V središču Podravje • Vse več podjetij se odloča za nadzor bolniških odsotnosti O Strani 6 in 7 V a I i Štajerski Aktualno Ptuj • Ceste v Rabelčji vasi v 1 . v se nekaj časa ne bo O Stran 3 Ptuj, torek, 1. avgusta 2023 Letnik LXXVI • št. 60 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR Aktualno Ptuj • Po odločitev pred arbitre v Pariz? O Stran 2 Politika Kidričevo • Gre za tehtne napake ali zgolj površnost? O Stran 4 Podravje Haloze • »Štipendije niso izvorna naloga občin« O Stran 5 Kmetijstvo Podravje • Afriška v. v. 1 prašičja kuga pri nas le še vprašanje časa O Stran 9 Ljudje in dogodki Podravje • Vročinski vali so zelo nevarni tudi za hišne ljubljenčke O Stran 11 Podravje, Slovenija • Kaj prinaša razvpiti zakon o dolgotrajni oskrbi Bivanje v domovih upokojencev ostaja samoplačniško Nemalo ljudi sije napačno tolmačilo, da jim bo nova zakonodaja s področja dolgotrajne oskrbe omogočila brezplačno oz. vsaj krepko znižano ceno bivanja v domovih upokojencev ali brezplačno pomoč na domu. Več na strani 3. > 'A ^^«MMI šE I - t ■J'? <<■ ' v S S ' ' 1 (■ ... . f , M ;; ■ 't- | m m j Foto: CG Aktualno • Za delavcev kriva tudi • 1 J v »socialna« drzj||^ V središču • »Videti je, da naj bodo kar zasipali z drekom« zdravje a neokrnjene narave Postanite NAROČNIK in prejmite NAGRADO 2 kopalni karti s kosilom v BIOTERMAH Mala Nedelja 2 Štajerski Aktualno torek • 1. avgusta 2023 Slovenija, Podravje • Urne postavke vse višje, a zanimanje za sezonsko delo majhno Za premalo sezonskih delavcev odgovorna tudi »socialna« država Vinska klet Puklavec Family Wines iz Ljutomersko-Ormoških goric tudi letos išče sezonske delavce za obiranje grozdja. Sezona trgatve naj bi se letos začela v začetku septembra, cena urne postavke pa je do 13 evrov bruto. Teoretično pomeni, da ob osmih urah na dan, pet dni na teden plačilo znese 2.000 evrov bruto ali okrog 1.400 evrov neto na mesec. Domači vinar torej omogoča mesečni zaslužek, ki je za marsikoga le pobožna želja, toda ljudje, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri obiranju grozdja, ne stojijo v vrstah. Na zavodu za zaposlovanje nekaj manj kot 20 kmetijskih podjetij in kmetij išče okrog 750 sezonskih delavcev, 150 jih potrebuje tudi Vinska klet Puklavec Family Wines. »Imamo stalno zaposlene sodelavce, vendar nas je seveda premalo za obiranje grozdja, pomagamo si s sezonskimi delavci. V večini gre za upokojence, ki delo brez težav tudi zmorejo opraviti, saj obiranje fizično ni prenaporno,« je dejal Bra-nimir Žličar iz kleti s skoraj 90-letno tradicijo. Letos so osredotočeni na iskanje sezonskih delavcev na Hrvaškem. »Običajno se jih na Hrvaškem iz neke vasi več odloči za sezonsko delo, tako si tudi razdelijo stroške prevoza. Med slovenskimi upokojenci pa je večkrat slišati bojazen, da bodo zaradi dela in dodatnega zaslužka ostali brez drugih pravic. Morda apel vladi, da bi starejšim na enostaven način razložila morebitne posledice sezonskega dela.« Kaj pa plačilo? Glede na obljubljeno urno postavko višina plačila ne bi smela biti težava. »13 evrov bruto je najvišje možno plačilo pri preseženi normi, v povprečju pa se Foto: CG giblje nekje 10 evrov. Seveda pa se med sezonskimi delavci porajajo pobude, da plačilo ne bi temeljilo na normi, vendar tega si ne moremo privoščiti, kajti ko je zrelost grozdja optimalna, ga je treba čim prej pobrati. Če povzamem, prenizko plačilo ni izgovor, kvečjemu je pripravljenost delati,« je jasen Žličar. Bolje biti doma kot pa delati Marsikateri upokojenec ali drugi državljan si s sezonskim delom zasluži pomemben denar za izredne ali druge odhodke. »Številni si s sezonskim delom zaslužijo za pokritje stroškov ogrevanja čez zimo,« je dejal Branimir Žličar. Minimalna postavka 6,92 evra bruto Delo na podlagi pogodbe o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu sezonskemu delavcu zagotavlja vključenost v obvezna socialna zavarovanja. Bruto urna postavka za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu ne sme biti nižja od 6,92 evra. Posameznik lahko začasno ali občasno delo v kmetijstvu opravlja prekinjeno ali neprekinjeno največ 90 dni v enem koledarskem letu. Ob tem pa lahko posameznik začasno ali občasno delo v kmetijstvu opravlja pri več naročnikih dela hkrati, vendar v seštevku ne sme preseči predpisanih omejitev glede delovnega časa, odmorov in počitkov, kotjih določa zakon, ki ureja delovna razmerja, sporočajo s kmetijskega ministrstva. Na zavodu za zaposlovanje nekaj manj kot 20 kmetijskih podjetij in kmetij išče okrog 750 sezonskih delavcev. Toda zanimanja ni, tudi ali predvsem zato, ker vsak dodaten zaslužek znižuje socialne transferje ... Toda pretirana pridnost in predanost delu sta vsaj na Slovenskem kaznovani. Denarno nadomestilo za primer brezposelnosti se posamezniku zniža, če prejme dodatni dohodek v višini več kot 200 evrov neto na mesec oz. nekje 320 evrov bruto. In sicer se mu zniža denarno nadomestilo z »borze« za polovico zasluženega dodatnega dohodka, so pojasnili na ministrstvu za delo. Dodatno delo vpliva tudi na prejemanje redne denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, a kolikšen je ta vpliv, je vnaprej skorajda nemogoče izračunati, pravijo na CSD Spodnje Podravje. Namreč na socialne transferje ne vpliva le višina zaslužka, temveč tudi število prejemkov. »Najmanjši vpliv na prejemanje socialnih transfer-jev ima enkratno nakazilo, saj gre le za občasni dohodek, v to vrsto dohodkov sodijo tudi regres, dediščina, odpravnina ... V primeru priložnostnega dohodka, torej ko gre za dve nakazili zaslužka, se transferji nekoliko znižajo, težko je reči, za koliko, ker je resnično vsak primer zgodba zase. Če pa gre za periodični dohodek, ki ga oseba prejme vsaj trikrat, pa se višina pomoči zniža za višino zasluženega zneska, saj se razume, da ima oseba možnost drugega vira za preživljanje. Torej, če ima nekdo 465 evrov denarne pomoči in je januarja, februarja in marca z delom zaslužil 200 evrov, potem se mu socialna pomoč za ta znesek zniža.« Glede izredne denarne socialne pomoči pa so na pristojnem ministrstvu dejali, da se dodeljujejo na podlagi prostega preudarka in ni natančno določenih dohodkovnih mej. Nauk zgodbe bi torej lahko bil, da je socialno najšibkejšim bolje biti doma kot pa poprijeti za plačano delo. Mojca Vtič Ptuj • Dom upokojencev in GIC Gradnje z različnimi tolmačenji gradbene pogodbe Po odločitev pred arbitre v Pariz? Podjetje GIC Gradnje, ki skupaj s Pomgradom gradi novo enoto Doma upokojencev Ptuj v Žabjaku, pričakuje višje plačilo za svoje delo od prvotno dogovorjenega s pojasnilom, da se je v času od podpisa pogodbe marsikaj podražilo. Dom na njihovo razlago gradbene pogodbe ni pristal, zato so spore skušali rešiti s pomočjo komisije za reševanje sporov. Toda izvajalec z ugotovitvami te komisije ni zadovoljen, kar je sicer redka praksa, zato bodo najbrž nastale probleme reševali na arbitraži v Parizu. Gradnja enote Doma upokojencev Ptuj v Žabjaku je sicer v polnem teku. Še pred zaključkom del pa je med vodstvom doma in izvajalcem prišlo do nesporazuma. Razlog je različno tolmačenje gradbene pogodbe. »V gradbeni pogodbi je bilo pomotoma navedeno, da se pri gradnji upošteva indeks nizke gradnje. Izvajalcu smo ponudili, da jim priznamo visoke gradnje, ampak aneksa niso podpisali. To smo reševali s pomočjo komisije za reševanje sporov, ki je pritrdila, da je pravilno, da gre v tem primeru za visoke gradnje. Ne glede na vse pa je dejstvo, da ne indeks nizkih ne visokih gradenj ni presegel 10 odstotkov. Napovedali so arbitražo, ki naj bi bila v Parizu,« je dejala Vesna Šiplič Horvat. Izvajalec ni zadovoljen z odločitvijo komisije za reševanje sporov, ki je prikimala domu. Na podlagi te odločitve namreč niso upravičeni do povišanja cen do 10 odstotkov. To je delež, do katerega je po pogodbi riziko, ki ga prevzame izvaja- Cenjeni PTUJČANKE in PTUJČANI! Ob prazniku Mestne občine Ptuj vamiskreno česfifamoin vabimo na osrednjo slovesnost v petek, 4. avgusta 2023, ob 18. uri v veliko dvorano Dominikanskega samostana Ptuj. Lepo praznovanje! Nuška Gajšek, županja Mestne občine Ptuj s svetniki Mestnega sveta Mestne občine Ptuj Andrej ČUŠ, Jernej ČUŠ, Miha DAMIŠ, dr. Renata DEBELJAK, Dušan FRIC, Maša GORIČAN, Ljudmila, GRABAR, Lina HABJANIČ, Alen HLIŠ, Alen ILJEVEC, Sergej IVANUŠA, MIlan KLEMENC, Vladimir KORITNIK, Andrej LAZAR, Štefan PETEK, Metka PETEK UHAN, Sandra PJANIC, Blaž PRELOG, Sergeja PUPPIS - FREEBAIRN, mag. Sonja PURGAJ, Franjo ROZMAN, Dejan ROŽMARIN, mag. Vlasta STOJAK, Boštjan ŠERUGA, dr. Uroš VEK, Nuša VRABL FERENČIČ, Eva ZORKO, mag. Sonja ŽIBRAT, Luka ŽIŽEK Gradnja se zaključuje v časovno zastavljenih okvirjih, zapleta pa se pri finančnem delu. lec, šele nad tem bi moral razliko v ceni kriti dom kot investitor. »Napovedali so arbitražo, ki naj bi bila v Parizu. Predlagali smo, da bi to reševalo pristojno sodišče v Sloveniji, kar določa tudi naša gradbena pogodba. Čakamo odgovor,« je pojasnila direktorica Doma upokojencev Ptuj. Šiplič Horvatova je še dodala, da je Pariz kot lokacija arbitraže določen po določilih Fidic. To pa naj bi Izvajalec še ni sprejel odločitve Gradbena dela v Žabjaku izvaja podjetje GIC Gradnje v sodelovanju s Pomgradom. Pojasnili so, da dela potekajo skladno s terminskim planom, razloge za nastali spor s ptujskim Domom upokojencev pa povzemajo tako: »Zaradi ekstremnih podražitev materialov, do katerih je prišlo po sklenitvi pogodbe, smo bili primorani sklicati komisijo, kije proučila naš predlog glede podražitev. Naslednja inštanca je sodišče v Sloveniji ali pa arbitraža v Parizu, skladno s pravili Fidic. Na voljo je tako izvajalcu kot tudi naročniku. Odločitev še tehtamo in bo sprejeta soglasno z našim partnerjem na projektu.« Višine zneska zahtevka za dodatno plačilo niso razkrili. pomenilo tudi visoke stroške, neuradno okrog 50.000 evrov, zato v domu upajo, da bodo težavo uspešno rešili na slovenskih sodiščih. Odločitev izvajalca še čakajo. »Problem je nastal, ker so si pogodbena določila razlagali drugače. Izvajalci vztrajajo, da jim pripada dodatno plačilo na podlagi valorizacije od nič naprej. To seveda ni pravilno, zahtevku bi lahko ugodili šele, ko bi presegli 10 odstotkov,« je pojasnila direktorica. Komisija za reševanje sporov je sicer odločala o treh določilih pogodbe; če bi ugodili izvajalcu del, bi to za dom pomenilo vsaj dober milijon več za to investicijo. Celotna naložba je vredna 19 milijonov evrov, gradbena pogodba okrog 15 milijonov evrov. Dženana Kmetec Foto: CG torek • 1. avgusta 2023 Aktualno Štajerski 3 Podravje, Slovenija • Kaj resnično prinaša razvpiti zakon o dolgotrajni oskrbi Bivanje v domovih upokojencev ostaja samoplačniško Nemalo ljudi sije napačno tolmačilo, da jim bo nova zakonodaja s področja dolgotrajne oskrbe (DO) omogočila brezplačno oz. vsaj krepko znižano ceno bivanja v domovih upokojencev ali brezplačno pomoč na domu. Še posebej so se tega nadejali ob najavi, da se bo blagajna DO polnila z novim prispevkom od plač in pokojnin. Pričakovali so približno enak sistem, kot je pri pokojninah. Da se v blagajno plačuje in se nato iz nje izplačuje mesečna renta. Zastavljeni novi sistem dolgotrajne oskrbe je daleč od tega. Bivanje v domovih upokojencev ostaja plačljivo, v določenem obsegu bodo lahko starostniki in drugi upravičenci koristili brezplačne ure pomoči na domu, odvisno od zdravstvenega stanja in sposobnosti. Prav tako dolgotrajna oskrba ne vključuje zgolj ostarelih, ampak bo omogočala pomoč tudi drugim ranljivim skupinam, med drugim invalidom. Za oskrbo v domu bo treba odšteti vsaj 750 evrov Na Ministrstvu za solidarno prihodnost, ki je zakon pripravilo, so glede oskrbnin v domovih upokojencev povedali, da te ostajajo plačljive, in sicer del oskrbe za bivanje in hrano. Temu danes rečemo oskrba I, za katero mesečni strošek v ptujskem domu znaša okoli 700 evrov. Bo pa s sredstvi dolgotrajne oskrbe financirana vsa dodatna pomoč, ki jo bodo uporabniki glede na svoje zdravstveno stanje ter sposobnosti potrebovali: nega, hranjenje, pomoč, dajanje zdravil, spremljanje zdravstvenega stanja ... Če bi skrbeli za oba starša, bi vam država plačala 2.200 evrov Izvajanje dolgotrajne oskrbe je predvideno v institucionalnih namestitvah in na domu. Kot rečeno, bo pomoč na domu v določenem obsegu ur za uporabnika brezplačna, odvisno od ocene, ki ga bo uvrstila v eno od petih kategorij. Možna bo tudi oskrba staršev ali drugih pomoči potrebnih družinskih članov na domu, pri čemer bo oskrbovalec prejel neposredno Namesto reform novi prispevki Vlada Roberta Goloba, do katere so ljudje očitno gojili prevelika pričakovanja, je v dobrem letu poskrbela za dve dodatni obdavčitvi. Dopolnilno prostovoljno zdravstveno zavarovanje bo postalo obvezno in dražje (!), plače in pokojnine pa so obremenili s še enim socialnim prispevkom. Čeprav so bili ob prevzemu oblasti polni lepih besed o reformah in blaginji. plačilo. Če bi skrbel za oba obnemogla starša, bi bruto plačilo ob navedbah enega od spletnih por-talov lahko znašalo 2.200 evrov. Med pravicami dolgotrajne oskrbe MSP uvaja še storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrbo. Pravice iz DO bi postopoma začeli uvajati v letih 2024 in 2025. Do dolgotrajne oskrbe bodo upravičene osebe, ki bodo na osnovi ocenjevalne lestvice uvrščene v eno od petih kategorij - glede na zdravstveno stanje ter psihofizične sposobnosti. Vsaka od kategorij prinaša košarico pravic, najbolj skromna s pravicami bo kategorija ena, največ pravic bo v kategoriji pet. Oceno upravičenosti do storitev dolgotrajne oskrbe bodo izvajali strokovni sodelavci na vstopnih točkah, ki jih bodo na novo organizirali na centrih za socialno delo. Za njihovo vzpostavitev bo država potrebovala 20 milijonov evrov, gre pa za stroške novih zaposlitev in urejanja prostorov. Delodajalci skrajno nezadovoljni Gospodarstveniki z zakonskim svežnjem, kot ga je državni zbor potrdil, seveda niso zadovoljni, saj bo prispevek DO dodatno obremenil stroške dela, kljub temu da je skupna prispevna stopnja delavcev in delodajalcev že sedaj med najvišjimi v Evropi. „Ostro protestiramo, zakon je bil v državnem zboru potrjen brez predhodnega soglasja socialnih partnerjev, pomeni dodatno obremenitev za slovensko gospodarstvo, kar je povsem nesprejemljivo. Vodi v nadaljnje zmanjšanje njegove konkurenčnosti in lahko posledično ogrozi delovna mesta," so v skupni izjavi navedli v največjih delodajalskih združenjih: gospodarski, obrtni in trgovinski zbornici ter združenjih delodajalcev, obrtnikov in podjetnikov. SDS novega prispevka ne bi uvajala V stranki SDS, ki je vodila vlado v preteklem mandatu, so povedali, da je njihov predlog zakona o dolgotrajni oskrbi predvideval razpršeno financiranje: iz obve- Zaposlenemu z minimalno plačo bo novi prispevek za DO vzel 12 evrov, enak znesek bo v socialno blagajno vplačal še delodajalec. Samostojni podjetnik bo plačal najmanj 24 evrov, saj je v dveh vlogah: delodajalca in delavca. Milijarda evrov letno, a namestitev v domu bo treba plačati Dolgotrajna oskrba (DO) več ali manj pomeni modifikacijo obstoječih socialnovarstvenih storitev in programov. Ti se po sedanji ureditvi financirajo iz različnih virov, v glavnini iz zdravstvene in pokojninske blagajne ter državnega proračuna. Zakon o dolgotrajni oskrbi prinaša še eno državno blagajno z novim virom financiranja - dodatno obdavčitvijo plač in pokojnin. Blagajna DO bi bila predvidoma težka milijardo evrov, upravljal bi jo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Sistem financiranja in koriščenja storitev iz blagajne bi bil enak, kot velja za zdravstvo: vsi plačujemo in vsi imamo pravico koristiti - a pod določenimi pogoji. Kot izvajalci javno financiranih storitev DO so predvidenijavni zavodi in koncesionarji. Na Ministrstvu za solidarno prihodnost, ki ga vodi Simon Maljevac, so izračunali, da bi z novim prispevkom DO zbrali 770 milijonov evrov. Država bi k temu znesku iz proračuna za delovanje sistema DO dodala še 190 milijonov evrov. A kljub temu bo treba bivanje v domovih upokojencev še naprej plačevati. Foto: Pexels Košarica pravic, ki jih bo možno uveljavljati na osnovi DO, se osredotoča na ranljive skupine ljudi, ostarele in invalide. znega zavarovanja, iz sredstev, ki so zbrana iz naslova obveznega zdravstvenega ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja, iz državnega proračuna, iz sredstev demografskega sklada, iz sredstev proračunov Evropske unije ter iz donacij in drugih virov. „Nov zakon predvideva financiranje iz zgolj treh virov (prispevkov obveznega zavarovanja od 1. januarja 2025, sredstev državnega proračuna in z lastno udeležbo uporabnika oziroma novim socialnim prispevkom (en odstotek delodajalci in delojemalci, en odstotek upokojenci). Zakon iz prejšnjega mandata bi občutno manj obremenili delavce, delodajalce in upokojence, saj bi sredstva primarno pridobili iz drugih virov," so navedli v SDS. Mojca Zemljarič Foto: CG Ptuj • Občina čaka na izdajo gradbenega dovoljenja Ceste v Rabelčji vasi še nekaj časa ne bo Nujno potrebna cestna povezava v Rabelčji vasi še ne bo tako hitro urejena, kot bi si -predvsem krajani in stanovalci tega dela mesta - želeli. Vrednost izgradnje bo okrog pol milijona evrov. Še vedno pa v rokah nimajo gradbenega dovoljenja. »Gradbeno dovoljenje še ni pridobljeno, obljubljeno je v roku meseca dni. Ocenjena vrednost za dokončanje ceste je 450.000 evrov,« pravijo na Mestni občini Ptuj. Gre za nujno potrebno povezavo med dvema obstoječima deloma ceste, spodaj mimo trgovine Spar in v zgornjem delu pri novem bloku. Vmesna zelenica je sicer že v lasti občine, a gradnja še ne bo stekla. Ko bo cesta končana, bo v prvi vrsti dostop olajšala stanovalcem blokov in stanovanjskih hiš nad trgovino. Pot po Peršonovi cesti, ki jo trenutno uporabljajo, nikakor ni primerna za toliko prometa. S povečanjem stanovanjskih kapacitet so se težave v zadnjih letih le še stopnjevale. Čeprav gre za eno na- jelitnejših naselij v mestu, primerne dostopne ceste ni. Največji problem doslej so bila lastninska razmerja, saj trasa, po kateri je cesta zarisana, ni bila v celoti v lasti ptujske občine. Lani so to uredili in zemljišče, potrebno za gradnjo, odkupili. Denarja za izvedbo občina (še) nima Pravzaprav so potrebovali zelo majhen »kos« zemlje, površine 201,5 m2, plačali so 24,04 evra/m2, skupaj torej vreden okrog 5.000 evrov. Drugi korak je pridobitev gradbenega dovoljenja. Na rešitev vloge čakajo že skoraj leto dni. Tretji pogoj so seveda finance, ki jih mora zagotoviti občinski proračun. V letošnjem sredstev za to ni, v najboljšem primeru bi torej lahko gradnjo začeli prihodnje leto. Glede na načrte in hiter razvoj tega naselja bo boljša, širša in novejša cesta v prihodnje še kako potrebna. Dokler ne bo ceste, tudi novih stanovanj ne more biti Leta 2021 je bilo prodanih ogromno zemljišč v Rabelčji vasi, ki jih je od DUTB kupila družba LT interier z Vrhnike. Tudi podjetje Tames, ki je en stanovanjski blok že zgradilo v tem delu, načrtuje nove gradnje. Njihovi načrti pa so seveda vezani prav na zagotavljanje Pred letom dni je občina podala vlogo za gradbeno dovoljenje za ureditev dostopne ceste v Rabelčji vasi; izdaja se pričakuje v kratkem. Kdaj bo nujno potrebna cesta, od katere je odvisna gradnja novih stanovanjskih nepremičnin dejansko zgrajena, pa je drugo vprašanje. primerne komunalne infrastrukture oziroma izgradnjo omenjene ceste. V MO Ptuj, kjer stanovanjske nepremičnine katastrofalno manjkajo, bi že iz tega razloga morali prednostno urediti ta manjkajoči del ceste, ki ustavlja investitorje v stanovanjsko gradnjo. Razlogov, da se ta problem uredi, je torej veliko. Res mora denar za ureditev ces- te zagotoviti občina, ki pa bo imela na račun načrtovanih novogradenj v tem delu mesta velik prihodek iz naslova komunalnega prispevka. Dženana Kmetec Foto: CG 4 Štajerski Podravje torek • 1. avgusta 2023 Kidričevo • Občina nezadovoljna s poslovanjem OŠ Cirkovce Gre za tehtne napake ali zgolj površnost? Vodstvo občine Kidričevo je v Osnovno šolo Cirkovce, ki jo vodi ravnateljica Ivanka Korez, napotilo revizorje. Tako so občinski svetniki sklenili na junijski seji. Čeprav so že takratjavnosti predstavili informacije, zakaj je občina kot ustanoviteljica s poslovanjem zavoda nezadovoljna, seje vseeno težko znebiti občutka, da politika v ozadju nekaj napleta. Foto: MZ „V odboru za družbene dejavnosti želimo priti do enotne točke pri izračunu ekonomskih cen ter usklajenega finančnega načrta za leto 2023, ki bi bil dobra osnova za uspešno nadaljnje sodelovanje med OŠ Cirkovce in občino Kidričevo kot ustanoviteljico javnega zavoda OŠ Cirkovce," je poudaril podžupan Bogdan Potočnik (levo). Desno na fotografiji župan Anton Le-skovar, ki nastale situacije ni komentiral. Seveda tega ne eni in ne drugi ne razkrivajo. Predvsem je nenavadno, da prihaja do nesoglasij na ravni občina-šola, kjer sta oba šefa iz vrst iste stranke. Ravnateljica Korezova je bila v preteklosti občinska svetnica SDS, enakim političnim barvam pripada kidričevski župan Anton Leskovar. Očitno so težave prisotne že nekaj let, zdaj jih je občina obelodanila tudi javno. Kot je razumeti iz pojasnil občine, gre za domnevne nepravilnosti pri knjiženjih in stroških. Revizorji SOU Spodnje Podravje bodo pregled poslovanja OŠ Cirkovce opravili še drugič, prvič so ga v letu 2020. Podžupan občine Kidričevo in predsednik odbora za družbene dejavnosti Bogdan Potočnik je povedal, da nejasnosti, napake in neskladje v dokumentaciji, ki jo šola posreduje občini, ugotavljajo že skoraj celo desetletje. „ Ko smo na šolo naslovili zahteve za obrazložitve nejasnosti oziroma popravke, smo na veliko naših vprašanj sicer dobili bolj ali manj ustrezne odgovore, na osnovi katerih smo kasneje lahko (v večini primerov) skupaj uskladili predloge sistemizacij delovnih mest in ekonomskih cen varstva otrok v vrtcu; tudi na podlagi ugotovitev notranje revizije, ki jo je leta 2018 izvedlo podjetje JM Ribič. Večje težave so bile pri finančnih poročilih in finančnih načrtih, kjer kljub več pozivom velikokrat nismo prejeli ustreznih obrazložitev. Posledično je SOU Spodnje Podravje v letu 2020 izvedla notranjo revizijo poslovanja zavoda. Na podlagi izsledkov revizije je SOU izdelala 13 priporočil za nadaljnje delo in poslovanje. Nekatera priporočila so se nanašala na računovodska poročila. Vendar tudi to žal ni bilo dovolj, da bi OŠ Cirkovce priporočila upoštevala, na kar smo v odboru za družbene dejavnosti opozarjali v prejšnjih dveh letih, vendar smo, predvsem zaradi posebnosti ob- dobja (epidemija), poslovna poročila kljub vsemu potrdili," je pojasnil podžupan Potočnik. V začetku leta se je vse le še bolj zapletlo Letos se je ponovno začelo zapletati, in sicer ko je šola zaradi zakonsko določenega dviga stroškov dela oblikovala višje ekonomske cene za varstvo otrok v vrtcu, ki jih po besedah Potočnika ni znala obrazložiti. V finančnem načrtu za letos šola medtem ni planirala enako visokih stroškov dela kot v izračunu cen vrtca. Zato je odbor za družbene dejavnosti izdelal novo kalkulacijo cen z 12-odstotno podražitvijo, šola je predhodno predlagala 14-odstotno. Občinski svetniki so na seji v marcu potrdili predlog odbora z jasnim zavedanjem, če bo pri poslovanju vrtca nastala izguba, jo bodo pokrili s sredstvi občinskega proračuna. Oster odziv sveta zavoda in sestanek „Odzivi sveta OŠ Cirkovce so bili zelo negativni, sledil je sestanek. Govorili smo tudi o napakah v poslovnem poročilu za lani in pripravi novega finančnega načrta za letos, ki ju prav tako predhodno na odboru zaradi nejasnosti in neskladij nismo potrdili. Ker je vodstvo šole na stališču, da na Ajpes oddanega poslovnega poročila več ni moč popravljati, smo se dogovorili za korekcije letošnjega finančnega načrta. Vendar pa OŠ Cirkovce tudi v novem finančnem načrtu za leto 2023 ni upoštevala dejansko predvidenih sredstev deleža občine v ekonomskih cenah, ki jih je v rebalansu proračuna za leto 2023 pripravila občina Kidričevo. Ker v odboru nismo želeli ponovnega zaostrovanja, smo jim poslali naš izračun povišanja potrebnih sredstev oziroma po- višanja deleža občine Kidričevo v ekonomskih cenah, v upanju, da bomo lahko skupaj te predloge uskladili. Ker pri OŠ Cirkovce ni bilo pripravljenosti za preverjanje in usklajevanje obeh predlogov, smo se odločili, da se v zavodu nemudoma izvede izredna revizija finančnega poslovanja za leto 2022, preverjali bomo pravilnost evidentiranja poslovnih dogod- kov, sestavo poslovnega poročila, pripravo finančnega načrta šole za letos in izračun ekonomske cene vrtca. Predlagali smo, da se v rebalansu 2 proračuna občine Kidričevo zagotovijo potrebna denarna sredstva," je še dodal predsednik odbora za družbene dejavnosti in kidričevski podžupan Bogdan Potočnik. Mojca Zemljarič t Ravnateljica Ivanka Korez: „Nepravilnosti, ki jih navaja občina, so lepotnega značaja, saj niso zadovoljni z obrazložitvami." Ivanka Korez: »Kaj je v ozadju, vedo samo oni« Za pojasnilo o očitkih občine smo zaprosili ravnateljico OŠ Cirkovce in vrtca Ivanko Korez. Dejala je, da sedaj situacije ne bi komentirala, bo pa za pojasnila na voljo po končani reviziji. Dodalaje, da so neskladja in nejasnosti, kijih navaja občina, tako rekoč lepotnega značaja, saj da niso zadovoljni z obrazložitvami. Dolgoletno ravnateljico smo vprašali, ali bi lahko imel spor morebiti kakšno ozadje, npr. združevanje šol ali vrtcev, morebiti tudi kaj drugega. V občini Kidričevo namreč delujeta dve osnovni šoli. OŠ Kidričevo ima vrtec in podružnično šolo v Lovrencu, tam zdaj občina gradi nov vrtec. Pod streho OŠ Cirkovce sta šola in vrtec. Bi morebiti občina ustanavljala še tretji javni zavod OŠ Lovrenc z vrtcem ali pa zavode združevala? „Kaj je v ozadju, vedo samo oni," je dejala Ivanka Korez, ki seji ravnateljski mandat izteče čez štiri leta. Morebitne organizacijske spremembe šolskih zavodov zanikajo tudi v upravi občine Kidričevo. Vprašali smo jih, ali bo OŠ Cirkovce z vrtcem ostala samostojenjavni zavod ali morebiti po izgradnji vrtca Lovrenc sledijo kakšne spremembe. „Trenutno ne načrtujemo organizacijskih sprememb, ne zaradi napovedane revizije in ne zaradi izgradnje vrtca v Lovrencu," je odgovoril direktor občinske uprave Damjan Napast. Čeprav: župan Leskovar je najunijski seji, ko je občinski svet dal zeleno luč za izredno revizijo v OŠ Cirkovce, namignil, da razmišljajo o spremembi ustanovitvenega odloka šole, ni pa povedal, v kakšnem smislu. OŠ Cirkovce z vrtcem Foto: MZ Foto: CG Juršinci • Obnova ceste proti Dragoviču Uredili bodo tudi odvodnjavanje Občina Juršinci namerava preplastiti 700 metrov ceste Jur-šinci-Dragovič ter urediti odvodnjavanje. Izbrani izvajalec je Cestno podjetje Ptuj, vrednost del je blizu 130 tisočakov. K Foto: CPP Zupan Robert Horvat in direktor CPP Boris Medved ob podpisu pogodbe „V tem delu imamo ob neurjih in nalivih velike težave z meteornimi vodami, dejansko vse iz Dragoviča teče proti Juršincem. Odločili smo se, da začnemo reševati ta problem. Cesto bomo v celoti prenovili, tudi spodnji ustroj, ker je takšna obnova bolj trajnostna. Prav tako bomo naredili odmere in uredili lastništvo. Nivo cestišča bomo zaradi odvodnjavanja dvignili. Računamo, da bi dela končali jeseni," je povedal župan Juršincev Robert Horvat. Dodal je, da letos sicer nimajo veliko cestnih projektov. Spomladi so zaključevali še lanski program, in sicer so končali obnovo 400-metrskega odseka v Hlaponcih. MZ Gorišnica, Zavrč • Varnostne razmere so dobre Manj kaznivih dejanj in nesreč V lanskem letu so na območju občine Gorišnica policisti obravnavali 39 kaznivih dejanj, kar je malenkost manj kot leto prej. Uspešno so jih preiskali 61 odstotkov. Na področju kriminalitete so najbolj izstopale tatvine in goljufije, trikrat so posredovali zaradi nasilja v družini. Kršitev javnega reda in miru je bilo zgolj 39, nekih izstopajočih primerov pa niso zabeležili. Na gorišniških cestah seje lani zgodilo 30 prometnih nesreč, kar je enako prejšnjemu letu. Nobena oseba ni umrla, ena pa je bila hudo telesno poškodovana. Možje v modrem so ugotovili 1.912 kršitev cestnoprometnih predpisov, izrekli so 855 opozoril, kar je nad povprečjem zadnjih deset let. Gorišniški policisti skrbijo tudi za varnost prebivalcev v občini Zavrč. Tam so v letu 2022 obravnavali sedem kaznivih dejanj oz. 22 odstotkov manj v primerjavi z letom prej. Najpogostejši so bili nedovoljeni prehodi državne meje, in sicer na mejnem območju Goričak-Dre-novec ter v naseljih Turški Vrh, Korenjak in Pestike. S tovrstnimi kršitvami se možje v modrem od letošnjega januarja naprej več ne ukvarjajo, saj je med Slovenijo in Hrvaško prost prehod meje. V završki občini so se glede na prejšnja leta izboljšale tudi pro-metnovarnostne razmere, saj se je zgodilo okoli 20 odstotkov manj prometnih nesreč. Življenja ni izgubila nobena oseba, dve sta bili lahko telesno poškodovani. V večini primerov so se nesreče Igor Belšak, pomočnik načelnika PP Gorišnica, je na seji občinskega sveta v Zavrču podrobneje predstavil trende varnostnih pojavov. zgodile na regionalni cesti Dreno-vec-Zavrč-Dolane. So pa ugotovili za 42 odstotkov več kršitev v cestnem prometu. Število kršitev javnega reda in miru pa je v upadu. Estera Korošec Foto: EK torek • 1. avgusta 2023 Podravje Štajerski 5 Haloze • Nekaj občin še vztraja pri finančnih spodbudah za mlade Butolen: »Štipendije niso izvorna naloga občin« Nekatere haloške občine razpisujejo občinske štipendije, s katerimi želijo še dodatno spodbuditi mlade k izobraževanju. Marsikje pa so to prakso že opustili oz. je nikoli niso imeli. Ena izmed njih je občina Žetale, kjer ne razpisujejo občinskih štipendij. Župan Anton Butolen se je ob tem vprašal, zakaj sploh bi jih, saj to ni izvorna naloga občine. Po njegovih besedah je štipendiranje v državi relativno dobro urejeno. »Morda je premalo kadrovskih štipendij, ampak to je problem gospodarstva. Management in lastniki se morajo zavedati, da je osnova za dolgoročno stabilnost in uspešno poslovanje ravno kadrovska politika, katere pomemben del je tudi štipendiranje bodočih kadrov.« Tudi v Majšperku občinskih štipendij nimajo. Dijake in študente sicer nagradijo ob zaključku izobraževanja. Završki študentje in dijaki prav tako nimajo občinskih štipendij. So pa na občini že razmišljali o tem, da bi jih morebiti uvrstili v proračun. Za videmske dijake in študente 90 evrov na mesec Občina Videm že vrsto let razpisuje štipendije za šolsko oz. študijsko leto za dijake in študente kot pomoč pri njihovem študiju. Lani so v proračunu za ta namen porabili 57.240 evrov, isti znesek so predvideli tudi za novo šolsko leto. Občina je v šolskem letu 2022/23 štipendirala 55 šolajočih, višina pa je za vse enaka in znaša 90 evrov mesečno. Do štipendije so upravičeni dijaki oz. študenti, ki dosegajo najmanj prav dober uspeh oz. povprečno oceno osem, ne prejemajo drugih štipendij in imajo že vsaj tri leta prijavljeno stalno bivališče na območju občine. Število štipendij je omejeno z višino predvidenega denarja v proračunu, župan pa je tisti, ki odloči o številu. Na razpis se vsako leto prijavlja več dijakov in študentov. Raje občinsko kot državno štipendijo V Podlehniku so pravilnik glede štipendiranja sprejeli pred več kot desetimi leti, prve štipendije so podelili za šolsko leto 2011/12. Denar so zagotovili iz naslova odpovedane nagrade za podžupana. Prva leta so razpisovali manj štipendij, vendar so bile te za nekaj deset evrov višje kot danes. Takrat je sicer bilo edino merilo za izbor socialni položaj kandidata, sedaj pa so dodali še štipendije za učni uspeh. Od leta 2021 vsako leto razpišejo po šest štipendij za dijake in za študente, od tega jih pol podelijo na podlagi socialnega statusa in drugo polovico na podlagi učnega uspeha. »To smo naredili, ker so se v preteklosti kandidati odpovedali državni štipendiji in raje vzeli občinsko, ki je bila malenkost viš- Mladi, ki niso upravičeni do državne, se lahko ponekod potegujejo za občinsko štipendijo. ja. Številni dijaki in študenti pa so zaradi tega ostali povsem brez štipendije, saj državne niso pridobili zaradi socialnega statusa, nato pa so izpadli še pri občinskih,« je pojasnil župan Sebastian Toplak. Štipendija za dijake znaša 60, za študente pa 80 evrov mesečno, lani so jo podelili petim dijakom. Sredstva vsako leto prilagodijo rezultatom razpisa. Skupni znesek vsako leto znaša med 9.000 in 11.000 evrov. V prihodnje bodo razmislili tudi o tem, da bi štipendije podeljevali za inovativne poklice in poklice z najvišjo dodano vrednostjo. Cirkulane le tistim, ki se šolajo za deficitarne poklice Občina Cirkulane dodeljuje štipendije samo dijakom, ki se izobražujejo za deficitarne poklice. Vsako leto sta na voljo samo dve v višini 100 evrov mesečno. Lani so podelili obe, in sicer za poklic avtoserviserja. V letu 2021 je ena štipendija ostala neizkoriščena. Po besedah županje Antonije Žumbar tako spodbujajo izobraževanje predvsem na področju kovinarske stroke, ker imajo obrtno cono in enega večjih zaposlovalcev na širšem haloškem območju, podjetje ADK. Njihova želja je, da bi čim več mladih z občinsko štipendijo našlo zaposlitev v domačem kraju. Estera Korošec Pragersko • Podvoz pod železniško progo odprt Nič več čakanja pred zapornicami Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) ima v Pragerskem odprto veliko gradbišče. Posodabljajo železniško progo, pod katero so zgradili tudi podvoz, ki so ga v petek po uspešno opravljenem tehničnem pregledu sprostili za promet. 90-milijonska investicija, za katero DRSI črpa evropska sredstva (40 milijonov evrov), je skoraj pri koncu. „Na nadgradnji vozlišča imamo za opraviti še za okoli pet odstotkov dela, na električni mreži pa približno desetino. Manjka še okoli 15 odstotkov protihrupnih ograj. Poleg cestnega podvoza, ki smo ga za promet odprli v petek, 28. julija, sta v uporabi že tudi podhod za pešce in kolesarje ter otočni peron. Končali smo obnovo železniške postaje in objekt za signalnovarnostne naprave. Gradbeno-obrtniška dela trenutno potekajo v prometnem uradu, začeli smo z asfaltiranjem parkirišč in deviacij cest. Računamo, da bi pro- jekt v celoti končali letos oktobra," so navedli na Direkciji. 610 ton jekla in 7.700 m3 betona Gradnjo podvoza, ki je nadomestil nivojski prehod čez železniško progo, so začeli lani februarja. S podvozom so bistveno povečali prometno varnost in pretočnost prometa ter odpravili čakanje pred spuščenimi zapornicami, ko so na prometno zelo obremenjeno vozlišče v Pragerskem prihajali vlaki. „Štetje prometa je pokazalo, da so bile zapornice v času 15 ur zaprte skoraj 7 ur, kar je povzročilo kolono do 20 vozil. Skupni čas Novi podvoz pod železniško progo v Pragerskem je stal štiri milijone evrov; poleg cestišča ima obojestranski pločnik in kolesarsko stezo. čakanja vseh vozil je znašal tudi do 80 ur, na letni ravni je to pomenilo do 35.230 ur skupnega čakanja pred zapornicami," so pojasnili na DRSI. Dodali so, da je gradnja podvoza kljub stalni prisotnosti visokega nivoja podtalnice potekala brez večjih zapletov. Zgradili so ga kot armiranobetonski vodo-odporni keson, skupne dolžine 195 metrov. „Na eni strani podvoza je pločnik za pešce, na drugi kolesarska steza in pločnik, od koder je preko stopnišč omogočen dostop do peronov železniške postaje Pragersko. Pri gradnji podvoza smo uporabili okoli 610 ton armaturnega jekla ter 7.700 kubičnih metrov betona." MZ Foto: DRSI Pisma bralcev Quovadis, Ptujske terme? Bil sem med »graditelji« Ptujskih toplic in že od začetka sem njihov reden gost, zato so na nek način tudi »moje« toplice in tudi zaradi tega mi ni vseeno, kaj se z njimi dogaja. O problemih, ki povzročajo nezadovoljstvo gostov, sem večkrat seznanil tudi direktorico Term, gospo Milena Mojzeš. Gospa je težave enostavno pometla pod preprogo ali pa je prenesla krivdo na uporabnike kopališča. Nezadovoljstvo gostov se stopnjuje, posebno še ob zadnji podražitvi vstopnic. Vstopnice se niso podražile samo za deset odstotkov, kot so sporočili za javnost. Upokojenci smo prej plačevali smo za kopanje ob sredah 6,80 €, sedaj pa moramo odšteti skoraj 11 €, kar je 40 % več. Razmere v kopališču pa so se celo poslabšale. Tokrat se bom posvetil samo na notranjemu delu termalnega parka. S sprejemom in z delom na recepciji sem še vedno zadovoljen. Že na hodniku, ki vodi k slačilnicam, pa se začne pravi kaos. Razmeroma ozek in majhen prostor namreč služi kot dostop skozi slačilnice in garderobe do kopališča, kot čakalnica in dostop do fizioterapije, masažnih uslug, hkrati pa je tudi prostor za ponudbo in uživaje hrane. Čudi me, kako to, da sanitarna inšpekcija še ni posredovala. Razmere se še poslabšajo v času poletne sezone, ko skozi ta prostor drvijo skupine mokrih in blatnih kopalcev iz zunanjega kopališča skozi slačilnice in garderobe naravnost v notranje bazene. Predlagal sem že, da bi za zunanje kopalce uredili vhod v notranje kopališče direktno po hodniku mimo fizioterapije, v skrajnem primeru pa bi lahko prehod med zunanjim in notranjim kopališčem enostavno zaprli. Prostor za ponudbo in uživanje hrane pa bi lahko uredili v podaljšku obstoječe kuhinje na zahodu ob terapevtskem bazenu. Preobleči se moramo kar pred slačilnicami, ker so le-te pogosto zaprte, oblačil si ne moremo shraniti v garderobne omarice, ker jih skoraj polovico ne mo- remo zakleniti, na tuširanje čakamo celo večnost, ker veliko tušev ne deluje, na stranišče ne upamo, ker se vrata ne zapirajo, las si ne moremo posušiti, ker je polovica sušilcev za lase pokvarjenih ... Vse od recepcije nas spremljajo mokra in blatna tla, od tušev naprej, posebno pa še ob bazenih in v savnah stopamo po lužah vode. Čistilke v času obratovanja kopališča skoraj ne vidimo, kopalni mojstri pa le redko primejo za pobiralec vode. Vodstvo term sem že večkrat opozoril na nevarnost nesreč, a so mi zagotovili, da so Ptujske terme za obiskovalce najbolj varne. Jaz pa lahko navedem celo vrsto ponesrečencev, ki zaradi zdrsov v teh toplicah nosijo hude in trajne posledice. Kopalce jezi, ker ne delujejo masažne šobe predvsem v zunanjem bazenu notranjega kopališča (nasproti tobogana). Direktorica mi je večkrat zatrdila, da zaradi varčevanja vedno deluje vsaj polovici šob. To je laž! Že dve leti ne deluje nobena masažna šoba. V začetku je delovala samo ena, pred dobrim letom pa je še ta usahnila. Sedaj pa ne vem ali gospa laže ali pa ne pozna razmer v podjetju, ki je zaupa- no v vodenje. Glede varčevalnih ukrepov pa sem prepričan, da bi veliko več privarčevali z elektriko, če bi vsaj sredi sončnih poletnih dni ugašali luči, ki povsod neprestano gorijo; pri vodi pa izključili oba slapa v omenjenem prostoru. Naštel sem veliko pomanjkljivosti, ki motijo obiskovalce Ptujskih term. Nisem hotel samo kritizirati, navedel sem jih z namenom, da bi jih odpravili. Saj vemo: bolj srečni bodo gostje, večkrat bodo prišli, večji bo zaslužek in vsi bomo bolj zadovoljni. Za rešitev teh problemov ne potrebujemo velikih finančnih sredstev, potrebne so le bolj razvite delovne navade (posebno vzdrževalcev) ter večja odgovornost in prisotnost vodilnega osebja, za vse delavce Term večji čut pripadnosti delovni organizaciji, ki jim daje kruh. Takrat pa, ko bodo izpolnjeni ti pogoji, se ne bomo več v strahu spraševali: quovadis, Ptujske terme, ker bomo vedeli, da plovejo v pravo smer - v smer, s katero bodo zadovoljni tako obiskovalci toplic, kakor tudi tisti, ki jim režejo kruh. Ivan Laura, Markovci 6 Štajerski V središču torek • 1. avgusta 2023 Podravje • Od zdravnika je odvisno, kako aktivna je lahko posameznikova bolniška odsotnost Vse več podjetij se odloča za nadzor bolniških odsotnosti Zdravje je najverjetneje ena izmed najpogostejših novoletnih in rojstnodnevnih želja, saj kot pravijo, zdrav človek ima tisoč želja, bolan le eno. A število dni odsotnosti z dela zaradi bolezni iz leta v leto narašča, kažejo številke Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Posledično se povečujejo tudi nadomestila za bolniške odsotnosti delovno aktivnih državljanov, delodajalci pa se soočajo s težavami pri zagotavljanju nemotenih delovnih procesov. In ker stroški niso zanemarljivi, se delodajalci vse pogosteje odločajo tudi za kontrolo in nadzor bolniške odsotnosti. Opravljajo ga detektivi, med njimi je tudi Benjamin Gašparič s Hajdine, ki je doživel in videl že marsikaj. »Menim, da bi lahko vsak detektiv napisal dve knjigi. Prva bi bila Tisoč in en izgovor, druga pa Tisoč in ena laž,« se je pošalil. Delodajalci lahko pri delavcih, za katere sumijo, da bolniško od- Foto: Pixabay Višina nadomestila glede na razlog zadržanosti do 90 dni: • 100 % osnove ob zadržanosti z dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu, darovanja krvi. • 80 % osnove ob zadržanosti z dela zaradi bolezni, nege družinskega člana in usposabljanje otroka za rehabilitacijo. • 70 % osnove ob zadržanosti z dela zaradi poškodb izven dela, spremstva, ki ga odredi zdravnik, in poškodba izven dela po tretji osebi (npr. prometna nesreča, katere povzročitelj je tretja oseba). sotnost koristijo neupravičeno oz. da pri koriščenju bolniške odsotnosti ne upoštevajo bolniškega reda, za kontrolo ali nadzor nad bolniško odsotnimi zaposlenimi najamejo detektiva. To delo opravlja tudi detektiv z licenco Benjamin Gašparič, ki je v uvodu opozoril, da je treba ločiti med kontrolo bolniške odsotnosti in nadzorom. »Pri kontroli bolniške odsotnosti opravimo obisk na domu, kjer zaposlenega vprašamo, od kdaj je odsoten z dela zaradi bolezni, kdo je njegov osebni zdravnik, kdaj ima naslednji pregled pri osebnem zdravniku in kdaj predvideva, da se vrne v službo, da si delodajalec lahko približno organizira delo. Detektiv po diagnozi ne sme spraševati. Nadzor bolniške odsotnosti pa se opravlja takrat, ko delodajalec sumi, da delavec bolniško odsotnost zlorablja ali krši oziroma opravlja delo na črno. In v večini primerov se potrdijo sumi delodajalcev.« Nadzor bolniške odsotnosti poteka z opazovanjem zaposlenega in osebno zaznavo. Detektiv na terenu lahko zbira vse podatke, ki so povezani s kršitvijo bolniške odsotnosti na podlagi bolniškega reda, ki ga predpiše zdravnik. Nadzor torej poteka z opazovanjem, detektiv se pri tem delu ne razkrije, temveč le zabeleži opažanja in jih nato preda podjetju, ki lahko na podlagi detektivskega poročila delavcu vroči izredno odpoved delovnega razmerja. Gašparič je ob tem izpostavil, da dovolitve oz. omejitve gibanja osebe, ki je bolniško odsotna, predpiše osebni zdravnik. »Če ima oseba mirovanje na domu, so dovoljeni samo najnujnejši obiski najbližje trgovine, pošte, banke in lekarne v kraju bivanja. Če v kraju bivanja ni trgovine, se upošteva prva najbližja v sosednjem kraju. Težko pa nekdo s Ptuja opraviči nakupovanje v Ma- riboru, ker da dotične trgovine ni v njegovem kraju. Kjer bolezni ali poškodbe niso hujše narave, lahko osebni zdravnik odobri sprehode in gibanje v kraju bivanja in tudi izven, odvisno od okoliščin. Osebni zdravnik lahko odobri tudi bivanje na morju, če tako veleva bolezen.« Delodajalci lahko pri delavcih, za katere sumijo, da bolniško odsotnost koristijo reda, za kontrolo ali nadzor nad bolniško odsotnimi zaposlenimi najamejo Ormož • Zaradi čistilne naprave v Sodincih ljudem zmanjkuje potrpljenja »Videti je, da nas bodo kar zasipali z drekom« Si predstavljate, da si hočete v kuhinji v džezvo natoči-ti vodo, da si skuhate jutranjo kavo, ki vas bo prijetno zbudila v nov dan, namesto tega pa v koritu zagledate fekalije, ki so bruhnile iz sifona? Potem vas nos vodi še v kopalnico; v kateri pa ne smrdi, ker je nekdo opravil potrebo, ampak so tudi tam na delu fekalije, ki so stranišče napolnile do vrha in celo dvignile pokrov ter se prelile čez rob. Ogabno in gotovo šok, ki vam priskuti ne le jutro ali tistega dneva, ampak kar bivanje v lastnem domu nasploh. A kar je najhuje, se to vaščanom Sodincev, ki živijo v neposredni bližini rastlinske čistilne naprave, dogaja večkrat in več let. V svojem obupu pa so sami, kajti na občini ne najdejo sogovornika, ki bi jim prisluhnil, razumel njihove stiske in jim pomagal. Globa za onesnaževanje okolja Zgodba ima že dolgo brado, so-dinska čistilna naprava pa je pravzaprav kamen spotike že vse od njenega načrtovanja in izgradnje v letu 2013. »Bivši župan Alojz Sok jo je sklenil v Sodincih postaviti na vsak način, čeprav smo že takrat opozarjali, da je preblizu naselja, kasneje pa se je izkazalo, da je tudi slabo projektirana,« pripoveduje Boštjan Zamuda, ki živi streljaj od ČN. Vsake toliko fekalije vdrejo v njihove hiše, se razlivajo po okolici, širi se smrad, ribe v potoku po-ginjajo. »Že leta vse to prijavljamo na občino, na Komunalno podjetje Ormož (KPO), ki s ČN upravlja, na pristojno inšpekcijo, a brez večjega uspeha, slednja je žal naklonjena občini, odgovori pa več ali manj enaki, češ da ima ČN vsa potrebna dovoljenja, da deluje brezhibno in ni opaziti večjih odstopanj. Nekoliko so obrnili ploščo šele, ko se je okoljska organizacija Rovo dokopala do dokumentov, ki pričajo, da je morala Komunala Ormož lani na podlagi rezultatov opravljenega monitoringa v letu 2021 plačati globo zaradi onesnaževanja okolja iz čistilne naprave. Čeprav gre za informacijo javnega značaja, so nam jo seveda skušali prikriti, po tem razkritju pa so morali vendarle nekoliko stopiti nazaj, zato so naročili sanacijo in nadgradnjo ČN.« Vaščani so prepričani, da čistilna naprava ne sodi v neposredno bližino hiš, zato zahtevajo njeno premestitev. Neprimerna lokacija tik ob hišah Še pred sanacijo, natančneje novembra 2019, je Zamuda pri sodnem izvedencu in cenilcu za ekologijo doc. dr. Darku Drevu naročil izvedensko mnenje o čistilni napravi v Sodincih. Ta je med drugim ugotovil, da ČN ni bila ustrezno sprojektirana in zgrajena v skladu z gradbenim dovoljenjem in da ne zagotavlja ustrezne varnosti pred onesnaževanjem podtalnice. Po njegovem ni dopustno, da stoji tik ob stanovanjskih hišah. Najbližja hiša je namreč od ČN oddaljena manj kot 50 metrov, morala pa bi biti vsaj desetkrat več, torej vsaj 500 metrov, zato predlaga selitev na drugo lokacijo. Drev je prepričan, da bi bila sanacija obstoječe ČN, ki je bila nato lani vendarle izvedena, predraga, saj bi bili stroški najbrž večji kot postavitev ustrezne nove. Izpostavil je emisije neprijetnih vonjav, ki nastajajo pri vsaki čistilni napravi, tudi rastlinski, zato bi morali pri čistilnih napravah, ki so postavljene relativno blizu stanovanjskih hiš, šol, vrtcev, gostinskih objektov itd., ustrezno zajemati onesnaženi zrak in ga očistiti. »Čeprav v Sloveniji še ni sprejetega ustreznega podzakonskega akta, ki bi urejal problematiko prekomernih emisij neprijetnih vonjav v okolje, to ne pomeni, da so te dovoljene. Kadar zaradi tega Foto: BZ torek • 1. avgusta 2023 V središču Štajerski 7 Ko detektiv potrka na vrata Detektivi izvajajo tudi prej opisano kontrolo bolniške odsotnosti. »Delodajalci se odločajo za kontrole bolniške odsotnosti v primerih, ko ni pristne komunikacije z zaposlenimi oziroma se jim v času bolniške odsotnosti ne javijo, delodajalec pa bi rad vedel, pri čem je in kako naj si za naprej organizira delo. V zadnjih letih se delodajalci vedno pogosteje odločajo za kontrolo bolniških odsotnosti, še pose- bej večja podjetja. Namreč opaziti je mogoče t. i. psihološki učinek tretje osebe, ko detektiv pride na dom in delavci, ki niso upravičeno bolniško odsotni, načeloma že naslednji dan pridejo v službo.« Seveda se lahko tudi pripeti, da zaposlenega ob morebitni kontroli ni doma (zaradi pregleda pri zdravniku) ali ne odpre vrat zaradi drugih (opravičljivih) razlogov. »Če pri kontroli bolniške odsotnosti zaposlenega ni doma, se ga pokliče oz. se mu pusti obvestilo o obisku, naj pokliče, ko pride domov. Verjamem, da je v in- 9 T Foto: Pixaby neupravičeno oz. da pri koriščenju bolniške odsotnosti ne upoštevajo bolniškega detektiva. teresu zaposlenih, da dokažejo, da so upravičeno odsotni z dela oz. da upoštevajo bolniški red.« Sicer pa je po izkušnjah detektiva Gašpariča največ kršitev spomladi in jeseni, ko so domača opravila pogostejša. »Poleti pa zaposleni največkrat koristijo bolniško odsotnost pred poletnim dopustom ali po njem, da si ga podaljšajo. Prav tako so zanimivi podaljšani vikendi, kjer v petek ne pridejo v službo, na delo pa pridejo šele v torek,« opaža. Bolniško odsoten, nato pa za delegata na nogometno tekmo Neupravičeno bi bilo misliti, da glavnina zaposlenih bolniško odsotnost izkorišča, mnogo je namreč tudi takšnih, ki imajo vse pogoje za odsotnost z dela zaradi bolezni ali nege, pa se zaradi strahu pred izgubo službe ali kolegial-nosti za to ne odločijo. Seveda pa so tudi izjeme in detektiv Benjamin Gašparič je izpostavil nekaj najbolj zanimivih primerov kršitev bolniške odsotnosti in bolniškega reda: »V zadnjem času morda izstopa neki 58-letni delavec, ki je zaradi starosti upravičen že do določene zaščite na delovnem mestu. Svoje delo je opravljal malomarno oziroma je delo prelagal na kasnejše izmene. Delodajalec je nato prejel informacijo, da krši bolniško odsotnost. Po naročilu sem opravil nadzor in ugotovil, da se je izven kraja bivanja odpeljal na nogometno tekmo, kjer je bil delegat in še plačano je dobil za to. Po ugotovitvah in napisanem poročilu je dobil izredno odpoved delovnega razmerja.« V nekem drugem primeru je ugotovil, da je zaposleni v času bolniške odsotnosti po terenu prodajal gibanice in ocvirkovke. flry Foto: Pixabay Podjetja so bolniške odsotnosti stale milijardo evrov Stari rek pravi, da si lahko bolniško odsoten z dela, »če dobro poznaš zdravnika, ki vse poštemplja«. Zato ne presenečajo številke, ki gredo včasih v neverjetne višave. V letu 2022je bilo v Sloveniji uradno zabeleženih 1.525.305 primerov bolniških odsotnosti, kar pomeni skoraj 22 izgubljenih koledarskih dni na zaposlenega v Sloveniji, povprečna bolniška odsotnost pa je bila dolga malo manj kot 14 dni. Po podatkih OECD je evropsko povprečje 11,9 dneva odsotnosti na zaposlenega, tako daje Slovenija nad evropskim povprečjem in se uvršča med države z največ izgubljenimi delovnimi dnevi na zaposlenega. Zato ne čudi, da slovensko gospodarstvo počasi začenja biti plat zvona in se vedno pogosteje težav loteva tudi na precej »inovativen« način. Iz obveznega zdravstvenega zavarovanjaje bilo delavcem, ki so bili bolniško odsotni, lani izplačanih več kot 700 milijonov evrov, na strani gospodarstva pa je ta strošek že preko ene milijarde evrov. Plačilo bolniške odsotnosti do 20 dni gre namreč v breme delodajalca, nad 20 dni pa so strošek zdravstvene blagajne. Odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege ima številne negativne posledice tako za delodajalca kot za sodelavce. Med drugim bolniška odsotnost vpliva na zmanjšanje produktivnosti delovnega kolektiva, kar vodi do izpada dohodka, dodatnih stroškov podjetja za nadomeščanje odsotnega delavca ali povečan obseg dela ostalih delavcev, izguba časa pri iskanju nadomestitve in negativna klima v kolektivu. »V enem izmed primerov, ko je bil naročnik nadzora zavarovalnica, sem opazoval osebo, ki je zahtevala visoko odškodnino v smislu, da ne more opravljati dela, da težko hodi, da ima predpisano mirovanje itn. Pri nadzoru pa se je z normalno hojo gibal po mestih, nosil težke vrečke, vozil z vozilom izven kraja gibanja itn. Četrti primer je delavec avtoličar. V istem kraju, kjer ima delodajalec delavnico, je v času bolniške odsotnosti najel poslovni prostor in sam opravljal delo na črno.« Gašparič je dodal še peti primer, to je delavec, ki je zaprosil za bolniško odsotnost, nato pa se je udeležil protestov v Ljubljani. O številu nadzorov in kontrol Gašparič težko govori, dejal je le, da so v porastu, predvsem zaradi stroškov in negativnih vplivov, ki jih imajo kratkotrajne bolniške odsotnosti na delovni proces. K povedanemu pa dodal: »V vsakem kolektivu je kakšen črni raček, vendar pa je od podjetja odvisno, ali pretehta potreba po delavcu ali delavčevo spoštovanje pravil.« Mojca Vtič ¡ Z--"- Foto: BZ Jaški, polni smrdeče tekočine iz čistilne naprave pride do sporov na sodiščih, so upoštevani ustrezni predpisi EU in predpisi razvitih članic EU, kot sta Avstrija in Nemčija. Kot sodni izvedenec sem že sodeloval v več takšnih zadevah na sodiščih.« Padec vrednosti nepremičnin Drev poleg naštetega ocenjuje, da so hiše v neposredni bližini zaradi ČN v Sodincih izgubile vrednost. »Tiste, ki so od nje oddaljene manj kot 110 metrov, so izgubile vsaj 15 odstotkov. Verjetno obstaja še povečano tveganje za zdravje ljudi, ki živijo v bližnjih hišah, o čemer pa bi lahko kompetentno presojal izvedenec zdravstvene stroke.« Po opravljeni sanaciji so vašča-ni kljub naštetemu upali, da bo ta zalegla in vsaj zmanjšala, če že ne rešila njihove težave z zalitimi jaški, izlitji v hiše, z zamašenimi gredami in posledičnimi izlitji v okolico - v bližnji potok in na njive. »Nekaj časa je bil dejansko mir, tudi smrad se je nekoliko umiril. Nato pa se je zgodba po letu dni, namreč z majskimi poplavami, z vso silo ponovi- la. O tem smo nemudoma obvestili KPO in medobčinsko komunalno inšpektorico Jano Čavničar, a se ni zgodilo nič: nihče ni prišel do nas, da bi nam pomagal, tudi kasneje ni bilo nikogar, ki bi preveril, kaj se je zgodilo, naredil zapisnik ali podal rešitve. Po mesecu dni molka sem se obrnil še na Andreja Kosija na odboru za okolje in prostor, a kljub obljubi o tem na odboru niso govorili, prav tako ne na seji občinskega sveta. Inšpektorica pravi, da to ni v njeni pristojnosti, komunala se izgovarja, da je bilo izlitje posledica močnih padavin, čeprav je jasno, da meteorna voda ne sme priti v fekalni kanalizacijski sistem. Ko sem srečal župana in mu skušal pojasniti naše težave, se je samo obrnil in šel brez komentarja dalje. Vsi nas ignorirajo in se vedejo, kot da se ne bi nič zgodilo.« Sprti strani končali I» v v na sodišču Prav ignoranca, skrivanje podatkov in netransparentna komunikacija so sodu izbili dno. Namesto da bi stranke v postopku sedle za mizo in se pogovorile, kako naprej za skupno dobro, zmeraj bolj trmasto stojijo vsaka na svojem bregu. Trije vaščani, ki stanujejo neposredno ob čistilni napravi, so vložili tožbo proti občini. »Glede na dejstvo, da kljub strokovni študiji, iz katere so se na občini in komunali le posme-hovali, vsem dokazom o nedelo-vanju ČN, predlogom o trajnejših rešitvah, ki bi bile ugodne za va-ščane, občina še zmeraj vztraja pri brezhibno delujoči ČN, nam žal ni preostalo drugega kot pravdanje. Župan pravi, da se z nami ne bo pogovarjal zaradi tožbe, sedaj pa smo priča igricam zavlačevanja postopkov, prirejanja dejstev ter finančnega izčrpavanja tožečih strank. Videti je, da bodo vse naredili, da bo sodni postopek trajal deset let; v tem času pa nas bodo dobesedno zasipali z drekom. Namesto rešitev raje iščejo teorije zarot in obsojajo oziroma diskreditirajo tiste, ki se po njihovem neutemeljeno pritožujemo, obljube o prestavitvi ČN na drugo lokacijo pa so bile očitno zgolj predvolilna cvetka.« Senka Dreu Občina svetuje protipovratne lopute Očitke o neustreznem delovanju rastlinske čistilne naprave v Sodincihje v imenu občine Ormož zavrnil Roman Rozman, višji svetovalec za varstvo okolja, obenem pa vaščanom tudi vrnil žogico. »Treba je poudariti, da vdor fekalnih voda v stanovanjske stavbe ni povezan s samim delovanjem čistilne naprave. Do vdora je prišlo zaradi izjemnega dogodka, torej poplav, ki so se zgodile na širšem območju Slovenije. Res pa je, da ne bi prišlo do teh težav, če bi občani imeli vgrajene protipovratne lopute na svojih priključkih.« Zanikal pa je tudi, da bi na občini ignorirali prizadete iz Sodincev. Pojasnilje, da seje vodstvo občine z občani sestalo v marcu 2021, kjer so izmenjali svoja stališča. »Občinajimje predstavila rešitve o nadgradnji čistilne naprave, kije bila v začetku leta 2022 tudi izvedena. Kot je bilo pojasnjeno na ptujskem okrajnem sodišču, ima ČN Sodinci vsa upravna in tudi vsa okoljska dovoljenja. Ker pa je zadeva predana sodišču, do njegove odločitve ne moremo komentirati nobenih zadev, saj imajo lahko odgovori pomemben vpliv na odločanje sodišča v predmetni zadevi.« Spodnji elementi v kuhinji so prepojeni z izlitimi fekalijami, ki včasih po sifonu bruhnejo celo v korito. Ob večjem dežju fekalije vdrejo v stanovanjske hiše; zgodilo se je že, da so tako napolnile stranišče, da so privzdignile pokrov. Foto: BZ Foto: BZ 8 Štajerski Podravje torek • 1. avgusta 2023 Slovenija • Kako je dializa urejena za Slovence v tujini Dializo potrebujejo vedno, tudi med dopustom Življenje bolnikov z dokončno odpovedjo ledvic, ki potrebujejo dializo, zahteva veliko prilagajanja. Gre za kronično bolezen, zdravljenja pa bolniki ne smejo opustiti, niti med dopustom. K sreči lahko to zdravstveno storitev uveljavljajo povsod po državi in ponekod v tujini. Predhodno morajo biti izpolnjeni določeni pogoji oziroma zahteve Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije (ZZZS). Foto: Neva Blazetič PN Življenje z dializo nikakor ni lahko, ne za bolnike, ne njihove svojce. Je pa to - zraven presaditve organov - edini način, ki omogoča življenje bolnikom z dokončno odpovedjo ledvic. Gre za kontinuiran proces zdravljenja, ki se ne sme ustaviti, niti v času dopusta. To ne pomeni, da morajo dializni bolniki biti le doma oziroma si ne morejo vzeti oddiha, le pravila in pogoje ZZZS je treba poznati. Na Zavarovalnici so pojasnili, da zdravstvene storitve, ki jih zavarovane osebe potrebujejo v določenih časovnih obdobjih, lahko uveljavljajo tudi v tujini, če pred odhodom pridobijo soglasje ZZZS: »Med takšne storitve sodi dializa in še nekatere druge storitve, ki se zagotavljajo v zvezi s kroničnimi ali obstoječimi boleznimi.« V državah članicah EU, Islandiji, Lihtenštaj-nu, na Norveškem, v Švici in Združenem kraljestvu sodijo storitve dialize med nujne zdravstvene storitve in se lahko uveljavljajo z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja. V tem primeru soglasje ZZZS ni potrebno. Potrebno pa je predhodno soglasje za uveljavljanje dialize v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Severni Makedoniji in Srbiji. Ko ZZZS to storitev odobri, izda obrazec za uveljavljanje dialize. Ponekod najprej plačajo in dobijo znesek povrnjen Kadar bolniki dializo uveljavljajo v državah članicah EU, Islandiji, Lihtenštajnu, na Norveškem, v Švici, Združenem kraljestvu ali na podlagi dogovorjenega obrazca v Bosni in Hercegovini, Črni gori ali Srbiji, stroškov teh storitev ne plačajo. Sami krijejo le morebitne stroške participacije oziroma doplačil. Le v Severni Makedoniji je trenutno kljub predložitvi obrazca v javni zdravstveni mreži potrebno dializne storitve plačati in po vrnitvi v Slovenijo uveljaviti povračilo. V ostalih državah sveta morajo stroške dialize plačati bolniki sami. Pred odhodom v tujino pa se je treba z ustreznim centrom v drugi državi dogovoriti o terminih, številu in obliki dialize. Na spletni strani ZZZS so dostopni vsi seznami dializnih centrov v Sloveniji in tujini. Kako je s tujci, ki potrebujejo dializo v Sloveniji? Predvsem v času dopustov dializo v Sloveniji nemalokrat potrebujejo tudi tujci. Na podlagi evropskega pravnega reda jo lahko uveljavljajo tuje osebe iz držav članic EU, Islandije, Lihtenštajna, Norveške, Švice in Združenega kraljestva, na podlagi bilateralnih sporazumov o socialnem zavarovanju pa tuje osebe iz Bosne in Hercegovine, Črne gore, Severne Makedonije in Srbije. »Tuja zavarovana oseba se mora pred prihodom v Slovenijo obrniti na dializne centre v Sloveniji in se predhodno dogovoriti za termine. Če ima tuja zavarovana oseba Dializa (za samoplačnike) draga V letu 2022je bilo v Sloveniji izvedenih 250.470 dializ za skupno 4.526 bolnikov. Obvezno zdravstveno zavarovanje odraslim krije izvajanje dialize v obsegu 90 % vrednosti, preostalih 10 % plača dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Cene storitev dializnih dejavnosti se razlikujejo glede na opravljeno storitev. Ena dializa I (kronična) stane 217 evrov, dializa II (akutna) 357 evrov, najdražja je za otroke (ki tehtajo manj kot 20 kg), in sicer 758 evrov. Slednjo izvaja le UKC Ljubljana. Upoštevajoč dejstvo, daje minimalna terapija trikrat tedensko, le redkim zadostuje manj, je jasno, da gre za visoke stroške v primeru, daje dializa izvedena samoplačniško. ustrezno listino (EUKZZ, certifikat, oziroma listino, dogovorjeno na podlagi bilateralnih sporazumov o socialnem zavarovanju), ji storitev ne bo treba plačati oziroma le stroške doplačila. Če listine nima, je oseba samoplačnik. Odraslim tujcem se izvajanje dializ krije v obsegu 90 % vrednosti, preostali io-odstotni delež vrednosti pa pravilo- ma sami doplačajo,« pojasnijo na ZZZS. Dogovori med državami seveda pomembno olajšujejo življenje dializnim bolnikom. V nasprotnem primeru bi si kot samoplačniki glede na visoke stroške dialize večina težko privoščila dopust bodisi v Sloveniji bodisi v tujini. Dženana Kmetec torek • 1. avgusta 2023 Kmetijstvo Štajerski 9 Slovenija • Pojav afriške prašičje kuge pri nas le še vprašanje časa »Lovci smo pripravljeni« Virus afriške prašičje kuge je bil sredi julija le še približno 50 kilometrov oddaljen od slovenske meje. Na Hrvaškem so namreč v minulem mesecu prijavili že skoraj 100 izbruhov te izredno nalezljive in za divje ter domače prašiče usodne bolezni. Slovenski lovci zatrjujejo, da so na morebiten izbruh pripravljeni, enakega mnenja so v upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, kjer pa izpostavljajo pomen biovarnosti in odgovornega ravnanja ljudi. Na Hrvaškem se je bolezen najhitreje širila med domačimi rejami. Afriška prašičja kuga (APK) se je na območju Evrope prvič pojavila leta 2014, od takrat se je razširila v več evropskih držav, med drugim je že leta prisotna na Madžarskem ter v Italiji, z letošnjim letom pa tudi na Hrvaškem. Eden izmed potrjenih primerov v južni sosedi je bil na območju Karlovške županije, približno 50 kilometrov od meje s Slovenijo. Cepiva ali zdravila proti prašičji kugi, ki prizadene domače in divje prašiče, ni. »Prej, ko ugotovimo, da je bolezen prisotna, hitreje lahko ukrepamo in ukrepi so učinkovitejši,« so nedavno na eni Afriška prašičja kuga_Območje z visokim tveganjem Legenda Otmiotje i visnktm tveganjem (¿13.77 km?) V//A HR_Kail&v&kažuf,anija HR J3gkovicsi_i:J.i7_APK poz Lovake drufine S posebnim namenom ©Uprava Republike Slovence 13 varno hrana vtfarinargftO in varstvo rastlin 2023 Območje z visokim tveganjem na Slovenskem Foto: UVHVVR Foto: FB, Plodovi zemlje izmed predstavitev o aktualni situaciji glede APK povedali na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Državno središče za nadzor bolezni je tako že pred dvema tednoma določilo območje z visokim tveganjem za pojav afriške prašičje kuge, ki zajema osem lovskih družin in del lovišča s posebnim namenom (Banja Loka, Predgrad, Sinji Vrh, Vinica, Adlešiči, Gradac, Metlika in Suhor ter območje revirja Lapinje Lovsko upravljavskega območja Kočevsko). Državno središče je določilo tudi posebne ukrepe, mednje sodijo aktivno iskanje poginulih divjih prašičev, povečano vzorčenje in preiskave na APK pri domačih in pri divjih prašičih, poostren nadzor nad izvajanjem bi-ovarnostnih in drugih predpisanih ukrepov ter preprečevanje stikov med domačimi in divjimi prašiči. V Halozah za zdaj še brez posebnih ukrepov Na kmetijskem ministrstvu ocenjujejo, da so v okviru izobraževanj o afriški prašičji kugi usposobili okrog 600 oseb, med njimi je tudi več lovcev. V Lovski zvezi Slovenije so ob tem apelirali na vse lovske družine k striktnemu izvajanju načrta ravnanj in biovarnostnih ukrepov pri izvajanju lova na divje prašiče. To pomeni povečan odstrel, izvajanje dezinfekcije po odstrelu v lovskih zbiralnicah in iskanje morebitnih primerov pogina ter sprotno obveščanje uprave za varno hrano o vseh dogodkih na terenu. »Če povzamem: lovci smo pripravljeni na morebitni izbruh APK v Sloveniji,« sporoča Božo Zakrajšek, direktor Strokovne službe LZS. Izobraževanja o APK so se udeležili tudi člani haloških lovskih družin, predsednik LD Podlehnik Franc Bigec pa je dejal: »Imamo člane, ki so posebej usposobljeni za odstrel divjih prašičev v primeru izbruha APK. Za zdaj posebnih ukrepov za naše društvo še ni, čeprav mejimo s sosednjo Hrvaško, že nekaj časa pa izvajamo vse potrebne bio-varstvene ukrepe.« Na Hrvaškem je šlo marsikaj narobe Bolezen najpogosteje vnesejo na nova, neokužena območja okuženi divji prašiči. Za prenos bolezni na daljše razdalje in med rejami pa je po navadi kriv človek s svojim neodgovornim ravnanjem (odmetavanje ostankov hrane, ki vsebujejo meso okuženih živali) ter nezadostnim čiščenjem in razkuževanjem. In ravno nezadostno upoštevanje biovarnosti naj bi na Hrvaškem povzročilo širjenje bolezni med rejami prašičev. »Po pridobljenih podatkih je na Hrvaškem marsikaj šlo narobe, od tega, da rejci niso prijavljali sumov, znakov, poginov, do pokopa poginulih prašičev na domačih dvoriščih. Težava je bila tudi pri veterinarski stroki, ki ni prepoznala znakov. Ocenjujemo, da se je na Hrvaškem bolezen pojavila že maja. Ni rečeno, da tudi pri nas ne bo šlo kaj narobe; upamo, da ne bo. Zato pa posvečamo več pozornosti osveščanju, predvsem o pomenu biovarnosti,« so še dejali na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Mojca Vtič Podravje • V pol leta cena mleka padla za 13 centov Mlečna kriza vendarle dosegla dno Cene mleka tudi po pol leta še vedno drsijo navzdol. V primerjavi z decembrom lani je bila povprečna cena mleka v Slovenijijunija za 13 centov nižja. »Ocenjujem, da smo na dnu,« meni Janko Petrovič, direktor Kmetijske zadruge Ptuj, a opozarja, da na odkupno ceno mleka vpliva tudi kakovost, ki se praviloma izboljša šele proti jeseni. Uvoz in izvoz mleka in mlečnih izdelkov v letu 2022 v tonah 1 v evrih v tonah 1 v evrih 1 Mleko 293.629 153.516 40.285 23.837 Smetana 2075 5.682 3.139 86.63 Sir 9771 44.031 28.190 139.404 Maslo, mlečni namazi 307 1.860 2.741 18.580 Cene mleka naj bi po mesecih padanja vendarle dosegle dno. Foto: Mojca Vtič Izvoz Uvoz Razlogov za pretirani optimizem še ni, pravi Petrovič, z upanjem po ponovni vzpostavitvi ravnovesja na trgu mleka pa ga navdaja povečano povpraševanje po mleku in mlečnih izdelkih v južnih državah Evrope ter splošno zmanjšanje prireje mleka. »Tržni viški mleka počasi, a vztrajno usihajo, tudi pri nas. Tako smo se vse do maja v naši mlekarski zadrugi srečavali s padcem cen, junija so ostale cene na enaki ravni kot mesec prej, kvečjemu je na nižjo ceno vplivala kakovost, napovedi za naprej pa so, da bodo cene obstale na tej ravni oziroma bi se do jeseni lahko popravile, tudi zaradi kakovosti.« Povprečna cena mleka v juniju v Sloveniji je bila 0,43 evra za liter mleka, medtem ko je bilo povprečje EU 0,46 evra. Lani uvozili za 140 milijonov evrov sira Zadnji znani podatki o odkupljenih količinah mleka s slovenskih kmetij se nanašajo na mesec maj, ko je bilo s kmetij odkupljenih ok- rog 52 milijonov litrov mleka. To je bilo za 2,1 % manj kot maja lani in za 2,9 % več kot mesec prej. Na drugi strani so mlekarne zmanjšale proizvodnjo konzumnega mleka in masla, a povečale proizvodnjo smetane za skoraj 21 %, sira za več kot 10 % in fermentiranih mlečnih izdelkov za več kot 6 %. A vsaj na področju pridelave sirov in masla so še rezerve. Lani so namreč od-kupovalci v tujino izvozili za 153 milijonov evrov mleka, na drugi strani pa smo uvozili za skoraj 140 milijonov evrov sira, v povprečju je bila cena uvoženega sira pet evrov po kilogramu, medtem ko je bila povprečna cena slovenskega sira, namenjenega izvozu, 4,5 evra na kilogram. Shema mleka 4 evre na otroka letno Za več domače predelave oz. kupovanje lokalnih izdelkov se zavzema tudi prvi mož mlekarske zadruge. »Lokalno pridelani izdelki imajo še vedno relativno nizko ceno, pomemben pa je tudi njihov nizek ogljični odtis. Enkrat se bomo morali vprašati o vplivu trgovine na velike razdalje. Če karikiram, v zasledovanju zelenega in trajnostnega bomo morali Evropejci presedlati z avtomobilov na kolesa, med tem pa bo hrana prihajala iz Egipta in drugih držav, naložena na tisoče kamionov.« Pomemben korak k podpori lokalnih pridelovalcev lahko po mnenju Petroviča naredijo tudi (ali predvsem) javni zavodi. Eden izmed projektov, ki spodbuja domače in lokalno, je zagotovo šolska shema sadja, zelenjave in mleka. »Mleko je produkt, na katerega smo Slovenci čustveno navezani in po- membno je, da skozi vzgojo mleko in mlečne produkte ter pomen lokalnih izdelkov približamo mladim.« Iz evropskega in državnega proračuna je za nakup dodatnega brezplačnega obroka predvidenih okrog milijon evrov, od tega za šolsko sadje in zelenjavo 665.306 evrov in šolsko mleko 305.638 evrov. O konkretni pomoči sadjarskemu, zelenjadarskemu ali mlečnemu sektorju težko govorimo, kvečjemu gre za gesto, saj je višina pomoči na otroka na šolsko leto približno šest evrov za sadje in zelenjavo in do štiri evre za mleko. Mojca Vtič 10 Štajerski Kultura torek • 1. avgusta 2023 110. OBLETNICA ROJSTVA IVANA POTRČA (2. del) Potrčevo pisateljsko delo Ko je šel Ivan Potrč leta 1944 v partizane, je bila zanj izdana depeša o likvidaciji. Med vojno se je večkrat srečal s smrtjo. Kot preživeli taboriščnik je bil sumljiv partizanom, kot svobodomiselni in zavedni Slovenec pa trn v peti gesta-pu. Med vojno je od leta 1944 delal v agitpropu na Gorenjskem, na Rogu v uredništvu Ljudske pravice, na Bazi 20, kasneje pa v osvobojenem Beogradu, v uredništvu slovenskega časnika Domovina in v uredništvu Borbe. Po koncu vojne je bil njen dopisnik v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni se je zaposlil pri Mladinski knjigi kot dolgoletni urednik, zadnja leta pred upokojitvijo je bil njen direktor. Bil je član CK ZKS in ostal zvest ideji samoupravnega socializma. Foto: arhiv Knjižnice Ivan Potrč Potrč je odraščal v tradicionalno verni družini. Kot otroka ga je privlačila dedkova omara in v njej shranjene knjige. Na skrivaj je navdušeno gledal ilustrirane izdaje Svetega pisma. Kasneje si je kupil slovnico in jo prebiral na paši. Starši so ga vpisali v ptujsko gimnazijo z upanjem, da bo postal duhovnik. Vendar se je takrat priključil komunističnemu gibanju s tem pa se je poslovil od vere. Potrčevi vzorniki so bili Prežihov Voranc, Miško Kranjec in Anton Ingolič. Slednji je bil njegov profesor in mentor. Spodbujal ga je, da je odziv na socialne krivice in svoje politično prepričanje izrazil v svojih literarnih delih. Prva povest Kopači je bila objavljena v Ljubljanskem zvonu leta 1933, za kar je imel zasluge takratni urednik revije Tone Seliškar. Potrčev knjižni prvenec Sin je izšel leta 1937 pri Vodnikovi družbi v Ljubljani. Pri izdaji mu je pomagal Juš Kozak. Poleg profesorjev Antona Ingoliča, dr. Franja Žgeča, Franceta Oniča, Stanka Cajnkarja in dr. Marje Borštnik je intelektualno odločilno vplival na mladega Ivana doktor Jože Potrč (po katerem se danes imenuje ptujska bolnišnica). Jože Potrč je bil zaveden partijski človek, ki mu je posojal strokovno literaturo, med drugim marksistične tekste, seznanil ga je s Komunističnim manifestom, prebiral je Freuda, Cankarja, Tolstoja in Dostojevskega. Potrčevo revolucionarno spoznanje o nujnosti spreminjanja sveta je bilo usmerjeno proti takratni družbi. Skupaj s sošolci Ivanom Bratkom in Dušanom Kvedrom je leta 1933 izdajal dijaško napredno usmerjeni list Rast. Razumevanje so našli pri nekaterih profesorjih. Dijaški list Rast je oblast prepovedala, Potrč pa je nadaljeval delo v Skoju. Ivanovi gimnazijski sošolci in nekateri narodno zavedni profesorji so na različne načine izražali svoj svetovni nazor in ne-strinjanje s takratno oblastjo. Ivan Potrč je takrat režiral Cankarjeve Hlapce in Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Igrali so nekateri profesorji in dijaki, kar ni ostalo brez odmeva pri oblasteh. Po vojni je nadaljeval pisateljsko delo. Socialne razlike, ki so se dogajale vzhodnoštajerskim kočarjem in viničarjem, so Potrča zelo prizadele, da je začel že v dijaških letih pisati kočarske pripovedi, ki so izšle šele po vojni v zbirki Kočarji in druge povesti (1946). Po vojni so izšli še Svet na Kajžarju, 1948; roman Na kmetih, 1954; Zločin, 1955; izbor novel Nesmilečno življenje, 1965; Onkraj zarja, 1966; Na verne duše, 1973; Imel sem ljubi dve, 1976; Ko smo se ženili, 1983. Po romanu Svet na Kajžarju je bil leta 1952 posnet film v režiji Franceta Štiglica in scenariju Ivana Potrča. Povest Zločin je globoko podoživljena literarna stvaritev, je kronika zadnje poti revolucionarjev Dure Dakoviča in Nikole Hečimoviča, ki so ju aprila 1929 žandarji umorili na Sv. Duhu pri Ostrem vrhu. Napisal jo je zaradi vere v človeka, ki je bila v njegovih časih že tolikokrat poteptana. Povest pri oblasti ni bila dobro sprejeta. Božena Kmetec Fridl Ptuj • Otroški festival Arsana Vsebine, ki bogatijo, zabavajo in vzgajajo V prvem letu Arsaninega festivala še ni bilo posebnega poudarka na festivalskem dogajanju za otroke. Z leti pa je prerasel v pravi mali festival v okviru velike glasbene Arsane z mednarodno uveljavljenimi vrhunskimi glasbenimi umetniki. Letos seje začel 23. julija, vrhunec pa je dosegel s Čarobno krono, srednjeveško domišljijsko predstavo, kije bila 29. julija na Vrazovem trgu v izvedbi Arbadakarbe. O otroškem festivalu Arsana smo se pogovarjali s pravljičarko in vodjo Mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Liljano Klemenčič, ki je tudi njegova pobudnica. „Kot ljubiteljica glasbe in z mislijo na vzgojo mladih poslušalcev, ko odrastejo, tudi obiskovalcev koncertov, sem pomislila na ta koncept za otroke, ki je bil med glavnimi akterji festivala sprejet z odobravanjem. Z leti je festival za otroke pridobil na motivaciji in tudi realizaciji. Vodja otroškega festivala je Ana Delin, ki skrbi za povezovanje in sodelovanje med glasbenimi šolami s Ptujskega. Zraven glasbenih pravljičnih uric so v otroški festival Arsana vključene še dejavnosti v Mestnem kinu Ptuj ter delavnice, ustvarjalnice za otroke. Cilji in poslanstvo otroškega festivala Arsana so mnogoteri: otroci (in starši) spoznavajo kulturne dvorane v našem okolju, bonton v kulturnih ustanovah (in sicer), kulturno odzivanje, se učijo poslušanja koncertov, spoznavajo glasbene instrumente in tudi poklice, različne kulturne ponudbe za otroke, nastopajoči otroci se privajajo na javno nastopanje, spoznavajo kakovostno knjižno gradivo, ki je povezano z glasbo, glasbili. Zelo pomembno pa je tudi poslušanje in spoznavanje klasičnih glasbenih instrumentov in ponudbe glasbenih šol, spoznavanje knjižnične ponudbe in Mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Foto: Črtomir Goznik S prve glasbene pravljice v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju Nekatere instrumente lahko otroci tudi vzamejo v roke. Spodbujamo jih h klasičnim kulturnim vsebinam, tudi z željo, da bi čim manj presedeli pred najrazličnejšimi zasloni oz. v družbi sodobnih komunikacijskih sredstev," je Arsanin otroški festival predstavila njegova pobudnica Liljana Klemenčič. V začetku so glasbene pravljice potekale v Pravljični sobi Branke Jurca, nato v prijetnih prostorih Muzikafeja. Pred dvema letoma so prvič gostovali še v refektoriju minoritskega samostana, nato še v dvorani GŠ Karola Pahorja Ptuj. To se je izkazalo pozitivno v več vidikih, saj tako otroci spoznavajo arhitekturo in dvoranski stil, po-slikave zidov, saj ima vsaka od teh dvoran svojo zgodbo, pove Liljana Klemenčič. Na prvi glasbeni pravljici o harfi „Osrednja gostja letošnje prve glasbene pravljice je bila Čarna Kuhar, harfistka, s profesorico Julijo Bratec Veleski. Vsak otrok je lahko potipal in pobrenkal po strunah harfe. Otroci so izvedeli, da je harfa eden najstarejših instrumentov, o katerem so zapisi tudi v Bibliji. Danes poznajo ljudske harfe po vsem svetu. Harfo je težko igrati, saj ima sedem pedalov, je strunsko glasbilo z okoli 47 strunami. V knjižnici Ivana Potrča Ptuj imamo kar 175 knjig, ki imajo v naslovu besedico harfa: Harfa v vetru, Harfa v molu, Zgodba o zlati harfi, Harfa na vodi: waleške pravljične pripovedi itd. Ker smo bili v posvečenem prostoru samostana, sem najprej • VI * V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj je potekala glasbena tržnica. Foto: Črtomir Goznik prebrala kratko o godovanju sv. Elije, ta goduje 20. 7., vendar mu Bog zaradi možnosti grmenja in neviht na ta dan ni hotel izdati njegovega godovnega dne. Druga pravljica pa je bila ljudska o poljski in mestni miški, ki sta se po dolgem času domenili za srečanje in je mestna povabila poljsko k sebi, v hišo bogatih ljudi na obisk. Nauk pravljice govori o tem, da je bolje imeti manj ter uživati v miru," je letošnjo prvo glasbeno pravljico povzela Li-ljana Klemenčič. Tudi otroški festival s stalnim občinstvom V vseh teh letih je Arsanin festival pridobil stalno publiko, tudi cele družine in kar nekaj je otrok, ki prihajajo iz drugih krajev. Arsanin otroški festival lepo zaokrožuje sodelovanje Mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj in glasbenih šol. „V teh letih se je nabralo kar nekaj veselih prigod na odru in pod njim. Seveda pa brez podpore in sodelovanja vseh ustvarjalcev in obiskovalcev ne bi šlo," je o lepi odzivnosti otroškega festivala Ar-sana povedala Liljana Klemenčič. Le-ta pa je največja nagrada za vse, ki se zanj trudijo, da bi bile vsebine čim bolj privlačne, zanimive in poučne za otroke in njihove starše ter na najlepši možen način bogatile počitniški čas. MG Spodnje Podravje • Fotografski natečaj za mlade Food Wave Fotografije na temo odgovornega ravnanja s hrano Regionalna razvojna agencija za Podravje - Maribor je v teh dneh razpisala poseben fotografski natečaj za mlade v starosti od 18 do 35 let v okviru evropskega projekta Food Wave. Cilj je pri mladih prebuditi razmišljanje o trajnosti pridelavi, potrošnji in odnosu do hrane nasploh. Fotografije na temo odgovornega ravnanja s hrano od pridelave do potrošnje bodo sprejemali do 10. septembra. Strokovna komisija bo med vsemi prispelimi izbrala 15 do 20 najboljših umetniških izdelkov, ki jih bodo razstavili v nakupovalnem središču Europark. Tam bodo nato izvedli tekmovanje z glasovanjem preko QR-kode. Najboljših deset fotografij bo nagrajenih. Na RRA za Podravje - Maribor so poudarili, da želijo skozi foto vsebine, ki jih bodo ustvarili mladi, po eni strani Foto: Pixabay Mladi bodo iskali zanimive fotografske motive na temo odgovornega ravnanja s hrano. pogledati skozi oči prihodnje generacije, po drugi strani pa njihove vrstnike ozaveščati na način, ki je mladim najbližji. Zavedajo se, da vključujejo izjemno široko tematsko področje, zato se toliko bolj veselijo kreativnega pristopa in sporočil ustvarjenih fotografij. Ob tem so poudarili še, da so te vsebine vse bolj pomembne, saj lahko lokalna pridelava in njena trajnostna potrošnja pomembno prispevata k zmanjševanju klimatskih sprememb. EK torek • 1. avgusta 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ptuj, Podravje • Z veterinarjem Emilom Senčarjem o skrbi za živali poleti Vročinski vali so zelo nevarni tudi za hišne ljubljenčke Vročinski vali so vse pogostejši, vse pogostejše pa so tudi temperature, ki presegajo 30 stopinj Celzija in več. Človek v teh razmerah najprej poišče senco zase in tudi sicer poskrbi za druge preventivne ukrepe, da bi čim bolj omilil negativne vplive visokih temperatur. Kako pa v teh razmerah najučinkoviteje poskrbeti za svoje hišne ljubljenčke in rejne živali? V prvi vrsti naj bi živalim zagotovili dovolj sveže vode in sence. O tem smo se pogovarjali z Emilom Senčarjem, dr. vet. med., iz Veterinarske bolnice Ptuj, ambulante za male živali. „Vročina in predvsem vročinski valovi prinašajo veliko nevarnost za naše hišne ljubljenčke, predvsem to velja za pse in muce. Le-ti v koži nimajo žlez znojnic, razen v šapicah. Žleze znojnice imajo pomembno vlogo pri reguliranju temperaturnega stanja v organizmu. Z izločanjem znoja pospešujejo hlajenje organizma. Ljudje se začnejo potiti na vročini in si na ta način uravnavajo, nižajo telesno temperaturo. Psi in tudi muce pa se hladijo izključno preko jezika. V vročini zelo pospešeno dihajo, zato imajo na široko odprt gobček, iz katerega visi velik jezik. Jezik je vlažen in z izparevanjem sline hladi kri, ki se pretaka v jeziku. Jasno nam mora biti, da tak sistem hlaje- nja organizma ni učinkovit pri višjih temperaturah. To pomeni, da lahko zelo hitro zataji in pride do zelo nevarnega pregretja organizma, tako imenovane hipertermije in življenjske ogroženosti živali. Izrednega pomena je, da zagotovimo v vročih dneh svojim živalim zadostno senco oz. možnost, da se umaknejo pred vročino. Izredno pomembno je tudi, da zagotovimo vedno svežo vodo, ki jo večkrat dnevno menjamo, saj slin polne in postane psi nočejo piti. Enako velja tudi za rejne živali, ki jim je treba zagotoviti zadostno ventilacijo v hlevih (odprta okna hlevov in po potrebi dodatni ventilatorji, ki mešajo in hladijo zrak), in seveda neomejen dostop do sveže pitne vode," je o blaženju negativnih učinkov vročine in vročinskih valov na hiše ljubljenčke in rejne živali povedal Emil Senčar. Kako lahko v teh vročinskih dneh čim bolj pomagamo bolnim hišnim ljubljenčkom? Kako omiliti njihove bolezenske težave, ki so zaradi visokih temperatur še bolj obremenjujoče? „Dejstvo je, da so poletna vročina, vroči in soparni dnevi zelo obremenilni za bolne hišne ljubljenčke. Treba jim je omogočiti bivanje v čim bolj hladnih prostorih in veliko sveže pitne vode. Na sprehod lahko peljemo psička le zelo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko se temperature vsaj nekoliko spustijo. Vmes, pa le toliko, da kužek opravi fiziološke potrebe. Tudi če kljub bolezni kaže željo po igranju v poletni vročini, mu moramo to preprečiti. Pogosto se dogaja, da lastniki peljejo svojega bolnega kužka na zelo kratek sprehod, pri tem srečajo mladega razigranega kužka in le-ta v svoji igrivosti premočno stimulira Visoka vročina, naglo spreminjanje temperatur in neurja se odražajo tudi na zdravju živali. Foto: Črtomir Goznik bolnika k skakanju in igranju. Posledice so lahko nepredvidljive in tudi usodne, zelo hitro lahko pride do poslabšanja klinične slike bolezni. Hranjenje bolnih hišnih ljubljenčkov v vročih poletnih dneh mora biti minimalno, z ustrezno dietno prehrano. Najprimernejši čas za jemanje hrane je zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Omenjeno velja tudi za povsem zdrave živali. Seveda pa se vse prilagodi klinični sliki in vrsti bolezni, ki jo ima naš ljubljenček. V primeru poslabšanja splošnega stanja živali moramo takoj poiskati pomoč pri veterinarju." V teh poletnih dneh imate v vaši veterinarski ambulanti opraviti z boleznimi pri hišnih ljubljenčkih, ki so sicer bolj značilne za zimski čas: pljučnice, viroze, vnetja mehurja. Zbolevajo tudi sicer hišne mačke, torej živali, ki bivajo v stanovanjih. Kaj se dogaja? „Visoka vročina, spremembe temperature in v zadnjem času ponavljajoča se neurja z bliskanjem, grmenjem, močnimi vetrovi in obilnim dežjem vsekakor vplivajo na zdravstveno stanje malih živali, ki so pogosto mokre, izpostavljene vetru, zato je možnost prehladov velika. Prav tako so pogoste prebavne težave zaradi hitro pokvarljive hrane v poletni vročini. Hišne mačke, ki bivajo izključno v stanovanjih, so prav tako lahko izpostavljene virusnim boleznim, čeprav so izolirane v stanovanjih in hišah. Pri njih sicer ne beležimo povečane bolezenske problematike v tem času." MG Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med.: „Izrednega pomena je, da v vročih dneh živalim zagotovimo dovolj sence in sveže vode." Vse pogostejša sladkorna bolezen pri mucah in psih „Sladkorna bolezen ali diabetes melitus je bolezensko stanje, ki se pojavi, kadar naš kužek ali mucek ne more porabljati krvnega sladkorja, oziroma nadzirati njegove količine v krvi. Vzrok je v žlezi, trebušni slinavki (pankreasu), ki leži v vijugi debelega črevesja in proizvaja hormon inzulin, s katerim uravnava nivo sladkorja (glukoze) v krvi. Kadar se izloča premalo ali nič hormona, govorimo o sladkorni bolezni. Takrat nivo sladkorja v krvi naraste preko vseh meja in začne se zapleten metabolični proces, ki privede do hudih težav v delovanju organizma in v končni fazi, če se ne zdravi, do odpovedi vitalnih organov, predvsem ledvic, jeter in na koncu smrti. Prvi znaki, kijih opažamo pri živali, ki ima težave s povišanim sladkorjem v krvi, so zaspanost in oslabelost, slabost v želodcu z bruhanjem, povečano pitje vode in zaradi tega tudi pogostejše uriniranje, srbenje kože in praskanje. Žival začne izgubljati telesno težo, pogosto se pri psih pojavi katarakta (siva mrena). Bolezen se pogosto pojavlja pri živalih s preveliko telesno težo. Vedeti moramo, da mesojede živali niso prilagojene za uživanje prevelikih količin lahko prebavljivih ogljikovih hidratov, tistih z velikim glikemičnim indeksom. Tu mislim na slaščice, čokolado, bombone in ostale sladkarije, ki so popolnoma neprimerna hrana za naše kosmatinčke. Bolezen se pojavlja bolj intenzivno v obdobju po osmem letu starosti živali,« je še povedal Senčar. Preventivni pregledi psov in muc so izredno pomembni za zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni, saj se na ta način lahko izognemo zdravljenju z inzulinom in tudi vsem tragičnim posledicam nezdravljene sladkorne bolezni. Ptuj • Festival Dojiva se - Zaupam si Srečanje v Mestnem parku Že 10. festival Dojiva se - Zaupam si bo tudi letos v času svetovnega tedna dojenja, med 1. in 5. avgustom. Foto: osebni arhiv Namen vsakoletnega festivala je medsebojna podpora, izmenjava mnenj in izkušenj ob sproščenem druženju ter pridobivanje informacij in novega znanja, ob čemer spletamo vezi podpore in tako gradimo širšo podporno skupnost. In prepričani smo, da je to pot do samozavestnejšega starševstva, do tega, da si lahko rečemo »Zaupam si«. Od 1. do 4. avgusta bo festival potekal na spletu, kjer bodo v organizaciji Veva, spletne šole za starše, pripravljena predavanja. V soboto, 5. avgusta, med 9.00 in 12.00, pa se srečamo v živo v 14 krajih po Sloveniji - na Ptuju vas pričakujemo v Mestnem parku. Vabljene nosečnice, mamice, (bodoči) atiji z dojenčki in otroki, če so otroci (bili) dojeni ali ne. Dobrodošli vsi! Pripravili bomo prostor za sproščeno druženje, kjer boste slišani in podprti. Prevzeli boste lahko letošnji vodnik Zaupam si* in izme- njali izkušnje in mnenja z drugimi starši. Ob 10.00 in 11.00 bo krajša vodena aktivnost, kjer boste lahko izkusili čarobnost dotika. Na voljo za pogovor bodo tudi Petra Kolarič (mentorica za mame, voditeljica ženskih in dekliških krogov, poporodna dula, socialna in montessori pedagoginja), Katja Rinc (inštruktorica masaže za dojenčke in masažnih zgodbic za otroke, avtorica kartic spodbudnih misli SReČNI OTROCI, voditeljica ženskih in dekliških krogov), Špela Petovar (maserka, inštruktorica masaže za dojenčke, učiteljica joge za otroke in inštruktorica obrazne joge) ter gostje Dragica Šilak (fi-zioterapevtka, hipoterapevtka, Bownova terapevtka), Anemari Meznarič (psihologinja, ki se ukvarja z duševnim zdravjem celotne družine in hipnozo nosečnic) in predstavnica porodnišnice Ptuj. Priložnost bo tudi za mini družinsko fotografiranje, saj bo na festivalu z nami družinska in porodna fotografinja Adriana - Mesec maj. Festival je brezplačen, saj ga organiziramo prostovoljke pod okriljem Veva, spletne šole za starše. Petra Kolarič in Katja Rinc Ormoško • Šesti vikend odprtih vrat Po Jakobovi poti Minuli konec tedna je bilo v treh prleških občinah: Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž za poletni čas zelo pestro. Foto: JZTKŠ Ormož V organizaciji Destinacije Jeruzalem Slovenija je potekal že šesti vikend odprtih vrat ambasadorjev Prlekije. Ker so turistično povezane v skupno Destinacijo Jeruzalem Slovenija, so skupaj, letos že šestič, organizirale tudi tradicionalni vikend odprtih vrat. Imenovali so ga po Jakobovi poti, njihov glavni namen pa je povezovanje ambasadorjev Prlekije in njenih ponudnikov ter obveščanje o dogodkih, ki se dogajajo v destinaciji. Od petka do ponedeljka se je bilo mogoče podati po vinski cesti, na kateri uspevajo vrhunska bela in rdeča vina, na turističnih kmetijah okusiti domače dobrote, si ogledati naravne rezervate, krajinske parke, gradove in tudi muzejske zbirke, in to vse bodisi individualno bodisi organizirano in vodeno. Obiskovalci so se lahko po Jakobovi poti odpravili peš, s kolesom, celo na konjih, na Ormoškem pa so lahko tudi prespali v enem od apartmajev ali kar v avtodomih, za katere so na več koncih urejena počivališča. Vikend odprtih vrat se je v petek začel s tržnico z lokalnimi ponudniki v Ormožu, včeraj pa zaključil s tradicionalnim Jakobovim sejmom po ormoških ulicah. 12 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 28. julija 2023 S'' # Hajdina • Oratorij povezal 230 otrok in prostovoljcev -hI v-fS »oT Prečudovitvih pet počitniških dnevov Župnija sv. Martina Hajdina je julija gostila oratorij. 160 osnovnošolcev od prvega do osmega razreda osnovne šole je preživelo pet čudovitih počitniških dni, ki so minili, kot bi trenil. Otroci so si z oratorija odnesli vrsto lepih spominov. Foto: Oratorij Hajdina Sredi julija je bilo okoli hajdinske cerkve in župnišča zelo živahno. Skupinska fotografija udeležencev oratorija, večina otrok je bila iz občine Hajdina, nekaj pa tudi s Ptujske Gore, iz Majšperka, Vidma, Ptuja in celo Zetal. Idejni in izvedbeni vodja oratorija je hajdinski kaplan Primož Lorbek, ki poudarja, da brez pomoči uigrane ekipe prostovoljcev delo in aktivnosti ne bi tako dobro tekli. Vse skupaj je bilo na oratoriju 230 ljudi, poleg 160 otrok še animator-ji in nekaj zaposlenih, ter osebje v tehnični ekipi. Hajdinski oratorij poveže celo župnijo, zelo veliko ljudi se angažira prostovoljno, da otroci res uživajo ob vsem, kar jim nudijo. Ni bilo dneva, da gospodinje v župnišče ne bi prinesle kakšnih priboljškov, od sveže pečenih rogljičkov do slanih peciv. Organizatorji so poskrbeli še za pripravo malic, kosila pa so naroče-vali pri gostincu. Oratorij so začenjali ob 6-ih z jutranjim varstvom. Uradni začetek zbiranja je bil ob 8.30, sledili so dvig zastave, kateheza, igrica in malica. Vsak dan so pripravili različne vsebine. Ponedeljek je bil spoznavni dan in dan za učenje himne. Razdelili so se v 14 skupin, izdelali zastave in hobit hiške. Glavni lik letošnjega oratorija je prihajal iz Tolkienove knjige Hobit, iz katere so med oratorijem prebirali krščanska sporočila. V torek so si otroci izdelali laternice in sodelovali v različnih ustvarjalnih ter poučnih delavnicah. Na obisku so imeli animatorje iz centra eksperimentov in čebelarje, slikali so na rutke, izdelovali pohodniške palice, pisali pesmi. V sredo so se po zgodnjem kosilu odpravili na kopanje v Terme Ptuj, s Hajdine do Ptuja so pešačili. Četrtek so imeli rezerviran za obisk živalskega vrta Zagreb, a jim je načrte prekrižala nevihta, ki je bila dan prej. Kaplan je dobesedno čez noč „prebukiral" lokacijo izleta in tako so se štirje avtobusi, polni navihanih otrok, animatorjev ter ostalih sodelujočih, v četrtek namesto v Zagreb odpravili v živalski vrt Lju- bljana. Kot bi trenil, je že bil petek, zadnji dan oratorija, ko se je druženje otrok, njihovih staršev, anima-torjev in tehnične ekipe zavleklo do večernih ur. Zaradi vremena je bilo petkovo dogajanje v prostorih hajdinske šole. Obiskali so jih policisti in predstavili svoje delo, nato je sledilo še zaključno druženje z nastopi otrok ter srečelovom.. Vsi so se posladkali še s torto. Izkupiček srečelova, 570 evrov, so letos namenili OŠ Hajdina za šolski sklad. Oratorijske vsebine otrokom zlezle pod kožo Kaplan Lorbek je z letošnjim oratorijem več kot zadovoljen. Foto: Oratorij Hajdina Kaplan in vodja oratorija Primož Lorbek z megafonom, po katerem ga je slišalo vseh 230 prisotnih, pa verjetno tudi sosedje okoli cerkve in župnišča. „Prav gotovo je to eden najboljših naših oratorijev. Veseli nas, da nam je tako lepo uspelo. V dneh po oratoriju sem prejel video sporočilo, da otroci oratorijsko himno prepevajo na počitnicah na morju. To je nedvomno dokaz, da so se imeli pri nas lepo in so jim vsebine zlezle pod kožo, kar pa je tudi namen našega petdnevnega druženja. Vsekakor gre zahvala vsem, ki so sodelovali: staršem, ki so nam zaupali otroke v varstvo, otrokom, prostovoljcem, sponzorjem in donatorjem, ki so prispevali za srečelov. Seznam vseh, ki se jim velja zahvaliti, je zelo dolg, dva A4 lista." Mojca Zemljarič OFEM Odlični nastopi naših mladih športnikov v Mariboru Stran 14 Motokros Gajser se počasi vzpenja proti vrhu Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. tednik Tenis V Umagu spisana sanjska zgodba Blaža Role Stran 15 Nogomet Podvinčani ciljajo med prvo peterico Stran 16 íPoiIuiajt¿ nai na íu¿toun¿m íjiLía! RADIOPTUJ tea. áfetetu www. ra d io-ptu j. si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 2. krog Kdo drug kot Jakupovic ... Več kot 3000 ljubiteljev nogometa je na stadionu Ljudski vrt videlo precej izenačeno tekmo med Mariborom in Aluminijem. To izenačenost je v mnogih parametrih pokazala tudi statistika, tekmo pa je odločil trenutno zelo „vroč" napadalec vijoličastih Arnel Jakupovic. Domačini so v valovih prihajali do nevarnih situacij, medtem ko so Kidričani dobro stali v polju in so imeli nekaj situacij za boljšo izvedbo akcij. Teh niso realizirali, medtem ko so izkušenejši Mariborčani potisnili eno žogo za hrbet vratarja Banica in vpisali drugo letošnjo prvenstveno zmago. Sam start tekme je pokazal, da je Aluminij prišel v Maribor tudi z ofenzivno idejo v igri in dobro organizacijo igralcev v polju. Domači nogometaši so težko vodili igro in so si še težje ustvarjali priložnosti za zadetek. Nekaj se jih je nabralo v prvem polčasu na obeh straneh in te so bile plod akcij ali strelov z razdalje. Za Maribor je v prvem polčasu trikrat zaključil Jakupovic, medtem ko je po podaji Laušica z bližine Sku-ka atraktivno zaključil s strelom s peto, a je vratar Banic žogo uspešno odbil. Na drugi strani je tudi Aluminij imel svoje trenutke v igri in priložnosti za zadetek. V prvem polčasu je ob solidnem zaključnem strelu Go-renaka treba izpostaviti dober strel Maribor - Aluminij 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Jakupovic (65.) MARIBOR: Jug, Milec, Mitrovic, Šoštarič Karič, Strajnar, Lorber, An-tolin (od 84. Urata), Laušic (od 73. Božic), Repas (od 84. Iličic), Skuka (od 61. Pihler), Jakupovic. Trener: Damir Krznar. ALUMINIJ: Banic, Martic, Schaubach, Koblar, Jovan (od 80. Pečnik), Jagic, Gorenak, Brkljača (od 66. Ka-tuša), Jovanovic (od 80. Kosi), Brest (od 84. Baskera), Susso (od 66. Ski-ba). Trener: Robert Pevnik. RDEČ KARTON: Lorber (56., Maribor). Jovanovica z desne strani kazenskega prostora, ki je »švignil« tik mimo vratnice. Gledalci tako v prvem delu niso videli zadetka, so pa med polčasom doživeli nevihto, ki je dodatno namočila travnato površino. Ta je v drugem delu delala občasno težave nekaterim nogometašem in igra se tudi v nadaljevanju ni prav razvila. Oboji so bili nekaj časa dovolj zbrani in Aluminij je s pogumno predstavo še naprej dobro pariral Mariborčanom. Kidričani so si pred odločilnim trenutkom tekme priigrali dva solidna zaključna strela Gore-naka in Sussa, prav tako pa so ob prejetem drugem rumenem kartonu Lorberja imeli od 56. minute naprej igralca več v polju. A številčne premoči jim ni uspelo izkoristiti, saj je trener najuspešnejšega slovenskega nogometnega kluba Damir Krznar naredil nekaj taktičnih sprememb in njegovi igralci so še V dresu Aluminija se je prvič predstavil Bamba Susso (s številko 45). Foto: Drago Wernig / m24.si naprej iskali poti do zadetka. In pot so tudi našli ... Po podaji kapetana Milca z desne strani je pravočasno utekel Jakupovic in z bližine hladnokrvno poslal žogo za hrbet nemočnega vratarja Banica - 1:0. Po zaostanku so varovanci trenerja Pevnika z nekoliko bolj ofenzivno igro iskali priložnosti za izenačenje. Z zaključnimi streli so poskusili zelo aktivni kapetan Martic, Katuša in Pečnik, a njihovi streli so bili premalo natančni, da bi z njimi premagali vratarja Juga. Slednji je med tekmo še nekajkrat dobro posredoval in je odločilno vplival na poteke akcij Kidri-čanov. Šumarji so proti favoriziranim Mariborčanom pustili kar dober vtis, za pozitiven rezultat jim je zmanjkalo nekaj odločnosti in natančnosti v zaključkih ... V naslednjem krogu se bo Aluminij na domačem igrišču v petek pod reflektorji pomeril s Koprom, Mariborčani pa bodo v nedeljo gostovali na Fazaneriji. Robert Pevnik, trener Aluminija: „Najprej čestitam Mariboru za zmago. Kar se pa tiče moje ekipe, ne morem svojim nogometašem ničesar očitati, razen nekaj predrznosti Nogomet • 1. SNL in hrabrosti v igri. Če pa pogledam tekmo kot celoto, je nismo odigrali slabo, saj smo Maribor pustili praktično brez prave priložnosti, ustvarili so si le nekaj polpriložnosti in iz ene tudi zadeli. Bili smo tudi ne-konkretni in nepovezani v napadu. Tekma z naše strani ni bila slaba in ne glede na poraz moramo naprej razmišljati pozitivno in se osredo- točit na novo petkovo tekmo proti Kopru." Gal Gorenak, Aluminij: „To je bila težka tekma z zelo dobrim nasprotnikom. Ena napaka nas je stala boljšega rezultata. Sami smo bili tokrat premalo konkretni v napadu in smo zato tudi izgubili." David Breznik Vsi favoriti potrdili svojo vlogo, Maribor in Koper s popolnim izkupičkom Foto: Drago Wernig / m24.s Martin Milec (Maribor) in Marko Brest (Aluminij) sta imela nekaj odličnih duelov. Prvi je nekdanji igralec Aluminija, drugi sedanji up Aluminija. Drugi krog Prve lige Telemach je že okvirno pokazal razmerje moči v našem elitnem nogometnem tekmovanju, saj so papirnati favoriti prišli do polnih izkupičkov. Drugi zmagi sta si priigrali ekipi Maribora in Kopra, ki sta sicer svoja tekmeca - Aluminij in Kalcer - odpravila z minimalnim rezultatom ter bila zato nagrajena s tremi točkami. Prav te minimalne zmage bodo na koncu prvenstva prevesile tehtnico na smer določenega kluba . Pri vrhu te lestvice lahko prav gotovo pričakujemo tudi Olimpijo in Celje. Ljubljančani, ki jim gre za zdaj dobro tudi v Evropi, so prikazali učinkovito igro in so s 5:0 premagali novince v ligi, Rogaško. Kar tri gole je prispeval novinec pri Olimpiji, 25-le-tni Izraelec Saar Fadida, ki je vstopil s klopi po poškodbi Florucza. Olimpija tudi pod vodstvom novega trenerja Joaoa Henriquesa igra všečen nogomet in je po porazu v prvem krogu proti Kopru takoj zavila v pozitivno smer. Lani jih je vodil trener Albert Riera, ki je iz ljubljanske sedel na celjsko klop. Po uvodnem remiju proti Aluminiju je Celje demonstriralo svojo moč in kakovost proti Muri. Podobno kot v Stožicah je tudi na Areni Z'dežele „odjeknila petarda" ... Ta lahko že povzroči nemire pri črno--belih, ki so sezono odprli z dvema porazoma. Ob štirih zmagah domačih ekip se je tekma med Domžalami in Bravom končala z neodločenim rezultatom 1:1, a glede na prikazano bi lahko zmagala ali ena ali druga ekipa. Tehtnica pa je na koncu ostala v ravnotežju ... REZULTATI 2. KROGA: Maribor - Aluminij 1:0 (0:0); Domžale - Bravo 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Trdin (44.), 1:1 Bapo (48.); Koper - Kalcer Radomlje 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Ruedl (38.); Olimpija - Rogaška 5:0 (2:0); strelci: 1:0 Karamatic (8.), 2:0 Fadida (45.), 3:0 Rui Pedro (80.), 4:0 Fadida (85.), 5:0 Fadida (88.); Celje - Mura 5:0 (2:0); strelci: 1:0 Kouter (26.), 2:0 Edmilson (45.), 3:0 Špeljak (55.), 4:0 Bizjak (75.), 5:0 Po-povic (87.). 1. MARIBOR 2. KOPER 3. CELJE 4. BRAVO 5. DOMŽALE 6. OLIMPIJA LJUBLJANA 2 7. ALUMINIJ 2 8. KALCER RADOMLJE 2 9. MURA 2 10.ROGAŠKA 2 2 0 0 2 0 0 1 1 0 1 1 0 1 1 0 1 0 1 0 1 1 0 0 2 0 0 2 0 0 2 5:0 3:1 7:2 3:1 4:3 6:2 2:3 0:5 2:8 0:7 2. SNL REZULTATI 1. KROGA: Rudar Velenje - Kety Emmi&Im-pol Bistrica 0:0; Jadran Dekani - Dravinja 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Privošnik (90.); Nafta 1903 - Krka 4:2 (1:0); strelci: 1:0 Erniša (30.), 2:0 Bončina (48.), 2:1 Nemeth (56., ag.), 3:1 Maksimovič (66., ag.), 3:2 Lipec (92.), 4:2 Reber-nik (93.); Tabor Sežana - Triglav Kranj 2:2 (1:0); strelci: 1:0 Seliškar (40., z 11 m), 1:1 Dakič (52.), 1:2 Šalja (64., z 11 m), 2:2 Vuleta (74.). Rdeča kartona: Ljubijankič (39.), Schweiger (57., oba Triglav); Brinje Grosuplje - Gorica 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Piskule (50.); Vitanest Bilje - Ilirija 1911 3:2 (3:2); strelci: 1:0 Fernandez Betriu (1.), 1:1 Veber (13.), 2:1 Fernandez Betriu (19.), 2:2 Cukjati (27.), 3:2 Doplihar (32.); Beltinci Klima Tratnjek - Primorje Emundia 1:1 (1:1); strelca: 0:1 Zavnik (15., z 11 m), 1:1 Čakš (33.); TKK Tolmin - Fužinar Ravne 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Močnik (12.). Rdeča kartona: Morariu (68.), Drk (90., Oba Fužinar). David Breznik 14 Štajerski Šport mladih torek • 1. avgusta 2023 OFEM v Mariboru j Odlični nastopi mladih športnikov na OFEM Sedem dni izredne športne akcije se je zgodilo v minulem tednu, ko je Maribor izvedel Olimpijski festival evropske mladine (OFEM). Šlo je za velik športni dogodek, saj je v enajstih športnih panogah nastopilo skupno 2.419 športnikov iz 48 držav. Te številke potrjuje velikost dogodka, ki je bil izveden pod okriljem Evropskih olimpijskih komitejev. Maribor se je z organizacijo takšnega tekmovanja vpisal na športni zemljevid, športniki iz celotne Evrope in še posebej iz Slovenije pa bodo nastope pomnili še precej časa. Naša reprezentanca je štela 138 športnikov, ki so skupno osvojili dve zlati, dve srebrni in pet bronastih medalj. Med dobitniki medalj sta tudi dva športnika s Spodnjega Pod-ravja: zlate medalje se je z odbojkarsko reprezentanco Slovenije veselila Nika Milošič, medtem ko je srebrno medaljo z rokometno reprezentanco osvojil Ormožan Blaž Majhen. Tudi ostali naši športniki so se izkazali s svojimi nastopi, Slovenijo so z našega območja zastopali še atleti Andraž Rajher, Žan Ritlop in Taja Pučko ter kolesarka Hana Jeromel. Pomembna vloga Milošičeve na poti do zlate medalje Center Draš je bil prizorišče odbojkarskega turnirja, ki je bil v Mariboru tako v moški kot ženski konkurenci odigran na zelo visokem nivoju. V slovenski ženski reprezentanci je imela pomembno vlogo Ptujčanka Nika Milošič, ki si je s soigralkami priigrala prvo mesto in zlate medalje. Na poti do tega uspeha so v pred-tekmovanju premagale Nemčijo, Hrvaško in Turčijo. Polfinalno tekmo proti Madžarski so Slovenke dobile s 3:0 (23, 15, 20). Še bolj gladko so do zmage prišle v finalu, ko so drugič na turnirju s 3:0 (15, 14, 16) premagale Nemčijo. O odigranem celotnem turnirju in finalni tekmi je Nika Milošič povedala: „Čeprav smo bile v popolni postavi skupaj pred turnirjem le nekaj dni, smo se hitro uigrale in smo skozi celoten turnir pokazale odlično igro. Na vseh tekmah smo pokazale svojo kakovost, ki nas je popeljala do končne zmage. Do nje smo prišle s suvereno zmago v finalu proti Nemčiji, ki je v polfinalu malo presenetljivo premagala Nizozemsko. V finalu smo odigrale zares odlično v vseh elementih odbojkarske igre in sama sem kot kapetanka zelo ponosna na vse moje soigralke. Do zmage na OFEM so nam pomagali tudi domači navijači. Ti so ustvarili neverjetno energijo, ki je ne doživiš vsak dan in s to energijo nam je uspelo dobiti ženski odbojkarski turnir v Mariboru." Naša mlada odbojkarska vrsta je na igrišču delovala odlično in je zasluženo prišla do zlate medalje. Pogled na osvojeno medaljo je Miloši-čeva strnila z naslednjimi besedami: „Ta zlata medalja zame predstavlja doslej največji uspeh in sem zelo vesela, da sem jo dosegla z vrstnicami, ki po mojem mnenju predstavljamo svetlo prihodnost slovenske ženske odbojke." Rajher zelo blizu medalji Andraž Rajher je na OFEM tekmoval v dveh disciplinah - v metu kladiva in diska. Prva disciplina je za mladega atleta močnejša. V njej je v petek popoldan na prenovljenem Atletskem stadionu Poljane zasedel nehvaležno 4. mesto. Član Atletskega kluba Ptuj je v prvi seriji prestopil, v drugi je vrgel 69,22, v tretji 72,13, v četrti 70,46, v peti 70,18 in v šesti 71,04 metra. Od druge do šeste serije je bil varovanec trenerja Gorazda Rajherja, ki je svojemu sinu ob ograji po vsakem metu delil nasvete, na mestu dobitnikov medalj, na tretjem mestu. V zadnjem metu pa ga je prehitel Grk Nikolas Sidirenios, ki je kladivo vrgel 73,41 metra in je tako prišel do bronaste medalje. V metu diska je mladi ptujski atlet v kvalifikacijah orodje vrgel 54,47 metra, nakar je v soboto, zadnji dan OFEM, v finalu te discipline dosegel znamko 55,52 metra. To je njegov osebni rekord, s katerim je v metu diska zasedel 7. mesto. O svojem nastopu na OFEM je Andraž Rajher dejal: „Nastopiti na OFEM je bila zame izredna izkušnja, ki se ne zgodi vsakemu. Te izkušnje sem vesel. V metu diska sem nastopil sproščeno in sem konkretno popravil svoj osebni rekord. Na koncu sem v tej disciplini osvojil celo sedmo mesto, kar je več, kot sva s trenerjem pričakovala. V metu kladiva so bili moji meti konstantni, vendar me je med tako veliko tekmo nekoliko premagala nervoza. Tako mi ni uspelo vreči svojega najboljšega meta, s katerim bi lahko prišel do medalje. Na koncu sem zasedel četrto mesto, kar je še vedno največji uspeh v moji karieri." Ob Rajherju sta v Mariboru tekmovala še dva atleta z območja Spodnjega Podravja. V teku na 100 metrov je tekmoval Žan Ritlop, ki je dosegel čas 11,15 sekunde. Ob tem posameznem nastopu je bil tudi član slovenske štafete 100, 200, 300 in 400 metrov, ki je zasedla sedmo mesto. Naši atleti Žan Ogrinc, Žan Ritlop, Aljaž Škrinjar in Val Velkavrh so v predtekmovanju tekli 1:54:49 (op. p., to je državni rekord), v finalu pa 1:58:55. Na slabši rezultat v finalu je vplivala predvsem smola pri predaji, ki je naše atlete oddaljila od borbe za medaljo. Željo po preboju v finale OFEM je imela tudi Taja Pucko, ki pa je obstala v kvalifikacijah troskoka. Z rezultatom 11,61 metra je 16-letna atletinja na koncu osvojila petnajsto mesto. Jeromlova nabirala • I v • izkušnje V slovenski kolesarski reprezentanci je tekmovala Hana Jeromel. Članica Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj je najprej nastopila v vožnji na čas, kjer je zasedla 76. mesto, nato pa še na cestni dirki, kjer je osvojila 58. mesto. V obeh nastopih se je mlada nadarjena tekmovalka zelo potrudila in si je na tem velikem tekmovanji v prvi vrsti nabrala veliko novih izkušenj, ki ji bodo v velik plus v nadaljevanju njene športne kolesarke poti. Blaž Majhen do rokometnega srebra Mladi rokometaš Jeruzalema Ormoža Blaž Majhen se je skupaj s soigralci dober mesec dni intenzivno pripravljal na turnir na OFEM. Slovenija je predtekmovalni del zaključila z dvema zmagama in porazom. Z rezultatom 30:28 so bili boljši od Nemčije in s 40:30 od Norveške, medtem ko so z 27:31 izgubili z Islandijo. V polfinalu je sledil pravi triler, ki ga je Slovenija dobila šele po izvajanju sedemmetrovk z rezultatom 50:49! Za prvo mesto na OFEM so se mladi Slovenci še drugič pomerili z Nemci, ki so tokrat zmagali s 25:32. Slovenci so se tekmecem upirali le prvih nekaj minut, nakar pa so Nemci prikazali moderen, hiter rokomet in prišli do zanesljive zmage. Naši rokometaši so bili vseeno zelo veseli drugega mesta in osvojene srebrne medalje. O igrah reprezentance, svoji igri in osvojeni srebrni medalji je Blaž Majhen dejal: „Celoten turnir smo odigrali zelo dobro in smo se zares izkazali kot ekipa. Naša najboljša tekma je bila polfinalna proti Hrvaški, medtem ko finalna ni bila tako dobra in Nemci so zasluženo prišli do zmage. Sam sem zelo zadovoljen s svojimi predstavami. Na večini tekem sem bil na igrišču na poziciji krožnega napadalca približno po pol ure. Najbolj sem se izkazal na polfinalu proti Hrvaški in na tej tekmi tudi dosegel tri zadetke. Vsi nastopi na OFEM mi bodo ostali v lepem spominu - zame je osvojeno drugo mesto v Mariboru z reprezentanco Slovenije zelo velik uspeh." David Breznik Foto: arhiv OKS-ZSZ Odbojkarska reprezentanca Slovenije je z izjemno serijo zmag zmagala na OFEM. Foto: Peter Kastelic Andraž Rajher Foto: arhiv OKS-ZSZ Mladi rokometaši Slovenije so z uvrstitvijo v finale OFEM dosegli izjemen mednarodni uspeh. V Mariboru ugasnil ogenj miru, naslednji bo zagorel v Skopju S sklepno slovesnostjo, namenjeno predvsem športnikom, športnicam in prostovoljcem, se je v soboto v Mariboru zaključil OFEM. Mesto se je po besedah predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Franja Bobinca izkazalo kot zelo dober gostitelj, zadovoljen je tudi z rezultati slovenske reprezentance. Na koncu festivala so na prireditvi na Trgu svobode v središču Maribora ugasnili plamenico miru, ki so jo slovesno prižgali v nedeljo na začetku OFEM. Znova bo zagorela leta 2025 v Skopju. Predsednik Evropskih olimpijskih komitejev (EOC) Spiros Kapralos je čestital vsem sodelujočim športnikom in se zahvalil Mariboru in Sloveniji za odlično organizacijo. »Ob zaključku festivala lahko rečem, da bo težko ponoviti tako uspešen dogodek. Vse je dobro delovalo, vzdušje je bilo odlično, vsi sodelujoči športniki in športnice so zadovoljni,« je dejal. Doseženi rezultati so po njegovih besedah pokazali, da so države na OFEM poslale svoje najboljše mlade športnike in športnice. »V preteklih šestih dneh so bili rekordi festivala podrti več kot 20-krat, vaši nastopi pa so bili v živo predvajani z več kot milijon ogledi, kar je veliko več kot na kateri koli prejšnji izvedbi OFEM. Prihodnost evropskega športa je svetla,« je dejal. Mariborski organizatorji so celo presegli njegova pričakovanja, najbolj ga je navdušila gostoljubnost domačinov. »Mislim, da se Mariboru obetajo res dobri časi v prihodnje, še posebej z vidika razvoja turizma in ostalih dejavnosti. Ljudje so prijazni, hoteli in hrana dobri, logistika je delovala. Maribor je ravno dovolj veliko mesto, da je bilo mogoče priti z enega prizorišča na drugega v 10 ali 15 minutah, kar v kakšnem drugem mestu ne bi bilo mogoče. Tu je zelo entuziastična ekipa, ne moremo pa tudi mimo številnih prostovoljcev, ki so opravili izjemno delo,« je še povedal. Po besedah župana Saše Arsenoviča je Maribor z OFEM pridobil novo športno infrastrukturo in opremo, ki bo služila tako domačim športnikom kot za organizacijo drugih večjih tekmovanj. Prav tako dragocene so pridobljene izkušnje in znanje. »Maribor je postal del olimpijske družine in s tem upravičil sloves celotne Slovenije po odlični organizaciji velikih tekmovanj, kar morda daje tudi upanje za kakšno zimsko olimpija-do,« meni. Slovenija po številu medalj na 15. mestu S sklepno slovesnostjo se je v soboto zvečer v Mariboru zaključil poletni Olimpijski festival evropske mladine (OFEM). Mladi slovenski športniki in športnice so na domačih tleh osvojili devet odličij, od tega dve zlati, dve srebrni in pet bronastih. Najuspešnejša reprezentanca festivala je bila Italija. Osvojila je največ odličij (46), najboljša pa je bila tudi po številu zlatih kolajn (16). Po številu odličij na drugem mestu sledi Nemčija (31) in na tretjem Francija in Velika Britanija s 24. Slovenija je v tem pogledu z devetimi zasedla 15. mesto. Tudi po številu zlatih odličij je druga Nemčija z 11. Po devet so jih osvojile reprezentance Francije, Romunije in Češke. Slovenci so z dvema 17. najboljša reprezentanca. V primerjavi s prejšnjimi igrami v Banski Bystrici so bili slovenski tekmovalci uspešnejši, saj so lani osvojili pet medalj, štiri srebrne in eno bronasto. sta torek • 1. avgusta 2023 Šport Štajerski 15 Tenis • Mednarodni turnirji V Umagu spisana sanjska zgodba Blaža Role „Zelo rad igram dvojice, ki ponujajo nešteto možnosti, veliko več, kot bi si lahko mislili, in celo več kot posamezni dvoboji. Treba pa je imeti ob sebi partnerja, s katerim se čim bolj ujameš," je pred leti, kmalu po vrnitvi iz študija v ZDA, dejal ptujski teniški igralec Blaž Rola. Ta je v obdobju okoli leta 2015 na turnirjih serije challenger dosegal najlepše uspehe z Američanom Chasom Buchananom (samo omenjenega leta sta osvojila tri challengerje). Igral pa je tudi z Aljažem Bedenetom, Blažem Kavčičem in Gregom Žemljo. A za najboljši rezultat je moralo preteči še nekaj Drave, pa tudi boginja Fortuna je morala nekoliko pomagati ... Na letošnjem največjem turnirju v regiji, na ATP 250 v Umagu, z nagradnim skladom, večjim od 560.000 evrov, je Rola poskušal nastopiti v kvalifikacijah, a za to ni imel dovolj visokega rankinga, zato je iskal možnost med dvojicami. Ta je prišla tik pred zdajci, uro pred zaključkom prijav. „To je noro, kakšna zgodba! Nisem imel možnosti za nastop v kvalifikacijah posameznikov, nato pa me je Nino (Serdarušič, op. a.) vprašal, ali bi z njim igral dvojice, saj je bil prepričan, da sva lahko dobra. Vprašal je direktorja turnirja za posebno povabilo, Tomislav Poljak pa je uro pred žrebom dejal, da sva povabilo tudi prejela," je razložil Rola. Zgodba se je nato iz kroga v krog vse bolj nagibala k srečnemu koncu, saj sta se 32-letni Ptujčan (2125. na lestvici dvojic) in 26-letni Zagrebčan (268.) na igrišču odlično ujela. Najprej sta v uvodnem nastopu tes- Blaž Rola je skupaj z Ninom Serdarušičem dosegel največji uspeh na turnirjih serije ATP v karieri. no ugnala italijansko-nizozemsko dvojico Marco Bertolotti-Sem Verbeek, ki na ATP-lestvici med dvojicami zasedata 112. in 141. mesto. Odločila je boljša zbranost v odločilnih trenutkih, v master tie-breaku sta po-vedla 6:2 in prednost obdržala do konca. Naslednja tekmeca sta bila izkušena Gonzalo Escobar in Aleksandr Nedovyesov, 45. in 51. igralec sveta. Tekma z ekvadorsko-kazahstansko dvojico se je razpletla na identičen način kot uvodna, z zmago sloven-sko-hrvaške naveze v mastertie-bre-aku z rezultatom 10:8 (vodstvo 5:2 sta znala zadržati do konca). Naslednja stopnička na poti do triumfa je bil drugopostavljeni par Fabien Reboul-Sadio Doumbia. Tudi Francoza sta bila tekmeca iz TOP 50 igralec sveta med dvojicami, zasedata 44. in 46. mesto. A je začuda tokrat šlo hitreje, v zgolj dveh nizih. V tekmi z minimalnim številom priložnosti za odvzem servisov je prvem nizu odločil en mini break v podaljšani igri, v drugem pa break v sedmi igri . Finalni dvoboj je postregel s pravim trilerjem, na nasprotni strani mreže pa sta stala 1. nosilca, Italijana Andrea Vavassori in Simone Bollelli, 41. in 43. igralec sveta. Po izgubljenem prvem nizu sta se Rola in Serdarušič v drugem reševala pred porazom in sta izsilila tie-break, ki sta ga suvereno dobila s 7:2. Tekmo sta pripeljala na „svoj teren", do master tie-breaka. Tam sta povedla 8:4 in z eno roko že držala lovoriko. A je bila misel na to ovira do zmage in Italijana sta s petimi zaporednimi točkami prišla do zaključne žogice -8:9. Ob glasni vzpodbudi s tribun se je dvoboj še nekajkrat nagnil iz ene na drugo stran, Italijana sta zapravila tri zaključne žogice, Slovenec in Hr- vat pa sta pri izidu 14:13 svojo tretjo izkoristila! Dvoboj je trajal več kot dve uri, skupno pa sta Italijana osvojila celo točko več od zmagovalcev - 77:78. Za oba je to uspeh kariere, saj sta prvič dobila turnir najvišje ravni - serije ATP. Zanimivo je, da je Serdarušič v Umagu doslej nastopal že s petimi različnimi partnerji, trikrat prišel do četrtfinala, idealnega partnerja pa je očitno našel v Slovencu. 32-letni Ptujčan, ki je imel v preteklih letih ogromno težav s poškodbami, je v zadnjem obdobju zabeležil nekaj odmevnih zmag na turnirjih serije challenger med posamezniki, turnir najvišjega ranga v Umagu pa je bil češnja na torti po vrnitvi na teniška igrišča. „Razpleta s pokalom zadnji dan turnirja si nisem mogel niti predstavljati. Igrala sva dobro, a imela tudi nekaj sreče. To je bil nor teden," je dejal Rola, ki je s tem postal sploh prvi Slovenec z zmago med dvojicami na turnirjih najvišje ravni ATP. Tamara v svojem srečnem mestu do četrtfinala Dober turnir je tudi za najboljšo slovensko igralko na WTA-lestvici Ta-maro Zidanšek (133.). Ta je nastopila na turnirju WTA 250 v Lozani, kjer so se igralke merile za nagradni sklad v višini 259.000 dolarjev. Omenjeno švicarsko mesto ob Ženevskem jezeru je srečno mesto za članico TK Terme Ptuj, saj je tukaj leta 2021 osvojila svoj doslej edini turnir serije WTA 250. Turnir je začela s precej visoko oviro, 4. nosilko Lucio Bronzetti, ki je še v začetku meseca držala uvrstitev v TOP 50, bila je 47. igralka sveta. V zadnjem obdobju ji ne gre vse po načrtih, kar je znala izkoristiti tudi Tamara in je 24-letno Italijanko izločila v dveh nizih. Zanimivo je, da je bila Bronzettijeva Tamarina tekmica na tem turnirju tudi zgoraj omenjenega leta 2021 . V drugo se je Tami pomerila še z eno igralko iz TOP 100, s Saro Sor-ribes Tormo (87.). Tudi z 28-letno Španko je v karieri že igrala, ugnala jo je leta 2019 na Bolu na Braču na challenger turnirju WTA 125, ki ga je tudi osvojila ... Tudi proti španski specialistki za peščeno podlogo je odigrala zelo dober dvoboj in tudi tega obrnila v svojo korist. Španka je v drugem nizu pri izidu 4:5 že servira-la za izenačenje v nizih, a je Tami nanizala tri zaporedne igre in se veselila uvrstitve med najboljšo osmerico. V četrtfinalu je bila proti Anni Bon-dar (155.) glede na ranking v položaju favoritke, a ji tega na igrišču ni uspelo uveljaviti. Ravno nasprotno, proti madžarski vrstnici je bila povsem nemočna in je v drugem nizu prejela celo teniško kravato. Kljub temu je uvrstitev v četrtfina-le eden boljših dosežkov Zidanškove v letošnjem letu, to ji je uspelo še januarja v Hua Hinu na Tajskem in aprila v Bogoti v Kolumbiji. UR Turnir ATP 250 v Umagu, dvojice, rezultati: 1. krog: Rola/Serdarušič - Bertolotti/Verbeek (Italija/Nizozemska) 4:6, 6:3, 10:8; četrtfinale: Rola/Serdarušič - Escobar/Nedovyesov (Ekvador/Kazahstan) 6:2, 3:6, 10:8; polfinale: Rola/Serdarušič - Doumbia/Reboul (Francija, 2.) 7:6(5), 6:4; finale: Rola/Serdarušič - Vavassori/Bollelli (Italija, 1.) 4:6, 7:6(2), 15:13. Rola in Serdarušič sta na turnir prišla skozi šivankino uho, na koncu pa dvignila zmagovalni pokal. Tamara Zidanšek se je v zanjo srečni Lozani z dvema odmevnima zmagama prebila med osem najboljših. Turnir WTA 250 v Lozani, posameznice, rezultati: 1. krog: Zidanšek - Bronzetti (Italija, 4.) 6:2, 6:4; 2. krog: Zidanšek - Sorribes Tormo (Španija) 6:3, 7:5; četrtfinale: Zidanšek - Bondar (Madžarska) 2:6, 0:6; polfinale: Bondar - Cocciaretto (Italija, 2.) 7:6(3), 6:7(6), 5:7; finale: Cocciaretto (2.) - Burel (Francija) 7:5, 4:6, 6:4. Motokros • Dirka za svetovno prvenstvo na Finskem Gajser na Finskem še bližje vrhu V Vanti na Finskem je Tim Gajser po vrnitvi v karavano odpeljal svojo tretjo dirko. V vseh vožnjah je pokazal napredek, kar je bilo dovolj za končno šesto mesto. To nakazuje dvig forme, kar je razveseljivo, saj do konca sezone našega zvezdnika čaka še nekaj preizkušenj za svetovno prvenstvo razreda MXGP, v katerih si lahko obeta še boljše rezultate. Prvo vožnjo je dobil najboljši dirkač zadnjih postaj SP, Romain Feb-vre, ki je pred Finsko slavil že na štirih zaporednih dirkah. Drugi je bil Švicar Jeremy Seewer, tretji pa vodilni v skupnem seštevku SP, Španec Jorge Prado. Gajser je kot dvanajsti izbiral štartni položaj, osvojil pa je 6. mesto, njegov zaostanek za zmagovalcem je 32 sekund. A uvodno vožnjo je zaznamoval tudi grd padec Španca Rubena Fer-nandeza, moštvenega sotekmoval-ca Tima Gajserja pri Hondi. Po padcu je obležal na progi, odnesli so ga na nosilih in v drugi vožnji seveda ni mogel nastopiti. Po dirki so iz Hon-de sporočili, da se je Španec hujšim poškodbam na srečo izognil in je ambulanto ob stezi lahko zapustil sam. Naslednji konec tedna, ko ni dirk, bo počival, načrtujejo pa vrnitev na Dirka za VN Finske, rezultati: 1. Romain Febvre Francija Kawasaki 25 22 47 2. Jorge Prado Španija Gasgas 20 25 45 3. Glenn Coldenhoff Nizozemska Yamaha 18 20 38 4. Jeremy Seewer Švica Yamaha 22 16 38 5. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 13 18 31 6. Tim Gajser Slovenija Honda 15 15 30 7. Calvin Vlaanderen Nizozemska Yamaha 16 14 30 Skupni vrstni red v SP: 1. Jorge Prado Španija Gasgas 720 2. Romain Febvre Francija Kawsaki 622 3. Jeremy Seewer Švica Yamaha 550 22. Tim Gajser Slovenija Honda 78 naslednji dirki čez 14 dni. Vmes bo Fernandez opravil še dodatne zdravniške preglede. V drugi vožnji je Febvre sprva nadzoroval položaj v vodstvu. Gajser je bil po dobrem štartu sprva šesti, nato je pridobil eno mesto, a sredi dirke spet pristal na šestem. V ospredju sta za Febvrom vozila Prado in Seewer, Španec pa se je sredi vožnje prebil na prvo mesto. A mu niti zmaga v tej vožnji ni pomagala do skupnega uspeha, saj je Febvre ostal drugi, na tretje mesto se je pred koncem prebil Nizozemec Glenn Coldenhoff. Gajser je končal kot šesti. Na koncu je v seštevku dirke Feb-vre na prvem mestu za že peto zmago v nizu dobil 47 točk, drugi je bil Prado s 45, tretji pa Coldenhoff (38). Gajser je tudi skupno na dirki končal na šestem mestu s 30 novimi točkami za SP. V SP se je na Finskem vrnil tudi nizozemski zvezdnik Jeffrey Herlings, svetovni prvak iz leta 2021. Izpustil je štiri dirke zaradi poškodbe vretenc po padcu v Nemčiji, tokrat pa je v uvodni vožnji končal na osmem mestu, v drugi pa je bil peti, tako da je v seštevku dirke za točko prehitel Gajserja. Tim Gajser Skupno se v seštevku sezone ni veliko spremenilo. Prado ima še vedno skoraj sto točk naskoka, Fe-bvre zdaj za njim zaostaja 98 točk (720-622), tretji je Seewer s 550. Gajser, po hudi poškodbi je za njim šele prvi trojček dirk v sezoni, je z 78 točkami na 22. mestu. Naslednja postaja bo 13. avgusta švedska Ud-devalla. Tim Gajser: »Še en konec tedna, v katerem je bil viden napredek. Seveda še nisem popolnoma zadovoljen z doseženim, lahko pa vidim, da napredujem in to je pomembno. Zdaj imamo prost konec tedna, zato se bom posvetil treningom in poskusil nekatere stvari še izboljšati. Upam, da bom na Švedskem, kjer mi steza zelo ustreza, še bolj konkurenčen.« STA / DB Foto: MXGP 16 Štajerski Šport, šport mladih, rekreacija torek • 1. avgusta 2023 Nogomet • NK Podvinci Glede na sestavo ekipe ciljajo med prvo peterico V prejšnjih številkah Štajerskega tednika smo se sprehodili skozi priprave naših klubov, ki nastopajo v 3. ligi vzhod, predstavitev tokrat zaključujemo z NK Podvinci. Podvinčani se na novo sezono pripravljajo že skorajda mesec dni, saj je trener Robert Hojnik igralce na uvodnem treningu pozdravil 3. julija. Prvi del priprav je bil usmerjen v izboljšanje fizične pripravljenosti, drugi del pa je usmerjen v tehnično--taktične nogometne prvine. Igralci Podvincev imajo v tem pripravljalnem delu pred začetkom prvenstva v tretji ligi - s tekmami 1. kroga se začne 12. avgusta - na teden štiri treninge in tekmo. Hojnik je zadovoljen s prikazanim v tem pripravljalnem delu, v katerem sodeluje okrog dvajset igralcev. Med njimi ni več četverice, saj so klub zapustili Tomaž Gojkošek, Jan Oman, Luka Prahic in Mario Kocbek. Članski ekipi so se pridružili štirje nadarjeni mladinci in dva hrvaška nogometaša David Smrček in Karlo Dumbovic. Ob njima sta se v kader vrnila še dva pomembna člana in člena ekipe Rok Svenšek in Tibor Cajnko. Glede na to, da je glavnina igralcev ostala in da gre za kakovostno sestavo, imajo v Podvincih visoko postavljen rezultatski cilj za novo se- Foto: Črtomir Goznik Ekipa NK Podvinci je pred novo sezono doživela nekaj sprememb. zono. O cilju je trener Robert Hojnik povedal: „Naš glavni cilj je, da odigramo vsako tekmo - ne glede na tekmeca - na zmago. Mislim pa, da bi glede na sestavo ekipe morali biti na koncu uvrščeni med prvimi petimi ekipami v vzhodni tretji ligi." Do začetka prvenstva bodo Pod-vinci odigrali še dve prijateljski pripravljalni tekmi, njihova nasprotnika bosta to sredo Avto Rajh Ljutomer ter v soboto Gorišnica. Na predhodnih štirih so Podvinčani iztržili naslednje izide: Kety Emmi & Impol Bi- strica 2:1, Zavrč 1:1, Bad Radkersburg 1:3 in Hajdina 1:1. Te tekme so izkoristili za uigravanje ekipe, ki bo ob Krškem in Dravi najverjetneje krojila dogajanje pri vrhu tretjeligaške lestvice. David Breznik Nogomet • 1. mladinska liga Šumarji izpustili iz pesti omamljenega tekmeca Aluminij - Olimpija Ljubljana 2:2 (1:0) STRELCI: 1:0 Škoflek (42., z 11 m), 2:0 Škoflek (57.), 2:1 Matanovič (70.), 2:2 Kojič (85.). ALUMINIJ: Petek, L. Schaubach (od 86. Hamler), Popovič, Simonič, Repina (od 60. Vukovič), Škoflek, Čeh (od 83. Leljak), Škerget, Bru-mec, Žerjav, Rahle. Trener: Simon Vidovič. RDEČI KARTON: Dvoršak (55., Olimpija). V prenovljeni mladinski ligi se je sezona odprla s petkovo tekmo med Aluminijem in Olimpijo, lani četrto- in drugouvrščeno ekipo sezone. Tekma ni razočarala, bolj grenak priokus pa lahko imajo v ustih po tekmi Kidričani, ki so iz rok izpustili vodstvo 2:0, ob tem pa so imeli še igralca več na igrišču ... Domačine je do vodstva 2:0 popeljal Maj Škoflek, ki je ob koncu prvega polčasa izkoristil penal, v drugem pa je zadel iz igre. Tik pred tem so gostje ostali na igrišču le z deseterico, z neposrednim rdečim kartonom je bil pod prho poslan Matej Dvoršak. Iz krempljev poraza je se gostom uspelo rešiti z redko videnim preobratom, kljub igralcu manj na igrišču jim je uspelo zadeti dvakrat. Rezervist Foto: Črtomir Goznik Mladinci Aluminija so sezono v 1. mladinski ligi začeli tako kot njihovi članski kolegi - z remijem. Tim Matanovič je najprej njihov zaostanek znižal, nato pa je za poravnavo poskrbel Olimpijin kapetan Dino Kojič. V drugem krogu se bodo mladi šumarji na igrišču v Rogozi v soboto ob 17.30 pomerili z Mariborom. Preostali rezultati 1. kroga: Domžale A2S Celje 0:1 (0:1), Kalcer Radomlje - Maribor 3:1 (2:0), Mura - Rudar Velenje Korektbau 2:1 (0:0), Bravo Mastercard - Nafta 1903 2:1 (2:0), Brinje Grosuplje - Tabor Seža- TOREK 1. avgust iois zdravja 9:50 Cesarsko Kraljevi Ptuj 0:00 Tefe M 10:15 Proslava ob 1950. obletnici Ptuja 11:30 Art Stays 2023 11:45 Poetovio Cup 2023 12:00 Ptujska kronika 12:20 Pomurski tednik 12:55 Cista umetnost - julij 3:35 Pogled nazaj SREDA 2. avgust 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Otroški kotiček 11. oddaja 8:35 MAMBO- Plesna ¿godba 9:35 Tempo-oddaja o parašportu 1. del 10:00 Tefe M 10:15 Izgubljen, da najden 11:35 Art Stays 2023 11:50 Mali Prim 12:00 Ptujska kronik lOB. ' 4:45 Videosffani 8:00 Ptujska kronika 8:20 Glasbena osmica (tuja) 8:50 Pomurski tednik 9: ...... 12:20 Iz dežele ob Muri 63. oddaja 14:00 Tempo-oddaja o paralportu 1 del 12:50 Pogled nazaj, pon. (389) 14:2MeteM 13:15Čista umetnost-julij 13:55 Tefe M 14:15 Victeostiani 1B:00 Ptujska kronika 18:20 Glasbena osmica [slo.) 18:50 Proslava ob 1950. obletnici Ptuja 20:00 Ptujska kronika 20:20 Pomurski tednik 20:55 Pogled nazaj 21:20 Cista umetnost-julij 22:00 Ptujska kronika 22:20 Vsega je kriva Nina 23:40 Glasba za vse 00:30 Videostranl Iz dežele ob Muri 63. oddaja tOO Ptujskakronjt» 20:20 m Cl! Plesna 2qodba -julí 22:45 MAMBO - dlesna produkcija 2023 23:50 Glasba za vse 00:40 Videosti-ani del ČETRTEK 3. avgust 7:30 Glasberia osmica (slo.) 8:00 Otroški kotiček 11. oddaja 8:35 Rimske igre 9:25 Iz dežele ob Muri 63. oddaja 10:00 Tele M 10:15 Rimske ione 11:15 Art Stap 2023 12:00 ftiMska CrSlka 12:20 Cista umetnost - julij 13:00 Tempo - oddaja o paralportu 1. 13:25 Proslava ob 1950, obletnici Ptuja 14:45 Tele M 1 15:05 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:20 Cista umetnost - avgust 18:50 Pomurski tednik 19:25 h dežele ob Muri 64 oddaja 19:50 Mali Pri m 20:00 Ptujska kronika 20:20 Glasbena osmica (tuja), , 20:50 MAMBO - plesna produkcija 2023 22:00 Ptujska kronika 22:20 Poaled nazaj 22:45 MAMBO - Plesna zgodba 23:45 Glasba za vss 00:35 Videostrani ptujska tejevv*! peív, 1031 bob. iiifotípíív.lv, www.petv.ív na 1:1 (0:0), Gorica - Koper 0:5 (0:1), Krka - Ilirija Extra-Lux 4:2 (1:0). UR Planinski kotiček TOREK. 01. avgust 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Svet ob reki Dravi, ZavrČ 10:45 50 let PGD Podlehnik 12:30 Starpoint prodajno okno 13:50 Video stani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Cecilij in koncert v Stopercab 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 75 let PGD Majšperk - Breg 21:10 Za pojmo prijatelji, pon, 22:10 Starpoint prodajno okno 23:10 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDN1K TV program v živo ludi preko spleta: www.siptv.si U.-eonisTvo Domava IS;I 2252 DORNAVA; info@siplv.sj koillnkl 0 2 7 54 M 33. 011 Ú1&Í44 www.slptv.il SREDA, «2. avausl 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Večer ljudskih pesmi in običajev, 2019 11:10 Žetev v Zlatoličju 11:40 Dan ljubiteljske kulture v Staršah 2016 13:20 Starpoint prodajno okno 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 210 let šolstva v Stareah 2018 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Koncert MePZ Gandin z gosti 21:10 Hajdinska tržnica dobrot in doživetij 21:40 Starpoint prodajno okno 22:40 Video strani ČETRTEK, 03. avgusl 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Petje pod lipo na PolenŠaku 10:30 Koncert otr. in mlad. zbora OŠ Domava 11:30 13. dan gasilca GZ Dornava 2009 12:30 Starpoint prodajno okno 13:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Petje pod lipo na PolenŠaku 19:00 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Žgečev plesni Info 21:10 Kronika Občine Dornava 22:20 Starpoint prodajno okno 23:20 Video strani Kanjavec (2569 m) 19.-20. 8. ODHOD: sobota ob 3.00 s parkirišča pod gradom VRNITEV: nedelja v večernih urah OPREMA: čelada, plezalni pas, samovarovalni komplet, rokavice, prva pomoč OBLAČILA: primerna za visokogorje ter primerna glede na vremenske razmere OPIS TURE: Kanjavec je 2.569 m visoka gora v osrčju Triglavskega narodnega parka med Doličem in Hribaricami. Z vrha Kanjavca se nam odpre lep razgled na Triglav ter ostale gore nad dolinama Trente in Bohinja. Kanjavec je masiv z več vrhovi, grebeni, stenami, značilnimi policami, grapami in blagimi pobočji, zato njegove razsežnosti ni moč dojeti s pogledom z ene same strani. Z vzhodne strani je gora po označenih planinskih poteh lahko dostopna. Ob poti je vidna 200 m visoka, gladka stena Zob Kanjav-ca. Z zahodnega vrha Kanjavca so na voljo tereni za turno smučanje in dolge spuste v eno od izbranih dolin. Jugozahodno pobočje Kanjavca in Poprovca (2495 m) nad Prehodavci nudi lažje plezalne smeri in zahtevne spuste. Ob vznožju je prvo Triglavsko jezero. Posebno mesto si zasluži severozahodno os-tenje v zatrepu Zadnjice. Najbolj pa ga odlikuje 1500 m visoka severna stena Kanjavca, ki je najvišja v vseh Julijskih Alpah. Pot bomo začeli v dolini Zadnjice ter se po mulatjeri počasi vzpenjali do Koče na Doliču, kjer bo sledil počitek. Po odmoru pa se bomo počasi podali na vrh Kanjavca ter se po isti poti vrnili v kočo, kjer bomo tudi prespali. Drugi dan bomo pot nadaljevali v smeri Triglava (ogled Morbegne) ter se začeli preko Plemenic spuščati do Luknje ter nato nazaj v dolino Zadnjice. ZAHTEVNOST TURE: zelo zahtevna (približno 7 ur hoje na dan) Prijavite se na www.pdptuj.si ali v pisarni PD Ptuj do torka, 15. 8., oz. do zapolnitve mest. Strošek izleta je 50,00 €. Priporočamo plačilo na TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, koda namena: OTHR, sklic: SI00 2023081920, namen Kanjavec. Za vse informacije o izletu lahko pokličete na 040 458 320 - Matjaž. Za udeležbo na planinskem izletu/ pohodu je treba imeti urejeno članarino v PZS-PD! Vodja izleta bo Matjaž Petek. torek • 1. avgusta 2023 Nasveti Štajerski 17 Domača lekarna Zeleni nasvet Težave bučevk v letošnjem poletju Že velikokrat sem letos začela ta prispevek s stavkom, v letošnjem poletju pa je veliko težav. Tudi bučevke jih imajo. Katere vrtnine so bučevke? Saj ni nič novega, le naši botaniki so, tokrat pravilno, ugotovili, da izraz bučnice uporabljamo tako za semena buč (predvsem oljnih) kakor za skupino vrtnin, v katero uvrščamo seveda vse vrste buč, kumare, lubenice, melone, čajoto, pa tudi bolj eksotične vrtnine, kot so mehiška kumara in afriška kumara (kivano, afriška bučka ...), grenka kumara in še veliko drugih eksotičnih užitnih in neužitnih bučevk. Rastline sicer prihajajo k nam iz različnih kontinentov, vsem pa je skupno to, da prihajajo iz toplih krajev. Zato jih letos seveda skoraj ves čas zebe. Ponovno obnovimo potek letošnjega vremena in posledice za bučevke Začelo se je z zelo dolgo in mrzlo pomladjo. V bistvu temperature zraka predvsem pa tal še v juniju niso bile dovolj visoke, da bi lahko bučevke varno in brez posledic sadili na prosto. Seveda smo jih sadili veliko prej. Kot je že napisano, bučevke izhajajo iz toplih krajev, kjer pa temperature niso ekstremne ne v eno ne v drugo smer. Za dober vznik in kasneje primerno rodnost potrebujejo temperature zemlje vsaj 15 oC, še bolje pa 18 oC in več. Šele v tem primeru se namreč koreninski sistem rastlin lahko primerno razvije prej, preden se začne hitro razvijati nadzemni del. Tudi seme res uspešno in primerno hitro kali šele v takih temperaturnih razmerah. Ker jih ni bilo, je seme direktno sejanih bučevk kalilo počasi, neenakomerno, s tem pa so rastline zgubljale veliko energije, ki je potrebna tudi kasneje za uspešno odpornost tudi na bolezni in celo škodljivce. Žal vas večina tudi kumare še vedno prideluje z direktno setvijo. Moj nasvet je, da se tega odvadite in vse bučevke (izjema so oljne buče, pa še te samo zaradi tehnoloških razlogov) pridelujete preko sadik. A tudi sadike so bile letos hočeš nočeš posajene v prehladno zemljo. Zato se korenine niso pravilno razvijale, ostale so preprosto premajhne za to, kar se potem kasneje od bučevk pričakuje. A žal je bilo obdobje, ki je bilo vsaj deloma idealno, ne pretoplo in ne prehladno, trajalo res kratek čas. Potem pa je bilo kar naenkrat prevroče. Mnogi menijo, da za plodovke ni nikoli prevroče, če jih namakamo. Pa ni povsem tako. Temperatur nad 30 oC ne marajo. Zato je bil to zanje dodaten stres. Zakaj bučevke cvetijo, pa nimajo plodov? Mnoge bučevke še zdaj ne delajo ženskih cvetov, imajo samo moške. Posebej izrazit je ta pojav pri sortah tako grmičastih buč kakor pri sortah kumar. Kako ločimo moške cvetove od ženskih? Preprosto, ob vznožju cveta ima ženski cvet že čisto majceno oblikovano plodnico - bučko, kumaro. Je na kratkem peclju in skrit v globini rastline. Moški cvetovi so na dolgih pecljih, vidimo jih na daleč, da pritegnejo opraševalce, ker pa ti tam ne najdejo želene medičine, poiščejo ženske cvetove, kjer dobijo želeno. Hkrati pa seveda opravijo vlogo opraševalca. Zastavljanje samo moških cvetov je obramba rastline, ki ve, da ni sposobna prehraniti plodov oziroma poskrbeti, da bo njen potomec, seme, zdrav in imel dovolj hrane za novo rastlinico. Hibridi te možnosti regulacije nimajo, saj so genetsko tako zastavljeni, da delajo večino ali pogosto samo ženski cvet. Zato se plodiči preprosto sušijo od konice proti peclju. Ker imajo rastline preprosto preslab koreninski sistem, uravnavajo svojo plodnost na tak način. Naj pa povem, da so Italijani dokazali, da je tak pojav še veliko večji, če so bile bučevke gnojene z gnojem, predvsem tam, kjer je bilo tega gnoja izrazito preveč. Zato svetujem, da v prihodnjih letih gnojenju posvetite malo več časa. Res so včasih kmetje pravili, da so buče vedno boljše, če je gnoja ve- Tipična razlika levo na dolgem peclju moški cvet buče, desno ženski cvet s plodičem spodaj liko. Ampak vedite, da gnoj takrat ni bil tako močan (malo nastilja, več iztrebkov), zemlja pa veliko slabša. Bučevkam lahko daste največ 1,5 l/m2 hlevskega, konjskega gnoja, svinjskega nekaj manj, gnoja perjadi, ovčjega gnoja pa jaz ne bi uporabljala, je premočan. Kompost je veliko boljše gojilo tudi v tem primeru. Prav tako je zelo pomembno namakanje. Letos je sploh težko presoditi, kdaj in kako namakati. A pri pogledu na bilanco vode v tleh vidim (Arso), da še sploh ni velikega plusa, kar pomeni, da je treba dan ali dva po dežju že pričeti ponovno namakati. V rastlinjaku pa dež sploh ne sme spremeniti frekvence namakanja, lahko pa znižamo obroke, ko je manj sonca. Če ste opazili težave z oblikovanjem ženskih cvetov, potem začnite rastline škropiti s pripravki, ki vsebujejo morske alge. Seveda pa ob namakanju ne pozabite tudi na zastirko. Mnogi jo še vedno sovražite, a korenine rastlin pri temperaturah, ki smo jih imeli v sončnem vremenu, sploh ne funkcionirajo in je zastirka edina rešitev. V borbi s polži uporabite rastline zlate rozge, gozdne praproti ali vratiča. Dodajte jih slami. Rumene lise in pege na listih Seveda pa je deževno vreme na od mrzle pomladi in visokih temperatur utrujene rastline utrudilo tako, da se je letos po dolgem času pojavila tudi bučna (kumarič-na) plesen Pseudoperonospora-cubensis. Ste nanjo že pozabili, a ne? Čeprav je bila včasih običajen pojav na kumaricah. Hibridi so proti njim veliko bolj odporni kakor sorte, pa vendar se tudi tam letos pojavlja. Rešitev ni v škropljenju, saj jo je zelo težko ustaviti. Sicer je smiselno rastline poškropiti z bakrenimi listnimi gnojili in zadevo še nadaljevati po vsakem dežju. Bakru dodamo aminokisline (ali alge). A poleg tega si posejte nove kumare in nove grmičaste bučke. Zdaj je za to tako ali tako idealen čas, saj bodo mlade veliko bolje in dalje v zimo dajale kakovosten pridelek. Seveda pa govorim o setvi v lončke, za sadike, ne direktni setvi v zemljo. Ja, že babice so rekle, da suša vzame četrtino pridelka, voda pa polovico ali več. Zdaj vidite, da je to res. Miša Pušenjak Značilni prvi znaki kumarične plesni Bele lise so znaki pepelaste plesni bučnic, ki jo pričakujemo šele v suhem vremenu. Njivska preslica -vsestransko zelišče ••- v" "■' ' ' -V V . ■ . ■is.:- ?» r« . 1 % ' ' ' ■ v.' Foto: Pexel Zdravilci jo svetujejo pri zaustavljanju krvavenja, težjih oblikah bolezni ledvic in mehurja, za krepitev imunskega sistema Ste vedeli, da je njivska preslica potomka starodavnih rastlin, ki so v času dinozavrov rasle tako visoko kot drevesa? Kljub temu da je kmetovalci ne marajo preveč, pa je nepogrešljiva v ljudskem zdravilstvu. Kot zanimivost vam lahko povemo, da je preslica na svetu že več kot 300 milijonov let, a se je njena oblika močno pomanjšala in spremenila. Danes poznamo sicer več vrst preslice, med katerimi so številne celo strupene, tudi močvirska. Za uporabo v zdravilstvu uporabljamo zgolj njivsko preslico, katere zelene poganjke nabiramo v juniju, juliju in začetku avgusta, zel pa lahko kupimo tudi v lekarni. Droga sicer nima posebnega vonja in je rahlo slanega okusa. Vsebuje precejšnjo količino mineralnih snovi, med katerimi izstopajo predvsem silicijev dioksid in vodotopni silikat, aluminijeve in kalijeve soli ter flavonoidi in saponini. Rastišče ima povsod v Sloveniji Njivska preslica požene najprej bledo rumenkasta do rjavkasta stebla, ki imajo kolenca z obdanimi rokavci in približno tri centimetre dolg klas, v katerem so trosovniki s trosi. Ko ta stebla odmrejo, iz iste korenine zraste nova rastlina, dolga od 10 do 60 centimetrov z žlebi-častim steblom, iz katerega poganjajo tanke vejice. Prava njivska pres-lica, ki je tudi zdravilna, raste povsod po Sloveniji. Rada ima zmerno vlažna tla, pogosto jo najdemo tudi po železniških nasipih in kot plevel na njivah ali vrtovih. Med preslicami jo najlažje ločimo po rastišču, saj vse ostale rastejo na močvirnatih in senčnih predelih. Uporaba v ljudski medicini Njivska preslica je že od nekdaj prisotna v ljudskem zdravilstvu, kjer so jo uporabljali predvsem pri zaustavljanju krvavenja, zdravljenju težjih oblik bolezni ledvic in mehurja. Odlično se obnese tudi pri lajšanju hujših poškodb, gnojnih ranah in ognojkih. Prav tako velja kot učinkovito sredstvo zoper bronhialne in pljučne bolezni, odpravlja celulit in pomaga pri mišičnih krčih. Pomoč pri inkontinenci Dolgo časa je veljalo, da je preslica odlično sredstvo za razstruplje-vanje telesa. Njeno delovanje je namreč diuretično, poleg tega čisti kri in razsluzi telo. Znano je, da krepi delovanje ledvic, blag diuretični učinek pa lajša različna vnetja in okužbe sečil. Zdravilci jo zato priporočajo predvsem tistim, ki imajo težave z inkontinenco in močenjem postelje. Močnejše kosti in zdravi nohti Kot omenjeno, preslica vsebuje številne minerale, ki so koristni tudi pri krhkih in lomljivih nohtih, odpravlja pa celo bele lise, ki se kažejo kot posledica njihovega pomanjkanja. Kremenčeva kislina, ki jo najdemo v preslici, skrbi za gradnjo kosti ter zavira njihovo razgradnjo. Pohvali se lahko tudi z antibakterijskim in antiseptičnim delovanjem. M. Koren Nepogrešljiva v hišni lekarni Njivsko preslico zeliščarji in zdravilci priporočajo pri shujševalnih dietah, kjer naj bi ob pomoči odvajanja vode krepila presnovo in delovanje ledvic. A to še zdaleč ni vse, kar zmore. Fitoterapevtijo pogosto priporočajo pri težavah z lomljivimi kostmi in pri težavah s krči. Kopeli, pripravljene z dodatkom njene izlužnine, naj bi blagodejno delovale celo pri zlomljenem hrustancu in ploskih nogah. Nekoč so jo priporočali celo pri ozeblinah. Čaj iz njivske preslice se priporoča tudi ljudem, kijih mučijo revmatska obolenja in putika, prav tako je pogosta sestavina pri zdravilnih mešanicah za zniževanje krvnega tlaka. Njivska preslica se veliko uporablja v kozmetični industriji, kjer služi kot pomagalo v kremah proti gubam, pomagala naj bi celo v boju proti celulitu. Foto: MP Foto: MP Foto: MP Poslovna in druga sporočila torek • 1. avgusta 2023 POZNO POLETJE NA . O • ogled osupljivega Nacionalnega Parka Plitvice • polpenzion ob slovit' rabski plaži z vključeno pijačo ob večerji • izlet v mesto Rab • pokušina slovite »Rabske torte« • vožnja z ladjico • veliko prostega časa in možnost' sprostitve 22 - 26. september Septembrski dnevi so lahko tako zelo lepi za sproščujoče počitnice. Dovolj časa bo za uživanje v prostem času, ki ga bomo izkoristili za kopanje, sprehode in uživanje v poznem poletju, na večerji in po njej pa se bomo družili in zabavali. Ogledali si bomo Nacionalni Park Plitvička jezera z 16 med seboj povezanimi turkiznimi jezeri, ki je že od 1979 vpisan na Uneskov seznam svetovne dediščine. Raziskovali bomo lepote jezer in slapov, občudovali naravni čudež, ki ponuja res nepozabno doživetje za vse. Na koncu se bomo zapeljali še z ladjico in cestnim vlakcem, tako da bo izkušnja res popolna. V mestu Rab se bomo ležerno sprehodili ob občudovanju očarljivega starega mestnega jedra, obdanega z zgodovinskimi zidovi in kamnitimi ulicami, po ozkih ulicah občudovali srednjeveško arhitekturo z bogato zgodovino, ki sega v antične čase. Poskusili bomo tudi znamenito Rabsko torto, ki bi jo naj že v 12. stoletju stregli papežu Aleksandru III. Mandlji in liker Maraskino so le ena od opcij, kako jo lahko pripravimo, domačini pa nam bodo predstavili njihovo originalno. Da se bomo z morjem še bolj povezali, bomo raziskali morsko obalo z ladjico. Nekje na poti proti domu, se bomo ustavili in si privoščili tudi okusno malico. CENA 455 € Cena vključuje: - prevoz z udobnim turističnim avtobusom - nastanitev v hotelu *** v dvoposteljnih sobah ■ 4 x polpenzion *** (pri večerji vključena pijača) - vstopnina Nacionalni Park Plitvice - panoramska vožnja z ladjo - lokalni vodnik ogled Raba - pokušina »Rabska torta« - malica na povratku - turistična taksa - vodenje in organizacija potovanja Splošni pogoji so sestavni del programa! Štajerski TEDNIK \s Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! radioPTUI torek • 1. avgusta 2023 Na sceni Štajerski 19 SkRiNja domačih viž - AnsambeL NatuRa Glasba je njihova strast, narava navdih Ansambel Natura prihaja iz Vidma pri Ptuju, sedež imajo na Dravinjskem Vrhu, kjer ima sedež tudi glasbeno društvo Natura. Gre za enega mlajših narodno-zabav-nih ansamblov, na oder so stopili leta 2020. Letos so se predstavili tudi na vurberškem festivalu, s svojimi zvoki pa so razveselili tudi obiskovalce jubilejnega, 60. praznika žetve na Polenšaku. Štiričlansko zasedbo sestavljajo: Aleš Rojs (kitarist, bobnar, vodja ansambla), Srečko Kotnik (harmonikar, vokalist), Milan Rojs (basist, baritonist, vokalist) ter pevka Dragica Rojs. Gre za družinski ansambel, ki se mu je po odhodu prvega harmonikarja pridružil Srečko, ki je doma iz Razkrižja pri Ljutomeru. Takoj so se ujeli, tako da je danes tako rekoč njihov četrti družinski član. Vsem je bila glasba položena že v zibelko. Aleš pove, da se mu je z usta- novitvijo ansambla uresničila ki sta se mu z največjim veseljem dolgoletna želja. K sodelovanju pridružila. Tako prvega kot dru-je najprej povabil očeta in mamo, gega harmonikarja so preizkusili Foto: zasebni arhiv Ansambel Natura na avdiciji. Vadijo v kletnih prostorih družine Rojs. Aleš (kitarist) in Milan (basist) sta še v službi, pevka Dragica in harmonikar Srečko pa sta že v pokoju. Ko niso na odru, vadijo, kolikor se le da, ker želijo, da bi vsak svoj nastop odigrali v lastno zadovoljstvo in zadovoljstvo ljudi. Če je le mogoče, pa se družijo in veselijo s svojimi družinami tudi na skupnih piknikih. Ime Natura so si nadeli, kjer ljubijo naravne zvoke svojih instrumentov, živijo na obronku Haloz, kjer je čudovita narava, jutranje petje ptičev pomirjujoče, skratka narava je njihov navdih. Tako tudi izvajajo glasbo, s katero želijo sprostiti in zabavati ljudi. Na svojem repertoarju imajo veliko glasbe, od narodno-zabavne do zabavne glasbe (slovenske, hrvaške, jugo), za vsakega se najde nekaj, pravijo. Glasba je njihova strast. Letos so nastopili na 31. vurberškem festivalu. Predstavili so se z avtorsko skladbo z naslovom Poročni spomini. Gre za valček, na katerega plešejo pari svoj prvi poročni ples. Melodija je delo Srečka Kotnika, besedilo Milana Rojsa. Govori pa o zaljubljenem dekletu in fantu, ki se zaročita in kmalu tudi poročita. A z leti, ki tako hitro minevajo, ostanejo samo še spomini na njuno zaroko in predvsem poroko. Za to skladbo so posneli tudi videospot. „Mnenja smo, da se na festivalih resnično lahko pokažeš v pravi luči. Festivalski nastop je tudi odskočna deska za prihodnost. Pričakujete lahko, da bomo na festivalih še nastopili. Trenutno pa se že pridno pripravljamo na izdajo nove skladbe, polke, s katero bomo ljubitelje narodno-zabavne glasbe razveselili že v kratkem. Želimo pa si tudi, da bi na naš valček Poročni spomini zaplesalo čim več mladih in tudi starejših parov ter tudi vsi drugi, ki se radi zavrtijo po taktih narodno-zabavne glasbe," je sklenil pogovor vodja ansambla Natura Aleš Rojs. MG Ormož • Knjižnica Franca Ksavra Meška v projektu Evropski izziv 2022 »Za kulturno vključevanje brez meja in omejitev« Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož je ena izmed 32 knjižnic iz štirinajstih držav in edina slovenska, ki so bile uspešne s prijavo na javni poziv programa »Evropski izziv 2022«, ki gaje drugo leto zapored razpisala Evropska kulturna fundacija (ECF) s partnersko organizacijo Demsoc. Program nudi financiranje in podporo knjižnicam pri oblikovanju in zagotavljanju rešitev evropskih izzivov, s katerimi se trenutno sooča: z vojno v Ukrajini, s podnebno, energetsko in kulturno krizo, polarizacijo in dezinformacijami v družbi ... V projektu Knjižnice Ormož in lokalne partnerske organizacije Ljudske univerze Ormož smo se osredotočili na soočanje s sodobnim izzivom begunstva in preseljevanja ter iskali rešitve za hitro in uspešno integracijo prišlekov v lokalno okolje. V sklopu projekta smo se povezali z Ljudsko univerzo Ormož ter kot trenutno najpomembnejši izziv prepoznali sodobni izziv begunstva in preseljevanja, v ospredje pa smo postavili migracije, ki so povezane z vojno v Ukrajini, ter si v sklopu projekta zadali cilj, da si bomo prizadevali za hitro in uspešno integracijo prišlekov v naše lokalno okolje. Projekt smo zaključili z Ukrajinskim večerom, 14. junija. Spomladi 2022 so v našem lokalnem okolju našle zatočišče pred vojnimi grozotami ukrajinske ma- tere z otroki. Lokalna oblast, javne ustanove, dobrodelne organizacije, društva in številni posamezniki so takoj priskočili na pomoč. Za osnovne potrebe je bilo ustrezno poskrbljeno, kaj pa kulturne, izobraževalne, socialne? Da bi se prišleki, predvsem matere, čim prej lahko vključili v novo kulturno okolje in v novo jim družbo ter skušali zaživeti kar se da mirno, vsakdanje življenje, smo tudi knjižničarji z njimi navezali stike, predvsem ob pomoči pri nas že dalj časa živečih Ukrajincev ter šol, ki so v svoje Udeleženske delavnice oblikovanja gline v raku tehniki Predstavitev projekta Knjižnice Ormož in Ljudske univerze Ormož na The Next Library Festival Foto: arhiv kniižnice klopi sprejele ukrajinske učence. Ponudili smo pomoč pri integraciji. Povabili smo jih k brezplačnemu vpisu in na Noč knjige konec aprila na ukrajinski pogovorni večer. Z ukrajinskimi ženami smo se, kljub oviram v poznavanju jezika, posvetovali o tem, kaj potrebujejo, kaj bi rade razvijale in česa si želijo v prostem času. Okrog 30 ukrajinskih mater z otroki je začelo redno uporabljati knjižnične storitve, se vključevati v knjižnične dogodke in aktivnosti, ki jim omogočajo integracijo, učenje jezika, širijo bralno kulturo, zdrav način življenja in jim pomagajo kar se da polno in kakovostno preživljati vsakdan. Posvetovali smo se, kakšne aktivnosti bi bile najbolj zaželene in skupaj smo organizirali številne dejavnosti. Z njimi smo spodbujali vključenost v kulturno in družbeno življenje lokalne skupnosti ter jim nudili možnosti, da negujejo in razvijajo svoje talente, hobije in zadovoljujejo kulturne in izobraževalne potrebe. Projekt predstavljen na svetovnem knjižničarskem festivalu Aktivno smo sodelovali tudi na delovnih srečanjih v Firencah in v Amsterdamu in naš projekt je strokovna komisija izbrala med štiri najboljše projekte Evropskega Foto: arhiv kniižnice izziva 2022. Predstavili smo ga kot primer dobre prakse na svetovnem knjižničarskem festivalu The Next Library Festival v Aarhusu na Danskem, ki je potekal od 13. do 16. maja. Obiskalo ga je 350 obiskovalcev iz 30 držav vsega sveta. Letošnje teme so bile: cilji trajnostnega razvoja, demokratičnost v družbi in igra kot vir učenja. Knjižnica Ormož je tako v evropskem merilu tudi letos prepoznana in uvrščena med štiri najboljše, tokrat s povsem drugačno tematiko kot v letu 2021, ko jo je svetovna knjižničarska organizacija IFLA uvrstila med štiri najboljše Zelene knjižnice na svetu. Marijana Korotai KUonN Ime in priimek: Darilo naročnikom Štajerskega tednika BREZPLAČNO NA FESTIVAL NZG 2023 R^Uirodno Ptui 2023 Naslnvr Naročniki Štajerskega tednika, ki boste izpolnili priložen kuponček, boste prejeli po dve brezplačni vstopnici za letošnji Festival narodnozabavne glasbe, kibol. septembra ob 19.30 uri na Ptuju. Izpolnjen kuponček lahko prinesete osebno v tajništvo ali pošljete na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj, ali ga posredujete na e-naslov: nabiralnik@radio-tednik.si Vstopnice vas bodo čakale v tajništvu na Osojnikovi 3 (pritličje) od ponedeljka, 31. julija, do petka, 1. septembra 2023, vsak delovnik med 7.00 in 15.00. Število brezplačnih kart ie omejeno, zato pohitite! 20 Štajerski Križem kražem torek • 1. avgusta 2023 Piše: Dani Zorko • Po poteh in stranpoteh Azije Raziskovanje po svoje Dopustniško poležavanje je torej šlo po vodi, vseeno pa sva gu ostaneva še kak dan. Vseeno sva bila po dolgem času v gaje zagotovo vredno malo raziskati. se odločila, da v Nha Tran-večjem urbanem okolju, ki Nha Trang je letoviško mesto visokega razreda, kjer ima morje blage temperature skozi vse leto. V bližini leži tudi bambusov otok (Hon Tre), ki je povezan s celino s sistemom žičnic in na katerem je tematski vodni park. Okolica nudi raziskovanje otokov, potapljanje, vodne športe in druge morske aktivnosti. Lokalna kuhinja je najbolj znana po svežih morskih sadežih in svinjini na žaru, oviti v rižev papir. Tamkajšnja juha iz jajčnih zarodkov velja za eno najboljših v Vietnamu, vendar je midva nisva poskusila. Na voljo so različne ture z ladjami, torej čisti turizem, malo pa je znano, da v mestu deluje tudi eden največjih centrov za proučevanje bolezni živali, Pasteurjev institut. Vse to sva izvedela med najinim raziskovanjem, ko je kje kdo znal kakšno angleško besedo. In vse to so bile vsebine, ki naju niso preveč zanimale. Naslednji dan sva še enkrat poskusila z lenarjenjem na plaži, ki je bilo ponovno neuspešno, zato sva raje šla naokrog pešačit. Mesto ima pol milijona prebivalcev, kar pomeni precej hoje, vendar sva se osredotočila na razgledne točke in kakšno dobro četrt z dobro hrano. Pri dobri hrani v Aziji težko zgrešiš, paziti je treba le, da ni preveč začinjena s pekočimi zadevami. Foto: Dani Zorko Poslovno središče Nha Tranga Foto: Dani Zorko Foto: Dani Zorko Del templja na razgledni točki Cvetlični vrt ob templju AVTOR: ™ MARJAN a5L|("k GRABNER BREZ BARVE DUŠEVNO STANJE SPOKORNO ŽIVEČEGA ČLOVEKA__ AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA ZAMOLČANJE LETOPIS PAKETIČ OPERNI PEVEC DARIAN HELIJ PEŠČENA OBALA BESEDA, KI SE RIMA NA COPATA ANTIČNA GLINASTA POSODA Z DVEMA ROČAJEMA V SREDOZEMLJU »VEČ STRUPEN PAJEK NEKDANJI SEKRETAR OZN (KOFI) DRAMATIK FILIPČIČ AMERIŠKI SLIKAR (JOHN) PIŠČAL NEMŠKA SVETNICA IZAUGS-BURGA STANJE PO KESANJU ZDRUŽENI ARABSKI? IT. SKLADATELJ (NINO) RAFAEL NADAL REŽISER STERK MENJALNO RAZMERJE TISTO MED DVEMA NEKAJ VALUTAMA INDUSKA DRŽAVA S ČAJEM ZAKRNELI ORGAN GR.BASNO-PISEC POPULARNO OTROŠKO VOZILO ZADELO Z LANOM PLAČANA DNINARICA AVION ALEKSANDER ZORN EDVARD GRIEG LEVI IN NAJVEČJI PRITOK VOLGE V RUSIJI JED HRUSTAVEC (EDNINA) AM.DIRIG. (LORIN) VEČJI POLŽ BREZ HIŠICE POŠKODBA TKIVA ZARADI TlSČANJA NAS GEOGRAF (SIMON) FR. LETOVIŠČE POSTRVI PODOBNA REČNA RIBA SPAJKA IT. MESTO JV.OD BOLOGNE ŽUŽELKA Z ŽELOM NORINA RADOVAN TORKOVA PRILOGA DELA ŠVEDSKI SMUČARSKI CENTER ENOČLENIK NICKNOLTE LOV NA KITE MATERIAL, KI PLAVA NA VODI ZNAK ZA NOBELU NAŠ LEDENlSKA ELEKTRO- DOLINA TEHNIK VZG.TOKU (DUŠAN) SOČE SIJAJ DANSKA IGRALKA NIELSEN Je visoko, dvorogljato obredno pokrivalo, ki ga nosijo papež, škofje in nekateri opati pri bogoslužju kot znamenje svoje službe in oblasti. Prvotno je imela oblika stožca. Ko so vrh stožca potlačili, sta nastala dva roglja, ki po eni od simboličnih razlag predstavljata dva snopa svetlobe iz Mojzesovega čela, ko je na gori Sinaj od boga sprejemal tabli božjih zapovedi. Na zadnji strani pokrivala sta dva trakova, ki padata prosto prek ramen. V toku stoletij se je škofovsko pokrivalo spreminjalo do današnje oblike. Istoimenska grška beseda je sprva pomenila naglavni prevez perzijskih vladarjev in svečenikov, pa tudi pokrivalo judovskih velikih duhovnikov. Pokrivalo imenujemo tudi infula. AFRA - krščanska mučenka, svetnica z godom 7. avgusta, OLE, Eduard - estonski slikar, SERNEC, Dušan - slovenski elektrotehnik in politik Nad mestom sva se povzpela na manjši grič, kjer sva našla budistični tempelj novejšega nastanka, ki je predstavljal tudi razgledno točko. Sakralni objekti so v Aziji vsi prave arhitekturne mojstrovine, še večjo medaljo pa bi dal gradbincu, ki je vse te možne idejne zasnove postavil. Versko središče je po navadi sestavljeno iz več objektov in osrednjo ploščadjo za zbiranje in molitve. Pomemben del celotne arhitekture pa je tudi zelenje oz. cvetlični vrt, ki daje podobo življenja. Za vse te skrivnosti in obrede bi zagotovo potreboval kakšno dodatno razlago, vendar so bili tamkajšnji menihi neuki tujega jezika in si nisva imela kaj pomagati. Ta tempelj sva našla pravzaprav čisto slučajno, saj so nama vsi hoteli prodati najprej morje, otoke in lenuharjenje. Z razgledne točke se je odpiral tudi lep pog- led na osrednji del mesta in na Južnokitajsko morje, je pa res, da sva do tja hodila skoraj dve uri. Po poti sva naletela na nekaj manjših tržnic, ki pa so delovale tako umazano, da sva se jih raje izognila. Ko hrana in zelenjava ležita po tleh že daleč naokoli, je samo vprašanje časa, kdaj se bo iz kanalizacije prikazal kak orjaški glodavec in pripeljal še prijatelje. Plaže in obale sva imela hitro dovolj, zato sva zvečer kovala načrte, kam jo mahneva naslednji dan. To je poglavitni čar potovanj - z danes na jutri se svobodno odločaš, kaj in kako boš preživel naslednji dan. Noben od najinih redkih sogovornikov ni imel pametne ideje oz. bi naju vsi poslali v vodni park ali na žičnico. O teh žičnicah po morju še bo zapisano v naslednjih člankih, ker so vsaj v Vietnamu ena boljših pogruntavščin. Foto: Dani Zorko Mondeni most v Nha Trangu KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. torek • 1. avgusta 2023 Za kratek čas Štajerski 21 Slovenija • Perpetuum Jazzile o morskih vragolijah med delovnim dopustom Za njimi je zelo uspešna turneja po vsej Dalmaciji Naš svetovno znani vokalni orkester je pretekle dni osvajal Dalmacijo. Posnetek priredbe Oliverjeve klasike Moj galebe je že hit na družbenih omrežjih, pesem Moj galebe, kije njihov poklon Oliverju Dragojevicu, pa je postal že pravi viralni hit! Priljubljena vokalna skupina Perpetuum Jazzile, ki je na svojih začetkih leta 1983 delovala po imenom Komorni zbor Gaudeamus, bo oktobra letos slavila svojo 40. obletnico delovanja, kar bo praznovala s tremi koncerti v Cankarjevem domu. V teh poletnih dneh pa bomo lahko uživali še v njenem 14. albumu Smells Like ... Potem ko je skupina Perpetuum Jazzile spomladi navdušila na Hrvaškem, v Srbiji, Makedoniji, Bosni in Italiji, je prejšnji teden koncertirala v Makarski, na Hvaru in v Solinu pri Splitu. »Prvič smo peli v Dalmaciji. Perpetuum Jazzile so v Dalmaciji prepevali prvič... In še kako navdušili s številnimi skladbami, ki so odmevale še dolgo v noč. Foto: Djani Ivančevič Foto: arhiv Perpetuum Jazzile Številni obiskovalci so prišli na koncerte brez pričakovanj, po njih pa niso skoparili s pohvalami,« pravijo naši izjemni pevci. »Prejeli smo komplimente v slogu: ,Fenomenal-ni ste!', ,Svetovna atrakcija!', ,Tega ne moreš verjeti, dokler ne vidiš in slišiš v živo' ...« Povsod so jih lepo sprejeli, prijatelji pa so priložnost izkoristili tudi za druženje, čofota- nje in zabavo na plaži: »Mi smo ena taka velika družina in vedno se imamo lepo, ko smo skupaj.« Potem ko jih v Skopju ni mogel prehvaliti legendarni Vlatko Stefanovski, sta jim tokrat iz parterja ploskali dve športni legendi. »Koncert na Hvaru je obiskal Franci Petek, stric našega basista Jožeta, v Solinu pa nas je poslušal nekdanji napadalec Haj- duka Frane Bučan, ki nam je razkril, da je naš veliki občudovalec,« so strnili Perpetuum Jazzile. Čofotanje in Moj galebe Med lovljenjem sončnih žarkov, peska in soli med prste ter vetra v lase je skupina spet opozorila nase tudi na družbenih omrežjih. Na poti s Hvara so na trajektu za- peli Oliverjevo klasiko Moj galebe, posnetek pa je na Facebooku hitro nabral več kot 700 tisoč ogledov, 750 komentarjev in 30 tisoč všečk-ov. Pevci so glede tega še nekoliko skrivnostni, a presenečeni bomo, če se ta pesem ne bo znašla tudi v programu njihovih treh oktobrskih koncertov v Cankarjevem domu. A. Maatko Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka šem kvadratu pojavi le enkrat. 5 3 2 7 8 9 6 7 5 7 8 3 4 7 6 4 2 7 9 1 3 4 5 8 3 2 9 7 1 4 se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manj- 7 9 4 2 9 6 2 7 4 5 6 9 3 1 8 5 2 4 6 8 3 4 6 9 8 5 9 2 8 1 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdrave Oven ¥¥¥ ©© €€ O Bik ¥ €€ OO Dvojcka ¥¥¥ ©© € OOO Rak ¥ ©© €€€ O Lev ¥¥¥ €€ OO Devica ¥¥ ©©© € OOO Tehtnica ¥ €€€ OO Škorpijon ¥¥ ©© € OOO Strelec ¥ ©©© €€€ o Kozorog ¥¥¥ ©© € OOO Vodnar ¥ ©©© OO Ribi ¥¥ © OOO Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 1. do 7. avgusta 2023) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Nagrado podarja KNJIGARNA IN PAPIRNICA Bukvlca 1: Zagrebška cesta 4, tel.: 02 783 76 51 Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 07. avgusta. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Bukvica, knjigarna in papirnica. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Amadeja Korenjak, 2288 Hajdina Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 28. julija 2023 cabavne ^radioPTUI Štajerski TEDNIK Ptuj 2023 if Mestni trg Ptuj, 1. septembra 2023, ob 19.30 PRODAJA VSTOPNIC: tajništvo Radia Tednika Ptuj, Inplan Ptuj, Villa Monde Spuhlja, Gostilna Prosnrk Ormož, gostilna Pri treh lipah Videm in na 02 749 34 10. m • ■............. ' t D G rt W I In t MESTNA OBČINA PTUJ RESEDA Število vstopnic je omejeno. AVA1»* (M Int* NASDO m REVIJA ZA UREJANJE DOMA IN OKOLICE Lepi spomini ne bledijo! Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Lady, za samo 4,99 EUR torek • 1. avgusta 2023 Oglasi in objave Štajerski 23 Čeprav se veseli nebo, razžarjene sinjine, je v naju noč in je temno, je žalost, ki ne mine. (S. Jereb) OSMRTNICA Boj z boleznijo je izgubil najin dragi mož in oče Dimče Stojčevski IZ PTUJA, VODOVA ULICA 18 Od njega se bomo poslovili v torek, 1. 8. 2023, ob 12. uri na novem ptujskem pokopališču. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 10. uri. Žalujoča: žena Rodna in sin Filip PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www.reporter.si TINA GABER POSTAJA JOVANKA BROZ Zakaj se ne bi smela vmešavati v državno politiko INTERVJU: JADRANKA KOSOR, nekdanja hrvaška premierka S Pahorjem bi uredila vsa odprta vprašanja OZADJE DIPLOMATSKEGA ŠKANDALA Komu je napoti slovenski veleposlanik pri OZN REPORTAŽA: NARKOMANI V LJUBLJANI Na ulicah se drogirajo sredi belega dne Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, sestre in svakinje Frančke Šimenko K JEZERU 13 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste ji bili blizu in jo boste ohranili v lepem spominu. Zahvala pevcem, gospodu župniku za opravljen obred in osebju UKC Maribor. Vsi njeni Kje so dnevi, ko skupaj smo sedeli? Kje sta dobrota in ljubezen tvoja, ki si nam ju dal? OSMRTNICA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustil dragi mož, oče in opa Franc Pulko IZ BEVKOVE ULICE 14, ROJEN V ZLATOLIČJU Od njega se bomo poslovili v torek, 1. 8. 2023, ob 11. uri na starem rogozniškem pokopališču. Žara bo položena v vežico novega ptujskega pokopališča na dan pogreba ob 9. uri. Pogreb bo v družinskem krogu. Žalujoči: vsi njegovi MALE OGLASE, 0 IN RAZPISE SMRTNICE, OBVESTILA LAHKO NAROČITE □o ponedeljka zjutraj do 9. ure ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO do Četrtka zjutraj do 9. ure 02 749 34 16 ali mar|ana.pihler®radio-tednlk.sl, večje objave predhodno pokličite. rc/h TEDNIK tel. 02 749 34 10, za Staje OSMRTNICA V 51. letu je med angele odšla naša najdražja Petra Mohorič IZ SLOVENJE VASI 39D Pogreb ljubljene pokojnice bo v sredo, 2. avgusta, ob 14.00 na hajdinskem pokopališču. Žara bo v vežico pripeljana ob 12.30. Žalujoči njeni najdražji OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 82. letu po hudi bolezni zapustila naša draga žena, mama, babica in sestra Ana Kraj ne IZ KICARJA 12B Od nje se bomo poslovili v torek, 1. avgusta 2023, ob 13. uri na pokopališču na Ptuju. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 11. uri. Žalujoči: mož Ivan, sin Darko z družino, hčerka Natalija z družino ter drugo sorodstvo Umrli so È2- Umrli so: Roza Lukačič, roj. Slana, Hum pri Ormožu 18a, roj. 1936 -umrla 19. julija 2023; Julijana Gvozdarevič, roj. Horvat, Skorba 33, roj. 1930 - umrla 19. julija 2023; Vanja Anžel, roj. Škorjanc, Kicar 44, roj. 1967 - umrla 20. julija 2023; Ferdinand Cep, Kočuce 14, roj. 1958 - umrl 21. julija 2023; Aldo Nendl, Ptuj, Žgečeva ul. 10, roj. 1963 - umrl 22. julija 2023; Kristina Lorbek, roj. Ruhitel, Lancova vas 26a, roj. 1928 - umrla 22. julija 2023; Marija Majcen, roj. Fajfar, Muretinci 64a, roj. 1933 - umrla 23. julija 2023; Frančka Šimenko, roj. Šimenko, Ptuj, K jezeru 13, roj. 1948 - umrla 24. julija 2023; Marija Martinovič, roj. Krajnčič, Zamušani 30a, roj. 1940 - umrla 25. julija 2023. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Mo-škanjci 1i. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._ V NAJEM vzamem njive na Hajdi-ni, Pobrežje, Sturmovci, Zg. Pristava. Najemnina 300 €/ha. Tel. 041 881 643._ NESNICE, rjave, 19-tedenske, v začetku nesnosti. Naročila po telefonu 040 531 246. Možna brezplačna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23. OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO " s f: s Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na FB in YT profilih Radia Ptuj /RadioPtuj /RadioPtuj Pro SIGMA PLUS ČISTILNE NAPRAVE in RABADEŽEVNICE PREDNOSTI ZA VAS: • številni zadovoljni kupci, • monolitna izvedba, • 20 - letne izkušnje, • poštena cena in kvaliteta, • Made in Germany, • do 35 let garancije. SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTI»»] PREDNOSTI ZA VAS: • energetska neodvisnost, • 10- letnefllUiljlL • plačate le |§l|lMed porabljenoinllroKvedeno energijo, • Made in EU, 080 88 55) Z GLASBO DO SRCA Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo ^ d O med 20. in 2/5. uro ........... na radiu Ptuj. www.radio-tednik.si 24 Štajerski Črna kronika torek • 1. avgusta 2023 Število prometnih nesreč z udeležbo električnih skirojev po navedbah Agencije za varnost prometa (AVP) skokovito narašča. Samo letos so do sredine julija zabeležili že 101 nesrečo. Ob tem je pomembno, da večina voznikov e-skirojev sama povzroči prometno nesrečo in da se vozniki očitno ne zavedajo dovolj hitrosti, ki jo lahko razvije e-skiro. Po navedbah AVP je letos 66 voznikov e-skirojev oziroma 65,3 odstotka samih povzročilo prometno nesrečo. Lani je ta delež znašal 65,8 odstotka, dva voznika e-ski- roja sta lani kot samoudeležena v prometnih nesrečah umrla. V letošnjih prometnih nesrečah z udeležbo e-skirojev je bilo 12 oseb hudo poškodovanih, 69 pa lažje. Poškodbe pri nesreči z e-skirojem zelo hude Da so resne poškodbe voznikov e-skirojev v naraščanju, opozarja tudi vodja urgentnega kirurškega bloka v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana Uroš Tominc. Kot je poudaril, gre predvsem za resne poškodbe mišično-skeletnega sistema, podobne poškodbam, ki jih beležijo pri kolesarjih in motoristih ter jih ni mogoče primerjati s poškodbami na navadnih skirojih. Največ poškodb je med mlajšo populacijo, uporaba zaščitne opreme je slaba, je navedel Tominc, ki glavni problem vidi tudi v nezave-danju voznikov glede hitrosti, ki jo razvije e-skiro. Na nedavni mednarodni konferenci AVP in Zavoda Vozim o prihodnosti e-skirojev je Tominc izpostavil tudi, da mnogi vozniki še vedno dojemajo e-skiro kot običajen skiro. Ob tem je opozoril, da je hitrost skiroja na nožni pogon okrog 10 kilometrov na uro, e-skiroja pa vsaj 20 kilometrov na uro, zato je že pri ustavljanju in sestopanju z ustavljajočega se e-skiroja in skiroja pomembna razlika. „Vsaka podvojitev hitrosti pomeni štirikrat večjo energijo, ki jo mora absorbirati telo ob morebitnem padcu ali trku," je navedel Tominc. Policisti so letos ugotovili že 468 kršitev pri vožnji z e-skiroji, v celotnem lanskem letu pa 727. Najpogostejše kršitve pri voznikih e-s-kirojev so povezane z nepravilno stranjo oz. smerjo vožnje, neuporabo čelade, vožnjo pod vplivom alkohola, neprilagojeno hitrostjo in uporabo mobilnega telefona med vožnjo. 22 povzročiteljev nesreč starih do 17 let Ker se poleg vse večjega števila lastniških e-skirojev širijo tudi možnosti izposoje teh lahkih motornih vozil, na AVP vse uporabnike vnovič pozivajo k odgovorni vožnji. „E-skiroji so vse bolj razširjeni, toda že več let zapored podatki kažejo, da se mnogo uporabnikov ne zaveda pomena njihove varne uporabe. Prometnih nesreč z njihovo udeležbo je namreč vse več, najpogosteje pa so povzročitelji prav vozniki e-skirojev sami," je povedala v. d. direktorice agencije Simone Felser. Največ povzročiteljev je bilo lani starih od 18 do 44 let, skrb vzbujajoče pa je, da je bilo sedem povzročiteljev starih do 14 let, 15 povzročiteljev pa do 17 let, dodaja Felser. Sta, Ur Trnovska vas • Na ogledu škode na kmetijskih zemljiščih Koruza še vedno do metra v vodi Državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Darij Krajčič seje minuli četrtek na obhodu po v neurju najbolj prizadetih občinah v SV Sloveniji ustavil tudi v Trnovski vasi. V zadnjem divjanju narave jo je namreč skupila zlasti Pesniška dolina, ki je izrazito kmetijsko območje. Krajčič se je med drugim ustavil v Ločiču, kjer si je skupaj z vodstvom Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in ptujskega zavoda ogledal poplavljene njive ob Pesnici. Tam je namreč ponekod koruza še vedno do metra v vodi. Dejal je, da so ponekod razmere zares dramatične, saj pridelka sploh ne bo. Spomnil je, da država pripravlja spremembe zakona o naravnih nesrečah, po katerih bo pokrila tudi škodo za stvari, ki jih je sicer mogoče zavarovati. To doslej namreč ni bilo možno. Tam, kjer so kmetje utrpeli ioo-odstotno škodo, bodo tako prejeli pomoč po sistemu de minimis, po katerem se nadomestila izplačajo še v istem letu. Enako kot doslej, torej prihodnje leto, pa bo z izplačilom škode, ki je od 80- do ioo-odstotna, saj je zanjo pred tem potrebna še ocena vrednosti kmetijske proizvodnje. A prvi mož Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveg-lič si od novele zakona ne obeta bistvenih izboljšav. »Pomoč kmetom najbrž ne bo nič hitrejša, pa tudi nekih velikih zneskov ne gre pričakovati.« Kmetijska delegacija je poleg Trnovske vasi obiskala še občine Juršinci, Sveta Ana, Zgornja Korena, Apače, Gornja Radgona in Zgornja Kungota. SD Držauni sekretar Darij Krajčič z vodstvom KGZS in ptujskega zavoda na ogledu škode Ločiču v Trnovski vasi y i f Foto: MMK na kmetijskih zemljiščih v Dravsko polje • Po neurju 19. julija Besnel je tornado Lovca na nevihte M&P Rokavec sta v sredo, 19. julija, ob 15.25 na Dravskem polju v objektiv ujela tornado. Trajal je deset minut, poroča spletni portal Neurje.si. Snemala sta z glavne ceste med Pragerskim in Cirkovcami. Šlo je za manjši vrtinec, šibek tornado, ki je nastal na prednjem delu izrazito nevihtne linije. „Kondenzacijska sled ni segala od tal do nevihtnega oblaka, je pa šlo za tako imenovan "rope" (vrv) tornado. Rotacija je razvidna tudi v arhivu na radarju padavin Arso," so navedli na Neur-je.si in dodali, da bi lahko k nastanku tornada pripomogla tudi gričev- nata in hribovita pokrajina ob robu Dravskega polja. Močno nevihto je spremljal silovit veter, ki je drevesa upogibal tudi do 45 stopinj. MZ Tornado nad Dravskim poljem. Razviden je tudi v arhivu Arsove radarske slike. Foto: Neurje.si CP ÍVO — "o, - C? * Rojstva: Janja Rajh, Vitomarci 72, Vitomarci - deklica Ana; Andreja Arcet - deklica Lana; Saša Macsween Kica - deklica Zoya; Tajda Pomer - deklica Lia Rose; Tamara Čuček - deček Matevž; Anja Fras -deček Vito; Anastasiia Miroshnyk - deček Martin; Nina Kocjan - deklica Zala; Martina Ramot - deček Liam; Suzana Sadar - deček Mark; Maja Volkner - deček Mateo; Simona Muhič - deček Anej; Tatjana Petkovič - deček Sergej. Poroki - Ptuj: Edvard Senica in Katja Črnčec, Ptuj, Praprotnikova ul. 7; Bojan Sagadin in Valentina Kmetec, Bukovci i77a. + r> o c? C?« £3* rs Če se avgusta megla zjutraj vzdiguje, slabo vreme napoveduje. - — "7/2i Danes bo večinoma deloma sončno, pihal bo jugozahodnik. Popoldne se bodo na severu začele pojavljati plohe in nevihte, ki se bodo zvečer razširile nad vso Slovenijo. Možne bodo tudi močnejše nevihte, zapihal bo okrepljen severnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 17, ob morju okoli 19, najvišje dnevne na severozahodu okoli 24, drugod od 26 do 31 °C. Napoved za Podravje Vir: ARSO