Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta - 2012 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2012/2 zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta Z3-9148 Naslov projekta Ocena intratekalne tvorbe borelijskih protiteles pri bolnikih s sumom na lymsko nevroboreliozo Vodja projekta 20254 Katarina Ogrinc Tip projekta Zt Podoktorski projekt - temeljni Obseg raziskovalnih ur 3400 Cenovni razred B Trajanje projekta 01.2007 - 02.2011 Nosilna raziskovalna organizacija 312 Univerzitetni klinični center Ljubljana Raziskovalne organizacije -soizvajalke Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 3 MEDICINA 3.01 Mikrobiologija in imunologija Družbeno-ekonomski cilj .3 03 Medicinske vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz 13.03 SUF) 2.Raziskovalno področje po šifrantu FOS1 Šifra 3.02 - Veda 3 Medicinske vede - Področje 3.02 Klinična medicina B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3.Povzetek projekta2 SLO Projekt z naslovom Ocena intratekalne tvorbe borelijskih protiteles pri bolnikih s sumom na zgodnjo lymsko nevroboreliozo je potekal na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani brez posebnosti. Bolnike sem v raziskavo vključevala prospektivno. Do konca februarja 2011 je bilo skupno vključenih 390 bolnikov, od tega 122 bolnikov s trdno klinčno diagnozo lymske nevroborelioze, 154 bolnikov z možno lymsko nevroboreliozo in 114 bolnikov s klopnim meningoencefalitisom. Ker je pogostost lymske borelioze v Sloveniji zelo velika in še narašča, smo se odločili, da raziskavo v okviru zgoraj navedenega projekta nadaljujemo in tako pridobimo še večje število bolnikov, s tem pa bodo tudi rezultati raziskave zanesljivejši. Trenutno jih je vključenih že 474. Podatke pri vključenih bolnikih zbiramo in beležimo bolj sistematično, enako rezultate laboratorijskih preiskav, učinke zdravljenja, itd. Tako se je z vključevanjem bolnikov v raziskavo tudi obravnava bolnikov s sumom na lymsko nevroboreliozo še izboljšala. ANG The project "The intrathecal synthesis of borrelial antibodies in patients with suspected Lyme neuroborreliosis" at The Department for Infectious Diseases UMC Ljubljana is running without any problems. The study is prospective. 390 patients were included in the study till February 2011: 122 patients with firm clinical diagnosis of Lyme neuroborreliosis, 154 patients with possible Lyme neuroborreliosis and 114 patients with TBE. Since the incidence of Lyme disease in Slovenia is very high and still increasing, we decided to go on with the above mentioned study to include more patients and get better results. Up to now, 474 patients have been enrolled. Clinical data of included patients as well as laboratory test results, therapy effects, etc. are collected more sistematically, which improved the overall approach to patients with suspected Lyme neuroborreliosis. 4.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu3 Projekt z naslovom Ocena intratekalne tvorbe borelijskih protiteles pri bolnikih s sumom na zgodnjo lymsko nevroboreliozo poteka na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja že več let. V raziskavo sem do konca februarja 2011 vključila skupno 390 bolnikov, od tega 122 bolnikov s trdno klinčno diagnozo lymske nevroborelioze, 154 bolnikov z možno lymsko nevroboreliozo in 114 bolnikov s klopnim meningoencefalitisom. Raziskava še vedno traja. Bolnike še naprej vključujem, trenutno jih je vključenih že 474. Bolnike iz prve skupine po treh mesecih ponovno hospitaliziramo v naši enodnevni bolnišnici zaradi kontrolnih preiskav, vključno z lumbalno punkcijo, nato pa jih sledim ambulantno najmanj eno leto od začetka zdravljenja, enako bolnike iz druge skupine, medtem ko sledim bolnike iz tretje skupine ambulantno najmanj nekaj mesecev. Pri vseh bolnikih sistematično zbiram klinične podatke (demografske, epidemiološke, podatke o trajanju in poteku bolezni) ter rezultate preiskav (osnovne laboratorijske preiskave krvi, likvorja, serološke preiskave, kulture borelij iz krvi, likvorja in kože). Deloma sem rezultate tudi že statistično obdelala, npr. pri skupini bolnikov z okvaro obraznega živca po perifernem tipu in sumom na lymsko nevroboreliozo; opravila sem primerjavo med bolniki z erythema migrans in potrjeno oziroma možno zgodnjo lymsko nevroboreliozo. Med obema skupinama bolnikov sem našla nekaj pričakovanih razlik (bolniki s pridruženim meningitisom so pogosteje navajali radikularne bolečine, imeli izražene meningitisne znake, imeli pozitivna borelijska IgM protitelesa v krvi in IgM in IgG protitelesa v likvorju, imeli večkrat izraženo intratekalno tvorbo borelijskih IgM in IgG protiteles ter pogostejšo izolacijo borelij iz likvorja), nekaj pa tudi nepričakovanih (bolniki z meningitisom so manj pogosto navajali slabo počutje). Rezultati so v pisanju in bodo, upam, kmalu objavljeni v tuji strokovni literaturi. Pri bolnikih z borelijskim meningoradikulitisom (trdna klinična diagnoza lymske nevroborelioze) smo dodatno (v okviru druge raziskave) začeli izvajati tudi kultivacije vzorčka kože na mestu najhujših bolečin, kjer ni prisoten erythema migrans. Vključili smo že 34 bolnikov. Ker je bolnikov s sumom na lymsko nevroboreliozo v Sloveniji veliko, smo se odločili, da omenjene raziskave (v okviru zgoraj navedenega projekta) nadaljujemo, ker bodo rezultati dobljeni na večjem vzorcu bolnikov zanesljivejši. 5.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem in zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Raziskovalno delo je potekalo v skladu z raziskovalnimi cilji. Kljub temu, da sem bila tekom raziskovalnega projekta dvakrat odsotna dobro leto zaradi porodniških dopustov, je delo nemoteno potekalo po zaslugi mojih kolegov na kliniki. Kot sem že omenila, povsem dokončnih zaključkov raziskave še nimamo, ker le-ta še poteka, dosedanji razultati pa so v skladu s pričakovanji. 6.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Ni sprememb. 7.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 26730713 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Humoralni imunski odziv pri slovenskih bolnikih z lymsko nevroboreliozo ANG Humoral immune response in Slovenian patients with Lyme neuroborreliosis Opis SLO Pri bolnikih s klinično lymsko nevroboreliozo (LNB), sumljivo LNB in KME smo v serumu in likvorju dokazovali humoralni imunski odziv. Primerjali smo tudi dve metodi za dokazovanje intratekalne sinteze borelijskih protiteles: IDEIA(TM) in LIAISON(R). Pri bolnikih z LNB smo dokazali borelijska protitelesa z vsaj eno metodo v serumu pri 64,7% (IgM) in 82,4% (IgG), v likvorju pa pri 64,7% (IgM) in 58,8% (IgG). Intratekalno tvorbo borelijskih protiteles smo potrdili pri 55,9% bolnikov: IgM pri 50,5%, IgG pri 44,1%. Dokazovanje humoralnega imunskega odziva v serumu in likvorju pri bolnikih z zgodnjo LNB je potrdilo prejšnja spoznanja, da je delež serološko pozitivnih bolnikov odvisen od trajanja bolezni. ANG We analyzed and compared the humoral immune response in serum and cerebrospinal fluid (CSF) in adult patients with clinically evident Lyme neuroborreliosis (LNB), patients with clinically suspected LNB and patients with TBE. Additionally, we wanted to compare the findings of two methods for detection of intrathecally synthesized borrelial antibodies: the IDEIA (TM) LNB test, and an approach based on the indirect chemiluminiscence immunoassay LIAISON(R). Borrelial IgM and IgG antibodies in sera of patients with clinically evident LNB were detected with at least one of the methods in 64.7% and 82.4% patients, respectively; the corresponding results in CSF were 64.7% and 58.8% patients. Intrathecal synthesis of borrelial IgM and/or IgG was found in 55.9% patients: IgM in 50%; IgG in 44.1%. Assessment of the humoral immune response in sera and CSF of patients with early LNB confirmed previous findings on the relationship between duration of illness and the proportion of patients with detectable response. Objavljeno v American Society for Microbiology; Clinical and vaccine immunology; 2010; Letn. 17, št. 4; str. 645-650; Impact Factor: 2.471;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 3.177; WoS: NI, NN, QU; Avtorji / Authors: Cerar Tjaša, Ogrinc Katarina, Strle Franc, Ružić-Sabljić Eva Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 24856281 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Ovrednotenje metode kultivacije in PCR za diagnozo lymske nevroborelioze ANG Validation of cultivation and PCR methods for diagnosis of Lyme neuroborreliosis Opis SLO Ovrednotili smo dve PCR metodi in izolacijo borelij iz krvi in likvorja pri bolnikih z lymsko nevroboreliozo (LNB), z možno LNB, s KME in pri nevrokirurških bolnikih. Vsaj ena od metod je bila pozitivna pri 11,9% bolnikov v krvi in pri 15,4% bolnikov v likvorju. Večina sevov je bila identificiranih kot Borrelia afzelii. Borelije so bile izolirane pri 0,7% bolnikov iz krvi in pri 3,2% bolnikov iz likvorja. Iz likvorja je bila v vseh primerih izolirana Borrelia garinii. Zaradi različnih rezultatov bi bila nujna standardizacija metod. Zelo je pomembna izbira prave kontrolne skupine. We compared two PCR methods and B. burgdorferi s.l. culture results from CSF and blood of patients with Lyme neuroborreliosis (LNB), suspected LNB, TBE and neurosurgical patients. Borrelial DNA was detected with at ANG least one of the PCR methods in 11.9% of blood samples and 15.4% of CSF samples. The majority of strains were B. afzelii. Borreliae were isolated from 0.7% of blood samples and 3.2% of CSF samples. B. garinii was identified in all CSF isolates. There is a need for standardization of the methods for direct detection of borrelial infection. Appropriate control group has to be chosen. Objavljeno v American Society for Microbiology.; Journal of clinical microbiology; 2008; Letn. 46, št. 10; str. 3375-3379; Impact Factor: 3.945;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 3.154; A': 1; WoS: QU; Avtorji / Authors: Cerar Tjaša, Ogrinc Katarina, Cimperman Jože, Lotrič-Furlan Stanka, Strle Franc, Ružić-Sabljić Eva Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 3. COBISS ID 28168409 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Izolacija Borrelie burgdorferi sensu lato iz krvi pri odraslih bolnikih z borelijskim limfocitomom, lymsko nevroboreliozo, lymskim artritisom in kroničnim atrofičnim akrodermatitisom. ANG Isolation of Borrelia burgdorferi sensu lato from blood of adult patients with borrelial lymphocytoma, Lyme neuroborreliosis, Lyme arthritis and acrodermatitis chronica atrophicans Opis SLO Retrospektivno smo pregledali dokumentacijo bolnikov z borelijskim limfocitomom, lymsko nevroboreliozo (LNB), lymskim artritisom in kroničnim atrofičnim akrodermatitisom (ACA), ki smo jih odvzeli kri za borelijsko kulturo. Borelije smo izolirali iz krvi pri 1/53 (1,9%) bolniku z limfocitomom, 6/176 (3,4%) bolnikih z LNB, 1/13 (7,7%) bolniku z lymskim artritisom in 3/200 (1,5%) bolnikih z ACA. Čas od začetka bolezni do odvzema krvi je bil en dan do več kot dve leti (mediana 3,5 tedna). V času odvzema krvi je bil erythema migrans prisoten pri štirih od 11 (36,4%) bolnikov z izolacijo borelij iz krvi: pri bolniku z borelijskim limfocitomom, lymskim artritisom in pri 2/6 z LNB. Samo dva od omenjenih 11 (18,2%) sta imela v času odvzema krvi vročino. Pri evropskih bolnikih z lymsko boreliozo lahko borelije izoliramo iz krvi občasno tudi pri kasnejših manifestacijah bolezni. ANG This is a retrospective review of the medical files of patients diagnosed with borrelial lymphocytoma, Lyme neuroborreliosis, Lyme arthritis and acrodermatitis chronica atrophicans, for whom a borrelia blood culture was ordered. Borrelia burgdorferi sensu lato was isolated from the blood of 1/53 (1.9%) patients with borrelial lymphocytoma, 6/176 (3.4%) patients with Lyme neuroborreliosis, 1/13 (7.7%) patients with Lyme arthritis, and 3/200 (1.5%) patients with acrodermatitis chronica atrophicans. The time interval from the onset of symptoms attributed to Lyme borreliosis and the blood culture ranged from 1 day to >2 years (median 3.5 weeks). At the time of the blood culture, erythema migrans was present in 4/11(36.4%) borrelia blood culture-positive patients, i.e. in the patient with borrelial lymphocytoma, the patient with Lyme arthritis and the 2/6 patients with Lyme neuroborreliosis. Only two of these 11 (18.2%) patients had fever at the time of the blood culture. In European patients with Lyme borreliosis, borreliae can be cultured from the blood not only early in the course of the disease but also occasionally later during disease progression. Objavljeno v MMV-Medizin-Verlag; Infection; 2011; Vol. 39, issue 1; str. 35-40; Impact Factor: 2.244;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 3.054; WoS: NN; Avtorji / Authors: Maraspin-Čarman Vera, Ogrinc Katarina, Ružić-Sabljić Eva, Lotrič-Furlan Stanka, Strle Franc Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID 28828121 Vir: COBISS.SI Naslov SLO ANG Primerjava med erythema migrans, ki ga povzroča Borrelia burgdorferi in Borrelia garinii Comparison of erythema migrans caused by Borrelia burgdorferi and Borrelia garinii Opis SLO ANG Primerjali smo 119 bolnikov iz države New York z erythema migrans, ki ga povzroča Borrelia burgdorferi, s 116 slovenskimi bolniki z erythema migrans, ki ga povzroča Borrelia garinii. Bolniki z okužbo z Borrelio garinii so bili starejši, pogosteje so sse spominjali vboda klopa, so imeli večje eriteme (mediana vrednost največjega premera je bila 18 oz. 14 cm; p=0,01) in pogosteje obročaste rdečine (61,2% proti 35,3%; p<0,0001). Bolniki okuženi z Borrelio burgdorferi so imeli večkrat spremljajoče splošne simptome (68,9% proti 37,1%; p<0,0001), vključno z utrujenostjo (p<0,0001), bolečinami v sklepih (p=0,0003), v mišicah (p<0,0001), glavobolom (p=0,0008), vročino in/ali mrazenjem (p<0,0001) in trdim vratom (p<0,0001), pogosteje pa so imeli izražene tudi patološke klinične znake (57,1% proti 11,2%; p<0,0001), npr. vročino (p=0,0002) ali povečane regionalne bezgavke (p<0,0001). Nakazano je bilo tudi več multiplih eritemov med bolniki z okužbo z B. burgdorferi (13,4% proti 5,2%; p=0,051), in med bolniki z multiplimi erythema migrans je bilo število eritemov večje v primeru okužbe z B. burgdorferi (mediana: 5,5 proti 2,0; p=0,006). One hundred nineteen patients from New York State with erythema migrans caused by B. burgdorferi were compared with 116 patients from Slovenia with erythema migrans due to B. garinii infection. Patients with B. garinii infection were older, more often reported a tick bite, and developed larger lesions (median largest diameter: 18 and 14 cm, respectively;p=0.01) that more often had central clearing (61.2% compared with 35.3%; p<0.0001). Patients infected with B. burgdorferi, however, more often had systemic symptoms (68.9% vs. 37.1%; p<0.0001), including fatigue (p<0.0001), arthralgia (p=0.0003), myalgia (p<0.0001), headache (p=0.0008), fever and/or chills (p<0.0001), and stiff neck (p<0.0001), and more often had abnormal physical findings (57.1% compared with 11.2%; p<0.0001), such as fever (p=0.0002) or regional lymphadenopathy (p<0.0001). There was a trend for more patients with B. burgdorferi infection to have multiple erythema migrans skin lesions (13.4% compared with 5.2%; p=0.051), and among patients with multiple erythema migrans the number of lesions was greater in B. burgdorferi-infected patients (median: 5.5 compared with 2.0; p=0.006). Objavljeno v Mary Ann Liebert, Inc.; Vector borne and zoonotic diseases.; 2011; Vol. 11, issue 9; str. 1253-1258; Impact Factor: 2.733;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.956; A': 1; WoS: NE, NN; Avtorji / Authors: Strle Franc, Ružić-Sabljić Eva, Logar Mateja, Maraspin-Čarman Vera, Lotrič-Furlan Stanka, Cimperman Jože, Ogrinc Katarina, Stupica Daša, Nadelman Robert B., Nowakowski John Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek S.Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine7 Družbenoekonomsko relevantni dosežki 1. COBISS ID 25668825 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Bolniki z erythema migrans in sumom na zgodnjo lymsko nevroboreliozo ANG Patients with erythema migrans and suspected early Lyme neuroborreliosis Z raziskavo smo pridobili podatke o bolnikih s sumom na zgodnjo lymsko nevroboreliozo (LNB); primerjali smo skupino bolnikov s klinično diagnozo Opis SLO ANG LNB in tistih z možno LNB. Prospektivno smo vključevali odrasle bolnike z EM in sumom na zgodnjo LNB, ki so imeli opravljeno lumbalno punkcijo. Glede na klinične podatke in osnovni izvid likvorja smo jih uvrstili v skupino s trdno klinično dianozo LNB (EM znotraj 4 mesecev pred pojavom nevroloških simptomov in likvorska pleocitoza in/ali okvara obraznega živca po perifernem tipu) ali možno LNB (EM znotraj 4 mesecev pred pojavom nevroloških simptomov brez likvorske pleocitoze). Med 93 bolniki smo jih 34% uvrstili v prvo skupino (LNB), 66% pa v drugo skupino (možna LNB). Bolniki iz prve skupine so pred našo obravnavo pogosteje dobivali ustrezen antibiotik zaradi EM (47% proti 21%; p=0,0206), imeli ob sprejemu redkeje viden EM (53% proti 88,5%; p=0,0004), so manj pogosto tožili zaradi slabega počutja (41% proti 72%; p=0,0062) večkrat pa zaradi radikularnih bolečin (47% proti 15%; p=0,0018), so imeli pogosteje prisotna borelijska IgG protitelesa v serumu in likvorju (41% proti 2%; p<0,0001) kot tudi intratekalno tvorbo borelijskih IgG protiteles (37,5% versus 2%; p<0,0001). Izolacija Borrelie burgdorferi s.l. iz krvi je bila 0% proti 3% (p=0,5437), iz likvorja 12,5% proti 0% (p=0,0123), in iz kože 41% proti 36% (p=0,8805), če primerjamo prvo skupino z drugo. Kulture kože so bile pogosteje pozitivne pri bolnikih, ki pred sprejemom niso prejemali antibiotika kot pri že zdravljenih bolnikih (47% proti 5,5%; p=0,0035) in na mestu EM v primerjavi z mestom nekdanjega EM (43% proti 8%; p=0,0255). Izboljšanje po antibiotični terapiji je bilo med skupinama primerljivo. The aim of this study was to obtain data on patients with suspected early Lyme neuroborreliosis (LNB) and compare findings in patients with firm clinical diagnosis of LNB and those with possible LNB. Adult patients with EM and suspected early LNB with cerebrospinal fluid (CSF) examination were included in this prospective study. Considering clinical data and basic CSF findings, patients were classified as having firm clinical diagnosis of LNB (EM within 4 months before neurological symptoms, and CSF pleocytosis and/or peripheral facial palsy) or possible LNB (EM within 4 months before neurological symptoms but without CSF pleocytosis). Of 93 patients 34% were considered as having a firm clinical diagnosis of LNB and 66% possible LNB. In contrast to patients with possible LNB, those with firm clinical diagnosis of LNB had more often received adequate antibiotic therapy for EM before their presentation (47% versus 21%; p=0.0206), presented less frequently with still visible EM (53% versus 88.5%; p=0.0004), less often complained of malaise (41% versus 72%; p=0.0062) but more often reported radicular pain (47% versus 15%; p=0.0018), more frequently revealed borrelial IgG antibodies in serum and in CSF (41% versus 2%; p<0.0001) as well as intrathecal borrelial IgG synthesis (37.5% versus 2%; p<0.0001). Isolation rates of Borrelia burgdorferi s.l. from blood were 0% versus 3% (p=0.5437), from CSF 12.5% versus 0% (p=0.0123), and from skin 41% versus 36% (p=0.8805), respectively. Skin cultures were more often positive in patients with no previous antibiotic therapy than in already treated patients (47% versus 5.5%; p=0.0035) and in skin obtained from EM than from the site of past EM (43% versus 8%; p=0.0255). Improvement after antibiotic therapy was comparable in patients with CSF pleocytosis and in those without it. Šifra B.06 Drugo Objavljeno v Friedrich-Loeffler-Institut Jena, National Reference Laboratory; X international Jena symposium on tick-borne diseases (formerly IPS) 2009, [March 19-21, Weimar]; 2009; Str. 111; Avtorji/ Authors: Ogrinc Katarina, Lotrič-Furlan Stanka, Maraspin-Čarman Vera, Cerar Tjaša, Ružić-Sabljić Eva, Strle Franc Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 2. COBISS ID 26730713 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Humoralni imunski odziv pri slovenskih bolnikih z lymsko nevroboreliozo ANG Humoral immune response in Slovenian patients with Lyme neuroborreliosis Opis SLO Pri bolnikih s klinično lymsko nevroboreliozo (LNB), sumljivo LNB in KME smo v serumu in likvorju dokazovali humoralni imunski odziv. Primerjali smo tudi dve metodi za dokazovanje intratekalne sinteze borelijskih protiteles: IDEIA(TM) in LIAISON(R). Pri bolnikih z LNB smo dokazali borelijska protitelesa z vsaj eno metodo v serumu pri 64,7% (IgM) in 82,4% (IgG), v likvorju pa pri 64,7% (IgM) in 58,8% (IgG). Intratekalno tvorbo borelijskih protiteles smo potrdili pri 55,9% bolnikov: IgM pri 50,5%, IgG pri 44,1%. Dokazovanje humoralnega imunskega odziva v serumu in likvorju pri bolnikih z zgodnjo LNB je potrdilo prejšnja spoznanja, da je delež serološko pozitivnih bolnikov odvisen od trajanja bolezni. ANG We analyzed and compared the humoral immune response in serum and cerebrospinal fluid (CSF) in adult patients with clinically evident Lyme neuroborreliosis (LNB), patients with clinically suspected LNB and patients with TBE. Additionally, we wanted to compare the findings of two methods for detection of intrathecally synthesized borrelial antibodies: the IDEIA (TM) LNB test, and an approach based on the indirect chemiluminiscence immunoassay LIAISON(R). Borrelial IgM and IgG antibodies in sera of patients with clinically evident LNB were detected with at least one of the methods in 64.7% and 82.4% patients, respectively; the corresponding results in CSF were 64.7% and 58.8% patients. Intrathecal synthesis of borrelial IgM and/or IgG was found in 55.9% patients: IgM in 50%; IgG in 44.1%. Assessment of the humoral immune response in sera and CSF of patients with early LNB confirmed previous findings on the relationship between duration of illness and the proportion of patients with detectable response. Sifra F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Objavljeno v American Society for Microbiology; Clinical and vaccine immunology; 2010; Letn. 17, št. 4; str. 645-650; Impact Factor: 2.471;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 3.177; WoS: NI, NN, QU; Avtorji / Authors: Cerar Tjaša, Ogrinc Katarina, Strle Franc, Ružić-Sabljić Eva Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 9.Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 10.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 10.1.Pomen za razvoj znanosti10 SLO Sistematično spremljanje bolnikov s sumom na lymsko nevroboreliozo od prvega pregleda, diagnostike, zdravljenja, vse do spremljanja po končanem zdravljenju nam da veliko podatkov o epidemiologiji, patogenezi, klinični sliki bolezni, pa tudi o laboratorijskih rezultatih, vrednosti posameznih preiskav in učinkih zdravljenja. Na podlagi pridobljenih podatkov pridemo do novih spoznanj o bolezni, diagnostiki, zdravljenju, kar vpliva tudi na oblikovanje morebitnih novih doktrin pri obravnavi omenjenih bolnikov. ANG Systematic collection of data of patients with suspected Lyme neuroborreliosis from their first visit, through diagnostics, treatment and follow-up is important for getting the information of epidemiology, pathogenesis and clinical picture of the disease as well as laboratory results, evaluation of different diagnostic methods and therapy efficacy. Based on such data new information about the disease, diagnostic methods and treatment regime are obtained, which leads to implementation of new approaches in care of such patients. 10.2.Pomen za razvoj Slovenije11 SLO Vse omenjeno pod točko 10.1 doprinese k boljši obravnavi bolnikov s sumom na lymsko nevroboreliozo v Sloveniji. ANG All the above mentioned (10.1) leads to a better approach to patients with suspected Lyme neuroborreliosis in Slovenia. ll.Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj Oda One Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.35 Drugo Zastavljen cilj Oda One Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar 12.Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O o o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu o o o o G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije o o o o G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih o o o o G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti o o o o G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti o o o o G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave o o o o G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O o o o G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj o o o o G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura o o o o G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva o o o o G.09. Drugo: o o o o Komentar 13.Pomen raziskovanja za sofinancerje12 Sofinancer 1. Naziv Naslov Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba in vodja raziskovalnega projekta: Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta - 2012 raziskovalne organizacije: Univerzitetni klinični center Ljubljana Katarina Ogrinc ŽIG Kraj in datum: Ljubljana [15.3.2012 Oznaka prijave: ARRS-RPROJ-ZP-2012/2 1 Zaradi spremembe klasifikacije je potrebno v poročilu opredeliti raziskovalno področje po novi klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science). Prevajalna tabela med raziskovalnimi področji po klasifikaciji ARRS ter po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science) s kategorijami WOS (Web of Science) kot podpodročji je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/preslik-vpp-fos-wos.asp). Nazaj 2 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11) Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 6 Znanstveni in družbeno-ekonomski dosežki v programu in projektu so lahko enaki, saj se projekna vsebina praviloma nanaša na širšo problematiko raziskovalnega programa, zato pričakujemo, da bo večina izjemnih dosežkov raziskovalnih programov dokumentirana tudi med izjemnimi dosežki različnih raziskovalnih projektov. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 7 Znanstveni in družbeno-ekonomski dosežki v programu in projektu so lahko enaki, saj se projekna vsebina praviloma nanaša na širšo problematiko raziskovalnega programa, zato pričakujemo, da bo večina izjemnih dosežkov raziskovalnih programov dokumentirana tudi med izjemnimi dosežki različnih raziskovalnih projektov. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbenoekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen, kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno ekonomsko relevantnega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. v preteklem letu vodja meni, da je izjemen dosežek to, da sta se dva mlajša sodelavca zaposlila v gospodarstvu na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovila svoje podjetje, ki je rezultat prejšnjega dela _ - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2012 v1.00 7B-1F-99-5A-8C-AA-C6-24-C4-C1-86-ED-A2-B0-7E-1B-B8-27-27-6F