GLEDALIŠKI LIST Narodnega gledališča v Ljubljani 1942-XX~43-XX1 DRAMA CVETKO GOLAR: PLES V TRNOVEM GLEDALIŠKI LIST Narodnega gledališča v ljubljani 1942-XX./43-XXI. DRAMA Štev. 7 CVETKO GOLAR: PLES V TRNOVEM PREMIERA 28. NOVEMBRA I94Z-XXI Cvetko Golar Pesnik Cvetko Golar je rodom Gorenjec, doma na Gostečem pri °ri; Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in nato živel po raznih *ra)ih večji del nestalno, a zato svobodno življenje bohema. .rve pesmi je objavil v »Ljubljanskem Zvonu« leta 1900 pod 'plenom Demeter. Pozneje je sodeloval v »Slovanu«, celjski * domovini« itd. Izdal je pesemski zbirki »Pisano polje« (1910) in ^ožni grm« (1914) in pesemski izbor obeh »Poletno klasje (1923). Nekatere izmed prvih pesmi kažejo po obliki in vsebini vpliv skerca, a v kratkem se je obrnil po moderni. Najbližji mu je bil Urn, kumovala pa sta mu Kette in Zupančič. Posebno pa ga je navdušila narodna pesem. (Iz bosanskega perivoja, Lj. Zvon.) Neposredni vpliv svetovne dekadence ni velik, pozna se samo mo-tlvno njegovi včasih zelo drzni erotiki. Kmalu je postal Golar v našem pesništvu poet prirode in nje-življenja, pesnik domače grude, polja, cvetja, sonca, zvezd, ^etiškega dela in veselja; življenje prirode in človeško življenje Se mu prelivata kakor ena sama svatovska pesem v nerazdružno e!°to, narava kot podoba človeškega življenja, človek kot del Prirode. 49 Prva pesniška zbirka »Pisano polje« kaže že vso mladostno prekipevajočo pesniško silo, »Rožni grm« pa je že plod zavedne umetnosti. Pozneje kot pesmi se je lotil Golar pripovedništva. Prva pripovedna poizkusa (»Na Silvestrov večer« in »Anka potuje k vsta- CVETKO GOLAR jenju«) sta dobila naslednikov šele po štirih letih v Ljubljanskem Zvonu, M. Slov. in Slov. Narodu. Odslej pa se vrste Golarjeve novelice in povestice naglo druga za drugo še v Slovanu, Slov. gospodinji, Slov. ženi, Jutru in drugod. Nekaj jih je izšlo tudi v zbirkah »JCmečke povesti« (1914) in »Pastirjeva nevesta« (1923). V prvih spisih je še negotovo ugibal med realistično (Tesar Aleš) in romantično-pesniško novelistiko (Povest o zaljubljeni deklici), a kmalu se mu je oboje spojilo in se pretkalo s pravljičnimi rnotivi, ljudsko vražo, narodovim praznoverjem, z vso pestrostjo ljudske romantike v novo kmečko realistično, pravljično sanjavo 'omantično enoto. V tem slogu so se Golarju pač najbolj posrečile kmečke in pastirske povesti: Alenčica in zmaj, Dve nevesti, Pastirska ljubezen, Pri jelenovi maši. V obče je ohranil Golar neko Pravljično zasanjanost celo v novelicah iz današnjega kmečkega z*vljenja (O hudem kovaču, Lovec Klemen). Golar je spisal tudi kmečko veseloigro »Vdova Rošlinka« in dramo »Zapeljivka« ter veseloigro »Dve nevesti«. Izdal je zbirko fcSto let slovenske lirike« (1920), mladinski knjigi »Prelepa Va-siljica« ter »Carjevič Ivan«), izbor Levstikovih »Poezij« in »Slovenskih balad in romanc«, prevod Sofoklejeve »Antigone« in svoje Slavno delo v prozi »Bratje in sestre v Gospodu« (1925). Fr,L-: Golarjev „Ples v Trnovem“ Kdo v Ljubljani ne pozna Cvetka Golarja, poeta in bohema?! Star znanec je v vsaki ljubljanski družbi in pri poliču rad safari ter pripoveduje davnih časov davne zgodbe. — Star znanec Pa je tudi v naši Drami. Saj je imel v njej svojo krstno predstavo "Vdove Rošlinke« (20. febr. 1925), »Zapeljivke« (ki je predelana dobila naslov »Dekle z rožmarinom«) in »Dveh nevest«. Spisal pa le tudi mladinsko igro »Zala in rudar«, o kateri upa, da pride na oder. j!- Ko govorimo o Milanu Puglju in o Petruški-Peterlinu, ga nehote vPrašam, kdaj se je začel zanimati za dramatiko. In mi odgovori: . »2e v stari cukrarni sem napisal nekaj dejani kmetske drame, ptal sem jo nepozabnemu prijatelju Murnu Aleksandrovemu, s katerim sva skupaj premišljevala in delala načrte zanjo. Drame ni-Sem dokončal, ker je Murn umrl; z njim sem izgubil svojega Menija, ki mi je dajal pobudo in me navduševal k delu ...« J1 IVAN CESAR »Zakaj si dal svoji igri naslov Ples v Trnovem?« »To je davna zgodba, zgodba iz moje mladosti. Zaljubljen sem bil kot vsak mlad fant, zaljubljen sem bil v deklico v Trnovem kot marsikateri Ljubljančan. Moji prvi ljubezni je bilo ime Metka. Toda življenje me je napotilo v druge kraje in me odneslo od Trnovega. Kadar koli sem se pozneje vračal v Ljubljano, sem obiskoval Trnovo. Vse vrtove so mi oregledale oči, po vseh hišah, oknih in rožah sem jo iskal, toda našel je nisem nikdar več ... Zdaj ima svoj spomenik v igri, ki se zato imenuje »Ples v Trnovem«. In tako smo dobili novo Golarjevo igro. Tokrat ne nastopajo v niej kmetje, temveč naši Trnovčani. Igra je režirana in igrana kot ‘-'•urka, kar v bistvu tudi je. »Stari panj se je vnel«, bi jo lahko imenovali, kajti stari Češ-novar je prav za prav moška Rošlinka, ki mu Metko prevzame njegov sin Lojze, stari Češnovar pa se mora poročiti z žensko, ki n_1u je najbolj pripravna. Poleg teh treh nastopa še dolga vrsta zanimivih tipov in dejanje !e podano pestro in živahno ter bo občinstvo dobro zabavalo. To le pa tudi edini namen igre. »Ples v Trnovem« je postavil na oder režiser M. Skrbinšek, ki 12 delo tudi primerno prikrojil. Starega Češnovaria podaja I. Cerar, mladega Češnovaria L. Drenovec, Metko pa Ančka Levarjeva. L: Dobro ime t Oni dan me sreča moj prijatelj Nace Kapelj in ker se je silno Mavrno držal, ga nehote vprašam, kaj mu je. Tedaj mi pove tole Zgodbo. * Včeraj je bil lep zimski dan, jasno je bilo in soncu se ni ljubici skrivati se za oblake, ker jih ni bilo na nebu prav nič. Tak ®an )e ob tem času, ko smo bili vajeni megle in pocestne brozge, človeku posebno pri srcu in vesel ga je kot božjega daru. Toda ne hvali vina, preden ga nisi plačal in ne dneva pred večerom, si mislim. Najlepše vreme se skazi in najlepši dan se ti lahko izpridi, še preden bi trenil. V teh globokih mislih me dohiti moj znanec File, ki ga pozna pol mesta, on pa vse mesto. Potreplje me po rami in vpraša po tem in onem ter mi končno reče; »Tebe sem imel vedno rad že zato, ker nisi tak obrekljivec kot jih imamo teh ragelj in gobezdačev obojega spola tolikanj med nami. Ti čveka in bevska o tebi in tvojih zadevah, ki mu niso nič mar in ne ve, da je mogoče človeku vzeti dobro ime, povrniti mu ga pa nemogoče .. . Klanjam se, milostiva!« Rekši sc odkrije in prijazno prikloni gospej srednjih let. Komaj je bila za nama, zarenči File: »Gos neumna!« Jaz se ozrem, čc ga morda ni slišala, File pa pravi naglo: »Nič se ne boj, naj me le sliši, bo vsaj zvedela, kaj-svet o njej govori! Njen mož gara v službi, ona se pa lišpa in maže ter hodi ves božji dan po cesti in se pase nad svetom. Pravijo — saj jaz tega ne trdim — da se je pred leti peljala ne vem več v katero daljnje mesto, kjer je neki slavni mazač pomlajeval ljudi, najrajši bogate. Če je bil Dacijent milijonar, je trajalo pomlajevanje tako dolgo, da je milijonar prej star postal, če ne celo umrl, preden se je pomladil. Najlepše pa je: še to, da je možu ukradla denar, težko prihranjene, od ust utrgane tisočake in si izmislila, da je tat vlomil in odnesel denar. Še lepše seveda je, da jel zdaj ravno tako stara kot ji gre, denarja pa nikjer. Če to ni gos, potem pa sploh ne vem, komu naj še rečem gos! .. . Moj poklon, gospod ravnatelj!« In spet prijazno pozdravi gospoda, ki sva ga srečala in ko je bil ta že za nama, sem hotel vprašati, kdo je. File pa sam začne: »Ravnatelj, seveda ravnatelj! Bi moral biti že davno za mrežo. Tako dobro ženo ima, podpirala ga je še kot dijaka, na njene stroške je študiral in ali ti ni pred tremi leti iztaknil neko mlado tipkarico ter tako ponorel, da se je hotel ločiti od žene. Najlepše pa je to, da se je tudi denar začel ločevati iz uradne blagajne, ker gospod ravnatelj ni več ločil, kaj je njegov in kaj je uradni denar, 54 Zdaj pa povej, če mu ne pritičeta zamreženo okno in zaklenjena Vl'ata.? ... O, vi pa zmerom tako pridni! Na svidenje jutri!« S temi besedami je pozdravil znanega gostilničarja ter urno začel: »Ta človek ima dobro vino, res je, toda vsak račun pri njem )e zelo slan in tudi natakarica ima navado, da se rada zmoti. Skop le pa tako, da je bil dal pred kakimi štirimi leti o Božiču peč popraviti samo zato, da mu ni bilo treba kuriti . . . Dober dan, gospod doktor!« Dotični doktor je bil komaj za nama, ko se File obrne, me po-Cuka za rokav in mi reče: »Tale je pa največ ji požeruh, kar jih premore naše mesto. Saj ?e mu tudi ne skriva. Preden gre domov večerjat, obleze vse gostilne ln natančno ve, kaj imajo kje za večerjo. Nekaj se mi pa le čudno zdi: vsaka stvar mu tekne. Nam drugim je ena jed bolj všeč kot ^ruga, njemu pa vse zdrkne po goltancu. Pred osmimi leti smo jedli v Šiški golaž — štirje smo bili — in nam trem je bilo vsem še tisto n°č slabo. Ko se hočemo drugi dan gostilničarju pritožiti, vstopi tisti trenutek tudi ta požiralnik in veselo zakliče: »Ali imate še ^aj takega golaža kot sinoči? Kar sem ž njim, presneto mi je dobro storil!« In je začel metati vase golaž in potem še dve pečenki, kot brezno zasipaval. Komaj je bil končal, se je poslovil in rekel, a je pri nekem prijatelju povabljen na koline. Nam je kar sapo ZaPrlo. Gotovo ima lačno jetiko, če ne pa vsaj trakuljo, toga gotovo Vec kot eno, ta gospod doktor lakotec! Mene bi bilo sram!« T° je šlo tako dalje celo uro kot na vretenu. Zvedel sem v tem j^ratkem času vse mogoče in nemogoče reči o znanih in neznanih ludeh. Sprva se mi je zdelo vse skupaj precej abotno, pozneje pa ar zanimivo, končno se mi je le zagabilo. Poslovila sva se in končno sem se oddahnil kot bi se iznebil uPnika ali si odgnal rubežen z vratu. Grem po opravkih, iztikam po 2elenjadnem trgu, si ogledam natančno barometer, srečam še par Znancev in tako mi je minil dopoldan. Ko je zazvonilo poldan in je človeku takorekoč uradno ukazano ^esti h kosilu, se je tudi mojim nogam oglasil dober tek. Hitro jo 0rei mahnem h kosilu in sem bil na Fileta že davno pozabil. Grem po glavni cesti, jo zavijem v stransko ulico in tako upam v najkrajšem času po najbližjih ovikih priti do krme in korita. Toda ne hvali vina pred računom in ne dneva pred večerom! In res! Na vogalu je stal moj znanec File v živahnem razgovoru z gospo, katere nisem poznal in ona očividno tudi ne mene. File mi je kazal hrbet in me ni mogel opaziti. O čem sta govorila, nisem mogel slišati, ujel sem mimogrede samo en glasan Filetov stavek, katerega je zakokodajskal dotični gospe: »Torej pravite, da Naceta Kaplja ne poznate? Ogibajte se ga, tako vam svetujem! To je največji opravljivec, kar jih poznam! Če vam je z vaše dobro ime, ogibajte se ga! Samo to vam rečem!« Lastnik in izdajatelj: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Urednik : Fr. Lipah. Za upravo: Ivan Jerman Tiskarna Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani. Ballo a Trnovi FARSA IN TRE ATTI Dl CVETKO GOLAR Messa in scena deli’ ing. arch. E. Frani Regista : H. SK^ Češnovar Luigi, possidente di Trnovo . . Cesar Luigi, suo figlio, impiegato privato . . Drenovec Polona, sua sorella............................Gorinšek Majarončkova Mica..............................Rakar Petelinova Mina................................Starc Selanova Metka.................................Levar Poldka.........................................Remec Tone, pittore di stanze........................Bratina Un signore.....................................Peček Una signora....................................Razberger Un marito......................................Potokar Una moglie.....................................Jug II primo študente............................. Nakrst II secondo študente............................Brezigar 11 terzo študente..............................Raztresen Una studentessa................................J. Boltar Una ragazza dal berretto rosso .... Sancin II primo ballerino.............................Gorinšek II secondo ballerino...........................Košuta II presidente della societa „Giovinezza“ . Lipah Una cameriera..................................Križaj II primo cameriere.............................Tomažič Ospiti, ballerini, ballerine, un quartetto, mušica ^les v Trnovem BURKA V TREH DEJANIH. - SPISAL CVETKO GOLAR "^nator; ing. arch. E. Franz Režiser: M. Skrbinšek Cešnovar Lojze, posestnik v Trnovem . Cesar Lojze, njegov sin, privatni uradnik . . Drenovec Polona, njegova sestra Majarončkova Mica . Rakarjeva Petelinova Mina Selanova Metka Poldka Tone, soboslikar Gospod Gospa Mož Zena • Jugova Prvi dijak Drugi dijak Tretji dijak Dijakinja Dekle z rdečo kapico Prvi plesalec Drugi plesalec Predsednik društva „Mladost“ . . . Lipah Natakarica . Križaj e va Plačilni . Tomažič Gostje, plesalci, plesalke, kvartet, godba -J*