Stran 133
Obrtnija.
Zavarovanje zoper nezgode.
i.
Ni ga razsodnega človeka, kateri bi ne priznaval, da je zavarovanje delavcev zoper nezgode absolutno potreba. Na tem stališču stale so tudi „Novice" in se vedno krepko in odločno zavzemale za to zavarovanje.
Tudi pisatelj teh vrstic je odločen pristaš zavarovanja delavcev zoper nezgode in se v bistvu popolnoma strinja s tozadevnim veljavnim zakonom oziroma z njegovimi principi, ali s stališča obrtnika-podjetnika se mora priznati, da je ta zakon nujno potreben korenite reforme, ker ni zasnovan na podlagi pravičnosti ter je postal za obrtnike-podjetnike prava kalamiteta.
Šest let že bombardirajo industrijalne in obrtne združitve vlado, državni  zbor in poslance, naj  se  lotijo
reforme zakona   o zavarovanju  zoper  nezgode, a vsa ta prizadevanja niso imela doslej uspeha.
Že 1. 1895. je dolenjeavstrijsko obrtno društvo v obširni spomenici formuliralo tiste zahteve, s katerih izpolnitvijo bi nastale pri zavarovalnicah zoper nezgode vsaj normalne razmere in leto pozneje se je zopet začela jednaka akcija ter dozorela tako daleč, da se je na shodu obrtnikov in industrijalcev 1. 1896. sprejela 15 točk ob-sezajoča resolucija, v kateri so bile formulirane želje obrtnikov in industrijalcev glede reforme tega zavarovanja.
Tudi to ni imelo zaželenega uspeha. Vsled tega se je „Zveza avstrijskih industrijalcev" novic poprijela cele zadeve in meseca marcija 1. 1898. predložila vladi obširno spomenico glede reforme tega zakona, in tedaj so se obrtniška društva neprestano oglašala — a vse skupaj ni doslej ničesar pomagalo, da vladi se ni zdelo vredno, da bi sploh preiskala oznanjenje jej pritožbe, čeprav sta dva trgovinska ministra Barnreither in baron Dipauli marsikaj obljubila, se ni ničesar zgodilo, da bi se bili kmetijski delavci izločili iz zavarovalnic za obrtniške delavce, in da bi se bile za kmetijske delavce ustanovile posebne zavarovalnice, čeprav je iz računskih zaključkov zavarovalnic jasna in neovržno dokazano, da morajo obrtniki velikanske svote plačati za kmetijske delavce, da so obrtniki morali že več stotisoč goldinarjev šteti za kmetovalce.
V  cislitvanski državni polovici imamo 89.100 obr-tovanj 31,333.000 delavcev, ki so pri zavarovalnici zoper, kmetijskih podjetij pa je 147.193 z 523.514 delavci. To število postane pravilno šele s tem, da se kmetijski delavci računijo ne kot osebe, ampak če se računa, koliko delavcev predstavljajo ti kmetijski delavci, ako bi delal vsak 300 dni na leto. V tem slučaju se pokaže, da 523.514 kmetijskih delavcev reprezentuje samo 27.481 delavcev, ki delajo na leto po 300 dni.
V  Nemčiji je zavarovanih obrtovanj 456.000, torej jih je nekako petkrat toliko, kakor pri nas. Temu primerno je tudi število delavcev zavarovanih je namreč 6,316.000 delavcev. Izmej kmetijskih podjetij pa je v Nemčiji zavarovanih 4,654.000 z 11,189.000 delavci.
Že te številke kažejo, da je naš zakon o zavarovanju zoper nezgode pomanjkljiv, in da se vsled tega kmetijska podjetja odtegujejo prispevkom za zavarovalnico na škodo obrtnikom.
Dokazano je že davno in neovržno, da je komaj 35 o/0 vseh nezgod posledica specijelno obrtniškega dela, dočim se ostalih 65 % nezgod take nature, kakor se primerijo pri vsakem delu. Z ozirom na to pa se lahko reče: Ako ima vlada pogum, da se loti globokosezajočih socialnopolitičnih naprav, naj ima tudi pogum, ustvariti kaj dobrega in kaj pravičnega. Kaka pravičnost je pa to, da delavec, ki morda vse svoje življenje dela v indu-strijalnih podjetjih izgubi vse pridobljene pravice, če gre na pr. za nekaj mesecev h kakemu malemu obrtniku v delo.
Stran 134.
Tudi v tem se ni še nič slišalo, da bi hotela vlada ugoditi premnogokrat izrečeni želji, da naj se mora dovoljevati ustanovitev zavarovalskih zadrug za posamična podjetja ali za posamične stroke. Zdaj se temu skoro vedno nasprotuje, samo da bi se ne predrl od vlade toli favorizirani teritorijalni sistem. In vender priča jedina strokovna organizacija te vrste, ki obstoji v državi, da se dosežejo s to obliko organizacije dokaj ugodnejši uspehi, kakor z organizacijo potom teritorialnega sistema. Iz zadnje statistike o nezgodah in o poslovanju zavarovalnic izhaja, da znaša renta pri železničarski strokovni organizaciji povprek 202 gld. 22 kr. renta pri zavarovalnicah teritorialnega sistema pa povprek 76 gld. 53 kr. Pri železniški   strokovni organizaciji   je   znašala L  1897.
premija 2 gld. 5 kr., v tem ko so pri teritorijalnih zavarovalnicah morale na pr. tovarne za izdelovanje strojev plačevati po 3 gld. 5 kr.