli namreč meniti, da ni povsem politično obzirna (»political correct«). Ker naj bi se v slovenščini držali pravil in napotkov, ki nam jih daje pravopis iz leta 2001, bi ne smeli pri podo-mačenju hebrejske besede sprejeti nekritično francoske oziroma danes tudi angleške in celo italijanske transkripcije. Skratka, te hebrejske besede naj bi v slovenščini ne izgovarjali in pisali ŠOAH, temveč kar kar fonetično: ŠOA, brez tistega h-ja, ki je praviloma nem tako v hebrejščini kot v vseh svetovnih jezikih. Beseda je v hebrejščini ženskega spola, in tako jo čutim v slovenščini ter kot tako naj bi jo tudi sklanjali. Naglas naj bi po možnosti ohranili v imenoval-niku na končnem a-ju, a ne nujno. Kakšen pa naj bo naglasni tip te besede, kako naj se beseda sklanja, pa naj sčasoma uzakoni živa raba. Podomačenih hebrejskih besed je v slovenščini veliko. V SP 2001 je podoben primer našemu, saj je zapisana beseda »tora« (peteroknjižje). Izgovarjamo jo brez problemov po naše, z naglasom na o-ju, pa čeprav se v hebrejščini izgovarja »tora«, z naglasom na a-ju. Hvala za pozornost. Filip Fischer Pripis uredništva: izraz šoah je uveljavljen v Sloveniji. Zato ga tudi mi uporabljamo v tej obliki. Če je kdaj zapisan drugače, gre za napako. Verbinčev slovar tujk ga označuje kot samostalnik moškega spola. V Primorskem mozaiku jutri po koprski TV tudi o gostovanju Borisa Pahorja v Parizu KOPER - V jutrišnjem Primorskem mozaiku (TV Koper-Capodistria, ob 18. uri) bo na ogled prispevek o osebnosti, ki je neizbrisno zaznamovala slovensko znanost. Zapuščini Andreja Marušiča, strokovni pa tudi medčloveški, so posvetili minute, ki jih barvajo utrinki iz otroštva, mladosti in zrelega obdobja. Spremljali so gostovanje tržaškega pisatelja Borisa Pahorja v Parizu. Francoski publiki dobro znan in priljubljen Slovenec je znova navdušil s svojo iskrivostjo. Obudili bodo spomin na čas velike revščine, ki je prisilila mnoge Benečane, da so zapustili rodno grudo in prečkali ocean, gostili pa bodo tudi biologa, ki načela odgovornega ravnanja z okoljem udejanja v vsakdanjem življenju. Del oddaje so kot vselej posvetili tudi gospodarstvu, tokrat poslovnim vezem, ki jih je podjetje Kapital Invest spletlo med Slovenijo in Albanijo. Predstavitev zbornika Srebrne brazde KOPER-LIKUS - Literarni klub upokojencev Slovenije in knjigarna Libris prirejata v sredo, 18. februarja, predstavitev zbornika Srebrne brazde 4. Predstavitev bo ob 19. uri v koprski knjigarni Libris. S poezijo in krajšo prozo se bodo predstavili člani Ivan Novak, Helena Sajko, Marija Mikulič, Marija Koren, Danica Lapajne, Maks Ve-zovnik in Mira Puhar. Predstavitev bosta vodila Rafael in Katarina Ber-tok, program pa bo glasbeno popestrila Marjetka Popovski. (O.K.) 6 Torek, 17. februarja 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it boljunec - V občinskem gledališču Dan slovenske kulture Praznovanje v znamenju neminljive pesnikove dediščine Boris Pangerc: Prešeren nagovarja slehernega človeka z aktualnimi vsebinami V času vsesplošnega iskanja alternativnih vsebin in oblik za praznovanje Dneva slovenske kulture, se je odborni-štvo za kulturo Občine Dolina vrnilo k izvoru s pravo »Prešernovo« proslavo, ki so jo domačini oblikovali s klasiki iz Prešernovega opusa, govorom o pomenu pesnikove dediščine, s petjem slovenskih narodnih in ponarodelih motivov. Osrednja občinska proslava v gledališču Prešeren v Boljuncu je tako potekala v duhu ustaljenih navad, s prisrčnostjo domače oznake in kančkom ironije, ki je značilna za slog režiserke dogodka Bože Hrva-tič. Slednja je dala zaporedju točk tekoči potek in jih povezala z delnim prepletanjem vlog recitatorjev v narodnih nošah, zborovskih pevcev, napovedovalke Mare Ghersinich in instrumentalistov. Županja Fulvia Premolin je uvedla večer z mislijo o dolžnosti, ki jo vsak Slovenec ima do praznovanja Dneva slovenske kulture, ki mora postati trenutek obogatitve in danes še posebno utrjevanja zavesti, da je spoštovanje lastne kulture tudi osnova za spoštovanje kulture vsakega naroda. Govor prof. Borisa Pan-gerca je bil uglašen na temo prireditve z razmišljanjem o duhovni oporoki Franceta Prešerna, ki nagovarja slehernega človeka z aktualnimi vsebinami. Njegova poezija ima namreč povezovalno moč, domačnost in obenem univerzalnost premišljenih, globokih sporočil, ki ne izhajajo iz spontanega navdiha, temveč iz zavesti mehanizmov določenega družbenega in političnega okolja. V tem smislu je Zdravljica temeljna listina združe- cisl - Kongres Bomo v Trstu ob petsto delovnih mest? Z volitvami v upravne organe zveznega sindikata CISL se bo danes popoldne zaključil dvanajsti kongres njegove tržaške sekcije. Dvodnevno zborovanje je včeraj na Pomorski postaji uvedlo poročilo pokrajinskega tajnika Luciana Bordina, ki se poteguje za ponovno izvolitev. Izpostavil je porast vpisanih: CISL Trst šteje danes preko 14.300 članov, med katerimi je dve tretjini aktivnih delavcev. Po drugi strani pa opozoril na imobilizacijo, ki je značilna za tržaški ekonomski sektor: zadnje veliko industrijsko podjetje, ki se je naselilo v Trstu, je »že običajna Pasta Zara«. Na obzorju že dolgo ni drugih novosti, v zameno pa so nekatere tovarne že napovedale upad naročil, zaradi česar naj bi okrog petsto delavcev in uslužbencev s terminskimi pogodbami ostalo brez službe in dopolnilne blagajne. Po mnenju tajnika Bordina smo v tržaški pokrajini priča pomanjkanju neke »enotne režije«, ki naj združi v sistem vse pozitivne celice teritorija. Trst potrebuje sinergijo, v prvi vrsti med javnim in zasebnim sektorjem na področju infrastruktur, saj pristanišče in železniško omrežje ne odgovarjata potrebam mesta. Bordin je državni dogovor o reformi plačilnega sistema, ki sta ga CISL in UIL podpisala z delodajalci in državo, označil kot potrebnega, istočasno pa CGIL pozval k enotnemu nastopanju. Kongres se bo danes, od 9. ure dalje, nadaljeval na Trgu Dalmacija 1. Zaključke bo podala članica državnega vodstva Annamaria Furlan, nato bodo na vrsti volitve. ne Evrope, saj posreduje idejo o spoštovanju soseda in o trajnem miru. Prav Prešernova Zdravljica v uglas-bitvi Ubalda Vrabca za moški in za mešani zbor je uokvirila spored večera, ga odprla in sklenila z izvedbama Noneta Primorsko in združenih mešanih zborov Slovenec-Slavec in Venturini. Zbor Ven-turini je pod vodstvom Cinzie Sanzin nastopil tudi samostojno s priljubljenimi skladbami iz slovenske in tržaške zakladnice. Tudi Nonet Primorsko je izvedel krajši samostojni spored, ki ga je pripravila zborovodkinja Aleksandra Pertot. Glasbeni del prireditve je obsegal tudi nastop Tamburaškega ansambla SKD Prešeren iz Boljunca, ki ga je Ervin Žerjal vodil pri prisrčni izvedbi znanih narodnih motivov. Večer je vsebinsko moduliral temo ljubezni z malimi dramatizacijami treh Prešernovih pesnitev v izvedbah osnovnošolcev, srednješolcev in bolj izkušenih recitatorjev. »Povodni mož« je zaživel s sproščenostjo in igrivostjo malega »pripovedovalca« Matije Succija, s sodelovanjem Nastje Maver in Mateja Stefančiča ter članov OFS Stu ledi. Bolj zahtevni, tragični toni Lenore, kot tudi hudomušna Turjaška Rozamunda, so bili zaupani Mairim Cheber, Dajani Kočevar, Ivani Mahnič in Milanu Oti. V dialog zaljubljencev »Od železne ceste« pa sta se vživela srednješolca Sophie Vinci in Jan Loredan, ki sta dopolnila združitev vseh generacij pri skupni počastitvi Dneva kulture. ROP tržaški občinski svet - Obravnava finančnega dokumenta »Vroč« proračunski uvod Poseg Stefana Ukmarja (DS) razburil Sullija (NZ) - Vrsta amandmajev slovenskih svetnikov im Stefano Ukmar »Xe gia barufa.« Eden od dežurnih občinskih uslužbencev je na najbolj preprost in jedrnat način pokomentiral si-nočnji začetek proračunske razprave v tržaškem občinskem svetu. Že prvi, 20-mi-nutni poseg občinskega svetnika Demokratske stranke Stefana Ukmarja je razvnel duhove v dvorani, izzval povsem neumestno reakcijo svetnika Nacionalnega zavezništva Bruna Sullija in - posledično - vik, krik in zasmehovanje iz klopi levosredinske opozicije. Trst je tik pred stečajem, je uvodoma poudaril Ukmar in svojo trditev podkrepil s proračunskimi številkami, ki jih je posredoval sam odbornik za finance Giovanni Battista Ravida. Finančni dokument za Ukmarja le ohranja sedanji status quo, brez kake razvojne vizije. Dokaz? Trgovskemu sodelovanju z vzhodno Evropo je v proračunskem poročilu odmerjene pol vrstice. Ukmar je nato opravil zelo razčlenjeno primerjavo v Benetkami. Obe mesti, Trst in Benetke sta glavni mesti dežele, obe ležita ob morju, obe imata pristanišče. Ampak: Benetke so v zadnjih devetih letih sprožile celo vrsto pobud in sodelovanja z drugimi predvsem obmorskimi mesti in prejeli kar 45 milijonov evrov za projekte evropske razsežnosti, Trst naj bi letos iztržil od evrop- IZTOK FURLANIČ skih projektov pičlih 55 tisoč evrov. Tovrstno primerjanje ni bilo všeč Nacionalnemu zavezništvu. Sulli je skušal s prejudicialno resolucijo omejiti razpravo izključno na postavke občinskega proračuna, ob čemer so mu na levi sredini začeli kričati, naj molči, in naj se mestna uprava sramuje za tako mizerne evropske projekte (Kakovic). Predsednik skupščine Sergio Kakovic je odredil, da »ima vsakdo svobodno primerjati, kar pač hoče« in Sul-li je bil s tem poražen. Razprava se je nadaljevala pozno v noč. Najavljena sta bila tudi posega ostalih dveh slovenskih svetnikov, Iztoka Fur-laniča (Stranka komunistične prenove) in Igorja Švaba (Slovenska skupnost). Vsi trije slovenski svetniki so k proračunu vložili številne amandmaje: Furlanič 21, Ukmar 5, Švab pa 2 amandmaja in prav toliko resolucij. O amandmajih bo govor na današnjem nadaljevanju proračunske razprave. Medtem se med večino in opozicijo nadaljuje merjenje politične moči. Opozicija želi iz proračuna nekaj iztržiti: 300 tisoč evrov za sklad za revne sloje takoj, dodatnih 300 tisoč evrov pa ob junijskem rebalansu. Vprašljivo pa je, ali ji bo večina dovolila to izboriti. Pogajanja so se tudi sinoči nadaljevala, prva pogajalca sta načelnika najmočnejših sil obeh strani, Piero Cam- Igor Švab V A i ■. ber na desni sredini in Fabio Omero na levi sredini. Če ne bo prišlo do dogovora, bo opozicija začela z obstrukcijo ob obravnavi 160 predloženih amandmajev. M.K. Ulici Bellavista in Del Rivo zaprti zaradi del Podjetje AcegasAps sporoča, da bo zaradi del na kanalizacijskem omrežju, Ul. Bellavista od danes zaprta (v višini hišne št. 28). Dela naj bi trajala dva dni. Postajo avtobusa št. 3 bodo začasno pomaknili nekoliko nižje, in sicer v višini številke 11. Občinska policija pa opozarja, da bo iz podobnih razlogov za nekaj dni zaprta tudi Ul. De Rivo (med ulicama Molino a vento in Guardia). Protest proti Gelminijevi Tržaški odbor proti načrtu ministrice Mariestelle Gelmini o preureditvi šolstva prireja danes popoldne ob 16.45 na Borznem trgu protestno zborovanje. Starši bodo lahko izpolnjevali in podpisovali obrazce z zahtevo po ohranitvi celodnevnega pouka. Obrazce so protestniki sicer že pred časom razmnožili in posredovali šolam. Navade in okusi sveta V soboto so na Drevoredu XX septembra odprli sejem Navade in okusi sveta, ki ga spodbuja tržaško trgovsko združenje CIDEC v sodelovanju z občinskim od-borništvom za gospodarski razvoj in pustnim odborom Roberta De Gioie. Manjši sejem bogatijo tudi tokrat stojnice, ki mimoidočim ponujajo bogato izbiro tipičnih kulinaričnih specialitet iz raznih italijanskih dežel, ob njih pa je za najmlajše poskrbljeno celo za vrtiljak in gu-sarsko ladjo. Najlepše pustne maske bodo nagrajene. Selitev poštnega urada Zaradi del na poslopju se je poštni urad št. 8, ki je pristojen za območje Starega pristanišča, odselil v prostore glavne pošte (Trg Vittorio Veneto 1); njegova okenca so od včerajšnjega dne operativna v osrednji hali pošte, točneje v njenem desnem delu. Seveda ostaja delovni čas nespremenjen (od ponedeljka do petka od 8.30 do 14.30, v soboto pa od 8.30 do 13. ure). Za vsa potrebna pojasnila pa je na voljo tel. št. 040/367791 ali faks 040/639287. Popotniki v vesolju Ob mednarodnem letu astronomije, dvestoletnici rojstva angleškega naravoslovca in paleontologa Charlesa Darwina in 150-letnici izdaje njegove najbolj odmevne knjige »O izvoru vrst« so si v Centru za teoretsko fiziko Abdus Salam v sodelovanju s tržaškim astronomskim observatorijem in znanstvenim imaginarijem zamislili serijo javnih srečanj z astrofiziko in kozmologijo. Prvo bo že danes, ko bo ob 18. uri v Domu glasbe na Ul. Ca-pitelli 3 o Darwinu in veselju spregovoril venezuelski astronom Giovanni Vladilo. Srečanje s Sinisterro V veliki dvorani Visoke šole za prevajalce in tolmače bo jutri ob 17. uri gost španski dramaturg José Sanchis Sinisterra, ki bo predaval na temo »Escrituras en la frontera«. / TRST Torek, 17. februarja 2009 7 gročana - V nedeljo zgorela najstarejša hiša v vasi Požar vznemiril prebivalce mirne vasice pod Kokošjo Scipione (Sipio) Bernetič se bori za življenje na oddelku za intenzivno nego, Vesna Fonda bo okrevala Po požaru, ki se je v nedeljo popoldne vnel v najstarejši hiši v Gročani, je zdravstveno stanje 80-letnega domačina Sci-pioneja Bernetiča kritično. Upokojeni kmet, ki ga v vasi poznajo pod imenom Sipio, leži v umetno povzročeni komi na ka-tinarskem oddelku za intenzivno nego. Pro-gnoza je pridržana, bori se za življenje. Opekline so prizadele skoraj celo telo in še dobro, da sta njemu in njegovi soprogi v nedeljo kmalu priskočila na pomoč soseda. Sprva so miljski karabinjerji omenjali, da bo moral Bernetič na zdravljenje v Padovo, naposled pa so ga zdravniki zadržali v Trstu. 86-letna žena Vesna Fonda se k sreči ni opekla. Poškodovala se je, ko je med begom iz goreče hiše padla na tla. Včeraj so jo preselili v škedenjski zdravstveni dom, kjer bo počasi okrevala. Priletna zakonca nimata otrok, zanju skrbita nečaka z družinama. V Gročani se vsi strinjajo, da je bil dogodek pretresljiv. Tako mlajši kot starejši vaščani dobro vedo, da so posledice požara hude. Silvano Prem stanuje v rumeni hiši tik nad Bernetičevimi, v nedeljo ob 15. uri pa sta z Martinom Segulinom takoj planila na dvorišče, kjer sta ležala priletna zakonca. »Z domače terase sem najprej opazil dim, ki se je dvigal iz sosedove hiše, nato sem zagledal gospo Vesno. Obležala je na dvorišču,« je pripovedoval Prem. S Se-gulinom, ki stanuje na drugi strani ceste, sta stekla k sosedom: hiša je gorela, gospa je bila poškodovana, Sipio pa se je na tleh nemočno boril z ognjem, ki se je širil po oblekah. Segulin je pritekel z gasilnim aparatom, Prem mu je pomagal s cevjo za zalivanje. Pogasila sta plamene na Berneti-čevih oblekah in mu s tem morda - tako upamo - rešila življenje. »Pravočasno sta poklicala gasilce in tako omejila tudi škodo v hiši,« je dejal Bernetičev nečak Radi-voj Racman, ki je bil včeraj do poznega v bolnišnici. Openski in tržaški gasilci so v nedeljo prihiteli s petimi vozili. S koordiniranim posegom so ukrotili požar in spravili oba ponesrečenca v rešilca službe 118. Vzroke nesreče bo pojasnila preiskava (hišo so zasegli, vanjo ne smejo niti sorodniki). Bernetič je bil po pričevanju Racmanovih takoj po požaru še buden: dejal jim je, da je z vnetljivo tekočino, najverjetneje bencinom, skušal prižgati peč v pritličju. Peč na drva se ni prižgala, iz še nejasnih vzrokov ga je ogenj oplazil in se nato razširili po stopnicah in tramovih. (af) občina trst Pustovanje brez pene Razpršilci, ki v pustnem času omogočajo otrokom in najstnikom, da z nadležno peno naravnost »obstreljujejo« sovrstnike in odrasle, so v preteklosti že marsikoga, še zlasti starše, spravili ob živce. Letos razpršilcev na tržaških pustnih prireditvah najbrž sploh ne bo, saj so po novem prepovedani. O možni prepovedi so v tržaškem občinskem svetu razpravljali lani, ustrezno odredbo pa je nazadnje podpisal tržaški župan Roberto Dipiazza. Kdor bo na ulicah uporabljal razpršilce pene, raznorazne spreje ali celo peno za britje, bo tvegal slano globo v višini dvesto evrov. Prepovedane so vse snovi, ki lahko »mažejo, kvarijo ali motijo«. Županova odredba zadeva obdobje med 18. in 25. februarjem, občinska policija pa bo na to pozorna zlasti na prizoriščih pustnih zabav. Občina Trst pojasnjuje, da je namen odredbe zaščititi podobo mesta in preprečiti vsakršno škodo tudi v prazničnem času. Nedeljski gasilski poseg v Gročani kroma campi elisi - Uspela in spodletela tatvina na račun priletnih Taticam za petami Občani naj v hiše ne spuščajo neznancev - Karabinjerji posredovali fotorobote Opis: ženska SREDNJE POSTAVE, STARA OD 40 DO 50 LET. Osumljena je KRŠITVE NEDOTAKLJIVOSTI STANOVANJA Na Drevoredu Campi Elisi, pri hišnih št. 5 in 12, je prišlo te dni do dveh jutranjih poskusov tatvine v stanovanju. Tatice so se obakrat lotile priletnih občanov: uspešne so bile le enkrat. Neznanke so starejšemu krajanu zatrjevale, da morajo izročiti poštni paket sosedu. Medtem je ena od kradljivk zlezla v sobo in izmaknila 3000 evrov, dve zlati uri in okrasne predmete. V bližini je dan zatem neznanka nagovorila gospo, ki se je pravkar vračala domov. Ko je starka odpi- ŠOLSTVO - Pobuda Dijaki NSŠ Sv. Cirila in Metoda obiskali deželni svet in NŠK V petek, 6. februarja, so učenci in profesorji matične šole pri Sv. Ivanu ter podružnične šole na Katinari obiskali sedež dežele FJK in prostore Narodne in študijske knjižnice v Trstu. Na sedežu dežele sta jih sprejela in vodila slovenska svetnika Igor Kocijančič in Igor Gabrovec. Najprej so si učenci ogledali sejno dvorano deželnega sveta, kjer sta jim svetnika razložila delovanje in naloge te ustanove. Mladi obiskovalci so posedli na mesta, ki jih zasedajo deželni svetniki. Spoznali so, kako poteka njun dan, s čim se ukvarja deželni svet in kako nastajajo novi zakoni. Po razlagi so si ogledali Spacalovo razstavo fotografij, obiskali lepo urejeno in bogato knjižnico ter tiskarno, kjer so si ogledali, kako hitro delujejo stroji. V dar so prejeli ilustrirano publikacijo o znamenitostih in lepotah dežele, trijezični katalog o Spa-calovi razstavi in novi deželni statut. Po ogledu so obiskali še NŠK. Tam so jim prijazne knjižničarke pokazale vse prostore. Naučile so jih, kako lahko sami s pomočjo računalnika poiščejo podatke in knjige za referate in seminarske naloge. Učenci so se včlanili in si izposodili knjige ali DVD-je. Knjižničarke so jim v imenu slovenskega ministrstva za šolstvo podarile knjigo Spričevalo pisatelja Slavka Pregla. Luca Benes in Anastasia Frenopoulos, 3. razred Opis: ženska SREDNJE POSTAVE, STARA OD 50 DO 60 LET. Osumljena je KRŠITVE NEDOTAKLJIVOSTI STANOVANJA rala vrata, jo je tatica odrinila in vstopila. Prisebna gospa je zagrozila, da bo poklicala ka-rabinjerje, nakar sta dve ženski odšli praznih rok. Karabinjerji iz Ul. Hermet pozivajo občane, naj neznancem ne odpirajo vrat. Ob vsakršnem sumu naj pokličejo organe pregona, doma pa naj ne držijo večjih vsot denarja. Tatice se pogosto predstavijo kot pripadnice zdravstvenih ustanov, podjetij ali javnih uprav. Karabinjerji so izdelali fotorobote štirih osumljenk. Opis: ženska SREDNJE POSTAVE, STARA OD 30 DO 40 LET. Osumljena je TATVINE V STANOVANJU Opis: ženska SREDNJE POSTAVE, STARA OD 25 DO 30 LET. Osumljena je TATVINE V STANOVANJU VSE DO SOBOTE Jutri bo na Opčinah zaživel Kraški pust! Z jutrišnjim dnem nam bo popestril in prevetril življenje že 42. kraški pust. Odborniki si veselo manejo roke, saj je že vse pripravljeno za pust, ki bo letos še posebno kulturno in zgodovinsko obarvan. Kot je bilo že povedano na tiskovni konferenci, bo najbolj pričakovan dogodek prav sobotna povorka, ki se je bo udeležilo deset pustnih vozov in enajst skupin mask. Če preidemo k jutrišnjemu programu, bosta ob 19. uri v dvorani Prosvetnega doma Vaše veličanstvo kralj Cefizelj Merčedolski Plavi in kraljica Marija Majeruon-ka s Črnega vrta odprla razstavo likovnih del učencev nižje srednje šole Simona Gregorčiča iz Doline, sledilo pa bo žrebanje startne liste vozov in skupin mask. Najbolj pričakovan pa je zagotovo jutrišnji gledališki večer (ob 20.30), saj se bomo v dvorani Prosvetnega doma nasmejali do solz s skupino dramskega odseka Prosvetnega društva iz Štandreža, ki nam bo predstavila zabavni eno-dejanki Čudna bolezen in Kdo je zadnji? v režiji Janeza Starine. Ker so ob pustu tudi popusti, bo polna cena za ogled enodejank samo 7,99 evrov, znižana pa le 4,99 evrov. Gledališka ponudba je zelo mikavna, saj se bomo s predstavo v pristnem narečju pošteno zabavali in veselo zakorakali v pustni teden. Kdor si še ni zagotovil vstopnic, jih bo lahko kupil jutri pred predstavo. Štandreški igralci bodo na oder stopili tudi v četrtek, prav tako ob 20.30, tokrat pa z Goldoni-jevo komedijo Primorske zdrahe. Pustni četrtek bo vsekakor ob 17. uri uvedel prihod zgodovinskega tramvaja št. 6. Na njem bo kajpak sedel kraljevi par, kralj Cefizelj Merčedolski Plavi in kraljica Marija Majeruonka s Črnega vrta, ki bosta nato opravila tradicionalni plesni mimohod po openskih ulicah. Živio pust! (met) polemika - Po obisku Trsta in Istre s skupino rimskih dijakov Rimski župan Alemanno: brošura Lege nazionale je neprimerna ... Resnica včasih prekaša pričakovanja. In tako se lahko zgodi, da župan iz vrst Nacionalnega zavezništva zavrne brošuro, ki jo je izdalo ezulsko združenje Lega nazionale. Z utemeljitvijo, da ni primerna v didaktične namene. Avtor trinajst strani dolge zgibanke, ki nosi naslov »1945 rojstvo jugoslovanske komunistične države: logika terorja«, je odvetnik Paolo Sardos Albertini. Paket brošur je v petek izročil spremljevalcem skupine dijakov in dijakinj, ki so v družbi rimskega župana Giannija Alemanna obiskali bazovski šoht. Besedil pa mladim niso takoj razdelili, saj jih je čakal še obisk Rižarne in Istre. »Diplomatski incident« je zato eksplodiral v nedeljo, med po-vratkom proti Rimu. Nekateri dijaki in profesorji so bili zgroženi nad podobo na zadnji platnici, ki ponazarja moškega, vklenjenega v bodečo žico in privezanega na srp in kladivo: simbol krvoločnosti komunistov. Po mnenju nekaterih udeležencev potovanja, ki je želelo predstaviti tržaško in istrsko zgodovino, take publikacije ne pripomorejo k pomiritvi in niso v soz- Na zadnji platnici inkriminirane brošure »1945 nascita dello Stato comunista jugoslavo: la logica del terrore« je tudi fotografija Maria Maganje (čeprav avtor ni citiran) vočju s poučno ekskurzijo. Z njimi se je strinjal tudi župan Alemanno, ki je s svojo odbornico za kulturo Lauro Marsilio odločil, da dijakom odvzamejo brošuro, »saj gre za ma- terial, ki ni primeren v didaktične namene«. Kdo ve, kako bi se obnašali nekateri župani leve sredine ... Poljanka Dolhar 8 Torek, 17. februarja 2009 TRST / železarna - Včeraj popoldne skupščina in srečanje z direktorjem Rosatom Sindikati zahtevajo jamstvo delovnih mest Fiom, Fim in Uilm zavračajo hipoteze o dopolnilni blagajni - Lucchini: 7 milijonov za plavž št. 3 Napovedano zaprtje plavža številka 2 kot posledica svarila deželne vlade in torej možnost dopolnilne blagajne ter izgube mnogih delovnih mest so bili glavna tema skupščine zaposlenih v ške-denjski železarni, ki so jo sklicali včeraj popoldne sindikati kovinarjev Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil ter enotno sindikalno predstavništvo Rsu. Po skupščini se je sindikalna delegacija srečala z direktorjem obrata Francescom Rosatom, na katerem so sindikati izrazili zaskrbljenost delavcev in zahtevali jamstva glede delovnih mest, pa tudi glede varnosti pri delu. Kot nam je povedal delegat sindikata Uilm Franco Palman, ki se je udeležil srečanja z Rosatom, so še zlasti zahtevali jamstvo, da bo vodstvo železarne res odprlo plavž št. 3. Plavž št. 2 naj bi namreč zaprli najkasneje 12. marca, iz tehničnih razlogov pa ne bo mogoče odpreti plavža št. 3 pred koncem maja oz. začetkom junija. Vprašanje je zato, kaj se bo zgodilo po 12. marcu. Sindikati vsekakor odločno nasprotujejo vsaki rešitvi, zaradi katere bi morali delavci plačati za pomanjkljivosti drugih, in sicer tako podjetja kot javnih institucij. Sindikate še posebno skrbi po eni strani uvajanje dopolnilne blagajne brez jamstev za prihodnost in po drugi usoda zaposlenih s pogodbami za določen čas, ki tvegajo, da ostanejo na cesti, je povedal Palman. Delavci skratka niso odgovorni za pomanjkljivosti podjetja in ne smejo zato izgubiti na plači. Rosa-to je delavcem zagotovil, da bo plavž št. 3 začel delovati. To je po mnenju sindikatov pomembno, vendar ostane odprto ekonomsko vprašanje. Vodstvo družbe Lucchini je kasneje v tiskovni noti tudi uradno sporočilo, da bo plavž št. 3 začel delovati. Namen podjetja je bilo v tem smislu jamčiti, da ne bo prišlo do krčenja delovnih mest. Dela na plavžu št. 3 sledijo načrtovanemu postopku, še piše v tiskovni noti, vanj pa bo Lucchini vložil 7 milijonov evrov. Plavž bo tako v skladu z državno in z deželno zakonodajo, zagotavlja Lucchini. Dalje je vodstvo podjetja potrdilo, da obstajajo pogoji za dopolnilno blagajno. Dodalo je tudi, da namerava nadaljevati dogovarjanje z vsemi udeleženimi javnimi institucijami in subjekti, začenši z Deželo Furlanijo-julijsko krajino in s sindikati. V tem smislu se bo vodstvo železarne že danes sestalo z deželno odbornico za delo Alessio Rosolen, še pred koncem meseca pa bo prišlo do ponovnega srečanja z vsemi sindikalnimi organizacijami. A.G. Pogled na škedenjsko železarno kroma ezit - V sodelovanju s Pokrajino Trst Podjetjem v industrijski coni so predstavili okence za delo Na sedežu ustanove za tržaško industrijsko cono Ezit je bilo včeraj popoldne srečanje, na katerem sta njegov predsednik Mauro Azzarita in pokrajinska odbornica za delo Adele Pino predstavila podjetjem delovanje in značilnosti okenca za delo. Tega sta ustanova Ezit in Pokrajina Trst ustanovili aprila lani v Ul. Caboto št. 14 v okviru ustreznega sporazuma in je njegov namen nuditi svetovalno službo ter informacije o novih deželnih pravilnikih glede prispevkov za zaposlovanje oz. stalno zaposlovanje prekernih delavcev. Dosedanji obračun je zelo pozitiven, sta povedala. Skupni napori, ki so privedli do odprtja okenca, so zadevali usklajevanje povpraševanja s ponudbo delovnih mest in ustanavljanje sinergij za krepitev trga dela in sploh gospodarske rasti v tržaški pokrajini. Okence nudi v ta namen v bistvu brezplačno svetovanje glede selekcij, prirejanja izobraževalnih poti v podjetjih, štipendij in work experience. Dalje je v pomoč pri upravnih zadolžitvah, vezanih na temo Na sedežu ustanove Ezit je bilo včeraj popoldne srečanje o okencu za delo kroma dela, in pri promociji instrumentov za zaposlovanje fizično oz. prizadetih oseb. Na podlagi svetovanja okenca je tako med aprilom in novembrom lani 19 podjetij zaposlilo nove ljudi, od katerih sta bila dva prizadeta. Trideset podjetij se je v tem obdobju obrnilo na okence za informacije o prispevkih za stalno zaposlitev prekernih delavcev, 16 pa jih je zaposlilo vajence. Mitja Volčič danes v Slovenskem klubu Slovenski klub vabi nocoj na srečanje z znanim novinarjem Mitjo Volčičem, ki bo publiki spregovoril o svoji najnovejši knjigi »1968. Lautunno di Praga«. Delo je objavilo založba Sellerio v svoji zgodovinski zbirki Alle 8 di sera, v kateri je Volčič pred tremi leti že izdal esej »1956. Krusciov contro Stalin«. Volčič, ki je kot dolgoletni dopisnik RAI imel možnost pobliže spoznati ne le države bivšega vzhodnega bloka, temveč tudi marsikaterega od njihovih najvidnejših politikov, se je v svojem zadnjem delu lotil Praške pomladi. Lani je namreč potekala štirideseta obletnica vojaškega posega Sovjetske zveze v češkoslovaški poskus demokratizacije tamkajšnjega socializma. Propad t.i. Praške pomladi pa je pomenil tudi propad zadnjega resnega reformatorskega poskusa znotraj realnega socializma; z invazijo Češkoslovaške v noči med 20. in 21. avgustom 1968 ter z njeno »normalizacijo« se je Sovjetska zveza za vselej odrekla poti, ki bi morda lahko res privedla do dejanskega udejanjenja »socializma s človeškim obrazom«. S »čistko« vseh simpatizerjev reformističnega poskusa je Češkoslovaška komunistična partija izgubila podporo pol milijona vpisanih, država pa svoje najbolj bri-ljantne intelektualce. Knjigo bogatijo Volčičevi osebni spomini, s katerimi se v dogajanje zgodovine z veliko začetnico prikradejo tudi manjši, včasih že kar humorno obarvani obrobni pripetljaji tistih razburljivih dni. Nad vsem pa naredi na bralca vtis - tudi na tistega, ki tedanje dogajanje pozna le iz knjig - figura liderja Praške pomladi, Aleksandra Dubčka: izredno poštenega človeka in idealista, morda nekoliko preveč omahljivega - ali pa morda samo rojenega kar nekaj let prezgodaj za korenit preobrat realnega socializma. O knjigi, Praški pomladi in svojih delovnih izkušnjah se bo Volčič pogovarjal z novinarjem Igorjem Devetakom. Srečanje bo v Gregorčičevi dvorani ob 20.30. Švedski Esbjorn Svensson Trio V okviru niza jazz koncertov v baru-knjigarni Knulp bo drevi ob 20.45 nastopila inovativna švedska jazz zasedba Esbjorn Svensson Trio - EST. Priznani glasbeniki bodo ob klavirju, kontrabasu in tolkalih tudi na tržaških tleh pričarali skandinavske jazz atmosfere oziroma tisto njim značilno spajanje elektronske glasbe, funka, rocka in popa. Začetek s čelistko Downes V tržaški vladni palači bo jutri ob 18. uri v okviru festivala komorne glasbe »Glasbe cesarja«, ki jo prireja društvo Chamber music, nastopila ameriška čelistka Shana Downes. Publiki bo ponudila predvsem Bachove, Thomasove in Bloc-hove suite. politika - Tudi tržaška levica ustanavlja Združenje za levico Če lahko v meni sobivajo komunistka, okoljevarstvenica, feministka in mirovnica, zakaj ne bi tudi v politični stranki? Od leve proti desni: Daniela Birsa, Gennaro Migliore, Fulvia Bandoli kroma Levo od Demokratske stranke zija praznina: to prazno mesto na italijanski politični sceni bi rado zapolnilo Združenje za levico (Associazione per la sinistra), ki so ga včeraj predstavili v Novinarskem krožku. Združenje so ustanovili decembra lani v Rimu, apel za njegovo ustanovitev so podpisali Margherita Hack, Moni Ovadia, Giuliana Sgrena in številni predstavniki tako imenovane civilne družbe. V Novinarskem krožku so o združenju, ki bi se rado v teku nekaj mesecev spremenilo v politično stranko, spregovorili Daniela Birsa, nekdanja parlamentarka Fulvia Bandoli in nekdanji glasnik poslanske skupine SKP Gennaro Miglio-re. Druži jih razočaranje nad strankami, v katerih so do nedavnega delovali (Stranka slovenskih in italijanskih komunistov, Demokratska stranka, Stranka komunistične prenove) , predvsem nad individualističnimi potmi, ki so jih te stranke ubrale. Združenje za levico pa želi »sešiti luknje«, ki so nastale po lanskem pekočem porazu leve sredine, in skupaj poiskati odgovore na vsakodnevne težave prebi- valstva. »Kajti bodimo iskreni: tako razdrobljeni jim nismo všeč,« je pojasnila Ful-via Bandoli, ki je prepričana, da mora novo združenje zbrati različne politične izkušnje in življenjske zgodbe: novega skupka političnih kratic ne potrebujemo. »Če lahko v meni sobivajo komunistka, oko-ljevarstvenica, feministka, mirovnica, zakaj ne bi te različne duše sobivale tudi v politični stranki?« Ljudje potrebujejo konkretne predloge in rešitve, je še dejala Bandoli, ki je prepričana, da se mora levica zgledovati po »vladni kulturi« nekdanje Komunistične partije Italije: KPI je iz opozicije naredila več zakonov in reform kot levica na vladi ... Da državne in svetovne razmere potrebujejo novo levico priča morda dejstvo, da je novonastalo združenje že prisotno v sto petdesetih italijanskih mestih. Morda imajo prav včerajšnji govorniki, ki so prepričani, da je v italijanski družbi levica še vedno močno zakoreninjena: samo s politične scene je tako rekoč izginila ... (pd) / TRST Torek, 17. februarja 2009 9 pomorska postaja - Srečanje priredila Politična šola DS O evropskem političnem prostoru in vlogi DS v njem Pogovor z evropskima izvedencema Sandrom Gozijem in Lucianom Vecchijem Evropske volitve so tako rekoč pred vrati, Demokratska stranka pa se še ni odločila, za katero izmed strank v Evropskem parlamentu (konkretno za Evropsko socialistično stranko ali za Evropsko ljudsko stranko) se bo opredelila. »Najbolj nas skrbi dejstvo, da do danes še nismo dočakali primerne debate o tem znotraj stranke,« je uvodoma izpostavil predstavnik Politične šole Demokratske stranke Mitja Gialuz. Šola se je ravno zato odločila, da znotraj tečaja o evropskem političnem delovanju in vlogi DS v sklopu slednjega, priredi tehnično poglobitev z evropskima izvedencema DS, in sicer s poslancem Sandrom Gozijem in Lucianom Vecchijem. Gostoma je Gialuz postavil dve osnovni vprašanji, in sicer ali obstaja evropski politični prostor in katero vlogo odigrava DS v njem. Gozi, ki je danes vodja poslanske skupine DS za politike Evropske unije, je v svojem posegu spregovoril o evropski potrebi po politiki. Poleg finančnega cu-namija je Evropo pretresel tudi irski »ne« ratifikaciji Lizbonske pogodbe; evropske inštitucije bodo težko prebredle krizo, potrebna je t.i. transnacionalna evropska politika, v kateri bi bile politične stranke glavni akterji nove integracije. »Rešitev je torej v sodelovanju. Evropa ni več oddaljen svet, ampak pomembna realnost v našem bodočem skupnem življenju.« Publiki je ponudil formulo »naprednega evropeizma« in se zamislil nad potrebo po doslednem združevanju homogenih strank. Koordinator mednarodnih odnosov DS in član predsedstva EPS Vecchi je poudaril, da je treba evropski politični prostor šele ustvariti: v njem morajo sobiva-ti inštitucije in mehanizmi političnega sporazumevanja. »DS je pluralistična stranka in na evropski ravni se želi uveljaviti kot močna reformistična levosredinska sila, protagonistka oživitve napredne demokracije. Uveljaviti se moramo torej kot akterji, ki bodo spremenili prostor skupno s tistimi, ki z nami delijo ideje in vrednote.« No, in kateri evropski stranki se bo pridružila DS? Vecchi je nanizal tri mo- žne scenarije: prvi je katastrofalen, saj spodbuja ločevanje in uresničitev nove evropske politične sile, drugi je dokaj gnusen in predvideva ohranitev današnjega status quo oz. »DS naj bi se odpovedala vlogi subjekta na mednarodni sceni«, tretji pa je optimalen, saj zahteva sprejemanje odgovornosti in pa konkretno iz- Udeleženci včerajšnjega srečanja (od leve Gozi, Gialuz in Vecchi) na Pomorski postaji kroma biro. »Bojim se, da bo DS zamislila nad rešitvijo šele po volitvah in da so bili potemtakem vsi zaključki programske konference pozabljeni,« je menil Gozi, hkrati pa pozval k javnim in odkritim debatam, ki bi, kdo ve, morda že pred časom nakazale pravilno pot za rešitev strankarske evropske dileme. (sas) dan kulture - Gostovanje iz Stične Veliko navdušenja za Muco Copatarico Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu je ob slovenskem kulturnem prazniku organiziral obisk učencev 2. razreda Osnovne šole Stična, Podružnične šole Stična, v okviru katere deluje Gledališče Škrat. Otroci so nam zaigrali prirejeno pravljico Ele Pe-roci Muca Copatarica in poželi ve- liko navdušenja s strani občinstva. Dogodka so se namreč udeležili številni mladi poslušalci in njihovi starši, ki sem jim ob tej priložnosti zahvaljujemo za obisk. Zahvaljujemo se tudi Zadružni kraški banki na Opčinah, ki nam je ponudila prostore in s tem omogočila izvedbo dogodka. Včeraj danes [I] Lekarne Danes, TOREK, 17. februarja 2009 ALEKSEJ Sonce vzide ob 7.04 zatone ob 17.35 -Dolžina dneva 10.29 - Luna vzide ob 1.58 in zatone ob 10.22 Jutri, SREDA, 18. februarja 2009 KONRAD VREME VČERAJ: temperatura zraka 7 stopinj C, zračni tlak 1024 mb ustaljen, veter 3 km na uro jugo-zahodnik, vlaga 34-odstotna, nebo spremenljivo, morje skoraj mirno, temperatura morja 9 stopinj C. Od ponedeljka, 16., do sobote, 21. februarja 2009 Trg Giotti 1 (040 635264), Ul. Belpog-gio 4 (040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. cah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. m Kino AMBASCIATORI - 16.30, 19.15, 22.00 »II curioso caso di Benjamin Button«. ARISTON - 16.00, 18.00, 20.00 »Vuo-ti a rendere«; 21.45 »Milk«. CINECITY - 16.00, 17.00, 19.00, 20.30, 22.00 »Il curioso caso di Benjamin Button«; 16.15, 20.15, 22.10 »Venerdi 13«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Que-sto piccolo grande amore«; 15.45, 18.00, 20.10, 22.20 »Ex«; 15.50 »Space Chimps«; 20.00, 22.15 »Opera-zione Valchiria«; 17.40, 22.00 »Revolutionary road«; 16.00, 18.00, 20.00 »Viaggio al centro della Terra«. FELLINI - 16.15 »Australia«; 20.30 »Italians«; 18.45, 22.15 »Religiolus«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 18.15, 20.15, 22.15 »Frost/Nixon - Il duello«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 18.10, 20.45 »Il curioso caso di Benjamin Button«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.30, 17.10, 20.30, 22.15 »Il dubbio«; 18.50 »Un matrimonio all'inglese«. KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 18.00, 20.00 »Povest o Despereauxu«; 17.20, 19.10, 21.00 »Rožnati panter«; 21.20 »Gomora«; 17.40, 19.30 »Za vedno«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Operazione Valchi-ria«; Dvorana 2: 16.45 »Beverly Hills Chihuahua«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Questo piccolo grande amo-re«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Revolutionary Road«; Dvorana 4: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ex«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.40 »Il curioso caso di Benjamin Button«; Dvorana 2: 17.40, 19.50, 22.00 »Ex«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.00 »Questo piccolo grande amo-re«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.10 »Operazione Valchiria«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.00 »Stella«. S Izleti NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (040 638454). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišni- PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na planinski izlet na Pol-danovec, v nedeljo, 22. februarja. Težavnost je odvisna od trenutnih vremenskih razmer. Prevoz z osebnimi vozili. Sestanek z udeleženci bo v četrtek, 19. februarja, ob 18. uri v društvenih prostorih. KRUT Pridruži se nam na Velikonočni izlet po Bratislavi in Dunaju, od 10. do 13. aprila. Vse informacije na našem sedežu v ul. Cicerone 8/B, tel.: 040-360072. SESTRE IZ SV. KRIŽA pri Trstu organizirajo v nedeljo, 29. marca romarski izlet v Škofjo Loko. Ogledali si bomo znamenitosti mesta in okolice. Glavna točka pa je Škofjeloški pasjon, ki bo letos spet izvajan. Mesta za ogled je treba hitro rezervirati, zato je potrebno, da se čimprej vpišete. Za vse ostale informacije in vpis tel. na št.: 040-220693 ali 347-9322123. VABIMO vas na potovanje v južno Turčijo in na Ciper po poteh sv. Pavla od 20. do 29. aprila. Za informacije: uprava Novega glasa v Gorici, tel. 0481 533177, uredništvo v Trstu 040 365473, g. Jože Markuža, 040 229166. PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU IN KROŽEK KRUT vabita v nedeljo, 10. maja na spoznavanje Kanalske doline z izletom od Tablja, preko Na-borjeta in Žabnic do Rajblja in Belo-peških jezer. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst; tel.: 040-360072, pri g. Darku Kobalu, tel. 040-826661 in pri g. Antonu Boletu, tel. 040417025. Prispevki V spomin na strica Sandra Kalca darujeta Ivica in Dorica z družinama 50,00 evrov za Godbeno društvo Viktor Parma in 50,00 evrov za SKD Primorec iz Trebč. V spomin na Stojana Furlana daruje sestra Livia 50,00 evrov za MoPZ Fantje izpod Grmade. V spomin na Stojana Furlana daruje Drago Grilanc 10,00 evrov za MoPZ Fantje izpod Grmade. V spomin na dragega postojnskega prijatelja Mirka Rinka in njegovih sester Sabine, Miljane in Sonje darujeta Silva in Ljonka 40,00 evrov za Sklad Luchetta-Ota-D'Angelo-Hrovatin. V spomin na Marjanov rojstni dan daruje žena Neva 25,00 evrov za Sklad Luchetta-Ota-DAngelo-Hrovatin. t Zapustila nas je naša draga Marija Trampuž vd. Legiša Žalostno vest sporočajo sinova Milovan z Dorjano, Silvano z Gabriello, vnuki Saša, Tjaš, Matia in Daniel, brat Mario ter ostalo sorodstvo. Pogreb bo v četrtek, 19. februarja ob 13. uri iz ulice Costalunga v šempolajsko cerkev. Šempolaj, 17. februarja 2009 Pogrebno podjetje Alabarda - Opčine Ob smrti drage mame izrekamo iskreno sožalje Silvanotu in družini Walter, David in Tanja Ob izgubi drage Marice izreka svojcem iskreno sožalje SKD Vigred Ob izgubi drage Marice izreka sinu Silvanu in družini iskreno sožalje pustna skupina Šempolaj Ob izgubi drage mame Marice sočustvujemo z Milovanom in Silvanotom Marička, Berto in Ida z družinami V tem hudem trenutku smo vam ob strani Sergio, Dario, Radivoj, Wilma in Tatjana z družinami t Zapustila nas je naša draga Karla Malalan vd. Ban Žalostno vest sporočajo sin Žarko z Doro, hči Andrejina z Vojkom, brat Ernest z družino, vnuki ter ostalo sorodstvo. Pogreb bo jutri, 18. februarja ob 13. uri iz mrtvašnice v ulici Costalunga v opensko cerkev. Bani, Bazovica, 17. februarja 2009 Zadnji pozdrav dragi noni Gabrijela, Andrej z Aljo, Sandro z Nado in Evo ter Jana s Tomom in Matejo Ob izgubi drage Karle izrekamo Žarku, Andrejini, bratu ter svojcem iskreno sožalje Ema ter družini Primosi in Doles Žalovanju se pridružujeta družini Hrvatič in Petaros Ob boleči izgubi dragega očeta izrekamo Hugotu Farnetiju in ostalim svojcem iskreno sožalje vsi pri AŠK Kras 1 0 Torek, 17. februarja 2009 TRST / I SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE IZVENABONMAJSKA PONUDBA 08/09 Iztoka Mlakarja Veter z domiselnim in hud-ofnu5J,n'ri slovenskim šanscnjejem. I M"O IN PREDPRCDAJA 00 PONEDELJKA 16. FEBRUARJA; blagajna Slovenskega stalnega gledališča Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka:800214302 info@teaterssg.it / www.teaterssg.it Ü3 Obvestila RAVNATELJSTVO DPZIO »JOŽEF ŠTEFAN« obvešča, da so profesorji vsako jutro na razpolago staršem in učencem tretjih razredov nižjih srednjih šol za katerokoli pojasnilo v zvezi s študijem na tem zavodu. Po predhodnem dogovoru je možno tudi popoldansko srečanje za pogovor in ogled naših laboratorijev in delavnic. NA SREDNJI ŠOLI IGA GRUDNA v Nabrežini bo danes, 17. februarja, ob 17. uri informativno srečanje s starši učencev, ki bodo v naslednjem šolskem letu obiskovali prvi razred. DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v sredo, 18. februarja, od 18. do 20. ure v šolskih prostorih na Vrdelski cesti - Strada di Guardiella, 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. NA SREDNJI ŠOLI SREČKA KOSOVELA bosta dve informativni srečanji s starši učencev, ki bodo v naslednjem šolskem letu obiskovali prvi razred in sicer 18. februarja na proseškem oddelku ter 20. februarja na sedežu na Opčinah, v obeh dneh ob 17. uri. VRTEC JAKOB UKMAR vabi na delavnice otroke (in njihove starše), ki bi se radi vpisali in obiskali naš vrtec prihodnje šolsko leto. V sredo, 18. februarja bo »pravljična delavnica« od 11. do 12. ure; v ponedeljek, 23. februarja bo plastično likovna delavnica od 11. do 12. ure. Delavnice vodita vzgojiteljici v vrtcu Jakob Uk-mar pri Sv. Ani, Staroistrska cesta, št.78 (tel.: 040-810520). DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da rok vpisovanja se zaključi 28. februarja. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9. ure do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30. DIDAKTIČNA RAVNATELJSTVA IN NIŽJE SREDNJE ŠOLE S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM sporočajo, da se bodo vpisovanja v otroške vrtce, osnovne šole in nižje srednje šole zaključile 28. februarja 2009. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo za izdajo vozovnic za javni prevoz po znižani ceni za civilne, delovne ter vojne in vojaške invalide, za slepe, gluhoneme in deportirance s stalnim bivališčem v Občinah Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor poskrbelo Vsedržavno združenje vojnih in civilnih invalidov tudi na občinskem sedežu v Naselji sv. Mavra 124 - Sesljan v naslednjih dneh: danes, 17. februarja in 17. marca, od 14. do 15.30. Za dodatne informacije Vam je na razpolago občinska socialna služba, tel.: 040-2017389. SKD VALENTIN VODNIK IZ DOLINE vabi na predstavitev zbornika prispevkov s posveta »Foibe, la verita: Brezplačna telefonska številka: 800214302 info@teaterssg.it www.teaterssg.it contro il revisionismo storico« (Resnica o fojbah: zoper zgodovinski re-vizionizem), ki se je odvijal v Sestu San Giovanni (Milan) 9. februarja lani. Naslov knjige je »Foibe - revisionismo di Stato e amnesie della Re-pubblica« (Fojbe - državni revizio-nizem in amnezije Republike). Pobuda bo danes, 17. februarja, ob 20.30, na sedežu društva. Prisotna bosta raziskovalca Claudia Cernigoi in zgodovinar Sandi Volk. SLOVENSKI KLUB vabi danes, 17. februarja, ob 20.30, v Gregorčičevo dvorano, ul. S. Francesco 20, na predstavitev najnovejše knjige Mitje Volčiča »1968. L'autunno di Praga« (1968. Praška jesen). Z avtorjem se bo pogovarjal novinar Igor Devetak. Vabljeni! TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 17. februarja, ob 20.45, na sedežu na Padričah redna pevska vaja. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v sredo, 18. februarja, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). KAVARNA GRUDEN NABREŽINA vabi v četrtek, 19. februarja, ob 21. uri na nastop skupine 3 Prašički, pustni žur, vstop prost!!! KRUT vabi vse, ki bi radi šli na individualna zdravljenja v termalne centre v Sloveniji, da se pravočasno prijavijo. Posebno ugodne pogoje zagotavlja v Zdravilišču Strunjan, v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah. Podrobnejše informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga prireja v petek, 20. februarja, ob 17. uri, v srenjski hiši v Gročani, otroško pustno rajanje z Gašperjem in animatorji: ustvarjanje svojega pustnega prijatelja, cirkuška delavnica, rajanje z otroškim padalom, plesna animacija in veliko zabave! Toplo vabljeni! SRENJA RICMANJE vabi svoje člane na izredni občni zbor v petek, 20. februarja, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v Kulturnem domu v Ricmanjih. Dnevni red: tranzakcija. V PETEK, 20. FEBRUARJA, ob 22.uri, Kraški Ovčarji bodo nastopili na pustni veselici v Liverpool pub na Opčinah. Vabljeni! PUST 2009 pod šotorom pri ŠKC v Zgoniku. Sobota, 21.februarja nastopajo: Just Burning, Atomic Harmonic, 3 Prašički, DJ Šček. Nedelja, 22. februarja nastopajo: Mali kraški muzikanti, Primorski fantje vstopnine ni. Torek, 24. februarja nastopajo: The Gringers, Mambo kings, 3 Prašički, DJ Riki. Pokroviteljstvo občine Zgonik org. A.C.M.»Zamejski«. Poskrbeli smo za mlajše in starejše! Delovali bodo kioski za jedačo in pijačo! Toplo vabljeni! PILATES - SKD IGO GRUDEN sporoča, da se vadba redno nadaljuje ob torkih in petkih z urnikom 18.3019.30 in 19.30 -20.30. Vadba za zdravo hrbtenico pa poteka ob sredah od 17.30 do 18.30. Vabljeni! Na razpolago je še nekaj prostih mest. Tel.: 040-200620 ali 349-6483822 (Mile-va). ZDRUŽENJE STARŠEV, GLASBENI USTVARJALCI IN SKD VESNA iz Križa vabijo otroke in odrasle na veliko pustno rajanje v nedeljo, 22. februarja, od 16. ure dalje, v KD Albert SKD Valentin Vodnik iz Doline vabi na predstavitev zbornika prispevkov s posveta »Foibe, la verita: contro il revisionismo storico" (Resnica o fojbah: zoper zgodovinski revizionizem). Naslov knjige je »Foibe - revisionismo di Stato e amnesie della Repubblica« (Fojbe - državni revizionizem in amnezije Republike) Pobuda bo DANES, 17. februarja, ob 20.30 na sedežu društva. Prisotna bosta raziskovalca Claudia Cernigoi in zgodovinar Sandi Volk Sirk v Križu. V noro zabavo vas bo popeljal priznani animator Sten Vilar. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 23. februarja, od 16.30 na veselo pustno rajanje, v spodnjih prostorih Škerko-vega doma v Šempolaju. ŠKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v ponedeljek, 23.februarja, od 16.30 dalje v dvorani Športno Kulturnega Centra v Vižovljah »Otroško pustno rajanje« z animatorko Damjano Go-lavšek. Pridite in zabavali se bomo!! KD FRAN VENTURINI Domjo vabi na »Pustovanje 2009« v centru Anton Ukmar - Miro pri Domju. V soboto, 21. februarja, od 20. do 24. ure »Ples za srednješolce z dj-jem« ter v nedeljo, 22. in torek, 24. februarja, od 15. do 20. ure »Otroško pustno rajanje z ansamblom Eta Beta«. Vstop prost. Vljudno vabljeni. PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi vse, na pepelnico v sredo, 25. februarja, od 18. do 20. ure, v Štalco v Šempolaju, da se od Šempolajskega pusta 2009: »Snežkota - Veselka« skupno poslovimo in se mu z veselo pesmijo in glažem vina poklonimo. ALPINISTIČNI ODSEK V SKLOPU PLANINSKEGA DRUŠTVA NOVA GORICA vabi v »Alpinistično šolo«. Začetek šole bo 26. februarja, ob 19. uri, na sedežu Planinskega društva Nova Gorica, Bazoviška 4. Inf.: Pavel Ferjančič, tel. 031 702-279 (po 17. uri), pavlo.ferjancic@gmail.com. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na redni občni zbor v četrtek, 26. februarja, ob 10. uri v prvem sklicu in ob 17. uri v drugem sklicu na sedežu društva ul. Mazzini 46. Vljudno vabljeni. TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 27. februarja na sedežu Pomorskega kluba - Miramarski Drevored 32, 33. redni občni zbor z volitvami, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. TROMESEČNI VOKALNI TEČAJ pod vodstvom Adija Daneva prireja ZCPZ v sodelovanju z ZSKD. Srečanja bodo potekala ob sobotah od 7. marca dalje v prostorih Finžgarjeve-ga doma na Opčinah: A) v jutranjih urah bodo na vrsti predavanja o vokalni tehniki s praktičnimi vajami za pevce naših zborov, za mlade pevo-vodje in za vse ljubitelje petja; B) popoldanski pas pa bo namenjen opernemu, koncertnemu in komornemu repertoarju za solopevce. Prijave do 27. februarja na tel. št. 349-4937834 ali 328-4535725. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN vabi člane na redni občni zbor, ki bo potekal v soboto, 28. februarja, ob 17.30 v prvem in ob 18. uri v drugem sklicanju, na sedežu, v ul. Cicerone 8. Toplo vabljeni! OBVEŠČAMO CENJENE BRALCE občinskih knjižnic v Nabrežini in Ribiškem naselju, da bosta zaprti do nedelje, 1. marca 2009. Oproščamo se za nevšečnost. SI SLABE VOLJE, ŽALOSTNA, UTRUJENA? Če bi se rada sprostila in pozabila na skrbi pridi in zapoj z nami! Dobivamo se vsak četrtek, ob 20. uri v Marijanišču na Opčinah... po vajah pa se seveda zaustavimo na prijetnem klepetu. Informacije dobiš na tel. 349-7565893 (Dunja). Lepo vabljena, pevke ženske skupine »Vesela Pomlad«. KROŽEK AUSER »PINO ZAHAR« z Rocola Melare (ul. Pasteur 41 d) prireja nadaljevalni tečaj informatike. Tečaj se bo začel 3. marca in bo potekal ob torkih in četrtkih od 15.30 do 17.30. Prijave in dodatne informacije na tel. št.: 040-913155 od 8. do 12. ure in od 15. do 19. ure. TEHNIČNI URAD - zunanje službe občine Dolina obvešča, da je nova telefonska številka OBČINSKEGA ODPADA v Boljuncu sledeča: 3287235479. TPK SIRENA organizira v nedeljo, 8. marca kosilo z glasbo. Vabljeni člani in prijatelji. Informacije nudimo na sedežu ali na št. 040-422731 ali 3476902820. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN vabi člane in prijatelje na predavanje »Kako biti starši srečnih otrok«. Srečanje bo potekalo v soboto, 7. marca, ob 16.30, na ul. Cicerone 8. Predavala bo klinična pedagoginja, dr. Francesca Simoni. Za prijave in informacije: tel. 328-4559414, in-fo@melanieklein.org. POT DO DOBREGA POCUTJA - Šc Melanie Klein in deželna zbornica kliničnih pedagogov vabi na celodnevni praktični tečaj za odrasle, ki se bo odvijal v nedeljo, 8. marca, od 9.30 do 12.30 in od 14.30 do 17.30, na ul. Cicerone 8. Tečaj bosta vodila dr. Francesca Simoni in dr. Giovanni Ambrosino. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave: tel. 328-4559414, info@melanie-klein.org. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da bodo od 13. februarja do nadaljnjega podružnice v Dolini (Kmetijska zadruga) in Opčinah (bivši sedež ZKB) zaprte zaradi organizacijskih zadev. Osrednji sedež v Ul. Cicerone in podružnica v Nabrežini pa bosta delovali po običajnem urniku. ¿j Čestitke Pianistki BEATRICE ZONTA in VESNA ZUPPIN sta dopolnili z odliko in pohvalo akademski študij iz komornega izvajanja na Konser-vatoriju B. Marcello v Benetkah in bili deležni štipendije, kot najboljši absolventki za akademsko leto 20072008. SKD Barkovlje jima čestita iz srca in jima želi še veliko nadaljnjih uspehov. Danes slavi rojstni dan BIJAN-KA iz Lonjerja. Obilo zdravja in še dosti let mirnega življenja ji želijo sestra Lidija, vsi nečaki in ostalo sorodstvo. Prireditve SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA V TRSTU prireja v sredo, 18. februarja, ob 16. uri, v Peterlino-vi dvorani, Ul. Donizzetti 3, 1. nadstropje, srečanje v počastitev Dneva slovenske kulture. Na sporedu je splet Trubarjevih pesmic v izvedbi otroške igralske skupine Tamara Petaros z Opčin, pod vodstvom prof. Lučke Peterlin. Besedo o pomenu praznika slovenske kulture bo podala pisateljica Evelina Umek. Sledilo bo družabno srečanje ob spremljavi harmonikarja Marka Manina, kot se spodobi za predpustni čas. Toplo vabljeni. KD IVAN GRBEC vabi v petek, 20. februarja, ob 20.30 v društvene prostore (Škedenjska ul. 124) na odprtje razstave »Porečanka - Parenzana; včeraj: ozkotirna proga; danes: pot zdravja in prijateljstva«. Uredila prof. Branka Sulli Suslčič. V BAMBIČEVI GALERIJI (Proseška 131, Opčine, 040-212289, e-mail: gmb@skladmc.org) razstavlja do 20. februarja, Matej Sussi: Zimska idila - akvareli. Ogled od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. SKD PRIMOREC vabi v Hiško ud Ljenčkice v Trebčah na ogled razstave domačih umetnikov 21., in 22. februarja, od 16. do 18. ure. Ob nedeljah (15. in 22. februarja) je razstava odprta tudi po sveti maši (od 11. do 12. ure). NABREŽINSKI GODBENIKI bodo ob priliki Pusta obiskali naslednje vasi: nedelja, 22. februarja Slivno, Mavhi-nje, Cerovlje, Prečnik, Šempolaj in Praprot; ponedeljek, 23. februarja Medjavas, Vižovlje, Sesljan, Trnovca, Šempolaj in Nabrežina Postaja; v to- rek 24. februarja Nabrežina Kamnolomi in Center. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v ponedeljek, 23. februarja, ob 20.30, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, na okroglo mizo ob knjigi »Moj oče Zor-ko«, avtorice Marije Ščuka Kerže. Sodelujejo: Ivo Jevnikar, Lida Turk, ki je za knjigo napisala spremno besedo, Marija Cenda, ki je iz italijanščine prevedla Ščukova zaporniška pisma, tajnik Goriške Mohorjeve družbe Marko Tavčar ter avtorica. BAKROREZI FRANKE KOVAČIČ bodo na ogled do sobote, 28. februarja, v baru tramvajske postaje na Opčinah. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti prirejata 15. revijo kraških pihalnih godb: Tržič-Občin-sko gledališče, 28. februarja, ob 20. uri, nastopajo Kraška pihalna godba Sežana, PO Kras Doberdob, PO Ri-cmanje. 0 Mali oglasi GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo kot hišna pomočnica ali kot negovalka starejše osebe. Klicati ob urah obedov na 040-213011. IŠČEM dvakrat ali trikrat tedensko delo kot hišna pomočnica v okolici Op-čin. Klicati na tel. št. 040-212385 (ob uri kosila). IŠČEM frezo za traktor dolgo 1,25 m. Tel. 040-226353. KROGLJE - DOLINA privatnik prodaja hišo 150 kv. m, popolnoma opremljeno ali ne, z vrtom, tlakovanim dvoriščem, prostorno garažo in pralnico, avtomatična železna glavna vrata in avtonomno ogrevanje na metan. Zanimiva cena. Prodaja tudi zemljišče 1320 kv. m (Krogljah - Dolina ) z odobrenim gradbenim načrtom za eno dvostanovanjsko hišo in eno družinsko hišo. Cena 150.000,00 evrov. Tel. št.: 040-226627 ali 333-2809980. MLADA SLOVENSKA DRUŽINA išče hišo z vrtom (tudi potrebno popravil) na Krasu. Tel.: 348-6037926. NA OPČINAH dajem v najem prostor 85 kv. m. v Alpinski ulici 87, primeren za trgovino ali urad. Za informacije pokličite na tel. št. 3381966768 ali 340-3338082. PODARIM keramično ploščo za tuš (piatto doccia) dimenzija 83x83 cm. Telefonirati na št. 040-208989. PRODAJAMO seno; tel. 349-6613812. PRODAM železna vrata 200x80 cm, ter hladilnik detroit 200x98x130 cm s tremi predali primeren za trgovino ali šagro. Tel.: 040-814212. PRODAM gorsko kolo. Kupcu podarim čelado in drugo opremo. Tel.: 339-4579861. PRODAM rabljene cevi dolžine od 3 do 5 metrov, debelost od 3 do 10 cm. Tel.: 040-280910. VINOGRAD NA KRASU iščem v najem. Tel. 348-5872062. ZANESLJIVA GOSPA izkušena v gospodinjstvu, varstvu otrok in oskrbi starejših oseb išče delo. Tel. 3931865407. ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče popoldansko zaposlitev kot spremljevalka ali negovalka starejše osebe. Pokličite na tel. št. 331-3151815. S Poslovni oglasi IZKUŠENA GOSPA IŠČE DELO: pomoč starejšim, pospravljanje. Tel. 00386(0)31-808539 Hi Osmice OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matroci št. 5. Vabljeni. Tel.: 040229270. OSMICO V ŠKEDNJU je odprl Kristjan Debelis. Tel. 040-810285. Vabljeni! OSMICO je odprl v Dolini 37, Zorko. Nudi domač prigrizek. Tel 040228594. OSMICO je v Vižovljah odprl Ivan. Tel.: 040-291498. Vabljeni! OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjivasi št. 14; tel. 040-208553. V BORŠTU je odprl osmico Jordan. Nudi domač prigrizek. Tel.: 3482341176. Vodilni Roncade premočen za Jadranove košarkarje / 14 Tenis: Gaja v ženski A2-ligi z okrepljeno ekipo Silva Meulia o športnem utripu na stadionu 1. maja v Trstu Bport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it torkova priloga Primorskega dnevnika zamejsko prvenstvo za 28. pokal zssdi Družabna tekmovalnost Absolutna prvaka Mattia Rožič (Devin) in Veronica Tence (Mladina) - SK Devin najboljše društvo V kraju Forni di Sopra so v nedeljo v organizaciji SPDT in pod pokroviteljstvom ZSŠDI podelili pokale najboljšim zamejskim smučarjem. Lovoriko sta letos v absolutni konkurenci osvojila Mattia Rožič (Devin) in Veronica Tence (Mladina), najboljša v mladinskih kategorijah pa sta bila Albert Kerpan (Mladina) in Elisa Košuta (Devin). Na društveni lestvici je prvo mesto pripadlo SK Devinu, ki je zbral največ točk tudi v društveni lestvici za mladinski sektor. Sonce, odlične snežne razmere, prava tekmovalnost in prijetno vzdušje so prispevale k odlični izpeljavi tekmovanja, ki je steklo brez zastojev. V finalu za absolutni naslov so se pomerili večinoma mladinci, kar kaže, da se delo klubov dobro obrestuje. Za naslov najboljših se je v 22 kategorijah pomerilo kar 221 tekmovalcev. Organizatorji so poskrbeli tudi za bogato in okusno pogostitev ter glasbeno kuliso. Na sliki zamejska prvaka in prava v mladinskih kategorijah: (od leve) Mattia Rožič, Veronica Tence, Albert Kerpan in Elisa Košuta Na 16. strani POGLED Z VEJE Idioti in idioti Marij Čuk_ Človek se dobesedno zdrzne! Začeti teden z branjem časopisnih naslovov je pravo krvoločno dejanje, nasilje zoper lastno dušo. Ko sem včeraj vrgel oko na časnike, sem zasledil naslednje: posilstvi v Rimu in Milanu, kazensko-maščevalni škvadristični pohod v kavarni večnega mesta, kjer se zbirajo Romuni, nova grozeča brezposelnost zaradi recesije, besedni pretep med partnerjema, Berlusconi ni dal nobene izjave, av-tobusfiorentininih nogometašev skoraj do smrti povozi navijača Genoe in povrh še zmaga Inter-ja proti Milanu (Andreju moje iskreno sožalje, čeprav tudi mi, Juventusoviprivrženci, nimamo razlogov za veselje). Vse je tako noro, grozljivo, da je postalo celo vprašanje, v kakšnem svetu živimo, povsem izumetničeno in brezvezno. A zakaj bi se sploh spraševali? Življenje je treba živeti in konec, kajti skoraj vse, kar človek načrtuje, se sprevrže v nasprotje načrtovanega. Prejšnji konec tedna in v nedeljo je bilo na sporedu kar nekaj derbijev. O milanskem smo že povedali, pripomnim lahko le to, da je bil najslabši mož na igrišču sodnik, ki naj bi bil baje med boljšimi na svetu, a če je najslabši najboljši si predstavljajte, kaj so ostali. Der-bija sta bila tudi v amaterskih ligah. Vesna in Kras sta se razšla z delitvijo točk, prav tako So-vodnje in Primorec. To pomeni, da še obstaja neka zamejska vzajemnost, če že ne na ravni nogometašev na igrišču, kjer sploh ni slišati slovenske besede, pa vsaj med vodstvenimi organi obeh društev. In ta hip mi je švignila v glavo pregrešna misel: zakaj ne bi priredili derbija med SKGZ in SSO, da bi se enkrat za vselej vedelo, kdo ima pravico do vodilnega položaja na vrhu naše lestvice? Namesto besed naj vendarle enkrat spregovorijo mišice! Določiti bi morali le panogo, področje, na katerem bi se krovni pomerili. To bi bilo nemara najtežje, saj dvomim, da bi lahko prišlo do soglasja. In kdo bi lahko sodil? In kdo bi poskrbel za varnostno službo? Kdo za zakusko? Bi bile mize dovolj založene, da bi nasitile lačnost? No, pa še en derbi bi omenil, in sicer košarkarskega med Bregom in Kon-tovelom. A ta je bil povsem nezanimiv: oba trenerja sta Slovenca, igralci na igrišču tudi in tudi navijači. Tisti, ki vedo o naši skupnosti vse, zagotovo menijo, da je bil derbi pravi nacionalistični izpad... A pust že trka na vrata in bo vse združil v novo norost, zgladil vse meje in podrl pregrade. Pust je zelo demokratičen, ker pod masko skrije vse, obraze, barvo kože, jezike in narodnost. Pust je Babilon, ki pomeša treznost in pijanost in vse obrne na glavo, saj postanejo norci pametni in pametni norci. Zato bomo tokrat opravičili vse naše športnike, ki bodo nastopali ta konec tedna, vse naše zastopnike in organizacije. Vsi bomo stopili na teren, ki nam je pisan na kožo, vsi se bomo vsaj enkrat na leto počutili kot člani velike svetovne družine, vsaj enkrat v toku časa. Ah kako ljubim idejo pusta! V pustnem času se lahko zmerjamo po mili volji (ta je sicer naša priljubljena dejavnost) in nihče nam ne bi smel zameriti. Vsaj enkrat bi se lahko poslužili svetih Vatovčevih (trener košarkarjev Oderza) besed, ki je na vprašanje, zakaj so izgubili proti Boru, odgovoril: ker smo pravi idioti! Eh, to bi bilo vredno premisleka... 12 Nedelja, 15. februarja 2009 ŠPORT / SLOVENCI V DRŽAVNIH LIGAH Po devetih zmagah poraz Lottomatice Nogomet Udinese je v Sieni iztržil točko (1:1), vratar Samir Handanovič pa je dobro opravil svojo nalogo in tudi odbil 11-me-trovko. Žal ni imel preveč sreče, saj je bil po odboju Maccarone dovolj priseben, da je žogo poslal v Udinesejeva vrata. Vsekakor si Handanovič zasluži več kot pozitivno oceno 6,5. V B-ligi je Frosinone Zlatka Dediča zmagal z 2:1 v Trevisu. Zmage se je e delno veselil slovenski napadalec, saj je bil njegov prispevek k zmagi skoraj ničen (ocena 5). Mantova Jasmina Han-danoviča (ocena 6, nobene krivde pri edinem golu gostov) je na domačem terenu premagala Cittadello z 2:1. V 2.diviziji je Itala San Marco Alena Carlija (ocena 6) iztržila točko na gostovanju v Alessandrii. Ostali izidi pa niso preveč ugodni za Zorattijeve varovance, tako da so nevarne vode le dve točki oddaljene. Odbojka V A1-ligi je bil tokrat za Montic-hiari Lorisa Maniaja peti niz usoden. S 3:2 (-27, -20, 19, 24, 11) jih je ugnala Verona. Goriški libero ni razočaral, saj je le 2 od 26 skupnih žog sprejel napačno, s 65% pozitivnih sprejemov in 57% brezhibnih. Martina Franca Mateja Černi-ca pa je igrala sinoči pomembno tekmo za obstanek proti tekmecu Vibu. V A2-ligi je Loreto Damirja Kosmine strl odpor skromnejše Castllane Grotte šele po petih nizih. Končni 3:2 (22, -22, 22, -22, 7) pa prinaša le dve točki. Ko-smina je igral prve štiri sete in zbral 15 točk, dve v bloku in trinajst v napadu (na 26 poskusov, to se pravi s 50% učinkovitostjo - s tremi napakami in enim prejetim blokom). Nepričakovan spodrsljaj pa je zabeležila Crema Aljoše Orla. S 3:1 (23, -19, 13, 21) je na domačem parketu potegnila krajši konec proti Catanii, ki je pred to tekmo imela kar 13 točk manj na lestvici. Orel ni stopil na igrišče. V moški B1-ligi se je Bibione Volley Kristjana Stoparja takoj prebudil in z gladkim 3:0 (23, 21, 17) odpravil mladinsko ekipo A1-ligaša Itasa Diateca iz Trenta. Stopar znova ni dosegel točke, a Bibione je s to zmago prehitel kar nekaj tekmecev v boju za obstanek in je zdaj deveti. V ženski B-1 ligi je bil Atomat iz Vidma Martine Coretti brez moči na gostovanju v Reggio Emiliji. Domača ekipa je slavila s 3:0 (21, 25, 21) in »pahnila« Videmčanke na 12. mesto, kar bi na koncu sezone pomenilo izpad. V moški B2-ligi se je Cordenons libera Ambroža Peterlina moral zadovoljiti s točko (poraz s 3:2 - -21, 18, -20, 17, 13) v Mestrah. Nasprotnik pa jih je tako dohitel na lestvici. Gladke zmage pa se veselijo v taboru VBU-ja Ryana Graunarja in Luke Lavrenčiča. Nepričakovano so s 3:0 (13, 16, 20) premagali četrtega na lestvici, Arco iz Trenta. Cor-denons bi bil zaradi set razlike rešen, VBU pa kljub uspehu ostaja prikovan na predpredzadnjem mestu. V ženski konkurenci Antonveneta iz Tržiča Karin Crissani in Manuele Tomšič v deželnem derbiju s 3:1 (24, -20, 11, 14) premagala Porcio in se povzpela na sedmo mesto. Košarka V A1-ligi so tokrat izgubili vsi Slovenci, ki igrajo v elitnem prvenstvu. For-titudo Bologna Gregorja Fučke (2 točki v 12 minutah igre) je klonil v Rietiju (končni izid 75:66). Prav tako neuspešen v gosteh je bil Benetton iz Trevisa Domena Lorbeka (6 točk, 20 minut), ki je potegnil krajši konec v Caserti. Domači so slavili 77:73. Air Avellino Marka Tu-ška (10 točk, 26 min) je poražen z 81:78 zapustil Biello, Lottomatica iz Rima Sa-nija Bečiroviča (3 točke, 15 min) in Primoža Brezca (13 točk, 24 minut) pa je v Teramu izgubila s 86:77 in prekinila serijo devetih zaporednih zmag. V ženski B1-ligi je Interclub Milje slavil v Novari. K zmagi (47:58) je veliko prispevala Jessica Cergol (z 22 točkami najboljša strelka tekme). Miljčanke so četrte na lestvici, štiri točke oddaljene od vodilne dvojice. V skupini za obstanek pa beležimo prvo zmago Scameja iz Tržiča. Martina Gantar (4 točke) in soigralke so z gladkim 72:54 odpravile Corugate. Pot do obstanka je še zelo strma, a s tako igro ni nemogoča. V B2-ligi je Jan Budin (Calligaris) dosegel 15 točk (5:14 iz igre, 2:2 prosti meti), vendar z zanj skromnim učinkom +7. Daniel Batich je v osmih minutah igre dosegel 4 točke (1:4 za 2 točki, 2:2 prosti meti). A-LIGA DAN POTEM Teorija o Beckhamu... Dimitrij Križman Ronaldinho je bil med boljšimi na derbiju z Interjem, ki pa je vseeno premagal Milan ansa Prejšnji teden sem slišal zanimivo teorijo o dobrih igrah Davida Beck-hama v dresu Milana. »Ma glej, je vse zmenjeno, ga pustijo igrati, saj daje lepe predložke, toda kdaj si pa videl igralca, ki bi bil v serie A vedno sam?? Nasprotniki ga morajo pustiti igrati, da lahko Milan prodaja drese in stric Silvio vse skupaj vnovči še kako drugače... « Kolikor se zdi ta teorija povleče-na za lase in na prvi pogled težko verjetna, je nisem zavrgel. Konec koncev, v deželi, kjer je leta in leta kraljeval sistem Moggija in so si pred njim skoraj vsi zatiskali oči, bi bilo nekaj predlož-kov, ki jih lahko brez tesnega pokrivanja naredi Beckham, resnično mačji kašelj. Ko sem si v nedeljo zvečer med tem in onim tudi ogledoval derbi, sem bil pozoren tudi na Spice boya. Bil je popolnoma neopazen, edino kar sem si zapomnil od njegovega nastopa je za italijansko prvenstvo gentlemanska poteza, ko se po reakciji Muntarija ni zrušil na tla v slogu prekaljenih gledaliških igralcev, ki jih tedensko občudujemo na zelenicah. Predložkov je bilo bore malo, pa še ti so bili bolj slabi, ker ga je končno nekdo pokrival. In pozor, ni ga pokrival levi bek svetovnega formata, recimo Roberto Carlos ali Pa-risi, temveč ga je v oskrbi imel Santon. Z vsem spoštovanjem do tega fanta, ki je vreden nastopanja med samo elito. Ob izpadu iz boja za scudetto je Beck-hamova usoda seveda na nitki: bo do konca leta igral v Italiji in se spoprije- mal z obrambami, ki bodo ob zaključevanju sezone, ko točke štejejo dvojno, čedalje nepopustljivejše? Ali pa bo pol leta počival v ZDA in se jeseni vrnil na angleško sceno ter tam iskal pot na svetovno prvenstvo? Ena prava tekma je bila dovolj, da je razkrila slabosti Beck-hama in vsaj polovice Milanove ekipe, ki je hudo dotrajana. Zdaj čakajo, da se bo vrnil Nesta, človek, ki je uspel biti poškodovan celo večkrat kot Della Rocca! Po drugi strani si je Inter skoraj dokončno priigral scudetto in zdaj se lahko mirneje posveti Ligi prvakov. Bomo videli, če bo Mourinho predstavil ekipo v odlični formi, kar Man-ciniju nikoli ni uspelo. Derbi na San Siru je razumljivo zasenčil vse ostalo dogajanje, čeprav je le-to bilo zanimivo. Juventus je začel navidezno izgubljati sapo, čeprav sem sicer mnenja, da je bil dosedanji izkupiček nad pravo vrednostjo raznih Molinarov in Giovin-cov. Roma je v Bergamu plačala davek, ki ga je že plačal tudi Inter: nekatera igrišča so tako neugodna, da tudi katastrofico Rimljanov lahko postavimo pod različno luč. Udinese nadaljuje z ne tič ne miš nastopi, kar je značilnost tudi ostalih deželnih ekip, sicer ne v najvišji ligi. Ob prvih spomladanskih dnevih in zabetoni-ranem anonimnem položaju na razpredelnici bosta »Friuli« in »Rocco« najbrž destinaciji za redke izbrance. (dimkrizman@gmail.com) DRŽAVNE LIGE NOGOMET A1-liga IZIDI 24. KROGA: Inter - Milan 2:1; Chievo - Catania 1:1; Juventus - Sampdoria 1:1; Atalanta - Roma 3:0; Reggina - Palermo 0:0; Ca-gliari - Lecce 2:0; Genoa - Fiorentina 3:3; Siena - Udinese 1:1; Napoli - Bologna 1:1; Lazio - Torino 1:1. VRSTNI RED: Inter 56, Juventus 47, Milan 45, Fiorentina 42, Genoa 41, Roma 40, Cagliari 37, Atalanta in Palermo 36, Napoli 35, Lazio 32, Udi-nese 31, Siena in Catania 27, Sampdoria 26, Bologna 23, Lecce 22, Torino in Chie-vo 20, Reggina 17. KOŠARKA A1-liga IZIDI 19. KROGA: Ferrara - Siena 75:103; Teramo - Roma 86:77; Biella - Avellino 81:78; Mon-tegranaro - Milano 82:81; Rieti - Bologna 75:66; Fortezza - Pesaro 95:88; Ca-serta - Treviso 77:73; Cantu - Udine 113:105. VRSTNI RED: Siena 36, Roma 26, Teramo in Virtus Bologna 22, Trevi-so in Cantu 20, Avellino in Milano 18, Montegranaro in Pesaro 16, Biella in For-titudo Bo 14, Caserta in Ferrara 12, Rie-ti in Udine 10. B2-liga IZIDI 19. KROGA: Como - Varese 86:67; Iseo - Monza 77:84; Rosazzo - Castellanza 79:88; Acegas - Moncalie-ri 58:47; Trento - Novara 75:69; Gorizia - Valenza 66:79; Riva - Monfalcone 89:82. VRSTNI RED: Iseo, Como in Trento 26, Riva 24, Calligaris in Novara 22, Acegas in Monfalcone 20, Moncalieri 18, Valenza, Varese in Marcora 14, Monza 12, Gorizia 8. ODBOJKA A1-liga IZIDI 21. KROGA: Cuneo - Forli 3:1; Piacenza - Trentino 0:3; Macerata - Padova 3:0; Martina Franca - Vibo je večerna tekma; Modena - Pi-neto 3:0; Verona - Montichiari 3:2; Tre-viso - Perugia 1:3. VRSTNI RED: Tren-tino 49, Cuneo 48, Macerata 45, Perugia 41, Piacenza 39, Montichiari 36, Trevi-so in Verona 32, Modena 25, Martina Franca 22, Vibo 21, Pineto 20, Forli 17, Padova 11. A2-liga IZIDI 22. KROGA: Castello -Castelfidardo 3:2; Isernia - Gioia 2:3; Roma - Mantova 0:3; Bassano - Croce 1:3; Bologna - Cavriago 0:3; Latina je bila prosta; Crema -Catania 1:3; Loreto - Castellana 3:2. VRSTNI RED: Croce 46, Latina 44, Bassano 43, Loreto 41, Isernia in Gioia 37, Mantova 35, Crema 30, Roma 28, Castellana in Bologna 25, Cavriago in Catania 20, Castelfidardo in Castello 16. VATERPOLO A2-liga IZIDI 9.KRO-GA: Quinto - Como 11:11; Trieste - Pa-dova 11:9; Torino - IMperia 7:9; Are-nyano - Modena 5:12; Bergamo - Bologna 9:11; Chiavari - Camogli 5:10. VRSTNI RED: Imperia 21, Camogli 20, Chiavari 18, Quinto 17, Como, Bergamo in Bologna 13, Torino 12, Padova in Trieste 10, Modena 9, Arenzano 0. nogomet - Že drevi ob 20.30 Triestina znova na domačem stadionu Rocco S Salernitano imperativ zmaga Zaradi poškodbe bosta odsotna Allegretti in Tabbiani - Pozor na Favo - Na klopi Grosseta odslej Ezio Rossi V taboru Triestine še niso popolnoma pogoltnili grenke petkove pilule, ko jim je sodnik Gava z nekaterimi dokaj spornimi odločitvami v bistvu preprečil osvojiti prestižno zmago v gosteh proti tretji sili prvenstva. A tekma proti Sassuolu mora čim prej v pozabo, saj bodo Tržačani že drevi ob 20.30 ponovno na delu. V Trst prihaja Salernitana, ki je že včeraj priletela na ronško letališče in je danes zjutraj opravila zadnji lažji trening pred večerno tekmo. Salernitano od 18. kroga dalje trener Mutti, ki je na klopi nasledil Castorija. Po zelo dobrem začetku prvenstva se je pri Saler-nitani nekaj zataknilo ravno na prvi tekmi proti Triestini. Tržačani so namreč v Salernu slavili z 1:0 in sprožili tisto krizo, ki je Ca-storija stala mesta nekaj krogov kasneje. Na letalu pa ni bilo dvojice Iuliano (poškodovan)-Coppola (kaznovan). Kljub temu je vzdušje v ekipi nadvse pozitivno, saj je Salernitana v soboto s 3:2 premagala Modeno. Zlasti motiviran je nekdanji napadalec Triestine Dino Fa-va, ki je proti Modeni dosegel dva gola, enega pa res čudovitega s peto. A Fava ni edini nekdanji »Tržačan«, ki si zdaj služi kruh v Kampanji. Za Salernitano igrata še branilca Kyriazis in Peccarisi ter že omenjeni Carmine Coppola, ki pa bo tokrat odsoten. Vendar tudi trener Triestine Rolando Maran bo moral nekoliko spremeniti postavo, ki se je tako izkazala v Sassuolu. Napada in obrambe se ne bo dotaknil, zamenjava pa bo prisiljena v vezni vrsti. Tabbiani, ki ga je moral Maran zamenjati že sredi prvega pol- g p ^ jflW Luca Tabbiani bo moral nekaj tednov mirovati časa tekme proti Sassuolu, bo nekaj tednov na »prisiljenem dopustu«. Ker trener Triestine slepo zaupa Testiniju v vlogi polšpice, ga noče premakniti nazaj v vezno vrsto. Prav zaradi tega postane favorit za mesto v postavi Michael Cia, ki, resnici nas ljubo, v petek ni ravno navdušil. A mladi in talentirani južni Ti-rolec bo moral nujno izkoristiti priložnost, saj bi z novim bledim nastopom resnično tvegal, da mu v bodoče trener ne bo več zaupal. Po mnenju trenerja Marana je Triestina zadnje čase le enkrat zatajila, na domačem srečanju proti Ascoliju, vendar je v zadnjih dveh domačih nastopih obakrat poražena zapustila igrišče. Nov spodrsljaj bi bil potemtakem težko prebavljiv za navijače. Z novim porazom pa bi se občutno zmanjšale tudi možnosti, da bi se Triestina ponovno vključila v boj za eno od prvih šestih mest na lestvici, saj sta tudi Empoli in Parma začela zmagovat. Verjetna postava Triestine: Agazzi, Cac-ciatore, Minelli, Cottafava, Rullo, Antonelli, Gorgone, Princivalli, Cia, Testini, Granoche. V prvem delu prvenstva je Triestina v Saler-nu zmagala z 1:0. EZIO ROSSI K GROSSETU - Po lanski od-slovitvi, ko je treniral Padovo v C1-ligi, bo znova imel priložnost, da se izkaže, v Trstu zelo priljubljeni trener Ezio Rossi. Po hudem porazu v Parmi (0:4) se je predsednik Grosseta Piero Camilli odločil za zamenjavo: Elio Gustinetti zapušča torej klop toskanskega kluba, kamor bo že danes sedel nekdanji trener Triestine. Sicer zamenjava ni razumljiva, saj je Grosseto z 38 točkami sedmi na lestvici, le dve točki oddaljen od 6. mesta, ki zagotavlja igranje končnice za napredovanje. V B-ligi je doslej prišlo do enajstih zamenjav trenerja, rekord pa si lasti Mantova z dvema zamenjavama (začel je Brucato, nato Costacurta, zdaj Somma). OSTALI SPORED 26.KROGA: ob 20.30 Albinoleffe - Sassuolo, Ascoli - Mantova, Brescia - Ancona, Cittadella - Treviso, Frosino-ne - Parma, Grosseto - Avellino, Livorno - Bari, Modena - Empoli, Rimini - Piacenza, Vi-cenza - Pisa. košarka - B2-liga Tržaški Acegas bližji »play-offu«, NPG pa bližji izpadu Uspešni: Acegas Aps je v odločilni tekmi za uvrstitev v končnico premagal Valenzo z 58:47 (Benevelli in Marisi 11, Bocchini 12). S tem imajo tudi pozitivno koš razliko do tega zaenkrat neposrednega tekmeca. V resnici imajo sedaj Bernardijevi varovanci ob ugodnem razporedu (štiri tekme doma in tri na tujem) in ob tačas dobro razpoloženih sodnikih lepe možnosti, da na lestvici pridobijo še kako mesto. Na nedeljski tekmi vsekakor niso blesteli v napadu (samo 37-odstot-na realizacija iz igre), z dobro obrambo pa so skoraj povsem onemogočili nasprotniku lahko pot do koša. Neuspešni: Falconstar (Laezza 16, Vecchiet 15, Benigni 13) je V rivi del Garda klonil proti objektivno močnejšemu nasprotniku z 89:82. Padovanova ekipa je dejansko že dosegla osnovni cilj - obstanek v ligi - in sedaj, računajoč na prednost domačega igrišča, računa na eno od zadnjih razpoložljivih mest za končnico, kar bi bil na koncu prav lep uspeh. Calligaris Centrosedia (Meneghin 16, Budin in Londero 15) je v soboto doživel neroden poraz na domačih tleh proti skromni Ca-stellanzi. Berettova ekipa je igrala zelo nihajoče, pravi polom pa je bila zadnja četrtina, ko je Castellanza dosegla kar 29 točk in obrnila izid tekme v lastno korist. Goriška NPG (Salis 16, Mariani cerati 12, Tombolini 11) je doma izgubila proti skromni Valenzi s 66:79 in se počasi poslavlja od B-2 ligaške konkurence. Tačas namreč zaostaja že 6 točk od predpred-zadnjega mesta in z vsemi neposrednimi nasprotniki (razen Monze) ima negativen obračun. Tokrat so varovanci novega trenerja Colma-nija stopili na igrišče v devetih (brez Blaškovica), društvo pa baje pesti finančna kriza in igralci že dalj časa ne prejemajo svojih pristojbin. Prihodnji krog: Rožaški Calligaris (22 točk) odhaja na nevarno gostovanje v Valenzo Po (14), Falconstar (20 točk) pa bo imel težko delo na domačem igriou proti Iseu (26), ki se bo skušal oddolžiti za neroden domači poraz z Monzo. Tržaški AcegasAps (20) bo na tujem igral z neposrednim tekmecem za boljšo končno uvrstitev No-varo (20). NPG (8) pa bo v Legnanu proti Castellanzi (14) skušal ujeti enega zadnjih vlakov za obstanek v ligi. Marko Oblak / ŠPORT Torek, 17. februarja 2009 373 373 pogovor s prof. silvo meulia Stadion 1. maj v Trstu: Včasih prostorska stiska, zdaj so tudi praznine Prof. telesne vzgoje Silva Meulia je prag Borovega športnega centra pri sv. Ivanu v Trstu kot trener prvič prestopila leta 1985 in od takrat je postal »stadion« njen drugi dom. V njem je neprekinjeno aktivna že celih 24 let kot trener odbojkarskih ekip vseh starosti, otroške telovadbe in različnih rekreacijskih skupin. Sama pravi, da preživi v njem kakih 18 ur na teden. Zato pa malokdo pozna utrip »1. maja« boljše kot ona. Silva je tudi kritična duša društva, zato pričujoči pogovor z njo o realnosti - v tem za Slovence v mestu pomembnem, a v zavesti javnosti ne vedno dovolj upoštevanem objektu, razkriva mestoma tudi zaskrbljujoče ozadje. Kakšen je športni utrip na 1. maju? Če ga primerjam z onim izpred dvajsetih let, je zdaj to drug svet. Včasih je bila slovenščina edini jezik. Pozdravljal si do-berdan in tako so te tudi odzdravljali. Zdaj je bolj na dnevnem redu »buongiorno«, kar velja še posebej za fitness, kjer je odstotek njegovih slovenskih uporabnikov zanemarljiv, a tudi za rekreacijo. Včasih je bilo ozračje bolj domače, ko je pač društveni bar vodila gospa Bruna, čuvaj pa je bilo gospod Albino. Bila sta kot oče in mama. Oba sta stadion tudi varovala, zdaj smo prepuščeni samim sebi. Dopoldan je stadion odprt a večkrat prazen. Vanj lahko vstopi kdorkoli. Spraševal sem najprej o športnem utripu, a razumem, kaj te najbolj žuli.... Uporabnikov je zdaj manj. Manj je mladih. Včasih smo imeli več tekmovalnih in rekreacijskih skupin. Jutranja rekreacija je praktično izginila. Tudi moške odbojke ni več, namizni tenis, ki je bil kvaliteten, je zdaj samo še rekreacijski. Tudi Škamperlejeva dvorana bolj sameva kot včasih. Lahko torej govorimo k krizi? Absolutno. Tako kot je v mestu v krizi tudi naša šola. Pravzaprav je kriza stadiona tesno povezana s težavami na šolah. Čut pripadnosti se je, denimo, v zadnjih desetih letih občutno zmanjšal. Včasih je bilo samoumevno, da prideš igrat na stadion, če hodiš v slovensko šolo. Zdaj iz Škednja ali sv. Jakoba ne pride več nihče oziroma ga moraš iti iskat, drugače rajši izbere klub, ki je najbližji domu. Društveno zaledje predstavljajo zdaj predvsem Kati-nara, sv. Ivan in Barkovlje. Ali to tudi pomeni, da ni več nekdanje prostorske stiske. Zavoljo vadbenih ur so se društva in odseki med sabo včasih ostro prepirali... Ta stiska obstaja samo še za veliko dvorano, ker edina ustreza predpisom za igranje tekem, zato je razumljivo, da želijo tekmovalne skupine trenirati v njej. V mali dvorani, ki je bila včasih ves čas zasedena od konca pouka do 11. zvečer, pa zdaj zevajo tudi praznine. Katero društvo ali odsek je najbolj aktiven? To je plavalni klub, ki pa ne domu-je na stadionu. Na 1. maju so daleč najbolj aktivni in organizirani košarkarji. Društvo držijo dobesedno pokonci. Tudi pri ritmiki so razmere urejene, imajo precej mladih, razpon njihovega delovanja pa je starostno omejen na najmlajše skupine. Nisi omenila »svoje« odbojke! Nekaj let je bila kriza globoka. Zaradi finančne stiske, ki je bila povezana s propadom kreditne banke, se je marsikaj zalomilo. Lani smo poprijeli z mini odbojko, a je bilo stanje zaskrbljujoče. Med prijavljenimi je bilo zelo malo slovenskih otrok. Zdaj jih počasi pridobivamo in upajmo, da se bodo »številke« popravile in jih bomo lahko postopoma vključevali v tekmovalne skupine. »Pritisk« italijanskih otrok velja verjetno tudi za košarko. Za košarko in vse ostale. Nekaj jih je tudi pri ritmiki. Sicer pa vrat ne smemo zapirati nikomur. To je pri nas neizogibno. • •• Ali vadbene razmere v objektih na stadionu še ustrezajo potrebam sodobnega športa? Če se primerjamo z drugimi v mestu, se še vedno ne smemo pritoževati. Tudi kritični ne smemo biti. Nikoli ne smemo pozabiti, da vsi odborniki, ki so angažirani pri Boru, od glavnega odbora do klubov in odsekov, prostovoljno in brezplačno odtegujejo svoj prosti čas sebi in družini, zato jih lahko samo pohvalimo. Morda bi potrebovali atletsko stezo oziroma vsaj eno progo ob nogometnem igrišču in nekaj več orodja, ampak važnejše je, da stadion spet napolnimo z ljudmi, predvsem mladimi, šele nato bi lahko razmišljali o obogatitvi struktur. Kako priti do otrok? Z okrepljeno prisotnostjo na osnovnih, morda tudi na nižjih srednjih šolah. Kdor se zgodaj približa društvu, ta v njem tudi ostane. Iz šentjakobske šole prihajajo k nam na primer le h košarki, to pa zato, ker je košarka dovolj dobro organizirana, da jih na stadion pripelje na trening z lastnim kombijem. Je pa tudi edina, ki ji to uspe narediti. H otroški telovadbi ali odbojki (s tega včasih tako velikega kadrovskega bazena za Bor, op. ur.) od tam ne prihaja nihče. Lani smo kot odsek otroške telovadbe Meci, teci, skači sodelovali s tamkajšnjo šolo v uspelem projektu. Nekaj učnih ur smo imeli tudi na stadionu. Dejansko otroci in njihovi starši sploh niso vedeli, da stadion obstaja, zdaj vedo zanj. Ampak to ni dovolj. Da obrodimo sadove, da otroke vežemo na klub, mora biti prisotnost društva na šolah bolj kapilarna in dolgoročna. Bojim se, da so Borovi klubi prešibki, da to zmorejo narediti sami. Kaj še? Pogrešam večje sodelovanje med odborniki in trenerji posameznih društev in odsekov. Vsi smo zatopljeni v svoje delovanje, pravega dialoga med nami ni, čeprav se vsi zavedamo, da je treba ukrepati. Prvič smo imeli skupno božičnico, kar je pozitivno, temu pa niso sledile druge pobude. Najbolj pa pogrešam to, da mladi ne čutijo stadiona kot svojega in hkrati skupnega doma, kot kraj, do katerega je treba imeti spoštovanje. To pa je predvsem naloga nas vzgojiteljev. A. Koren ŠPORT ZA VSAKOGAR Tenis: šport za vse starosti Svetuje Aleš Plesničar, inštruktor prve stopnje Tenis je zelo prilagodljiv šport, zato je primeren za vse starostne skupine. Igramo ga lahko hitro ali počasi, z mesta ali v gibanju, sami ali v paru. Napornost vadbe torej sami določamo in jo istočasno prilagajamo znanju in svojim zmožnostim. OTROCI - Vadba tenisa je primerna tudi za otroke. Priporočljivo pa je pravilno uvajanje v tenis, kar pomeni, da more biti način začetka vadbe zelo igriv in sproščen, ki ni namenjen specifičnemu treniranju posameznih udarcev. Pri učenju tenisa najmlajših gre predvsem za razvijanje splošne koordinacije z uporabo celega telesa, torej tako desne kot leve strani. OPREMA ZA OTROKE - V začetku se otroci ne poslužujejo loparjev. Še zelo mali se uvajajo v tenis kar z rokama, šele potem primejo manjše loparčke. Gre za vrsto trših rokavic, ki jih nataknejo na obe roki. Šele nato začnejo z uporabo loparja, ki je prilagojen na njihovo višino. Najmanjši so dolgi 55 cm. Začetniki naj izbirajo lahke loparje, z večjo »glavo«, ker se s takimi lažje igra. Taki so primerni tudi za dekleta in ženske. OPREMA ZA ODRASLE - Začetniki naj absolutno ne izbirajo loparjev, ki jih uporabljajo profesionalni igralci, ker so le-ti preveč zahtevni in težki. Z njimi se prav gotovo ne bi zabavali tako kot z bolj enostavnimi. Pa še veliko dražji so. Nadaljevalci lahko lopar izbirajo glede na moč, znanje in način igre. Moški lahko uporabljajo nekoliko težje loparje (nad 300 grami), za ženske pa so loparji težki maksimalno od 300 do 310 grami. Manjše »glave« loparjev dajejo igralcu večjo kontrolo, večje »glave« pa večjo moč udarca. Kontrola in moč sta torej premosorazmerni z velikostjo glave. Boljše je znanje igralca, večjo kontrolo zahteva od loparja. KAJ RAZVIJAMO Z VADBO? S tenisom razvijamo svoje koordinacijske sposobnosti, izboljšujemo kontrolo nad posameznimi deli telesa, reaktivnost. Obenem je tenis šport za hladnokrvne ljudi - kdor zmore igrati tenis, ne da bi se kdaj pošteno razjezil, je verjetno za svojo samokontrolo pripravljen za lordov vzdevek. (naslednjič o poškodbah, o primerni pripravi za vadbo) VSE NAJBOLJŠE Pred leti se je v športna poročila RAI vrinil prispevek o zodiakalnih znamenjih slavnih športnikov. Ti naj bi se rojevali predvsem v poletnih in jesenskih mesecih, vendar je takrat veljalo, da so najboljši med najboljšimi rojeni v znamenju vodnarja. Bila so devetdeseta leta, najboljši košarkar je bil Michael Jordan, najboljši nogometaš Roberto Bag- In res, Jordan praznuje danes, Roberto Baggio pa bo slavil jutri. Danes je sicer tudi rojstni dan najnovejšega nakupa Triestine Marka Stankoviča in plesalke društva Cheerdance Millenium Lise Merigiolli. V četrtek bo za leto starejši Milanov nogometaš in italijanski re-prezentant Gianluca Zambrotta, 19. februarja pa je rojen tudi »kapetan« slovenske države Danilo Türk. V petek, 20., ko bo pust že v polnem zagonu pa bodo praznovali ena najboljših slovenskih ša-histk Ana Srebrnič ter aktualni trener Bologne in nekdanji evropski prvak s Crveno zvezdo Siniša Mihajlovič. Po naključju je Mihajlovič rojen istega dne kot režiser Denis Tanovič, ki se je prislužil oskar s filmom Na nikogaršnji zemlji. Na pustno soboto pa se bo poleg zmagovalcev na Kraškem pustu veselil tudi ta čas eden najboljših italijanskih tenisačev Andreas Seppi. (P. V.) 360 STOPINJ Niki Merig Najraje se spominja Vlaka spomina, rad ima motorje in navijaštvo 19-letni Openc Niki Me-riggioli (rojen 26. 5. 1989) je svojo športno pot začel pri Primorju. Nogometno žogo je brcal vse do 16. leta starosti, ko se je naposled približal navijaštvu. Dve leti je treniral oboje, nato pa se je odločil za che-erleading. Razlogov, zakaj je izbral navijaštvo pred nogometom, nam sicer ni hotel razkriti, ampak se odločitve sedaj seveda ne kesa. Niki nastopa v peterki, z Ireno Magliacane pa tekmuje v partnerskih dvigih. Nekaj časa je nastopal tudi v posamični konkurenci. Najboljši dosežek je dosegel lani, na odprtem italijanskem prvenstvu: »Z Ireno sva bila prva. Premagala sva najboljši evropski par. To sta Slovenca Matej Kavčnik in Sara Gruden, ki sta na minuli mednarodni tek- mi v Berlinu zmagala.« Niki je bil z Ireno v Berlinu 17. (nastopilo je 32 parov): »Uvrstitev bi bila lahko višja, a z Ireno nisva veliko trenirala. Sedaj pa se resno pripravljava na mednarodno tekmo v Nemčiji, ki bo maja,« je še povedal Niki, ki je zaposlen pri poštni družbi DHL. Stan: prost Ostali športi: vsi Moj mentor: v življenju družina in najboljši prijatelji, v športu Robert Zuppin Ostale dejavnosti in konjički: motor, rad gre zvečer ven s prijatelji, Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja: /, /, TG5/ Colorado Cafe life in Dr. House Spletna stran: prox.com Knjiga na nočni omarici: / Najljubša glasba: reggae, hard tech Najljubši film: The Se- cet Moj lokal: Liverpool Najljubša jed: vse, samo da kuha mama ali nona Najljubša pijača: ledeni čaj, jeger bomb Cenim/sovražim: cenim življenje, sovražim politiko in politike Najljubši športnik: Irena Magliacane Najljubša osebnost: Bob Marley Najljubše počitnice: najlepše je bilo na izletu s sošolci na Vlaku spomina, rad pa bi šel v Am-strdam Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil ... nogometaš Moja himna: Zdravljij- ca Moj vrstni red: prijatelji, šport, denar, ljubezen ŠPORTNA SLIKOVNA KRI2ANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO TRENER IT. NOGOMETNE REPREZENT. (MARCELLO) LESLIE IRVING NUJNOST, UKAZ; VELELNIK ZEMELJSKI TEČAJI GAJINA TENISAČA (ALEŠ IN BORU!) AVSTRALSKI PLAVALEC THORPE ITALIJANSKO PRIZORIŠČE FORMULE 1 BERI SPORINO PRILOGO PD ITAL. PEVKA TEBALDI SLIKAR NA PROSTEM NEMŠKI IZUMITELJ TELEFONA (PHILIPP) STAROGRŠKO BRENKALO NAŠA PEVKA JANKOVIČ KDOR IMA VELIKE OČI MESTO V RUSIJI EDMOND ROSTAND PODOBNOST, SORODNOST PREBIVALEC GRSKE GORATE POKRAJINE TRINOG, NASILNIK, SAMO-VLADAR OBER EDDY MERCKX MESTO V SEVERNI ITALIJI PRISTANIŠČE V MAROKU TV ZASLON FOTO LAKO enocelična PRAŽIVAL NEKDANJI JUVENTUSOV NOGOMETAŠ NEKDANJA ŠVICARSKA SMUČARKA HESS GRŠKA ČRKA ITALIJANSKI PEVEC NAS KOLESARSKI KLUB ZIMSKO VOZILO STROKOV. ZA VINA NRAVO-SLOVEC NEKDANJA IZRAELSKA PREMIERKA (GOLDA) PODOKNI-CA, VRSTA SKLADBE AMERIŠKO NAFTNO PODJETJE V EVROPI PRVI RIMSKI ZALOŽNIK IVAN PETERLIN ZMRZNJENA VODA BOJAN ADAMIČ RUSKI ŠAHIST (MIHAIL MOJSEJEVIČ) VASICA PRI OPČINAH AMERIŠKI BOKSAR CASSIUS CLAY GRAFIČNO ZNAMENJE MESTO V IRANU 14 Torek, 17. februarja 2009 GOSPODARSTVO moška c-liga - Po 6. krogu drugega dela Prvouvrščene Roncade za jadranovce pretrd oreh Že po prvem polčasu so nasprotniki povedli na dvajset točk - Netočni napadi in preveč napak Roncade - Jadran Mark 86:55 (28:18, 44:24, 67:36) JADRAN: Franco 7 (0:2, 2:3, 1:4), K. Ferfoglia 6 (4:4, 1:3, 0:2), Sosič 4 (4:4, 0:2, 0:1), Marusič 4 (-, 2:4, -), Slavec 5 (-, 1:2, 1:5), Malalan 5 (1:2, 2:2, -), S. Ferfoglia 17 (1:3, 8:13, 0:2), Madonia 2 (-, 1:4, 0:2), Coco 2 (-, 1:3, 0:1), Oberdan 3 (3:4, 0:1, -). SON: 21. SKOKI: 34 (22 v obrambi in 12 v napadu). RONCADE: PM: 15:20, 2T: 19:38, 3T: 11:19. SKOKI: 31 (23 v obrambi in 8 v napadu). Prvouvrščene Roncade so bile za jadranovce pretrd oreh. Zmaga domačih igralcev ni bila nikoli vprašljiva, kljub temu pa bi lahko gostje pokazali kaj več: »Predvsem s pristopom svojih varovancev nisem bil zadovoljen. Če si želimo v naslednjem krogu zmage, moramo pokazati kaj več. V nedeljo se bomo doma pomerili z direktnim konkurentom Spilim-bergom,« je povedal trener Popovič. Glavna razloga za visok poraz sta bila dva: preveč je bilo napak (Jadran je izgubil kar 26 žog), napadi pa so bili ne-precizni (za tri točke 2:17 (12 %), za dve 18:27 (49 %)). Najboljši Jadranov strelec je bil tokrat Saša Ferfoglia, ki je dosegel 17 točk. Zbral je še 4 skoke v obrambi, dve pridobljeni žogi in eno asistenco kroma Jadran je bil Roncadam, ki so vseskozi predvajali dolge in umirjene napade, enakovreden le v uvodu. Že ob koncu prve četrtine pa so gostitelji povedli na plus deset. Predvsem ohlapna obramba Jadrana je dovolila, da so se nasprotniki razigrali v napadu in tako večali vodstvo. V nadaljevanju se je prednost še povečala: pred odmorom so Roncade povedle na 20 točk. V drugi četrtini je Jadran v desetih minutah dosegel le 6 točk, Roncade pa 16. Netočni napadi iz vseh pozicij so tudi v drugem delu srečanja onemogočili spreobrnitev srečanja. Roncade so poved-le na plus dvajset in razliko do zvoka sirene še povečali. Pri znatni razliki je bila reakcija nemogoča, tako da je trener Popovič dal priložnost vsem razpoložljivim igralcem. »Med posamezniki bi tokrat izpostavil le Sašo Ferfoglia, ki je edini pokazal nekaj več od ostalih,« je še dokončal trener. V naslednjem krogu bodo Jadranov-ci gostovali Spilimbergo (22. februarja ob 18.00 na Alturi), Bor Radenska pa bo igral že v soboto, 21. februarja ob 20.30 v Co-droipu. tri vpršanja za - Sandi Rauber »Jadranovci so v povratnem delu pridobili večjo samozavest« Sedanji Jadranov team manager Sandi Rauber je začel svojo košarkarsko pot pri Kontovelu. V začetku osemdesetih je prestopil k Jadranu, kjer je naprej igral za mladinske vrste, nato v prvi ekipi. Po uspešni sezoni 1989/1990 se je preizkusil v A2 ligi s Pall. Livorno. Po izkušnji v Livornu se je vrnil k Jadranu kjer je več sezon igral B2 in C ligi. Del Jadranove ekipe predstavljajo precej mladi igralci. Meniš, da je državna C-liga ustrezno prvenstvo za nabiranje izkušenj in krepitve tehničnih sposbnosti? Državna C-liga je najboljše okolje, kjer si lahko naši mladi košarkarji nabirajo izkušnje. Deželna C-liga pa bi bila premalo. Fantje igrajo ker si to tudi zaslužijo, tako da je minutaža povsem primerna. V prihodnosti, če bodo dokazali napredek, bodo lahko mirno igrali na višjem nivoju. V povratnem delu so v ekipi razvidne spremembe. Kateri je zdaj realni potencial Jadrana? Situacija se je nedvomno poboljšala. S prihodom Sosiča se je vklopil pozitiven mehanizem. Igralci so bolj motivirani. Če bi v prvem delu igrali s takim pristopom, bi gotovo zasedali višje mesto na lestvici. Cilj sta seveda 9. ali 10. mesto, govoriti o 8. mestu (zadnje razpoložljivo za play-off) ni primerno. Vsekakor sploh nisem zadovoljen z nedeljsko tekmo. Res je, je da so Roncade prve na lestvici in morajo opravičiti vlogo favorita, vendar je naš pristop kazal na korak nazaj v primerjavi z zadnjimi nastopi. V tvoji dolgi karieri si kljub zavidljivi višini uspel kot vsestranski igralec. S katerim sedanjim igralcem bi se lahko primerjal Sandi Rauber? Res ne bi vedel. V naši košarkarski sredi trenutno primanjkujejo univerzalni igralci. Težko primerjam košarkarsko šolo izpred dvajsetih let z današnjo, saj sem kot igralec v začetku vadil precej specifične vloge. Iz pivota sem se prelevil v polivalentnega igralca, ki je zlahka zadeval tudi iz razdalje. Borovec Gianantonio Furigo, ki je igral tudi v višjih ligah, mi je nekoliko podoben, saj pokriva vse pozicije na igrišču. Pri Jadranu pa so naši visoki igralci omejeni na en sam tip igre. Marusič zelo dobro obvlada igro pod košem v napadu, žal iz zunanjih pozicij ni učinkovit, Franco pa je premalo učinkovit v napadalni fazi igre. C INGELCA Šesti povratni krog v C skupini državnega košarkarskega prvenstva C lige je v bistvu - enkrat toliko - minil brez večjih presenečenj in pretresov. Zmagale so vse ekipe s prednostjo domačega igrišča z izjemo pepelke Vicenze (Acco 14), ki je pustila prosto pot Rovigu (Guerra 25). V vrhu je lepo Vodilne Roncade so torej po doslej edinem porazu proti jadranovcem spet ujele zmagoviti ritem in tako ohranile šest točk naskoka pred Caorlami, ki so v beneškem derbiju strle odpor Venezie ne brez težav. Na visoko uvrstitev pred play-offom lahko računa tudi Padova (Crosato 12), ki je doma z obrambo in skupinsko igro onesposobila Pordenon (Ci-polla 11). Drvaričevi možje pa so v boju za uvrstitev v najboljšo četverico vsaj ubranili pozitivno koš razliko. Veliki in mali preporodi Pravi preporod doživlja v zadnjem obdobju Spilim-bergo, ki je po osmih zaporednih porazih po zamenjavi na trenerskem stolčku osvojil kar šest zmag v zadnjih osmih nastopih, ko je izgubil samo v Pordenonu in Roncadah. Tokrat je nadigral oslabljeno Marghero (brez Bordignona in Vita, Martina 27), jo dohitel in si tudi zagotovil ugodno koš-ra-zliko v medsebojnih spopadih. V nedeljo pa bo Jadranov gost na Alturi. Pomenljiv znak prebujanja pa je tokrat ponudil San Daniele (De Clara 19), ki je po šestih neuspehih v seriji doma zanesljivo odpravil čisto mirno Montebelluno (Ar-naboldi 20). Dragocene točke Poleg Bora in Roviga je v sredini lestvice izjemno pomemben uspeh izboril Codroipo (Cristofoli in Malfante 17) v nesporednem dvoboju proti videmskemu Virtusu (Fazzi 21), ki pa je vsaj obdržal pozitivno razmerje v koših. V Codroi-po bodo na pustno soboto potovali borovci. Protagonist Tako kot Borov ostrostrelec Babich je 31 točk v soboto zbral tudi Spilimbergov veteran Enrico Musiello. V 33 minutah je vsega zgrešil en sam met: 3:4 za dve točki, 7:7 v trojkah (!) in 4:4 izza črte prostih metov. Nanj se bodo morali torej Jadranovi zunanji igralci med tednom še posebej temeljito pripraviti. D ELITEV NA PRAFAKTORJE Napovedan poraz Zmago Romansa proti Don Boscu so v sa-lezijanskem taboru že napovedali pred več kot tednom dni. Poleg že itak odsotnih Cocianija in Galaverne je namreč tokrat manjkal tudi Volpi - igralec, ki bi gotovo lahko odločal srečanja tudi na višji ravni. Romans je po treh izenačenih četrtinah strl odpor okrnjenih nasprotnikov in tako kot edini doslej dvakrat premagal Don Bosco. V preostalih tekmah lahko to uspe samo še San Vitu in Foglianu, ki sta sa-lezijance premagala že v prvem delu prvenstva. Nepričakovana zmaga Poggi je s sobotno zmago proti Nabu podvojil prednost pred zadnjeuvrščenima ekipama in si tako znatno olajšal pot v boju za obstanek. Zmaga bivšega borovca Celege (25 točk) in soigralcev je presenetljiva predvsem glede na dejstvo, da so Tržičani komaj nanizali tri zaporedne zmage, med katerimi gotovo izstopa prva D-ligaška v mestnem derbiju. Dom in Libertas imata sedaj kar štiri točke zaostanka. Prav toliko sta do sedaj dosegla v osemnajstih tekmah. Do konca prvenstva pa je samo še osem tekem. Za (skoraj) gotov obstanek morajo Ambrosijevi fantje od teh zmagati vsaj polovico. Poleg medsebojnih spopadov 7. in 14. marca bo prva priložnost predvidoma na sporedu že v četrtek (ali soboto, če tekme ekipi ne bosta premestili), ko jih bo v Miljah gostil In-termuggia. Nasprotniki v končnici V deželno C2 ligo letos neposredno napredujeta dve prvouvrščeni postavi vzhodne in zahodne skupine. Ekipe od drugega do petega mesta imajo pravico do nastopanja v play-offu. Osem ekip se tako pomeri v četrtfinalu, najbrž druga s peto iz nasprotne skupine in tretja s četrto (zmeraj iz druge skupine). Najbrž, ker so med sestavo novega pravilnika enostavno kopirali shemo, ki so jo že uporabili za C2 ligo. Komaj bodo to uredili bo tudi znano, kako se bodo pomerili zmagovalci četrtfinalnih parov, saj so bili pari v zadnjih dveh play-offih (lani in pred tremi leti) drugače razporejeni. Še o pravilih: vsa srečanja istočasno Tudi letošnji pravilnik kot običajno predvideva, da se morajo vse tekme zadnjih dveh krogov odigrati istočasno - v soboto ob 21.00. Ekološka pobuda na košarkarski zvezi - »re-ciklaža« starih pravilnikov - je pri tem poskrbela za zanimiv tiskarski škrat, saj letošnji deželni pravilnk izrecno navaja kot zadnja dva kroga 29. in 30. Teh seveda letos ne bo, saj je v obeh skupinah samo štirinajst ekip. Za razliko od prejšnjih sezon so letos vse tekme že na sporedu istega dne, žal pa ne ob isti uri. Glede na trenutno lestvico pa izid tekme Villesse - Dom verjetno ne bo vplival na tisto med Li-bertasom in Poggijem, saj se bo od dveh vsekakor lahko rešila le ena. Brumen glavni protagonist derbija? Trenerja Petra Brumna v zamejstvu vsi zelo dobro poznajo, med gledalci sobotnega derbija Breg - Kontovel pa so se nekateri spominjali, kako je v sedemdesetih letih treniral celo ljubljansko Olimpijo. Govorico o tem, da naj bi ga takrat odstavili, ker je med tekmo vrgel stolico na igrišče je Kontovelov trener po tekmi zanikal. Nasprotno: v čast mu je, da ga je takrat nadomestil legendarni jugoslovanski re-prezentant Krešimir Čosic (sicer kot trener-igra-lec). Brumen pa je takrat prvič prišel v Trst kot trener novoustanovljenega Jadrana... (M.O.) C-liga IZIDI 21 . KROGA Bor Radenska - Oderzo 93:90; Spilimbergo - Marghera 85:65; San Daniele - Montebelluna 90:11; Roncade Jadran 86:55; BVO - Pool 14:12; Codroipese - Virtus UD 12:68; Vicenza - Rovigo 66:12; Virtus PD - Pordenone 66:55. Roncade 21 20 1 1633:1364 40 BVO 21 11 4 1620:1521 34 Montebelluna 21 13 8 1515:1531 26 Virtus PD 21 13 8 1481:1463 26 Pordenone 21 12 9 1488:1390 24 Rovigo 21 11 10 1616:1666 22 Virtus UD 21 10 11 1869:1649 20 Marghera 21 9 12 1495:1516 18 Bor Radenska 21 9 12 1687:1719 18 Spilimbergo 21 9 12 1512:1581 18 San Daniele 21 8 13 1508:1561 16 Jadran Mark 21 S 13 1517:1622 16 Oderzo 21 1 14 1495:1506 14 Pool 21 6 15 1461:1586 12 Vicenza 21 5 16 1395:1546 10 PRIHODNJI KROG Jadran Mark - Spilimbergo (22.2. ob 18.00 v Trstu, šola Don Milani); Codroipese - Bor Radenska (21.2. ob 20.30 v Codroipu). D-liga vzhod izidi 18. KROGA Monfalcone - Muggia 60:53; Poggi - NAB 11:12; Libertas - Fogliano 16:95; Dom - San Vito 55:6i ; Breg - Kontovel 84:56; Romans - Don Bosco 68:64; Dinamo - Villesse 68:64. Breg 18 17 1 1442:1020 34 San Vito 18 15 3 1425:1235 30 Fogliano 18 13 5 1359:1255 26 Don Bosco 18 12 6 1283:1115 24 Monfalcone 18 11 1 1241:1156 22 Romans 18 10 8 1294:1285 20 Dinamo 18 10 8 1310:1320 20 Kontovel 18 8 10 1287:1318 16 NAB 18 8 10 1186:1252 16 Villesse 18 8 10 1142:1251 16 Muggia 18 6 12 1260:1316 12 Poggi 18 4 14 1149:1254 8 Libertas 18 2 16 1115:1431 4 Dom 18 2 16 1013:1298 4 PRIHODNJI KROG Mugg ia - Dom (21.2. ob 20.00 v Miljah); Kontovel - Monfalcone (21.2. ob 20.00 v Zgoniku); Fogliano - Breg (21.2. ob 20.30 v Foglianu). ©BOR RADENSKA Enak izkupiček, a stopničko nižje Bor Radenska je v minulem krogu iztržil proti Oderzu (vodi ga slovenski trener Walter Vatovec) dve pomembni točki. Ekipi iz Veneta se je oddolžil za poraz v prvem delu prvenstva in obenem izenačil koš razliko (Oderzo je takrat slavil zmago prav tako s tremi točkami razlike 82:79). Zmaga je nedvomno izboljšala položaj na skupni razvrstitvi. Trenutno je Bor deveti. Lani so Svetoivančani po 21. krogu zbrali prav toliko zmag (9) in porazov (12), na lestvici pa je bil za stopničko nižji (10.). ©PROMOCIJSKA LIGA Nepričakovan poraz Sokola V promocijski ligi je Sokol doživel nepričakovani poraz. Prejšnji teden so nosilci Sokolove igre zagotavljali, da jih nasprotniki ne morejo presentiti in da doživljajo zelo pozitivni trenutek. Kljub odsotnostim nekaterih poglavitnih igralcev, je sokolovce zgrabila živčnost, tako da so skyscrapersi Hme-ljaku in tovarišem, pri katerih igra bivši borovec Simonič, zagrenili sanje po napredovanju. Sedaj je prvotni sezonski cilj, prestop v višjo ligo, pod velikim vprašajem. NAJ DOSEŽKI Skupno: Babich (B) 31, Furigo (B) 22, Šušteršič (K) in Lokatos (Br) 18, S. Ferfoglia (J) 17, Klarica (Br) 16. Prosti meti: Furigo (Bor) 8:8 (100 %) in Klarica (Breg) 5:5 (100 %) Za 2T: Babich (Bor) in Kristančič (Dom) 4:6 (66, 7%) Za 3T: Crevatin (Bor) 3:4 (75 %) in Babich (Bor) 6:11 (54,6 %) Statistika flop: Cej (Dom) za 3T 1:8 (12,5 %) NAJBOLJŠI STRELCI C-liga po 21. krogu:s. Ferfoglia (J) 315, Furigo (B) 282, Babich (B) 273, Giacomi (B) 258, K. Ferfoglia (J) 211, Visciano 180, Coco (J) 174. D-liga po 18. krogu: Klarica (Br) 290, Šušteršič (K) 269, Švab (K) 243, Cej (D) 241, Paoletič (K) 238, Sila (Br) 227. / ŠPORT Torek, 17. februarja 2009 15 tenis - Pri Gaji sestavili članski ekipi za bližajočo se sezono Z okrepljeno žensko vrsto čimprej do A2-lige Ljubljančanka Tina Obrez največja okrepitev - Moška vrsta bo v C-ligi med boljšimi Pri teniškem odseku Gaje so že ob koncu lanske sezone, ob napredovanju ženske ekipe v državno B-ligo in izpadu fantov iz nje, napovedovali začetek »ere deklet«, ki naj bi izenačila uspehe, ki sta jih brata Plesničar s tovariši dosegla v preteklih letih. Vse kaže, da so v projekt »Paola Cigui & company« zastavili vse sile, da bi se jim uresničil, saj so pred pričetkom letošnjega prvenstva (22. marca) lansko ekipo še okrepili. Domači zastavonoši Cigui-jevi, ki je lani začela prodor navzgor po svetovni lestvici WTA (kljub sedanji neaktivnosti je še vedno 492.) in državni podpr-vakinji med šestnajstletnicami Carlotti Orlando - obe sta klubski produkt in predstavljata trdno jedro ekipe, bo v zahtevnejšem prvenstvu stala ob strani tudi 23-let-na Ljubljančanka Tina Obrez, ki na svetovni lestvici zaseda trenutno 652. mesto, najvišje pa je bila pred dvema letoma na številki 489. Obrezova igra hkrati tudi v avstrijski ligi. V Gajini ekipi bosta od lanskih igralk še naprej tudi Manca Križman in Nina Šuvak (slednja je bila pri Gaji med tujkami tista, ki je lani igrala največ), novi imeni pa sta še 17-letna Mariborčanka Ajda Kolmančič in Tržačanka Paula Orlini, dosedanja članica tržaškega kluba TCT, ki je dolgo let živela v Argentini, trenira pa pri Teniškem klubu Koper. Izmed vseh teh igralk bo sicer v bližajočem se prvenstvu ob Ciguijevi in Orlandovi lahko igrala samo ena tuja državljanka, predvidoma bo to seveda predvsem Obrezova, iz kroga v krog pa bo ekipo določil potrjeni trener Anej Morel. V ženski B-ligi igrajo na vsaki tekmi tri posamične dvoboje in eno igro dvo- Paola Cigui in brata Plesničar bodo še naprej zastavonoše Gajinih članskih ekip v bližajočih se moštvenih ligah kroma jic, med novinkami v moštvu pa je za igro dvojic še zlasti specializirana Kolmančiče-va. Čeprav bodo gajevke igrale v B-ligi kot novinke, svojih ambicij ne skrivajo. »Prvi cilj v letošnji sezoni je uvrstitev v končnico za napredovanje. Iz vsake skupine se v play-off uvrstijo tri ekipe, mi pa želimo biti v svoji skupini čimboljši,« je povedala Ga- jina odbornica Mara Plesničar in brez ovinkarjenj dodala. »Mi želimo s to ekipo priti čimprej v A2-ligo, toliko bolje, če nam bi to uspelo že letos. Računamo, da nam to s tremi drugo kategornicami kot so Ciguije-va (kat. 2.2), Obrezova (2.3) in Orlandova (2.6) lahko tudi uspe.« Plesničarjeva pravi, da so igralke in klub zelo motivirani. »Pred lani se nam je prvenstvo ponesrečilo, krivi pa smo bili po malem vsi, tudi mi odborniki, ki smo ekipi nudili premalo. Lani smo se odločili, da bomo ženski ekipi namenjali več pozornosti, pogovorili smo se z dekleti in zdaj imam vtis, da same igralke nestrpno pričakujejo začetek prvenstva, da se v njem lahko izkažejo,« je še povedala Plesničar-jeva o ženski ekipi, ki je najvišje postavljena v deželi FJK. Če so torej zdaj dekleta pri Gaji prevzela vodilno vlogo, pa moška ekipa, lanskemu izpadu navkljub, nikakor ni položila orožja. Čeprav je nekaj časa kazalo, da bo prišlo v moštvu do korenitih sprememb, so se fantje naposled premislili. Brata Borut in Aleš Plesničar, Paola Surian in Mitja Pogačnik trenirajo letos še celo več kot lani, tako da jim v letošnji C-ligi »grozi« povra-tek med drugoligaši. Novo ime predstavlja komaj 17-letni Koprčan Patrik Milič, ki je Pogačnikov učenec v Kopru in bi lahko pri Gaji (kot to veleva pravilnik) zamenjal samo svojega učitelja, saj je na tekmah s štirimi posamičnimi dvoboji in dvema igrama dvojic dovoljen en sam tuji državljan. »Pristop je sicer morda drugačen kot je bil včasih. Fantom je bilo žal prenehati z aktivnim igranjem, ker se med sabo lepo ujemajo, so prava družba, radi skupaj hodijo na tekme. Po drugi strani pa je res, da jim bo verjetno vsaj v začetni deželni fazi malokdo kos, čeprav bo zlasti za Suriana določeno oviro predstavljal obiskovanje tečaja za učitelja,« je priznala Plesničarjeva. Moško prvenstvo C-lige se bo pričelo s tednom zamika za moškim, se pravi 29. marca. (ak) košarka - U19 »Nenavadna« 11. zaporedna Jadranova zmaga Barcolana - Jadran Zadružna kraška banka 55:72 (17:16, 35:27, 46:47) JADRAN: Semolič 12, Košuta 9, Starec, Longo, Sossi 22, Regent 5, Žužek 5, Hrovatin 19. TRENERJA: Mario Gerjevič in Dean Oberdan. PON: Košuta. TRI TOČKE: Hrovatin, Košuta in Semolič 1. Jadranovi mladinci so kljub nenavadnim okoliščinam uspeli nanizati še enajsto zaporedno zmago. Kot ponavadi so nastop vzeli resno in se ob primernem času zbrali pred telovadnico, ki pa so jo odprli šele dvajst minut pred predvidenim začetkom tekme. Sodnik je prispel deset minut pred mrtvo žogo, nasprotniki pa se v bistvu sploh niso ogrevali. Kljub temu in četudi so bili le v šestih, jim je tak režim očitno bolj ležal kot jadranovcem, tako da so skozi ves prvi polčas vodili. Varovanci trenerjev Gerjeviča in Oberdana so igrali ležerno in res slabo, tako da so ob glavnem odmoru dejansko prvič v prvenstvu zaostajali za osem točk. V slačilnici so se le domenili, da v nadaljevanju s presingom vendarle pokažejo nekaj več in drugi del je bil povsem enosmeren (20:45). Vtis pa kljub gladki zmagi ni bil pozitiven, saj bi lahko take lahke tekme fantje izkoristili bolj smotrno. Ostala izida 12. kroga: Servola-na A - San Vito 72:70, Servolana B - Fo-gliano 68:57, Bor Nova Ljubljanska banka prost. Vrstni red: Jadran ZKB 22, Servolana A 12, Bor NLB 10, Barcolana in San Vito 8, Servolana B 6, Fogliano 2. □ Obvestila ZSŠDI obvešča, da bo danes j riški urad zaprt. košarka - Državno prvenstvo under 17 Jadran ZKB v Vidmu slavil z visokim povprečjem v napadu Odlični pri metu za tri točke - Under 17 ženske: zmaga poletovk Mille e una notte - Jadran ZKB 77:88 (23:17, 40:42, 59:67) JADRAN ZKB: Škerl 10, Ban 26, Dellisanti 6, Gregori n.v., Sacher 14, Valič 2, Moscatti n.v., Starec, Berne-tič 20. 3T: Ban 4; Škerl, Dellisanti in Sacher 2. PON: Valič. TRENER: Gerjevič. Jadranovci so v gosteh strli odpor videmske ekipe Mille e una not-te, ki v bistvu predstavlja ogrodje bivšega Snaidera, saj letos v prvenstvu nastopajo kar tri ekipe iz Vidma, kar dokazuje visoko kakovost videmske mladinske košarke. Sama tekma je prikazala odlično razpoloženje obeh ekip, ki sta zadevali tudi iz nemogočih pozicij. Po običajnem počasnem začetku je Jadran zamenjal ritem in nadoknadil rahel zaostanek. Povprečni odstotek pri metu za tri točke je znašal dobrih 50 % (10:20), v celi tekmi pa so Ger-jevičevi varovanci zgrešili le dva prosta meta. Če je tokrat napad deloval izvrstno ne velja isto za obrambo, ki je značilna vrlina jadranovcev. Čeprav je bila tudi domača ekipa odlično razpoložena v napadu, je Jadran prepustil preveč košev Videmčanom, tako da so lahko gostitelji zbrali zavidljivih 77 točk, kar se jadranovcemne dogaja zelo pogosto. Po poškodbi Zaccarije in odsotnosti določenih nosilnih igralcev (Daneu je bil odsoten zaradi posledic gripe) sta se odlično odrezala Škerl in Valič, slednji je kljub petim osebnim napakam veliko pripomogel k ekipni igri. Že v sredo bodo jadranovci nastopili na domačem igrišču v Brišči-kih proti ekipi Fiorenzo Ceramiche iz Portogruara, ki zaseda zadnje mesto na lestvici in proti kateri se obeta gladka zmaga Jadrana. (am) Vrstni red: EXE C.B.U. Videm 34; Sistema BK PN 30; Azzura* 28; Jadran* 24; Pall. Codroipese 18; Falconstar Basket, Gelatopoli Ardita, Mille e una notte in Pall. Trieste 16; Venezia giulia, Salesiani Don Bosco** in Latte Carso U.B.C.** 14; Santos Basket 4; Servolana* 2; Fio-renzo Ceramiche 2. (* s tekmo v zaostanku, ** z dvemi tekmami v zaostanku) UNDER17 ŽENSKE Don Bosco Pordenone - Polet 61:72 (18:15, 26:47, 40:60) POLET: Croselli 11, Grisoni, Tavčar 6, Bogatec 6, Pertot 1, Di Le-nardo 21, Budin 10, Kraus 17, Bo-nanno.3T: Croselli 1. TRENER: Vre-mec. Tekmo proti enakovrednim nasprotnicam so Poletovke začele precej medlo, nakar so v nadaljevanju končno zaigrale tako, kot znajo in z učinkovitimi protinapadi pričele stalno večati vodstvo, ki je ob koncu tretje četrtine znašalo že 20 točk, tako da je bil izid tekme že precej zgodaj na varnem. Poudariti je treba, da so bile tudi tokrat vidne nekatere tehnične pomanjkljivosti, ki bi se proti močnejšim ekipam negativno obrestovale in ki jih bo treba čimprej popraviti, razveseljivo pa je dejstvo, da so Poletovke v tej tekmi prvič pokazale res zrelo skupinsko igro in voljo do zmage, brez nepotrebnih diskusij med tekmo samo, kar je bila dotlej negativna značilnost open-skega moštva. Navsezadnje, je prav odprava te hibe lahko garancija za uspešnejše delo v bodoče. O tekmi sami bi še dodali to, da so znale Po-letovke učinkovito napadati nasprotnikovo obrambo (bodisi cono kot tudi mož-moža), da so vodilke igre znale v pravih trenutkih podajati pod košem (Di Lenardova in Krau-sova sta bili praktično neustavljivi) in, skratka, da so prav vse nastopajoče znale predvajati igro, ki si jo od njih pričakujemo in za katero si brez dvomov zaslužijo pohvalo. (LoTa) košarka - Deželno prvenstvo under 14 Zaslužena zmaga Bora Kljub spodrsljaju v tretji četrtini strli odpor Don Bosca - Under 13: Sokolu derbi proti Bregu Bor ZKB - Salesiani Don Bosco 64:59 (17:12, 36:20, 53:46) BOR ZKB: Kocijančič 8, De Luisa 6, Berdon, Bole 25, Sternad 23, Ca-striotta 2, Milič. 3T: Sternad 1, Bole 1.SON: 16. TRENER: Jakomin. Don Bosco je borovcem v drugem kolu drugega dela prvenstav povzročil marsikatero preglavico. Svetoi-vančani so dobro začeli srečanje in po izenačeni prvi četrtini povedliv drugi s šestnajstimi točkami prednosti. Po premoru so prednost še povišali, vendar kot se večkrat dogaja je pozitivnemu trenutku nasledila trenutna psihološka kriza, katero so gostje izkoristili in nadoknadili skoraj celotno Borovo prednost. Borovci se niso pustili prehiteti tako zlahka. V zadnji četrtini so spet zgrabili vajeti igre v svoje roke in izkoristili boljšo kondicijsko pripravljenost. Končnemu izidu je odlično pripomogel protinapad, ki postaja značilni predznak Jakominove ekipe in običajna odlična predstava Sternada in Boleta, ki sta si v ključnem trenutku srečanja naložila breme celotne ekipe. UNDER 13 MOŠKI Breg - Sokol 38:50 (8:17, 13:19, 30:34) BREG: Giacomini 2, Semen 6, Kralj, Semen 6, Zobec, Viduli 2, Bole 2, Mattarese 2, Grill 2, Golubovič 7, Gruden 2, Milič 13. SON: 17. TRENER: Briščik SOKOL: Ferfoglia, Krevatin, Ko-janec 6, Starec, Bevilacqua 2, Ušaj 9, Devetak 3, Sardoč 2, Peric 5, Ridolfi 17, Regent 6. 3T: Devetak in Peric 1. SON: 11 TRENERJA: Brumen in Rogelja. Breg in Sokol sta po daljšem času odigrala zaostali derbi iz 9. kroga prvenstva. Po lepi in izenačeni tekmi so slavili sokolovci, ki so si v uvodnih minutah nabrali rahlo prednost in jo obdržali do žvižga zadnje sirene. Bre-žani so stalno zasledovali goste in se jin tako ob koncu tretje četrtine priblIža- V derbiju med Bregom in Sokolom v prvenstvu under 13 sta obe ekipi prikazali zanimivo igro, vendar so zmago slavili prisebnejši sokolovci kroma li na 4 točke razlike, vendar so Nabre-žinci v zadnjih minutah zdržali pritisk Brega in kljub številnim zgrešenim metom in podajam slavili zmago. Srečanje med našima dvema ekipama je bilo kar dopadljivo, vendar je obe ekipi zaznamovalo veliko število izgubljenih žog in naivnih napak. Ob koncu so slavili sokolovci, ki so v prvi in zadnji četrtini zbrali večjo prednost od požrtvovalnih brežanov. Med posamezniki zaslužita pohvalo sokolovec Martin Ridolfi (17 točk) in brežan Jaro Milič (13 točk), ki sta se odlično odrezala pri metu. NA GORIŠKEM Arte - Dom 57:38 (15:11, 33:17, 51:25) DOM: Forchiassin, Osso, Zavad-lav, Abrami 2, Kocijancic 2, Bensa 8, Antonello L. 15, Antonello M. 2, Pe-teani 5, Nanut, Primosig, Pintar 4. TRENER: Brumen. Mladi domovci so kljub dobri predstavi doživeli poraz proti vodilni ekipi na lestvici, ki razpolaga z odličnim posameznikom Maghetom, kateremu gre velika zasluga za zmago do- mačih, saj je Domovcem nasul kar 26 točk. Vsekakor je treba pohvaliti varovance trenerja Brumna za prikazan napredek v igri, saj so se v prvi in zadnji četrtini skorajda enakovredno borili favoriziranim nasprotnikom. Naj dodamo tudi, da so lani proti isti ekipi izgubili za kar petdeset točk razlike. Pohvalo si tokrat zaslužita Luca Antonello in Bensa, v obrambi pa se je ponovno izkazal Pintar. (av) UNDER 12 MOŠKI Breg - Azzurra A 46:39 BREG: Stefančič 7, Pregarc 2, Tul, Rossi 2, Gregori 4, Zobec 5, Stagni, Fonda 11, Giacomini 13, Zeriali, Bia-gi, Don 2. TRENER: Sila Ekipa začetnikov Brega je v petek z suvereno igro premagala močno ekipo Azzurre. Brežani so od vsega začetka igrali solidno v obrambi in so s hitrimi protinapadi naredili razliko 10 točk.V nadaljevanju tekme so nasprotniki reagirali in skoraj dohiteli Breg, ki pa se ni ustrašil in zopet izpostavil razliko med ekipama ter zasluženo zmagal. 16 Torek, 17. februarja 2009 ŠPORT smučanje - Zamejsko prvenstvo za 28. Pokal ZSŠDI Viden kakovostni napredek mladih Ob tekmovalnosti tudi prijetna družabnost »Dobrodošli na 28. Zamejskem smučarskem prvenstvu,« se je glasil uvodni pozdrav predsednika ZSŠDI-ja Jureta Kufersi-na, ki je iz sodniške hišice spremljal naše tradicionalno in vedno občuteno smučarsko tekmovanje. V kraju Forni di Sopra je v nedeljo v organizaciji Slovenskega planinskega društva Trst in pod pokroviteljstvom ZSŠDI stekla 28. izvedba zamejskega prvenstva za Pokal ZSŠDI, ki je okronala letošnje prvake. Na prestol zamejske smučarije sta stopila Mattia Rožič (Devin) in Veronica Tence (Mladina), mladinska prvaka pa sta postala Albert Kerpan (Mladina) in Elisa Košuta (Devin). Sonce, odlične snežne razmere in bogata pogostitev organizatorjev (v neposredni bližini je dobrote ponujal tudi SK Devin) so prispevali k prijetnemu vzdušju našega smučarskega praznika. Tekmovanje je steklo brez zastojev, tako da je bilo že v prvih popoldanskih urah na vrsti bogato nagrajevanje. Prvi spust se je začel na vrhu proge Ci-macuta, 15 najboljših v moški konkurenci in 10 najboljših v ženski konkurenci ter 10 najboljših v moških in ženskih mladinskih kategorijah so se za naslov prvaka preizkusili še v drugem spustu na skrajšani progi. Idealna temperatura je omogočila, da so imeli vsi tekmovalci (nastopilo jih je 221) enake tekmovalne pogoje, saj proga tudi v finalu sploh ni bila načeta. Vzdušje ob progi je bilo sproščeno, na startu pa nadvse tekmovalno. Najbolj zagrizeni so se posluževali maž za smuči, škrtac Za naslov Člani (do l. 1993) 1. Mattia Rožič (1991, Devin) 1:04,70 (35,90+28,80); 2. Bernard Purič (1991, Mladina) 1:05,24 (36,31+28,93); 3. Ivan Kerpan (1990, Mladina) 1:05,29 (36,47+28,82); 4. Minej Purich (1993, Mladina) 1:05,39 (36,36+29,03); 5. Gregor Nanut (1989, SPDG) 1:05,43 (36,48+28,95); 6. Goran Kerpan (1992, Mladina) 1:05,63 (36,45+29,18); 7. Aleksander Cossutta (1993, Mladina) 1:05,75 (36,65+29,10); 8. Alessio Sibilla (1988, Devin) 1:05,78 (36,82+28,96); 9. Gianluca Gabrielli (1991, Devin) 1:06,14 (36,72+29,42); 10. Matej Škerk (1992, Devin) 1:06,76 (37,28+29,48); 11. Danijel Simonettig (1989, Devin) 1:07,36 (37,61+29,75); 12. Franco Parmesan (1966, Devin) 1:09,09 (38,51+30,58); 13. Claudio Škerk (1961, Devin) 1:10,63 (39,10+31,53); 14. Stojan Sosič (1947, Mladina) 1:12,84 (40,11+32,73). Članice (do l. 1993) 1. Veronica Tence (1991, Mladina) 1:06,84 (37,23+29,61); 2. Mateja Nanut (1991, SPDG) 1:07,84 (38,10+29,74); 3. Katrin Corbatto (1989, Brdina) 1:11,05 (39,80+31,25); 4. Sara Tence (1993, Mladina) 1:11,08 (39,31+31,77); 5. Astrid Corbatto (1989, Brdina) 1:11,21 (39,61+31,60); 6. Dana Purič (1991, Mladina) 1:11,37 (39,36+32,01); 7. Mateja Hrovatin (1991, Devin) 1:12,12 (40,25+31,87); 8. Veronika Sossa (1983, Mladina) 1:13,69 (40,83+32,86); 9. Nastja Milič (1980, Devin) 1:15,22 (41,52+33,70); 10. Nina Von Egitz (1992, Devin) 1:16,13 (42,58+33,55). Mladinke (1994-2002) 1. Elisa Košuta (1994, Devin) 1:11,91 (40,18+31,73); 2. Alessia Fantini (1995, Devin) 1:13,74 (41,30+32,44); 3. Ivana Škerk (1995, Devin) 1:14,11 (41,18+32,93); 4. Vanessa Strain (1994, Brdina) 1:15,72 (42,58+33,14); 5. Katrin Don (1998, Brdina) 1:17,57 (43,35+34,22); 6. Gaia Musina (1996, Devin) 1:19,21 (44,33+34,88); 7. Diana Berte (1994, SPDG) 1:19,48 (44,38+35,10); 8. Andrea Craievich (2000, Devin) 1:22,48 (46,47+36,01); 9. Oriana Šmit (1999, Mladina) 1:24,38 (45,85+38,53); 10. Jelena Ilič (1998, Brdina) 1:25,19 (47,85+37,34). Mladinci (1994-2002) 1. Albert Kerpan (1995, Mladina) 1:06,76 (37,21+29,55); 2. Marco Ventin (1994, SPDG) 1:07,89 (37,77+30,12); 3. Štefan Žužek (1994, Devin) 1:08,13 (38,19+29,94); 4. Nikolas Semolič (1995, SPDG) 1:15,66 (41,72+33,94); 5. Erik Gregori (1996, Brdina) 1:15,70 (41,82+33,88); 6. Danjel Antoni (1995, Brdina) 1:15,98 (42,55+33,43); 7. Jan Ostolidi (1999, Brdina) 1:17,43 (43,13+34,30); 8. Carlo Francesco Rossi (1999, Brdina) 1:17,55 (43,79+33,76); 9. Marco Berte (1995, SPDG) 1:18,41 (43,49+34,92); 10. Igor Gregori (1999, Brdina) 1:19,01 (43,26+35,75). SPDT je poskrbel za bogato pogostitev ZAMEJSKI PRAVAK Mattia Rožič »Naslova zamejskega prvaka sploh nisem pričakoval. Všeč so mi nasploh bolj strme proge, postavitev pa je bila tokrat zelo odprta,« je po zmagoslavju v drugem spustu povedal Mattia, ki so mu všeč vse discipline. Zanj je bil to prvi naslov prvaka. Klub: Devin Rojen: 6. 12. 1991 Pred tekmo jem: žitarice Najljubša glasba: reggae »Doping« pred tekmo: nasveti trenerja Pred tekmo: se pogovarjam s so-tekmovalcem Gianluco Gabrielli Smučke: Fisher in Rossignol Smučam od 4. leta starosti Šola: Paolino D'Acquileia, jezikovni licej, 4. razred ZAMEJSKA PRVAKINJA Veronica Tence Kriška tekmovalka je naslov najboljše zamejske smučarke osvojila drugič (prvič leta 2005). »Zmago sem pričakovala. Proga je bila lahka. Raje imam bolj strme proge, kjer se je treba res potruditi. Glede na dosežene rezultate imam letos raje veleslalom.« Klub: Mladina Rojena: 16. 3. 1991 Pred tekmo jem: kar pride Najljubša glasba: tecno »Doping« pred tekmo: gledalci Pred tekmo: se ogrevam Smučke: Fisher Smučam od 3. leta starosti Šola: Znanstveni licej F. Prešeren, 4. C Mladinska prvaka Elisa Košuta (Devin) in Albert Kerpan (Mladina) l. princic Zamejska prvaka: Mattia Rožič (Devin) in Veronica Tence (Mladina) l. prinčič in drugih pripomočkov, da bi le premagali soseda, ki je bil lani boljši. Srdit boj za prva mesta se je bil predvsem v mladinski kategoriji, kjer so se med sabo pomerili tekmovalci združene ekipe Gadi. Čeprav je le eden stopil na najvišjo stopničko, so prav vsi prikazali zelo dobro tehnično znanje. Ob tekmovanju in nagrajevanju je seveda Zamejsko prvenstvo tudi družabnost. Ekipa 25 SPDT-jevcev je za lačne smučarje pripravila bogato pogostitev: ponudili so 300 parov klobas, 4 pladnje muljetnikov, pinca in piškoti, 60 litrov čaja, 40 litrov vina, 20 litrov kuhanega vina in drugo pijačo. Za glasbeno kuliso pa sta poskrbela Zvezdan Sever z baritonom in Mit'a Lorenzi s harmoniko. Veronika Sossa Sabrina Žezlina, SPDT, glavna organizatorka: »Tekmovanje je steklo brez težav. Postavitev in varnost na progi smo zaupali Promotourju, meritve pa so urejali krajevni časomerilci. Veseli me, ker je bila udeležba tako številčna. Tudi s strani našega kluba je bilo sodelovanje članov zelo pozitivno.« Marinka Pertot, predsednica SPDT: »Zamejsko prvenstvo je vsestransko uspelo. Vreme, proga in sneg so prispevali svoje. Vzdušje je bilo enkratno. Veseli me, ker so se pridružili tudi tisti člani našega društva, ki ne smučajo, a vsekakor so občutili soudeleženost na smučarskem prazniku.« Jure Kufersin, predsednik ZSŠDI: »Vse je šlo v najboljšem redu. Tudi poškodb tokrat ni bilo. Viden je napredek mlajših tekmovalcev, ki redno trenirajo. Drugi spust je bil zato pravi užitek, saj je bil na visoki kvalitetni ravni. To pomeni, da se delo naših klubov s smučarskimi šolami in tečaji obrestuje.« Ennio Bogatez, načelnik smučarske komisije ZSŠDI: »Tekmovanje je nadvse uspelo, zato čestitam organizatorju. Snežne razmere so bile odlične, saj so vsi tekmovalci imeli enake pogoje. Ob zmagovalcih so tudi ostali pokazali dobro tehnično dovršeno smučanje. Lahko smo ponosni, da imamo tako skupino mladih smučarjev, ki tekmuje na visoki ravni.« Stojan Sosič, najstarejši finalist: »Čeprav letos nisem v optimalni formi, sem se uvrstil v finale. Proga Cimacuta mi res leži. Če sem se še pred nekaj leti uvrščal med prvih osem, deset, sem se letos uvrstil v finale za las. To je v ponos družinam in mladim, ki so končno v ospredju.« Aldo Žezlina, najstarejši tekmovalec: »Tudi tokrat je vzdušje zelo prijetno. Proga pa je odlično pripravljena.« In tudi 28. Pokal ZSŠDI je bil oddan. A tudi tokrat ni šlo brez komentarjev ob nagrajevanju najboljših. Lani so zaradi zapletov klubi sestavili nov pravilnik o tem, kdo sme biti prvak (»naziv zamejskega prvaka oz. zamejske prvakinje smučarji in smučarke, ki obvladajo slovenski jezik«), letos pa je pravilo splavalo po vodi. Na vprašanja novinarke je mladinska prvakinja odgovarjala izključno v italijanskem jeziku, pa čeprav nekaj slovenščine razume. Mogoče bi morali razmisliti, ali ni mogoče v času, ko meje podiraj(m)o, pravilnik omejevalen. Že sama pripadnost slovenskemu klubu je prvo potrdilo o tem, da tekmovalec spoštuje našo specifičnost. (V.S.) MLADINSKI PRVAK Albert Kerpan »Ker me je prejšnji teden na tekmi podjetij premagal so- tekmovalec Štefan Žužek, nisem bil prepričan v zmago,« je pojasnil Albert, ki je po naslovu posegel drugič (prvič leta 2006). Proga mu je bila všeč, najraje pa ima veleslalom. Klub: Mladina Rojen: 12. 5. 1995 Pred tekmo jem: sendvič s pršutom Najljubša glasba: Dino Merlin in drugo »Doping« pred tekmo: glasba Pred tekmo: razmišljam o progi Smučke: Blizzard Smučam od 3. leta starosti Šola: Srednja šola F. Levstik, 3. A Društvena lestvica 1. SK DEVIN 19.733 2. SK BRDINA 14.573 3. SPDG 9.980 4. ŠD MLADINA 7.956 5. SPDT 2.671 Mladinska lestvica 1. SK DEVIN 4.728 2. SK BRDINA 4.187 3. SPDG 2.134 4. ŠD MLADINA 1.173 5. SPDT 134 Po kategorijah SUPER BABY SPRINT MOŠKI (2002): Alessandro Deluisa (Devin) 1:02,20. BABY SPRINT MOŠKI (2000-2001): Enrico Rožič (Devin) 46,70. BABY SPRINT ŽENSKE (2000-2001): Andrea Craievich (Devin) 46,47. SUPER VETERANI B (do l.1944): Giuseppe Pangos (Devin) 53,11. SUPER VETERANI A (1945-1953): Stojan Sosič (Mladina) 40,11. SUPER DAME (do l. 1959): Sonja Sirk (Mladina) 50,41. VETERANI (1954-1963): Alex Corbatto (Brdina) 36,89. DAME (1960-1969): Marta Vizintin (SPDG) 44,29. MIŠKE (1998-1999): Katrin Don (Brdina) 43,35. MIŠKI (1998-1999): Jan Ostolidi (Brdina) 43,13. DEKLICE (1996-1997): Gaia Musina (Devin) 44,33. DEČKI (1996-1997): Erik Gregori (Brdina) 41,82. NARAŠČAJNICE (1994-1995): Elisa Košuta (Devin) 40,18. NARAŠČAJNIKI (1994-1995): Albert Kerpan (Mladina) 37,21. AMATERJI (1964-1969): Franco Parmesan (Devin) 38,51. STAREJŠE ČLANICE (1970-1978): Valentina Šuber (Brdina) 43,07. STAREJŠI ČLANI (1970-1978): Aljoša Gorjan (Brdina) 37,20. ČLANI (1979-1988): Aleš Sever (Devin) 36,01. ČLANICE (1979-1988): Veronika Sossa (Mladina) 40,83. MLADINKE (1989-1993): Veronica Tence (Mladina) 37,23. MLADINCI (1989-1993): Mattia Rožič (Devin) 35,90. MLADINSKA PRVAKINJA Elisa Košuta _I »Zmage nisem pričakovala, saj letos manj treniram,« je povedala Elisa, ki je naslov osvojila tudi lani. Letos se večinoma posveča skoku ob palici. »Pogoji na progi so bili odlični,« je še dodala tekmovalka, ki ima najraje veleslalom. Klub: Devin Rojen: 1. 4. 1994 Pred tekmo jem: sendvič z medom Najljubša glasba: vse »Doping« pred tekmo: smejem se z ostalimi tekmovalkami Smučke: Rossignol Smučam od 4. leta starosti Šola: višja šola Deledda, 1. razred Leteči mož Crash-test Odmor Abatir \l-oc--, - Ne boš zbežala! Rokoborba hij|i i... i .....„F r HflDfl . Torek, 17. februarja 2009 SPORT 1 8 Torek, 17. februarja 2009 ODBOJKA / deželne lige - Moški spet uspešnejši od žensk Sloga Tabor veča prednost pred zasledovalci Šest točka naskoka pred petouvrščenim - Ženski ekipi brez osvojenega seta Tudi v drugem krogu povratnega dela so bile naše moške ekipe precej bolj uspešne od ženskih, ki tokrat nista osvojili niti enega seta. Tako Bor/Breg Kmečka banka kot Sloga Lista sta namreč gladko klonila proti prvouvršče-nima v D oziroma C ligi, Reani in Tal-massonsu. Pri moških pa sta brez točk in obenem tudi brez osvojenega seta ostala le Olympia Tmedia proti San Vi-tu in Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje na derbiju s Slogo Tabor Te-levita. Prav za derbi med Slogo in Sočo, ki zelo dobro sodelujeta na mladinski ravni, je v soboto vladalo največje zanimanje. Glede na to, da je bil prvi derbi zelo izenačen in da ima Soča v povratnem delu na razpolago boljšo ekipo, smo pričakovali bolj napeto tekmo. Trener Battisti pa tokrat ni mogel računati ne na Valentinčiča ne na Simona Černica, podajalec Jan Černic pa je igral le občasno. Mlada Sočina postava se je sicer borila, zmage slogašev pa tokrat le ni mogla ogroziti, pa čeprav so ti igrali pod Po derbiju: Sloga Tabor utrdila svoj položaj, Soča ga ni poslabšala prinčič svojimi sposobnostmi. Možnosti Soča-nov v boju za obstanek se kljub gladkemu porazu niso zmanjšale, saj je Rigut-ti, ki je na lestvici za njimi, prav tako izgubil, Val, ki igra zadnje čase zelo učinkovito, pa se še ni nevarno približal. Za slogaše pa so sobotne tri točke zelo po- TRI VPRAŠANJA ZA... Isabel Manià: Vodilni Pro Romans ni boljši od nas« Kontovel in Govolley sta lani s svojima ekipama izpadla iz D lige v 1. divizijo, oba pa sta letos na pokrajinski ravni med boljšimi, tako da lahko ciljata na takojšen povratek med deželne ligaše. Kontovelke so še nepremagane, Govolley pa je na Goriškem trenutno drugi in je bil v soboto šele drugič (tokrat sicer nepričakovano) poražen. Če so bile Goričanke, ki nastopajo v glavnem z zelo mlado postavo, doslej zelo uspešne, pa ima gotovo veliko zaslug Isabel Mania, ki igra letos glede na potrebe ekipe kot krilo, korektor ali center, sicer je pa zaposlena v tajništvu goriškega oddelka tržaške univerze. Misliš, da vam bo uspelo napredovati? »Upajmo. To mora biti naš cilj, saj tudi prvouvrščeni Pro Romans ni nič boljši od nas. To je bilo očitno že v prvem delu, ko smo sicer izgubile po tie-breaku. Takrat smo zelo dobro igrale prva dva seta, nato pa verjetno mislile, da bomo spet z lahkoto zmagale in smo popustile. Mislim, da imamo nekoliko boljši napad, kar bi lahko bilo na ključnih tekmah odločilno. Na srečo je po rednem delu še play-off, tako da prvouvrščena ekipa ne napreduje neposredno. Sicer bi po sobotnem nerodnem porazu proti Pierisu težko nadoknadile zaostanek za vodilnim Pro Romansom.« Ob Danielisovi si od starejših odbojkaric po lanski neuspešni sezoni le ti ostala pri Govolleyu. Te ni mikalo še naprej igrati na višji ravni? »Predlagali so mi, da bi se pridružila Cormonsu v C ligi, a sem raje ostala v Gorici. Igranje v Krminu bi bilo nekoliko prezahtevno, poleg tega pa sem želela pomagati svojemu društvu in svojemu stricu Rajku, ki trenira ekipo.« Misliš, da bi si lahko v D ligi zagotovile obstanek z enako ekipo, kot jo imate letos, ali bi v primeru napredovanja potrebovale okrepitve? »Po mojem bi se morali nujno okrepiti. Nivo v D ligi je višji in so potrebne večje izkušnje. Ne vem pa, kdo bi nam priskočil na pomoč. Dvomim, da bi se bivše igralke Govolleya vrnile, če bi letos napredovali.« (T.G.) membne predvsem zato, ker imajo zdaj kar šest točk prednosti pred petouvrščenim Basilianom. Možnosti, da bi dosegli zastavljeni cilj, to je uvrstitev v playoff, so torej iz kroga v krog večje, pomemben test pa bo za Slogo Tabor predstavljajo sobotno gostovanje v Buii. Četrti tie-break Val Imsa, ki v prvih enajstih krogih ni dosegel niti točke (in osvojil je en set), je očitno ujel pravi ritem. Od dvanajstega kroga dalje pa je vsak teden osvojil nove točke, vsakič pa se je srečanje zaključilo po petih setih, kar pomeni, da je bil sobotni proti Cusu že četrti zaporedni tie-break. Valovi odbojkarji so jih tri zmagali, enega pa zgubili. Štan-drci pa bodo morali začeti zmagovati tudi bolj gladko, če bodo hoteli nadoknaditi še vedno visok zaostanek (šest točk) za enajstouvrščeno Sočo Zadružno banko Doberdob Sovodnje. Ostale ekipe s spodnjega dela lestvice pa so verjetno že predaleč, saj je desetouvrščena Porcia doslej osvojila že 19 točk, tržaški Ferro Alluminio 21, Cus pa 22. Moški +9, ženske -2 Naši odbojkarji so drugi del prvenstva začeli zelo dobro. V primerjavi z uvodnima krogoma prvega dela so namreč osvojili skupno že devet točk več, štiri točke več v prvem povratnem krogu, pet točk več pa v drugem. Edina moška ekipa, ki je ponovila rezultata iz prvega dela, je bila Olympia, ki je proti Basilianu in San Vitu tako kot oktobra izgubila z gladkim 3:0, medtem ko sta Val in druga Slogina ekipa osvojila tri, Soča dve, Sloga Tabor Televita pa eno točko več. Manj sreče sta imeli naši ženski ekipi. Združena ekipa Bora in Bre- 1. ženska divizija - Na Tržaškem Vrtoglavemu ritmu Kontovelk sledi le še Virtus Kontovel - Roiano Gretta Barcola 3:0 (25:8, 25:17, 25:14) KONTOVEL: Balzano, Cassanelli, Lisjak, Pernarcich, Pertot, Verša, A. in V. Zuzič, Kapun (L). Trener: Lajris Žerjal Kljub okrnjeni in neobičajni postavi so Kontovelke z lahkoto odpravile zadnjeu-vrščeni Roiano/Gretta/Barcola. Trenerka Žerjalova je tokrat vlogo podajalke zaupala Veroniki Zuzič, Pertotova pa je zaigrala kot korektorica. Po zelo dobrem prvem se-tu, v katerem so bile praktično brezhibne, so domačinke rahlo popustile, tako da so nasprotnice osvojile nekaj več točk, a se jim vseeno niso mogle nevarno približati. Kon-tovelove odbojkarice so tako v manj kot 50 minutah vknjižile nove tri točke. Ostali izidi: Volley 3000 - Breg/Bor Zadružna kraška banka 3:2 (o tekmi smo že poročali), Virtus - Oma 3:0, Altura - Libertas 3:2, Volley Club - Poggi 2000 3:1. Vrstni red: Kontovel 29, Virtus 27, Volley 3000 17, Breg/Bor Zadružna kraška banka 15, Oma, Libertas in Altura 13, Volley Club 10, Poggi 2000 8, Roiano/Gretta/Bar-cola 2 (Oma in Altura s tekmo manj). 2. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem Kontovel/Sokol - Sloga 2:3 (28:26, 11:25, 15:25, 25:22, 12:15) KONTOVEL/SOKOL: Bembi, Fer-luga, Gregori, Ravbar, Škerlavaj, Turco, Za-vadlav. Trener: Tanja Cerne SLOGA: Kralj 12, Milcovich 10, Cernich 7, Goruppi 18, Spangaro 22, Malalan 12, Slavec 5, Pertot 1, Barbieri (L). Trener: Martin Maver Prvi derbi med našima dvema ekipama, ki nastopata v 2. diviziji, so po napeti tekmi osvojile nekoliko bolj izkušene slogašice. Kontovelke so lahko z osvojeno točko kljub vsemu zadovoljne, saj so igrale v močno okrnjeni postavi. Trenerka Tanja Cerne je bila tako prisiljena igrati s sistemom z dvema podajalkama, na krilu pa se je preizkusila Karin Turco, ki sicer igra v vlogi libera. Domačinke pa so se razen v drugem in tretjem setu, v katerih so veliko grešile, izkazale s svojo borbenostjo, slogašice pa so na splošno igrale zelo živčne, kar se je še posebej po- ga je sicer svoj izkupiček v primerjavi s prvim delom rahlo izboljšala, saj je Cer-vignano premagala bolj gladko kot na prvi tekmi, na žalost pa je v drugem delu še brez točk Sloga List, ki je na začetku prvenstva takoj osvojila tri točke. Odločilnih štirinajst dni V moški D ligi so se Slogini od-bojkarji maščevali Reani za gladek poraz iz prvega dela prvenstva in tako še utrdili svoje tretje mesto. Za Peterlino-ve varovance je bil drugi povratni krog pozitiven tudi zato, ker je Lignano izgubil s Fincantierijem, Aquileia pa ni igrala. Tako ima zdaj Sloga šest točk prednosti pred petouvrščenim Ligna-nom, sedem pa pred Reano in Aquileio, ki si delita šesto mesto. Prav Aquileia in Lignano pa bosta naslednja nasprotnika naše ekipe. Če bodo slogaši oba premagali, se jim uvrstitev v končnico gotovo ne bo izmuznila. Sedmerka tedna V soboto so bile moške ekipe precej bolj uspešne od ženskih, tako da ni slučaj, da sestavljajo ta teden našo sed-merko le odbojkarji. Na derbiju med Slogo Tabor Televita in Sočo Zadružno banko Doberdob Sovodnje sta se pri domačinih še posebno izkazala center Da-njel Slavec in tolkač Vasilij Kante, pri gostih pa tolkača Gregor Testen in Tadej Lango. Pri Valu gotovo zasluži pohvalo podajalec Aljoša Devetak, ki je do konca ohranil mirno kri, čeprav je sodnik tako njemu kot Eliji Prinčiču, ki je podajal pri Cusu, piskal precej dvojnih podaj. Poleg tega je v tie-breaku tudi dosegel dva zelo pomembna bloka. Izkazal pa se je tudi center Danjel Nanut, ki je z desetimi točkami dosegel svoj letošnji najboljši izkupiček. Pri mladih slogaših pa bi tokrat posebno pohvalili mladega Daniela Dussicha, ki je skupno dosegel pet točk in dokazal, da stalno napreduje. Ženska C-liga IZIDI 1S. KROGA Altura - Tarcento 3:1 (26:24; 21:25; 25:14; 25:21); Cordenons - Roveredo 3:1 (30:28; 24:26; 25:18; 26:24); Millenium -Sangiorgina 3:0 (25:13; 25:19; 25:18); Manzano - Libertas 2:3 (25:27; 25:23; 25:18; 19:25, 10:15); Talmassons - Sloga 3:0 (25:10; 25:17 25:22); Cormons - Volleybas 3:1 (25:16; 25:21 21:25; 25:16); Martignacco - Chions 2:3 (27:25 27:29; 14:25; 25:22; 16:18). Talmassons 15 12 3 41:11 38 Cormons 15 13 2 40:13 37 Altura 15 12 3 40:19 35 Chions 15 10 5 36:25 29 Martignacco 15 9 6 34:21 28 Millenium 15 9 6 33:28 26 Libertas 15 8 7 30:30 24 Volleybas 15 7 8 27:29 22 Roveredo 15 7 8 26:31 20 Tarcento 15 6 9 25:33 18 Cordenons 15 4 11 16:35 13 Manzano 15 3 12 16:38 9 Sloga List 1S 3 12 16:39 9 Sangiorgina 15 2 13 13:41 7 PRIHODNJI KROG Sloga - Martignacco (21.2. ob 18.00 v Repnu) znalo v končnici 4. seta, ko so prejele nekaj zaporednih asov. Ostali izidi 4. in 5. kroga: S. Andrea - Killjoy 0:3, System Volley - Prevenire 3:0, System Volley - Poggi Oma 1:3. Vrstni red: Sloga 11, Killjoy 9, Kontovel/Sokol 7, S. Andrea 6, Poggi Oma 5, System Volley 3, Oma 1, Prevenire 0 (Killjoy in Oma). UNDER 18 ŽENSKE Na Goriškem Soča - Mossa 0:3 (13:25, 11:25, 19:25) SOČA: Bevčar, Brumat, De Palma Fabbroni, Gallizia, Gergolet, Kogoj, Ma-russi, Moro, Nanut, Visintin, Turus. Trener: Paola Uršič Sočanke so se v tem krogu pomerile s prvouvrščeno Mosso, ki skoraj v enakem sestavu igra tudi v D ligi. Nasprotnice so bile dejansko precej boljše, tako da je bila tekma povsem enosmerna, nekaj več točk pa so naše igralke dosegle le v zadnjem nizu. Vrstni red: Mossa 17, Lucinico 13, Govolley Kinemax 6, Soča 5, Grado 1 (Soča z dvema, Mossa z eno tekmo več). Moška D-liga izidi 1s. KROGA Cervig nano - Mossa 0:3 (12:25; 21:25; 16:25); Lignano Fincantieri 0:3 (17:25; 22:25; 14:25); San Sergio - Cordenons 1:3 (25:27; 19:25; 25:20; 21:25); Broker - San Quirino 0:3 (21:25; 23:25; 17:25), Sloga - Reana 3:1 (25:22; 25:18; 19:25; 25:23); Altura - Pallavolo Ts 3:1 (19:25; 25:14; 25:20; 25:8); Aquileia je bila prosta. Fincantieri 13 12 1 37:6 36 Mossa 14 12 2 39:14 35 Sloga 14 1C 4 33:16 31 Cordenons 14 10 4 34:21 30 Lignano 14 8 6 29:25 25 Reana 14 8 6 30:22 24 Aquileia 13 8 5 27:21 24 Altura 14 7 7 29:28 22 San Quirino 13 5 8 23:27 17 San Sergio 13 3 10 19:32 9 Pallavolo Ts 14 3 11 12:38 7 Cervignano 14 1 13 11:40 5 Broker 14 1 13 8:41 2 PRIHODNJI KROG Aquileia - Sloga (21.2. ob 20.30 v Aquileii) © SELEKCIJE Mlade pod drobnogledom 3. marca si bo selektor ženske državne reprezentance prejuniores Mo-retti ogledal najbolj perspektivne odbojkarice letnikov 92 in 93 iz naše dežele. Na zbirni trening je bila povabljena tudi odbojkarica Govol-leya Mateja Zavadlav (letnik 93), ki je bila lani tudi članica deželne reprezentance U15. Istega dne pa si bo italijanski državni selektor ogledal tudi odbojkarice, ki so letos med kandidatkami za nastop na Trofeji dežel. Med temi so še vedno tudi bo-rovki Katerina Pučnik in Martina Cella ter odbojkarica Govolleya Mateja Petejan. ©ŽENSKA C-LIGA Neugodno za Slogo List Slogašice na tekmi proti prvouvrščene-mu Kalčevemu Talmassonsu res niso imele možnosti, da bi osvojile nove točke, na žalost pa so bili ta vikend zanje zelo neugodni tudi ostali rezultati. Corde-nons, ki je imel pred sobotnim krogom le točko več in ki ga morajo odbojkari-ce Sloge List nujno prehiteti, če hočejo ostati v najvišji deželni ligi, je namreč s 3:1 premagal Roveredo in se dodatno oddaljil. Novo točko pa je osvojil tudi Il Poz-zo, ki je Slogo na lestvici zaradi boljše razlike v setih prehitel na dvanajstem mestu. Pot Drasičevih varovank do obstanka postaja torej vedno bolj strma. NAŠE ŠTEVILKE TOP SCORERJI TEDNA Ženske: Tanja Babudri (Sloga List) 10 Moški: David Cettolo (Sloga) 20, Francesco Masi (Val Imsa) 18, Tadej Lango in Gregor Testen 13. TOP SCORERJI Ženske: Vodopivec 217, Flego 202, Bukavec 168, Babudri 167, Della Mea 153. Moški: Vatovac 260, Testen 212, Cettolo 208, Romano 159, Slavec 144, Valentinčič 141, I.Černic 140, Marget 135, V.Kante 131, Riolino 118, Masi 110. Moška C-liga IZIDI 15 KROGA Basiliano - Il Pozzo 0:3 (16:25; 20:25 20:25); Porcia - Natisonia 0:3 (21:25; 20:25 16:25); San Vito - Olympia 3:0 (25:12; 25:23 25:14); Prata - Buia 3:1 (25:22; 25:22; 23:25 25:22); Val Imsa - Cus 3:2 (18:25; 25:20; 25:21 21:25; 15:7); Tabor - Soča 3:0 (25:20; 25:22 25:21); Ferro Alluminio - Rigutti 3:1 (25:13 25:21; 21:25; 25:23). Tabor Televita Natisonia Il Pozzo San Vito Basiliano Prata Buia Cus Ferro Alluminio Porcia Soča ZBDS Rigutti Val Imsa 1S 15 15 15 15 15 15 15 15 15 1S 15 1S 13 13 11 11 11 8 8 6 7 6 4 11 3 2 42 2 40: 4 38: 4 36: 4 35: 7 34: 7 34: 9 28: 8 27: 9 26: 18 12 18 3 12 12 1 14 9 :1S 37 16 36 18 32 19 32 18 31 27 26 29 25 30 22 32 21 31 19 :37 13 :40 9 :42 7 :43 S Olympia TMedia 15 PRIHODNJI KROG Olympia - Il Pozzo (21.2. ob 18.30 v Prati); Natisonia - Val Imsa (21.2. ob 20.00 v Natisoneju); Buia - Tabor (21.2. ob 20.30 v Buii); Soča - San Vito (21.2. ob 20.00 v Sovodnjah). Ženska D-liga izidi 15. KROGA Cervignano - Rizzi 2:3 (22:25; 27:25; 21:25; 25:15; 16:18); Carnia - S.Andrea 3:0 (25:15; 26:24; 25:22); Reana - Bor/Breg (25:18; 25:17; 25:23); Mossa - Udine 3:0 (25:11 ; 25:21 ; 25:15); Ronchi - Pasiano 1:3 (16:25; 25:23; 23:25; 21:25); Buttrio - Cus 3:0 (25:13; 25:19; 25:16); Buia - Pordenone 2:3 (25:21; 25:18; 19:25; 22:25; 8:15) Reana 15 14 1 44:10 40 Pordenone 15 11 4 39:23 32 S.Andrea 15 11 4 35:18 31 Bor/Breg KB 1S 11 4 3S:26 28 Carnia 15 9 6 32:23 28 Cervignano 15 8 7 30:28 25 Mossa 15 7 8 30:26 25 Rizzi 15 8 7 29:28 24 Buia 15 7 8 29:26 23 Buttrio 15 7 8 28:26 23 Udine 15 5 10 23:35 15 Cus 15 5 10 20:33 14 Ronchi 15 1 14 7:43 4 Pasiano 15 1 14 7:43 3 PRIHODNJI KROG Bor/Breg - Rizzi (21.2. ob 17.30 v Trstu, na 1 .maju) / ODBOJKA Torek, 17. februarja 2009 19 mladinska prvenstva - Na Tržaškem V znamenju ženskih derbijev U16: Kontovel Sokol odpravil Breg - U14: Kontovel boljši od Bora, Breg se je oddolžil Slogi in se spet vmešal v boj za uvrstitev v končnico UNDER 18 MOŠKI Pallavolo Altura - Sloga Rast Multinvest 0:3 (18:25, 22:25, 16:25) SLOGA RAST MULTINVEST: Bu-tkovič 4, Devetak 10, Dussich 13, Ilic 13, Juren 16, Košuta 1, Žerjal 0, Škerlavaj (libero) 1. Trenerja: Ivan Peterlin in Lucio Bat-tisti Naša združena mladinska ekipa je v nedeljo v Trstu gladko premagala Alturo in jo s tem dohitela na sredini lestvice. Zmaga je seveda razveseljiva, še veliko bolj pa igra, ki so jo naši mladinci predvajali. Trenerski par Peterlin - Battisti se je odločil za spremembo v postavi: vlogo korektorja je prevzel Juren, Ivo Ilič, vlogo krilnega napadalca, kot libero pa je nastopil Dean Šker-lavaj. Izbira se je izkazala za zelo učinkovito, saj so naši igralci takoj prevzeli vajeti igre v svoje roke, vsilili domačinom svoj tempo igre in bili vseskozi v vodstvu. Dobro je deloval sprejem, zato so lahko na svoj račun prišli vsi tolkači, ki jih je podajač Devetak enakomerno zalagal z dobrimi podajami. Vsi igralci so svojo nalogo zelo solidno opravili, ekipa pa tudi počasi premošča hibe, ki so bile na začetku prvenstva v glavnem sad precejšnje neuigranosti. (Inka) Ostali izidi: Vbu - Cordenons 0:3, Gemona - Aurora Volley 0:3, Prata - Fin-cantieri 2:3. Vrstni red: Cordenons 14, Fin-cantieri 11, Prata 9, Altura in Sloga Rast Multinvest 8, Aurora Volley 7, Gemona 3, Vbu 0. UNDER 16 ŽENSKE Na Tržaškem Skupina B Brunner - Sokol/Kontovel 1:3 (17:25, 29:31, 25:21, 20:25) SOKOL/KONTOVEL: Budin, De-vetak, Doz, Fragiacomo, Gridelli, Micheli, Paoli, Škerl, Škerk, Vidoni, Villatora. Trener: Lajris Žerjal Odbojkarice združene ekipe Sokola in Kontovela so na povratni tekmi z Brun-nerjem začele zelo odločno in povedle kar 11:0. Z dobro igro so nato tudi nadaljevale do konca seta, nato pa so popustile, saj so verjetno mislile, da bodo z lahkoto zmagale. Tako so drugi niz osvojile po dolgem boju, tretjega pa izgubile, saj so preveč grešile na servisu, v sprejemu in obrambi pa so bile premalo natančne. Na srečo so se v četrtem nizu vendarle zbrale in si tako zagotovile vse tri točke. Breg - Kontovel/Sokol 0:3 (19:25, 14:25, 18:25) BREG: Colsani, Preprost, Nadlišek, Giacomini, Zobec, Pertot, Russo. Trener: Mitja Kušar KONTOVEL/SOKOL: Bembi, Cibic, Collovatti, Ferluga, Starc, Rauber, Briščik, Škerlavaj, Ghezzo, Gregori. Trener: Tanja Cerne Tudi v tem krogu je bil na sporedu derbi med dvema našima združenima ekipama. Tako so bile na eni strani odbojka-rice Brega, Bora in Sloge, na drugi pa Kon-tovela in Sokola. Boljše so bile slednje, domačinke pa so igrale pod svojimi sposobnostmi, saj so v bistvu že pred začetkom tekme vrgle puško v koruzo. Slabo so sprejemale in so zato zelo težko gradile igro, tret-jeuvrščeni Kontovel/Sokol pa je to spretno izkoristil. Virtus - Bor Kinemax 0:3 (18:25, 24:26, 10:25) BOR KINEMAX: Bruss, Cella, Gras-so, Hauschild, Kneipp, Pučnik, Rabak, Vi-sintini, Viviani, Žerjal. Trener: Betty Naci-novi Borovke so tudi v povratnem delu gladko premagale Virtus, z igro pa na splošno ne morejo biti zadovoljne, saj so v treh setih s svojimi napakami nasprotnicam podarile kar 35 točk. Še posebno slab je bil tokrat napad. Na srečo pa niso plave izgubile niti niza, tako da ostajajo njihove možnosti v boju za play-off nespremenjene. Vrstni red: Altura B 27, Bor Kinemax 23, Kontovel/Sokol 22, Breg 15, Virtus B 12, Sokol/Kontovel 8, Brunner 3, Oma A 1 (Oma A s tekmo manj, Breg, Sokol/Kon-tovel in Brunner s tekmo več). UNDER 16 MOŠKI Pallavolo Altura - Soča Rast 3:0 (25:12, 25:22, 25:18) SOČA RAST: A. Čavdek 0, Š. Čav-dek 0, Dussich 15, Fiorelli 1, Juren 3, Kovic 1, Škerlavaj 5. Trener: Boris Jelavič Igralci Olympie so v prvenstvu under 14 premagali neposrednega zasledovalca kroma Združena ekipa je bila v tem kolu pred zelo težko nalogo, saj je gostovala pri drugouvrščeni Alturi, ki edina še lahko upa, da na vrhu lestvice ujame Cordenons (čeprav bo to, resnici na ljubo, zelo težko). V tako težkem nastopu pa je Soča Rast morala na igrišče okrnjena, saj je bil odsoten Dennis Riosa, kar se je predvsem na mreži precej poznalo. Glavna teža napada je tako slonela na Danielu Dussichu, ki je bil tudi tokrat najuspešnejši na mreži. Naši od-bojkarji niso igrali slabo, če izvzamemo prevečkrat netočnosti v sprejemu, vendar je bil nasprotnik tokrat objektivno premočan, da bi lahko upali na ugodnejši razplet tekme. (Inka) Sloga - Banca di Udine Volleybas 1:3 (27:29, 25:10, 17:25, 14:25) SLOGA: Calzi 6, Castellani 3, Michelli 4, Pečar 9, Rupel 9, Ugrin 0, Tanteri 2, Tau-čer 14. Trener: Ivan Peterlin V nedeljo so slogaši na Opčinah zamudili enkratno priložnost, da bi se nasprotniku oddolžili za poraz iz prvega dela prvenstva in ga dohiteli na lestvici. Vi-demski Volleybas je bil vse prej kot nepremagljiv, vendar bi morali naši igralci igrati veliko bolj konstantno, če bi hoteli osvojiti točke. Zelo blizu uspeha so bili že v prvem nizu, v katerem so skoraj ves čas vodili in se jim je nato izmuznil v končnici. V drugem nizu se niso pustili presenetiti in bili stalno v vodstvu, v nadaljevanju pa so popustili na vsej črti in tako z lastnimi napakami (predvsem v sprejemu in igri v polju) olajšali delo gostom. (Inka) Olympia Hlede A.I. - San Vito 3:0 (25:16, 25:16, 25:21) OLYMPIA HLEDE A.I.: Vogrič 5, Palazzo 5, Capparelli 8, Culot 4, Hlede 1, Kom-janc 13, Gatta 2, Lango 8, Balzan 1, Mon-trone 0. Trener: Claudio Conz Goričani so tudi v povratnem delu brez težav premagali San Vito. Več možnosti za igranje sta tako že v prvih dveh se-tih dobila tudi Montrone in Balzan, ki ponavadi ne igrata. V tretjem nizu pa so na-raščajnika Vogrič in Palazzo ter Balzan zaigrali namesto Komjanca, Culota in Cap-parellija. Razmere na igrišču se niso spremenile in domačini so vodili od začetka do konca. Ostali izidi: Cervignano - Triestina Volley 3:0, Fincantieri - Il Pozzo 0:3, Cordenons - Gemona 3:2. Vrstni red: Cordenons 38, Altura 35, Olympia Hlede A.I. 32, Il Pozzo 25, Cervignano 24, Gemona 23, Soča Rast 21, San Vito in Volleybas 12, Sloga in Fincantieri 6, Triestina Volley -3. UNDER 14 ŽENSKE Na Tržaškem Skupina A Kontovel - Bor Co.A.La 3:0 (25:7, 25:18, 25:23) KONTOVEL: Agosta, Bresciani, Concina, Daneu, DellAnno, Klobas, Poia-ni, Ravbar, Sossi, Žerjal. Trener: Veronika Zuzič BOR CO.A.LA: Bevilacqua, Buldrin, Ghersi, Pillepich, Pincer, Rabak, Zonch. Mlade Kontovelke so se v povratnem delu oddolžile borovkam za poraz s prvega derbija. Domačinke so igrale tokrat precej boljše od njihovih nasprotnic, ki so zaradi bolezni in zimovanja nastopile v močno okrnjeni postavi, poleg tega pa so bile še brez trenerja. Odločilen je bil predvsem Ekipa Sokola Kontovela under 16 kroma učinkovit zgornji servis Kontovelovih od-bojkaric, ki so ga borovke s težavo sprejemale. Naj še omenimo, da so pri obeh ekipah precej igrale tudi najmlajše, med posameznicami pa bi tokrat omenili Konto-velko Niko Klobas, ki je zelo dobro napadala. Ostali izid: Virtus A - Oma B 2:3, Altura - Sokol bo danes ob 17.45 na šoli Don Milani, Azzurra ni igrala. Vrstni red: Virtus A 24, Oma B 21, Sokol Bar Igor 15, Azzurra 13, Kontovel 11, Bor CoA.La 6, Altura 0 (Altura z eno, Sokol Bar Igor z dvema tekmama manj). Skupina B Breg - Sloga Dvigala Barich 3:0 (25:22, 25:19, 25:10) BREG: Barut, Grudina, Kalin, Klun, Kraljič, Lo Pinto, Preprost, Zaccaria. Trener: Daniela Zeriali SLOGA DVIGALA BARICH: Blasina, Goruppi, Malalan, Grgič, Čok, Hrova-tin, Cabrelli. Trener: Franko Drasič Potem ko so na prvem derbiju po petih nizih slavile slogašice, so tokrat Brežanke zaigrale zelo odločno in se jim tako maščevale za poraz. Domačinke so tokrat zaigrale zelo odločno in bile natančne v vseh elementih. Uspevalo jim je prav vse, tako da sicer zelo borbene slogašice njihove zmage tokrat niso mogle ogroziti. Najbolj gladko pa so Preprostova in soigralke osvojile zadnji niz, v katerem je Sloga popustila v sprejemu in veliko grešila. Brežanke imajo zdaj v boju za play-off pet točk prednosti pred Slogo, ki pa ima tekmo manj, poleg tega pa čaka varovanke trenerke Zeria-lijeve še zahtevno srečanje proti Coselliju, na katerem morajo nujno ciljati na točke, če nočejo drugega mesta prepustiti sloga-šicam. Ostala izida: Oma A - Lucchini 0:3, Virtus B - Coselli 0:3, Libertas ni igral. Vrstni red: Coselli 27, Breg 22, Sloga Dvigala Barich 17, Lucchini 18, Oma A 9, Libertas 6, Virtus B 0 (Virtus B, Lucchini in Breg s tekmo več). Na Goriškem Staranzano - Soča 2:3 (25:20, 13:25, 25:23, 14:25, 14:16) SOČA: Cotič, Černic, S. in M. Deve-tak, Mosetti, F. in M. Malič, Braini, Pressini, Berlot. TRENER: Cotič. Sočanke so Staranzano ugnale šele po petih nizih. Uvodni niz je bil sicer že od začetnih udarcev v rokah nasprotnic, v nadaljevanju pa so gostiteljice reagira- le. V drugem in četrtem nizu so povsem nadigrale nasprotnice, v tretjem nizu pa so visoko povedle, naposled pa so zaradi upada koncentracije popustile in dopustile slavje Staranzanu. V zadnjem odločilnem nizu je Soča z borbeno igro prevladala. Vrstni red: Ronchi 38, Lucinico Bianco 37, Mossa 27, Soča 19, Staranzano 16, Torriana in Cormons 14, Fincantieri 13, Pieris 8, Lucinico Rosso 0 (Pieris z dvema, Cormons in Lucinico Rosso s tekmo manj. UNDER 14 MOŠKI Torriana - Sloga Rast 3:1 (24:26, 25:13, 25:22, 25:18) SLOGA RAST: Guštin 3, Kovic 12, Krečič 2, Milkovič 1, A.Pelikan 0, Riosa 0, Sosič 4, Trento 9. Trener: Ivan Peterlin. Če bi kdo pred samo tekmo napovedal, da bo združena ekipa Sloga Rast dru-gouvrščenemu na lestvici odvzela točko, mu seveda ne bi nihče verjel, izteklo se je pa tako, da bi z malo več športne sreče naši igralci v Gradišču lahko celo osvojili točko. Slo-gaši so domačo Torriano z zelo odločnim nastopom presenetili že v prvem setu, ki so ga po zelo izenačenem boju tudi osvojili. V drugem so nato popustili, v tretjem pa so bili povsem enakovredni domačinom, nekaj časa so tudi vodili z manjšo prednostjo in so nato klonili le v končnici, kar je dalo Torriani novega elana in je nato v zadnjem stalno imela vajeti igre v svojih rokah. (Inka) Olympia Ferstyle - Prata 3:0 (25:19, 25:11, 25:7) OLYMPIA FERSTYLE: Princi 2, Co-bello 0, Winkler 3, Palazzo 14, Vogrič 12, Terpin 13, Corsi 2, Manfreda, Komjanc. Trener: Ivan Markič Olympia je tokrat nadigrala četrtou-vrščeno Prato, ki je imela pred srečanjem le točko manj. Domačini so igrali zelo dobro in zbrano od začetka do konca, zelo uspešni pa so bili predvsem na servisu, saj so z njim dosegli kar 18 točk, zgrešili pa le enega. Prata se je razigranim Goričanom upirala le v prvem setu, v nadaljevanju pa je bila povsem brez moči. Pohvalo za dober nastop zasluži celotna ekipa. Ostali izidi: Cordenons - Win Volley 0:3, Aurora Volley - Gemona 0:3, Cer-vignano - Coselli 1:3. Vrstni red: Gemona 27, Torriana 22, Olympia Ferstyle 21, Coselli 18, Prata 17, Cervignano in Win Volley 8, Cordenons 7, Sloga Rast 6, Aurora Volley 1. UNDER 13 MEŠANO Na Tržaškem Skupina A Sloga Dvigala Barich - Ricreatorio Brunner 1:3 (25: 15, 23:25, 13:25, 25: 27) SLOGA DVIGALA BARICH: Ber-don, Carli, De Luisa, de Walderstein, Im-pellizzeri, Kralj, Krečič, Mazzoleni, Spe-ranza. Trener: Ivan Peterlin V tem kolu je naša mešana ekipa nastopila v nekoliko okrnjenem sestavu, saj so bile nekatere igralke na tekmi U14, ki se je istočasno odvijala v Dolini in prav nepopolni postavi gre verjetno pripisati poraz. Igralke in igralci Sloge Dvigala Barich so vsekakor opravili kar soliden nastop, vsaj točka pa se jim je izmuznila prav v končnicah drugega in četrtega seta, ko jim je športna sreča žal obrnila hrbet. (Inka) Virtus - Kontovel 0:3 KONTOVEL: Ban, Cassanelli, Sossi, Ravbar, Poiani, Daneu, D. in N. Vatovac. Trener: Veronika Zuzič Kontovelke so zasluženo premagale fantke Virtusa. Igrale so zelo borbeno in malo grešile, izkazale pa so se predvsem z zelo dobro skupinsko igro, saj so zelo lepo gradile igro. Ostali izid: Oma - Coselli Triestina Volley 3:1, Azzurra ni igrala. Vrstni red: Az-zurra in Oma 6, Coselli Triestina Volley 4, Kontovel in Brunner 3, Sloga Dvigala Barich 2, Virtus A 0 (Azzurra, Oma in Kon-tovel s tekmo manj). Skupina B Virtus B - Sokol Bar Igor 3:0 (25:23, 25:23, 25:20) SOKOL: H. in L. Zidarič, Moro, Rauber, A. in M. Pertot, Kojanec. Trener: Nor-či Zavadlav Mlade sokolovke so tokrat nastopile močno okrnjene, saj je v dneh pred tekmo zbolelo skoraj pol ekipe. Tekma je bila na splošno izenačena in naše igralke bi lahko kljub odsotnostim vseeno zmagale. Odločilen pa je bil močen zgornji servis dveh od-bojkaric Virtusa, ki so ga sokolovke s težavo sprejemale. Ostala izida: Altura - Coselli S. Andrea 0:3, Bor Co.A.La - Altura Coselli bo danes ob 19.30 na Stadionu 1.maj, Breg ni igral. Vrstni red: Coselli S. Andrea 9, Breg 5, Bor Co.A.La in Virtus B 3, Altura Coselli 1, Altura in Sokol Bar Igor 0 (Coselli S. Andrea s tekmo več, Altura Coselli s tekmo manj). Na Goriškem Olympia Bandelli rože fiori - Fincantieri M 1:2 (23:25, 25:20, 22:25) OLYMPIA BANDELLI ROŽE FIO-RI: Srebernič, Bergnach, Keber, Stella, Pahor, Kosič, Marassi, Winkler, Diongue, Ter-pin. Trener: Meta Okroglič Odbojkarice Olympie so morale tokrat zmago prepustiti fantkom Fincantie-rija, kljub temu pa so lahko s svojim nastopom zadovoljne. Tekma je bila zelo napeta in izenačena, domačinke pa bi lahko tudi slavile, saj so tako v prvem kot v tretjem nizu so 19. točke stalno vodile. Žal pa so v končnicah naredile nekaj naivnih napak in tako dovolile Tržičanom, da jih presenetijo. Vrstni red: Grado 20, Cormons 18, Mossa 14, Capriva 9, Fincantieri Ž, Olympia Bandelli Rože Fiori in Etsi 8, Fincantie-ri M 7, Farra 6, Morarese 4 (Capriva, Fin-cantieri Ž, Farra in Morarese s tekmo manj, Olympia in Fincantieri M s tekmo več). UNDER 12 MEŠANO Na Goriškem Olympia Corsi Adriano - Staranzano 2:1 (25:15, 17:25, 25:20) OLYMPIA CORSI ADRIANO: Frandolič, K. in S. Komjanc, Lupoli, Man-freda, Frati, Pahor, Cubrillo, Persoglia, Pisk. Trener: Andrej Vogrič V svojem prvem nastopu pred domačo publiko so najmlajši igralci Olympie premagali žensko ekipo Staranzana. Srečanje so začeli dobro in lepo gradili igro, v drugem setu pa se jim je zataknilo in so preveč grešili. Na srečo so se Goričani v zadnjem nizu spet zbrali in zaigrali bolj učinkovito. Pohvalo zaslužijo prav vsi, še posebno pa Simon Komjanc, ki se je izkazal v napadu. Vrstni red: Olympia Corsi Adriano in Cormons 3, Fincantieri 2, Grado 1, Sta-ranzano in Torriana 0 (Olympia Corsi Adriano in Staranzano s tekmo več). 20 Torek, 17' februarJa 2009 NOGOMET / 1. amaterska liga - Neodločen derbi S točko so bolj zadovoljni Sovodenjci Pri Primorcu se že pripravljajo na sobotno tekmo proti Sistiani Na goriško-tržaškem derbiju ekip slovenskih društev v 1. AL (1:1) gledalci tokrat niso prišli na svoj račun. Igra ni bila dopadljiva in veliko je bilo napak tako na eno kot na drugi strani. Športni vodja Sovodenj Robert Uršič je takole komentiral nedeljski nastop: »Resnici na ljubo je bila tekma malo čudna. Začeli smo dobro, nato pa smo počasi popuščali. Primorec je igral zelo agresivno in nas je večkrat spravil v težave. Gostje so zasluženo povedli in še dobro, da nam je uspelo izenačiti po kazenskem strelu Por-tellija. Tik pred koncem je sodnik spregledal enajstmetrovko za goste, pred tem pa še eno za nas. Končni izid pa je pravičen.« Pri Sovodnjah je tokrat zelo dobro igral zvezni igralec Simon Feri, ki je imel tudi dve dobri priložnosti za gol. Uršičev trebenski kolega Franco Milkovič pa je bil vsaj kar se tiče končnega rezultata nekoliko drugačnega mnenja. »Pravzaprav bi lahko iz So-vodenj odnesli domov vse tri točke. Sovodenjci so nam povzročali težave le na začetku tekme, nato pa smo prevzeli pobudo v svoje roke. Poved-li smo po napaki domače obrambe, do konca polčasa pa nismo ustvarili lepih priložnosti za gol. V drugem delu se slika na igrišču ni spremenila. Enajstmetrovka za Sovodnje je bila žal čista kot solza, saj je Soncovich posredoval zelo nerodno. Škoda le, da je sodnik kot za stavo delil rumene kartone. Pal-misano bo tako odsoten na pomembni sobotni tekmi proti Sistiani,« je komentiral Milkovič, ki je še dodal, da se položaj na lestvici ni bistveno spremenil. »Vse je po starem. Prav zaradi tega bo tekma proti Sistiani še toliko bolj pomembna. Igrati bo treba za vse tri točke. Vse ostalo ne pride v po-štev,« meni Primorčev športni vodja. Pri Primorcu je po dveh mesecih igral Diego Krevatin. Dobra novica pa je, da je začel trenirati tudi Marco Sau, ki bo mogoče nared čez dober mesec. (jng) 3. al - Mladost Tokrat tudi s kančkom ••• Doberdobska Mladost je tokrat s kančkom sreče osvojila vse tri točke. Trener Fabio Sambo je bil zadovoljen le s tremi točkami in ne z nastopom svojih varovancev: »Le na začetku tekme smo igrali dobro in kmalu povedli z Bressa-nom iz enajstih metrov. V nadaljevanju je imel isti igralec še vsaj dve zelo dobri priložnosti za gol, ki pa ju ni znal izkoristiti«. Do konca prvega polčasu so igrali boljše gostje s tržaškega konca, Mladost pa je imela na razpolago lepše priložnosti za gol. »V drugem delu pa nam ni šlo od rok,« je priznal Sambo. »Trža-čani so nam povzročali precej težav in še dobro, da je v odločilnih trenutkih dobro posegel naš vratar Jurij Devetak. Gostujoči zadetek je tako rekoč visel na nitki, saj so Tržačani najprej zadeli vratnico in nato jim je po naši napaki uspelo izenačiti. Enajstmetrovka je bila čista kot solza,« je športno priznal Sambo. Ko so vsi že obupali, pa je Mladost v 90. minuti dosegla zmagoviti zadetek. Iz prostega strela je bil natančen Thomas Marušič, ki je bil v nedeljo skupaj z vratarjem Jurijem Devetakom in branilcem Štefanom Batističem med boljšimi na igrišču. Sovodenjski zvezni igralec Simon Feri je tokrat igral dobro tudi v fazi napada kroma PROMOCIJSKA LIGA Krasovi zasledovalci v težavah, pri Vesni za čimprejšnji matematični obstanek, Juventina končno zadihala Po 20. krogih je slika v skupini B promocijske lige že dovolj jasna. Po neodločenem izidu (1:1) na slovenskem derbiju v Križu med Vesno in Krasom, so Musolinovi varovanci obdržali visoko prednost na lestvici (+12 točk) pred drugouvrščenim Virtusom iz Rožaca, ki je tokrat premagal tržaški Trieste Calcio. Ostala dva Krasova konkurenta, Pro Cervignano in Lignano, sta izgubila oziroma igrala neodločeno. Prav Lignano bo v nedeljo gostoval v Repnu. Trener Alessandro Musolino bo skušal še dodatno motivirati svoje varovance: »Če premagamo Lignano, potem bo napredovanje v višjo ligo res le še stvar matematične potrditve.« V dokaj mirnem položaju na sredini lestvice se je znašla kriška Vesna, ki bo skušala v nadaljevanju čimprej zbrati še deset točk in si tako zagotoviti matematični obstanek v ligi. Trener Roberto Veneziano je bil po sobotni tekmi zadovoljen s svojimi varovanci. »Dali smo vse od sebe, čeprav smo že od samega začetka vedeli, da je Kras absolutno najboljša ekipa v naši skupini. Tokrat so se izkazali predvsem mladi igralci,« je ocenil Veneziano. Tudi pri Juventini so se po zmagi proti Pro Cervignanu nekoliko oddahnili. Rdeče-beli so se oddaljili od vročih mest pri dnu lestvice, čeprav mora ostati koncentracija še vedno na višku. JUVENTINA Zmagali tudi za malo Stefanio Z zmago proti drugouvrščenemu Pro Cervignanu je Juventina bistveno popravila položaj na lestvici, čeprav mora ostati koncentracija še naprej na višku, saj manjka do konca prvenstva še deset tekem. To se pravi, da je na razpolago še trideset točk. Juventinini nogometaši so hkrati naredili uslugo Krasu, ki je igral neodločeno z Vesno 1:1. Drugi na lestvici je sedaj Virtus Corno. Pri Juventini pa so se tudi socialno angažirali, saj so v soboto zbirali denar za malo Stefanio iz Moša, ki je zbolela za zelo redko bolezen. »Terapije so zelo drage. Upam, da bo naš simbolični prispevek le pomagal družini in mali Stefanii,« je dejal Juventinin športni vodja Gino Vinti. V 2. AL ZA PLAY-OFF Pust jim ne bo prekrižal načrtov V 2. amaterski ligi bomo letos najbrž imeli kar dva kandidata za nastop v končnici prvenstva za napredovanje. To sta Breg in Zarja Gaja. Brežani so s prihodom napadalca Giuliana Cermelja bistveno okrepili ekipo. Pri Zarji Gaji pa sta izredno pomembni okrevanji Arona Mihelčiča, ki nastopa kot prerojen, in Fabia Schiraldi-ja, ki sicer še ni v pravi formi. V obeh taborih so se torej dobro opremili za drugi del prvenstva. Do konca rednega dela prvenstva je treba igrati še deset tekem. Na razpolago je torej še trideset točk. Še posebno pri Zarji Gaji pa upajo, da jim ne bo načrtov prekrižal ... pust. Najbrž ne, saj so fantje dovolj zreli. Promocijska liga IZIDI 20. KROGA Centro Sedia - Staranzano 2:1; Ponziana - Santamaria 0:0; Vesna - Kras 1:1; Lignano - Pertegada 2:2; Juventina -Cervignano 1:0; Mariano - Pro Gorizia je bila preložena; Capriva - Sangirogina 2:1; Virtus Corno - Trieste 3:0. Kras 20 15 4 1 38:10 49 Virtus Corno 20 10 7 3 29:17 37 Cervignano 20 10 5 5 31:16 35 Lignano 19 9 7 3 29:19 34 Trieste 20 9 3 8 33:26 30 Pro Gorizia 19 8 5 6 26:22 29 Sangiorgina 20 8 4 8 25:21 28 Vesna 20 6 9 5 20:23 27 Pertegada 19 6 8 5 26:22 26 Ponziana 20 5 10 5 20:24 25 Juventina 20 5 7 8 15:21 22 Cento Sedia 20 6 4 10 18:26 22 Mariano 19 4 7 8 13:24 19 Staranzano 18 5 3 10 17:26 18 Santamaria 20 3 5 12 17:34 14 Capriva 20 3 2 15 12:38 11 PRIHODNJI KROG Santamaria - Juventina; Kras - Lignano; Trieste - Vesna. 2. amaterska liga - Cona »play-off« Za Zarjo Gajo devet točk v sedmih dneh Breg (ne)zadovoljen Zaradi četrtega opomina bo moral Aron Mihelčič preskočiti sobotno tekmo proti Porpettu kroma V 2. amaterski ligi je v dobri formi vzhodno-kraška Zarja Gaja, ki je v enem tednu zbrala kar devet točk in se tako prebila na četrto mesto na lestvici (sicer v družbi Opicine in Esperie). Rumeno-modri so premagali Villo in Romano, med tednom pa so v zaostalem srečanju odpravili še Fiumicello. »Ko moštvo v nekaj dneh zbere devet točk, so ocene lahko le pozitivne. V nedeljo pa se je nekoliko poznalo, da smo nekoliko utrujeni. Tekma proti Romani je bila izenačena in pravičnejši bi bil neodločen izid. Še dobro, da je Zoccu uspelo tik pred iztekom tekme zatresti nasprotnikovo mrežo,« je komentiral predsednik Robert Kalc. Pri Zarji Gaji se je predvsem na sredini igrišča poznala odsotnost Vilija Bečaja. Aron Mi-helčič, ki je v vse boljši formi, pa je prejel rumeni karton in ga tako ne bo na pomembni sobotni tekmi v Porpettu. Zarja Gaja je tako znova ujela vlak, ki pelje v play-off. »Odslej si bomo sami krojili usodo. Upam, da bomo zdržali psihološki pritisk,« je še dodal Kalc. Delno razočarani pa so pri Bregu, ki jim ni uspelo iztrgati točke solidnim Zavljam. »Nasprotniku smo se zelo dobro upirali. Dvakrat smo povedli, vsakič pa so nas dohiteli in na koncu še poskrbeli za hladno prho,« je dejal načelnik Bregove nogometne sekcije Giuliano Prašelj. Za Zaule je dva zadetka dosegel nekdanji Krasov branilec Busletta. Ključ tekme je bila Degrassijeva izključitev zaradi dvojnega opomina. Odtlej so se gostje opogumili in dosegli zmagoviti zadetek. Pri Bregu zasluži tokrat pohvalo Giuliano Cer-melj, ki je dosegel svoj osmi zadetek. V napadu se je tudi tokrat boril kot lev. Breg bo v soboto gostoval v Villi Vicentini. Vituličevi varovanci bodo skušali zmagati in tako obdržati stik s četrtim mestom. TAKO V SOBOTO - Promocijska liga: Trieste Calcio - Vesna; 1. AL: Primorec - Sistiana; 2. AL: Villa - Breg in Porpetto - Zarja Gaja (18.00). 1. amaterska liga IZIDI 20. KROGA Domio - Isonzo 1:3; Villesse - Medea 1:1; Gradese - Pieris 2:2; Sovodnje - Primorec 1:1 Pro Romans - Ronchi 1:1; San Canzian - San Giovanni 0:0; Sistiasna - San Lorenzo 0:0; Costalunga Turriaco 1:0. Villesse 20 10 9 1 29:10 39 Ronchi 20 7 10 3 29:23 31 Pro Romans 20 7 9 4 29:22 30 Costalunga 20 8 5 7 29:24 29 San Giovann 20 7 8 5 26:23 29 Sovodnje 20 7 8 5 25:25 29 Turriaco 20 7 6 7 28:26 27 Isonzo 20 6 9 5 23:21 27 Medea 19 7 5 7 26:29 26 San Lorenzo 20 6 7 7 20:22 25 Gradese 20 5 8 7 29:29 23 Primorec 20 5 8 7 25:27 23 Domio 20 5 8 7 26:30 23 San Canzian 19 6 4 9 24:35 22 Sistiana 19 3 9 7 19:26 18 Pieris 19 1 9 9 15:30 12 PRIHODNJI KROG Primorec - Sistiana; Turriaco - Sovodnje. 2. amaterska liga IZIDI 20. KROGA Breg - Zaule 2:3; Castions -Begliano 4:4; Esperia - Torre 2:0; Fogliano - Villa 2:1; Opicina - Primorje 2:1; Porpetto - Chiarbola 4:1; Ruda - Fiumicello 1:2; Zarja Gaja - Romana 2:1. Fogliano Zaule Porpetto Zarja Gaja Opicina Esperia Breg Fiumicello Chiarbola Castions Primorje Romana Ruda Begliano Villa Torre PRIHODNJI KROG Porpetto - Zarja Gaja; Primorje - Castions; Villa - Breg. 20 14 3 3 50:31 45 20 13 3 4 48:25 42 20 11 5 4 37:24 38 20 9 6 5 28:22 33 19 9 6 4 37:22 33 19 10 3 6 28:24 33 20 8 6 6 30:22 30 19 7 6 6 36:37 27 20 7 5 8 25:30 26 20 4 12 4 24:24 24 20 5 8 7 30:30 23 20 4 5 11 21:33 17 20 4 4 12 25:48 16 19 3 7 9 25:36 16 20 3 6 11 23:36 15 20 3 3 14 17:40 12 Postave in izidi 1. AMATERSKA LIGA Sovodnje - Primorec 1:1 (0:1) STRELCA: v 45. Leghissa, v 71. Portelli 11-m. SOVODNJE: Burino, Pacor (Sandy Kogoj), Tomsič, Colapinto (Bernardis), Eros Kogoj, Simone, Delise, Calligaris, Portelli, Reščič (Skarabot), Feri, trener Sari. PRIMOREC: Trevisan, Sincovich, Ojo, Meola, Santoro, Leghissa, Di Gregorio, Palmisano, Moscolin, Marinelli (Mercandel), Krevatin (Lanza), trener Sciarrone. 2. AMATERSKA LIGA Breg - Zaule 2:3 (2:1) BREGOVA STRELCA: v 5. Degrassi, v 45. Cermelj. BREG: Barbato, Gustini, Medda, Gargiuolo, Laurica, Gellini (Pernorio), Degrassi, Zidarich, Erbi, Pedarra (Isaia), Cermelj, trener Vitulič. IZKLJUČEN: Degrassi (v 60.). Zarja Gaja - Romana 2:1 (1:0) STRELEC ZA ZARJO GAJO: v 20. in 85. Zocco. ZARJA GAJA: J. Grgič, Bernetič, Franco, Mihelčič, G. Križmančič, V. Križančič, Schiraldi, M. Grgič, Bernobi (Bertocchi), D. Gregori (Asselti), Zocco (Primosi), trener Di Summa. 3. AMATERSKA LIGA Mladost - Montebello Don Bosco 2:1 STRELCA ZA MLADOST: Bressan iz 11-m in Marušič. MLADOST: Devetak, Batistič (Kobal), Radetič, Marušič, Zorzin E., Zorzin C., Gobbo (Contin), Bressan (Bet), Gagliano, Vitturelli, Bensa (D'Onorio De Meo), trener Sambo. NAŠI STRELCI - 11 golov: Kneževič (Kras); 9: Venturini (Vesna), Pernorio (Breg); 8: Reščič, Portelli (Sovodnje), Moscolin (Primorec), Cermelj (Breg); 7: Orlando (Kras Koimpex), Lanza (Primorec), Bernobi (Zarja Gaja);6: C. Bertocchi (Zarja Gaja), Bensa (Mladost); 5: Candussio (Juventina), Cipracca (Kras), Delise (Sovodnje), Degrassi (Breg), Bečaj (Zarja Gaja), Gagliano (Mladost); 4: Tomizza, Giacomi (Kras), Pavletič, Fratnik (Primorje), Radetič (Mladost). 3. amaterska liga IZIDI 20. KROGA Audax - Terzo 0:0; Aurisina - S.Andrea 0:2; Campanelle - Poggio 2:1; Mladost - Montebello 2:1; Muglia - Aiello 2:0; Pro Farra - Mossa 0:2; Sagrado - Union 6:0; Strassoldo - Cgs 1:5 Muglia 20 17 1 2 48:9 52 Sagrado 20 13 3 4 38:19 42 Mossa 20 13 3 4 33:16 42 Aiello 19 13 3 3 50:18 42 Terzo 20 12 5 3 27:8 41 Cgs 19 13 2 4 54:29 41 S.Andrea 20 12 3 5 48:25 39 Poggio 20 7 4 9 42:43 25 Mladost 19 7 4 8 24:25 25 Campanelle 20 7 0 13 23:38 21 Montebello 20 4 6 10 23:35 18 Audax 20 4 5 11 25:47 17 Pro Farra 20 4 2 14 16:32 14 Aurisina 20 3 4 13 16:47 13 Union 20 3 1 16 16:56 10 Strassoldo 20 2 4 14 22:55 10 PRIHODNJI KROG Mossa - Mladost / ŠPORT Torek, 17. februarja 2009 21 karate - Mednarodno srečanje FJK-Slovenija v Zgoniku 240 tekmovalcev potrdilo prijateljske vezi V priredbi zveze FIKTA in Shinkai cluba nastopilo skupno 15 klubov - V borbah prevladala FJK Nedeljski mednarodni turnir v tradicionalnem karateju med reprezentancama Furlanije Julijske-krajine in Slovenije je bil že tretji po vrsti, prvič pa se je odvijal v zgoniški občinski telovadnici in ga je skupaj z deželnim odborom zveze FIKTA in ob pokroviteljstvu Občine Zgonik in podpori ZSŠDI organiziral domači slovenski klub Shinkai club, ki je z dušo in trenerjem Sergijem Štoka na čelu v vseh teh letih veliko prispeval k zbliževanju med karatei-sti z obeh strani nekdanje meje. Na turnirju v katah je nastopilo rekordnih 239 karateistov iz petih deželnih in 10 slovenskih društev. Pomerili so se v vseh starostnih kategorijah. Predstavniki Shinkai cluba so se odlično odrezali, saj so osvojili tri prva mesta z Iris Faenzo, Jernejem Legišo in Elio Hrovatinom, skupno pa je nastopilo kakih 20 članov zgoniške-ga kluba, v organizaciji pa je sodelovalo 10 njegovih odbornikov. Turnir je sklenilo spektakularno srečanja v borbah, v kateri je sedemčlanska reprezentanca FJK gladko premagala Slovenijo s 5:1. Kapetan reprezentance je bil član Shinkaia Elia Hrovatin (črni pas, 3. dan), poleg njega pa je barve našega kluba v izbrani vrsti FJK prvič zastopal tudi 17-letni Matjaž Guštin (črni pas, 1. dan), ki pa žal ni mogel tekmovati, ker se je Slovenija predstavila brez tekmovalca iz njegove starostne kategorije. Uvodoma so prisotne pozdravili v imenu Shinkaijja Robert Saražin, v imenu občine Zgonik odbornik za šport Igor Gu-štinčič, za deželno federacijo FIKTA mojster Romano Cimenti, za slovensko federacijo pa njen predsednik Jernej Čufer. IZIDI Beli pasovi 98-97: 1. Zelinšček (Sam S), 2. Praprotnik (H.M.), 3. Rosin (Sank.), 4. Trzan (MI-KI) (2001): 1. Vranek (Sam S), 2. Teleto-vic (Sank.), 3. Di Benedetto (Ken), 4. Ta-vanovic (MI-KI); (99-00): 1. Barlovič (Grade), 2. Bandeli (Kens), 3. Bellantuono (Ken), 4. Rorič (Mlad); (95-96): 1. Badila (Shink), 2. Pausic (Gor), 3. Mujezinovič (H.M.), 4. Pliberšek (Gor) Rumeni pasovi (2001): Anatelli (Sank), 2. Cadin (Sank), 3. Miatovič (Budo), 4. Ciacchi (Shink) (99-00): 1. Milovanovič (Mlad), 2. Blocar (Shink), 3. Vasca (Ron), 4. Catač (MI-KI); (97-98): 1. Anatelli (Sank), 2. To-mažič (Grade), 3. Teran (H.M.), 4. Babčec (Mlad); (95.96): Roiatti (Ken), 2. Penco (Shink), 3. Brumec (Sam S), 4. Čop (MIKI) Oranžni pasovi (99-01): Cappiello (Sank), 2. Di Monte (Ken), 3. Gorinjac (H.M.), 4. Škrabelj (H.M.); (97-98): Debe-ljak (Mlad), 2. Clocchiatti (Ken), 3. Man-gano (Sank), 4. Smrekar (Gor); (95-96): Borič (Ron), 2. Rutar (Gor), 3. Hudeček (HM), 4. Škrabelj ((H-M) Zeleni/modri (99-00): Filekovič (Sam S), 2. Paunovič (H-M), 3. Penco E. (Shink); (95-96 M): Čebron (Sam D), 2. Trdin (Kens), 3. Bezjak (Gor), 4. Jesenovec ((Grade); (95-96 Ž):1. Mauro (Ken), 2. Haupt (Sam S), 3. Radulovič (Sam S), 4. Le-giša M. (Shink); (97-98): 1. Valentinčič (Gor), 2. Saražin (Sink), 3. Palčič (Sam S), 4. Servillo (Sank) Rjavi pasovi (95-96 M): 1. Cadin (Sank), 2. Palomba (Ron), 3. Basaldella (Ken), Potočnik (Mlad); (95-96 Ž): 1. Sve-tak (Sam S), 2. Hravatin (Sam S), 3. Pavlo-vič ((Grade); (97-98): 1. Urh (Gor), 2. Falcone (Sank), 3. Visintin (Sank) Beli (74-04): 1. Scolarir (Sank), 2. Preite (Sank), 3. Rojc (Sam S); Oranžni (88-94): 1. Cianetti (Sank), 2. Penco I. ((Shink), 3. Balič (H-M); Zeleni/Modri (88-94): 1. Blason (Gor), 2. Botto (Ken), 3. Združenje Azzurri d'Italia je preteklo soboto nagradilo svoje člane, ki so se uveljavili v sončnem letu 2008. V objektiv smo ujeli (od zgoraj) Matejo Bogatec in Ano Koštuo, Francesco Roncelli in Andreo Lisjaka skupaj z nekdanjim boksarskim asom Ninom Benvenutijem kroma Desno in spoda: shinkaijevec Elia Hrovaitn med borbo oziroma kato kroma Pompeo (Sank), 4. Gabršček (Grade); Rjavi (92-94 M): 1. Prodič (Tora), 2. Blocar (Shink), 3. Zino (Ken), 4. Pecek (Grade) (76-91): 1. Legiša J. (Shink), 2. Junu-zovič (Sam), 3. Marega (Ron), 4. Tesič (Grad); (92-94 Ž): Frank N. (Sam D), 2. Culot (Sank), 3. Visentin (Sank), 4. Matešič (Sam S); (88-91 Ž): 1. Uljan (Sam D), 2. Frank S. (Sam D), 3. Noro (Ken); Črni pasovi (74-94 Ž: 1. Barnaba, 2. Vecchiet (Sank), 3. Borgobello (Ken); (92-94 M): 1. Braida, 2. Nonini (Sank), 3. La Stella (Sank), 4. Polverini (Ron); (91-88 M): 1. Panterotto (Sank), 2. Mezzena (Ron), 3. Se-rafini (Ken); (87-74 M): 1. Hrovatin (Shink), 2. Zotti (Ron), 3. Catelani (Sam S), 4. Palomba (Ron) Matjaž Guštin, Sergij Štoka in Elia Hrovatin so pri društvu trenerji kroma mladinski nogomet - V deželnem prvenstvu naraščajnikov Pomlad presenetila Oranžno-plavi zaustavili vodilni Pordenone - Najmlajši s težavo proti Roianeseju - Poraz Juventine DEŽELNI NARAŠČAJNIKI Pomlad - Pordenone 2:2 (0:2) STRELCA ZA POMLAD: Potleca in Segulin. POMLAD: Mattiassich, Potleca, Žerjal, Pečar, Rossone, Kuret, Carli, Vi-viani, Cerkvenic (Segulin), Vidoni (Ška-bar), Hoffer. Trener: Tommasi. Deželni naraščajniki Pomladi so v nedeljo v Dolini poskrbeli za pravo presenečenje, saj so iztrgali točko nič manj kot vodilnemu Pordenonu, ki ima 42 točk na lestvici. Pordenone je po prvem delu že vodil z 2:0. V nadaljevanju pa so gostitelji igrali kot prerojeni. Po golu Nicolasa Potlece pa so povsem zagospodarili na igrišču. Drugi gol je zadel Kristjan Segu-lin, ki je izkoristil lepo podajo Erika Kureta. Tik pred koncem tekme je Pomlad imela še nekaj priložnosti za gol, tako da bi lahko v Dolini celo ostale vse tri točke. Tokrat zaslužita pohvalo vratar Peter Mat-tiassich, ki je dobro branil, in branilec Nicolas Potleca, ki je igral zelo požrtvovalno. Pomlad bo v četrtek (ob 19.00 v Ža-vljah) igrala zaostalo tekmo proti ekipi Extra. Ostali izidi: Brugnera - Cormor 0:1, Fincantieri - Pro Cervignano 1:4, San Lui-gi - Donatello 2:0, Valnatisone - Sanvite-se 3:1, Virtus Corno - Extra 1:0. Vrstni red: Pordenone 42, Donatello 41, Virtus Corno, Brugnera 38, San Luigi 34, San-vitese 31, Cormor 23, Pro Cervignano 19, Valnatisone 18, Extra 16, Fincantieri 7, Pomlad 3. Prihodnji krog: Valnatisone - Pomlad. POKRAJINSKI NAJMLAJŠI NA GORIŠKEM Juventina - Audax 0:4 (0:2) JUVENTINA: Nazzaro, Robazza (Mattiussi), Terčič (M. Gashi), Maniacco, Deželni naraščajniki Pomladi so se tako veselili po doseženi točki proti prvouvrščenemu Pordenonu kroma Fedel, Bytyci, Zorzut, C. Gashi (Agbetiafa), Markovič, Brisco, Furlan. Trener: Cecotti. Varovanci trenerja Franca Cecotti-ja so tokrat igrali slabo in nemotivirano. Po dveh zaporednih zmagah so morali nogometaši Juventine priznati premoč Au-daxa, ki je bil tokrat boljši v vseh elementih igre. Pozitivno oceno zasluži le vratar Naz-zaro, ki je kar nekajkrat dobro branil. Ostali izidi: Aris - Cormons 0:10, Gradese - Ronchi 0:3, Lucinico - Staran-zano 4:1, San Canzian - Pro Gorizia 1:0. Vrstni red: Ronchi 37, Cormons 33, San Canzian 30, Audax 27, Aris 22, Isonzo 21, Pro Gorizia, Juventina 13, Gradese 9, Sta-ranzano, Lucinico 3. Prihodnji krog: Isonzo San Pier - Juventina. NA TRŽAŠKEM Roianese - Pomlad 3:4 (0:4) STRELCA ZA POMLAD: Rebula 2 in Paoletti 2. POMLAD: Gjira (Vidoni), Skupek, Sedmak (Daneu), Alessio Verni, Simeoni, Porro (Bonetta), Paoletti, Bolognani, Perco (Krasniqui), Arduini, Rebula. Po prvem polčasu je Pomlad na Opčinah že vodila s 4:0. Nato pa so oranžno-plavi celo tvegali, da jih gostitelji dohitijo. V prvem delu sta nasprotnikovo mrežo zatresla Rebula in Paoletti. Slednji je v drugem polčasu zgrešil kazenski strel, ki si ga je priboril Krasniqui. Roianese je igral zelo napadalno in nogometaši Pomladi so popustili na celotni črti. Kljub pritisku je Pomladi uspelo odnesti domov vse tri točke. Ostali izidi: Cgs A - Esperia 0:0, Cgs B - S. Andrea 4:0, Domio - Sistiana 0:2, Mont. Don Bosco - Opicina 3:0. Prihodnji krog: Cgs A 28, Opicina 25, Pomlad 23, Mont. Don Bosco 22, Esperia 11, Roianese 10, Sistiana 9, Domio 7, S. Andrea 3. Prihodnji krog: Pomlad - Cgs B. 22 Četrtek, 19. februarja 2009 ALPE-JADRAN / naš pogovor - Goričan Andrea Massi je bil ključni člen pri velikem uspehu Mazejeve na SP »Tina bo presenetila tudi v slalomu« V tričlanski ekipi Team Amaze do srebrne kolajne z zategovanjem pasov Vsa Slovenija je pretekli teden proslavljala srebrno odličje Tine Maze v veleslalomu na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v francoskem Val d'Iseru, prvo slovensko kolajno s svetovnih prvenstvih po osmih letih suše. Zanimivo je, da je zadnjo - leta 2001 - osvojil Mitja Kunc, ki je, tako kot Tina, doma iz Črne na Koroškem. V St. Antonu si je takrat okoli vratu obesil slalomski bron. Zadnjo zmago v ženskem veleslalomu pa je osvojila legendarna Mateja Svet: leta 1987 v Crans Mon-tani, ko je bila Mazejeva stara štiri leta. Tininega uspeha se je veselil marsikdo tudi pri nas, morali pa bi se ga pravzaprav vsi, če vemo, da je eden najzaslužnejših za Tinin uspeh naš goriški rojak, 41-letni Andrea Massi, ki je več let poučeval tudi na naših šolah. V na novo sestavljeni ekipi Team Amaze, ki se je pred začetkom letošnje smučarske sezone, ne brez polemik, strokovno osamosvojila od slovenske reprezentance (Mazeje sicer še naprej zastopa zvezo), zavzema Andrea po pisanju slovenskih medijev vlogo Tininega partnerja, kondicijskega trenerja in fiziotera-pevta, dejansko pa je skupaj s tretjim članom mini-moštva, serviserjem Andrejem Perovškom, tudi trener in organizator. Na tekmah sledi Tini na startu Perovšek, Andrea pa daje navodila s proge. Massi pa je predvsem strokovnjak, ki je v Tino ves čas najbolj verjel in ji povrnil samozaupanje. Vodstvo smučarske zveze - v zadnjih šestih letih se je na čelu ženske reprezentance zvrstilo prav toliko trenerjev, se glede na slabe rezultate slovenskega alpskega smučanja zadnjih let ni upalo kar tako zavrniti pobude svojega edinega aduta, kaj prida pa Črnjanki in njenima sodelavcema, razen nekaterih posameznikov, ni stalo ob strani, če vemo na primer, da si je morala ekipa Team Amaze večino finančnih sredstev priskrbeti sama. Tinina odločitev, da se po nekaj ponesrečenih sezonah, po katerih je celo razmišljala o koncu kariere, operativno loči SP: Pranger v slalomu VAL D'ISERE - Avstrijec Manfred Pranger je zmagal na slalomu, zadnji disciplini 40. svetovnega prvenstva v alpskem smučanju v francoskem Val d'Iseru. Od Slovencev Bernard Vajdič ni končal finala, Mitja Dragšič in Mitja Valenčič pa sta odstopila že v prvi vožnji, tako kotu tudi Giorgio Rocca, medtem ko je Manfred Mölgg odstopil v drugi vožnjo, potem ko je bil v prvi šesti. Izidi slaloma za moške: 1. Manfred Pranger (Avt) 1:44,17 (52,49-51,68); 2. Julien Lizeroux (Fra) + 0,31 (52,98-51,50); 3. Michael Janyk (Kan) + 1,53 (54,37-51,33); 4. Felix Neureuther (Nem) + 1,72 (54,98-50,91); 5. Mattias Hargin (Šve) + 2,06 (54,42-51,81); 6. Steve Missillier (Fra) + 2,29 (55,18-51,28); 7. Patrick Thaler (Ita) + 2,37 (55,4651,08); 8. Krystof Kryzl (Češ) + 2,40 (54,37-52,20); 9. Urs Imboden (Mol) + 2,55 (54,88-51,84); 10. Jimmy Cochran (ZDA) + 2,66 (55,9850,85). Kolaine Država Z S B Skupno Švica 2 3 1 6 Avstrija 2 1 2 5 ZDA 2 0 1 3 Nemčija 2 0 0 2 Kanada 1 0 1 2 Norveška 1 0 1 2 Francija 0 3 0 3 Italija 0 1 1 2 Slovenija 0 1 0 1 Češka 0 1 0 1 Finska 0 0 2 2 Hrvaška 0 0 1 1 Za uspehe Tine Maze ima veliko zaslug tudi goriški Slovenec Andrea Massi f JI rt od slovenske reprezentance, je bila v prvi vrsti posledica neurejenih razmer v njenih vrstah. »Prvi razlog za takšno odločitev je bil v tem, da je Tina od zadnjih olimpijskih iger do lani kar dvakrat popolnoma zamenjala trenerski štab, tako da v delu ni bilo nobene kontinuitete. Drugi razlog je bila moja ne vključitev v reprezentanco, tretji pa slaba koordinacija med kondicijskim delom in potrebami fizioterapije. Tina preprosto ni imela več časa, da bi počakala, da se razmere uredijo in je izkoristila pogodbeno določilo, da lahko smučar pri 25 letih ustanovi svoje moštvo,« je odločitev za razhod utemeljil Massi. Dejansko sestavljate ekipo vi trije. Vam res ne pomaga nihče drug? Nihče. Perovšek je odličen organizator, je mojster računalnika, na katerega sem jaz alergičen. Zelo nam je pomagala švicarska reprezentanca, s katero smo spravili pod streho vso pripravljalno obdobje, na roko pa so nam prišle tudi druge reprezentance. Trenirali smo tam, kjer so bili pogoji najboljši. Ste sodelovali tudi z italijansko vrsto? Z njimi smo bili na Trbižu pred božičem na treningu hitrih disciplin. Organizacijskega dela vam najbrž ne manjka Seveda, stalno moraš biti v stiku s šefi reprezentanc in skrbeti za to ali ono podrobnost. Kaj pa prevozi? Zastopnik volksfawgna, Avto Jarc iz Maribora nam je dal na razpolago avtomobil. Pri njemu se je dejansko vse začelo in pa pri pomoči tedanjega ministra za šport Zvera. Ministrstvo je prispevalo 20.000 evrov. Naš sponzor so bile še mariborske livarne Armal, za oblačila je poskrbel Vist Slovenija, nekaj je prispevala tudi firma smuči Stockli. Od zveze smo prejeli samo 10.000 evrov. Drži, da znaša vaš budget 100.000 evrov? Stroške je treba ločevati od plač. Mi smo ves čas zategovali pasove, tudi na pripravah na Novi Zelandiji. Drugi so spali v hotelih, mi pa v najetih stanovanjih, kjer smo si kuhali sami. Porabili smo 50.000 evrov, se pravi, da smo dosegli maksimalni športni uspeh z najmanjšimi možnimi stroški. Kako se je Tina iz nekajletne krize spet povzpela v svetovni vrh? Snov smo predelali na novo, od osnov do položajev in kondicijske vadbe. Treba se je bilo tudi prilagoditi novim smučem (Tina je Rossignol zamenjala za Stockli, op.ur.), kar za vrhunskega smučarja nikoli ni lahko. Slab začetek v Soeldnu je bil kar šokanten, nato pa je Tina reagirala kot je treba in končno smo dosegli uskladitev pravilne tehnike, materialov in kon-dicijske priprave. In končno ste po zmagi v Mariboru dosegli še srebrno kolajno na svetovnem prvenstvu. Na kolajno smo startali že v super-veleslalomu, vendar je šlo za zelo težko tekmo na zahtevni progi in v težkih vremenskih razmerah, tako da pomeni tudi 5. mesto odlično uvrstitev. V veleslalomu ste imeli v prvem spustu precej smole, tako da je Tina obtičala na 15. mestu. Smola? Ne šlo je za napačno izbiro očal, zaradi česar so se ji ob slabi vidljivosti še dodatno orosile oči. K sreči pa je Tini v drugi vožnji uspel spust kariere. S tem je tudi obračunala z vsemi, ki so trdili, da je psihološko krhka. V resnici je treba športniku zaupati. Nisem hotel, da se ponovi prizor z zadnjih olimpijskih iger, ko je po prvi vožnji povsem popustila, saj je Tina letos skozi celo sezono dokazala, da zna reagirati tudi, ko je imela visoke startne številke, ko je bila proga razrita ali zaostanek velik. Jaz sem bil prepričan, da ji na tako težki progi še vedno lahko uspe preobrat, in to pravzaprav samo njej in nobeni drugi na tako pomembni tekmi. Za tretje mesto moraš priti na cilj s poldrugo se- kundo prednosti, sem ji dopovedoval. No, kot veste je imela na koncu celo dve sekundi naskoka. Pravijo, da so vaš uspeh sprejeli v slovenskem taboru dokaj hladno. Polemik je bilo že preveč in jih noče pogrevati. Z nekaterimi so odnosi odlični. Na primer z odgovornim za hitre discipline Marjanom Černigojem, med drugimi pa je tudi nekaj takih, ki so nas pri našem delu ovirali. Z njimi nisem in tudi nočem več sodelovati. Kaj se bo po osvojeni kolajni spremenilo? Napel bom vse sile, da obdržimo ekipo, ki funkcionira. Razmišljamo o tem, ali jo okrepiti s trenerjem, slovenskim ali tujim. Se bodo izboljšale tudi vaše finančne razmere? Če smučarska zveza Slovenije želi, da Tina še naprej nastopa zanjo, so spremembe nujne. Razen tretjega mesta Maruše Ferk, je Tina letos edina, ki je postregla z vrhunskimi rezultati. 90-odstotkov sredstev sponzorjev se v zvezno blagajno steka zaradi nje, zato ni prav, da prejema od zveze samo 10.000 evrov, če menda znaša skupni finančni sklad 560.000 evrov. Naslednje leto bodo v Vancouvru olimpijske igre, kar bo zagotovo tudi za Tino eden od vrhuncev sezone, vendar nas zanima, ali drži to, da je zdaj njen pravi cilj osvojitev velikega kristalnega globusa v svetovnem pokalu. Tina je vsestranska smučarka. Tako kot je presenetila v smuku, lahko preseneti tudi v slalomu. Letos se slaloma nismo lotili sistematično, ker vsega ni mogoče uresničiti v eni sami sezoni. Slalomu pa bomo zdaj posvetili več pozornosti. Če ji uspe nabirati točke tudi v tej disciplini, je veliki kristalni globus dosegljiv. Kdo vam je po uspehu v Val d'Iser-tu najprej čestital iz zamejstva? To je bil moj najboljši prijatelj Marko Kalc. Aleksander Koren košarka - Vzhod proti zahodu v NBA-ligi Bryant in O'Neal sta se izenačila z Robertsonom in Jordanom NEW YORK - Na 58. tekmi zvezd košarkarske lige NBA je ekipa zahoda na čelu s Kobejem Bryantom (Los Angeles Lakers, 27 točk) s 146:119 povsem potolkla moštvo vzhoda. Pred 16.382 gledalci v dvorani US Airways Center v Phoenixu je 17 točk v zgolj 11 minutah k zmagi dodal še nekdanji Bryantov soigralec Shaquille O'Neal (Phoenix Suns). Najboljši košarkar Vzhoda, kateremu v prid sicer govori bilanca dvobojev, saj so jih košarkarji vzhodne konference od 58 dobili 35, je bil zvezdnik moštva Cleveland Cavaliers, LeBron James (20 točk). Nagradi za najkoristnejša košarkarja tekme All-Star (MVP) sta še tretjič v karierah prejela oba najbolj razpoložena igralca Zahoda; tako Bryant kot O'Neal (na sliki desno), in se s po tremi trofejami MVP pridružila legendama košarke, Oscarju Robertsonu in Michaelu Jordanu. Bryant in O'Neal sta kot soigralca v dresu ekipe Los Angeles Lakers osvojila tri zaporedne naslove prvaka NBA, leta 2004 pa so se odnosi med njima skrhali in O'Neal je odšel v Miami. Tokrat sta skupaj igrala prvič po petih letih. sankanje Zöggelerju osmi pokal Slavil je tudi v Calgaryju CALGARY - Dvakratni olimpijski sankaški prvak Italijan Armin Zöggeler se je na tekmi svetovnega pokala v Calgaryju oddolžil Nemcu Felixu Lochu za poraz na svetovnem prvenstvu prejšnji teden in s peto letošnjo zmago ter 45. v karieri že tekmo pred koncem osmič osvojil svetovni pokal. Zöggeler je v tem pogledu drugi najuspešnejši tekmovalec vseh časov. Avstrijec Marcus Pröck je bil najboljši desetkrat. Loeb izvrsten OSLO - Petkratni svetovni prvak v reliju Francoz Sebastien Loeb (Citroen) je zmagovalec druge letošnje dirke svetovnega prvenstva na Norveškem. Loeb je slavil že 49. zmago na relijih najvišje ravni, za njim pa sta se zvrstila Fordova voznika Finec Mikko Hirvonen (+ 9,8) na drugem in njegov rojak Ja-ri-Matti Latvala (1:21,8) na tretjem mestu. SP skupno (2): S. Loeb (Fra) 20, M. Hirvonen (Fin) 14, D. Sordo (Špa) 12, H. Solberg (Nor) 10 itd. Nadal padel ROTTERDAM - Škot Andy Murray je v finalu 1,445 milijona evrov vrednega turnirja ATP opravil s prvim igralcem sveta, Špancem Rafaelom Nadalom. Murray, drugi nosilec turnirja, je v treh nizih s 6:3, 4:6 in 6:0 premagal Nadala in tako po slavju v polfinalu OP ZDA 2008 prišel še do drugega zaporednega uspeha nad Špancem. Finci najdlje OBERSTDORF - Finska reprezentanca v smučarskih skokih je zmagovalka ekipne tekme na letal-nici v Oberstdorfu. Fincem (1413,8 točke) je slavje prinesel sobotni zmagovalec in novi rekorder letal-nice Heinija Klopferja Harri Olli. Drugi so bili Rusi (1378,3), tretji Avstrijci (1354,3). Slovenci (1241) pa so po po dobrih nastopih Roberta Kranjca in Roberta Hrgote osvojili peto mesto Raulov rekord GIJON - Nogometaš Raul Gonzalez je z goloma na prvenstveni tekmi primera division proti Sportingu iz Gijona ter skupno 309 zadetki postal vodilni strelec madridskega Reala v klubski zgodovini. 31-letni kapetan kraljevega kluba je zadel že v 15. minuti na stadionu El Molinon in tako po številu golov prehitel legendarnega Alfreda Di Stefana (307).Raul, ki že 15. sezono igra v dresu madridskega Reala, je za ta dosežek potreboval 504 tekme, medtem ko je bila Di Stefanu dovolj 401 tekma. Isinbajeva letela DONECK - Ruska rekorderka v skoku s palico Jelena Isinbaje-va je danes na memorialu Sergeja Bubke v ukrajinskem Donjecku dosegla nov dvoranski svetovni rekord, ko je preskočila pet metrov. S tem je 26-letna ruska zvezdnica izboljšala svojo prejšnjo rekordno znamko (4,95 metra), ki jo je dosegla 16. februarja lani prav tako v Ukrajini.To je bil za Isinbajevo tako še šesti dvoranski svetovni rekord v zadnjih šestih letih v Donjecku. Poraz Krima SIBIU - Rokometašice Krima Mercatorja so v 2. krogu drugega dela lige prvakinj (skupina 2) v go-steh izgubile z Oltchim Valceo s 30:36 (13:18). Krimovke bodo naslednjo tekmo v tem tekmovanju igrale prihodnjo nedeljo, ko bodo v Ljubljani gostile Buducnost. Björndalen kot Stenmark PJEONGČANG - Norvežan Ole Einar Bjorndalen je zmagal tudi na zasledovalni tekmi na svetovnem biatlonskem prvenstvu v korejskem Pjoengčangu. Za Björn-dalna je bila to že 12. zlata medalja na SP, druga letos, obenem pa 86. zmaga v svetovnem pokalu, s čimer je na večni lestvici smučarskih športov ujel legendarnega švedskega alpskega smučarja Ingemar-ja Stenmarka. Četrtek, 383. februarja 2009 1 Q O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 048 1 532958 gorica@primorski.it sovodnje - Med čistilno akcijo nabrali petdeset vreč odpadkov APrimorski ~ dnevnik sovodnje - Občina Zelena luč za širitev ampul in stekleničk zdravil obrtne cone m • ■■ I Našli so jih na območju, ki ga voda poplavi po obilnem deževju - Kdo jih je odvrgel v reko? Na bregovih reke Soče pri Sovod-njah so v nedeljo našli ogromno količino ampul in stekleničk zdravil, ki so razpršena po poplavni loki, to se pravi po območju, ki ga reka zalije z vodo samo po obilnem deževju. Kdo jih je odvrgel v Sočo, so se spraševali udeleženci nedeljske čistilne akcije v priredbi ribiškega zavoda ETP, ribiškega društva Vipava ter sovodenjske občine in civilne zaščite, ki so skupno pobrali preko petdeset vreč odpadkov. Prirediteljem se je odzvalo okrog 40 ljubiteljev narave, ribičev in lovcev iz ga-brske, vrhovske in sovodenjske lovske družine, ki so se čiščenja lotili po skupinah. Nekateri so se odpravili k Vipavi, drugi k mostu pod avtocesto, kjer je bilo letos manj odpadkov kot v prejšnjih letih. Udeleženci čistilne akcije so bili nad manjšo količino smeti pod avtocestnim mostom pozitivno presenečeni, a kaj, ko so kupčke nesnage našli ob številnih poteh in stezah, ki so speljane ob Vipavi in Soči. Z bregov so vsega skupaj odpeljali preko petdeset vreč odpadkov, veliko pa jih je na žalost še vedno ostalo ob rekah. To še posebej velja za območje, ki mu domačini pravijo pri Špiku. Nahaja se par sto metrov gorvodno od avtocestnega mostu; tu si je Soča ustvarila mrtev rokav, ki ga poplavi le po obilnem deževju. Na istem območju so lani nabrali ogromno količino plastičnih steklenic in druge nesnage, letos pa so naleteli na veliko bolj zaskrbljujoče presenečenje. Po bregu je bilo razpršenih na stotine ampul zdravil in stekleničk, ki jih v bolnišnicah uporabljajo za introveno-zno infuzijo. Na steklenicah ni bilo etiket ali drugih napisov, tako da udeleženci čistilne akcije niso uspeli razumeti, od kod je prišla vsa ta nesnaga. Edino kar je gotovo, je to, da so steklenice in ampule - po vsej verjetno namerno - odvrgli v vodo v višjem predelu reke, vodni tok pa jih je pripeljal do Sovodenj. Del steklenic in ampul so uspeli pobrati, tiste, ki so ležale med grmovjem in v manj dostopnih krajih, pa so pustili na svojem mestu. Če bi hoteli očistiti vso nesnago, bi potrebovali več dni dela, toliko je bilo namreč odpadkov ob reki. Predstavnik goriškega ribiškega okoliša v deželnem odboru zavoda ETP Walter Princi je povedal, da bo pripra- Udeleženci čistilne akcije pred vrečami nabranih odpadkov (zgoraj); med grmi so našli tudi avtomobilsko kolo (levo); naplavljene ampule in stekleničke zdravil (desno) w. princ, bumbaca vil poročilo o najdbi steklenic in ampul; dokument bo nato posredoval vodstvu ribiškega zavoda ETP, ki bo sprožilo postopek pri pristojnih organih. Območje bi si sicer morala ogledati tudi gozdna straža, saj gre za nevarne odpadke, ki jih je nedvomno prepovedano metati v vodo. V ampulah in steklenicah bi lahko bi- li ostanki zdravil, ki bi se lahko izlili v vodo in povzročili pogin rib in drugih vodni živali, sploh pa predstavljajo nevarnost tudi za sprehajalce, ki zahajajo k Soči. Nedeljska čistilna akcija se je zaključila na sedežu ribiškega društva Vipava, kjer so društveni člani poskrbeli za pogostitev več udeležencev. (dr) pri Malnišču Razširitvi obrtne cone pri Malnišču je namenjena »najtežja« postavka letošnjega proračuna sovodenjske občine, ki ga je občinski svet odobril prejšnji teden z glasovi večine. Ob proračunu in triletnem programu 2009/2011 je občinski svet odobril tudi varianto regulacijskemu načrtu, s katero bodo med drugim ugodili prošnjam številnih občanov. »Varianto št. 7 je občinski svet odobril soglasno. Pomembna je predvsem zato, ker se z njo uvaja t.i. fleksibilnost, ki omogoča, da bo odslej variante manjšega obsega lahko odobrila občina brez posredovanja dežele. To pomeni, da se bodo postopki zelo pospešili,« je poudaril župan Igor Petejan. In ravno odobritev variante regulacijskemu načrtu bo omogočila nadaljevanje »zamrznjenega« postopka za razvoj obrtne cone, ki so ji v letošnjem proračunu namenili 906.000 evrov. Površina obrtne cone bo po zaključku posega, ki bi se lahko začel že letos, približno podvojena. V sklop del spada poleg njene širitve ter napeljave vode, elektrike in plina tudi gradnja nove ceste, ki bo povezovala območje obrtnih dejavnosti s Štradalto. Poseg bo financiran s sredstvi goriškega sklada Trgovinske zbornice, vreden pa je skupno dva milijona evrov. »Trgovinska zbornica nam je denar že nakazala. Del sredstev pa smo morali vrniti, saj se dela zaradi neskladja z regulacijskim načrtom niso mogla začeti pravočasno. Pri zbornici bomo zdaj, ko je bila varianta odobrena, lahko ponovno vložili prošnjo za dodelitev še preostale polovice prispevka,« je pojasnil Petejan. V proračunu 2009, ki je skupno »vreden« 3.935.876 evrov, pa so predvidene tudi druge investicije. Po širitvi obrtne cone je največja naložba ovrednotenje prizorišč in spomina prve svetovne vojne. Posegi, ki skupno znašajo 650.000 evrov,bodo skoraj v celoti kriti z deželnim prispevkom, za preostalo pa bo občina verjetno najela posojilo. Kar 166.932 evrov je namenjenih tudi za javno razsvetljavo. Pri tem je župan Petejan povedal, da se bo obnova javne razsvetljave v ulici 24. maja lahko začela že v teku letošnjega leta. V teku nekaj dni pa naj bi se ponovno začela dela za ureditev nogometnega igrišča. »Najprej bodo na vrsti tribune, nato pa parkirišče. Za ureditev slačilnic pa bomo morali najprej počakati, da se dokonča postopek za razrešitev pogodbe z gradbenim podjetjem, ki so mu bila sprva dodeljena dela. Upam, da bo igrišče v prihodnji sezoni končno uporabno,« je zaključil Petejan. (Ale) gorica - Romoli z upravitelji trafik Prodajalci cigaret prosijo za popust gorica - Začela so se dela v ulici Monache Odslej le za pešce Po napovedih tehničnega urada bo gradbišče v kratkem zajelo tudi ulici Mazzini in Garibaldi Prodajalci cigaret in tobačnih izdelkov iz Gorice so se včeraj srečali z županom Ettorejem Romolijem, da bi ga opozorili na hudo krizo, v katero so zabredli po vstopu Slovenije v območje izvajanja schengenskega sporazuma. Prvemu občanu so razložili, da je prodaja cigaret v Gorici v obdobju med letoma 2006 in 2009 upadla za petdeset odstotkov, medtem ko se je na pokrajinski ravni znižala za 34 odstotkov. Upravitelji trafik so tako prodali kar 1.555.750 zavojev cigaret manj, kar predstavlja približno šest milijonov evrov, sploh pa gredo veliko slabše v promet tudi vžigalniki, vžigalice in drugi pripomočki za kajenje. Po njihovih besedah upad prodaje oškoduje tudi državno blagajno, saj predstavljajo davki 75 odstotkov cene tobačnih izdelkov. Prodajalcem ostane samo deset odstotkov cene od vsakega zavoja, zato pa je njihova stiska iz meseca v mesec večja. Prodajalci cigaret so Romoliju pojasnili svoje težave in ga pozvali, naj na njihovo nevzdržno stanje opozori predsednika deželne vlade Renza Tonda. Po mnenju prodajalcev je bila dežela doslej gluha na njihove zahteve in ni sprejela nikakršnega ukrepa, da bi jim pomagala. Pomoč je bila po mnenju prodajalcev še posebej potrebna takoj po vstopu Slovenije v schen-gensko območje; od takrat je namreč mogoče prinesti s sabo v Italijo štiri pakete slovenskih cigaret, katerih cena je občuteno nižja. Prodajalci cigaret dalje opozarjajo, da gre devet desetin davkov, ki na tobačnih izdelkih znašajo 55 odstotkov cene, deželi. Na francosko-italijanski meji je pred leti francoska vlada pomagala prodajalcem cigaret s posebnimi prispevki, pomoč pa je dopustila tudi Evropska unija. Na enak način bi lahko po mnenju prodajalcev cigaret ravnali v naši deželi, zato pa pozivajo predsednika Tonda, da naj jim priskoči na pomoč s popustom davčnih pristojbin, ki jih unovči dežela Furlanija-Julijska krajina. Gradbišče na začetku ulice Monache bumbaca Včeraj so se v ulici Monache v Gorici začela gradbena dela, ob koncu katerih bodo pešci osvojili nov delček mestnega središča. Dela bo opravila namenska podjetniška naveza, ki jo sestavljata podjetji Penzin Co-struzioni Generali iz kraja Vedelago (Treviso) in SAEM-SMC (Societa Moderna Costruzioni) iz Milana. Le-ta bo ob ulici Monache poskrbela tudi za urbanistično in infra-strukturno prekvalifikacijo trga pred goriškim županstvom, ulice Mazzini in ulice Garibaldi, kjer naj bi se dela začela v prvih dneh marca. »Ulico Monache bodo dokončali v treh ali štirih mesecih, skupno pa bo za ureditev peš cone v tem delu mesta potrebnih približno 400 dni dela,« je povedal vodja tehničnega urada pri goriški občini Ignazio Spano. Podjetji Penzin Costruzioni Generali in SAEM-SMC sta ponudili 6,96-od-stotni popust na predvideni naložbi, vredni 1.836.488,57 evrov. 24 Torek, 17. februarja 2009 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Sodni obravnavi zaradi azbesta sta se zaključili z obtožbo in oprostitvijo Vodilna v ladjedelnici kriva za delavčevo smrt Tožilec ni uspel dokazati vzročne vezi med obolenjem Giuseppeja Piazze in vdihovanjem azbesta tržič - Azbestna obolenja Center za zdravljenje na vrhu spiska zahtev i Na goriškem sodišču je včeraj sodnica Manuela Bigattin vodila dve sodni obravnavi zaradi smrti delavcev, ki so vdi-hovali azbestna vlakna v tržiški ladjedelnici Fincantieri. Sojenje se je zaključilo z eno obtožbo in z eno oprostilno sodbo. Med prvo obravnavo je bilo ugotovljeno, da sta za smrt tržiškega delavca Antonia Valenta kriva bivši direktor ladje-delniške družbe Italcantieri - danes Fincantieri - Manlio Lippi in bivši predsednik upravnega sveta Giorgio Tupini. Osumljenca sta bila obsojena na eno leto pogojne zaporne kazni zaradi nenamernega umora; sodnica je dosodila, da morata plačati Valentovi ženi in hčeri začasno odškodnino 100.000 evrov, obenem morata poravnati še 26.000 evrov sodnih stroškov. Valent je umrl zaradi karcinoma na pljučih, ki ga je povzročilo dolgoletno vdihavanje azbesta v tržiški ladjedelnici. Med sodno preiskavo so namreč ugotovili, da je Valent delal v hali, kjer je bilo ogromno azbestnega prahu, a nobenih varnostnih naprav. Med drugo obravnavo so zaradi smrti Giuseppeja Piazze poleg Lippiju in Tupiniju sodili še bivšemu predsedniku upravnega sveta družbe Fincantieri Vit- Svojci žrtev azbesta pred goriškim sodiščem bumbaca toriu Fanfaniju. Sodnica je izrekla oprostilno sodbo, saj javni tožilec ni uspel dokazati neposredne vzročne veze med vdihovanjem azbesta in obolenjem Piazze. Z včerajšnjima razsodbama so se doslej na goriškem sodišču skupno zaključile tri obravnave zaradi smrti delavcev, ki so vdihovali azbest. Prva obsodba je bila izrečena aprila lani, ko je bil Manlio Lip-pi obsojen na eno leto pogojne kazni zaradi smrti Annemarie Greco, delavke podjetja Spresa, ki je čistila notranjost ladjedelnice. Grecova je umrla v 52-letu starosti zaradi raka na plevri. V prihodnjih tednih se bosta na sodišču nadaljevali dve obravnavi v zvezi z azbestom. 2. aprila bodo sodili trinajstim bivšim upraviteljem družb Fincantieri in ENEL, ki naj bi bili odgovorni za obolenja trinajstih delavcev iz ladjedelnice in termoelektrarne. 4. junija se bo medtem začel proces, med katerim bodo sodili 26 upraviteljem in odgovornim za varnost družbe Fincantieri in zunanjih podjetij. 16. marca bo ob tem sodnik za predhodne obravnave moral odločiti, ali odrediti sojenje za trinajst upraviteljev in odgovornih za varnost iz družbe Italcantieri, ki naj bi bili odgovorni za smrt enajstih delavcev. V Tržiču mora biti uresničitev centra za zdravljenje azbestnih obolenj na vrhu spiska prioritet. V to je prepričana načelnica Demokratske stranke v tržiškem občinskem svetu in predsednica občinske komisije za varovanje zdravja Barbara Zilli. Po njenih besedah je tržiška občina v proračun za leto 2008 simbolično vključila vsoto tisočih evrov za odprtje centra, vendar zatem dežela še ni pojasnila, ali namerava dejansko uresničiti tovrstno zdravstveno ustanovo. Zillijeva poudarja, da z nestrpnostjo pričakujejo imenovanje Roberta Fer-rija za novega direktorja zdravstvenega podjetja, saj bodo takoj zatem od njega zahtevali odprtje centra za zdravljenje azbestnih obolenj. Da bo nova zdravstvena struktura res zaživela, je treba po mnenju Zil-lijeve v njeno uresničitev vključiti tudi zavod INAIL in podjetje Fincantieri. V Italiji so namreč na podlagi zakona o zdravstvu iz leta 1992 ustanovili več družb z mešanim - zasebnim in javnim - kapitalom, ki so skrbele za nudenje specifičnih zdravstvenih storitev. Bolnišnice in centri za rehabilitacijo so bili tako uresničeni v krajih Vigoroso di Budrio, Maratea, Montefalco, Vetralla in še drugje, razlaga Barbara Zilli in opozarja, da se bo na žalost v Tržiču število azbestnih obolenj v prihodnjih letih še povišalo. Zaradi tega je po njenih besedah treba čim prej uresničiti specializirani center, v katerem bi zdravili bolnike in jim nudili tudi potrebno psihološko pomoč. Tržiška občina je svojčas že posredovala deželni vladi dokument, v katerem sta se opozicija in večina skupaj zavzeli za uresničitev centra za zdravljenje azbestnih obolenj; Zillijeva upa, da bo dežela upoštevala soglasen poziv tržiškega občinskega sveta. gorica - Tajništvo CGIL za prevozni sektor »Za krizo ni kriva le ukinitev proste cone« »Zdi se mi, da je pripisovanje gospodarske krize ukinitvi proste cone nekoliko preveč omejevalno, če tega problema ne želimo zlorabljati v druge namene.« V to je prepričan goriški pokrajinski tajnik sindikalnega združenja CGIL za sektor prevoznikov Elio Gurtner, ki je posegel v zvezi s hudo krizo, ki je na Goriškem zajela mnoga prevozna podjetja ter privedla do izgube številnih delovnih mest. »Preveč enostavno bi bilo zredu-cirati krizo na na problem plač in delavcev z Vzhoda, ki naj bi bili pripravljeni delati za bistveno nižjo plačo. Če mi bo kdo dokazal, da obstajajo italijanski podjetniki, ki plačujejo tuje delavce 500 evrov mesečno, bom takoj zahteval postopanje direkcije za delo in sodstva. V primeru, da tuja podje- turjak - V marketu predali namenu avtomat za točenje detergentov Prihranek in zaščita okolja Ljudje bodo lahko po zelo ugodni ceni kupili šest vrst sredstev za pomivanje in čiščenje - Cene od 30 do 40 odstotkov nižje Nedeljska predaja avtomata za točenje detergentov v Turjaku foto bergamasco V marketu A&O v Turjaku je včeraj začel delovati prvi avtomat za točenje detergentov v goriški pokrajini. Naprava, ki jo je po večmesečnem načrtovanju in preverjanju za svojo trgovino nabavila družina Cosolo, omogoča točenje šestih tipov detergentov, in sicer detergent za pranje perila, detergent za pomivalni stroj, preparat za pomivanje posode, detergent za čiščenje tal, mehčalec in tekoče milo. Avtomat, ki bo uporabnikom omogočil od 30 do 40-odstotni prihranek na omenjenih detergentih, je obenem tudi pomembno sredstvo za zaščito okolja, saj bodo potrošniki s tem lahko bistveno omejili uporabo plastike. Posodo za detergent bodo namreč občani kupili samo prvič, nato pa jo bodo samo še polnili. Načrt za avtomat, ki so ga po nimfi zaščitnici narave poimenovali »Dafne«, je izdelal sin lastnika marketa Eugenia Coso-la, zgradila pa so ga krajevna podjetja. »Za uresničevanje dobrih projektov niso potrebni veliki uradi, pač pa genialnost. Družina Cosolo se je zavzela za raziskovanje in inovacijo, pri tem pa jo je goriška pokrajina finančno podprla,« je povedal predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, lastnikom marketa A&O pa je čestitala tudi županja v Turjaku Alessandra Brumat. »Točene« detergente, ki jih pridobivajo iz kokosa, in mila prodajajo tudi v trgovini Equomondo v ulici Bellinzona v Gorici. gorica - Sončnica Virtualna odvisnost že prava patologija Bernard Spazzapan tja zaposlujejo delavce na podlagi njihovih zakonov, potem je mogoče, da so plače nižje od naših,« pravi Gurtner in nadaljuje: »Jasno je, da bi si sindikat želel, da bi prišlo do ponovnega gospodarskega vzpona. Dokler se pa to ne bo zgodilo, je treba pozorno preučiti in ugotoviti vzroke, ki so do krize privedli, ne pa graditi alibijev in izgovorov. Problem proste cone obstaja, daje pa vtis asistiranega gospodarstva, ki ga vsi vedno zavračajo, nato pa se jim po njem toži. Treba je načrtovati nove strategije; primerjavam z drugimi državami se je bolje izogibati. To velja tudi za primerjave s Slovenijo, kjer so distribucija goriva cenejša, delovni urnik daljši, avtomatizacija črpalk kapilarna in pogodbe z naftnimi družbami drugačne.« bumbaca Drugo letošnje predavanje v organizaciji goriške skupnosti družin Sončnica je bilo v torek minulega tedna posvečeno novim in starim odvisnostim v iskanju sreče. Gost večera je bil goriški psihiater Bernard Spazzapan. Kot je uvodoma povedala Mirjam Bratina, je bil predavatelj do lanskega leta vodja oddelka za zasvojenosti v goriški bolnišnici, v zadnjih mesecih pa sodeluje v ambulanti za preprečevanje odvisnosti v Novi Gorici. Iskanje užitka je človeku in tudi živali prirojeno, sredstva za dosego užitka pa so lahko najrazličnejša, je začel Spazzapan. Ne gre le za bolj ali manj nevarne snovi, ampak tudi za dejavnosti, kot so lahko delo, šport, umetnost, shopping, spolnost, internet itd. »Vse to lahko privede do zasvojenosti in zasužnjenosti,« je opozoril predavatelj. Do patologije pride, ko zanimanje za neko obnašanje ali snov postane tako zanimivo, da človek izgubi kontrolo nad užitkom in pozabi na svoje življenjske dolžnosti. Gost je tudi s pomočjo diapozitivov nazorno prikazal, katere snovi povzročajo odvisnost. Razložil je, zakaj pride do zasvojenosti, omenil je razne nevrobiološke in genetske dejavnike, ki na to vplivajo. Ustavil se je pri problemu pretiranega uživanja alkohola pri mladih, ki ostaja tako v Italiji kot v Sloveniji glavni vzrok smrti in invalidnosti oseb od 15. do 35. leta starosti. Omenil je zaskrbljujoči sodobni pojav »binge drinking«, ki je postal prava moda: mladi si namreč ob koncu tedna v iskanju omame povzročajo s prekomernim uživanjem alkohola hitro stanje pijanosti. To pa je potem lahko še povezano z nasiljem, agresivnostjo, spolnimi boleznimi itd. Spazzapan je postregel s dokumentiranimi podatki glede uporabe psi-hoaktivnih snovi in okvarami, ki jih povzročajo, več pozornosti pa je posvetil orisu zasvojenosti od igre na srečo, ki se ji izrecno posveča v Novi Gorici. Človek igra zaradi zabave in zaslužka, je povedal. Reči, da so vsega krive igralnice, pomeni napačno zastaviti problem, saj obstaja ogromno načinov take zasvojenosti (loterija, t.i. Gratta e vinci, Totocalcio...). Vsekakor nas v prihodnje čakajo še nove oblike zasvojenosti, med temi tiste, ki jih prinašajo nove snovi (pomirjevalna zdravila) in nove oblike »starih« snovi (alcopops, breezer itd.), vse bolj zaskrbljujoča pa je tudi zasvojenost z elektronsko tehnologijo. »Še pred nekaj leti bi nihče ne mislil, da internet lahko vodi v zasvojenost.« Danes je t.i. »virtualna odvisnost« že stvarnost, prava patologija, ki ji v angleščini pravijo IAD (Internet addiction disease). »Kdor ne najde užitka v normalnih odnosih, ga išče v virtualnih.« Tako prihaja do kompulzivne uporabe elektronskih sredstev in zlasti interneta, ki povzroča nemir in izgubo kontrole nad njegovo uporabo, to pa ovira in ogroža normalne odnose v vsakdanjem življenju. Preventiva se pri otrocih začenja v prvih letih življenja z zdravimi odnosi in zdravo komunikacijo, ki jih utrjuje in jim ne povzroča ranljivosti. Tudi zato, je dodal Spazzapan med razpravo, so potrebne zdrave vrstniške skupine, take, ki prinašajo pozitivne vrednote, saj mladim največ pomenijo vrstniki. Posebno pomemben je zgled. Ko pa pride do bolezni, je nujno potrebna specialistična pomoč, teh problemov namreč ni mogoče uspešno reševati v družini. Za najbolj učinkovito se je doslej izkazala skupinska terapija, v kateri se ljudje med sabo kontrolirajo, motivirajo in podpirajo. Sicer pa »lahkih rešitev ni«. Niz predavanj se bo nadaljeval nocoj z začetkom ob 20.30 v domu Franca Močnika v Gorici. V goste prihajata zakonca Vilma in Dani Siter, ki bosta odgovarjala na vprašanje, ali je družina še vrednota. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 17. februarja 2009 25 gorica - Dvaindvajseti pustni sprevod poživil mestne ulice Množično in razposajeno, slovenski pustarji praznih rok Zmagal Asterix iz Villanove, peti voz iz Medje vasi in Štivana - Med skupinami Štmavrci četrti Goriški pustni sprevod so tudi letos poživili številni pustarji iz slovenskih vasi goriške in tržaške pokrajine, ki se pa tokrat ne morejo pohvaliti z vidnejšimi uvrstitvami na končni lestvici. Med skupinami so namreč četrto mesto osvojili učenci in učenke malce nore štmavrske osnovne šole, medtem ko so med vozovi peto mesto zasedli Heidi, Peter in njihove kožice iz Medje vasi in Štivana. Vsi slovenski pustarji so ob zaključku nedeljskega sprevoda vsekakor poudarili, da si ne belijo glave z nagradami in priznanji. Sprevodov se namreč udeležujejo, da se zabavajo in da podarijo nasmeh številnim otrokom in ljudem, ki jih prikličejo pustne prireditve. Tako je bilo tudi v nedeljo. Z nedvomno najlepšim vozom sta se v Gorico pripeljala Asterix in Obelix, ki ju je spremljalo okrog 170 Rimljanov in Galcev. Za gradnjo vozu so v kraju Villanova dello Judrio potrebovali kar 2.500 ur dela, tako da je bila njihova zmaga povsem zaslužena. Na drugo mesto se je uvrstil lev Simba iz kraja Grions del Torre, na tretje pa voz goriške skupine Spaca us, na kate- rem je kakih deset prašičkov plesalo okrog razgaljene lepotice. Četrto mesto je zasedel zelenjavni voz iz Štarancana, ki je bil resnici na ljubo veliko večji od bolje uvrščenega goriškega, poleg tega pa je bila ob njem prava truma maškar. Prireditelji so ob zaključku sprevoda prebrali samo imena vozov, ki so zasedla prvih pet mest, sicer pa je bilo udeležencev skupno devet. V Gorico so se v vozom pripeljali tudi Ba-rack Obama iz Romansa, morske živali iz Praprota, sovodenjski kmetje in graditelji avtoceste ter gosenica iz Martignacca. Med skupinami so zmagali Pirati iz Romansa, druge so bile morske živali iz Gradeža, tretji pa cestni znaki goriškega vrtca »Ancelle della Provvidenza«. Štma-vrci, ki so letos nastopili brez voza, so bili četrti, medtem ko je bilo združenje staršev slovenske osnovne šole in vrtca iz Romjana s svojo deželo čudes peto. Sprevoda so se udeležili tudi črički in mravlje osnovne šole iz Ločnika, Gabr-ci z muzikalom Grease, mušketirji iz Ronk, karte za poker iz Remanzacca in doberdobski pustarji, ki so opozarjali, da Heidi iz Medje vasi in Štivana si utira pot med množico gledalcev na korzu Verdi (levo), gabrski »Grease« (desno), štmavrski šolarji s svojo učiteljico (spodaj) bumbaca bo kmalu prišla »černa mižjerja«. Sprevod se je pričel na korzu Verdi, zatem pa so pustarji zavili v ulico Crispi, dalje so korakali po ulicah De Gasperi in Sauro. Po ulici XXIV Maggio so dospeli do korza Verdi in nato rajali do ljudskega vrta, kjer je stal oder z žirijo. Seveda je sprevod priklical več tisoč ljubiteljev pusta, med ka- terimi je bilo veliko otrok. K uspehu prireditve je nedvomno botrovalo lepo vreme, v katerega pustarji upajo tudi prihodnji konec tedna. V soboto, 21. februarja, bo namreč sprevod pustnih skupin v Ronkah, medtem ko bo v nedeljo, 22. februarja, dvanajsta povorka društva Karnival po sovo-denjskih ulicah. (dr) Fanta za las rešili pred smrtjo Zaradi koktajla psiho aktivnih zdravil je tvegal smrt. Na poljih v bližini ločniške-ga pokopališča so reševalci včeraj popoldne priskočili na pomoč 19-letnemu Goričanu, ki je zaradi zaužitja zmesi psi-hotropnih zdravil izgubil zavest. Alarm so sprožili sovrstniki, ki so se z njim motali po ločniških njivah. Le takojšen poseg službe 118 je fantu rešil življenje. Odpeljali so ga v goriško bolnišnico, kjer so potrdili, da mladenič ni v življenjski nevarnosti. Na kraj so poleg reševalcev prišli tudi policisti; fant naj bi že bil poznan odvisnik. Motorist mrtev pri Vidmu Pri Vidmu se je v nedeljo okrog 14. ure smrtno ponesrečil 41-letni Roberto Bigotto iz Foljana v goriški pokrajini. Do nezgode je prišlo na cestnem odseku, ki z vi-demske obvoznice vodi na avtocesto A23. Moški se je peljal na svojem motorju znamke Kawasaki, ko je iz še ne povsem pojasnjenega vzroka tik pred vhodom na avtocesto izgubil nadzor nad vozilom, zaneslo ga je v desno in zaletel se je v zaščitno ograjo ob cesti. Bil je na mestu mrtev. SGP, predlog stečaja zavrnjen Iz pisarne odvetnika Emila Mozetiča, ki zastopa družbo Gofin - slednja je 23. novembra 2007 sprožila predlog za začetek stečajnega postopka za delniško družbo SGP Gorica - so sporočili, da so v ponedeljek prejeli sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani ter sodnice Tanje Poberžnik, ki sodeluje z zakonitim zastopnikom SGP Gorica, Janezom Artičem in odvetnico SGP Gorica Darjo Erceg, kot stečajnima upraviteljema v stečajni pisarni, kjer sodnica dela že več let. Poudarili so, da je sodnica Tanja Poberžnik predlog za stečaj družbe SGP zavrnila z obrazložitvijo, ki je v nasprotju z ugotovitvami in navedbami okrožnega sodišča v Novi Gorici, Višjega sodišča v Kopru, okrajnega sodišča v Novem mestu in Višjega sodišča v Ljubljani v zvezi z veljavnostjo pogodbe, ki jo je odvetnik Emil Mozetič sklenil z družbo SGP Gorica. (nn) O iredentistki po radiu V oddaji, ki jih prvi radijski program RAI za FJK posveča zaslužnim ženskam z italijanske vzhodne meje, bosta danes ob 14.30 publicistka Margherita Reguitti in novinar Tullio Durigon predstavila lik pisateljice in iredentistke Caroline Sabbadini Luzzatto. Gostja v studiu bo goriška raziskovalka Antonella Gallarotti. Valentinov vikend »darežljiv« V soboto in nedeljo je v Hitovi igralnici Perla v Novi Gorici italijanski gost priigral dva čedna dobitka: prvega v vrednosti 32.840 na igralnem avtomatu Buffet Mania, drugega pa 35.454 evrov na avtomatu Mermaid. Zanimivo, da obakrat ob skoraj isti uri. Valentinov vikend je v igralnici Park in Perla privabil več kot 14.300 obiskovalcev, sporoča Hit. nova gorica - Univerza Nov laboratorij za raziskovanje okoljskih materialov Razvejani raziskovalni dejavnosti Univerze v Novi Gorici, ki je doslej potekala v okviru štirih laboratorijev, treh centrov in enega inštituta, se je v januarju pridružil nov laboratorij za raziskave materialov, ki deluje v okviru univerzitetnega središča v Ajdovščini. V njem so trenutno zaposleni štirje raziskovalci, med njimi en podiplomski študent, v kratkem pa bodo zaposlili še enega raziskovalca s področja kemije trdnega stanja oziroma materialov. Laboratorij za raziskave materialov obravnava področja elektronskih in okoljskih materialov. Na področju elektronskih materialov v laboratoriju že potekajo projekti s področja multiferoikov in magnetoelektričnih tankih filmov, ki so osnova za novo generacijo elektronskih sistemov s področja informatike, senzorjev, telekomunikacije, medicine, transporta ipd. Prav tako so v svetovnem merilu v izrednem zagonu raziskave na področju okoljskih materialov. Ker je okoljevarstvo ena izmed nosilnih tematik novogoriške univerze, bodo s temi raziskavami prispevali k trajnostnemu razvoju; raziskovalno delo je trenutno usmerjeno v področje fotokatalitskih materialov za cepitev vode in pridobivanje vodika. Glavni cilj laboratorija za raziskave materialov je razvoj novih fotokatali-zatorjev na osnovi kovinskih oksidov z boljšim kvantnim izkoristkom in odpornostjo proti foto-koroziji. V te namene bodo v njem raziskovali polprevodnike na osnovi oksidnih materialov, ki predstavljajo novost v tovrstnih raziskavah. (nn) gorica - V Tržaški ulici ponovno odprta trgovina Tuttidl Pršut spet na »kavaletu« Peter Povsic prevzel dejavnost od očeta Emila, ki je prodajalno z jestvinami odprl leta 1967 Peter reže pršut s strojem, na prošnjo bo to počel tudi ročno; ob njem oče Emil bumbaca V Tržaški ulici ob vhodu v Gorico je z včerajšnjim dnem ponovno odprta trgovina z jestvi-nami Tuttidi, ki jo bo po novem vodil 24-letni Peter Povsic. Prodajalno je namreč prevzel od očeta Emila, ki jo je odprl leta 1967 in jo uspešno upravljal vse do konca lanskega decembra. »V štiridesetih letih so se razmere precej spremenile; ko je bila še meja, so k nam hodili številni vozniki tovornjakov, zdaj pa predstavljajo hudo konkurenco velika komercialna središča,« razlaga Emil Pov-sic, ki je bil pred odprtjem svoje trgovine zaposlen v minimarketu Tomšič v Raštelu. Tam se je naučil poklica in se naposled odločil, da bo stopil na svoje. Sinu predaja vpeljano dejavnost, ki seveda zahteva veliko truda in dela. Peter, ki je med drugim odbornik pustnega društva Karnival in kulturnega društva Oton Župančič ter odbojkar štandreškega Vala, bo kupcem ponujal pestro izbiro jestvin in drugih proizvodov za dom, seveda bodo pri njemu še naprej na voljo kakovostni in sveži suhomesnati izdelki in siri. Po pršutu, mor-tadeli in salami je bila namreč trgovina v Tržaški ulici znana daleč naokrog, zato pa Peter zagotavlja, da bo še naprej tako. Pršut je torej na »kava-letu«, zdaj ga je treba začeti rezati. (dr) Torek, 17. februarja 2009 GORIŠKI PROSTOR gorica - Kooperacija v Burkina Fasu S pomočjo otrok bodo zgradili vodnjak Marinčič: Udeležba osnovnih šol je bila nad pričakovanji Marko Marinčič in Mara Fabro Okrog 500 osnovnošolcev iz goriške pokrajine bo prispevalo h gradnji vodnjaka v afriški državi Burkina Faso. Otrokom so stali ob strani pokrajinsko odborništvo za mir, zadruga Damatra, center CVCS in zadruga Coop Consu-matori Nordest, ki so se pred nekaj meseci ob 60-letnici univerzalne deklaracije o človekovih pravicah zavzeli za projekt »Liberi tutti«. »Udeležba goriških osnovnih šol je bila nad pričakovanji. Otroci so sledili vzgojnim delavnicam z izvedenci zadruge Damatra, s katerimi so na podlagi svoje izkušnje razpravljali in ustvarjali na temo človekovih pravic. Likovni izdelki in gesla, ki so jih oblikovali, so bili nato zbrani v koledarju, ki so ga decembra prodajali v marketih zadruge bumbaca Coop. Skupaj smo nabrali 1.700 evrov, ki bodo namenjeni projektu kooperacije v državi Burkina Faso, kjer je goriška pokrajina že več let aktivna,« je povedal odbornik Marko Marinčič, ki je včeraj predstavil obračun projekta z Maro Fabro iz zadruge Damatra in Giovan-nijem Deanom iz centra CVCS. »Vsota, ki smo jo nabrali s koledarji, prav gotovo ne zadošča za izgradnjo vodnjaka, je pa kljub temu zelo dragocena,« je pojasnil Dean. Marinčič je dodal, da bo pokrajina v sodelovanju z zadrugama Da-matra in Coop nadaljevala projekt »Liberi tutti«. »V drugem delu bodo otroci obravnavali vprašanje vode kot človekove pravice in univerzalne dobrine, ki mora biti dostopna celemu človeštvu,« je zaključil Marinčič. (Ale) CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž: v soboto, 21. februarja, ob 16.30 bo predstava »L'in-credibile storia del maialinotigre« skupine Tearticolo; informacije med 10. in 12. ter med 15. in 16.30 v uradih CTA v Gorici (tel. 0481-537280). Q Kino M Gledališče GLEDALIŠČE VERDI v Gorici: v četrtek, 26. februarja, ob 20.45 bo koncert Donovana; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/A (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. GLEDALIŠKA PREDSTAVA »I GOR-MITI« bo v gledališču Verdi v Gorici v nedeljo, 1. marca, ob 16. uri; pred-prodaja pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/A (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 17. in 19. uro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU bo v petek, 20. februarja, ob 21. uri predstava »I ponti di Madison County« (nastopajo Paola Quatrini in Ray Lovelock); informacije pri blagajni občinskega gledališča od ponedeljka do petka med 18. in 20. uro, ob sobotah med 16. in 18. uro (tel. 0481630057). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo v četrtek in petek, 26. in 27. februarja, ob 20.45 Ottavia Piccolo igrala v gledališki predstavi »La com-media di Candido«. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA bo v četrtek, 19. februarja, ob 20. uri gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča Celje s predstavo Johna Steinbecka Ljudje in miši. GORICA KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.00 »II curioso caso di Benjamin Button«. Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Ex«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.45 - 20.00 - 22.00 »Valzer con Bashir«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 21.00 »Il curioso caso di Benjamin Button«. Dvorana 2: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Ex«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Questo piccolo grande amore«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Operazione Valchiria«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.45 - 20.00 - 22.00 »Stella«. n Razstave nova gorica Brulc obiskal pobrateni Aleksandrovac Novogoriški župan Mirko Brulc, direktorica občinske uprave Elvira Šušmelj in načelnica oddelka za gospodarstvo Tatjana Gregorčič so bili konec tedna na obisku v občini Aleksandrovac v Srbiji, s katero je novogoriška občina pobratena že od 60. let minulega stoletja. Tam so se udeležili praznovanja občinskega praznika. Brulc je po obisku povedal, da iščejo in si želijo nadaljnjega sodelovanja, kar pa bo z ozirom na to, da gre za gospodarsko precej nerazvito območje, zelo težko. O samem občinskem prazniku je povedal, da ga je zaznamoval prvi rez vinske trte. Ta čast je letos kot gostu pripadla njemu, zvečer pa je sledil nastop folklornih skupin, na katerem je nastopilo več kot tristo otrok, ki so prikazali tradicionalne narodne plese. Med nastopajočimi je bila tudi slovenska folklorna skupina Gartrož, ki je s svojim nastopom navdušila, dober odziv pa so doživeli tudi pevci s Trnovsko-banjške planote. V zvezi z razlikami med slovensko in srbsko stvarnostjo, ki jih je opazil med obiskom, je novogoriški župan izpostavil skromnost in prisrčnost prebivalcev ter izjemno zadovoljstvo tudi z najmanjšimi investicijami v minulem letu. »To je tisto, ker te prebivalce loči od mišljenja tu pri nas, kjer smo vedno nezadovoljni tudi z velikimi investicijami. Za primer naj povem, da je tamkajšnja osnovna šola dobila nova lamelna tla in štedilnik na drva ter zahvala ravnateljice županu je bila izjemna. Mislim, da kaj takega pri nas ni mogoče doživeti,« je vtise z vikend obiska v Srbiji strnil novogoriški župan. (nn) prijateljstva med Zoranom Mušičem in Venom Pilonom; na ogled bo celo Mušičevo leto. V PROSTORIH AGRITURISTIČNE KMETIJE ALEŠ KOMJANC na Jazbinah 35 v Števerjanu je na ogled razstava iz niza »Paesaggi e paesaggi«. Razstavljata Evaristo Cian in Marco Fa-ganel; do 27. februarja od ponedeljka do petka med 8.30 in 12. uro ter med 14. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah samo po dogovoru (tel. 0481-391228). M Koncerti POKRAJINSKA PINAKOTEKA v palači Attems v Gorici bo doprta do 1. marca (od torka do nedelje med 9. in 19. uro). V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici je na ogled fotografska razstava udeležencev mednarodnega natečaja »Venice International Photo Con-test«; do 27. februarja, od ponedeljka do petka med 10. uro in 18.30, ob sobotah med 10. uro in 13.30. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi ulici 7a v Novi Gorici je na ogled razstava likovnih del v zasebni lasti Zorana Mušiča; do 29. marca vsak dan med 10. in 19. uro. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava Lucijana Bratuša; do 27. februarja od torka do petka med 10. in 17. uro ob nedeljah med 15. in 18. uro. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava o likovnih odmevih botah med 11. in 12.30, ob torkih in sredah tudi med 15. in 17. uro; informacije na tel. 0481-531824. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da poteka vpisovanje v prve letnike otroških vrtcev in prve razrede osnovne šole na tajništvu v Doberdobu, trg Sv. Martina 1, do 28. februarja. Uradi so odprti od ponedeljka do četrtka med 7.45 in 9.45, ob petkih med 11. uro in 13.45, ob sobotah med 7.45 in 9.45, ob sredah popoldne med 15. in 16. uro (tel. 0481-78009). M Izleti DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira izlet z letalom na Portugalsko (Fatima, Porto, Lizbona) od 31. maja do 5. junija; informacije in vpisovanje do 28. februarja na sedežu krvodajalcev v Ga-brjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 340-3423087 (Paolo) ali 3294006925 (Vincenza). DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v sklopu nacionalnega kongresa krvodajalcev od 13. do 17. maja avtobusni izlet v Rim s sprevodom v nedeljo, 17. maja, do trga Sv. Petra in z mašo s papežem; informacije in vpisovanje na sedežu krvodajalcev v Gabrjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 340-3423087 (Paolo) ali 329-4006925 (Vincenza). SPDG obvešča, da bo dvodnevni planinski (zelo zahtevni) izlet na Kredarico (m 2515) 21. in 22. februarja; prijave na sedežu društva v četrtek, 19. februarja, od 19. do 20. ure, informacije na tel. 0481-81965 ali na naslov bo-ris@kinoatelje.it. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo od 4. do 6. junija tridnevni avtobusni izlet na jezero Maggiore; informacije na tel. 0481-78398 (pri Mili), tel. 0481-78000 (gostilna Peric), tel. 380-4203829 (Miloš). □ Obvestila PD VRH SV. MIHAELA razpisuje 9. Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Zlata grla 2009. Revijalni del srečanja bo v soboto, 4. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovod-njah, tekmovalni del pa v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v nedeljo, 5. aprila, ob 17. uri. Vpisovanje bo potekalo do 5. marca; informacije na tel. 333-3461368 (Mirko Ferlan) ali na naslovu elektronske pošte pdvrhsvmi-haela@yahoo.it. V TRŽIŠKEM OBČINSKEM GLEDALIŠČU bo v torek, 24. februarja, ob 20.45 koncert violinistke Janine Jansen ob klavirski spremljavi Itamara Golana. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja v soboto, 28. februarja, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju koncert dua Giorgio Samar in Fabio Ca-detto; vstop prost. VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici: v petek, 20. februarja, ob 20.45 bo nastopil dunajski orkester devetih glasbenic Damenkapelle Wiener Hofburg; informacije na tel. 0481-547863, 0481280345 in 347-9236285 ter na spletni strani www.lipizer.it. H Šolske vesti VPISOVANJE V OTROŠKE VRTCE IN PRVI RAZRED OSNOVNE ŠOLE poteka na ravnateljstvu v ul. Brolo 21 v Gorici do 28. februarja od ponedeljka do petka med 11. uro in 13.30, ob so- SMUČARSKI ODSEK SPDG organizira društveno tekmovanje v veleslalomu v nedeljo, 1. marca, v Forni di Sopra. Zbirališče ob 9. uri na progi Cimacuta; prijave do sobote, 21. februarja, na tel. 0481-22164 (Marta), 0481-536104 (Danja) in 0481-21417 (Loredana). SMUČARSKI ODSEK SPDG organizira ob priložnosti društvene tekme avtobusni prevoz v nedeljo, 1. marca, v Forni di Sopra. Odhod s parkirišča pri sejmišču Espomego ob 7. uri; prijave sprejema Loredana (tel. 0481-21417 ali 338-5068432) do zasedbe razpoložljivih mest. DRUŠTVO KARNIVAL vabi na Pusto-vanje v Sovodnjah: v petek, 20. februarja, bo ples v pokritem šotoru ob glasbi skupine New York, v soboto, 21. februarja, bo nastop skupine Kingston in v nedeljo, 22. februarja, bo po pustni povorki nastopila skupina The Maff. KD OTON ŽUPANČIČ obvešča, da lahko pustarji dvignejo svojo obleko v sredo, 18. februarja, med 18. in 21. uro na sedežu društva v Štandrežu. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Verdijevem korzu v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU je odprta ob ponedeljkih in sredah od 14. do 17. ure. SCGV EMIL KOMEL sklicuje redni občni zbor v petek, 20. februarja, ob 18.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v Kulturnem centru Lojze Bratuž. Na dnevnem redu bo izvolitev novega odbora. ZSŠDI obvešča, da bo danes, 17. februarja, goriški urad zaprt. Prireditve V KNJIGARNI UBIK na korzu Verdi v Gorici bo v četrtek, 19. februarja, ob 18. uri predstavitev romana »Caro agli dei« Annapaole Prestia in v četrtek, 26. februarja, ob 18. uri bo Dušan Jelinčič predstavil svojo knjigo »Assassinio sul K2«. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU prirejajo društvi Jadro in Tržič ter Združenje staršev in ZSKD Prešernovo proslavo v soboto, 28. februarja, ob 20. uri. SKRD JEZERO prireja Prešernovo pro- slavo v nedeljo, 1. marca, ob 17. uri na sedežu društva v Doberdobu. V GABRJAH prireja Prešernovo proslavo kulturno društvo Skala na svojem sedežu v petek, 6. marca, ob 20.30. V KULTURNEM DOMU ANDREJA BU-DALA v Štandrežu bo v nedeljo, 15. marca, ob 18. uri Prešernova proslava v organizaciji KD Oton Župančič in vokalne skupine Sraka. SINDIKAT NOVINARJEV FJK IN NOVINARSKA ZBORNICA FJK v sodelovanju z zbornico odvetnikov iz Gorice prirejata okroglo mizo na temo svobode informiranja in pravosodja v Italiji v luči napovedane zakonske reforme s področja objave sodnih aktov in prisluškovanj. Sodelovali bodo novinarji, odvetniki in sodniki; pokrajinska sejna dvorana (korzo Italia 55, Gorica) v četrtek, 19. februarja, ob 16. uri. SKGZ vabi na javno srečanje Dve Gorici, ena vizija? Posegla bosta župana Et-tore Romoli in Mirko Brulc. Srečanje, ki ga bosta vodila urednik dnevnika Il Piccolo Paolo Possamai in urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič bo v četrtek, 19. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. Večera se bodo udeležili tudi odbornik za finance pri občini Gorica Guido Germano Pet-tarin, direktor Visokošolskega in raziskovalnega središča iz Nove Gorice Uroš Saksida in direktor Primorskega tehnološkega parka Stojan Ščuka. V POKRAJINSKIH MUZEJIH, v palači Attems Petzenstein na Kornu v Gorici, bodo v sredo, 18. februarja, ob 18. uri predstavili dvojezično publikacijo Zoran Mušič na Goriškem, ki jo je izdala Pilonova galerija iz Ajdovščine; govorila bosta Irene Mislej in Saša Quinzi. NA GRADU KROMBERK bo v organizaciji Goriškega muzeja Nova Gorica danes, 17. februarja, ob 20. uri predavanje in predstavitev knjige Primorski upor fašizmu 1920 - 1941. Na predstavitvi bodo spregovorili avtorici knjige Milica Kacin Wohinz in Marta Ver-ginella ter Branko Marušič. Mali oglasi V KRMINU prodam hišo 150 kv.m. z dvoriščem, tri sobe, dve kopalnici, kuhinja, dnevna soba in klet; tel. 3497047992. Id Osmice KOVAČEVI izza cerkve v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. OSMICA ŠTOLFA PRI KUKUKU v Doberdobu je odprta od četrtka do nedelje; tel. 0481-78140. V DOBERDOBU PRI CIRILI je ob petkih, sobotah in nedeljah spet odprto. Pogrebi DANES V MOŠU: 14.30, Romana Zea-ro vd. Marega s pokopališča v cerkev in na pokopališče. DANES V TRŽIČU: 11.00, Francesco Ive iz bolnišnice v kapelo pokopališča in v Trst za upepelitev. DANES V KRAJU SAN PIER D'ISONZO: 14.00, Mafalda Lorenzut vd. Benedet-ti (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. / KULTURA Torek, 17. februarja 2009 27 maribor - V gledališču SNG Maribor uprizorili opero Viktorja Parme Zlatorog Zgodba iz sveta pod Triglavom narodno sporočilo Parmove glasbe Režijski pristop Vita Tauferja je dogajanje postavil v sodobnost, v leto 2009 Na odru opernega gledališča SNG Maribor so v teh dneh uprizorili opero Zlatorog Viktorja Parme. Smotrne programske izbire ni mogoče pripisati golemu naključju. Dolga leta je krmilo mariborske opere upravljalo vodstvo, ki mu je slovenska glasba bila malone trn v peti; repertoar je smel uvrščati le neslovenske skladatelje. A končno sta krmilo v roke vzela podjetna voditelja: direktor Danilo Rošker in umetniški vodja Janko Kastelic. Zastavila sta si nalogo, da postavita vsako leto ob dnevu slovenske kulture na oder operno delo slovenskega skladatelja. Še več: vodstvo opere se je odločilo, da bo Veliko dvorano poimenovalo po Viktorju Parmi. Zlatoroga, torej, tokrat, pa ne naključno, saj je Parma v Mariboru živel, ko mu je po prvi svetovni vojni bila zaupana vodilna vloga v tamkajšnji operi; v Mariboru, namreč, ker mu je po njegovih ulicah lahko odmevala domača tržaška govorica, ko so mesto, ki ga je nemški živelj zapustil, preplavili primorski Slovenci, ker jih je z domačih tal pregnala »osvobodilna« italijanska oblast. Nena-ključno pa tudi zato, ker se zgodba o bajeslovnem Zlatorogu navezuje na svet pod Triglavom ter na čudežno kraljestvo Sojenic in s tem na srčiko slovenskega narodnostnega čutenja. Zlatorog je v tem pogledu slovenska narodna opera; že med vajami je ta resnica zabrnela v srcih vseh sodelujočih. Časi se spreminjajo in Slovenija naposled vendarle odkriva lastno bit in svoje narodne svetinje. Parmov sen, ki mu je avtor posvetil z zadoščenji nič kaj radodarno življenje, se tako nazadnje vendarle uresničuje. Parma je Zlatoroga uglasbil tik po koncu prve svetovne vojne bodisi zato, ker ga je legenda, ki jo je upesnil Rudolf Baumbach, pri priči prevzela (tokrat je izvirni libreto z odličnim uspehom prepesnil Igor Grdina), kot tudi zato, ker naj bi operno delo streglo domoljubnim namenom. Rapalska pogodba je celotno Primorsko dodelila Italiji, Soška dolina je bila v tujih rokah, zato naj bi opera izražala čustva neodrešene Slovenije, ki je ječala pod tujo peto in ji je pretilo brezobzirno raznarodovanje. Tako v zdravici Soči iz prvega dejanja, pravcatemu slavo-spevu izgubljeni ožji domovini, tako spet ob prihodu beneških trgovcev v drugem dejanju, kjer se v Marcovem snubljenju Jerice z zlato ogrlico in v Janezovem gnevu ne skriva le varljivost ljubezenske zvestobe, pač pa tudi narodna omahljivost pred laskanjem novopečenih gospodarjev. Janezov osvajalski vzpon k Zlatorogu se tako pomensko levi v narodni upor. Janezu sicer podvig spodleti, a to je že druga zgodba: spodleti mu, ker je Zlatorog prispodoba za nadnaravno moč, ki je ni mogoče premagati: človek je ujet v nepremagljive meje. Sporočilo tu pomensko prerašča v območje metafizike in visokega moralnega nauka. Režijski pristop Vita Tauferja je dogajanje prestavil v sodobnost, v leto 2009. Do golega bistva obrana scenska postavitev se tovrstnemu pristopu učinkovito prilagaja: Soška dolina je zdaj spet svobodna, Par-mova glasba pa ohranja vso svojo polnokrvnost, ko se sprevrača v prispodobo srečnega, na lastno samostojnost ponosnega naroda. Zdravi-ca Soči izzveni zato kot himna radosti nad svobodo. Posebno prepričljiv je videti scenski učinek sklepnega dejanja z rotečo Špelo ob vznožju ter spektakularno vzvišenim Janezom sredi brezupnega vzpona, ko v ozadju poči strel in sproži plaz, ki zgrmi v dolino in nas pogrezne v popolno temo, ki ji sledi prizor z Desno gledališki list opere, spodaj, Sabina Cvilak in Matjaž Stopnišek ter zbor mrtvim Janezom na dnu doline; dokler se na zaslonu naposled ne prikaže plemeniti obris Zlatoroga, simbola legendarne stvarnosti, ki neti bajeslovni mik Julijcev, ter simbola sklepnega poduhovljenega sporočila, ki se nanj veže in ki ga mojstrsko izraža čarobna glasba Zlatorogove teme. Kajti resnični, nevidni junak v operi je ravno Zlatorog. Tokrat so tudi korektno izvedli sklepno glasbo, ki so jo v iznakaženi izvedbi iz leta 1977 deloma izpustili, deloma pa zmaliči-li. Lahko smo končno polnokrvno okusili izjemno odrsko prodornost sklepnega glasbenega odlomka, ki je z že omenjenim scenografskim prijemom pognal poslušalcem srh v žile; poslušalcem, ki so se sicer ob ljudskih plesnih vložkih naravnost raz-živeli in tako izkazali, da jim je narodno sporočilo Parmove glasbe prišlo res do živega. Izza dirigentskega pulta je orkester in nastopajoče mojstrila taktirka Simona Robinsona, po poreklu sicer Liverpoolčana, ki pa že trideset let živi in dela v Sloveniji in ga že smemo šteti za častnega Slovenca. Mojster Robinson je dal vse iz sebe in zvesto stregel avtorjevi orkestrski predlogi (in tudi s tem zasenčil ponesrečeno izvedbo iz leta 1977) ter z lastnim zgledom izvabil iz pevcev in orkestra najboljše moči, kajti v operi, v kateri se petje najtesneje, pa če prav povsem neprisiljeno prepleta z orkestrskim deležem, je dirigentova vloga nepogrešljiva. Uprizoritev je tako tekla po zanesljivem tiru, Robinson je učinkovito pognal pevce in orkester v prepričljiv nastop, ki je poslušalce prevzel in očaral. V glavnih vlogah sta se zvrstili dve zasedbi. Na premierni predstavi je Janezov lik odigral Matjaž Stopin-šek in se izkazal tako po pevski kot po igralski plati; Špela je v Ireni Petkovi naletela na idealno interpretko prav tako v pevski kot tudi v odrski vlogi. Jeričin lik je zaposlil Sabino Cvilak, vzhajajočo zvezdo na slovenskem pevskem nebu z že obetavno mednarodno izkušnjo, s katero si je prislužila nagrado iz Prešernovega sklada; Jeričino vlogo je podala za-nosno bodisi v ljubezenskih trenutkih kot v mogočnem sklepnem odlomku drugega dejanja, ko Janezova usoda obvisi na niti Zlatorogo-vega napeva, ki ga zapoje Jerica. Tudi njeno odrsko podajanje je bilo povsem kos nelahkim zahtevam, ki jih vloga terja. Brezhiben je bil tudi Katrin lik v upodobitvi Mirjam Kalin; izkazala se je kot izvrstna igralka v družbi s Tondovim likom v poosebitvi Jakija Jurgca, prav tako neoporečnega v tragikomični vlogi uprizorjenega lika. Le navidez postranska vloga Benečana Marca je strokovno kar zaposlila Sebastijana Čelofigo z barkarolo ob Jerici, izzivu pa je bil docela kos. Štirje tovariši so se mu gladko prilegli (režijski prijem je v njih prav posrečeno uzrl poslovneže): in sicer zapovrstjo Tomaž Planinc, Miran Kosi, Maks Fegus in Peter Iz-lakar. Druga izvedba je vpregla novo, nič manj uspešno zasedbo: Dušana Topolovca v vlogi Janeza, Andrejo Zakonjšek v vlogi Jerice, Amando Stojovic v vlogi Špele; vlogo štirih beneških gostov so tokrat prevzeli Lo-vro Čučko, Marko Žaler, Matjaž Ve-zonik in Marko Mandir. Pevce je pri vajah spremljala ko-repetitorka Olga Peceny, muzikolo-ginja Barbara Švrljuga pa je uredila gledališki list. Zbor je z največjo prizadevnostjo odpel ne le krajše bajeslovne vložke, pač pa tudi prehode, ki slogovno črpajo iz ljudskega blaga; za umetniški vtis gre zasluga kajpak zborovodji Robertu Mračku. Ko-stumografka Barbara Podlogar in scenograf Viktor Bernik sta imenitno ustregla režiserjevi intenci. Oba večera sta požela ogromen uspeh. Kljub vsemu pa velja opozoriti na kako senčno plat uprizoritve, ki jo po vsej priliki velja pripisati naglici, ki pesti menda že kar vsa operna gledališča po vsem svetu (in ki prerašča že v neubranljivo ujmo, podobno vrzeli v ozonskem plašču ali toplo-grednim podnebnim pojavom), namreč na reze v partituri, nekatere kar boleče: pogrešali smo tako praznični nastopni prizor iz prvega dejanja, bržčas zavoljo težav z otroškim zborom, ki ga terja, veliki intermezzo, ki na pragu drugega dejanja napoveduje Zlatorogov delež, Bakhovo pesem beneških gostov ter simfonično predigro (Janezov vzpon) na pragu tretjega dejanja in plesni nastop, saj se je omejil zgolj na sklepni odlomek baletnega vložka pred spuščeno zaveso (a mogoče bi ga bilo prednašati, če že ne s plesalci, pa vsaj ob vrtenju filmskega vložka, tako kot so se nam ob koncu predgovora predstavile Sojenice). Gre pač za sporne in dvomljive reze, ki klestijo uprizoritev za celih dvajset minut, sama opera pa ni ravno wagnerskega stasa (v celoti naj bi trajala le uro in petdeset minut) in ne kliče ravno po okrajšavah. Tudi tokrat torej, kot že ob zmaličeni predstavi leta 1977, nismo mogli prisluhniti in prisostvovati celostni uprizoritvi, kakršno si je zamislil skladatelj. Prav zanimivo bi bilo, ko bi se mariborska Opera in Slovensko Stalno Gledališče v Trstu dogovorili za gostovanje predstave tu v Trstu; vodstvo mariborske opere je načelno pripravljenost že izreklo. Gre namreč za imenitno priložnost, da bi to operno delo končno doživelo uprizoritev v skladateljevem rojstnem mestu (izvedbe na odru gledališča Verdi si žal v tržaškem političnem obnebju ni mogoče obetati, Trst se namreč žalostno odlikuje tudi po tem, da prezira Tržačana, ki se je proslavil kot utemeljitelj in doslej najboljši slovenski operni skladatelj). Tako bi vsem Tržačanom, ne le Slovencem posredovali manj znano plat slovenske kulturne dediščine, da bi se lahko o njej prepričali ne le na podlagi branja in pripovedovanja. Tako bi tudi tržaški Italijani spoznali, da premore Trst klenega skladatelja, ki ga ne kaže spregledovati ali zavračati le zato, ker je tako bogato prispeval v slovensko kulturno zakladnico. Opero bodo ponovili še 10. marca v sklopu Slovenskih glasbenih dnevov. Dr. Paolo Petronio g. tartini Pestra glasbena ponudba Tržaški konservatorij Giuseppe Tartini je na tiskovni konferenci predstavil vrsto pobud, ki nadgrajujejo in dopolnjujejo didaktično ponudbo. Ravnatelj prof. Massimo Parovel je vodil omizje, pri katerem so sedeli predsednica upravnega sveta Anna Illy, pianist Benedetto Lupo, ki je v nedeljo zvečer koncertiral v dvorani Tripcovich, v teh dneh pa vodi na konservatoriju mojstrske tečaje, nazadnje še člani profesorskega zbora Paolo Rodda, Roberto Turrin in Teresa Trevisan. Ravnatelj je najprej podčrtal dejstvo, da je ustanovi, kljub ministrskim rezom, uspelo ohraniti in obogatiti svoje delovanje, ne da bi bila primorana zvišati stroške za študente; ob tem se je zahvalil upravnemu odboru, ki ga je zastopala predsednica, nato pa je predal besedo Be-nedettu Lupu. Pianist je redni profesor na konservatoriju v Monopoliju, zraven ima zelo bogato koncertno kariero, ob tržaški izkušnji pa je izpostavil bolj revne pogoje, v katerih deluje njegov konservatorij. Odločno se je zavzel za obstoj in kvaliteto državnih šol, ki lahko omogočijo tudi revnejšim študentom primerno izobrazbo in obžaloval dejstvo, da ima glasba v visokih političnih krogih bolj malo zagovornikov. Tržaški konservatorij že nekaj let ponuja gojencem in širši publiki vrsto koncertov, ki vsako sredo naletijo na zelo dober odziv. Zimsko-pomladanska sezona se bo pričela 25.februarja s klavirskim recitalom docentke Alessandre Ammare in zaključila 6.maja z nastopom zmagovalcev nagrade Lilian Ca-raian, ki je letos posvečena trobilcem. Na štirinajstih koncertih bodo nastopili priznani italijanski in tuji solisti ter skupine, prof. Parovel pa je še posebej podčrtal gostovanje orkestra in zbora ljubljanske Akademije za glasbo, ki bosta 20.aprila v dvorani Tripcovich izvedla 2.simfonijo Gustava Mahlerja pod vodstvom Antona Nanuta. Prof.Paolo Rodda je navedel podrobnosti o stikih s prestižno ljubljansko šolo, ki letos praznuje 90-letnico svoje ustanovitve: dekan prof. Pavel Mihelčič in ravnatelj prof. Parovel sta se že večkrat srečala ter izoblikovala načrte za bolj stalno sodelovanje. Ljubljanski glasbeniki bodo Trst obiskali v okviru evropske turneje, z ljubljanske Akademije pa bodo 17.aprila prišle tudi komorne skupine, ki bodo oblikovale program izmenično s tržaškimi gojenci. Pomembno je tudi dejstvo, da se bodo ljubljanskemu orkestru pridružili nekateri tržaški študenti, kajti poteza želi pospešiti in razvijati prijateljske stike med obema ustanovama. Dogovori so v teku tudi s konservatorijem iz Celovca, prof. Teresa Trevisan pa je navedla kar petintrideset dogovorov s prestižnimi evropskimi glasbenimi šolami (Bukarešta, Plovdiv, Budimpešta, Hel-sinski itd...) v okviru evropskega projekta Erasmus. Večkrat so oblikovalci koncertov tudi protagonisti mojstrskih tečajev: trobentač David Short bo n.pr.izpeljal projekt, ki obsega koncert trobilcev konservatorijev iz Sassarija in Trsta, zraven bo učencem nudil svoje bogate solistične in pedagoške izkušnje. Tudi danski čelist Torleif Thedeen bo vodil mojstrski tečaj, obenem pa bo kot predstavnik konservatorija član žirije mednarodnega tekmovanja Trio di Trieste. ProfTurrin je poudaril zanimive vsebine koncertov, ki zajemajo tudi področje jazz glasbe s skupino Norma Winstone Trio, ravnatelj pa je vse pobude predstavil kot nujno in nenehno nadgrajevanje znanja, kajti glasbenik mora vedno stremeti po višji kakovosti. Zahvalil se je svojim sodelavcem ter za bližnjo bodočnost napovedal še nekaj novosti, ki bodo tržaški konserva-torij še tesneje povezali s kulturnim tkivom našega mesta. Katja Kralj 388 Četrtek, 19. februarja 2009 ITALIJA / sardinija - S približno 50% glasov proti 45% je v prednosti pred dosedanjim levosredinskega predsednikom Sorujem Kandidat desne sredine Cappellacci zmagovalec na deželnih volitvah Desnosredinska koalicija za 16 točk prekaša levosredinsko - Danes dokončni rezultati prve reakcije Desna sredina evforična CAGLIARI - Pozno sinoči, ko se je število vollilnih sedežev, na katerih so že prešteli glasove, bližalo polovici, je v taboru desno-sredinskega kandidata Uga Cap-pellaccija vladala evforija, saj je pet odstotkov prednosti pred tekmecem Renatom Sorujem že dokaj prepričljivo nakazovalo zmago desnice. Na sedežu Ljudstva svobode so že na veliko praznovali. Cappellacci je bil vidno zadovoljen, a je hkrati pozival k previdnosti in čakanju dokončnih rezultatov. Zmago desnice je pripisal po njegovi oceni falimentarni politiki desne sredine, poudaril pa je tudi pomen dejstva, da je vse-državna vlada blizu problemom Sardinije, kar naj bi volivci razumeli in so zato nagradili desno sredino. Oglasil se je tudi premier Silvio Berlusconi, ki je v bistvu osebno vodil volilno kampanjo na Sardiniji. »Če izgubimo, izgubim jaz, saj sem v te volitve vložil svoj ugled«, je dejal Berlusconi in obenem izrekel prepričanje, da zmaga desni sredini ne more uiti. Evforičen je bil tudi predstavnik krščansko demokratskega centra (UDC) Lorenzo Cesa, ki je poudaril naraščanje glasov svoje stranke. Brez UDC pa nihče ne more zmagati, je bil prepričan Cesa. V vrstah leve sredine je bilo razpoloženje razumljivo drugačno, prevladovala je zadržanost. Renato Soru je prišel v volilni štab leve sredine okrog enajstih, malo pred polnočjo pa je novinarjem dal prvo izjavo. Povedal je, da je prav, kar koli so že odločili Sar-dinci in voščil je obilo uspeha novemu guvernerju deželo, ne glede na to, kdo bo. Treba pa je počakati do konca štetja glasov, je še dejal Soru, ki ga je spremljal načelnik poslanske skupine Demokratske stranke Antonello Soro. Ugo Cappellacci Renato Soru CAGLIARI - Ko zapiramo redakcijo, ne razpolagamo še z dokončnimi izidi nedeljskih in ponedeljkovih deželnih volitev na Sardiniji. Razlika med delnimi rezultati pa je tolikšna, da skoraj ni več dvoma, kdo je na njih zmagal in kdo je bil poražen. Novi predsednik deželne vlade Sardinije bo skoraj gotovo kandidat desne sredine Ugo Cappellacci. Prejel je nekaj več kot 50 odstotkov glasov. Njegov glavni tekmec, dosedanji levosredinski predsednik Renato Soru, je požel nekaj več kot 45 odstotkov glasov. Taka je vsaj slika, potem ko so malo pred polnočjo prešteli glasove 640 od skupnih 1.812 volišč. Še večja je razlika med rezultati des-nosredinske in levosredinske koalicije (sardinski volilni sistem dopušča, da volivec glasuje za stranko ene volilne naveze in za predsedniškega kandidata druge). Cappellaccijeva desnosredinska koalicija je namreč skupno zbrala več kot 56 odstotkov glasov, medtem ko jih je So-rujeva levosredinska koalicija požela pičlih 40 odstotkov. rim - Nasilje nad ženskami se zaskrbljujoče širi 14-letno dekle naj bi posilila romunska priseljenca RIM - Kot vse kaže, je policija določila istovetnost dveh hudodelcev, ki sta prejšnjo soboto v rimskem parku Caffarella napadla 16-letnega mladeniča in 14-letno dekle ter posilila slednjo. Šlo naj bi za romunska državljana. Njuno istovetnost so preiskovalci določili s pomočjo mladoletnih žrtev, ki sta v nedeljo ob prisotnosti staršev najprej pomagali rekonstruirati identikit napadalcev nato pa ju tudi prepoznali na fotografijah. In tako se je včeraj začel lov na hudodelca. Nov primer posilstva je močjo odjeknil v krajevni javnosti, kar je tudi spodbudilo nekatere vročekrvneže, da so začeli vsevprek napadati priseljence. Rimski župan Gianni Alemanno je včeraj opozoril, da nihče ne sme vzeti pravice v svoje roke. Po drugi strani pa je Alemanno odredil, da je treba odstraniti oz. porušiti vsa nezakonita romska in druga podobna naselja na območju občine, ki naj bi bila gojišča hudodelstva. Tako so karabinjerji, gasilci in drugi agenti javne varnosti včeraj podrli 28 barak v borovem gozdiču v Castelfusanu pri Ostii. Oblasti naj bi nezakonite priseljence izgnale v domovino, druge pa napotile v zakonita naselja. Vlada je medtem napovedala, da bo na svoji prihodnji seji odobrila poseben odlok za boj proti posilstvom. Severna liga se zavzema, da bi posiljevalce kastrirali, pa naj bo kemično (minister Zaia) ali kirurško (minister Calderoli). Drugi predstavniki desne sredine se ogrevajo za to, da bi župani smeli ustanoviti obhodne prostovoljne straže. Voditelj Demokratske stranke Walter Veltroni pa je vlado pozval, naj raje okrepi redne organe javne varnosti. Rimski župan Alemanno sledi preiskavam ansa sanremo - Drevi začetek 59. festivala italijanske popevke Bonolis poudarja kakovost, direktor Del Noče pa zahteva rezultate SANREMO - Po besedah direktorja televizijske mreže RAI1 Fabrizia Del Noceja je od letošnje izvedbe festivala italijanske popevke odvisna prihodnost prireditve same. »To leto je odločilno: brez dobrih rezultatov no kriza nepopravljiva,« je izjavil na včerajšnjem odprtju. Z drevišnjim težko pričakovanim nastopom pevke Mine in Roberta Benignija se bo v San-remu dvignil zastor, prireditev pa bo kraljevala na zaslonih vse do sobote, ko bo žirija proglasila letošnjega zmagovalca. Voditelj festivala Paolo Bonolis je na odprtju govoril o kakovosti prireditve, »saj je moja naloga pripraviti lep festival«. Priznal je, da je eden poglavitnih ciljev zabeležiti čim večjo gledanost oddaje, »a jaz lahko delam samo na kakovosti proizvoda,« je poudaril. Direktor Del Noce je nato zavrnil kritike v zvezi z Bonolisovo plačo (voditelj bo prejel milijon evrov): »Pa-nariello in Baudo sta v prejšnjih letih prejela enako ali celo višjo plačo. Bonolis je že več mesecev na delu. Če pa želimo polemizirati, odprimo širšo debato, v okviru katere bomo obravnavali tudi plače nogometašev,« je dejal Del Noce. Kaj pa pevci? V razredu uveljavljenih umetnikov so med šestnajstimi dobro znani obrazi (Al Bano, Patty Pravo, Iva Za-nicchi), povratniki (Marco Masini), novinci (Marco Carta), zanimive zmesi (Pupo, Paolo Belli in Youssou N'Dour) in pevci, ki so že dolgo pred festivalom poskrbeli za polemiko (Povia s svojo pesmijo Luca era gay). Tekmovalo pa bo tudi deset mladih talentov. Med novostmi letošnje izvedbe je ukinitev oddaje Dopofestival, ki se je navadno zavlekla pozno v noč. pa0|0 Bonolis in Luca Laurenti sta novinarjem takole izkazala medsebojno poklicno navezanost ansa V desni sredini je začasna slika naslednja: Ljudstvo svobode 30,34%, Reformatorji 7,69%, Gibanje za avtonomije (MPA) 1,49%, UDS-PSI 3,30%, Sar-dinska akcijska stranka (PSdA) 3,64% in Demokratska sredinska unija (UDC) 10,05%. Stranke leve sredine pa so se takole odrezale: Demokratska stranka 25,37%, Stranka komunistične prenove 3,52%, Stranka italijanskih komunistov 1,94%, Levica za Sardinijo 1,48%, Italija vrednot 5,28% in gibanje Rosso Mori 1,96%. Poleg Capellaccija in Soruja so na volitvah nastopili še trije predsedniški kandidati. Gavino Sale je na čelu liste In-dipendentzia Repubrica de Sardigna prejel 2,8% glasov, Peppino Balija je na čelu liste Socialistične stranke požel 1,3% glasov, Gianfranco Sollai pa je s svojo listo Unidade Indipendentista zbral 0,5% glasov. Volilna udeležba je bila 67,58-od-stotna, znatno manjša kot na sardinskih deželnih volitvah junija 2004, ko je bila 71-odstotna. Renzi zmagal na primarnih volitvah DS v Firencah FIRENCE - Predsednik firenške pokrajine, 33-letni Matteo Rienzi, bo županski kandidat Demokratske stranke na skorajšnjih občinskih volitvah v Firencah. V nedeljo se je namreč odločno uveljavil na primarnih volitvah. Prejel je več kot 40% glasov, medtem ko se je na drugo mesto s skoraj 27% glasov uvrstil poslanec Lapo Pi-stelli, ki so ga podpirali Veltronijevi pristaši. Demokrati so na splošno zadovoljni s primarnimi volitvami v Firencah, saj se jih je udeležilo 37.468 ljudi, 2000 več kot je svoj čas na primarnih volitvah glasovalo za Veltronija. Globi za Tim in Vodafone zaradi dviganja cen RIM - Telefonski družbi Tim in Vodafone bosta morali plačati po 500 tisoč evrov globe vsaka, ker sta enostransko spreminjali cene telefonskih klicev, ne da bi ustrezno obvestili uporabnikov, kot to predvidevajo veljavne norme. Tako je včeraj sporočil garant za konkurenco Antonio Catricala, ki je pojasnil, da gre za najvišjo možno globo za takšne prekrške. Enostransko spreminjanje cen je garantu prijavilo združenje potrošnikov Altroconsumo lanskega avgusta. Po podatkih združenja naj bi nekorektno uvedene cene oškodovale povprečnega uporabnika za 49 do 83 evrov letno. Združenje Altroconsumo opozarja, kako tudi ta primer dokazuje, da bi v Italiji morali čim prej uvesti možnost skupinskih odškodninskih tožb. Alberto Stasi vse oprijemljiveje osumljen MILAN - V torek, 24. t. m., bo pred sodnikom za predhodne preiskave v Vigevanu prva obravnava proti 26-let-nemu Albertu Stasiju, ki je osumljen, da je 13. avgusta 2007 ubil svojo dve leti starejšo zaročenko Chiaro Poggi na njenem domu v Garlascu pri Pavii. Sodnik bo moral odločiti, ali obstajajo zadostni dokazi za proces proti mlademu ekonomistu, ki se vseskozi izdaja za nedolžnega. Včeraj so prišli na dan novi podatki, ki govorijo njemu v škodo. Eden izmed strokovnjakov, ki delajo za družino Poggi, je namreč izročil ekspertizo, po kateri naj bi Stasi po zločinu opral svoje kolo na domu zaročenke. Na polici za milo so namreč našli sledove DNK obeh zaročencev, kakor tudi Stasijeve prstne odtise. To naj bi med drugim obrazložilo, kako je mogoče, da na Stasijevem kolesu niso odkrili sledov Chiarine krvi. / SVET Četrtek, 19. februarja 2009 389 balkan - Prva obletnica samostojnosti najmlajše evropske države Kosovo v letu dni ni veliko napredovalo Doslej ga je uradno priznalo 54 držav - Priština ne nadzoruje severnega dela PRIŠTINA - Kosovo je pred letom dni, 17. februarja 2008, razglasilo svojo samostojnost. Najmlajšo evropsko državo je doslej priznalo 54 držav. V letošnjem letu je to kot edina nazadnje storila Panama. Optimistične napovedi kosovskega premiera Hashima Thacija pred letom dni, da bo državo kmalu po razglasitvi samostojnosti priznalo okoli sto držav in bo sprejeta v ZN, se tako niso uresničile. Opozicija to dejstvo pogosto uporablja za kritike na njegov račun. Vlada po njenem mnenju tudi ni pokazala nobenega razumevanja za velike socialne težave in revščino, uspešna tudi naj ne bi bila v boju proti korupciji. Tudi številni Kosovci so po letu dni življenja v samostojni državi nezadovoljni s svojim življenjem, predvsem zaradi velikega odstotka brezposelnih in brez perspektive, da bodo dobili delo. Kosovski premier Thaci sicer sam ocenjuje, da je Kosovo v zadnjem letu doseglo napredek. Po njegovih podatkih naj bi Kosovo lani zabeležilo šestodstotno gospodarsko rast, vlada je začela s pomembnimi investicijami na področju prometa, zmanjšala naj bi se korupcija. Brezposelnost na Kosovu krepko presega 40 odstotkov, po nekaterih podatkih naj bi bila celo več kot 50-od-stotna. Številni na Kosovu lahko preživijo samo po zaslugi denarne pomoči, ki jim jo pošiljajo sorodniki, zaposleni na tujem. Po navedbah nemške tiskovne agencije dpa, naj bi bilo od tovrstne pomoči odvisnih kar 95 odstotkov Kosov-cev. "Po razglasitvi neodvisnosti se ni izboljšalo prav nič," je za avstrijsko tiskovno agencijo APA dejal 25-letni Admir Llapashitica, ki ima v žepu diplomo iz ekonomije, a brez možnosti, da bi v bližnji ali daljni okolici našel službo. Podobno kot na tisoče njegovih vrstnikov dneve preživlja v eni od številnih pri-štinskih kavarn. "Zame ni nikakršne perspektive," je povedal 27-letni Butrint Qorri, ki se sramuje dejstva, da mora za dva evra na dan, kolikor potrebuje za vsakodnevne kave s prijatelji, prositi svojega očeta, učitelja, ki zasluži 300 evrov mesečno. 32-letna Edona Ahmeti je zdravnica v osrednji bolnišnici v Prištini in razkriva slabo stanje kosovskega zdravstva. "Tudi deset let po vojni ni nobenega državnega zdravstvenega zavarovanja. Vsako preiskavo ali zdravila si morajo pacienti plačati sami," poudarja. V kosovskem parlamentu, kjer so pred letom dni razglasili neodvisnost, bodo danes opoldne pripravili slovesno izredno sejo z nagovori kosovskega predsednika Fatmirja Sejdiuja, premiera Hashima Thacija in predsednika kosovskega parlamenta Jakupa Krasniqija. V Prištini bodo zvečer pripravili tudi koncert, ki naj bi se ga udeležili najvišji predstavniki kosovske države. Srbi s Kosova so ob prihajajoči obletnici srbske parlamentarce pozvali, naj na obletnico razglasitve kosovske neodvisnosti zasedajo v Kosovski Mi-trovici, ki je še vedno ostro ločena na srbski in albanski del in pogosto prizorišče protestov. Mesec dni po razglasitvi kosovske neodvisnosti je lani tam prišlo tudi do najhujših izgredov, ki so zahtevali smrtno žrtev med ukrajinskimi vojaki, nameščenimi na Kosovu v okviru misije Združenih narodov (Unmik). Srbski poslanci so sicer napovedali, da se bodo v torek zbrali v Zvečanih na severu Kosova. Pred razglasitvijo kosovske neodvisnosti so mnogi politiki menili, da bo država kmalu premagala svojo gospodarsko in socialno šibkost, a se to še ni uresničilo. Obubožano kosovsko gospodarstvo še vedno željno čaka na tuje vlagatelje. Kosovo velja tudi za eno najbolj koruptivnih držav, ne samo v Evropi. Severni del Kosova, kjer živijo Srbi, pa se je skoraj v celoti izmaknil nadzoru albanske vlade. Na severu Kosova so nedavno zdravniki opozorili tudi na t.i. balkanski sindrom ali veliko porast rakavih obolenj med prebivalci. Na 60.000 prebivalcev registrirajo kar 20 primerov raka. Za primerjavo, pred vojno na Kosovu med letoma 1998 do 1999 so na Kosovu zabeležili deset obolenj na 300.000 prebivalcev. Porast rakavih obolenj naj bi bil posledica uporabe z uranom obogatenega orožja, ki ga je je Nato uporabljal spomladi leta 1999 v napadih na cilje na Kosovu, s katerimi naj bi takrat preprečili pregon kosovskih Albancev s strani Srbov. Med državami, ki so priznale Kosovo, so ZDA, ki so bile skupaj s Turčijo in Francijo med prvimi, in 22 držav 27-članske Evropske unije, med njimi tudi Italija in Slovenija. Slednja je Kosovo priznala 4. marca lani. Doslej so Kosovo z izjemo Srbije priznale tudi vse njegove sosednje države, Albanija, Makedonija in Črna gora. V Albaniji so v teh dneh tudi začeli zbirati podpise za poziv državam članicam Organizacije islamske konference, naj priznajo Kosovo. Od 57 držav članic OIC jih je doslej Kosovo pri- znalo samo devet. Po priznanju kosovske samostojnosti je Srbija, ki v Kosovu še vedno vidi kot del svojega ozemlja, protestno od-poklicala veleposlanike iz tistih državah, ki so priznale Kosovo, nato pa je čez nekaj mesec odločitev spremenila. V prvih dneh po razglasitvi kosovske neodvisnosti so v Beogradu tudi potekali številni protesti. Protestniki so se med drugim znesli nad slovenskim veleposlaništvom v srbski prestolnici, vdrli pa so tudi na ameriško veleposlaništvo v Beogradu, ki so ga nato zajeli plameni. Letos je Kosovo dobilo svoje varnostne sile, ki bi morale biti večetnične, vendar jih za zdaj sestavljajo predvsem Albanci. Srbi na Kosovu so že večkrat protestirali proti kosovskim varnostnim silam in zahtevali od mednarodne skupnosti, da jih razpustijo. 9. decembra lani pa je na Kosovu začela delovati misija EU, Eulex. Ta naj bi zamenjala Unmik, ki je bil ustanovljen leta 1999, vendar doslej do popolnega prenosa pristojnosti ni prišlo. (STA) Premier Hashim Thaci referendum - Za njegov predlog se je izreklo 54% volivcev Venezuelci Chavezu dali zeleno luč za neomejen mandat Hugo Chavez ansa CARACAS - Venezuelski volivci so na nedeljskem referendumu glasovali za predlog spremembe ustave, po katerem število predsedniških mandatov ne bo več omejeno na dva. To pomeni, da se bo lahko sedanji predsednik Hugo Chavez leta 2012 potegoval za nov šestletni mandat na čelu države. Za spremembo ustave je glasovalo dobrih 54 odstotkov volivcev, proti pa jih je bilo 45 odstotkov. Chavez, ki državo vodi že deset let, je pozdravil odločitev volivcev, rekoč, da je v Venezueli "resnica premagala laž". Njegovi privrženci pa so organizirali množična slavja z ognjemeti, ki so se začela, še preden so bili razglašeni izidi referenduma. V skladu s predlaganimi spremembami bodo iz venezuelske ustave črtali sedanjo omejitev, po kateri lahko tako predsednik države kot tudi župani in guvernerji svojo funkcijo opravljajo največ dva zaporedna mandata. Podoben referendum je v Venezueli potekal že decembra 2007, a so volivci tovrstne predloge tedaj zavrnili. Venezuelski parlament je omenjena ustavna dopolnila sicer potrdil že januarja, a potrebna je bila še podpora na referendumu. Za predlog je takrat glasovala velika večina poslancev v 167-članski narodni skupščini; samo šest poslancev je bilo proti, pet pa se jih je vzdržalo. Chavez, ki je po zaslugi svojih milijardo dolarjev vrednih socialnih, še posebej zdravstvenih in izobraževalnih programov, financiranih z dohodki od izvoza bogatih zalog nafte, priljubljen predvsem med revnimi prebivalci Venezuele, kljub desetletju na oblasti poudarja, da potrebuje več časa za uresničitev svoje socialistične revolucije. Opozicija pa je v predreferendumski kampanji opozarjala, da bi bilo s predlaganimi spremembami ustave konec demokracije v državi, sicer pa Chaveza obtožuje, da državo peha v diktaturo, ter opozarja na korupcijo in porast kriminala. Napoveduje tudi, da bo občuten padec cen nafte kot glavnega vira dohodkov države v naslednjih mesecih močno prizadel Chavezove obsežne socialne programe. (STA) Trčili britanska in francoska jedrska podmornica LONDON - V Atlantskem oceanu sta ta mesec trčili britanska in francoska jedrska podmornica, na katerih je bilo skupno več kot 225 članov posadke, je včeraj sporočilo francosko obrambno ministrstvo. V trčenju ni bil nihče ranjen, pa tudi jedrski material na podmornicah ni bil poškodovan. Podmornici sta bili v času trčenja na svojih rutinskih patruljah v Atlantiku, še piše v sporočilu francoskega obrambnega ministrstva. V sporočilu, ki so ga objavili 6. februarja, je ministrstvo zapisalo le, da je podmornica Triomphant trčila v "potopljen predmet", pri čemer je bil poškodovan njen sonar. Britanski tabloid Sun je predtem poročal, da sta britanska podmornica HMS Vanguard in francoska Triomphant trčili 3. ali 4. februarja. Obe podmornici naj bi bili v nesreči poškodovani, medtem ko naj bi jedrski material, ki sta ga prevažali, ostal nepoškodovan. Na severozahodu Pakistana bodo uvedli šeriatsko pravo ISLAMABAD - Pakistanska vlada in konservativni islamisti so včeraj podpisali sporazum o uvedbi šeriatskega prava v dolini Svat na severozahodu države. O sporazumu sta se pogajala vlada nemirne Severozahodne mejne pokrajine (NWFP) in lokalni vojaški poveljnik Sufi Mohamed. "Danes je bil podpisan sporazum med vlado NWFP in mavlano Sufijem Mohamedom," je sporočil minister za informiranje Miar Iftikar Husain. "Vsi zakoni, ki so v nasprotju s šeriatskim pravom, bodo odpravljeni, v skladu s tem pravosodnim sistemom pa bo uvedeno šeriatsko pravo," je pojasnil. Sporazum zajema območje Malakand, ki je eno od okrožij NWFP. V Severni Koreji praznovali rojstni dan Kim Jong Ila PJONGJANG - V Severni Koreji so včeraj obeležili 67. rojstni dan voditelja Kim Jong Ila. Ulice, mostove in zgradbe so ob tej priložnosti okrasili s cvetjem in pripravili številna praznovanja in zborovanja. Kimov rojstni dan je poleg rojstnega dneva njegovega očeta in ustanovitelja Severne Koreje Kim Il Sunga eden najpomembnejših praznikov v državi. "Tovariš Kim Jong Il je velik politik, nebeški poveljnik in ljubeč oče, ki varuje in razsvetljuje usodo našega naroda in ljudi," je ob rojstnem dnevu voditelja zapisal časnik Rodong Sinmun. Severna Koreja je sicer včeraj sporočila, da bo še naprej izstreljevala rakete, vendar ne v okviru vojaškega programa, temveč v okviru vesoljskega. Severnokorejski mediji so ob tem poudarili, da ima država pravico do razvoja vesoljske tehnologije, in obsodili "sovražne sile", ki širijo govorice o izstrelitvi. (STA) japonska - Ameriška državna sekretarka na obisku Clintonova je začela daljšo turnejo po Aziji TOKIO - Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je včeraj z obiskom Japonske začela turnejo po Aziji, v središču katere bodo svetovna gospodarska kriza, podnebne spremembe in varnostna vprašanja, med katerimi bosta izstopala Severna Koreja in Afganistan. Clintonova, ki bo poleg Japonske obiskala še Indonezijo, Južno Korejo in Kitajsko, je prekinila desetletja dolgo tradicijo, v skladu s katero je vodja ameriške diplomacije po prevzemu položaja najprej obiskal Evropo ali Bližnji vzhod. Bližnji vzhod je sicer že obiskal novi posebni odposlanec za to regijo George Mitchell, v Evropi pa se je mudil podpredsednik ZDA Joseph Biden, ki je na varnostni konferenci v Munchnu prepričeval zaveznike v povečanje pomoči v Afganistanu. Obama bo na svojo prvo pot v tujino odšel v četrtek čez mejo v Kanado. Clintonova je dva dni pred odhodom v Was-hingtonu izjavila, da je pripravljena sodelovati z azijskimi voditelji za rešitev gospodarske krize ter okrepiti partnerstva in zavezništva. Ponudila je tudi svojo pomoč pri preprečevanju širjenja jedrskega orožja v Aziji, pri čemer je poudarila, da severnokorejski jedrski program ostaja najtežji izziv za stabilnost severovzhodne Azije. (STA) HjNary CNnton ansa kriza - V letu padel za 12,7% Japonski BDP ob četrtletju nižji za 3,3 odstotka TOKIO - Obseg aktivnosti japonskega gospodarstva se je v zadnjem četrtletju lani v primerjavi s prejšnjim četrtletjem zmanjšal za 3,3 odstotka. V medletni primerjavi je bil bruto domači proizvod (BDP) nižji za 12,7 odstotka. To je največji padec v zadnjih 35 letih, razlog pa je rekordno znižanje izvoza, je včeraj sporočila japonska vlada. Izvoz drugega največjega svetovnega gospodarstva se je zaradi recesije v ZDA in EU skrčil kar za 13,9 odstotka. Padec povpraševanja je prizadel predvsem avtomobilsko industrijo in elektroniko, ki sta paradna konja japonskega izvoza. Japonsko gospodarstvo se je tako skrčilo že tretje četrtletje zapored. V obdobju od junija do septembra je bil obseg gospodarskih aktivnosti v četrtletni primerjavi nižji za 0,6 odstotka. "To je najhujša gospodarska kriza v povojnem obdobju," je dejal minister za gospodarstvo in proračun Kao-ru Josano. Poleg padca izvoznega povpraševanja se država sooča tudi z rastjo jena, ki še dodatno vpliva na slabšo konkurenčnost japonskih izvoznikov, in padcem domače potrošnje. Po ugotovitvah vlade naj bi padec povpraševanja na tujih trgih h krčenju gospodarstva v zadnjem četrtletju prispeval 90 odstotkov, nižja domača poraba pa ostalih deset odstotkov. Domača potrošnja, ki predstavlja 55-odstotni delež v japonskem BDP, je v lanskem zadnjem četrtletju glede na predhodno realno oslabela za 0,4 odstotka. (STA) 3 0 Torek, 17. februarja 2009 PRIREDITVE / pop glasba - Največji glasbeni spektakel v Ljubljani Ameriška zvezdnica Madonna avgusta na hipodromu v Stožicah LJUBLJANA - Ameriška pop zvezdnica Madonna se je odločila podaljšati uspešno svetovno turnejo "Sticky&Sweet", v okviru katere bo tako avgusta nastopila tudi v Ljubljani. Kraljica popa bo na hipodromu v Stožicah nastopila 20. avgusta. Organizatorji koncerta so dogodek na včerajšnji novinarski konferenci označili za doslej največji glasbeni spektakel v Ljubljani. Vladimir Ivanovic, direktor promocijske agencije Lupa promotion, regionalnega partnerja promocijske hiše Live Nation, ki skrbi za Madonnino turnejo, je prepričan, da bo Madonna napolnila hipodrom v Stožicah. Kot je pojasnil, bodo dali v prodajo 62.000 vstopnic, od tega 2000 za VIP tribuno. Koncert bo po njegovih pričakovanjih razprodan, saj so bili v zadnjem letu vsi Madonnini koncerti, razen koncerta v Budvi, razprodani v nekaj minutah. Sicer pa, kot je dejal Metod Štigel iz Agencije K, ki je v Sloveniji lokalni partner za produkcijo, računajo tudi na Madonnine oboževalce iz sosednjih držav. Štigel je koncert označil kot vrhunski dogodek, ki bo, kot je poudaril, zahteval dobro sodelovanje vseh vpletenih v projekt. Madonna bo v Ljubljano pripeljala ekipo 200 sodelavcev, za pripravo koncerta pa bodo potrebovali še 300 sodelavcev iz Slovenije. Ekipe bodo prizorišče v Sto-žicah začele graditi devet dni pred koncertom, pri čemer bodo imela velik delež slovenska podjetja. Organizacijske stroške koncerta je Ivanovic ocenil na milijon do 1,2 milijona evrov. Koncert Madonne v Ljubljani pa je po Štiglovih besedah tudi priložnost, da se Slovenija izkaže kot zanimiva in dostojna koncertna destinacija. Prodaja vstopnic se bo začela 23. februarja ob 12. uri na vseh prodajnih mestih Eventima, člani Madon-ninega fan kluba pa si bodo lahko vstopnice zagotovili že od 17. februarja na naslovu http://www.madonna.com. Vstopnice za "golden circle" bodo po 110 evrov, vstopnice takoj za njim po 90, za cenejše bo potrebno odšteti 75 ali 60 evrov. V ponudbi bosta tudi dva paketa: "VIP Sweet Experience", za katerega bo potrebno odšteti kar 550 evrov in ki bo poleg vstopnice za VIP tribuno med drugim vključeval kok-tejl za dobrodošlico in darilo, ter "Sticky Experience", ki bo poleg vstopnice za "golden ring" med drugim vključeval darilo, zanj pa bo potrebno odšteti 360 evrov. Vstopnica na VIP tribuno bo stala 300 evrov. Odpovedi koncerta na hipodromu v Stožicah, kjer sta bila v preteklih letih že odpovedana koncerta Michaela Jacksona in Marilyna Mansona, se organizatorji ne bojijo. Kot je pojasnil Ivanovic, je hipodrom edina lokacija, ki v Ljubljani pride v poštev za takšen spektakel, sicer pa je že prisotnost današnjih govorcev dovolj dobro zagotovilo, da bodo koncert, razen v primeru višje sile, izpeljali. Kot je pojasnil Laszlo Boros, direktor promocijske hiše Live Nation, bo Madonna nov niz koncertov začela 4. julija v Londonu. Prvič bo nastopila v Werchterju v Belgiji, Marseillu, Hamburgu, Oslu, Helsinkih, Tallin-nu in Ljubljani ter v Romuniji, na Madžarskem, v Srbiji in Bolgariji. Natančne lokacije koncertov v teh državah še niso dogovorjene, saj so slovenski soorganizatorji svoje naloge opravili veliko hitreje od organizatorjev v naštetih državah, je pojasnil Ivanovic. Posebni gost Madonnine turneje v letošnjem letu bo glasbenik Paul Oakenfold, ki je med drugim sodeloval z U2, Rolling Stonesi, Justinom Timberlakeom, Snoop Doggom, The Cure in Massive Attack, v prihajajočem letu pa bo izdal tudi novi album "Pop Killer", je še povedal Boros. (STA) GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V četrtek, 19. februarja ob 20.30 / Koncert Iztoka Mlakarja. MALA DVORANA Tamara Matevc: »Zaljubljeni v smrt« / Posvečeno Fulviu Tomizzi ob 10-le-tnici njegove smrti. Režija: Samo M. Strelec. Urnik: v četrtek, 26. ob 19.30 (z italijanskimi nadnapisi), v petek, 27. ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), v soboto, 28. ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi) ter v nedeljo, 29. februarja ob 16.00. Gledališče Rossetti Luigi Pirandello: »Enrico IV« / Nastopata Ugo Pagliai in Paola Gassman. Režija: Paolo Valerio. Urnik: v četrtek, 19. ob 16.00 in 20.30, v petek, 20. in v soboto, 21. ob 20.30 ter v nedeljo, 22. februarja ob 16.00. Gabriele Vacis in Natalino Balasso: »Viaggiatori di pianura« / Nastopa ATA Teatro Regionale Alessandrino. Režija: Gabriele Vacis. Urnik: v ponedeljek, 23. in v torek, 24. februarja ob 20.30. Tony Cucchiara: »Pipino il breve« / Nastopa Stalno gledališče iz Catanie v režiji Giuseppa Di Martina. Urnik: v sredo, 25. ob 20.30, v četrtek, 26. ob 16.00 in 20.30, v petek, 27. in v soboto, 28. februarja ob 20.30 ter v nedeljo, 1. marca ob 16.00. DVORANA BARTOLI Fabio Alessandrini in Carlo Tolazzi: »Tunnel« / Produkcija Teatro di Fa-bio, Compiegne (Francija). Urnik: v četrtek, 19. v petek, 20. in v soboto, 21. ob 21.00 ter v nedeljo, 22. februarja ob 17.00. La Contrada - Gledališče Orazio Bobbio Eduardo De Filippo: »Ditegli sempre di si« / Nastopa Stalno gledališče iz Kalabrije. Režija: Geppy Gleijeses. Urnik: danes, 17. ob 16.30, jutri, 18., v četrtek, 19. v petek, 20. in v soboto, 21. ob 20.30 ter v nedeljo, 22. februarja ob 16.30. SLOVENIJA SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 23. februarja ob 20.00 / SNG Nova Gorica in Gledališče Koper: »Duohtar pod mus«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 17. februarja ob 11.00 / Jean -Baptiste Poquelin Molière: »Scapinove zvijače«. Jutri, 18. februarja ob 11.00 / Jean -Baptiste Poquelin Molière: »Scapinove zvijače«; ob 19.30 Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V četrtek, 19. februarja ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V petek, 20. februarja ob 18.00 / Ajs-hil: »Oresteja«. V soboto, 21. februarja ob 19.30 / Jean - Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V ponedeljek, 23. in v torek, 24. februarja ob 18.00 / Ajshil: »Oresteja«. V sredo, 25. februarja ob 19.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«. V četrtek, 26. februarja ob 18.00 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V petek, 27. februarja ob 11.00 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V soboto, 28. februarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. Mala drama Jutri, 18. in v četrtek, 19. februarja ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. V petek, 20. februarja ob 20.00 / Ža-nina Mirčevska: »Žrelo«. V soboto, 21. februarja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V ponedeljek, 23. in v torek, 24. februarja ob 20.00 / Žanina Mirčevska: »Žrelo«. V sredo, 25. februarja ob 20.00 / Andrej Rozman Roza: »Najemnina or We Are The Nation On The Best Lo-cation«. V četrtek, 26. februarja ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Art«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 17. ob 15.30 in 19.30 in jutri, 18. februarja ob 19.30 / Olja Muhina »Tanja - Tanja«. V četrtek, 19. februarja ob 15.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. V soboto, 21., v torek, 24., v četrtek, 26. in v petek, 27. februarja ob 19.30 / Olja Muhina »Tanja - Tanja«. V sredo, 25. februarja ob 19.30 / Peter Stone, Julle Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. Mala scena Danes, 17. februarja ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. Jutri, 18. februarja ob 20.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. V petek, 20. februarja ob 20.00 / Ce-linka: »Lili - razglednice futuristične ljubezni«. V soboto, 21. februarja ob 21.15 / Janez Janša, Dušan Jovanovic: »Spomenik G«. V ponedeljek, 23. februarja ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. V torek, 24. februarja ob 18.00 / Ser-gi Belbel: »Mobilec«; ob 20.00 Miha Mazzini: »Let v Rim«. V sredo, 25. in v soboto, 28. februarja ob 20.00 / Janez Janša, Dušan Jova-novic: »Spomenik G«. Šentjakobsko gledališče Danes, 17. februarja ob 15.00 / A. Rozman - Roza: »Najemnina ali we are the nation on the best location« (komedija). Gostuje gledališče Rozinteater. Jutri, 18. ob 19.30 in v četrtek, 19. februarja ob 17.00 / A. Jaoui, J.-P. Bacri: »Družinska zadeva« (komična melodrama), režija Jaša Jamnik. V petek, 20. februarja ob 19.30 / A. Ni-colaj: »Hamlet v pikantni omaki« (komedija), režija Janez Starina. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Vincenzo Bellini: »Norma« / Nastopa zbor in orkester gledališča Verdi. Dirigent: Julian Kovatchev. Urnik: v petek, 20. ob 20.30, v soboto, 21. ob 16.00, v torek, 24. in v četrtek, 26. ob 20.30, v soboto, 28. februarja ob 17.00, v nede-ljo,1. ob 16.00 ter v torek, 3. marca ob 20.30. Gledališče Rossetti Dvorana Bartoli V petek, 27. in v soboto, 28. februarja ob 21.00 / Bernstein School of Musical Theatre, »A New Brain«. Muzikal, ki ga vodi Shawna Farrell. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V četrtek, 19. februarja ob 18.30 / Klavirski recital Ekaterine Richter - Rusija, zmagovalke 8. mednarodnega klavirskega tekmovanja v klavirski interpretaciji Giuliano Pecar 2008. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 24. februarja ob 20.45 / Janine Jansen - violina in Itamar Goilan -klavir. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V četrtek, 26. februarja ob 20.00 / Koncert Džez in vino: Jim Black & Alas, "No LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 17. in jutri, 18. februarja ob 10.00 in 12.00, Štihova dvorana / Glasba slovanskega in balkanskega sveta s skupino Terrafolk. Danes, 17. februarja ob 20.00, Gallusova dvorana / Komorni orkester Orpheus iz New Yorka. Solist: Jonathan Biss - klavir. V četrtek, 19. in v petek, 20. februarja ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije in zbor Consortium musicum. Dirigent: En Shao. V ponedeljek, 23. in v torek, 24. februarja ob 19.30, Gallusova dvorana / Sergej Prokofjev: »Romeo in Julija«, balet. Dirigent Aleksandar Spasic. V naslovnih vlogah Ana Klašnja in Lukas Zuschlag. Baletni solisti, baletni zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. V četrtek, 26. februarja ob 20.00, Gallusova dvorana / Simfonični orkester RTV Slovenija, solistka Barbara Hen-dricks. Dirigent: Walter Proost. Šentjakobsko gledališče V soboto, 21., v petek, 27. ter v soboto, 28. februarja ob 19.30 / J. Jacobs - Roza: »Briljantina«, (muzikal), režija in koreografija Mojca Horvat. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija: do 20. februarja razstavlja Matej Sussi »Zimska idila -akvareli«. Ogled od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. Bar tramvajske postaje: do srede, 18. februarja bodo na ogled bakrorezi Franke Kovačič. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. GORICA Državna knjižnica, (Ul. Mameli): do 27. februarja bo na ogled razstava udeležencev mednarodnega natečaja »Venice International Photo Contest«; odprto od ponedeljka do petka med 10. uro in 18.30, ob sobotah med 10. uro in 13.30. Galerija ARS (Travnik 25): pod naslovom »Istrske vedute« razstavlja umetnik Vojko Gašperut. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. VIDEM Galerija sodobne umetnosti (Trg Paolo Diacono 22): do 1. marca bo v po-klon Albertu Vianiju razstava »I tabel-loni didattici«. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. SEŽANA MC podlaga: do 28. februarja je na ogled razstava »Bienale male laične ilustracije«. Kosovelova knjižnica: na ogled je razstava originalnih ilustracij Petra Šker-la. Kosovelova knjižnica: na ogled je razstava bibliofilske zbirke, ki jo je zasnovala in postavila Martha Sotelo Bunje-vac. Kosovelov dom, velika galerija: jutri, 18. februarja ob 18.00 odprtje razstave slik Lucijana Bratuša ob slikarjevi 60-letnici. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do konca marca bo Jo-zica Zafred razstavljala fotografije Sto-jan Zafred pa slike. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. NOVA GORICA Kulturni dom: fotografska razstava Raj-ka Bizjaka Zvezdni prah - inkarnacija. Na ogled do 27. februarja od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro, ob nedeljah in praznikih zaprto. Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). CERKNO Cerkljanski muzej: do 1. marca bo na ogled muzejska razstava razglednic »Po naših krajih od Javornika do Pore-zna«. IDRIJA Grad Gewerkenegg, razstavišče Nikolaja Pirnata: od četrtka, 19. februarja, do 15. marca bo na ogled razstava likovnih del »Slovenija odprta za umetnost«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galeriija, (vhod s Cankarjeve 20): do 8. marca bo na ogled dokumentarna razstava »Španska vizija« ob stoletnici rojstva Zorana Mušiča. Odprto vsak dan od 10.00 do 18.00. / RADIO IN TV SPORED Torek, 17. februarja 2009 31 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Kamorkoli naokoli... po Sloveniji - Čevljarska svetilka Deželni TV dnevnik Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, Cciss 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita E. Daniele in M. Cucuzza) 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.00 Aktualno: Sanremo Question Time 13.30 17.00 Dnevnik, sledi Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa Italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 23.15, 0.55 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Glasb: Sanremo: 59. Festival italijanske pesmi 0.50 Nočni dnevnik Rai Due 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Nan.: Tracy & Polpetta 10.00 Dnevnik, vremenska napoved in rubrike 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Costume e societa, sledi Zdravje 14.00 Resničnostni show: X Factor 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: Law & Order 18.05 Dnevnik - Kratke vesti, vremenska napoved in športne vesti 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Resničnostni show: X Factor 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Senza traccia 21.05 Film: Constantine (fant., ZDA '03, i. K. Reeves) 23.55 Nočni dnevnik, sledi Punto di vista 0.10 Dok.: Un paese chiamato Po Rai Tre 6.00 7.30 8.00 8.15 9.15 9.20 12.00 12.45 13.05 14.00 15.15 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Ballaro' 23.20 Šport: 90° Minuto, serie B 0.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 7.05 Nan.: Quincy 8.05 Nan.: Hunter 9.00 Nan.: Nash Bridges 10.10 Nan.: Febbre d'amore 10.30 Nad.: Bianca 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nad.: My Life 2 12.40 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.00 Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli-no 16.00 Nan.: Sentieri 16.35 Film: Si puo' fare...amigo (western, It., '72, r. M. Lucidi, i. B. Spencer) 18.35 Nad.: Tempesta d'amore 18.55 21.55 Dnevnik - vremenska napoved 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Betty Love (kom., ZDA, '00, r. N. Labute, i. R. Zellweger) Film: Il delitto Fitzgerald (dram., ZDA '03, i. K. Spacey ) Pregled tiska Canale 5 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Jutranji dnevnik Aktualno: Mattino cinque Tg 5 - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Resničnostni show: Grande Fratel-lo Nan.. Cento Vetrine Aktualno: Uomini e donne Resničnostni show: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque Kviz: Chi vuol essere milionario Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Nan.: R.I.S. 5 - Delitti imperfetti Resničnostni show: Grande Fratel-lo Live O Italia 1 6.15 6.35 9.00 9.30 10.20 11.20 12.15 12.25 14.30 15.00 15.50 16.40 18.30 19.50 20.30 21.10 0.55 Nan.: Still standing 13.40, 17.10 Risanke Nan.: Hope & Faith Nan.: Ally McBeal Nan.: E alla fine arriva mamma! Nan.: Piu' forte ragazzi Aktualno: Secondo voi Dnevnik in vremenska napoved, sledi Studio sport 19.30 Risanke: Simpsonovi Nan.: Paso adelante Nan.: Smallville Nan.: Drake & Josh 22.05 Dnevnik in vremenska napoved Camera café Kviz: La ruota della fortuna Film: Il Signore degli Anelli - Il ri-torno del Re (fant., ZDA, '03, i. E. Wood ) Športne vesti Dnevnik - Rai News 24 vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Dnevnik - Buongiorno Regione Rai News 24 Aktualno: La storia siamo noi Aktualno: Verba volant Aktualno: Cominciamo bene Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Aktualno: Le storie - Diario italiano Nan.: Terra nostra Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike ¿rj/ La 7 6.00 Dnevnik, horoskop, promet 7.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life 10.05 Aktualno: Due minuti un libro 10.20 Nan.: Il tocco di un angelo 11.30 Nan.: Matlock 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: L'ispettore Tibbs 14.00 Film: Il pirata dell'aria (dram., ZDA, '72, r. J. Guiller, i. C. Heston) 16.05 Nan.: Mac Gyver 17.05 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 19.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Nan.: Relic Hunter 23.35 Nan.: Sex and the City 0.10 Nan.: Dirt ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 Klasična glasba 8.10 Pregled tiska 9.00 Aktualno: L'eta' non conta 10.35 Nan.: Don Matteo 6 11.00 Nan.: Lassie 12.00 Kratke vesti 12.50 Expo' Mittel School 13.50 Aktualno: Nel baule dei tempi 14.30 Palco, gli eventi in TV 15.00 Videomotori 15.25 Dokumentarec o naravi 17.00 Risanke 19.00 Attenti al cuoco 20.00 Ritmo in tour 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: Trottola 21.35 Film: Mare largo (dram., It., '98, i. C. Amendola) 23.30 Košarka: NGC Cantu'Basket -Snaidero UD (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Na potep po spominu 9.30 Otroška odd.: Sonce v žepu 9.40 Otr. nad.: Ribič Pepe (pon.) 10.10 Igrana nan.: S soncem v očeh 10.25 Spričevalo (pon.) 10.35 Zgodbe iz školjke 11.10 Dok. odd.: Fotografa divjine 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 ARS 360 (pon.) 13.40 Umetni raj (pon.) 14.05 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risana nan: Nekoč je bilo ... življenje 16.10 Potplatopis 16.30 Knjiga mene briga (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.20 Dok. serija: Zgodovina arhitekture 18.30 Žrebanje Astra 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Piramida 21.00 Film: Kiparjenje časa 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Dok. serija: Sedem obdobij rocka 23.55 Prava ideja! (pon.) 0.50 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 17.02.1991 (pon.) 1.10 Dnevnik 1.45 Dnevnik zamejske Tv (t Slovenija 2 8.35 Otroški infokanal 9.40 NLP 12.30 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 13.25 Dober dan, Koroška (pon.) 14.40 City folk 15.10 Bleščica (pon.) 15.40 Studio city 16.40 Sedma moč osamosvojitve -Tv dnevnik 17.02.1991 17.00 Glasnik 17.55 Mostovi-Hidak 18.30 SP v biatlonu 19.30 Ljubezen v glasbenih delih 20.00 Muzikajeto 20.30 Globus 21.00 Prava ideja! 21.30 Miniserija: Dediščina Evrope 23.05 Tranzitor, 4. oddaja (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 15.55 16.20 16.55 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.45 20.15 21.15 22.15 22.45 23.15 0.00 11.00 11.30 17.10 18.00 18.45 19.00 19.55 20.00 20.20 20.30 21.30 22.00 22.30 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti SP v biatlonu Sredozemlje Artevisione Meridiani Izostritev Vremenska napoved 1.00 Primorska kronika 22.00, 23.45 Vsedanes - TV dnevnik Šport Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje Slovenski magazin Dok. oddaja: Snemali smo na celuloid Q - trendovska oddaja Potopisi Biker Explorer Istra in... Čezmejna Tv TDD - (Tv dnevnik v slovenskem jeziku) i Tv Primorka 12.00, 23.30 Videostrani 23.00 Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Jelena Mladi o mladih Zdravstvena preventiva: debelost (pon.) Spoznajmo jih (pon.) Epp 23.00 Dnevnik TV in vremenska napoved Kultura Primorski tednik Glasbeni bazar Asova gibanica Med Sočo in Nadižo RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka; 8.40 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.15 Odprta knjiga; 11.00 Studio D, sledi v središču pozornosti; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovski utrip; 18.00 Srečko Kosovel, človek v magičnem kvadratu; 18.40 Jezikovna rubrika; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 11.30 Glasbeni gost;12.30 Opoldnevnik; 13.0015.00 Aktualnosti; 16.15 Glasba po željah; 17.05 Z vročega asfalta; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Zvok in čas; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Ca-podistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Torkov klicaj; 17.00 Fiesta latina; 17.40 Šport; 18.00 18. vzporednik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Arsov logos; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 32 Torek, 17. februarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA 1000 1010 _ 1020 „ Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. r V višjih slojih dotekajo nad našo deželo severni tokovi. Ponoči bo mrzel zrak zajel vso Slovenijo in delno tudi Furla-nijo-Julijsko krajino. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.04 in zatone ob 17.35 Dolžina dneva 10.29 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 1.58 in zatone ob 10.22 A Nad srednjo in vzhodno Evropo ter nad Balkanom in Jadranom je območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se od severa bliža našim krajem in bo Slovenijo prešla pozno popoldne. Za njo bo k nam z okrepljenim severnim vetrom dotekal precej hladnejši zrak. BIOPROGNOZA Danes se bo vremenska obremenitev v prvi polovici dneva še okrepila, popoldne in zvečer bo vpliv močno obremenilen. V noči na sredo bo splošna obremenitev ponehala, okrepili pa se bodo nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. -/^T-^ MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 9,0 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.14 najvišje 21 cm, ob 12.28 najnižje -27 cm, ob 23.30 najvišje 11 cm. Jutri: ob 0.46 najnižje 11 cm, ob 5.02 najvišje 17 cm, ob 13.14 najnižje -35 cm, ob 20.28 najvišje 17 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.......... Vogel.......... Rogla................ Mariborsko Pohorje 880 Piancavallo........ 450 350 Forni di Sopra...... 310 100 Zoncolan.......... 360 310 Trbiž................ 250 150 Na Žlebeh ......... 570 190 Mokrine............ 380 150 Podklošter......... 775 350 Bad Kleinkirchheim 180 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER TOLMEČ O -6/4 VIDEM O -4/7 O PORDENON -3/6 «S TRBIŽ O -9/1 ¿a ČEDAD O -3/6 O GRADEC -4/4 CELOVEC O -5/3 M. SOBOTA O-3/4 O -7/0 KRANJSKA G. fcró Q -4/3 S. GRADEC O TRŽIČ -3/4 O KRANJ CELJE -3/5 O MARIBOR o-3/5 XX PTUJ O o _ LJUBLJANA /p GORICA C ° N. GORICA -1/5 W N. MESTO -2/6 GORICA O 1/7 POSTOJNA O 1/7 -I/7 O-2/3 , , ^ KOČEVJE TRST ©=;„> ^o o PORTOROŽ O r—Z-J^ ^ ČRNOMELJ 0/8 r— UMAG OPATIJA REKA 3/9 ZAGREB -1/6 O PAZIN O ^NAPOVED ZA DANESS Nad vso deželo bo spremenljivo vreme. Zvečer bo jasno, ob obali bo zapihala močna burja. Ohladilo se bo. Zmerno do pretežno oblačno bo. Pihal bo jugozahodni veter. Popoldne in zvečer nas bo od severovzhoda prešla hladna fronta, prehodno bo snežilo. Zapihal bo severni do severovzhodni veter, na Primorskem pozno zvečer burja. Najnižje temperature bodo od -4 do 0, v alpskih dolinah do -7, ob morju 2, najvišje dnevne od 0 do 6, na Primorskem do 8 stopinj C, popoldne in zvečer pa se bo ohladilo. TOLMEČ O -7/-3 VIDEM O -5/6 O PORDENON -4/5 ¿0" CELOVEC O -8/0 TRBIŽ O _ 12/2 -10/-3 0 -12/-2 10/3 KRANJSKA GAJ) iZTRŽIČ k ^ -7/1 of/ ČEDAD O KRANJ 1 -4/5 n o GRADEC -8/-1 O -8/-1 S. GRADEC CELJE -4/1 O MARIBOR O-5/0 PTUJ O M. SOBOTA O-5/0 T, o LJUBLJANA GORICA f, ° N.GORICA N -4/1 C/N. MESTO -4/1 1/fi 0 0/5 /^/POSTOJNA O -1/6 ^ 0/5 l^O-4/0 _ , , KOČEVJE ii P trst /s o ^2/6 ^^ , o ' PORTOROŽ O k,------^ V^CRNOMELJ UMAG ^OPATIJA REKA 2/7 ZAGREB -4/1 O PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI Jasno do zmerno oblačno bo. Predvsem ob obali bo pihala burja, temperature bodo padle. Jutri in v četrtek bo na Primorskem precej jasno. Drugod bo delno jasno, na vzhodu občasno pretežno oblačno. Predvsem tam bo lahko naletaval sneg. Jutri bo na Primorskem pihala zmerna burja, drugod severni do severovzhodni veter. Veter bo v četrtek ponehal. Hladno bo. POREČ POREČ Dopis iz pariza - Ob salonu dobrega počutja Dobro počutje in miti Prejšnji vikend je bil v Parizu »Salon du Bien-etre«, se pravi sejem dobrega počutja, kjer smo se seznanili tako s tradicionalnimi tehnikami kot z raznoraznimi novostmi. Danes so ritmi življenja vedno bolj frenetični, zlasti v velemestih. Vse se začenja že zgodaj zjutraj, ko greš v službo: lahko vzameš metro in si kot sardina v škatli, ali pa greš z avtomobilom in preizkušaš svoje potrpljenje v prometnih zastojih. Na delu skrbijo za sive lase uslužbenci/šefi/stranke (odvisno od pozicije na bojnem polju); ko se vrneš domov, se začne mora parkirnega mesta in, ko odpreš domača vrata, se potikaš po mikroskopskem stanovanju, saj je vsak kvadratni meter zlata vreden... In dalje hrup, onesnažen zrak, neznosni sosedi, ki nabijajo glasbo... Rešitev bi bil sprehod v naravo, vendar je za parke brez avtomobilov treba iz mesta, kar pomeni ponovno čepenje v prometnih zastojih. Brez izhoda? Tu nam preostane še ena rešitev, in sicer raznorazne sprostitvene tehnike. Problem? Ponudba je tako široka, da človek ne ve, kam bi se obrnil, kaj bi izbral. Kaj je boljše, tradicionalne tehnike ali novosti, prilagojene potrebam sodobnega življenja? Telovadba ali meditacija? Zahodna ali vzhodna tradicija? Na sejmu smo obiskovalci imeli možnost tako teoretičnega kot praktičnega spoznavanja, saj je poleg predavanj bila cela serija delavnic: hata joga, taiči, gimnastika čutov, Ale-xandrova tehnika, pilates, bioples, tehnike zavedanja lastnega telesa, metode osvoboditve oklepov, gib dobrega počutja... Kot pri vsaki stvari, tudi pri »tehnikah dobrega počutja« je najbolje, da se poskusi. Toda poglejmo si malo bolj natančno nekatere. Joga je družina starodavnih indijskih disciplin, ki s kombiniranjem telesnih pozicij, dihanja in meditacije gradi telesno ter duševno ravnotežje. Med stare tradicionalne tehnike sodi taiči, ki pa je pravzaprav borilna veščina. Borilna veščina? Prav tako. Poetični počasni gibi so napad-obramba in na profesionalnem nivoju gre vse skupaj zelo hitro; gib je kot puščica, ki švigne v cilj. Ne glede na to, je redna vadba stare kitajske tehnike za vzdrževanje telesa in duha res učinkovita. Pa pojdimo na Zahod! Med starejše tehnike sodi Alexandrova tehnika, ki jo je razvil F. Matthias Alexander konec 19. stoletja, in ki z vajami popravi telesno držo; slednja vpliva tudi na naše psihično in emocionalno stanje. Druga bolj poznana tehnika je pilates, ki jo je razvil Joseph Hubert Pilates na začetku 20. stoletja in ki gradi fizično formo s krepitvijo telesnega centra. Med novimi in starimi metodami žal ni nobena »čarobna«, ki bi povzročila drastične spremembe: če se udeležimo tečaja enkrat ali dvakrat tedensko, bomo izboljšali svoje počutje, nikakor pa ne dosegli nirvane. Kot povsod, je tudi v svetu sprostitvenih tehnik veliko kli-šejev in stereotipov. Nekateri krogi, na primer, širijo filozofijo »vsi se imamo radi«: lahko se udeležite tečaja joge, ne da bi prevzeli podu-hovljenega izraza. Ko ne razumete dobro svojega mentorja, ker uporablja le terminologijo kozmičnih energij ali kineziologije, je bolje, da zamenjate tečaj; učitelj je tam, da bi izboljšal vašo fizično formo, in ne da bi ga občudovali. V tem je morda največja težava: dober tečaj oziroma dober učitelj. Nekatere tehnike (joga, pilates... ) naj bi bile neprimerne za hrbtenico ipd. Večkrat je to vezano na nivo oziroma izvajanje pretežkih vaj; če nimaš razvitih določenih mišic, boš obremenil druge oziroma sklepe in čez nekaj mesecev te bo vsekalo. (Posameznikove fizične težave so druga zadeva.) Če ti nadalje sprostitvena aktivnost postane mučna obveznost, je bolje, da odnehaš. In ne nazadnje, če se raje udeležiš tečaja odbojke ali šaha, bo seveda tudi to pozitivno vplivalo na tvojo psihofizično formo. Življenje danes veliko nudi in veliko terja, igra je v tem, da dobimo sebi najprimernejšo rešitev. Jana Radovič big brother Umiranje pred TV kamerami LONDON - Zvezda britanskega Big Brotherja Jade Goody bo svojo življenjsko pot sklenila pred televizijskimi kamerami. 27-letni Goodyjevi, ki boleha za rakom na materničnem vratu, je ostalo le še nekaj mesecev življenja, kljub zahrbtni bolezni pa bo nadaljevala s snemanjem resničnostne oddaje. Z zaslužkom želi namreč poskrbeti za svoja mladoletna sinova. Goodyjeva je postala znana leta 2002, ko je sodelovala v resničnostnem šovu "Big Brother", zaradi neprimernega obnašanja pa je kmalu postala tarča obrekovanja. Težave je imela med drugim s poznavanjem brazilskega Ria de Janeira. "Rio de Janeiro, ali ni to oseba?" se je vprašala nekega dne. Mati petletnega Bobbyja in štiriletnega Fred-dieja je leta 2007 nato sodelovala v šo-vu "Celebrity Big Brother", v katerem je indijsko zvezdnico Shilpo Shetty zmerjala z rasističnimi izjavami. S svojim dejanjem je sprožila 45.000 pritožb na britansko televizijo in skoraj povzročila diplomatski incident. Ker se je Goodyjeva želela neposredno soočiti s kritikami, se je 18 mesecev kasneje pojavila v indijski različici resničnostnega šova "Bigg Boss". V času snemanja je izvedela, da boleha za rakom. Z gledalci je delila solze, nakar je oddajo predčasno zapustila. Pred dnevi je nato prejela slabo novico, da se je rak razširil po telesu in je neozdravljiv. Britanska zvezdnica je priznala, da je bila "obupana, prestrašena in jezna", ko je izvedela, da se je rak razširil na jetra, črevesje in dim-lje. "Nisem mogla dihati, ko so mi povedali. Kričala sem in jokala ter dejala: Ali mi ne more nihče pomagati?" je povedala za nedeljsko izdajo časnika News of the World. Goodyjeva je odločena poskrbeti za prihodnost svojih otrok. "Želim, da imata v življenju najboljše možnosti, kar se da. Moj denar bo namenjen temu," je v pogovoru za News of the World dejala mati in pojasnila, da bo prav zaradi denarja kljub bližajoči se smrti nadaljevala s snemanjem svojega resni-čnostnega šova "Jade's Progress". (STA)