Primorski
p°Staina plačana v gotovini s> no i» Abb. postale I gruppo L6I13 y[) I1T
neviuk
Leto XXVm. Št. 103 (8196)
TRST, nedelja, 30. aprila 1972
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 ae je t.iaVn.1 v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Kako in za koga bomo glasovali v nedeljo, 7. maja
T ^tošnji predvolilni politični I Položaj v državi je zelo zapleten, zakaj zdi se, da rssno groza, nevarnost preobra-na desno in s tem tudi nemarnost, da se zavre proces demokratizacije, splošnega na-Predka večje socialne pravič-Oosta in vsega, kar omogoča udi nam Slovencem v Italiji Večje možnosti, da bi uspeli v prizadevanjih za dosego “Oijših življenjskih pogojev, v Aaponh za globalno zaščito baše narodne skupnosti. Zlasti J® zapleten položaj na področju, j®1 živimo Slovenca, saj se
zelo
Pogosto za marsikatero
rankarsko etiketo skrivajo različne možnosti prav glede ^osa do naše narodne skupnosti.
^ našem dnevniku smo mo mii tudi letos večkrat poro-& — in prejšnjo nedeljo je bbo vnovič na tem mestu po-oarjeno — da se še ni stopilo n Prste ljudem in nekaterim Jmovim političnim somišljena-ki s poskusi svoje proti-^biokratične in protislovenske javn°sti nadaljujejo. Zlasti ® jn to za dopuščanje tako od-.J® dejavnosti v novofašistič-strankah, pa tudi tistih, ki še pred dnevi poskusili za-r^ati celo vsaj približno ena-7°bravno uveljavljanje našega ez^ka na taki slovesnosti, ka-
ia je bila prejšnji ponede-
kršnj
v Rižarni, kjer — kljub o-v našem dnevniku — iovenska beseda ni bila enako-odna italijanski, kot bi mo a bita spričo tisočev naših ki so šle skozi to strašno rzaško taborišče smrti.
^ tem sedanjem predvolil-j 111 Položaju glede fašistov ®rej skoro ni treba izgubljati v. Sed. saj gre pri Almiranteje-1 «novi» politiki samo za ovč-kožo, s katero se hoče pre-^ stari fašistični volk; saj n.e za govoričenje o «nacional-v desnici)), zakaj v resnici gre ®dno za jsy fagjzenlj ki je bil ki je naš najhujši sovražnik. ari fašist, ki vodi pod «novi-j111 Scsli to «novo» fašistično ®snico, je prejšnjo nedeljo v , tu in v Vidmu dal dovolj m^ih dokazov, da bi bile mo-njegovo stranko oblasti že j. Vriaj prepovedati na podlagi le ustavnih določb, temveč i, b°dlagi že dvajset let ve-zakona.
.spletena in protislovna je jj. Politika večinske stranke pJanske demokracije, ki se j/®dstavlja volivcem v različni p tudi ostro nasprotujoči si Ha ko nikakor ne moremo ,-b^škem postavljati na isto n- pr. podtajnika za zu-8g J0 trgovino posl. Beloija, ki rodZaVZema za sozitje dveh na-ha ?V' za Priznanje stvarnosti Pq i meji, za odprto mejo, in j-drugi strani poslanca Bo-krj, ■ ki je pobomik prave
0dkrifSke voine in w postavlja te teritorialne zahteve;
r®kcJ'i Pa slovencev zani tako pgv n,i. če pa že smo, smo W Vr®te tujec, ki bi ga bilo a zapreti v nekak srednje-
veški
geto.
podobnega, čeprav v svejstveni objektivni Orj rbosti volilne aritmetike, je Spr s°oialdemokratih, ki niso Jeli načel poglobljenih sta-
^ (iandi-Bulo "° v Novem Delhiju
!L0Vl DELHI, 29. - Pakistan-
. ministrstvo je danes " da bo napovedano sre b pal,n'! VTba med Indiro Gandi lorp .lstanskim predsednikom Bu-***** štiri ali pet tednov v ‘^Ka Dell>iju. Po poročilih indij K»kjst Padia, ki se je skliceval na ie nsko zunanje ministrstvo, beležil ,VLT.ietno da se bo vrha “ahm«- lUcd Premier Bangla deša
lišč do Slovencev, so pa jim v konkretni praksa večkrat pokazali prijazen obraz, in se potegujejo za slovenske glasove predvsem v drugem tržaškem volilnem okrožju, kjer njih predstavnika na volilnem zborovanju tudi v slovenščini razlagajo, da zadostuje rahel premik glasov v korist senatorskega kandidata tržaškega podžupana Lonze, da bi bil s takim premikom lahko izvoljen na škodo socialdemokrata iz Kar-nije.
V načelno drugačnem okviru pa smo, ko prehajamo na oceno delavskih strank, njihove politike in zagotovil in kandidatur. Tu ne gre več toliko za izbiro med raznimi kandidati italijanske narodnosti, temveč za jasno opredelitev, ki prihaja tudi do izraza s kandidiranjem uglednih slovenskih predstavnikov. Ti slovenski kandidati so: v volilnem okrožju Trst: dosedanji poslanec Albin škerk na listi KPI, Dušan Košuta na listi PSI in Vito Jer-cog na listi PSIUP, v sosednjem goriško - videmskem volilnem okrožju pa so slovenski kandidati: Andrej Jarc na listi KPI, Marko Waltritsch na lista PSI ter Gradimir Gradnik na lista PSDI. V obeh volilnih o-krožjdh, kjer prebivajo slovenski volivca in volivke, je torej vsega skupaj šest kandidatov slovenske narodnosti.
Seveda pa gre za stališča, kako naj se rešujejo vprašanja slovenske narodne skupnosti in s tem v zvezi tudi za odnos do globalne zakonske zaščite.
Pri PSI prihajajo jasno do izraza uradna zagotovila, da bo socialistična stranka tudi v prihodnji poslovni dobi parlamenta ponovno predložila predlog globalnega zaščitnega zakona za rešitev odprtih vprašanj slovenske narodnosti.
Program KPI v vsedržavnem okviru vključuje načelno stališče za reševanje vprašanj naše skupnosti in je v prejšnjem parlamentu prva vložila predlog za globalni zaščitni zakon ter na dvomov, da bo predlog ponovila tudi v prihodnji zakonodajni dobi.
Tudi PSIUP je zagotovila, da bo ponovno vložila zakonski predlog.
Teden dni pred volitvami je v tem zapletenem predvolilnem položaju nadvse upravičeno vprašanje:
Kako in za koga bomo slovenska volivci in volivke glasovali prihodnjo nedeljo, ko bomo šla na volišča, da bi dali svoj delež za izvolitev tistih novih poslancev in senatorjev, ki bodo tudi nas zastopali v obeh zbornicah rimskega parlamenta? Podobno kot pred vsakimi volitvami, hočemo tudi pred letošnjimi na to vprašanje odgovoriti tako kot lahko odgovori glasilo vseh naprednih narodno zavednih Slovencev.
Predvsem velja za naše volivce in volivke nasvet, naj glasujejo v skladu s svojim demokratičnim prepričanjem. Pri tem pa naj naši volivci in volivke upoštevajo sledeče u-gotovitve, o katerih točnosti — tako menimo — ne more biti tehtnih pomislekov.
Tako na teh volitvah, kot na vseh doslej, imajo tudi slovenski volivci v rokah izredno dragoceno orožje, ko se ne od ločamo samo za neko določeno stranko, ki po mnenju vsakega posameznega volivca najbolje ščiti interese slovenskega prebivalstva v naši deželi, temveč ko lahko Istočasno oddajo preferenčni glas, ko torej s tem glasom neposredno in odločilno prispevajo k izvolitvi določenega kandidata al‘. pa
vsaj k njegovi uveljavitvi za primer, ko njegova izvolitev ni možna.
Ta ugotovite velja za vse slovenske volivce in volivke obeh volilnih okrožij, kjer živijo, t. j. za volilno okrožje Trst in za sosedno volilno okrožje Gorica - Videm - Belluno - Pordenone. Važno pa je vedeti, da je spričo prejšnjih volilnih rezultatov možna izvolitev slovenskega kandidata samo v volilnem okrožju Trst in da se slovenski kandidati na drugih listah in okrožjih lahko politično uveljavijo. V tržaškem volilnem okrožju se s preferenčnim glasom lahko uveljavita na listi PSI Dušan Košuta, na lista PSIUP pa Vito Jer-cog; v volilnem okrožju Gorica - Videm - Belluno - Pordenone preferenčni glas še bolj uveljavi Marka Waltritscha na Usti PSI, Andreja Jarca na listi KPI, pa tudi Gradimira Gradnika na lista PSDI.
No, nesporno pa je dejstvo, da bo preferenčni glas za slovenskega kandidata na listi KPI v okrožju Trst za dosedanjega poslanca Albina Šker-ka zanesljivo omogočil njegovo izvolitev v poslansko zbornico na listi KPI. Ta izvolitev pa istočasno pomeni, da bo tudi v novi zakonodajni dobi v novem parlamentu zagotovljena prisotnost Slovenca, ki bo stalno opozarjal na naša vprašanja ter s tem nadaljeval svoje dosedanje delo v korist vse slovenske narodne skupnosti v Italiji.
DANES 12 STRANI	
IZ VSEBINE:	
A. P. OGAREV:	»Pri Kobaridu 1917 sem vodil jaz». (Str. 7 in 11)
M. ZADNIK:	»Kako ja padel neustrašni Jože Dujmovič-"Simaj"». (Str. 7 in 8)
V. TAVČAR:	»Nabrežinski kamnarji so praznovali delavski praznik tudi pod fašizmom*. (Str. 7)
D.P.:	»Stoletnica Godinovega "Tersta"*. (Str. 5)
F. SEBJANIČ:	»Položaj porabskih Slovencev se boljša*. (Str. 6)
D. PLANJAVEC:	»Lojze Valenčič se je rodil v Ul. Coroneo 17». (Str. 7 in 11)
K. KOŠUTA:	»O spomeniku padlim v Križu*. (Str. 8)
S. PREMRU:	»Kako vzgajajo našo mladino*. (Str. 8)
•iiiliiiiiiiinaiiiiiiiimiiiimiiimiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
V ZAHODNEM BERLINU OB NAVZOČNOSTI BRANDTA
Ljudski shod za potrditev pogodb z Moskvo in Varšavo
Tudi v Bonnu velika manifestacija v podporo Brandtovi politiki
BONN, 29. — Zahodnonemški kancler Brandt in zunanji minister Scheel sta se danes udeležila v zahodnem Berlinu velikega shoda pod geslom »Potrditi pogodbi z Moskvo in Varšavo*. Pred shodom sta imela Brandt in Scheel tiskovno konferenco. Na njej je Brandt izrazil prepričanje, da bosta pogodbi z Moskvo in Varšavo kmalu ratificirani. Namigujoč na včerajšnje srečanje s predsednikom demokristjanske opozicije Barzlom, na katerem sta razpravljala o nastalem položaju v parlamentu, je kancler Brandt izjavil, da je predlog vlade opoziciji za sestavo skupne izjave «še vedno veljaven*. Brandt ni hotel časnikarjem dati večjih pojasnil o včerajšnjem srečanju z Barzlom, razen da je potrdil vest. da se bosta ponovno srečala prihodnji teden.
Zunanji minister Scheel je prav tako izrazil prepričanje, da bosta obe pogodbi kmalu ratificirani. Dejal je, da je skoraj gotovo, da bo-
nmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniMiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiuiiiniin
TOČNO EN MESEC PO ZAČETKU VELIKE PARTIZANSKE OFENZIVE V JUŽNEM VIETNAMU
Sajgonci se umikajo na vseh frontah
Južni Vietnam praktično presekan na dvoje - Beg kolaboracionistov iz Kuang Trija - Enote osvobodilnih sil se približujejo bivši cesarski prestolnici Hueju
SAJGON, 29. — Točno en mesec po začetku velike partizanske ofenzive v Južnem Vietnamu so kolaboracionistične čete kljub mogočni podpori ameriškega letalstva in topništva zašle v položaj, ki postaja iz ure v uro bolj dramatičen. Z današnjim zavzetjem Bong Sona, glavnega mesta pokrajine Binh Dinh, so osvobodilne sile praktično prerežale na dvoje Južni Vietnam ter onemogočajo Thien-jevim četam vsakršno povezavo med severnim in južnim delom
države. Položaj je za kolaboracioniste obupen v Kuang Triju, medtem ko postaja vroče tudi v bivši cesarski prestolnici Hueju, kateremu so se partizani močno približali po današnjem zavzetju dveh ključnih postojank v bližini mesta, baz «Bostogne» in »Check-mate».
Kuang Tri je praktično že mrtvo mesto, kot izhaja iz dramatičnega telefonskega poziva dopisnika francoske agencija AFP sajgonskim uradom: «Kuang Tri je prazen, mesto gori, če ne pri-
dejo okrepitve, bo mesto padlo*. Kot mnogo drugih krajev Južnega Vietnama, se je tudi Kuang Tri spremenil v kup ruševin: civilno prebivalstvo so že v preteklih dneh popolnoma evakuirali, tudi večina sajgonskih vojakov se je že umaknila iz mesta. Streljanje je še slišati samo iz glavnega štaba generala Van Giaia in iz postojanke ameriških «sveto-valcev*. Ameriški bombniki pa intenzivno obstreljujejo okolico mesta, kjer naj bi bili položaji osvobodilnih sil.
Režeči vojaki, pomešani med
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiaiiuiiiiiiiiiiiiin,,,,,„1111111
El Sadat zaključil obisk v Sovjetski zvezi
Skupno poročilo o pogovorih v Moskvi
KAIRO, 29. — Egiptovski predsednik je danes končal svoj obisk v Moskvi. V Kairu in Moskvi so obfigvili uradno sporočilo o pogovorih, ki jih je imel Sadat z Rrežnjevom in drugimi sovjetskimi državniki Sporočilo pravi, da izraelska napadalna politika, ki jo podpirajo ZDA proti arabskim deželam, predstavlja glavni vir napetosti na Bližnjem vzhodu in veliko nevarnost za svetovni mir.
Poročilo ugotavlja, da imajo arabske države v boju proti Izraelu vso pravico, da iščejo pravično politično rešitev spopada, hkrati pa. da se poslužijo vseh sredstev za osvoboditev zasedenih arabskih področij. Predsed nik Sadat, pravi sporočilo, se je zahvalil Sovjetski zvezi za pomoč, ki jo nudi boju arabskega ljudstva
h osemnajst dni nobenega obolenja za črnimi kozami
BEOGRAD, 29. — Po sporočilu štaba za zaščito prebivalstva pred črnimi kozami v zadnjih j 18 dneh ni bilo v Jugoslaviji no- | benega novega obolenja. Do da- i nes je ozdravilo v karantenski bolnišnici v Djakovici 73 oseb, v karantenski bolnišnici v Beogradu pa 15 oseb. V sporočilu se poudarja uspešno opravljeno cepljenje prebivalstva v pokraji ni Kosovo, s čimer je zagotov ljena zaščita prebivalstva te pokrajine.
I civilnim prebivalstvom, se množično umikajo proti Hueju. Bivša cesarska prestolnica šteje navadno kakih 150 tisoč prebivalcev, sedaj pa je v mestu najmanj dvakrat toliko ljudi, ki se jih postopoma loteva oanika. Glavni o-brambni postojanki pred mestom. «Bastogne» in »Chedonate* sta padli po srditih bojih, ki so trajali tri tedne. Sajgonci so se u-maknili danes zjutraj, kmalu zatem pa so ameriški phantomi bombardirali obe bazi ter skušali uničiti ves dragocen vojaški material, ki so ga kolaboracionisti pustili na terenu, med katerim tudi šest 150-milimetrskih topov. Mesto Hue brani sedaj samo še ena postojanka, imenovana «Birmingham*. osem kilometrov od baze «Bastogne». Po pričakovanjih se bo prav okrog te postojanka odvijala odločilna bitka za Hue.
Na področju osrednjih planot so danes partizani osvobodili Bong Son. še vedno pa oblegajo Konturo. iz katerega se nadaljuje e-vakuacdja prebivalstva in ranjencev proti Pledkuju. Nekatere ko-iaboracdonistične postojanke na tem področju se še upirajo pritisku, vendar je celotno področje pod nadzorstvom osvobodilnih sil, ki so pregnale Sa.igonoe iz mest in vasi. kjer je civilno prebivalstvo že od nekdaj v ogromni večini naklonjeno partizanom.
Iz Kambodže medtem poročajo, da je cesta med Pnom Pen-hom in Sajgonom pod nadzorstvom partizanov. Municija in gorivo prihajata v kamboško prestolnico samo še po reki Mekong, vendar so partizani na preži na bregovih, številne ladje so že potopili. Tudi iz Laosa poročajo o zaostritvi bojev. Sile Patet Laa med drugim ponovno nadzorujejo gričevje okrog ogromne baze Long Cheng.
Sevemovietnamska vlada je da nes uradno komentirala Nixonov govor, češ da napovedani umik
20.000	vojakov ne more prikriti ameriških poskusov, da bi s silo podjarmili vietnamsko ljudstvo Podobno oceno je dala tudi agen cija »Nova Kitajska*, ki je danes prvič po Nixonovem obisku v Pekingu direktno osebno na-
padla ameriškega predsednika, medtem ko je v preteklih tednih govorila le o «ameriških imperialistih* ali podobno.
Agencija TASS je uradno potrdila, da sta tajnik CK KP SZ Katušev in namestnik zunanjega ministra Firjubm obiskala Hanoj takoj po Kissingerjevem obisku v Moskvi. Domnevajo, da sta sovjetska predstavnika seznanila severnovietnamsko vlado z vsebino ameriško - sovjetskih pogovorov.
član političnega urada sevemo-vietnamske stranke dela Le Duc Tho je danes odpotoval iz Pekinga v Pariz, kjer bo verjetno navezal stike z Američani, da bi premaknil tamkajšnja pogajanja z mrtve točke. Na poti se je Le Duc Tho za kratek čas ustavil v Moskvi.
Prvomajski proglas politično-družknih organizacij Jugoslavije
BEOGRAD. 29. — Zvezna kem ferenca SZDLJ, oredsedstvo ZKJ svet Zveze sindikatov, konferen ca Zveze mladine Jugoslavije zvezni odbor Združenja borcev zvezni odbor rezervnih starešin, predsedstvo Zveze študentov in konferenca za aktivnost žena Jugoslavije v skupnem prvomajskem pozdravu ugotavljajo, da se letošnji prvi maj predstavlja v znaku povečane borbe za uresničenje politike gospodarske stabilizacije, v načrtu gospodarskega, družbenega in kulturnega razvoja, za u-resničitev družbeno - gospodarskega položaja delavskega razreda, za izboljšanje življenjske ravni, delovnih ljudi in premagovanje težav in slabosti.
Politična trdnost jugoslovanske družbe, se poudarja v prvomajskem pozdravu, se bo najuspešneje okrepila z uresničenjem odločilne vloge delavskega razreda v gospodarskem političnem življenju. s poglabljanjem bratstva in enotnosti, enakopravnosti med narodi in narodnostmi na osnovah ustavnih sprememb, z gra-
ditvijo prakse demokratičnega prevzemanja skupnih nalog z razvojem solidarnosti delovnih ljudi in njihovih samoupravnih organizacij, republik in pokrajin, z odločno borbo proti vsem nasprotnikom socializma, samoupravljanja in skupnega življenje enakopravnih narodov in narodnosti. Na kraju pozdrava se izraža polna solidarnost z delavskim razredom in z vsemi narodi sveta in se zagotavlja, da bodo narodi Jugoslavije nadaljevali dosledno borbo za enakopravno, sodelovanje med narodi in državami za družbeni napredek in socializem.
BUKAREŠTA, 29. — Kot poročajo v obveščenih krogih v Bukarešti, bo predsednica izraelske vlade Golda Meir uradno obiskala Romunijo oh 3. do 6. maja.
do nekateri demokristjanski poslanci glasovali za vladno večino. Oba državnika sta v svojih izjavah poudarila, da predčasne volitve, ki jih zahteva demokristjanska opozicija, ne predstavljajo nobene »čarobne rešitve* in ne jamčijo, da bi lahko bodoča vlada imela gotovo večino. V tem pogledu je Brandt naglasil, da v zreli demokraciji vlada mora znati vladati tudi s pičlo večino. Toda za sklicanje predčasnih volitev, je dejal Brandt, se morajo strinjati vse stranke v parlamentu.
Po končani konferenci sta se Brandt in Scheel udeležila velikega ljudskega shoda. Ob njunem prihodu je množica začela vzklikati njuna imena in gesla proti demokristjanski opoziciji. Na shodu so najprej prebrali solidarnostne pozdrave, ki so jih Brandtu poslali predsedniki vlad Danske, švedske. Norveške in Finske. Na shodu je imel Brandt zelo pomirljiv govor, čeprav ni niti za las popustil pred pritiskom z vzklikom: »pogodbi z Vzho dom ne bosta propadih. Brandt je zahodnim Berlinčanom govoril zlasti o pomenu pogodb z Moskvo in Varšavo za zahodni Berlin in pripomnil, da obstaja med tema pogodbama ln sporazumom o Berlinu najtesnejša povezava. Brez o-dobritve obeh pogodb, je dejal Brandt, ne bo stopil v veljavo sporazum o Berlinu. Ta sporazum določa bistvene in zelo važne ugodnosti za prebivalstvo bivše nemške prestolnice. Ratifikacija obeli pogodb, je naglasil Brandt, je tudi bistvenega pomena za postopno ureditev odnosov med obema nemškima državama in za premostitev stalne napetosti med blokoma v Evropi.
Zunanji minister Scheel je ostro napadel demokristjansko opozicijo in jo obtožil, da je poskusila prevzeti oblast v Bonnu brez kakršnegakoli pridržka in ne da bi pomislila na težave zahodnih Berlinčanov.
Predsednik demokristjanske stranke Barzel je danes dal izjavo, v zvezi z dogodki v zadnjih dneh in z včerajšnjim srečanjem z Brandtom in Scheelom. Barzel je priznal, da je treba prej ali slej doseči sporazum o enotni zunanji politiki. Tudi socialdemokrati in liberalci, je dodal Barzel, »razumno* iščejo pot kompromisa.
Tudi v Bonnu je bila danes velika manifestacija, na kateri je o-krog 15.000 ljudi zahtevalo čimprejšnjo ratifikacijo pogodb z Moskve in Varšavo.
Partizanska ofenziva v Južnem Vietnamu traja že en mesec ter je dokončno pokopala Nixonovo bajko o »vietnamizaciji*, kot dokazuje potek bojev v vsej državi. Kolaboracionisti se povsod umikajo: včeraj so zbežali iz Kuang Trija in iz Bong Sona, nadaljuje se beg iz Kontuma, medtem ko se partizanske sile približujejo bivši cesarski prestolnici Hueju. Dve glavni postojanki v bližini mesta, »Bostogne* in »Checkma-te», sta po bojih ki so trajali tri tedne, padli v roke partizanov.
V Zahodni Nemčiji se po frontalnih spopadih preteklih dni med vlado in opozicijo pripravljajo na odločilno bitko za ratifikacijo pogodb z Moskvo in Varšavo. V Berlinu je bil včeraj velik ljudski shod, na katerem je ogromna množica zahtevala ratifikacijo pogodb. Spregovorila sta kancler Brandt in zunanji minister Scheel, ki sta izrazila zaupanje v potrditev pogodb, kar bo tudi omogočilo vstop v veljavo sporazuma o Berlinu. Podobna manifestacija je bila tudi v Bonnu, kjer je množica
kakih 15 tisoč ljudi vzklikala Brandtu In njegovi vzhodni politiki.
Na včerajšnjem volilnem zborovanju v Trstu je tajnik KD For-lani potrdil osnovno zunanjepolitično usmeritev stranke za sodelovanje z Jugoslavijo, za sožitje med Italijanskim in jugoslovanskimi narodi. Nekaj podobnega, pa čeprav s pridržki, je bil prisiljen izreči tudi desničarski poslanec večinske stranke Bologna, medtem ko je gosta iz Rima predstavil tajnik tržaške KD Co-loni.
Slovenska komisija PSI je sinoči ponovno pozvala volivce, naj za-upajo preferenčni glas slovenskemu kandidatu Dušanu Koluti, Slovenska levica pa je ponovila Izjavo o podpori poslancu Albinu Skerku.
V okviru sestankov s strankami so se predstavniki kulturnih društev Beneške Slovenije včeraj sestali najprej z zastopniki KPI in kasneja tudi PSIUP.
2
TRŽAŠKI DNEVNIK
ZADNJI TEDEN PREDVOLILNE KAMPANJE
Tajnik KD Forlani za sodelovanje med italijanskimi in jugoslovanskimi narodi
Slovenska komisija socialistične stranke poziva volivce, da oddajo preferenčni glas kandidatu Dušanu Košuti - Ponoven poziv Slovenske levice za poslanca Albina Škerka
Slovenska komisija socialistične stranke je z zadovoljstvom ugotovila, da so potekali razgovori s predstavniki Slovenske kuitumo-go-spodarske zveze zelo konstruktivno in da je prišlo do istih stališč glede zakona za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Slovenska komisija socialistične stranke je z zadovoljstvom pozdravila umestitev prvega upravnega odbora «Stalnega slovenskega gledališča*. Ugotovila je. da gre za zaključek dolgega procesa, ki je sad pomembnih in nepristranskih prizadevanj socialistov, ki so prvi uspeli prebiti odpor proti najvidnejši slovenski kulturni ustanovi in ki so tudi izbojevali prvo javnopravno priznanje, ko ie socialistični minister Corona vključil Slovensko gledališče med primarna gledališča v Italiji. V tej zvezi sta načelnik vsedržavne kulturne komisije PSI poslanec Beniamino Finocchiaro in bivši minister Achille Corona brzojavila slovenski komisiji socialistične stranke naslednje: »Ob umestitvi upravnega sveta »Stalnega slovenskega gledališča* prejmite izraze našega zadovoljstva — Stop —
KLJUB POSKUSOM RAZBITJA
Tržaško vodstvo krščanske demokracije je včeraj predstavilo najvidnejšega predstavnika stranke, tajnika Forlanija. Za njegov govor je vladalo precejšnje zanimanje, saj je znano, da se v tržaškem vodstvu KD bije ostra notranja bitka v odnosu do Slovencev, glede stališč do Jugoslavije, priznanja jugoslovanske stvarnosti in glede teritorialnih vprašanj. Mnogi so pričakovali, da se bo Forlani v skladu z notranjo logiko stranke, z notranjimi spori med raznimi strujami, opredelil za nacionalistično varianto tržaške FD. Do tega pa ni prišlo. Tajnik stranke Forlani je namreč glede politike italijanske vlade do Jugoslavije dejal, da temelji na lojalnem spoštovanju pogodb in londonskega sporazuma glede ozemeljskih vprašanj, na medsebojnem spoštovanju, na sodelovanju obeh držav v korist obmejnega prebivalstva.
Forlani je nadaljeval, da hoče Krščanska demokracija utrditi mir in sodelovanje med italijanskim in jugoslovanskimi narodi. Kakršenkoli umetni poskus polemike, ali špekulacije, z lažnimi nacionalističnimi obrazložitvami je treba odločno zavrniti. Taki poskusi skušajo rušiti mednarodne odnose, gospodarski napredek dežele, trgovinsko izmenjavo, kar vse se je v zadnjih letih razvijalo prav na osnovi prisrčnih odnosov med dvema državama.
Tajnik Forlani je nadaljeval, da se krščanska demokracija obvezuje, da bo vedno in ob vsaki priložnosti delovala za mir, da se premostijo tragične posledice preteklosti in da se utrdijo odnosi sodelovanja. V tem ozračju se Krščanska demokracija trudi za u-stvarjanje Evrope in pričakuje, da se bodo Evropski skupnosti pridružile še druge države. Ostro je treba obsoditi kakršen koli poskus, ki naj zavre to konstruktivno stališče do mira in napredka.
Forlani je zaključil, da so sence vojne, poskusi obnavljanja nacionalizma še vedno živi in da gre za iste poskuse, ki so zastrupili naš kontinent in terjale v razdobju 20 let tako strahotne žrtve.
Tajnika KD Forlanija, ki je prispel v kino dvorano Grattacielo z uro zamude, je predstavil pokrajinski tajnik KD Colooi, ki je v svojem govoru podčrtal sodelovanje med Italijani in Slovenci na našem področju ter odkritosrčno in konstruktivno sodelovanje med sosednjima državama. Poslanec Bo logna je bil očitno,v zadregi, zaradi česar se je v svojem obsežnem uvodnem govoru ukvarja) predvsem z vprašanji reda, notranjega gospodarskega in drugačnega razvoja. Glede ozemeljskega vprašanja pa je bil Bologna meglen.
Govoril je o pravičnosti, o perspektivah, ko naj se »demarkacijska črta spremeni v dokončno mejo», v bistvu pa se je podredil ukazu »od zgoraj*.
Včeraj se je sestala Slovenska komisija socialistične stranke, ki je ugotovila, da se s slovenskimi vprašanji ukvarjajo številne stranke, čeprav nekatere izključno iz volilnih namenov. .
........................................................imiiiiiiiiiiiiiiihun
SESTANEK SVETA ROTACIJSKEGA SKLADA
Posojilo rotacijskega sklada /inančni družbi Friulia-Lis
S tem prvim posegom bodo finansirali
gradnjo industrijskega objekta v Trstu
Včeraj je svet za upravljanje I nim občinskim uslužbencem med rotacijskega sklada sprejel važne | katerimi so uradniki, delavci, teh odločitev za gospodarski razvoj dežele Furlanije - Julijske krajine: podelil je finančni družbi Friulia-Lis prvo posojilo za gradnjo industrijskega objekta v tržaškem industrijskem pristaninišču. Novi ob jekt bo povezan z neko že obstoječo industrijo po načinu »leasing*
S tem posojilom se je začelo stvarno sodelovanje med rotacijskim skladom in deželno finančno družbo, kar bi moralo dati, po namenih upravljavcev, ugodne rezultate za gospodarski razvoj v okviru deželnega načrtovanja.
Friulia-Lis deluje predvsem v povezavi z manjšimi industrijami ki zaradi omejenih zmožnosti ne morejo dobiti posojil ali pa imajo velike težave s sredstvi za pov Čanje in izboljšanje obratovanja.
Včerajšnjega sestanka se je u-deležil tudi predsednik Friulie-Us poslanec Martina, ki je obrazložil članom sveta rotacijskega sklada delovanje in cilje finančne družbe Ob koncu sestanka je predsednik sklada Gallopin izrazil osebno za dovoljstvo za sklep, po katerem bo rotacijski sklad še enkrat pospešil gospodarski razvoj malih industrij v tržaški in goriški pokrajini.
Naprej pripravljeni za stalno akcijo v boju za pravice slovenske narodnostne skupnost v Italiji.*
člani slovenske komisije socialistične stranke pravijo v svojem poročilu, da upravičeno lahko pozivajo Slovence, da oddajo preferenčni glas za slovenskega kandidata Dušana Košuto.
Izvršni odbor «Slovenske levice* nam je poslal daljši poziv, v katerem se sklicuje na svoje odprto pismo od 8. marca, ko je predlagal svojim članom, prijateljem in vsej slovenski javnosti, naj pri poslanskih volitvah glasujejo za poslanca Albina škerka, ker ima v teh volitvah kot Slovenec edini možnost priti v italijanski parlament. V tokratnem pozivu pravi «Slovenska levica*, da bi bilo treba doseči dopolnilo k italijanski ustavi, tako da bi Slovenci lahko sami izvolili svojega poslanca. Izjava nadaljuje, da je treba priznati dosedanjemu poslancu Albinu škerku, da se je v pretekli parlamentarni dobi pošteno zavzel za izpolnitev vseh obveznosti, ki jih ima država do nas in da se z glasovanjem zanj obvezuje, da bo tudi v prihodnje nadaljeval začeto delo.
VOLILNA ZBOROVANJA
KPI: 10.00 Oreh in drugi kraji v Miljah — Ferluga, 10.30 Dolina — Spetič in Tonel, 11.00 Trstenik — Gialuz, 11.00 Katinara — Godnič, 11.30 Boljunec — Spetič in Tonel, 11.30 Naselje S. Pietro — Millo, 11.00 Trg Berti — Šema, 12.00 Ul. Sini-galia — Šema, 12.00 Naselje S. Cri-stoforo — Millo, 12.30 Boršt — Lov-riha, 16.00 Mačkovlje — Lovriha, 16.00 Naselje S. Mauro, 16.30 Slivno, 17.00 Nabrežina, 18.00 Nabrežin-ska postaja, 19.00 Praprot, 19.30 Trnovca Spetič in Godnič, 17.30 Prebe-neg — Lovriha, 18.00 Kolonja — Vi-dali, 18.30 šempolaj — Spetič in Godnič.
KD: 10.00 Ul. Revoltella — Romano, 10.45 Padriče, 11.30 Gropada. 12.15 Repentabor — Mezzena in Slama, 11.30 Križ — Nodari, 19.00 Milje — Nodari in Dragan.
ZARADI PRAZNIKOV
V ponedeljek in torek zaprt gen. konzulat SFRJ
Uradi generalnega konzulata SFR Jugoslavije v Trstu bodo danes, 29. in jutri, 30. aprila 1972. zaprti kot običajno, ter tudi v ponedeljek, 1. in torek 2. maja t- L zaradi prvomajskih praznikov.
SKLEPI DEŽELNEGA ODBORA
Dežela bo podprla delovanje transfuzijskih središč
Odobrili so tudi načrt za gradnjo industrijskih infrastruktur in za pomoč civilnim invalidom
Važno sporočilo učiteljem - suplentom V kratkem bo izšla odredba za namestitve in suplence na slovenskih osnovnih šolah. Rok za vlaganje prošenj zapade 27. maja t.l.
Ko bo odredba izšla, bomo objavili vsa potrebna navodila.
Uradne ure Sindikata slovenske šole so naslednje: ob torkih od 17. do 18., ob petkih pa od 18. do 19. ure.
iiiiiiiiiiiniimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
V Trstu, Miljah, Nabrežini in Križu enotne prvomajske proslave na Tržaškem
Dokončno potrjeno, da bo vsedržavne tajnike CGIL, CISL in UIL pozdravil slovenski delavec Boris Mihalič - V Križu bo govoril Boris Gombač, v Miljah Vojko Grgič, v Nabrežini pa Miroslav Košuta
Kljub pritiskom in poskusom s strani nekaterih, da bi enotno prvomajsko manifestacijo razbili bodo vse proslave potekale tako. kot smo že napovedali.
Osrednja proslava bo v Trstu. Naše mesto ie bilo vključeno v ozko število sedmih mest. k ier ^ bodo proslave vsedržavnega značaja. Pomembno ie tudi dejstvo, da bodo na vseh prvomajskih proslavah pri šotni tudi slovenski govorniki. Po, leg osrednje proslave, ki bo v Trstu na Trgu Goldoni,, bodo proslave še v Miljah. Nabrežini in Križu, t
Za MsrfeHh.M fcrdšlirvb' id ŠJodo d* iavci zbrali na Trgu Pestalozzi. ob 9. uri. od koder bo krenil sprevod po Ul. sv. Jakoba, Ul. del Bo-sco. Ul. Carducci, Ul. Milano. Ul. Roma ter po Korzu do Trga Goldoni, kjer bo ob 10.30 zborovanje, na katerem bodo govorili generalni tajnik UIL Raffaele Vanni ter zvezna tajnika CGIL Silvano Verzelli in CISL Idolo Marcone. Slovenski govornik bo pristaniški delavec CGTL Boris Mihalič, ki bo goste iz Rima tudi predstavil. Zanimivo in značilno ie. da ie tržaški italijanski dnevnik iz komunikeja, ki so mu ga poslale tri sindikalne organiza-
cije, kratkomalo spustil ime slovenskega govornika. Še več sploh ni omenil, da bo na proslavi tudi predstavnik slovenskih delavcev.
V Miljah se bodo delavci zbrali ob 19. uri v Ul. S. Giovanni, od koder bodo v sprevodu šli na Trg Marconi, kjer bo ob 11. uri zborovanje. Govorili bodo pokrajinski sindikalni predstavniki Sergio Tremul za CGIL. Mario Pastorind za CISL itt,iAntani«.\D» Turo za CCdL-UIL. Tudi v Miljah bo zborovanje vodil predstavnik slovenskih delavcev, tokrat Vojko Grgič od CISL.
Na prvomajski proslavi v Nabrežini. ki bo ob 11. uri. bo govoril Miroslav Košuta za CGIL, Aldo Le-ghissa za CISL in Rodolfo Gasivoda za CCdL-UIL. Ob isti uri bo zborovanje v Križu. Tukaj bodo govorili Boris Gombač za CGIL. Paolo Cruciatti za CISL in Anton Bua za CCdL-UIL.
Za 1. maj ie predvidena tudi vrsta proslav, ki jih priredi KPI. Danes, 30. maja bo proslava v Ljudskem domu na Kolonji prisoten bo senator Vittorio Vidali. Zborovanje bo ob 18. uri. Jutri. 1. maja bosta v Križu govorila ob 15.30 senator Vittorio Vidali in poslanec Albin Škerk, nakar bo igrala godba na piha-, la «Rinaldi-< ter godba na pihala iz Križa. Prav tako v ponedeljek, maja bo na Griži v Miljah govoril sen. Paolo Šema ter miljski župan Gastone Millo. Giorgio Ros-setti in Stojan Spetič bosta govorila jutri ob 16. v Podlon.jerju krožku »Zvezda*.
niki, občinski stražarji, otroške vrtnarice in funkcionarji.
Priznanja občinskim uslužbencem
Jutri, na praznik 1. maja, bo občinska uprava počastila svoje u-službence, ki so po dolgoletnem službovanju odšli v zadnjem letu v pokoj. Tradicionalna svečanost bo ob 9.30 v sejni dvorani občinskega sveta, upokojenim uslužbencem pa bo župan izročil zlate spominske kolajne.
Letos bodo podelili spominske kolajne, znak priznanja in hvaležnosti za dolgoletno delo, 93 upokoje
Deželne pobude za boj proti škodljivim žuželkam
Dežela .ie v teh dneh začela široko in korenito akcijo proti komarjem. S sodobnimi kemičnimi sredstvi bodo uničili ta mrčes v najznamenitejših obmorskih turističnih predelih naše dežele: Devin Sesljan. Tržič, Gradež. Štarancan Marano in Lignano. Akcijo vodi deželno odbomištvo za zdravstvo in higieno na podlagi deželnega zakona za boj proti škodljivim žuželkam.
DVODNEVNI SEMINAR
Trst in Gradec o mestnem prometu
V petek in v soboto je bil seminar o vprašanjih prometa, katere ga so se udeležili izvedenci tržaške in graške občinske uprave, le minar spada v okvir sodelovanja med Trstom in Grade '.
Graško predstavništvo so sestavljali načelnik urada za regulacijski načrt inž. Moser, docent graške u-niverze prof. Kostemberger, funk cionar tehničnega urada za promet dr. Schwarz in funkcionar urada za regulacijski načrt mž. Clodi. Seminar je bil zelo koristen, ker je v dveh dneh prišlo do izmenjave mnenj, izkušenj in izsledkov raziskovanj. Največ je bilo razprav o stvarnem delovanju in načrtovanju. Predvsem so obdelali tehnična vprašanja povezana z u-vedbo elektronskega računalnika za urejevanje mestnega prometa.
vanni Ortoland, Giuseppe Pahor, Sta-nislao Pahor, Arturo Perlitz, Um-berto Petrossi. Wilma Purich, Ful-via Santin, Carlo Scheriani, Ettore Simonetta, Ernesto Tornada.
Usoden padec
jugoslovanskega
kolesarja
Ne nevrokirurškem oddelku bolnišnice je včeraj podlegel poškodbam, ki jih je zadobTt pOnoči 3. aprila letos v" prometni nesreči, 38-letni jugoslovanski državljan Borisan Milenkovič.
Milenkovič se je omenjenega večera peljal s kolesom po trbiški cesti iz Križa proti Briščikom, ko je na približno pol poti izgubil ravnotežje, zavozil na skrajni desni rob ceste in padel s kolesom vred v obcestni jarek. Na omenjenem oddelku bolnišnice so si zdravniki zaradi hudega pretresa možganov pridržali za moškega strogo prognozo.
Na zadnjem sestanku deželnega odbora so odobrili predlog odbornika za zdravstvo in higieno odv. Devetaga o ustanovitvi „ misije za preučevanje deželnih transfuzijskih središč. Krvodajalska služba zavzema vedno večjo pomembnost v okviru socialnega zdravstva in zato je potrebno načrtno urejevanje in vsklajanje delovanja središč samih. Komisijo bodo sestavljali primariji transfuzijskih središč iz Trsta. Gorice, Vidma in Pordenona, predsednik deželne zveze krvodajalcev, deželni predstavnik AVIS ter predstavnik deželnega odborništva za zdravstvo in higieno.
Zatem je deželni odbor na predlog odbornika za industrijo in trgovino Dulcija odbril tretji načrt za razdeljevanje deželnih oodpor za gradnjo industrijskih infrastruktur na podlagi deželnega zakona štev. 31 iz leta 1969. Podporo bodo prejemale občine in konzorciji krajevnih ustanov za gradnjo cest. kanalizacij in drugih infrastruktur v načrtovanih industrijskih področjih. Dežela bo v ta namen prispevala za dobro 20 let po 100 milijonov lir letno.
Končno je deželni odbor osvojil predlog odbornika za socialno skrbstvo Stopperja o finančni podpori civilnim invalidom v letu 1972. Podpora bo integrativnega značaja, torej se bo seštevala s predvideno državno ali občinsko podporo in bo znašala po 20.000 lir vsaka dva meseca. Skupno ie dežela dala na razpolago v ta namen nad 543 milijonov lir za 4.100 civilnih invalidov dežele Furlanije-Julijske krajine.
noval s tremi drugimi Rimljani v hotelu «Roma», vendar vse do včeraj niso utegnili izslediti nobenega. Tudi preiskava v hotelski sobi mladeničev je dala negativen izid. Preiskovalci vseeno domnevajo, da je četverica, ki so jo v Rimu že večkrat kaznovali, skušala vlomiti prejšnji teden v tržaški zlatarni na Borznem trgu in v Carduccijevi ulici.
Z avtom podrl na tla dekletce In spremljevalko
Včeraj popoldne, okrog 15. ure, je 56-letna Quirina Zuppet por. Ustulin iz Ul. Pacinotti 2 prečkala z 10-letno Chiaro De Comelli iz iste ulice Trg Sansovino, ko je žensko in otroka podrl avto mini minor tržaške registracije. Iz Ul. Madonnina proti Sv. Vidu ga je peljal 26-letni Zmiloslav Vovk iz Ul. Risani 17. Obe povo-ženki so z rešilcem RK odpeljali v bolnišnico, kjer so ju sprejeli na ortopedski oddelek. Ustullinova se bo zaradi pretresa možganov in rane na levi nogi morala zdraviti približno 10 dni, mala Chiara pa zaradi rane na desnem kolenu pet dni.
9r*I
NAROČITE SE NA
Primorski dnevnik!
Pojasnilo o našfim izletu v Makedonijo
Mnogi oitatelji nas sprašujejo, kako bo z našim letošnjim izletom Makedonijo.
Glede tega bi radi pojasnili, da je nevarnost črnih koz v Jugoslaviji oziroma v nekaterih njenih južnih predelih, praktično prenehala. V zadnjih 18 dneh niso zabeležili nobenega novega primera in po informacijah, ki jih imamo, kaže, da bodo do sredine maja ukinjeni tudi vsi preventivni ukrepi glede cepi je nja, tako, da se do takrat našim izletnikom ne bo treba cepiti.
Izlet bo zato potekal po predvidenem programu.
ZA 25-LETNO SLUŽBOVANJE
Zlata odličja in diplome
pokrajinskim
uslužbencem
Jutri, 1. maja bo v pokrajinski palači, na Trgu Vittorio Veneto 4, tradicionalna slovesnost, med katero bodo podelili pokrajinskim uslužbencem, ki so 25 let v službi, diplome in zlata odličja z grbom pokrajine.
Letošnji odlikovanci so:
Maria Basioli, Ferruccio Bassani, Gino Bavaresco, Tarcisio Bearzot, Giovanni Bensi, Gobriele Bragagno-lo, Mario Colovini, Alceo Covelli, Aldo Della Negra, Carlo de Zucca-to. Giordano Englaro, Giordano Gio-vannini, Maria Koritnik, Benito Le-otti, Luigi Mesghez, Danilo Milani, Luigia Moliterni, Enzo Movia, Gio-
SPD Tabor čestita svojemu odborniku Franku Citru in njegovi ženi Danici ob rojstvu hčerke Katarine.
Sumljivim Rimljanom niso utegnili stopiti na prste
Včeraj ponoči so neznani vlomilci razbili izložbo trgovine z optičnimi pripravami v Largo Sartorio 2, last 34-letnega Narcisa D’Ambrosija iz Ul. Redi 4. in izmaknili 4 snemalne kamere za približno 700 tisoč lir vrednosti. Ker je nekdo zapazil v bližini kraja vloma sumljivega mladeniča, je telefonsko poklical agente letečega oddelka kvesture. Agenti so identificirali mladeniča za 21-letne-ga Angela Casaleja iz Rima, toda kakor hitro jim je ta povedal, kdo je, se je pognal v uren dir in jo pobrisal. Preiskovalci so dalje ugotovili, da je pobegli mladenič sta-
V PETEK PONOČI V ZAGRAJU PRI GORICI
MLAD TRŽAČAN MRTEV V PROMETNI NESREČI
S prijateljevim avtom se je peljal iz Vidma v Tr9t, ko je voznika na ovinku zaneslo v jarek
lenega križa. Bolničarji so z veliko težavo izvlekli iz razbitin skoraj uničenega vozila oba mladeniča in ju naložili v rešilec ter odpeljali v gpriško bolnišnico. Žal so bile vse nege dežurnega zdravnika in bolničarjev, da bi rešili mlademu Fogliettu življenje, zaman. Zaradi prebitja lobanjskega dna je ta^ med prevozom podlegel hudim poškodbam. Scorii pa so v bolnišnici zaradi skoraj neznatnih odrgnin po obrazu in prsih dali le prvo pomoč in ga poslali domov s prognozo okrevanja v približno tednu dni. Na kraj nesreče so, poleg bolničarjev, prihiteli tudi karabinjerji iz Gradišča, ki so tudi sestavili zapisnik o nesreči.
Mlada žrtev
Komaj devetnajstletni fant mrtev in njegov prijatelj laže ranjen je obračun hude prometne nesreče, ki se je pripetila v petek ponoči v Zagraju pri Gorici.
Nekaj pred 22. uro sta se 19-letni kovač Franco Foglietto iz Ul. delllndustria 30 in 20-letni Mario Scoria iz Ul. Valmaura 29 peljala s fiatom 600 tržaške registracije iz Vidma proti Trstu. Nesreča, katere vzroki še niso povsem pojasnjeni, se je pripetila nekaj metrov pred zagrajskim mostom čez Sočo, na oviku, kjer se steka ta državni cesti 305 in 351. Sco-rio, ki je vozil avto, je nenadoma zaneslo popolnoma na desno stran ceste v obcestni jarek, globok nekaj metrov.
Neki avtomobilist, ki je bil priča strahotni nesreči, je takoj stekel do najbližjega telefona in poklical rešilno osebje gpriškega Ze
Lokomotiva oplazila kretničarja
Predvčerajšnjim zvečer je 26-letni Sergio Muscio iz Ul. Besenghi 33 kretal na železniški postaji pri Čampo Marzio vagon, ko ga je oplazila lokomotiva. Pri padcu se je Muscio ranil po hrbtu, levem zapestju in levi nogi. Na I. spre jemnem oddelku glavne bolnišnice se bo moral zdraviti približno teden dni.
Slovensko gledališče v Trstu
Danes, 30. t. m. ob 18. uri v Prosvetni dvorani v TREBČAH Jaka Štoka
TRIJE TIČKI
burka v dveh dejanjih
Dirigent M a tac id včeraj v Verdiju
V okviru spomladanskih koncertov». ki jih prireja tržaško gledališče Verdi, je včeraj popoldne stopil za dirigentski pult eden najznamenitejših dirigentov Lovro_ Mata-čič, umetniški voda zagrebške filharmonije. sicer pa svetovno znan in priznan dirigent. V nabitem Verdiju je vodil orkester in zbor trza škega opernega gledališča ter štiri soliste, sopranistko Dobro Carral, mezzosopranistko Giovanno Fioro-ni, tenorista Beniamina Priora ter baritonista Georga Pappasa. Pod vestno dirigentovo taktirko sta Verdijev orkester in zbor. ki ga je uvežbal Gaetano Riccitelli. izvajala dve znameniti skladbi L. van Beethovna: Prvo in mogočno Deveto simfonijo.
Občinstvo. Id je dobri dve uri pazljivo spremljalo koncert, je na koncu nagradilo dirigenta in izvajalce s toplim aplavzom.
Včeraj-danes
Danes, NEDELJA, 30. aprila KATARINA
Sonce vzide ob 4.54 in zatone ob 19.10 — Dolžina dneva 14.16 — Luna vzide ob 21.39 in zatone ob 5.22.
Jutri, PONEDELJEK, 1. maja PRAZNIK DELA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 17,1, najnižja 8,6, ob 19. uri 13,6 stopinje, zračni tlak 1011,4 stanoviten, veter jugozahodnik 15 km na uro, vlaga 50 odst., nebo 3 desetine po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,3 stopinje.
SMRTI
Dne 29. aprila 1972 se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRL ISO: 77-letnd Giovanni Ferrari; 81-letni Leonardo Dibitonto, 72-letna Adele ^Rankel, 87-letna Ca-terina Bernardon vd. Steindler, 75-letna Ida Fabris vo. Mallardi, 57-letna Rosa Preden por. Facchin, 62-letni Nicolo Callig^riš, 63-letna Ne-rina ledreicich por. Kompas, 42-letna Vanda Pertot por. Rauber, 37-letni Borislav Milenkovič, 82-letna Amalia Turel por. Adami. 53-letna Teresa Puglisi por. Rizzotti.
Slovenski klub torek,
2. maja ob 20.30
STANE RAZTRESEN član Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, bo pripovedoval
SLOVENSKE BRIDKE IN PIKASTE
Na večer priljubljenega gledališčnika vljudno vabljeni.
Gledališča
ROSSETTI
Nadaljujejo se predstave obeh del v altemaciji za abonente Teatro Sta-bile: Pirandellov «Pensaci, Giacomi-ni» bo v Rossettiju danes popoldne ob 16.30, zvečer ob 21. in jutri ob 16.30 Bordonov «Amico sciacallo* bo na sporedu v Avditoriju še danes ob 16.30 ter jutri ob 16.30 in 21. uri.
AVDITORIJ
V sredo ob 21. bo v prireditvi avstrijsko - italijanskega krožka ter Teatra Stabile koncert pianistke Doris Wolf. Na sporedu je Schubertova, Mozartova in Mendelssohnova glasba. Za abonente Teatra Stabile vstop prost.
Koncerti
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom
v sredo, 3. maja ob 18. uri Tennessee Williams
TRAMVAJ
POŽELENJE
Drama v enajstih prizorih
V četrtek ob 21. uri bodo za reč A ponovili simfonični koncert, ki ga bo ponovno dirigiral Lovro Matačič.
Predvajali bodo koncert za klarinet in orkester s sodelovanjem solista Giorgia Brezigarja. Solisti bodo v Deveti simfoniji Dora Carral, Gio-vanna Fioroni, Beniamino Prior i® Georg Pappas.
Pri gledališki blagajni (tel. 31948). so na razpolago še vstopnice za raz; položljive prostore.
SEBOFLEX
VSE ZA KINO IN
FOTOGRAFSKI MATERIAL
Trst, Ul. Mazzini 53, Tel. 733-361
Prijatelje in znance naprošamo da nas obiščejo
GLASBENA MATICA — TRST
I. zaključna akademija glasbene šole
Klavir, voilončelo, klarinet, trobenta, godalni kvartet.
’ Sreda, 3. maja 1972 ob 20.30 v Mali dvorani Kulturnega doma.
Šolske vesti
Ravnateljstvo državnega učitiljišča
«A. M. Slomšek* sporoča, da bosta 3. in 10. maja zadnji dve predavanji letošnjega usmerjevalnega tečaja za dijake in profesorje zavoda; in sicer v zbornici vselej z začetkom ob 12.15.
3. maja bo predaval univ. prof. Leon Žlebnik iz Ljubljane o novih pe dagoških smereh:
10. maja bo psiholog dr. Danilo Sedmak govoril vsem dijakom o izgledih, ki jih imajo kot absolvirani učite-ljiščniki pri nadaljnjem študiju oziroma pri vključitvi v poklicno življenje*.
Razstave
V	galeriji »La Lantema* je do 5.
,M?kt>vna, razstava pod našlo-,
vom «Art spectrum*.
V	galeriji »II Tribbio* razstavlja do 13. maja Silvano Mačehi.
V	občinski umetnostni dvorani na Trgu Unita razstava Michela Pive, ki bo pokazal svoja dela z naslovom: »Lager — Spomin iz uničevalnih taborišč*.
V	galeriji Tergeste bo do 5. maja razstavljal slikar Calusa.
V	Mestni galeriji v Piranu razstavlja do 7. maja akademski slikar Dore Klemenčič - Maj svoja olja in tempere.
V	Galeriji Russo bo do 10. maja razstavljal svoja dela slikar Fortu-nato Pugliese.
Prihodnji torek ob 18.30 bodo v ga leriji Cartesius odprli razstavo del slikarke Mirelle Schott - Sbisajeve. Razstava bo odprta do 17. t. m.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Liberta 6; Testa d’0-ro, Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6 - Ul. Diaz 2: Alla Salute. Ul. Giulia, Ul. Giu-Jia 1; Picciola, Ul. Oriani 2; Verna-ri, Trg Valmaura 11.
Ob nedeljah in praznikih so od 8.30 do 19.30 odprte vse lekarne dnevne in nočne izmene.
LOTERIJA
Bari	,	2	27	28	61	40
Cagliari	51	62	36	71	32
Firence	64	90	77	62	9
Genova	27	84	79	63	11
Milan	35	52	28	62	29
Neapelj	11	64	56	5	3
Palermo	16	49	45	9	63
Rim	15	71	64	83	58
Turin	22	20	26	30	21
Benetke	20	46	28	11	2
ENALOTTO X 1 1 1 1
1 2 2
I X 2
Kvote: 12 točk - 21.255 000; 11 točk - 339.100; 10 točk — 26.500 Ur.
BIRME 1972
Presenetljivo veUka izbira UR in ZLATNINE - ZLATO 18/750%o — Velika izbira ur SEIKO — Posebni popusti.
Urama in zlatarna
LAURENTI
Trst - Trieste, Largo Santorio 4
SHISEIDO -TOKYO
Ima vse za vašo lepoto in mladost:
preparate za nego obraza, kolekcijo proti mozoljem, parfume, čudovite šminke, šampone, zobne paste, najnovejšo kolekcijo za nego telesa in SHISEIDO MG 5 for men.
Parfumerija - KOZMETIKA 90
Opčine Narodna ul. 120
Mali oglasi
Trgovina z železnino išče trgovskega pomočnika in vajenca. Ponudbe na Oglasni oddelek P. d.
Prodam stare hiše s kletmi za tri družine. Apollonio Claudio, Savudrija.
Kino
KINO NA OPČINAH
Predvaja danes ob 15.00 filni.
BULLIT
Igrata Steve McQueen in J®" cuelin Bisset.
. JUTRI 1. maja ob 15.00 barvni film:
»RIO CONCHOS*
John Wayne.
NAROČITE SE NA
Primorski dnevnik!
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše predrage
VANDE PERTOT por. RAUBER
Posebna zahvala preč. g. župniku, dr. Dušanu Grudnu, Krožku absolventov trgovske akademije, Slovenskemu gledališču v Trstu, članom zbora »Vasilij Mirk*, sošolcem hčere Zorice, bivšim kolegom RTV Koper, stricu Milanu Trobcu in družini, dr. Bredi Gruden in družini ter družinama Stoka in Cibelli.
Prisrčna zahvala gospe Meri Rojc in Danilu Pilatu, družinama Rupel, Regent ter družini Miro Stoka.
žalovanju sc pridružujejo družine
Aca in Emica	Vukičevič	Gordini	- Gruden
Bertotti -	Colja -	Parise	Cerneaz
Mesgec	Mogera	- Napolitano
Battini	Wally z	družino
Pascuzzi	Vera Colja
Nabrežina, Trst, 30. 4. 1972 Pogrebno podjetje Trst, Ul. Zonta 3, tel. 38006
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji pot* našo drago
MARIJO DERGANC por. ŠVARA
Posebna zahvala ŠD Breg. pevskemu zboru »F. Prešeren*, PD »Slavec*, predstavnikom SPZ in federacije KP, sekciji KP dolinske občine, družbi pristaniških delavcev in vsem, ki so sočustvovali z nami ob tej težki izgubi.
Družine Švara, Žerjul in drugi sorodniki Boljunec, 30. aprila 1972.	___^
ZAHVALA
Vsem, ki so nam kakorkoli izrazili sočustvovanje ob izgubi našega dragega
ANGELA BANDIJA
se toplo zahvaljujemo.
Prebeneg. 30. aprila 1972.
Družina Bandi
l»MHi
Nazionale 15.30 «1 Cowboys». Bari® vvestern film. John Wayne. .-jaČ Fenice 15.30 «La polizia ringraziO?-Barvni film. Maria Angela MeMw in Enrico Maria Salerno. 1 /jr Eden 14.30 «Le avventure di Pet*r Pan*. Walt Disneyev barvni fU®-Sledi dokumentarec: «11 cavallo tat-tuato*, tudi v barvah.
Grattacielo 14.30 «Zio Tom*. Umetnina Jacopettija in Prosperija. P®-povedano mladini pod 18. letoip-'Barvni film.	.
Exeelsior 15.30 «Shaft il detectivf■ Barvni film. Richard Roundtrde 5° Moses Gunn.
Ritz 15.00 «Gli ordini sono ordirit-Monica Vitti, Corrado Pani -V Claudine Auger.	. ,3
Alabarda 15.00 «Su le mani, cadai£’ re! Sgi in arresto*. Barvni westeip film. Peter Lee Lavvrence. rij-Aurora 15.00 «Donne in amore*- Sarini film režiserja Ken Russte®-Prepovedano mladini pod 18. let®?' Impero 15.00 «11 ladro di tavalo?'
Barvni film.	jf
Cristallo 15.00 «N.icola e Alessandra* Barvni film. M. Yoyston.
Capitoi 14.30 «R(Jsso. biarico Barvni film režiserja A. Lattua®' Adriano Celentano in Sofia Loren-Zadnji dan.	. a
Moderno 14.30 «11 giardino dei F® Contini*. Barvni film. Lino Capo* licchio in Dominique Sanda. Vittorio Veneto 14.15 «1 diavoli*. Bari' ni film. Vanessa Redgrave. P1® povedano mladini pod 18. letom-Ideale 14.30 «Arizona si scateno * feee fuori tutti*. Barvni film. *'/" thony Steffen in Marcella Mic*1® langeii.	...rt
Astra 15.00 «Punto zero*. Barvni Jutri ob 15.00: «Concerto per la solista*. Barvni film. Anna fo in Gastone Moschin.
Abbazia 14.30 «11 merlo maschtP* Barvni film. Lando Buzzanca. ® ra Antonelli, Lino Toffolo. PrcP0-vedano mladini pod 14. letom.
Ščitimo Kras
Tržaška pokrajinska uprava, soglasju z občinami Trst, Zgonik, Repentabor, Devin -Nabrežina, Dolina in Milje ter 2 avtonomno turistično ustanovo za Trst in Sesljan, ponavlja svo poziv iz prejšnjih tednov vaj tisti, ki spričo lepega vre-m°na nameravajo iti na Kras, ve prižigajo ognjev.
Obenem nasiavlja na izletnike poziv naj spoštujejo čistočo ter nedotaknjenost zelenih povr-sin,^ Id bi jih pobude, ki bi ne spoštovale značilnosti okolja lahko poškodovale.
Oprava opominja izletnike, n°j ne horH o po nepotrebnem Po travnikih, naj ne mečejo odpadkov, naj ne tržejo mladih vei. ter še zlasti, naj ne zahajajo v zasebno lastnino Prebivalci kraških občin obdelujejo v velikimi žrtvami polja, ki Predstavlja 'o pomemben del njihove lastnine.
Odbornik za javna dela Lucijan Volk
S SEJE UPRAVNEGA SVETA TURISTIČNE USTANOVE
Propaganda v raznih državah in skrb za čistočo na Krasu
Propagandni avtobus prevozil 5000 km - Zaskrbljenost zaradi nesnage ob cestab, ki peljejo v mesto
Te dni je bila seja upravnega sveta tržaške avtonomne letoviščarske in turistične ustanove, ki je pod predsedstvom prof. Cumbata pregledal dosedanje propagandno delo in pobude za razvoj turizma na našem področju. Upravni svet je izrazil svojo zaskrbljenost in obžalovanje zaradi onesnaženja ob cestah, ki z obmejnega področja vodijo v Trst. Ob cestah, zlasti pa v obcestnih jarkih, se namreč kopičijo odpadki, najlonske vrečke in prazne škatle, ki jih odmetavajo turisti-kupci, pa tudi razbito pohištvo, prazne steklenice in drugi odpadki, ki jih odmetavajo meščani in nedeljski izletniki. Omenjena ustanova je dala pobudo za čiščenje cest že pred dvema letoma, toda brez u-
,,*|1||||1III„1II1I11I1I1...tramom.iimmiidimiiiiiiiiiiiiiimm...
KONCERT V SOLI d. CANKAR.
speha. Na sedežu pokrajine je bil | nosti zgradili pravičnejšo, bogatejšo in lepšo bodočnost vseh pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti.
S temi željami vabi Slovenska skupnost svoje somišljenike, naj se za prvomajski praznik udeleže proslave v Bazovici ter sprevodov v tržaški pokrajini, ki jih organizirajo tri sindikalne organizacije.
lani sestanek, na katerem so predstavniki turističnih ustanov in občin predlagali, naj bi to delo prevzela pokrajina. Turistična ustanova je nabavila smetnice, ki pa so še vedno v skladišču. Upravni svet turistične letoviščarske ustanove meni, da bi bilo najbolj učinkovito poveriti kakšnemu zasebnemu podjetju skrb za odvažanje odpadkov ob cestah. To službo bi seveda morali oddati na dražbi, in sicer podjetju, ki bi zagotovilo največja jamstva.
Upravni svet je odobril tudi podelitev prispevkov za razne prireditve, centru za dokumentacijo o Trstu v Sydneyu pa bodo podarili barvni dokumentarni film o Krasu in Tržaškem zalivu.
Med poročilom o propagandnem delu so ugotovili, da so obiskali 212 potovalnih uradov in turističnih agencij, uredništev časopisov in revij ter sindikalnih organizacij. Vsem so izročili propagandni material, fotografije in razglednice ter dali vse potrebne informacije. Propagandni avtobus turistične ustanove se je pred kratkim vrnil z dolgega potovanja po Evropi. V 33 dneh je prevozil 5000 km, skupnega propagandnega potovanja pa so se udeležili funkcionarji turističnih ustanov iz Trsta, Lignana in Gradeža ter zastopniki združenja hotelirjev iz Avstrije, Nemčije, Belgije, Luksemburga, Francije in Holandije.
ZVEZA PARTIZANOV
iz Bazovice, Padrič in Gropade priredi za 1. maj budnico ob 7. uri v Padričah, ob 7.45 v Gro-padi in ob 8.15 v Bazovici. Sodelovala bo godba na pihala iz Divače.
Po budnici bo zbirališče v Bazoviškem domu, od koder bo sprevod do pokopališča, kjer bo polaganje vencev na grob 42 padlim v NOB. Spominski govor bo imel v imenu antifašističnega odbora Mirko Križmančič.
Sledilo bo tovariško srečanje v Bazoviškem domu.
Zveza partizanov ANPI
• V torek, 2. maja bo ob 20.30 javni sestanek rajonske konzulte za predel Skedenj - čarbola. Sestannek bo v sedežu konzulte v Ul. Ron-cheto 77.
PISMA UREDNIŠTVU
V Križu nov slovenski vrtec
Spoštovano uredništvo.
Po številnih neuspešnih intervencijah na forumih, ki bi po našem mnenju morali biti odgovorni za vzdrževanje kriškega vrtca, vas prosimo, da objavite sledeče odprto pismo
OBČINSKI UPRAVI V TRSTU!
Starši otrok, ki obiskujejo slovenski otroški vrtec v Križu, se že dolgo pritožujemo zaradi velikih pomanjkljivosti prostora, v katerem preživijo naši otroci cele dneve.
Poslopje vrtca je nekoč rabilo za šolsko kuhinjo in je v bistvu en sam večji prostor s slačilnico, kjer so tudi bolj slabo prezračena stranišča. Prostor, ki je na razpolago otrokom, je premajhen in nehigieničen. Letos obiskuje vrtec 27 (sedemindvajset) o-trok, zanje pa morajo nositi hrano iz šole, kjer je sedež italijanskega vrtca, to je v begunskem naselju na
niiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiRiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiuiiiiiiiimiiiiiiMiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiimiiiiiinii
DRUGO LETO DELOVANJA ŠOLE GLASBENE MATICE
Nastop v Dolini pokazal sadove pedagoškega dela
Pohvala Mojci Šiškovič, Nadji Udovič in vsem mladim izvajalcem iz Doline in Nabrežine
in p, orSanizaciji Glasbene matice Glasbene mladine so včeraj na-v. .i® v srednji šoli «Ivan Cankar* .* Jakobu hornist Niko Per-. ’ violončelist Zdenko Prusa in histka Silvana Pretner. Glasbe-ra Ura se je pričela s pozdravom l .Hojice dr. Vere Bedendo, s twnm se Je obrnila na zbrane "Mesarje in dijake ter na goste, nit katerimi so bili šolski skrb-dr. Fidenzi, ravnatelj italijan-e strokovne šole — od katere je slovenska strokovna šola — tel; WPiazza, didaktični ravnajta" Pavletič in ravnatelj šole Glas-Na6 rnat'ee dr. Gojmir Demšar, bert sb°redu so bile skladbe Schu-Sai t	Faureja, Cooka in
‘ Saensa. Med eno in drugo
naročite se na
Primorski dnevnik!
Poziv SS za 1. maj
Slovenska skupnost pozdravlja prvi maj, praznik vsega delovnega ljudstva, in želi vsem delavcem, tako no tovarnah kot na poljih in v uradih, da bi skupni sindikalni boji po izboljšanju delavnih razmer dali plodne sadove.
Slovenska skupnost želi vsem delavcem po dr^vi.jjjdo bi v svojih prizadevanjih dobili skupen jezik v sindikalni enotnosti in tako izvo-kpm," naj obiskujejo ‘tudi druge j jevali vse tiste pravice, do kate-koncertne prireditve, ki jih priprav lja Glasbena matica: dodal je, da je sam sledil v Kulturnem domu skoraj vsem koncertom v letošnji sezoni in bil nad njimi zelo zadovoljen. V bodoče naj bi tudi dijaki v večjem številu prisostvovali koncertom, saj se bodo na njih glasbeno izobrazili, tudi če se drugače glasbe ne učijo. Srečanje sc- je končata v zbornici v prijetnem razgovoru med gosti, izvajalci in profesorji.
skladbo je Janko Ban predstavi! izvajalce, govoril o značilnostih glasbe, ki je sledila in razložil način igranja obeh socilističnih glasbil, roga in violončela, čemur so dijaki sledili z velikim zanimanjem. Po sklepnem pozdravu in zahvali, s katero se je ravnateljica šole obrnila na izvajalce in organizatorja, je spregovorili!.sam dr. Fidenzi: pohvalil je take glasbene nastope v šolah in priporočil dija-
rih morajo delavski sloji prej ali slej priti, posebej tisti sloji in poklici, ki so bili vse do danes preveč zanemarjeni in pripuščeni samim sebi.
Slovenska skupnost posebej pozdravlja ob delavskem prazniku slovenske delavce ter želi, da bi s skupnimi močmi prišli kot pripadniki slovenskega rodu do tistih narodnostnih in socialnih pravic, ki nam po zakonih pritičejo, zato da bomo lahko v delu, v miru in enot-
	
BANCA Dl	CREDITO Dl TRIESTE
	S. P. A.
TRŽAŠKA	KREDITNA BANKA
	D. D.
GLAVNICA LIR 600.000.000	VPLAČANIH LIR 300.000.000	
TRST -	ULICA FABIO FILZI ŠT. 10
telefon št. 38-101, 38-045	brzojavni naslov: BANKRED	
BILANCA 31. DECEMBRA 1971
aktiva			PASIVA
Blagajna in banke	1.282.394.477	Glavnica	600.000.000
Lastne vrednotnice	427.844.573	Redni rezervni sklad	35.000.000
Lldeležbe	10.420.000	Razni skladi	113.061.400
Eskompt	416.342.776	Hranilne vloge	1.305.949.820
Dolžniki za tek. rač. in predujme	, 490.915.219	Upniki za tek. rač. in predujme	890.642.177
Račun efektov na inkaso	170.234.361	Banke	29.635.960
Dolžniki za jamstva	4.237.656	Cedenti	189.244.758
Razni aktivni računi	84.900.612	Jamstva	4.237.656
Oprema	25.997.507	Razni pasivni računi	83.141.348
Nepremičnine	48.118.385	Dobiček poslov, leta 1971	10.492.447
Delničarji za nevplačano glavnico 300.000.000			
			3.261.405.566
	3.261.405.566		
Razvidnostni računi	2.060.179.107	Razvidnostni računi	2.060.179.107
5.321.584.673
5.321.584.673
RAČUN ZGUBE IN DOBIČKA 31. 12. 1971
DOHODKI
IZDATKI
196.204.872
185.712.425
ČISTI DOBIČEK 10.492.447
Drugo leto delovanja podružnice šole Glasbene matice v Dolini je pokazalo sadove pedagoškega dela in zavzetosti, ki sta jo izkazali pri glasbenem pouku mladine v Dolini — Mojca šiškovič in Nadja Udovič, pri petkovem nastopu, če je bil lanski nastop nujno združen z začetniškimi težavami, so gojenci včeraj zvečer s svojim izvajanjem nakazali spodbudno pot naprej. Te misli je uvodoma izrekel ravnatelj Glasbene matice dr. Gojmir Demšar, ki je pozdravil občinstvo i imenu šole Glasbene matice.
Delo obeh glasbenih pedagoginj je našlo pozitiven odraz v tehnično skrbno pripravljeni igri, ki se mestoma že sprošča v muzikalno doživlje-lju podajanje. Spodrsljaj, ki se mu pa nekod nekateri učenec ni mogel izogniti, saj tudi zrelemu glasbeniku ni vselej tuj, ni zmanjšal vrednosti dela in truda ter lahko glasbeno -pedagoško delovanje dolinske podružnice odkrito pohvalimo.
Izmed mladih pianistov so pa kazali svoje znanje Boris Salvi, Tanja Guštin, Ksenija Canciani, Ksenija Slavec, Sonja Prašelj, Mojca Švab, Kristina Cupin, Tatjana Blo-kar in Anaroža Slavec.
S harmoniko pa so se izkazali Pier-paolo Guštin, Klavdija Kocjan, Franco Debemardi, Arianna Korošec, Robert Slavec, Pavel Jerjan, Katja Oio, Igor Tuli, Marina Stepančič in Samo Ferlugg.
Vzpodbuden je bil' tudi nastop malega harmonikarskega ansambla <-Dolina* pod vodstvom Nadje Uda vič. V njem sodelujejo vsi gojenci, ki se v dolinski podružnici učijo harmoniko; ta maii ansambel se lepo razvija in je že večkrat nastopil pri raznih prireditvah.
Včerajšnji glasbeni večer je pa pestril nastop treh violinistov iz nabrežinske podružnice. Gojenci Pa-trizia Terčič, Boris Devetak in Nevo Radovič imajo za seboj že nekajleten študij. Njihova violinska igra, katere mentor je prof. Silvan Križmančič, se že približuje zrelejšemu poustvarjanju, seveda v mejah zmogljivosti njihove študijske stopnje. Pohvaliti moramo vse tri klavirske spremljevalce Nadjo Vi-diman, Marijo Brecelj in Borisa Zidariča, ki so se smiselno prilaga dili solistom. Številno občinstvo je prisluhnilo izvajanju mladih glasbenikov ter jih nagradilo z iskrenim odobravanjem. Mojca šiškovič in Nadja Udovič pa sta v znak priznanja za svoje uspešno delo prejeli šopka nageljnov.
Nabrežina: Ob grobu Kristine Gabrovec
V sredo, 19. t.m. smo v Nabre žini spremili na zadnji poti Kristino Gabrovec roj. Pertot, ki je vse svoje življenje darovala družini in prispevala k boljšemu obstoju njenih dragih. Njena mladost je potekala v nenehni skrbi za obstaneis, kar je bila tedaj usoda vseh vaških deklet.
Pokojna Kristina se je rodila 21. julija 1887 v Nabrežini ter je izšla iz ribiško-kmetske hiše Jakopovih, kjer je čakalo na bomo hrano veliko ust. Izučila se je šivilske obrti, v kateri je postala prava mojstrica ter zalagala s tedanjo modo ženski svet po naših vaseh. S to obrtjo se je ukvarjala še po po roki leta 1911, ko se je preselila v novozgrajeno domačijo, ki je, čeprav skromna, bila v tedanjih časih prava palača v gnezdu starih in revnih kraških hiš. Možu Silvestru, polproletarcu zavednega značaja, kar je dokazal v trimesečni stavki kamnarjev, je bila v veliko pomoč pri oskrbi družine, ki se je razrasla še na pet otrok, od katerih živijo še trije.
Sinova Milko in Mario, izklesana v očetovi šoli in poznejši borbi našega življa, sta dala svoj pri spevek partizanskemu boju za svobodo ter še krepko prednjačita v
demokratičnih vrstah. Hči Vida, poročena z znanim demokratom Virgilijem, je tudi postavila prave temelje svoji družini, v katero ie zelo rada zahajala pokojna Kristina.
Kristina je bolehala žo nekaj let, zadnje čase pa jo je delni mrtvo-ud priklenil na posteljo, kier je najraje pokramljala z vnukinjo Nevo, kolikor ji je govorica dopuščala. Do usodnih zadnjih ur je bila svežih misli, pojemata je njeno telo, ki je usahnilo kot dogoreva joča sveča.
Naj bodo te vrstice v blag spo min delavni in skrbni ženici, žalujoči družini in drugim sorodnikom pa izrekajo vaščani in okoličani iskreno sožalje, katerim se pridružuje tudi uredništvo Primorskega dnevnika.	V~ščan
DANES V P. D. «1. GRUDEN«
Razgovor zastopnikov PSI z nabrežinskimi volivci
Danes ob 10. uri bo na sedežu nabrežinskega prosvetnega društva «1. Gruden* razgovor zastopnikov Socialistične stranke (PSI) z va livci. Razgovor bosta vodila Livio Pesante in Dušan Košuta, medtem ko bo arh. Semerani govoril o urbanistiki, kmečkem turizmu in o zaščiti Krasa.
Danes bodo mlekarne odprte
Slovensko gospodarsko združenje obvešča, da je tržaška občinska uprava glede na to, da bi morale biti mlekarne dne 30. 4. in 1. 5. 1972 zaprte, izdala poseben odlok, po katerem bodo mlekarne odprte danes, 30. aprila 1972 od 7. do 9. z možnostjo podaljška do prodaje vsega mleka, nikakor pa preko 12. ure.
drugi strani vasi! Nič čudnega torej, če je kosilo večkrat hladno, posebno pozimi ob slabem in mrzlem vremenu, saj morata pomočnici hoditi z lonci skozi celo vas.
Okrog stavbe ni ne vrta ne zelenja, dvorišče osnovne šole pa nikakor ni primemo za igranje malčkov.
Pripominjamo, da so zdravniški krogi že večkrat izjavili, da tudi iz higienskega vidika okolje, v katerem se nahaja vrtec, ni primemo
Zato starši prizadetih otrok zahtevamo nov slovenski vrtec, primeren otrokom in današnjemu času.
V imenu vseh podpisani:
Savina Verginella, Amedea Sedmak, Marica Sedmak, Zorka Sterni. Marija Tenze, Ada Guštinčič, Marija Pacor, Darinka Košuta.
KAJ PRAVI
«TA STARA GUNDARCA«
Dragi Primorski!
Ste brali v «Piccolu» od četrtka, da se mišin de Vidovich «pred-stavlja tudi kot kandidat Istre, Reke in Dalmacije*? Ali mu bo pristojni volilni urad tudi to kandidaturo priznal? Ali pa se kot tak predstavlja samo v «Piccolu» in je to v uradni prijavi zatajil?
Vsekakor mislim, da bi volilni urad moral uposrevati tudi take javne izjave kandidatov in njih kandidaturo razveljaviti, saj kolikor mi je znano — noben ital. vol. urad ni pristojen za odobritev kandidatov za inozemstvo.
Kaj pravite?
S spoštovanjem
Vaš bralec P. G.
Trst, 28. aprila 1972.
Pravijo, da bo tisti mišin, ki ga omenjate, še pred volitvami objavil nov pogovor za isti list, v katerem bo izpopolnil pomanjkljivosti prejšnjega, t. j. povedal bo približno tole:
«Predstavljam se ne samo kot kandidat Trsta, Istre, Reke in Dalmacije! Pozabil sem naznaniti — z vrhovnim dovoljenjem Al-miranteja — da se predstavljam tudi kot kandidat «della provincia di Lubiana* kakor tudi NDH — Neodvisne Države Hrvatske (con la cavitale Zagabria) in tudi kot kandidat Libije in Tripolisa in že tri dni razmišljam, ali bi pristal tudi na kandidaturo Abesiniie. kajti sporočili so mi, da je bila zadevna brzojavka že poslana iz Adis Abebe in da so io podpisali sinovi znanega rasa Guksa in tudi hčerka še bolj znanega rasa Našibi (in rasa na palčki)*.
Kaj bo storil pristojni volilni urad, ne vemo; popularna vandrov-ka iz tržaškega predmestja, ki ji pravijo «ta stara Gundarca* pa raznaša govorice, da imajo današnji funkcionarji tega urada kar precej smisla za fašističnic neduhovite vice in da bodo najbrž naredili «orecchio di nvercantfe* kHub nasprotovanju nekaterih 1 člatibp tistega urada, žd^TMčre^pfafbiio', da za fašiste tokrat ne bodo glasovali več.
Zapuščeni grobovi v Gonarsu
Prejeli smo in objavljamo:
Dragi Primorski dnevnik!
Gonars, 25. aprila 1972
Zgodaj zjutraj smo se odpravili s snaho in sinom v Gonars.
Pred pokopališčnimi vrati nas je zajel leden mraz. V zadnjem kotu pokopališča stoji napol zabrisana
Rižarna odprta danes in jutri
tabla, katera ti pove da so tu zakopani jugoslovanski interniranci. Morda jih je 1000 — morda več! Zapuščeni križi — vsak križ štiri tablice, z izbrisanimi imeni. Rada bi bila našla prijatelja — tov. Bogomila Široka a ni mi bilo mogoče.
Molče smo obstali pred starimi, od dežja napojenimi venci. Tu in tam umeten cvet. Sin je v nekem kotu dobil staro vazo, jo napolnil z vodo in postavil vazo z rdečimi tržaškimi nageljni na ploščico.
Nemo smo stali, vsak po svoje smo se v srcu poslavljali od teh naših tovarišev - mučenikov. Veter 6e je poigraval z nageljni. Sin me je pogledal in dejal:
«Razočarana si, mama?*
«Da sin, razočarana*.
Tako zapuščeni — tako pozabljeni. Spomin me je zanesel v Ljubljano! Pokopališče italijanskih va jakov tako vzorno urejeno! Nikdar pozabljeno.
Tovariši, ko bi md, kateri smo ostali — dali samo 100 lir — bi lahko postavili skromno ploščo z imenj vseh teh naših dragih tovarišev in se s tem oddolžili vsaj deloma za to, kar so oni pretrpeli.
Mila
Nekdo ima gotovo seznam vseh tovarišev, ki so zakopani v Gonarsu*.
Tržaška občina sporoča, da bo Rižarna spet odprta za občinstvo danes in jutri 1. maja, in sicer od 8. do 18. ure.
^ Prispevajte za
.usb
DIJAŠKO MATKO!
iiniiiiiumiimiiimiiiiiiimtiiiiiimiiiiimmmiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiii
Darovi in prispevki
Društvena prodajalna na Opčinah daruje 50.000 lir za PD »Tabor* Opčine in 50.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	počastitev spomina drage Vande Rauber darujeta Anica in Drago Štoka 3.000 lir za spomenik padlim partizanom na Proseku.
Za svetoivansko šolo «Oton Župančič* sta prispevala Igor Canciani 2.000 lir in Maja Sosič 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Marije Švara daruje Olga Dermak 1.000 lir za PD «SIavec» iz Ricmanj.
Namesto cvetja na grob Mira Adamiča daruje družina Zobec iz Domja
5.000	lir za šolo spomenik NOB v Cerknem.
Ob priliki praznovanja 8. marca darujejo žene iz Boršta in Zabrež-ca 25.000 lir za PD »Slovenec*.
V	počastitev spomina pok. dr. Mira Adamiča daruje Ana Borovina
1.000	lir za PD »Slavko Škamperle*.
Za spomenik padlim v NOB iz
Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane so darovali: Elda Brajnik 1.000 lir, Miho Turko 1.000 lir. N.N. 1.000 lir Bruno Brajnik 1.000 lir, Ljubo Černe 5.000 lir, Okrim Zetiv 20.000 lir, Karmela Furlan 3.500 lir, Antonija Kobec 1.000 lir, Anita Stojka vič 2.000 lir, Franco Vata 500 lir, Antonija Legiša 1.000 lir.
Odbor za postavitev spomenika padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane je prejel znesek 136.050 lir, ki so ga zbrali v ta namen že v letih 1946-47.
Mirko Luin daruje 50.000 lir za ša lo - spomenik NOB v Cerknem.
Ob 27. obletnici delavskega praznika daruje Marino Dovgan 2.000 lir za PD »Slavko Škamperle*. V isti namen daruje Marijan Sušelj 2.000 lir:
Sekcije KPI iz Padrič daruje
15.000	lir za doprsni kip Karla Destovnika - Kajuha, po katerem bo imenovana slovenska osnovna šola v Gropadi.
Namesto cvetja na grob Vande Rauber darujeta Herman in Vojko Pertot 2.500 lir za ŠD «Sokol» in 2.500 lir za godbeno društvo iz Nabrežine.
Za ploščo za igrišče ŠD »Polet* so darovali: društvena prodajalna na Opčinah 50.000 lir, Bruno Rauber 2.000 lir, družina Ferraio 1.000 lir, družina Bratož 2.000 lir, Stojan
in Valerija Sosič 3.000 lir in Anton Kalc 3.000 lir.
Namesto cvetja na grob Olge Bole darujeta Stanc in Ivanka Hrovatin 2.000 lir za ŠD «Polet».
Namesto cvetja na grob pok. Marije Švara iz Boljunca darujeta Ančka Odoni iz Lonjerja 2.000 lir in Bernarda Čok 2.000 Ur za Dijaško matico.
Za spomenik padlim v NOB v Bazovici daruje odbor za pustne prireditve 1969. leta 30.000 Ur. V isti namen daruje Josip Stoper s Kolonkovca 10.000 lir. Odbor za pustne prireditve 1969. leta daruje 20.000 Ur za šolo-spomenik v Cerknem. Isti odbor daruje 4.000 lir za kritje stroškov letošnje prvomajske proslave.
V	počastitev spomina drage sestre Vande Pertot por. Rauber daruje sestra Sonja Tomsich 15.000 Ur za Dijaško matico v Trstu, 15.000 lir za KASTA, 15.000 lir za šolsko blagajno trg. zavoda »Žiga Zois* in 15.000 lir za Dijaški dom v Gorici.
V	počastitev spomina pok. Marije Švara - Derganc daruje Slava Slavec 1000 lir za p. d. «F. Prešeren*.
Natečaji za službo v psihiatrični bolnišnici
Pokrajinska uprava sporoča, da so razpisaU javne tečaje za naslednje službena mesta v pokrajinski psihiatrični bolnišnici:
Natečaj za 4 mesta primarija (pa trebna diploma iz medicine in kirurgije, specializacija v psihiatriji in habilitacija)
Natečaj za 4 mesta asistenta (pa trebna diploma h medicine in kirurgije ter habilitacija)
Natečaj za 1 mesto psihologa (pa trebna diploma in specializacija v psihologiji ter habilitacija)
Natečaj za 1 mesto higienista (pa trebna diploma iz medicine in kirurgije, specializacija v higieni in habilitacija).
Rok za predložitev prošenj zapade 20. maja 1972. Kandidati morajo imeti italijansko državljanstvo in ne smejo biti stari več kot 35 let.
Natečaj za 1 mesto svetovalca - u-pravni stalež (potrebna diploma iz prava ali ekonomskih ved).
Rok za predložitev prošenj zapade 10. junija 1972. Kandidati morajo imeti italijansko državljanstvo in ne smejo biti stari več kot 35 let.
Za podrobne informacije se je treba obrniti na glavno tajništvo ob pa nedeljkih, sredah in petkih od 10.
$P %	jo.;-
MAJNICA in RAZSTAVA VIN
v DOLINI 14.5.72
00000000005000000000000000ocooooo
m a I a
/> ms

OB ZILJI IN DRAVI
Koroški
pevski
zbori
Pojdam u Rute Uštno je vihred Slanica
'Mam pa mih'no kajžo Le tja, kjer je trata zelena Jes s'm an friš'n jagr Je biv an huspud bebenav Oj ti norčava hvava
Se še rož'ce u hartelnu Mojcej
Roža na vrtu Sem se rajtov ženiti Pesem od rojstva Fantovska
Puob'č sem star šele osemnajst let O Podjuna
sTEREo
H ELI DON
TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. Sv. Frančiška 20 Telefon;. 61792
oooooooooooooooooooo ooooorooooooo
DECIBEL
PRODAJALNA PLOŠČ
OPČINE	Narodna ulica, 116
Opozorilo Kmečke zveze prizadetim zaradi metanovoda
Lastniki zemljišč, po katerih je bil speljan metanovod in se z družbo SNAM niso pogodili glede odškodnine, so v prejšnjih ineh prejeli po pošti obvestilo, da bo sodni cenilec arh. Gruden prišel ocenit škodo na njihovih parcelah.
Kmečka zveza svetuje vsem prizadetim naj prisostvujejo cenitvi in cenilcu tudi prikažejo vso dejansko škodo, ki so jo utrpeli. Brez njihove prisotnosti bi mogel namreč cenilec prezreti del te škode (n. pr. porušene mejne zidove, drevesa, škodo na pridelkih itd.), na Kar ga morajo opozoriti.
Nikar pa naj ne podpisujejo da kumentov, ki bi jih jim morebiti ponujali, ker je zadeva v rokah pooblaščenih pravnikov, ki vodijo pravdo in pogajanja.
Tajništvo Kmečke zveze
SHISEIDO - TOKYO
Prireja od Z. do 7. maja na Opčinah
v Parfumeriji - KOZMETIKA 90
TEDEN JAPONSKE KOZMETIKE
Kozmetičarka bo na razpolago cenjenim gospem, ki so že ali še ne poznajo preparatov SHISEIDO
Telefon 212 - 061
SHISEIDO ena izmed treh svetovnih kozmetičnih firm
IhM.
PORTOROŽ (PORTOROSE)
ROULETTE CHEMIN DE FER
baccarA
BLACK JACK
in vse druge igre
od 29. aprila 1972 v novih prostorih
GRAND HOTELA
METROPOL
GORIŠKI DNEVNIK
SE TEDEN DNI NAS LOČI OD VOLITEV
NEDEUA, 30. APRILA
TRSI A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15, 23.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.45 Mozartova glasba; 10.15 Poslušali boste; 11.15 Mladinski oder; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Zabavna glasba; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Soldati: '.adevi Motta; 16.35 Orkestri; 17.15 Popoldanski koncert;
18.00	Šport in glasba; 19.00 Plošče; 20.00 Šport; 20.45 Pratika;
22.00	Šport 21.10 Sodobna glasba.
TRST
8.30	Kmetijska oddaja; 9 30 Maša: 10.30 Tržaški motivi; 14.00 O krogla miza.
KOPER
6 30, 7.00. 12.30, 14.30, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba;
8.00	Gladbena matineja; 11.45 Plošče; 12.00 Glasba po željah;
13.30	Pogovor s poslušalci; 14.00 Šport; 14.05 Orkestri; 14.40 Sosednji kraji in ljudje; 15.00 Glasba po željah; 16.00 1. maj; 16.20 Domače pesmi in melodije; 17.00 Prenos RL; 19.00 šport; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM
3.00.	13.00, 20.00, 21.00. 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša;
10.45	Ital. balade; 11.35 Roditeljski krožek; 12.00 Plošče; 13.15 Spored s P. Baudom; 14.00 Plošče;
15.10	Popoldan z Mino; 16.10 Variete z G. Bramierijem; 18.00 bli; 20.25 Odhod in prihod; 21.15 Nedeljski koncert; 19.30 Ansam-Jazz; 22.15 Radijska igra.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30. 9.30, 13.30, 18.30, 19 30,
24.00	Poročila; 7.40 Pojeta Jose Felicdano in Nino Fiore; 8.40 Pdo-šče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Mike v nedeljo; 12.00 Šport; 12.30 Plošče; 13.00 Kvizi narobe; 13.50 «Alto gradimento*; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.40 Klasična glasba; 16.30 Šport; 17.00 Plošče;
18.00	Šport; 18.40 Spored s P. Villaggiom; 20.10 Operni svet;
21.00	Najbiljše plesalke; 21.30 0-peretru odlomki; 22.40 Mali variete; 23.05 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Opera: «Le dame bian-che; 13.00 Medigra; 14.00 Dunajska glasba; 14.45 Baletna glasba;
15.30	Radijska igra; 18.10 Viteška literatura; 19.15 Vsakovečer-ni koncert; 20.15 Preteklosti in sedanjost; 21.30 Radijska igra.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 9.00, . 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.00, 17.00,
19.30,	22.00, 23.00, 24.00 Poroči-čila; 8.05 Veseli td&bgan; 9.05 Srečanja v studiu 14; 10.05 Še pomnite, tovariši...; 10.25 Pesmi borbo in dela; 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo:
13.15	Zabavna glasba; 13.30 Vizija naše prihodnosti; 13.50 Z domačimi ansambli; 14.05 Z veli-mi zabavnimi orkestri; 14.30 Humoreska: Krokodilje solze; 15.05 Glasovi z velikih opernih odrov;
16.00	Za prijetno razvedrilo;
16.30	Nedeljsko športno popoldne:
19.00	Lahko noč, otroci! 20.00 «V nedeljo zvečer*; 22.20 Z vedrimi zvoki v praznično razpoloženje;
23.05	Literarni nokturno.
ITAL. TELEVIZIJA
1.00	Maša; 12.00 V nedeljo o-poldne! 12.30 Naša država; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 Neposreden prenos športnega dogodka; 16.45 TV za otroke; TV film »Dolina miru*;
17.30	Dokumentarec; 17.45 Lupi nove pustolovščine; 18 45 Rezultati italij nogometnega prvenstva; 19.00 Dnevnik; 19.10 Prenos nogometne tekme; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik;
21.00	Spored z A. Lupom; 22.15 športna nedelja; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
16.45	Neposreden prenos športnega dogodka; 21.00 Dnevnik;
21.15	Tv priredba: Nocoj govori Mark Twain; 2215 Glasbena
oddaja.
PONEDELJEK, 1. MAJA
trst A
8.15, 13.15. 20.15, 23.15 Poročila;
8.05	Praznična matineja; 10.00 Pesmi Marije Mi jot; 10.10 Vrabče-va simf. glasba; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah;
15.00	Silone: Fontamara; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Orkestri;
18.45	Slavni solisti; 19.10 Odvet nik za vsakogar; 20.00 šport; 20.30 Slovenski razgledi; 22.15 Zabavna glasba.
TRST
12.00	Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.00	Tradicije v naši deželi; 17.00 Radijska igra.
KOPER
6.30.	7.00, 12.30, 14.30, 19.15 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.15 Pesmi borbe in dela; 9.15 Juke box; 10.30 Voščila delovnih kolek tivov; 11.00 Prvi maj včeraj in danes; 12.00 Glasba do željah; 13.30 Plošče; 14.40 Zabavna glasba;
15.00	čestitke delovnih kolektivov;
16.00	Prenos RL; 19.00 Ansambli;
19.30	Prenos RL; 22.15 Orkestri;
23.00	Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM
8.00.	13.00. 15.00. 20.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 13.15 Hit Parade; 14.00 Veselo popoldne;
16.00	Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 18.20 Kako in zakaj: 19.10 Kulturna oddaja; 20.20 Odhod in prihod; 21.15 Prvi maj; 21.00 Koncert v Neaplju.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30. 9.30, 10.30, 13 30. 15.30
18.30,	19.30. 22.30 24.00 Poročila;
7.40	Pojeta Marisa Sacchetto in Fred Bongusto; 8.40 Operni odlomki; 9.50 Radijska priredba:
10.05	Plošče; 10.35 Glasbena oddaja; 12.30 «Alto gradimento*; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 in 15.00 Plošče; 16.00 Domače popevke; 17.00 Šport in glasba; 20.10 Pourcellov portert; 21.00 Plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.30 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.00 Hartmanove simfonije; 11.45 Ital. sodobna glasba; 12.00 Plošče; 13.30 Medigra; 14.30 Dirigenta Guila Cantelli in Riccardo Muti; 15.30 Frančkov poem; 18.45 Mladi planet; 19.15 Vsakovečemi koncert;
20.00	Operni odlomki; 21.30 Prireditev.
SLOVENIJA
7.00	8.00. 9.00. 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00. V 17.00, 1? 00,
19.30,	22.00, 23.00, 24l00 Poročila;
8.00	Janson: «Kdo bo potolažil Buč-
ka*; 8.30 Pesmi o pomladi in maju: 9i05 Veselo jutro'- vds^e melodije; 10.05 Petelin:	Kultura
v delavskih sredižših; 11.15 Iz domače zakladnice za Prvi maj;
12.10	Čestitke za praznik; 13.30 Opoldanski cocktail; 14.05 Razgo-vari z mladimi delavci: 14,30 »Po domače; 15.05 Naši operni pevci;
16.00	»Pavseeno vas imamo rade...*; 17.05 Prvomajsko športno popoldne; 18.00 Cankar - Žižek: »Hlapec Jernej*; 19.00 Lahko noč otroci!; 20.00 Mariina - Teodorakis: OI>sedeno stanje; 20.40 Iz slovenske lahke orkestralne glasbe:
21.30	Naši majhni ansambli; 22.15 Za ples in prijeten večer; 23 05 Literarni nokturno; 23.15 Melodije za lahko noč.
ITAL TELEVIZIJA
12.30	Kulturna oddaja; 13.00 Dokumentarec:	Irski konji; 13.30
Dnevnik; 14.10 Neposreden Drenom športnega dogodka; 17.00 TV za najmlajše :igra stvari:	17.30
Dnevnik; 17.45 TV za otroke; Svet v slikah: 18.20 TV film: Potepuška gorila; 18.35 Risanka; 18.45 Večer z Domeni com Modugnom;
19.45	šport in kronike; 20.30 Dnevnik: 21.00 Celovečerni film »Hud il selvaggio*: 23.00 Dnevnik.
II KANAL
17.00	Neposreden prenos športnega dogodka; 18.30 TV igra »Clo-ridina ura*: 21.00 Dnevnik: 21.15 simf. koncert; 22.15 Dokumentarec.
TOREK, 2. MAJA
TRST A
7.15	8.15. 11.30, 14.15, 17.15, 22.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba;
11.35	Pratika; 12.50 Ansambli;
13.30	Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.10 Iz zgodovine slov. književnosti; 19.20 Oddaja za najmlajše; 20.00 Šport;
20.30	Puccini »Plašč*, 21.45 Glasba v noč; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10	Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Juke box; 16.10 Ferrari: Štirje grobijani.
KOPER
6.30,	7.00. 12.30, 14.30, 19.15. 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba;
8.00	Glasbena galerija; 8.45 Radio za vas; 9.15 Juke box; 10.25 Dunajski valzer; 11.00 Orkestri: 12.00 Glasba po željah; 14.00 Popevke;
14.40	Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 19.00 Orkestri; 19.30 Prenos RL; 22.35 Pianist Svjatoslav Richter; 23.00 Prenos RL
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 17.00. 20.00,
23.00	Poročila ;7.10 Jutranja glasba: 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz;
11.30	Radio za šoie; 12.10 Plošče; Spored z E. Simonettijem; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 18.20 Kako in zakaj; 18.55 Sindikalna tribuna; 19.30 Plošče; 20 20 Odhod in prihod; 21.15 Volilna tribuna;
22.15	Operni odlomki.
II.	PROGRAM
7.30.	8.30, 9.30. 10.30. 12 30. 13.30,
15.30,	16.30. 17.30, 19.20. 22.30. 24.00 Poročila; 7.40 Pojejo Charles Az-navour in I Caiiffi; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijčska priredba; 10.05 Plošče; 10.35 Telefonski pogovori;
12.40	«Alto gradimento*, 13.50 Kako in zakaj; 14.00 in 15 00 Plošče; 16.00 Draga Rai; 18 40 Vprašaj; 19.00 Zabavni tečai francoščine; 21.00 Plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.20 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.45 Baročni koncert; 12.20 Pianistični duo Perrotta - Pastorelli; 13.30 Medigra; 14.00 Glasba 19. stoletja;
14.30	Plošče; 15.30 Simf. koncert;
17.35	Jazz; 18.45 Ital. filozofi;
19.15	Vsakovečemi koncert; 20.15 Umetnost dirigiranja; 21.30 Tretja bienale belgijske glasbe
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 9.00. 10.00, 11.00. 12.00,
13.00,	14.00. 15.00. 17.00. 18.00,
19.30,	22.00, 23.00, 24.00 Poročila;
8.05	V majskem jutru z mladimi poslušalci; 9.05 Korošec: Delovni uspehi in razvoj samoupravne pobude; 9.30 Slovegake narodne pesmi; 10.05 Z -iHBroi.iami in ritmi;
11.15	Koncert simf. orkestra RTV Ljubljana; 12.10 Za opoldanski oddih; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Z domačimi godci in pevci: 14.05 Košmrlj: Jugoslavija in medna-narodno dolavsko gibanje; 14.35 Slovenske pesmi o pomladi; 15.05 Za vsakogar nekaj; 17.05 Pregled športnih dogodkov; 17.15 Iz opernega sveta; 18.00 »Smešne ljubezni*; 18.30 Lahka orkestralna glasba; 19.00 Lahko noč. otroci!; 20.00 Prodajalna melodij: 20.30 Ivanov: «Tri bežna srečanja*; 21.20 Večno lepe melodije; 22.15 Za dobro voljo; 23.05 Literarni nokturno;
23.15	Godala v noči.
ITAL TELEVIZIJA
10.30	TV v šoli; 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Risanke; 13.30 Dnevnik; 15.00 TV v šoli: Tečaj angleščine; 16.00 Srednja šola; 16.30 Višja srednja šola; 17.00 TV za najmDjše: Velike in majhne zgodbe; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: Prostor; 18.15 Risanke;
18.45	Nabožna oddaja; 19.15 Kulturna oddaja: Vohunstvo v evropskem odporniškem gibanju; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik;
21.00	Volilna tribuna: tajnik KD Arnaldo Forlani; 22.00 »Lunino kamenje*. 4. nadalj.; 23.10 Dnevnik.
II. KANAL
14.00	Neposreden prenos športnega dogodka: 18.30 Odprta šola;
21.00	Dnevnik; 21.15 Glasbena oddaja; 22.15 TV film: »Indijanec Hawk».
Socialisti in komunisti se zavzemajo za globalno zaščito slovenske manjšine
KPI in PSI poudarjata to na zborovanjih in v dokumentih Poziv za preferenčne glasove slovenskim kandidatom
Še teden dni nas loči do volitev, zaradi česar bo v teh preostalih dneh volilni boj zelo oster. Volilna zborovanja se vrstijo eno za drugo, njih število se je pove čalo v prejšnjem tednu, še več jih bo v teh dneh.
Nekaj besed o volilnem boju in o Slovencih. Poslanec KD Marocco je prejšnji večer v Palače hotelu govoril o svojem štiriletnem delovanju v parlamentu. Vse to je zgostil v majhni brošuri. V njej najdemo le besedico o Slovencih. Omenjeni poslanec je namreč že pred leti predstavil skupno s poslancema Beici.jem in Gressanijem zakonski osnutek za slovenske šole. O osnutku za globalno zaščito pa seveda niti besedice v zelo bogatem štiriletnem delovanju omenjenega poslanca.
Socialisti napovedujejo v prihodnjih dneh nekaj zborovanj v slovenskih vaseh. V torek bo zborovanje v Pevmi. v sredo v Štan-drežu. v četrtek na Vrhu, v petek v Sovodnjah. Na vseh bo prisoten slovenski kandidat Marko Wal-tritsch. Omenjeni kandidat bo danes prisostvoval sestanku v Zahodni Benečiji, v soboto pa je imel skupno s poslancem Fortuno se stanek z zastopniki beneških društev v Čedadu. Zastopnika PSI sta Benečanom prikazala dosedanje delo te stranke v prid slovenski manjšini ter obljubila nadaljnje prizadevanje. Omenjeno ;e bilo tudi. da je vprašanje obrambe slovenskih narodnih zahtev prav v Benečiji tesno povezano z vprašanjem gospodarskega dviga teh kra.jev.
V Gorici ie bilo sinoči zborovanje PSI. na katerem je govoril podpredsednik deželne vlade Enzo Moro.
Socialisti na vseh svojih političnih zborovanjih in sestankih poudarjajo nujnost ojačenja moči socialistov v bodočem parlamentu. Položaj v državi je sila nevaren, kajti če bi KD dobila toliko moči. da bi lahko vladala s podporo sredinskih ali desničarskih sil, da bi to brez dvoma napravila. Zaradi tega mora biti PSI tista stranka, ki bo v bodočem parlamentu odločala o bodoči politiki, to ob podpori močne komunistične opozicije.
Večja moč socialistov in s tem v zvezi tudi njihovo večje prizadevanje je nu jno tudi na Goriškem in v vsej naši,,.deželi. Potrebno je urediti vprašanja cestne in železniško povezavo s sosedno-Jugoslavijo, potrebno je ojačiti industrijsko cono v Tržiču in z njo v zvezi zgraditi vrsto ljudskih stanovanj, po trebna je gibčnejša politika s strani krajevnih oblasti.
Posebno skrb posvečajo socialisti vprašanju slovenske manjšine V svojih dokumentih in na svojih shodih poudarjajo, da so že lani predložili zakonski osnutek o globalni zaščiti Slovencev. Ta osnutek je zelo važen, in socialisti iskreno želijo, da bi se v bodočem parlamentu ustvarila široka fronta v prid rešitvi tega, za Slovence življenjsko važnega vprašanja. Zaradi tega pozivajo socialisti vse stranke večinske in opoziciiske. da predložijo podobne osnutke. Ostro -v, kritizirajo KD, ki ni hotela doslej predlagati takega osnutka in menijo zaradi tega. da bi slovenski volivci, čeprav krščansko usmerjeni, ne smeli tokrat voliti liste in kandidatov krščanske demokracije. Goriška federacija PSI zaradi tega poziva slovenske volivce, da tokrat glasujejo za listo socialistične stranke in da oddajo preferenčne glasove predla gateliu zakona Lorisu Fortuni in podpredsedniku pokrajine Marku Waltritschu.
Ta teden so komunisti imeli več volilnih shodov in zborovanj Preteklo sredo je v Štandrežu na trgu govoril deželni svetovalec Dušan Lovriha. V četrtek pa je balo v Doberdobu volilno zborovanje, na
katerem sta govorila kandidat za poslansko zbornico in župan iz Doberdoba Andrej Jarc in deželni svetovalec Dušan Lovriha. V soboto je govoril član deželnego vodstva Stojan Spetič, in sicer v Pevmi. pred gostilno Devetak.
V glavnem se je obregnil ob poziv SDZ svojim volivcem, naj glasujejo za KD. Rekel je. da KD ne zasluži slovenskih glasov, ker je bila — po besedah samega prof. Bratine v občinskem svetu «vedno gluha za manjšinsko vprašanje*.
Spetič je pozval slovenske volivce, naj razmislijo, preden oddajo svoi glas. Volivci SDZ naj se še posebej zamislijo nad usodo beneških Siovencev, ki jih KD tlači in .jim odreka vsakršno jezikovno pravico. Glas za KD pomeni zaupanje tistim, ki celo slovenske duhovnike izganjajo iz beneških cerkva in z njimi izganjajo slovensko besedo iz Nadiških dolin. Taka KD ne zasluži zaupanja, nač pa morajo volivci SDZ zaupati — pa čeprav s svetovnonazorskimi pridržki — levičarskim strankam, predvsem KPI. ki so z zakonskimi o-snutki vsestransko dokazale, da ocenjujejo boj Slovencev za enakopravnost kot del splošnega boja za demokracijo.
Deželni svetovalec Dušan Lovriha je na zborovanjih v Štandrežu in Doberdobu obravnaval vprašanja v zvezi s sedanjo politično krizo
ške SDZ, ki je še pred nekaj tedni priznala, da se KD in levi center nista držala danih obljub, sedaj pa vabi Slovence naj bi volili prav za demokristjane in socialdemokrate. Posebno socialdemokrati, je dejal govornik, so bili vedno sovražno razpoloženi do Slovencev in do sosednje socialistične republike. Ne same. da niso predložili zakonskega osnutka za zaščito slovenske manjšine, bili so tako nesramni, da so predlagali partizansko priznanje pripadnikom zloglasne «Divisione Gorizia* (najprej socialdemokrat Zu-calli in nato demokristjan Marocco).
Župan in kandidat za poslansko zbornico Andrej Jarc je na zborom vanju KPI v Doberdobu najprej o-oravnaval vprašanja mednarodne politike in ožigosal viarine kroge, ki v Gorici govoričijo o najbolj odprti meji na svetu, obenem rt? ši-ri!c ob meji vojaške služnosti in postavljajo atomske mine na Krasu, kar jo potrdil sam minister Tanas-si v odgovoru na vprašanje dober-dobskega občinskega sveta Nato je obravnaval vprašanja slovenske narodne manjšine in navedel nekaj konkretnih primerov, ki se tičejo doberdobskena občinskega sveta. Tako Doberdobci zariian čakajo že več kot deset let na rešitev vprašanja o poime.jnvuniu ulic po slovenskih pesnbrih in pisateljih, na dvojezični obč>rsk: grb id.. Ob koncu svojega govora 'e A. Jarc pozval slovenske volivce, naj podprejo komu-
in ostro napadel KD, ki je glavni nistično partijo, ki se vedno dosled-
krivec sedanje politične in ekonomske krize, že 25 let tepta italijansko demokratično ustavo in ni storila ničesar za rešitev bistvenih vprašanj slovenske narodne manjšine. Kritiziral ie obnašanje gori-
no bori za naše pravice za pravice delavskega razreda, za družbeni in ekonomski razvoi v državi in predstavlja najtrdnejši jez proti reakcionarnim in fašističnim tež njam.
pon VODSTVOM SVOJIH PROFESORJEV
Prijeten izlet na Dunaj dijakov trgovske šole
Obiskali so Gospo sveto in se na Dunaju pogovarjali s slovenskimi študenti iz Koroške
Dijaki trgovske šole so se 25. t.m. vrnili s štiridnevnega izleta na Dunaj. Izlet je vodila prof. Nataša Petarin. pri tem pa sta ji pomagala prof. Karlo Primožič in prof. Sergij Dilica
Omeniti je treba, da ie naša šola prva na Goriškem obiskala sosednjo Avstrijo. ki jo poznamo premalo. čeprav ni tako daleč, da bi je ne mogli obiskati.
Odhod iz C-orice ie bil ob 5.30. V Celovcu smo s> malo odpočili, obi skali smo Gospo sveto in knežji kamen kier sr kronali slivenske vojvode. Postanek je bil v Briicknu r/uf den kitim, kjer smo kosili. Na Durmi smo prišli pozno popoldne. Ped spretno roko slovenskega vodnika, ki nas je čakal na Dunaju, smo si ogledali zanimivosti umet niškega m biološkega muzeja. -lavne zgodovinske stavbe, grobni -e Habsburžanov in njihovih sorodnikov. katedrah in seveda tudi ve'.‘l'. zabavišče «Praten. Program izleta je predvideval tudi obisk Schon-bruna, kjer je bila poletna rezidenca Habsburžanov. V palači ;e 1500 bogato okrašenih sob. katerih vzdrževanje stane državo približno 600 milijonov lir Ogledali smo s* tudi park. v katerem je izvirek ,'chdnbruna. Popoldne smo obiskali Beloedere in Kohlehberg. od koder ie lep razgled na mesto. Zvečer smo imeli možnost spoznati tipični dunajski lokal v Grinzingu, prijaznost Dunajčanov m rtih navade. Ob zvokih valčkov smo poskusili dobro vino. ki nas je spravilo v veselo razpoloženje. V tem velemestu smo spoznali tudi nekaj koroških slovenskih študentov, ki so vpisani na dunajski fakulteti. Bili so zelo prijazni in nas tudi seznanili s položajem koroških Slovencev v Avstriji Na Dunaju je tudi slovenski zavod Korotan, kjer ie večje število slovenskih študentov
Pred odhodom smo si ogledali Dunaj z Donautuma. po kosilu pa se je začel povratek v sončno Gorico.
Skozi vse dni vožnje je v avtobusu vladalo prijetno vzdušje, tako da smo ustanovili privatni ansambel «Kojoteskompleks». ki nas je zabaval do konca izleta. Tudi našo nemščino smo vadili na tem izletu, tako da bomo lažje nadaljevali z našo edeutsche Sprache». ko se bomo drugič vrnili na Dunaj.
Dijaki trgovske šole se najlepše zahval j* e jo profesorjem, ki so pripomogli. da je izlet tako levo uspel C.S. - B.P.
• Vodstvo in gojenci Dijaškega doma v Gorici se iskreno zahvaljujejo Kmečko - delavski posbjilnici iJ Sovodenj za prispevek, ki jim ga j0 namenila.
Kino
MlllllllllllllllliliinlllllllllliHllllllllllllllllIlllllllIllIllIlIllllllllllHIllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliUU
PD «BRIŠKI GRIČ PRIREJA TRADICIONALNO PRAZNOVANJE
Števerjan vabi: danes in jutri prvomajska prireditev v Brdih
Sinoči so odprli vinsko razstavo - Danes popoldne kulturni in športni nastop Jutri bosta priložnostna govora Škerka in Fortune ter nastop folkloristov t,s ,,,
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 30. APRILA DO 6. MAJA 1972
NEDELJA, 30. aprila
9.40	Po domače s tržaškim na-»odnim ansamblom; 10.12 Kmetji-ska oddaja; 10.55 Mozaik; 11.00 Otroška Matineja: Don Kihpt, Čarni svet živali; 11.50 Mestece Pey-ton; 12.40 TV Kažipot; 14.30 Studio C — zabavno glazbena oddaja;
15.30	Obisk v nedeljo; 16.05 Ne kaj veselih domačih; 16.30 Za konec tedna: 16.55 Vaterpolo Jugoslavija: Madžarska: 18.00 H—8, jugoslovanski film; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Bom, boš, bo; 21.15 Din-don; 21.30 Športni pregled;
22.00	Poročila; 22.05 Glasbena medigra; 22.20 Evropsko prvenstvo v rokoborbi.
KOPRSKA BARVNA TV
16.00	Neposreden prenos športnega dogodka; 19.45 Otroški kotiček: Ornitologija; 20.15 Risanke;
20.30	Celovečerni film.
PONEDELJEK, 1. maja
10.00	Prvomajska čestitka in naša partizanska pesem; 10.30 Bela griva; 11.10 Čuri muri v Afriki;
11.30	Pazi na otroka - mladinski film; 16.15 Kekec - slovenski film;
17.45	I. Rosič: Prodajalec čašo pisov; 18.05 Risanke; 18.15 Obzor nik; 18.30 V avtobusu - serijski film; 19.00 Mladi za mlade; 19.45 Kratek film; 20.00 TV dnevnik,
20.30	Košarka Jugoslavija - Brazi lija; 22.00 Katja špurova: Obisk pri novinarki; 22.40 Poročila in
reportaža o speedwayu v Gornji Radgoni.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Otroški kotiček; 20.30 Prenos košarkarske tekme Jugoslavija — Brazilija.
TOREK, 2. maja Naši zbori:	»Srečko Kospvel*
iz Ajdovščine; 10.25 F. Milčinski Zgodba o žalostni princeski: 11.15 Deček iz Anavgaja - sovjetski film; 11.30 Prigode Toma in Jer ryja; 12.00 Koncert vojaške god be; 16.15 Madžarski TV pregled Pohorje, Plešivec do 18.30; 16.30 L. Baum: Čarovnik iz Ozza; 16.55 Po domače s pihalnim ansamb lom Francija Puharja; 17.25 Teh naših 50 let; 18.15 Obzornik; 18.30 Od zpre do mraka: Trije vete rani; 19.05 Le vkup, le vkup uboga gmajna; 20.00 TV dnevnik: 20.35 Upor v Adalenu - švedski barvni film; 22.30 Košarka Brazilija — SZ; 23.00 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV 19.50 Tečaj francoščine; 20.15 Poročila; 20.30 TV film: V slu žbi morja; 21.2® Prenos košarkar ske tekme Brazilija — Sovjetska zveza.
SREDA, 3. maja
8.20 TV v šoli: Promet SRH. materinščina, fevdalizem, leče pe smi Jugoslavije, predelana sadja, geometrija, prvi hrvatski pisani spomeniki; 17.50 Don Kihot: serij
skd film; 18.15 Obzornik; 18.30 Jazz na Ekranu: Kvartet Boška Petroviča; 19.05 Na sedmi stezi 19.25 Naš ekran; 20.00 TV dnev nik; 20.30 Košarka Jugoslavija SZ; 22.00 Igralci: Lojze Rozman
23.00	Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Otroški kotiček; 20.15 Poročila; 20.30 Prenos košarkarske tekme Jugoslavija—Sovjetska zveza.
ČETRTEK, 4. maja
9.35	TV v šoli: Pernate živali, Samson in Dalila, leče; 10.30 Nem ščina; 10.45 Angleščina; 11.00 Francoščina; 14.45 TV v šoli; 15.40 Nemščina; 16.10 Osnove splošne i-zobrazbe: šolsko okolje; 17.45 Veseli tobogan: Črnomelj; 18.15 Ob zomik; 18.30 čarni svet živali,
19.00	Stari mojstri; Jožef Tominc;
20.00	TV obzornik; 20.35 četrtkovi razgledi; 21.35 Bos skozi pekel: Ja ponska nadaljevanka; 22.20 Sim fonični orkester RTV; 22.35 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Otroški kotiček; 20.15 Po ročila; 20.30 Celovečerni film: Li sičji princ; 22.00 Tečaj franco ščine.
PETEK, 5. maja
9.35	TV v šoli; TV vrtec, mo torji, NOB. Kalifornija, Ekviva lenca: 11.00 Angleščina; 14.40 TV v šoli; 16.10 Osnove splošne tzo
brazbe: Srbohrvaščina; 17.25 Ve liki lovec Hamahamahama; 18.05 Obzornik; 18.20 Obisk iz Italije;
18.40	Gospodinjski pripomočki: Namizni elekrični aparati; 18.50 Ekonomsko izrazoslovje: Družbeni dogovor; 18.55 Mestece Peyton; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Kviz 72; 21.40 Posnetek košarke Jugoslavija •— Brazilija; 23.00 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Otroški kotiček; 20.15 Poročila; 20.30 Dokumentarec: Eden izmed Odisejevih otokov; 20.45 TV film London: 21.45 Ray Anthony show.
SOBOTA, 6. maja
9.35	TV v šoli; Pesmi Jugoslavije, Novak Simič, sodelovanje med šolami; 17.45 Tuja Folklora: Bayanihan; 18.05 Obzornik; 18.20 Štirje tankisti in pes — poljski serijski film; 19.15 Humoristična oddaja; 19.45 Kratek film; 20.00 TV dnevnik; 20.35 TV križanka;
21.30	Tekmeca—serijski barvni film; 22.20 Pohod po poteh parti zanske Ljubljane; 22.30. TV kažipot; 22.50 Poročila; 22.55 Košar ka Slovenija: Jugoslavija in Bra ziliija — SZ.
KOPRSKA BARVNA TV
15.00	Prenos nogometne tekme
19.45	Konec tedna v barvah; 20.15 Poročila; 20.30 TV film proti Jan nyju Scottu; 21.20 Mali koncert.
Snoči so v Dvoru v Števerjanu odprli tradicionalno razstavo briških vin ter slikarsko- razstavb^-demače-ga umetnika Viadimira Klanjščka. To je uvod v večdnevno prvomajsko praznovanje. Danes zjutraj so na vrsti mladi tekmovalci v orientacijskem pohodu. Prijavilo se je veliko ekip, po zaključku tekmovanja bo za vse udeležence na razpolago partizanski golaž.
Večja prireditev bo v popoldanskih urah. Prireditev kulturnega in športnega značaja se bo pričela ob 16 uri'. Kulturno težo bodo nosili prosvetni delavci društva «Oton Župančič* iz štandreža, na športnem področju pa bodo pokazali svoje veščine judoisti iz Nove Go rice. Prepričani smo, da bo danes popoldne prišlo v števerjan veliko ljudi.
Osrednja prireditev bo jutri, 1. maja, popoldne. Na sporedu sta priložnostna govora. Spregovorila bosta poslanca Albin Škerk in Lori s Fortuna. Oba sta v parlamentu predložila zakonska osnutka o globalni zaščiti Slovencev, zaradi tega pričakujemo, da bosta o tem jutri tudi govorila; seveda se oo-sta dotaknila tudi sindikalnih vprašanj, saj je jutri praznik dela Govoroma bo sledil kulturni spored z nastopom folkloristov »Emone* iz Ljubljane ter tržaškega narodnega ansambla.
V torek zvečer bodo izvolili »briško lepotico*. Vse večere bo ples ob igranju orkestra «The Lords* iz Trsta. Na razpolago bo bogato založeni bifč ter odlična briško vinska kapljica.
Prvomajsko srečanje med županom in sindikalisti
Med včerajšnjim srečanjem žu pana De Simoneja s sindikalnimi predstavniki je župan priznal sindikalnim organizacijam izredno ve-
lik družbeni pomen in da so njihove vrednote tudi temelj za občinsko delovanje1, ki se kaže v skrbi za interese delavskega razreda, za njegov moralni in materialni dvig. Župan je še zlasti opozoril na hude težave v razvoju naš“ družbe zaradi zagotavljanja popolne zaposlitve, izgradnje delavskih hiš, reforme zdravstva ter zagotovitve varnosti na delu, kar bo moral vodilni italijanski politični razred rešiti pod pritiski sindikalnih organizacij. Ob koncu je poudaril odgovornost delavskega razreda za napredek ;n ponovni gospodarski dvig dežele
Sindikalist Zuliani ie .-dgovoril v imenu predstavnikov CISL, CGIL, in UIL. Poudaril je koris' si st-e Čanja in povedal zaskrbljenost de lavcev zaradi nekaterih težav zla sti v tekstilni industriji Pe njego vem je potrebno rešitve iskati v spodbudah proste cone za industrijsko okrepitev, zlasti pa je potrebna pomoč občine, da bi uresničili avtoluko, zgradili nove obrate v industrijski coni ter nudili delav cem družbene službe, ki bodo zagotovile delo in boljše delovne po goje.
Jutri proslava 1. maja tudi v Doberdobu
Čs tudi so se udeležili osrednjih in slavnostnih prvomajskih manifestacij, so kljub temu Doberdobci tudi sami na primeren način vedno proslavili oraznik delavskega ljudstva.
Jutri se bodo polnoštevilno zbrali na trgu, kjer bodo imeli kratko, a vendar pomembno proslavo.
Okrog 9.30 bo godba na pihala Kras šla skozi vas s koračnico,
DRUGE VESTI NA DVANAJSTI STRANI
hotel sabotin
nova gorica	solkan
telefon 21-079
Prenovljen in razširjen hotel s sodobno opremljenimi sobami, bifejem, kavarno, restavracijo in banketnimi sobami za zaključene družbe.
Glasba za ples vsako soboto, nedeljo in o praznikih. Prvovrstno pripravljene jedi In pristna domača vina.
nekaj pesmi bo zapel tudi moški pevski zbor- »Jezero* govoril pa bo 1 uOb°rdobski podžupan Karlo Černič.
Vsi občani so vabljeni, da se udeležijo manifestacije ter tako primerno počastijo največji delavski praznik, 1. maj.
Prvomajska proslava letos v Tržiču
Na osrednji proslavi prvega maja v Tržiču bodo iri sindikalne organizacije —■ (ako so sklenili na skupnem sestanku vodstev CGIL, CISL in UIL — opozorile na napad protidemokratičnih sil, ki težijo k reakcionarnemu in avtoriiu-tivnemu prookretu. Svojo solidarnost so sporočile ACLI, Zve-m 'kmetovalcev. Zveza zadrug. Delavci se bodo sešlf oh 9. uri pri Ancone*ti, od koder bo krenil sprevod na Trg republike, kjer ho v imenu vseh treh sindikatov spregovoril Elio Zulinnl
Možnost izmeničnih sejmov v obeh Goricah
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Leopold Krese, ki je prišel na goriški blagovna sejem skupno s tajnikom Jožetom Gačnikom, je zelo ugodno ocenil to gospodarsko prireditev. »Naša zbor niča podpira še tesnejše sodelovanje med področjem, ki teži na Novo Gorico in goriško pokrajino na drugi strani.* S tem v zvezi je zbornica mnenja, da bi dosegli sporazum med obema Goricama o izmeničnem prirejanju sejmov eno leto v Gorici in drugo leto v Novi Gorici. Uresničitev takšne pobude bi dala novo vsebino maloobmejnemu blagovnemu prometu, ki po zadnjih podatkih izkazuje aktivni saldo v prid Jugoslavije.
Gorica
VERDI ob 15.15 - 22.00; «1 diavoll*. Vanessa Redgrave in O. Reed. Barvni film, mladini pod 18. letom Pre" povedan.
CORSO ob 15.00-22.00: »Bianco, Bosso e. . .». Sofia Loren in Adriano C®-lentano. Barvni film.
MODERNISSIMO ob 15.30 - 22.00: «11 sergente Klerass*. P. Traus i® T. Aumont; barvni film.
CENTRALE ob 15.15 - 21.30: «Blind-man — II pistolero cieco*. *• Anthony in R. Starr; barvni fi!®1' mladini pod 14. letom prepovedan.
V1TTORIA ob 15.15 - 21.30: «Brivi»> nella notte* C. Eeastwood in J. Walter; barvni film, prepovedan« mladini pod 14. letom.
Tržič
AZZURRO ob 14.00: «11 Decamero" proibito*.
EXCELSlOR ob 14.00: »Willard e • topi*. E. Barin. Barvni film.
PRINCIPE ob 14.00: «Bianco, rosso-» S. Loren in A. Celentano.
SAN MICHELE ob 14.00: »La eon giura dei potenti*, J. Marais & R. Schiaffino; barvni film.
Mova Gorica
SOČA (Nova Gorica); »Smrtna zabl«' da v Wander Riveru*, nemški barvni film ob 16. - 18. in 20.
SVOBODA «Orli nad Londonom*. *' meriški barvni film — ob 16. - *”■ in 20.
pESKLE: »Vzorna dekleta*, franc«-ski barvni film — ob 17. in 19-™
RENČE: »Dovoljenje za pekel*, ai®f riški barvni film — ob 16. in
ŠEMPAS: »Zarotniki svobode*, janski barvni film — ob 16. in
KANAL:	«Izhod», norveški barv®1
film — ob 17. in 20.
PRVAČINA: «Vojna za petrolej*, i" lijanski barvni film — ob 16. in ™
Dežurna lekarna v Gorici
Danes ves dan in ponoči je odP®* lekarna Cristofoletti, Travnik. **■' 29-72.
Dežurna lekarna v TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je lekarna San Nicolo, dr. Olivet Ul. 1. maja 94, telefon 73328.
Dežurna cvetličarna
Danes je odprta cvetličarna dane Susmel, Ul. XXIV maja 21
Izleti
Uprava P.d. v Gorici sporoča. , da je še nekaj razpoložljivih | za izlet v Makedonijo. Nevarnj* črnih koz v Jugoslaviji je prakti«-^ prenehala, kajti v zadnjih časih J® ^ zabeležili nobenega novega ptii®!S in vso kaže, da bodo v sre<»L maja ukinjeni tudi vsi preveriti ukrepi glede cepljenja.	,
Izlet bo zato potekal po Pred^ denem programu. Vpisnino sp*** mamo še samo do torka
Razna obvestila
z
Občinsko podjetje za električno nergijo, vodo, plin in mestne Pre'u. ze je razpisalo natečaj za dve r. lovni mesti pomožnega inštalacij in dve mesti za težaka. Prizafjj ne smejo presegati 30 let in morajo imeti spričevalo osri®!. šole Poleg tega morajo imeti i®5 * laterji že dve leti prakse. P®0^ na posebnih formularjih naslovih,, urad za osebje pri občins*9 podjetju.
Naša ljubljena
VIDA FRANKO
je včeraj zjutraj za vedno zatisnila oči. Pogreb bo v torek. 2. maja ob 15. uri iz kapele goriškega pokopališča. Prosimo tihega sožalja.
Starši Igor in Jela, sestri Maja k* Neva ter brat Vanja (tudi v imenu ostalih sorodnikov).
Gorica. 30. aprila 1972.
E72
GORIŠKA BLAGOVNA RAZSTAVA
SEJEM ZA VZHOD	Od 28. aprila do 7. maja
AVSTRIJA - JUGOSLAVIJA - MADŽARSKA - ITALIJA
Zbornica za Trgovino I.O.K. • Gorica • Org. BIWU Pubblicitš - tel. 87466
PrSmoršiči^nevnlkr
KULTURA
30. aprila 1972
LEPO BI BILO OBNOVITI ZNAMENJA NAŠE KULTURE V DEŽELI
Ob stoletnici
Godino vega «Tersta»
Kako je prišlo do tega, da na rojstni hiši Josipa Godine - Vrdelskega ni več spominske plošče
Letos bo preteklo sto let, ko je tržaški rojak Josip Godina— »rdelski izdelal knjigo o Trstu in niegovi okolici. Ni naš namen v Pričujočem sestavku ocenjevati to njegovo delo, ker smo v našem istn več pii manj pisali o tem e Pred leti. Zdaj bi radi, na osnovi najnovejših poizvedb, osve-J'' ^ nekatera vprašanja okrog Sotavljanja njegovega rojstnega orna in predvsem, kako je prišlo ? uničenja pisateljeve spominske Plošče leta 1921, torej ko se je naših krajih začel z vso kruto-Jo porajati fašizem. Ob tej pridnosti želimo ponovno apelirati ? odgovorne činitelje, da je skraj-.' ®as/ da se nam omogoči obno-' ev vseh podobnih zgodovinskih namenifosti, ki predstavljajo bo-9,a zaklad resničnosti za upošteva-tleh na^e9a ž'vlia na tukajšnjih
■J°S'P Godina—Verdelski se je Odd na Vrdelici leta 1808. Po krs-rojstva, to je predmestje Tr-
izK n|Sd ^v' lvanom< s' ie pisatelj ral tudi psevdonim. Njegova Jdna hiša, kot smo ugotovili, je (& JZmed sedanjih hiš v uličici ndrona) Melchiorre Cesarotti s ;«v"kama 8 ali 10. V starih ča-na Vrdelici ni bilo ulic z ime-ie bil le kraj z zapored-i številkami. Čeprav so tu žive-
NA TRGU GOLDONI (Pred 1. majem 1972)
Na tr9u Goldoni st°i‘ fašist. pOV°ri o svobodi.
0 ritmu glasu mu roke skačejo, fc° dežek prši ‘n dežniki rastejo. e tu zaradi volitev?
M. ja! Si, si. da. da.
M°kri fašist, sveži fašist Oovori dežnikom.
J ‘u zaradi cone B?
1°. ja! Si, si, se ve, se ve.
Pod *žnikj rastejo
dsesa,
ko dežek prši p iaiist govori o svobodi.
°d dežniki ljudje skr'vajo ušesa.
°ežek prši "“trgu Goldoni, oživi:
,°d ^žniki rastejo
okostnjaki.
Ivanka Hergold
tem, "?orr,a Slovenci, so ulice kljub °seh lm®novali le po italijanskih teQ. n°at'h. Tudi sedanji prebivalci j0 2°eieaa kraja se po večini ima-najti Slovence. Ni nam bilo težko 2anim-0rna^'nov' ki so nam marsikaj IVega povedali o Vrdelskem.
pre,? nasvetu Nika Škamperla Prj j ,nika društva »Škamperle« sil; n ‘ ^anu< smo se najprej zgla-narp-1 Kolaričevih. Prijazna Pavla o dJ* rade volje pripovedovala nia s'h Pisatelja Vrdelskega. Sa-stvarjf namrei Posveča njegovim 2®nia|Varn' Ker rneni, da se je zav-*a preproste ljudi, zlasti za
revne kmečke sloje v predmestjih Trsta. V uporabo nam je posodila tudi njegovo sliko v krogu družine z ženo in mlajšim sinom. Pri njej smo tudi zvedeli, da žive še dandanašnji na Vrdelici pisateljevi sorodniki, čeprav v tako daljnem kolenu, da jih je težko prištevati med sorodstvo. Tako smo se napotili k Nadi Godina v Ulico Za-nella štev. 7. Najprej nam je pokazala hiši štev. 8 10 v bližnji uličici Cesarotti, kjer se je pisatelj rodil. Že na prvi pogled je opazno, da sta hiši zidani vsaka zase, kar se da sklepati po stilu in starosti zidovja; vendar pa tako tiščita skupaj, da bi vsakdo rekel, da je to celota zase, če ju ne bi ločili številki. Na pročelju hiše št. 8, ki je ljudem tudi bolj v očeh, so pred 64 leti vgradili spominsko ploščo ob 100-letnici pisateljevega rojstva. Dobro oko zidarja lahko na rumenem ometu ugotovi, da je bilo na steni včasih kaj vgrajenega
Toda Nada Godina, ki se prišteva med daljno sorodstvo Vrdelskega, meni, da se. je pisatelj rodil na spodnji, starejši hiši, s sivim ometom, torej na štev. 10. To svojo trditev utemeljuje z dejstvom, da je spodnja hiša starejša več kot za kakih 200 let, medtem ko je bila zgornja rumena (št. 8) zidana, po njeni cenitvi, pred kakimi 150 ali 160 leti. »Razen tega«, je dejala, po pripovedovanju njenih starejših, že umrlih sorodnikov, «ob priložnostni proslavi pri odkritju plošče, ko je o pisateljevi življenjski poti govoril dr. Cak, je nenadoma spregovorila na proslavi tudi neka Nina Ipavec, kot pisateljeva daljna sorodnica, češ da so v zmoti, ker da se je Vrdelski rodil v starejši hiši, kjer je tedaj ona stanovala. Da pa naj bo tako, da če bo plošča na vidnejšem mestu, saj sta itak obe hiši nekoč pripadali istemu gospodarju Ivanu Godini, po domače Vanetu Klan-farju, pisateljevemu nečaku.«
Kako je prišlo do odstranitve plošče pa sta nam odkritosrčno povedala 92 letna Marija Miche-luzzi, rojena Godina in njen sin Danilo Micheluzzi. Danilova mama stanuje zdaj v Ulici Scoglietto štv. 201, njen sin pa je stanovanjski administrator v Ulici Rossetti 59. Oba smo obiskali in njuno pripovedovanje se ne razlikuje. Marijin oče Ivan Gbdinh, pisateljev nečak, je imel kar štiri hiše. Novejšo (s št. 8) je bil pustil hčerki Alojziji. Tedaj je bila plošča še na hiši. Toda ob porajanju fašizma ni bilo več tiste družinske složnosti. Marijin in Alojzijin brat Josip »je prišel do spoznanja«, da bi bilo bolje spominsko ploščo odstraniti. In tako je tudi storil. Nekaj časa so jo imeli v kleti, nato so jo raztolkli. Zaradi tega med sorodstvom še vedno ni nekdanje sloge, niti ne najboljših odnosov.
Alojzija Godina je potem hišo prodala nekemu Graberju, ki je bil lastnik do pred dvema letoma. Zdaj pa tu stanuje z ženo kraški rojak iz Koprive Vladimir Turk, medtem ko v starejši hiši stanuje vdova Nicoletta Verderber. Obiskali smo tudi njih in čeprav kot hovejši stanovalci nimajo nič skupnega z Godinovo rodbino, bi takoj pristali, da se na eni ali drugi hiši obnovi spominska plošča slovenskega tržaškega pisatelja Josipa Godine — Vrdelskega.
Dj. Pl.
a
OPT8 IX ZGODOVIN A
TERSTA in njegove okolici

kfUTttgA OIGGRAFTČHBGA UK ZtiODOVtUBMOA PREGLED A, STARIH IH IADAHIIH BLAVJAHOV
kakor šk tit»i kratke omembe
NJIHOVE 0S0DE IN OMIKE.
** IHiRME «*fi*Al„ ha *v*rui IUU. IS JMUMtd.
„ JOSIP aODINA-VEEDŽLJSin
* ukutltH k<imi<4b mnrr<»* *«*»«'«», »oj«* »	<m >urt
»k : mui
s;
V TCASTU liTA t*K
riHK AVitraiimu* m»<iyua
Josip Godina — Vrdelski z ženo in mlajšim sinčkom
Marijan Zadnikar: Sr6Clnj©VSŠkci
arhitektura kartuzij anov
Pomemben prispevek slov. strokovnjaka k svetovni! literaturi o tej umetnosti
Razumljivo je, da je nemogoče v nekaj besedah predstaviti delo in predmet, ki ga obravnava, zlasti še, če gre za obsežno umetnostnozgodovinsko razpravo, ki obsega knjigo velikega formata s 430 stranmi in za delo, ki se nanaša na arhitekturo kartuzijanskega reda, širši javnosti manj znano in morda manj privlačno arhitekturo. Vse besede pomenijo torej bolj opozorilo na knjigo, katere avtor je znani slovenski u-metnostni zgodovinar dr. Marijan Zadnikar in ki nosi naslov Srednjeveška arhitektura kartuzijanov. Delo, ki je rezultat dolgoletnih raziskav in študija je izdala Slovenska akademija znanosti in u-metnosti, založila pa Državna založba Slovenije.
Marijan Zadnikar, ki ga na ovitku knjige profesor dr. France Stele lepo predstavlja javnosti, je znan zlasti kot proučevalec romanske arhitekture. Posebej je Zadnikarja zamikala romanska samostanska arhitektura, ki je tudi v Sloveniji zapustila vrsto pomembnih spomenikov. O njej je napisal več razprav, ko pa je njegovo pozornost vzbudila arhitektura reda kartuzijanov, je tej arhitekturi posvetil veliko raziskav. Tako je po dolgih letih dela nastala študija, ki jo imamo sedaj pred seboj v knjigi in ki obravnava obširno problematiko te arhitekturne zvrsti. Ta arhitektura doslej niti v svetu ni bila samostojno obdelana in tako pomeni Zadnikarjeva knjiga Srednjeveška arhitektura kartuzijanov tehten prispevek svetovni litera-
turi o tej umetnosti. Zadnikar je namreč šel dlje kot to delajo običajno domači avtorji. V svojem prvem delu knjige je odgovoril na vprašanje kaj predstavlja in kaj sploh je kartuzijanska arhitektura. Zato v svojem prvem delu razen o kartuzijanskem redu in njega pravilih življenja govori na slošno o arhitekturi kartuzijanskih samostanov v svetu. Šele
Naši
bestsellerji
Lestvico sestavlja Tržaška knjigarna na podlagi ugotovitev o prodaji slovenskih knjig v Trstu in Gorici. Rubrika sama ima namen nakazovati o-kuse in kulturne potrebe zamejskih Slovencev, obenem pa bo lahko marsikomu pomagala pri izbiri knjige.
1.	Janusz Piekalkievvicsz —
Vohuni, agenti, vojaki (Za kulisami II. svetovne vojne)
2.	Tone Svetina — Ukana
3.	R. Gooch — Nova velika kuharska knjiga
4.	Slovenski biografski leksikon — enajsti zvezek
5.	Janko Pleterski — Odločitev Slovencev za Italijo
6.	Heinz G. Konsalik — Ljubezen ob Donu
7.	Ivanka Hergold — Pasja radost ali karkoli
■ sj
.........n,",,..,.,,,,,,,..,,,,,,,,,..........................................................
ZAČELO SE JE PROTI KONCU PRVE POLOVICE PREJŠNJEGA STOLETJA
Kako soprve slovenske ženske zaorale v ledino slov. slovstva
Prvo ime, ki se v zvezi s tem omenja, je Celjanka Fany Hausmanova Sledi ji Josipina Turnograjska - Pesjakova je bila že Prešernova znanka Primorska pa je tedaj dala Goričanko Pajkovo
drugi del nam predstavlja štiri slovenske kartuzije, Žiče, Jurklo-šter, Bistro in Pleterje ter podrobno predstavlja in analizira to svojevrstno arhitekturo na Slovenskem, ki je zlasti v Žičah prišla do posebne veljave. Sam Zadnikar je vodil odkopavanje in restavriranje ostankov Žičke kartuzije, ki je nastala že v 12. stoletju, kmalu po ustanovitvi matičnih samostanov v Franciji in Italiji. Dodobra je spoznal tudi ostale še ohranjene in v Pleter-ju še živeče kartuzije, proučeval je kartuzije v Franciji in tako napisal delo, ki daleč presega okvir podobnih umetnostno - zgodovinskih edicij. Profesor Stele je zapisal, da avtor ni bil vezan na umetnostno - zemljepisno metodo, ni torej pisal o umetnostnih spomenikih glede na zemljepisno pomembnost za nas, temveč je zajel vso Evropo ter ustvaril delo, ki bo pomembno tudi za evropsko umetnostno zgodovino, kolikor proučuje arhitekturo kartuzijanov.
Pred seboj imamo torej obsežno, bogato ilustrirano in tehtno napisano umetnostno zgodovinsko delo, ki p-esega domače okvire in obravnava kot posebnost domače in tuje spomenike kartuzijanske arhitekture. Morda bo knjiga manj pomembna za širši domači krog, bo pa za strokovnjake (za tuje s francoskim povzetkom vsebine) tehtna stvaritev, vredna vse pozornosti.
Sl. Ru.
Od početka slovenskega slovstva, ki se začenja s Trubarjem sredi 16. stoletja, pa do prvega pojava ženske pisateljice, je minilo celih 300 let. In vse do Zoisove in Vodnikove dobe se ženska v našem slovstvu niti ne omenja. Pod vplivom Zoisovega «krožka prosvetljen-cev» pa začenja tudi ženska tako ali drugače siliti na dan.
Ta zelo delavni krožek, še posebno Vodnik je začel objavljati dela, ki so se nanašala tudi na življenje in delovanje naše ženske, ter je tako vzbudil v njej zanimanje do javnega udejstvovanja. Toda ta čas se je slovenska žena pričela pojavljati le na odru z deklamacijami ali petjem. O kakšnem slovstvenem delu pa še zdaleč ni bilo nikakega znamenja.
Za lepim in mnogo obetajočim razvojem našega slovstva v Vodnikovi dobi, ki ga je pospeševala v naših krajih precej svobodna francoska uprava, je no razpadu »Ilirije« nastopilo zopet precejšnje mrtvilo. Avstrijske oblasti so takoj zavrle ugoden razvoj vsega kulturnega življenja; toda seme, ki ga je zasejal duh novega časa in napredka, ni ostalo zatrto; vzklilo je, in čeprav zatirano, je ob svojem času obrodilo svoj sad. Pojavili so se novi možje, ki so u-stvarjali in pisali v domačem jeziku. Razna glasila so prinašala slovenskim bralcem, katerih število je stalno naraščalo, domača izvirna dela. Zato je naravno, da so se tudi slovenske ženske začele dramiti in se zanimati za kulturno življenje.
Kolikor je znano, se je kot prva slovenska ženska oglasila Celjanka Fany Hausmanova, rojena blizu Celja 1819. leta. Ker je bilo v Oglju ob polovici prejšnjega stoletja precej živahno kulturno življenje ter so med drugim izdajali tudi list »Slovenske novine«, se je v slovstveno delovanje uvrstila tudi mla da Fany. In tako je jeseni 1848. leta objavila svoje prve pesmice, ki so zbudile med žitatelji navdušenje in priznanje. Znani tedanji rodoljub Lovro Toman ie v »Slove-
Urbančič — Turnograjska
Naslovna stran 100 lat stara godinova knjiga
lja, ki jo je poučeval poleg drugih predmetov tudi slovenščino. Zlasti slovenski jezik in vse, kar je bi lo v zvezi s em, jo je navduševalo.
Poleti leta se je oglasil na Tumu pri učitelju Pintarju, s katerim sta si bila prijatelja, 23-letni Lovro Toman, ki je bil takrat že dokaj znan pesnik. Tomina so na Tumu prisrčno sprejeli in ker se je pozneje še nekajkrat oglasil, se je začelo med Josipino in 1/ivrom. ki je živel v Gradcu, i rijateijsko dopisovanje, ki se je počasi spremenilo v ljubezensko in se Končalo s poroko. Toda njune zakonske sreče je bilo kmalu konec; rodilo se jima je mrtvo dete. Ob tej priliki je Josipina nevarno zbolela, tako da njeno nežno telo ni moglo prenesti hudih posledic. Dne L junija 1854 je umrla. Bilo ji je komaj 21 let. Ves tedanji zavedni slo venski svet je žaloval za mlado, ljubko pisateljico.
Zanimanje za slovensko slovstvo,
______________________ Li ga je mladi Josipini vcepil njen
niji» pozdravil »prvo slovensko pes- j domači učitelj Pintar, je začelo
kmalu dajati sadove. Spoznanje in občevanje s pesnikom Tomanom je še povečalo ljubezen do domače besede in pisanja. Leta 185) je poslala v Janežičevo »Slovensko Bče lo» spis «Nedoižnost in ",ila>. Spisu je priložila pismo, ki med drugin, pravi: »Slave dan je veselo zableščal, — njeni sinovi hite ji vsak svoj davek prinesti, — vsak jo hoče po svoji moči pokazati, da je nje vreden sin. In zakaj bi nje hčere ravno tiste želje ne imele?
Ta misel je vzrok, da sem tudi jaz poskusila kaj v milem svojem jeziku pisati.«
Od tedaj je stalno dopisovala v »Bčelo« in tudi Razlagovo «Zoro». Spisu Nedolžnost in sila so sledila dela: Svoboda, Očetova kletev, Domoljubje, Ljubezen do sovražnikov itd. Toman se je zelo pohvalno izražal o spisih svoje izvoljenke Jo-sipine in mlada pisateljica je vidno boljšala jezik in tudi slog svojih del.
Čeprav delo Tumograjske nima kdo ve kakšne književne vrednosti, pomenijo spisi te mlade pisateljice pomemben korak v razvoju slovenske žene na slovstvenem področju. Vsa dela Josipine odlikuje iskrena
Pavlina Pajkova
ljubezen do domovine. Trudila se ( lirični čut. Bolj znani njeni spisi
nico». Naslednje leto ie Hausmanova objavila še nekaj pesmi, vsega skupaj osem ali deset, a je nato za vedno utihnila.
Vzrok temu molku so bile žalostne, skoro tragične družinske razmere. še zelo mladi je umria mati, oče pa je zaradi ponesrečenih gospodarskih zapletljajev končal v ječi in ko se je vrnil, je kmalu umrl. Vsi ti hudi udarci so tudi naši prvi pesnici razrahljali zdravje tako da je 4. aprila 1853 umna, stara komaj 34 let.
Slovstveni zgodovinarji se prav ugodno izražajo o tem sicer skromnem delu Hausmanove. Njen izraz je pristen in nežen. Vsebina in o-blika sta v lepem soglasju in Kažeta plemenit pesniški čut, tako da je bil prvi pojav ženske v slovenski književnosti odličen in časten.
če je prva slovenska pesnica končala svoje življenje še mlada, je tudi drugi, to je Josioini Tur-nograjski usoda odmerila Kratko, še krajše življenje. Josipina Ur-bančič-Tumograjska se je rodila 9. julija 1833 na gradu Turn hlizu Kranja. Ker ni bilo šo>e v domačem kraju, so ji priskrbeli učite-
je, da bi tudi pri bralcih zbudila enako občutje do lastnega naroda. In pri tem svojem narodu si je v tako kratki dobi življenja postavila s svojimi deli lep, trajen spomenik.
Od prerane smrti prvih dveh slovenskih literarnih delavk je minilo deset let preden se je pojavila nova ženska-pisateljica. Bila je to Lujiza Pesjakova, hči odvetnika Blaža Crobatha. Rodila se je 12. januarja 1828 v Ljubljani, že v svojih mladih letih je prišla v stik z mnogimi odličnimi predstavniki slovenske besede. Ko je bila stara štiri leta, je prišel v službo k njenemu očetu naš največji pesnik France Prešeren. In Ker je bil Prešeren vedno prijatelj otrok, se je kmalu prikupil tudi mlademu dekletu. Ostala sta si iskrena prijatelja vseh 14 let, kar jih je Prešeren preživel v službi pri Crobathu. V Lujizino družino je zahajal tudi poljski interniranec Emil Korytko, rojak Lujizine matere, ki je bila Poljakinja. Pozneje je spoznala tudi «Ilirca» Stanka Vraza, ki je bil tedaj na višku svojega ustvarjalnega delovanja.
Občevanje s temi književniki je zbudilo v mladi Lujizi zanimanje za pisateljevanje. Začela se je učiti slovenskega jezika, kajti slovenščino je bolj malo poznala in še to samo v ljubljanskem narečju, ker je v družini prevladovala nemščina.
Izobražena in živahna deklica iz premožne družine je kmalu našla priložnost za možitev. Poročila se je s Simonom Pesjakom, ki je tudi bil Iz zelo bogate družine.
Po zgodovinskih dogodkih v letu 1848 se je začelo, kot po vsej Avstriji, tudi na Slovenskem bolj živahno in svobodno javno življenje. Tudi mlada Lujiza se je pridružila tistim, ki so pisali za naš narod. Kmalu je postala zelo plodna piša teljica. Tudi prevajala je. Zlasti iz nemščine. V nemščino je prevedla mnogo pesmi, predvsem Prešernovih. Njeno literarno delovanje je trajalo približno trideset let. V tej precej dolgi dobi je napisala mnogo pesmi in povesti in si zaslužila lepo priznanje takratnih kritikov. Skoro vse njeno delo preveva lahek
so: Beatin dnevnik, Dva slavca, Moja zvezda.
Zanimiv je zlasti spis Iz mojega detinstva, kjer opisuje svoje spomine na Prešerna, Korytka in Vraza. Tudi pesmi so polne preprostih čustev nežnega ženskega srca, ki ljubi naravo, svojo domovino, o-troke in življenje itd. Odlikujejo se pesmi: Prvo cvetje, Jesenska pesem, Pomladanje jutro, Spančkaj mi dete in še mnoge druge.
Lado Premru
(Nadaljevanje m 6. strani)
BORIS URBANČIČ:
O jezikovni kulturi
Pri Cankarjevi založbi je izšla knjiga Borisa Urbančiča posvečena problematiki slovenskega knjižnega jezika. Knjiga je v bistvu razprava, vendar je napisana umljivo tudi širšemu krogu tistih, ki se zanimajo za problematiko našega knjižnega jezika. Pisec ugotavlja, da v vprašanjih jezika še nismo dohiteli časa in da zato čedalje bolj boleče občutimo razna odprta vprašanja, polovične rešitve in zablode, ki delajo naš jezik po nepotrebnem težak, okoren in pomanjkljiv.
V svojem delu Urbančič osvetljuje;, te probleme,in jih obravnava. Poskuša pa jih po svoje tudi reši-
! ■ - c ' v-? ,vj . ■
Knjiga malega formata osmerke nam na 150 straneh prinaša mnoge znane pa seveda tudi nove stvari o jeziku, o lingvistih, popravljavcih, predvsem pa o glavnih problemih slovenskega pišočega jezika. Nakazane pa so tudi rešitve.
Kritika ugotavlja, da se delo naslanja na teorijo praške lingvistične šole in da v slovensko jezikoslovje kot eden od mnogih doprinosov ne prinaša kakih revolucionarnih novosti, vsebuje pa marsikaj splošno zanimivega in koristnega. Zato bo vsak, ki ga zanimajo problemi slovenskega jezika, vendarle s koristjo prebral to knjigo. O tem smo lahko prepričani.
PREJKLI SMO
»LA RTVISTA DALMATICA« — An-no XLin. Serie IV — Fascioolo I —Gennaio—Maržo 1972—
(Si puhlica sotto gli auspici della Associaziooe Nazionale Dalmata di Roma) — Tlpografia Ambrosi-ni — Roma. Vsebina:
Inediti Tommaseiani. — Due anni-versari. — Fila Burich Ferrari: Conventi in Dalmazia. — Maurizio Mandel: R Vescovo di Žara Itah-ana. — Luigi Miotto: Contributo ad un vocabolario del dialtto italiano della Dalmazia. — Silvio Brunelli: Vecchia Žara — Bagni e Bagnan-ti. —Note Biografiche. — Noti-ziario.
tudi pustimo veljavo dejavnosti
Razstava
zahodno-
nemških
knjig
v Ljubljani
Osnovna dolžnost vsakega založnika je, da posreduje kar se da širokemu krogu bralcev najkvalitetnejše stvaritve, dognanja in informacije v knjižni obliki. Ta dolžnost je toliko bolj zahtevna in odgovorna, kolikor je jezikovno področje manjše. Osnovna skrb mora biti posvečena izvirni knjigi in prevodu, vendar s to dejavnostjo lahko krijemo samo večji ali manjši del vsakodnevnih potreb in povpraševanj. Ob vedno naraščajoči založniški dejavnosti v svetu je treba zahtevnejša dela znanstvene in strokovne vsebine posredovati tudi v izvirni obliki. Danes je vsekakor osnovna naloga hitro posredovanje, zlasti znanstvenih in tehnoloških informacij.
Prav temu namenu pa je posvečena tudi razstava, ki jo je založba Mladinska knjiga organizirala v Moderni galeriji v Ljubljani ob sodelovanju z nemškim podjetjem Libri. Gre za razstavo zahod-nonemške knjige, ki ni prva v Ljuoljani, saj je bila podobna razstava organizirana pred petimi leti. Zdaj pa Mladinska knjiga predstavlja skupaj z nemško ustanovo 1700 najnovejših knjig znanstvene in strokovne literature, ki bodo za naše ljudi še posebno privlačne.
V Zvezni republiki Nemčiji je v prometu okrog 300.000 knjig, ki jih daje na trg okoli 2000 založb. Vsako leto izide okoli 30.000 novih knjig. Od teh eno četrtino predstavljajo šolske knjige, eno četrtino pa leposlovne izdaje. Približno polovico vseh novih knjig posreduje tujemu svetu eno najbolj znanih tovrstnih podjetij LIBRI iz Hamburga, ki tesno sodeluje tudi z Mladinsko knjigo.
Ta 44 let stara knjižna ustano-vava ima v zalogi stalno 10.000 knjig, ki jih posreduje vsemu svetu. Izdaja tudi svoj katalog in ima okrog 100 milijonov mark letnega prometa. Iz svoje bogate zaloge posreduje slovenski javnosti 1700 posebej izbranih nemških strokovnih knjig, ki bodo slovenskim bralcem zlasti znanstvenim in strokovnim delavcem, posredovala sodobna nemška znanstvena dognanja in spoznanja. Ob dejstvu, da je nemška strokovna literatura zlasti v Sloveniji vedno imela svoje mesto in ga je tudi vseskozi do danes obdržala, bo razstava nemške strokovne literature v Ljubljani koristna za naše ljudi obenem pa tudi manifestacija kulturnega sodelovanja.
................mi.............
ŽIVLJENJE MALIH LJUDI V SLOVENSKIH GORICAH
O tem govori knjiga Toneta Partljiča «Jalovost»
Jalovost, brezciljnost, brezizhodnost to je oznaka za življenje ljudi Slovenskih goric, za življenje malih ljudi, preprostih kmetov in polproletarcev, ki ga ne poznamo, ki pa nam ga je z vso problematiko oživil pisatelj Tone Partljič v svoji knjigi JA-LO-VOST. Ta knjiga domačega pisatelja, ki ga poznamo predvsem kot dramatika, vsebuje dvoje novel. Prva nosi naslov Poroka, druga pa Jalovost, vendar bi lahko naslov knjige uporabili tudi za prvo zgodbo. V obeh slika namreč pisatelj današnjo stvarnost Slovenskih goric, prikaz životarjenja v vaseh, prikaz ljudi, ki se rešujejo v alkoholu in seksualnosti, kot je zapisal knjigi na pot Jože Šmit. Pred nami vstaja svet, ki se ga spominjamo iz predvojnih novel nekaterih slovenskih pisateljev (Bmčič, Ingolič), svet, za katerega smo mislili, da ga več ni, pa se nam v knjigi tega pisatelja, domačina pokaže še vedno živ in aktualen v svoji problematiki.
Prva novela Poroka slika vzdušje učitelja, — tudi Partljič sam je bil do nedavnega učitelj v Slovenskih goricah , — na dan njegove poroke. Ženin se ubada s problemi okrog svoje osebne prihodnosti. Problemi jja mučijo tudi njegove domače. 7.ato je vzdušje na sami svatbi klavrno, ko pa pridejo ženinovi prijatelji iz mesta, pa se sprevrže v več kot razposajeno veseljačenje. Toda tudi to se konča z poklapanim slovesom svatov in umikom ženina v premišljevanje o prihodnosti, o brezciljnosti vaškega učitelja v zaostalih predelih tega koščka slovenske zemlje. Druga novela, ki je znatno obsežnejša, je manj osebna, zato pa v svoji problematiki tehtnejša. Pisatelj nam naslika vrsto oseb in njihovih usod, kakor jih spoznava kot podeželski učitelj. Te podobe so bolj mračne kot vesele, so pa polne plastičnega prikaza življenja malih ljudi, ki se ubadajo z revščino in tegobami življenja vsak po svoje. Vmes vpleta pisatelj tudi svo-
ja doživetja in spoznavanja krajevnih veljakov, tako da vstaja pred bralcem pestra, vsekakor pa prepričljiva podoba današnje stvarnosti, ki v marsičem ni razveseljiva. Ljudi, ki nam pisatelj predstavi in njih usode nam podaja tako, da nas pretrese. Pripoved je realistična, morda celo naturalistična, vendar ne groba, prežeta z rahlo satiro in ironijo, vseskozi pa stvarna in taka, da nas prevzame in prepriča.
Obema zgodbama je torej marsikaj skupnega. Vendar je prva bolj osebna, bolj čustvena, druga pa bolj problemska in kritična do razmer in okolja. Obe tvorita zaokroženo podobo in har-monirata v knjigi, ki bo Toneta Partljiča dostojno predstavila slovenskim bralcem. Založba Mladinska knjiga, ki delo posreduje slovenskim bralcem, je poskrbela domačemu avtorju tudi za dostojno opremo, tako da imamo pred seboj zanimivo in lepo knjigo.
Sl. Ru.
NEKAJ UGOTOVITEV IN PODATKOV O SLOVENSKI MANJŠINI NA MADŽARSKEM
Boljša se položajporabskih Slo vence v
Zaostala in narodnostno zatirana pokrajina porabskih Slovencev doživlja preobrazbo
mmm
LEGENDA: = SLOVENCI
STALNO
NASELJENI
MADŽARI
*y>v ZAČASNO
MASEUENI ~ NEMCI SfcfV MADŽARI
Nedavno praznovanje osvoboditve Madžarske so tudi v središču Porabja, v Monoštru, zaznamovali s slavnostnim odprtjem novega mostu preko Rabe in novega cestnega odseka. Ta slovesnost, ki so se je u-deležili tudi vidni oblastveni in politični predstavniki iz Budimpešte in županijskega mesta Szombathelyja. na svoj način simbolizira že nekaj let zaznavne spremembe na tem narodnostnem območju. Nekdaj gospodarsko močno zaostala in narodnostno načrtno zatirana pokrajina porabskih Slovencev doživlja pozitivno preobrazbo. Zahvaljujoč se večji od; prtosti jugoslovansko-madžarske meje in prijateljskim odnosom obeh sosednih dežel v okviru kulturno-pro-svetnih stikov ter turističnih in sorodstvenih obiskov po tej pokrajini dandanes popotuje marsikateri Slovenec iz Prekmurja in ostalih krajev Slovenije.
Podoba slovenskih naselij
Na območju prijaznega sveta z nizkim gričevjem in ravninskim predelom ob Rabi živi sočasno v 9 strnjenih naseljih in nekaterih okoliških krajih nekaj nad ,5000 porabskih Slovencev. Povečini so to mali kmetje, manjše število njih pa se vsakodnevno zaposluje v dveh mo-noštrskih tovarnah. Glede na majhen naravni prirastek in okrepljen odliv delovne sile v druge kraje Madžarske je v zadnjih 20 letih zaznavno upadanje prebivalstva v Porabju.
Ker na porabskem odseku sloven-sko-madžarske meje ni nikjer mejnega prehoda, so slovenske vasi — administrativno vključene v 7 občin — dosegljive zgolj prek izhodiščnega in naravnega središča Monoštra, s približno 5000 prebivalci, v veliki večini madžarske narodnosti Mestece je znano po monoštrski bit ki proti Turkom in po cistercijan skem samostanu iz 14. stoletja. Si cer pa v njem domuje edina gim nazija v Porabju. Z železnico je Mo nošter povezan z notranjostjo Ma džarske in z bližnjimi avstrijskimi kraji, medtem ko ga slovenskemu porabskemu okolišu približuje zgolj cestni promet.
V neposredni bližini Monoštra — ob cesti, ki pelje proti Gornjemu Seniku in slovenski meji — pritegne pozornost obiskovalca prvo slovensko naselje — Slovenska ves z nekaj nad 600 prebivalci, z osnovno šolo in lepim razgledom na Modince, Križ ter ostale kraje na avstrijski strani. Izza vasi se odcepi cesta v Sakalov-ce, do koder so v času druge svetovne vojne prodrli slovenski partizani in kjer je v neenakem boju junaško padel mlad partizan Alojz
Škrjanc. Tako imenovana s eniška cesta pelje naprej prek Dolnjega Senika do največje porabske vasi — Gornjega Senika. Vas, ki uživa slo-s kultumo-prosvetnega središča porabskih Slovencev, šteje okrog 1500 prebivalcev. V njej je polno razvita osemletna šola, župna cerkev in prosvetni dom, ki so ga poimenovali po slovensko-madžaiskem kulturnem posredniku Avgustu Pavlu. V okviru tega doma deluje knjižnica, mešani slovenski pevski zbor, folklorna skupina in godba na pihala.
Južno od Monoštra zavije druga pomembnejša cesta v smeri števano-vec, Ritkarovec, Verice in ostalih slovenskih naselij.
števanovci so znani po svoji prelepi legi sredi nizkega gričevnatega sveta. Poleg osnovne šole in katoliške cerkve je za vasjo zgrajen počitniški dom za otroke iz bližnje in daljne okolice.
Knjižna slovenščina čeprav so se Slovenci v Porabju stoletja oklepali ’ Arhaične narečne govorice, ki je sorodna goričkemu prekmurskemu govoru in oplemenitena z izvirnim besedjem, si je v zadnjem desetletju utrla pot v Porabje tudi knjižna slovenščina. Leta je prisotna predvsem v osnovnih
šolah, kjer se poučuje 3 do 4 ure tedensko in pa v učbenikih, ki jih v sodelovanju z Državno založbo Slovenije izdaja budimpeštanska založba učnih knjig. Poleg šolskih in javnih knjižnic je slovensko knjižno besedilo slišati tudi na javnih pevskih ter drugih nastopih, predvsem pa ob dnevu narodnosti, ki ga v^ako leto prirejajo tudi v županijskem o-kviru.
Porabski Slovenci so deležni kulturnih dobrin v knjižnem jeziku tudi prek gostovanj pevskih ter zabavnih ansamblov iz Slovenije. Učitelji slovenskega jezika v porabskih šolah pa se že nekaj let sem sistematično izpopolnjujejo v knjižnem jeziku na strokovnem tečaju v Mariboru. Prvič v zgodovini so madžarske šolske oblasti uvedle pouk knjižne slovenščine tudi na višji učiteljski šoli v Szombathelyju, kjer se šola za vzgojiteljski poklic manjše število porabskih mladincev in mladink.
Pomemben kultumo-izobraževalni dejavnik v Porabju kakor tudi na vsem vzhodnem slovensko-madžar-skem območju pa sta danes prav gotovo radio in televizija. Podobno kot lahko prebivalci obmejnih krajev v vzhodni Sloveniji spremljajo madžarski radijski in televizijski pro-
gram, tudi porabski Slovenci v svojih elektrificiranih domovih lahko sledijo slovenskim radijskim in televizijskim oddajam.
Zaprtosti in izoliranosti porabskih Slovencev je potemtakem konec. V samem tem dejstvu je prej ko slej iskati tudi perspektivo njihove nadaljnje življenjskosti in razvoja, ki se v marsičem razlikuje od položaja naših ljudi v Italiji ter Avstriji, ki pa ostaja prav tako povezan s slovenskim občestvom.
Priprave na mednarodni kulturnozgodovinski simpozij
Sredi letošnjega leta — od 3. do 8. julija — bo v slikovitem zahod-nomadžarskem mestecu Kiseku, ki je znan po Jurišičevi junaški obrambi pred Turki, organiziran tradicionalni kulturnozgodovinski simpozij obmejnih pokrajin štirih dežel: Slovenije (severovzhodni predel), Hrvaške (Zagorje in Medjimurje), Madžarske (zahodne županije) in Avstrije (Gradiščanske). Predstavniki združenja mariborskih visokih šol, hrvaškega zgodovinskega društva, železne županije in vlade Gradiščanskega so se kot organizatorji na nedavnem sestanku dogovorili, da bo letošnji simpozij v Kiseku posvečen razvoju mest omenjenih dežel v 19. stoletju. O mestnem razvoju v Sloveniji bosta na simpozijskih sestankih predavala dr. Vasja Melik in S. Vilfan.
Zanimive bodo tudi letošnje zaho-dnomadžarske prireditve «Savaria 72», ki se jih bodo prav tako udeležili predstavniki slovenskega kulturnega življenja. V tem prireditvenem ciklusu zasluži posebno pozornost zborovanje arheologov, ki ga prirejajo ob stoletnici ustanovitve županijskega arheološkega društva v Szombathelyju. Poleg izvedbe dveh Mozartovih oper v Iseumu, na tleh starodavne rimske Savariae, bo od 13. do 25. avgusta organizirana tudi tako imenovana poletna univerza s predavatelji in poslušalci iz štirih sosednih pokrajin.
Vse letošnje prireditve na obmejnem območju Madžarske bodo nedvomno prispevale k medsebojnemu spoznavanju prebivalstva sosednih pokrajin in prav tako k poživitvi kultumo-prosvetnega sodelovanja. Kot se je zvedelo, bo prihodnje leto ta mednarodni kultumo-zgodovin-ski simpozij v Sloveniji in bo posvečen kmečkim uporom.
fi.
NmiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHimiiitiimiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiumiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiimiiiimmiiimitmmmiiiiiiimiiiiimiin
Kako so prve Slovenke
Luzija Pesjakova je bila zelo izobražena, posebno na slovstvenem področju. V dolgi dobi svojega pisateljevanja je bila vedno v stikih z odličnimi slovenskimi voditelji tedanje naše književnosti. In čeprav je njeno delo danes skoro pozabljeno, ji gre vseeno častno mesto v zgodovini našega slovstva.
Umrla je v Ljubljani 31. marca 1898.
Med prve slovenske pisateljice moramo vključiti tudi Primorko Pavlino Pajkovo. Njen oče Josip Doljak je bil doma iz Grgarja blizu Gorice. Bil je sodnik in bil kot državni uslužbenec premeščen iz Gorice v takrat še avstrijsko Lombardijo, kjer se mu je v Pavii 9. aprila 1854 rodila hčerka Pavlina. Zaradi vojnih in političnih preobratov takratnih burnih časov je morala Avstrija zapustiti zasedene italijanske dežele in tako se je tudi Doljakova družina vrnila v domače kraje in sicer v Trst. Medtem ko je Pavlinina mati umrla že v Pavii, je oče nevarno zbolel v Trstu ter spomladi leta 1861 tu-
di umrl. Štiri osirotele otroke je vzel v oskrbo očetov brat Matija, ki je bil zaveden in premožen posestnik v Solkanu pri Gorici.
Na stričevem domu se je mlada Pavlina komaj začela učiti slovenščine, kajti do tedaj ali vsaj do smrti matere, ki ni znala slovenski, se je v Doljakovi družini govorilo le italijanski Pri učenju domačega jezika so ji pomagali posebno Karel Lavrič, Ernest Klavžar ter mladi prof. Levec, ki so zahajali na dom zavednega Matije Doljaka. Kmalu se je že toliko priučila domačemu jeziku, da je začela celo pisati in zlagati pesmice. Ta svoja prva delca je poslala v list «Soča», ki je objavil leta 1873 črtico «Prva ljubezen* in kmalu zatem še »Ženske v družini*.
Iz Solkana se je preselila s sestrami v Gorico k bratu, ki je bil tu dobil službo. Toda brat, ki je bil Slovencem naravnost sovražen, ni dovolil, da bi se na njegovem domu govorilo po slovensko. Kljub tem oviram ie Pavlina nadaljevala s svojim plemenitim delom. Od
goriške »Soče* se je zatekla v Maribor k »Zori*, ki jo je urejal dr. Janko Pajk. Ta je sprejel z navdušenjem njene spise.
Literarno sodelovanje s Pajkom se je razvilo tudi v ljubezensko (kot pri Tumograjski) ter se leta 1876 končalo s poroko. Preselila se je v Maribor, kjer je vestno pisarila, seveda največ v «Zoro». Pajk je žal doživel s svojim listom in tiskarno polom, tako da je moral sprejeti službo profesorja ter zapustiti Maribor. Tudi sprl se je z mnogimi vidnejšimi slovenskimi možmi in tudi Pavlino potegnil v vrtinec prepirov. Zaradi teh sporov so ji oni iz nasprotnega tabora kritizirali vse, kar je napisala. Zagrenjena nad vsem je začela polagoma opuščati pisanje ter si je samo še dopisovala z nekaterimi tedanjimi književniki, posebno z dr. Lampetrom. Umrla je v Ljubljani, kamor se je bila preselila k sinu Milanu, ki je bil poročen z Vido, hčerko prof. Levca, 1. junija 1901. stara 47 let.
I.	P.
TONE SV ETINA
375.
V K AS A
((Razburjal sem se v nemščmi ta mu pokazal nem&ko iz-anico, izdano od esesovskega urada. To je Nemca pomirilo, i nam je dovolil spustiti roke; kljub temu pa je dejal, da >do v kasarni ugotovili, kdo smo.
Vso pot me je oblival mrzel znoj. Ce nas priženejo tja, ao izgubljeni... že smo zagledali sivo poslopje kasarne, ko m se odločil za beg. Sklonil sem se, kot bi hotel zavezati vel j, in se pognal Nemcu pod noge. Podrl sem ga. Drugi emec je ustrelil. Razbežali smo se na vse strani med ljudi, svojo bolno nogo sem tekel, kar so mi dale moči. Kmalu m videl, da tistemu, ki me zasleduje, ne bom mogel po-sgntti. Za prvim vogalom sem zgrabil žensko, otovorjeno s jlaramd in jo z vso silo treščil v zasledovalca. Zavreščala - kot bi jo hotel ubiti. Zaustavil sem ga, a me Je v gruči lidi vseeno ujel. Pištolo je bil med tekom spraznil, zato mu l preostalo drugega, ko da se vrže name. Zvataa sva se s cesti. Usekal me je po nosu, da se mi je ulila kri. Pobesnel wn. Zgrabil sem ga za lase in treščil, da Je priletel z glavo i> pločnik ta se onesvestil.
Sele v naslednji ulici, ko sem se pometel med ljudi, sem ičutil, da mi po roki polzi nekaj toplega — kri...«
«Vsd skupaj ste imeli prekleto srečo,» Je dejal Radoš. «V loje skrivališče si prišel bled kot zid.» Obrnil se je k Blisku i dodal: «Moje kurirke so ga obvezale, v naglici smo mu preji srajco, jo posušili in zlikali...))
«Dobro, da mi Nemec ni prestrelil kosti. Poglej!« Zavihal je rokav in pokazal prestrelnino.
Pogovor je prekinil radiotelegrafist. Najavil je zvezo s štabom korpusa. Povelje podpolkovnika Borštnarja se je glasilo : «Se naprej organizirajte delavske bataljone. Sledi nova pošiljka orožja. Pripravljajte se na prevzem oblasti. Za Trst obstoje samo narodnoosvobodilna vojska ta partizanski odredi Jugoslavije, ki jo sedaj predstavljate vi, komanda mesta. Ravnajte se po navodilu 16 B/3.»
To je pomenilo, da morajo takoj sklicati vse poveljujoče TRETJA KNJIGA — predstavnike vojske in Ozne ter štabe sektorjev — in jih seznaniti z osnovnim načrtom vstaje, dati naloge bataljonom in jih usmeriti na posamezne objekte, ki naj bi jih zasedli.
O mraku so pričeli prihajati voditelji vojaških enot. Soba se je napolnila. V zakajenem ozračju Je visela napetost »pričo dogodkov naslednjih dni.
PO GOSTOVANJU BEOGRAJSKEGA ZBORA 4. KRSMANOVIČ*
ZARES KVALITETEN KONCERT
Uravnoteženo zlit in enotno obarvan zborovski zvok in široko zasnovana izbira pesmi in programa iz svetovne zborovske literature
V Kulturnem domu nas je 22. aprila, obiskal znameniti akademski pevski zbor «Branko Krsma-novič» iz Beograda, zbor, ki ga brez dvoma prištevamo ne le med vrhunske pevske ansamble v Jugoslaviji, marveč si je pomembno mesto tako po tehnično pevski usposobljenosti kakor po širini zajetega programa pridobil v vrsti vrhunskih amaterskih zborov na svetu.
Čeprav je številno močan, je vendarle očitno, da so pevci in pevke izbrani po zahtevnejšem kriteriju, kakor so običajno pri amaterskih zborih. To potrebuje že sam zvok v celotnem zboru in kvaliteta solistov, ki so predstavljali pevce lepo oblikovanega glasu in tehtno izvedenih svojih par-tov. Sicer pa zbor ne razpolaga samo z izbranim glasovnim materialom, ki zveni v vseh glasov-nin enotah homogeno, v celoti uravnoteženo in je zlit v čist, enotno obarvan zborovski zvok, temveč prav te izredno visoko dosežene kvalitete razgrinjajo v ozadju razvito veliKu delo tehničnih priprav in usposabljanja v pevsko tehničnih zahtevah ter to po otipljivo zaznavnih načrtno in enotno zastavljenih nalogah dirigenta in njegovih sodelavcev. Vedno dotekajoči novi in sveži glasovi so očividno podvrženi stalni sistematični vokalni vzgoji, kar omogoča zboru vedno enako polno zasedenost v posameznih glasovnih e-notah in njihovo potrebno zvočno maso in barvo. Jasno, da prizadevanje v tem pogledu omogoča zboru čistočo v intonativnem pogledu, izredno velik dinamični razpon, v katerem ohranja enako obarvan zven na vseh stopnjah, enotnost v niansiranju, jasnost v izgovarjavi, naj si bo v katerem koli jeziku, kar seveda predstavlja študij svoje vrste. Skratka, zbor je na tem področju izvežban do stopnje redke pripravljenosti in prožnosti, ki ga nalaga zahtevnost programa in poustvarjalne intencije dirigenta pri njegovi realizaciji.
Sodeč po sporedu koncerta v Kulturnem domu, se zbor programsko opira na širši izbor iz svetovne zborovske literature, poleg domačih avtorjev, kar je verjetno posledica posebnih potreb narodov in poslušalcev, s katerimi se zbor srečuje na svojih pogostih in dolgih turnejah. Zaradi tega je najbrž tudi večji poudarek na delih, ki nudijo izredne učinkovitosti blesteče interpretacije. Čeprav smo se v sporedu na koncertu srečevali s stilnimi posebnostmi, nastalih ,ij . afrdotiju štirih stoletij in več, če upoštevamo delo iz atenskega rokopisa iz XTV. stoletja, pa vse do današnjih dni, v skladbi avantgardne smeri F. Rebea in priredb ljudskih pesmi in plesov ali v ljudskem duhu o-barvanih skladb, je bil program spretno postavljen ■ preračunan na rastoč učinek pri poslušalcih od duhovne pesmi T. L. de Victorie, Mokranjca, Čajkovskega preko u činkovitih del Orffa, Orlanda di Lassa, T. Morlega do črnske duhovne in v duhu ljudske melodike in ritma nastale «Misse criole», ki jo je napisal A. Ramirez.
Drugi del sporeda je bil sestavljen v še bolj jasni nameri za učinkovito gradacijo. Le-ta je dosegla svoj vrhunec v «Vencu jugoslovanskih ljudskih pesmh; ta je pravzaprav predstavljal tri priredbe, ki so jih prispevali D. Matič, D. Šuplevski in A. Maksimovič ob spremljavi ljudskih ansamblov. Briljantna izvedba in ustvarjeno razpoloženje sta se sprevrgla v pravi teatrski zanos, ki ga je zaključil tipičen način pozdravljanja zborovskih vrst, kakor je to navada pri baletnem zboru...
Dirigent Bogdan Babič je inter-pretator, ki zna prisluhniti najsub-tilnejšim danostim skladbe in stremi za tem, da jih izkoristi do največje mere pri Milojevičevi Muha i komarcicD, ki jo 'e mestoma obložil z izrazitinimi efekti in ji s tem dal svoj pečat. Sploh ljubi v oblikovanju «vresenečenja» in v svojih
interpretativnih zasnovah na njemu vešč način bogati skladbo z ustvarjanjem kratkih napetostnih trenutkov. Pripomniti pa moram, do je včasih učinkujočega razkošja kar preveč in se vselej stilsko različnim skladbam ne prilega.	.
Zelo nazorno sta bili izvedeni Slovenskega •sVoda zvira» in Mo-
kranjčeva «Druga rukovet» pa tudi zanimive Kostičeve *Bačke po-šalice». Tudi Simonitijeva «Dolga nočka temna ti si* je izzvenela v toplem razpoloženju, dočim pa smo v dodani Vrabčevi «Bilečanki» pogrešali več stopnjevane napetosti in nazornejše gradnje.
Ivan Silič
FILMI NA LJUBLJANSKI Tv]

Bo Windenl)erg:
«Adalen 31»
Danes, 30. aprila ob 18. uri bo na sporedu ljubljanske TV Nikole Tanhoferja «H—8» (1958), ki predstavlja pomemben mejni« v jugoslovanski kinematografiji' ker se je avtor lotil neke so- . dobne teme. Za osnovo mu je služil resnični dogodek, ki ga J® znal predstaviti izredno napeto'-podlaga mu je prometna nesreča med avtobusom in tovornjakom na cesti Beograd — Zagreb nekega meglenega vlažnega dne, krivec nesreče je ostal neznan-
V	ponedeljek 1. maja bosta na sporedu dva mladinska jH™0 ob 10.30 francoski film RobertA Lamorissea «Bela griva*, ki spada med najboljše stvaritve za mladino; ob 16.15 pa slovenski P"" ^ Jožeta Galeja «Kekec» (1951), povzet po seriji kratkih pripovedk Josipa Vandota.
V	torek, 2. maja ob 20.35 bo televizija predvajala švedski I*TO* «Upor v Adalenu* (Adalen 31, 1’*™ italijanski naslov «Adalen 31v Režiral ga ie Bo Widerberg,
je že zaslovel s filmom «Elmra Madigam. «Upor v Adalenu» življa tragične aogodke v švedski provinci Adalen leta 1931, ko s0 delavci stavkali. Film je skrajno zanimiv; ne gre mu le za kroniko določenih dogodkov, tem več za prikazovanje možnosti alternativnih človeških odnosov v obstoječi družbi.
Del zelo številnega beograjskega zbora, v ospredju pevovodja Babič
FILMSKI KROŽKI V TRSTU
Anger in Zafranovic v «La Cappella^
La Capella Underground w maja meseca spet pričela s /*!*J sko dejavnostjo. V torek 2 ob in 21. uri ter v sredo 3. maja ob J:1 uri bodo na sporedu trije odP čni filmi Kennetha Angerja, ■ hunskega režiserja ameriške <<arl’ derground proizvodnje:	«Fire-i
works», «Inauguration of the Pka' sure Donit* in cScorpio RisinB’-, ■ Za soboto, 6. maja ob 21.. afi pa nam krožek najavlja srečanj« • z jugoslovanskim režiserjem *-°T danem Zafrancvičem, ki bo °se no predstavil tri svoje filme: ce' lovečervi «Nedelja» ter krat}9 filma «Valcer» in »Pcsli je Puška*. Zafranovic je med
mivejšimi mladimi jugoslcvčnsk*-
mi režiserji.	S. G-
Veljaven od 30. aprila do 6. maja 1972
<8>
OVEN (od 21. 3. do
ŽO. 4.) Zamenjati bo treba določene načrte, morda celo sodelavce, pa čeprav so to preverjeni ljudje. Dosedanji rezultati so bolj šibki in ne kaže na boljše. V ljubezni kaka manjša novost. Z zdravjem brez skrbi: vse najboljše.
BIK (od 21. 4. do 20 5.) Vaša dejavnost bo dobila nov pečat in se bo tudi razširila. Kljub temu ne računajte z izrednimi uspehi. Vsaj v začetku ne. Ljubosumnost prav gotovo ni na mestu in vse se bo prav uravnalo. Zdravje zelo dobro.
DVOJČKA (od 21. 5. do Sl. 6.) Iskati bo treba neko rešitev iz trenutne zagate. Bodite pogumni in odločni in vse se bo prav izteklo. Prav tako se bo vse lepo končalo tudi v vaši družini in ožjem krogu, kjer je zaškripalo. Z zdravjem dobro, le malo prehlada.
RAK (od 22 6. do 22.
7.) česarkoli se boste lotili, vse se vam bo posrečilo. Materialnih zadoščenj sicer ne bo veliko, zato pa bodo moralna izredna. Izredno zadovoljstvo tudi v novi družbi, kjer vas bodo močno upoštevali. Pazite, kaj jeste.
DEV (od 23. 1. do 22.
8.) Zvezde so vam naklonjene, okoliščine tu-I di in vendar ne boste dosegli tistih rezultatov, ki si jih želite. Nekaj krivde je na vaši strani. Niste pa krivi tega, kar vam podtikajo nevoščljivci. Zdravje kar dobro.
DEVICA (od 23. 8. do
/ M L\ 22. 9.) Vse bo šlo prav, I (*-V | če se boste dela lotili V	///J z vnemo in takoj. V
]/ nasprotnem primeru bi znali zaostati in tekmecev ne boste več dohiteli. Tudi v ljubezni bo treba malo več pobude. kajti ljudje se včasih naveličajo čakati. Glavobol.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Nekoliko u-počasnite korak, kajti sicer vam bo zmanjka-sape. Ne bi bilo napak tudi ubrati še kako drugo pot ali prevzeti nove odgovornosti. Srečni boste bolj proti koncu tedna. Zdravje zelo dobro.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) če bo-i ste brihtnosti dodali še ) malo podjetnosti in pri tem še zavihali rokave, bo vse prav. Sicer bi se pa znalo kaj zrušiti. Neki vaši upi se bodo uresničili, če boste zadevo oravilno uravnali. Nervoza.
K
TE
X--^ pal
ko drugo i odgovornosti ti koncu te bro.
J
®!
JM
STRELEC (od 22. H-do 21. 12.) Previdni h0-dite in ne prehitevaj!® časa in vse bo PraV‘ Ne bi bilo	napak povabiti koga	k sodelovanju.	V	družini se bo	nekaj zamajalo,	kar	bo vplivalo	na vaša ču-
stva. Kriza prehodnega značaja-Zdravje dobro.
KOZOROG (od 22. 12> do 20. 1.) Svojo pozof-riost usmerite na to, da vam bi delo dalo u‘ strežno korist. Včasih, celo pogosto, delate f* prazno*. Neki načrt, ki ga snujejo vaši domači, vam ne bo pogodu. Zgrešili ste. Zdravje kot že dolgo ne.
VODNAR (od 21. *• / A \ do 19. 2.) Pravilno oce-(g ) njujte možnosti in ''se Ih J se bo prav izteklo. Vča-
/ sih radi »potegnete’ preveč in posledice s° tu. Več smotrnosti torej in veC potrpežljivosti. Potrpite včasih, tu' di če je nekdo nervozen. Paz**® se prehlada.
RIBI (od 20. «. d" 20. 3.) Na delu bost" preživljali krajšo k*1' zo. Nikoli ne gre vse gladko. Neki sodelavk ali poslovni tovariš iJJ li več poguma in resnosti. Tud* ljubljena oseba je včasih nerazP0" ložena zaradi vaše vihravosti-Zdravje srednje.

Na obrobje kamnite Otlice Je sijalo sonce. Drevje je za-zelenelo, trave so obrastle granatne lijake, kmetje so se lotili obnavljanja požganih domov in življenje se Je znova rojevalo.
Od sedla na Colu do mej Trnovskega gozda proti Soči so nastopile brigade obeh divizij in gonile Nemce z zavzetih položajev. Njihov cilj Je bil, znova osvojiti Trnovski gozd -odskočno desko za napad na Trst ta Gorico.
Komandant korpusa podpolkovnik BorStnar se Je vzpel na rob skalovja, od koder se Je skalna pregraja Skoraj navpično pogrezala v Vipavsko dolino. Pogled mu Je zdrsnil na Kras, od koder je v valovih prihajalo bobnenje topov: prihajala je
IV.	armada jugoslovanske vojske. Za črto soparnih meglic Je slutil morje in Trst.
Korpus si je že opomogel, zacelile so se rane, ki mu jih je zadala nemška ofenziva. Ponovila se je že neštetokrat ponovljena igra — z obema divizijama so se vrnili tja, od koder jih Je sovražnik vedno skušal izriniti, pa Jih ni nikoli izrinil. Kdove koliko krogov so že napravili!
V globeli pod njim je stala borna hiša, okoli nje pa je bilo privezanih nekaj konj. Sklical je bil štaba obeh divizij, da bi se pogovorili o zadnji, najtežavnejši nalogi. General Kveder mu je iz glavnega štaba slovenske vojske naročal, naj takoj zasedejo izhodiščne položaje za vdor v Trst in Gorico.
Nemški štabi so bili zelo presenečeni, ko je IX. korpus, na katerega niso več resno računali, prešel v protinapad. Major Petne je s svojo divizijo vrgel Nemce iz Trnovskega gozda proti Soči, kapetan Cene Bavec pa Je s 30. divizijo pregnal Nemce, četnike in domobrance z Otlice, Predmeje in Sinjega vrha. Ob podpori topništva in letalstva so gonili razbite in demoralizirane kolone sovražnikov v dolino. Tu ta tam je še pokalo, tudi kakšna mina se je še raztreščila.
Borštnar je vedel, da se pričenja velika bitka in nevarna igra za Trst. Posvetoval se je s člani slovenskega partijskega vodstva. Slovensko primorje Je postalo razbeljena ploščad. Vrtinec nasprotujočih si interesov je bil čedalje bolj zaskrbljujoč. Kdo bo prišel na vrh? Kdo bo utonil? Kdo bo koga ukanil in kdo bo izigran in prevaran?
Sef obveščevalnega centra major Strela miu Je poročal o skrivnih pogajanjih četniških vojvod z Nemci. Predali bd Jim Trst, kjer bi počakali na Angleže, in skupno z njimi zajezili komunistično prodiranje na zahod. Izvedel je, da so še pred ofenzivo na korpus sestavili v Postojni nekakšno vlado, kateri naj bi predsedoval srbski patriarh Gavrtlo, zunanji minister bd bil Ljotdč, notranji — general Rupnik, minister vojske pa Hgorskl oar» general Draža Mihailovič. Ta klika naj bi vpliv zahoda tudi z vojaško silo potisnila daleč na vzhod in — če ne Di šlo drugače — prepolovila bivšo državo.
Člani angleške misije niso ničesar prikrivali. Odkrito so povedali, da bodo njihove enote zasedle del Julijske krajine in da potrebujejo Trst kot. pristanišče in strateško bazo.
Da je to prekletstvo resnično, je korpus izkusil na lastni koži. Po ofenzivi je bila pomoč zahodnih zaveznikov nekoliko izdatnejša, vendar samo v hrani. Niso pa pošiljali dovolj mutacije ta orožja. Iz letal so metali le toliko mutacije, da je je bilo za sproti.
Na korpusu so doumeli, da je slovenski narod spet & menček med kolesjem velikih sil, drobiž za poravnavo račuUj velikih... Prav tako kot v prvi svetovni vojni, ko so plačali Italiji izdajo s Primorsko in dali Avstrijcem Korošci «AH moramo mali narodi res umreti? S kakšno pravico nas veliki dele med seboj kot zveri plen? Ali na svetuj^ vlada samo pravica siile? Kako tragično je pripadati narodu. Kot bilka je v gozdu dreves,« je z grenkobo v razmišljal Borštnar in se spomnil pogovora s šefom sovje^ vojne misije podpolkovnikom Ribačenkom in korpusnin) mlsarjem polkovnikom Rudijem. Bilo je neke brezupno noči, ko so Nemci strnili obkolitev. Sovjetski oficir je bil $ voljen, ker se štab korpusa ta maral odlepiti s Trnovske P ^ note. Ko so mu razlagali smisel te svoje taktike ter da * , zanje Trst in Julijska krajina življenjskega pomena, je re^ j «Ne razumem vas. Mar se boste dali zato tu vsi pobiti? j-A smo že dosti sestradata! To ta odvisno od vas! Vse vaše^oj bodo zaman. Trst je Stalin obljubil Togliattiju! Je torej vr^G prepustiti se uničenju?« Zelo so bili razočarani nad to Ce je Stalin obljubil Trst Togliattiju, kdove komu ga je 0 ljubil Churchill?	«
«Toda vsem nakljub si bo pisal narod sodbo sam, L
dejal Cankar — ne bo mu je pisal ne frak in ne talar.. i velike sile mu Je ne bodo kar tako, kot si mislijo. Ves je bil vznemirjen. Že dopoldne med bojem so rita
tudi velike sile mu je ne bodo kar tako, kot si mislijo...)) j,
iui5
nesli radiogram glavnega štaba slovenske vojske, s kat®*
mu Je Kveder ponovno sporočal:
«Od vrhovnega komandanta maršala Tita smo prejeli bjj
tli© DOVftHp • TTlrnAifp TX kftmnsn rin cp rtirr.TvtrpHli &

lednje povelje: Ukažite IX. korpusu, da se razporedi ^ Trsta in da že sedaj začne uvodne boje za Trst. Glede ri® preklicujemo vse odredbe, ki niso v duhu maršalovega Dedujte hitro ta se povežite s IV, armado.«
Torej se je Tito odločil osvojiti Trst z bojem, s salo, hiteli bodo Angleže, ki so še globoko v Italiji. Zasedli zahodne meje, tiste, ki so jih že zarisali s krvjo!	^
Borštnar je s skrbjo spremljal obveščevalna poročilft> v Italiji nemška fronta razpada in da Angleži naglo prodi*”
POGOVOR s kamnosekom anakletom grudnom
Nabrežinski kamnarji so proslavljali delavski praznik tudi pod fašizmom
Velika delavska stavka leta 1908 - Odločilna pomoč ribičev in kmetov - Izumiranje slovenskega kamnoseštva
Upi, 1 153 delate vi tukaj ob tej «Ka* 035 je nahrulil karabinjer. ; I P3 hi, svetega Filipa praznu-°« smo mu odgovorili. «Ta 1. Zbr l”1'	naJholj v spominu.
,.ali smo se v osmici in smo za-o^Po slovensko. Ko je bila ura 2’ nas je gospodar, ki se je že Do u . spravil iz osmice, ker tedanjem zakonu, je moral ob
kroer'1 2apreti lokaI' Nokoliko °-, sU smo jo nato udarili domov,
ja Sfw. ^ cesh srečali karabinjer-Povfvi r° ie vedel. da mu nismo vseen resn'ce’ vendar nas je oddal-* htjstil domov. Ko smo se sam JCVa** smo slišali, kako je sito	sehoj pripomnil, da
£ pogumni.*
klel8 p ^ je pripovedoval Analom,, truden, starejši nabrežinski ^f!?n?sek o 1. main ki mu je
da si bomo vzeli, kar nam pripada, trajala več mesecev in ob koncu Z nami so bili delavci tudi iz od-, je moral gospodar popustiti. Delavci dal jenih vasi, ki so si služili kruh j ^ dosegli svojo prvo pomembno v nabrežinskih kamnolomih. V de- j zmago, odločima pa ie bila pri tem lavnici smo našli glavarja, ki nam pomoč ribičev in kmetov, ki so s svo-
nikakor ni hotel dovoliti, da bi vzeli denar. Iz jeze sem mu strgal predpasnik. Zadeva bi se končala tako, če me ne bi kdo ovadil pri
jo radodarnostjo omogočali kamnosekom, da so preživeli dobo stavke.
Kamnolomi v Nabrežini so doživeli Hiter razvoj v začetku našega
karabinjerjih. Vrnil	sem se	domov	|	stoletja, ko ie	bilo pooraševanie po
in sem nekaj delal	na vrtu,	ko so	j	belem kamnu	zelo veliko. Več va-
me obvestili, da so prišle plače.: ščanov je zapustilo dotedanji po-Stekel sem v delavnico, tu pa sem	j	klic - -ribištvo	in se je zaposlilo v
našel brigadirja, ki	je čakal	name.	|	cjavah* ker je	bil zaslužek boli go-
Ig a^®žinski delavci v kamnolomih i« o, vedno zavedni proletarci Vetj Venck Tudi pod fašizmom so bon °|.prazn°vali delavski praznik tlovni- man^ slovesno, kot so pač Ho Jevale okoliščine. Pa prisluhni-so J.Pe*; Kletovi besedi: «Takrat bt j e razmere precej drugačne (ioo anes- Dela je bilo zelo malo,
PfazmLc3 še man-i L maj sm0
sib _ a i vsakokrat drugače. Vča ■takšo	spomnil in prinesel
bolavn. CVe*' cel° r<leč nagelj, in C1 smo zbrali nekaj denarja po ? Poslali vajenca v gostilno ^ezar *itra helega, da bi trčili sl'R se tako spomnili delav-
ga Praznika.
Olaf*0 ostal v spominu tudi 1. !? *eta 1937 ali 1938. Takrat so razmere zelo hude. Delati ni bilo.
s« bile
morali denarja
IM®
s pra, . se je moral vrniti domov je a rokami in gospodar nam so f]nk;OV?.l več «kvintežin» (delavci °bdoh-Va^ p'ačo vsakih 15 dni, to •>a») h3 so imenovali «kvinteži-di. ,-eke sobote nam. kot po navale L Podar m izplačal mezd. Za-m° se v ponedeljek odločili,
Dolžil me je. da sem nastopil kot komunist, iaz na sem se branil, da sem zahteval le plačo, ker so naši otroci doma iačni jokali. Zasliševanje se je zavleklo. Peljaii so me t"di v vojašnico, kjer so mi naredili dolgo pridigo, nato pa so me pustili domov. Pred hišnim pragom pa sem imel vedno vohuna, ki je pazil name. Zato se nisem mogel skoraj ganiti z doma. Za 1 maj smo se odločili, da mu jo bomo pošteno zagodli. Punce so nam seši-le rdečo zastavo, sami smo jo skrivaj obesili na viden drog Fantom sem pokazal skrivno pot domov po dolu, kjer jih vohun ni mogel videti.
Drugi dan je bila huda. Fašisti so divjali, ko so opazili rdečo zastavo. ki je ponosno plapolala. Tudi vohun je silil vame. kje sein se potikal prejšnji večer, niso mi pa mogli ničesar, ker me ni videl, ko sem odšel zdoma in je moral Dričati. da sem bil ves čas v hiši. Mi pa smo bili zelo veseli da smo mu jo tako zagodli in zvečer v osmici smo veselo zapeli.*
Nabrežinski delavci so bili že od nekdaj zelo bojeviti. Prvo veliko stavko kamnosekov in «kavadurjev» so organizirali že leta 1908. Takrat so bile razmere za delavce res neznosne. Delali so od zore do mraka, plača pa je bila bore majhna. Zato so se delavci odločili za stavko. Bilo jih .ie približno tisoč in dobro organiziranih, kar je bilo za tedanje razmere že zelo velik uspeh. Protestna manifestacija je
tov. Kot pa Nabrežinci niso bili nikoli izključno ribiči in ie vsak imel doma kos « g ra rita* s katerim si je pomagal, da se je preživljal, tako niso bili tudi nikoli izključno kamnoseki. Vedno so ohranili ljubezen do zemlje zlasti na dn vinorodnega Brega. Kamnosek Kleto ima še sedaj kos lepo urejenega vrta, kjer prideluje nekaj zelenjave in nekaj vinograda v Bregu, kjer prideluje dobro žlahtno kapljico za domačo potrebo. Vino in kamen sta mu prišia v kri. kot vsem starejšim kamnosekom.
Po bohotnem razmahu nabrežinskih kamnolomov pred prvo svetovno vojno je prišla kriza za časa fašizma, ko je bilo malo dela. Ponoven razmah so «jave» doživele po drugi svetovni vojni, v njih pa je ostalo bore mak) Slovencev. Po večini delajo v njih Furlani in istrski begunci, kamnoseštvo med Slovenci pa izumira
Ko se je leta 1925 Anaklet Gruden zaposlil kot vajenec v «Cava Ro mana*, sta na glavnem vaškem trgu in praktično na vsakem pragu «pela» dleto in kladivo, sedai pa so v Nabrežini ostali le tri je kamnoseki. od katerih .ie Kleto že v pokoju. ostala dva pa bosta šla v pokoj v nekaj letih. Izumiranje tega poklica je treba deloma pripisati razvoju modernih tehnik obdelovanja kamna, deloma pa tudi politični volji določenih krogov. Vsaj tako si stvar razlaga Kleto, ki se sprašuje zakaj je ta poklic še
""■■lllllll,,,,..........................ii||||||iiililllllullllllllullllllllllllllllllllllllllllllimillllllllllllllIIllllllllUimlllllll.........
^JADNIK: KAKO JE PADEL
Jože Dujmovič-«Šimaj»
^ maiu pred tridesetimi leti se je neustrašni Brkin z Ostrovice z vsemi vaščani vfdjučil v NOB -1 golimi rokami je napadel požigalca domačije ■ nacističnega oficiija
«4 uPl,Cl me ne bodo odgnali dalj Ha jJ“J*®Ra vodovoda,»(l) .ie rekel ijjJ^dvečer svoje tragične smrti <ja m vaščanom, kot bi slutil, mu ure življenja iztekajo.
^ledn.ii dan. 23.2.1944. se je Dovm , tMr?v t'sto- kar ie bil na' Zgrjjri ' Ob vaškem vodovodu je ka jn 23 Vrat nacističnega vojščaki tv,iS zackjšil, zato so ga naci-
DobiM
s puškinimi kopiti.
je g j-* bil pogumni korenjak, ki brinn °r0- Prerošk° jasnovidnostjo, lienje °®°°en- da žrtvuje svoje živ-bitičnn28 dravično stvar, tako na-kjg . naoovedal. kje se bo izte-D -Fgovo življenje?
^°vosti'C k* Pdščali bravca v nego-ie on)1 Moramo, čeprav bo pozne-Dovert-,?'03 biegova življenjska pot, Sirnai v? **a F bil Jože Dujmovič-lo . ‘ letni brkinski kmet in ce-Perti2a„,kletje vaški župan v mali Dozna kl vasici Oslici (2) ho n; ''z narodnoosvobodilne vojne Brebivai'b.|izvestih in NOB predanih
OSTROVICA IN OSTROVCI
Ostrovica. vasica pod Kalom, oddaljena od ceste Reka-Trst in nekdanjega občinskega središča Mate rije 8 km, sodi med mlajše in najmanjše brkinske vasi. Dr. Milko Kos je v svoji študiji srednjeveških urbarjev Slovenskega primorja (Švarceneškega in Senožeškega gospostva) iz 15. stoletja ne omenja, kar utegne pomeniti, da naselja tedaj še ni bilo. Še živo vaško izročilo na nam pove. da so se na vzpetino pod sedanjo vasjo naprej naselili (verjetno v začetku 16 stoletja op. pisca) Dujmoviči. Ivančiči in Resinoviči, ki so pribežali z družinami pred Turki s Hrvaškega. Tam so si postavili »Ostroge*. t.j. lesene in s slamo pokrite kolibe. Iz naziva «ostrog*, naj bi bila nastala izpeljanka «strovica» (3). Ob prvem ljudskem štetju 1869. leta je živelo v vasi 125 prebivalcev. 1890. leta so jih našteli 140. Med italijansko zasedbo jih je bilo 1931. leta v 15 hišah 118, sedaj ta idilična
vasica izumira, saj šteje skupaj s Fadežem le še 33 ljudi ali 42 odst. prejšnjega prebivalstva. 6 hiš je praznih. (Krajevni leksikon Slov., I. zvezek izdaja DZS 1963 in ugotovitev pisca 22.3.1972).
Ostrovoi so se preživljali s poljedelstvom (pridelovali so krompir, koruzo, oves. rž idr.), živinorejo (redili so govedo, prašiče, perutnino in ovce) in drvarienjem (pripravljali so drva in butarice ter kuhali oglje, potem pa vse to prodajali v Trstu). Do druge svetovne vojne so se ženske v zimskih mesecih ukvarjale tudi z domačo obrtjo: skublje-njem in predenjem volne s preslico in kolovratom (tega .je zadnja va-
1.	Izjava Ivanke Ivančič, piscu na Ostrovici 22. 3. 1972.
2.	Pismo Jožefe Dujmovič, žene pokojnikove, piscu 1. 1968.
3.	Izjava Franca Vojvoda-Bržanove-ga piscu 23. 3. 1972. Podobne izjave je dalo 22. 3. 72 tudi pet vaščanov Ostrovice.
(Nadaljevanje na 11. strani)
zelo razvit v Vioenzi in v Carrari. medtem ko v Nabrežini noben gospodar ne sprejema večjih naročil, pri katerih bi morali delavca na roko obdelovati kamen po starih navadah. Takega dela je malo. Le ko popravljajo starejše stavbe, kot je na primer hotel Va-noli. lahko stari kamnoseki pokažejo vse svoje znanje. Ostali so le trije in zato imaio dovoli dela, z njimi pa bo verjetno izumrla ta s ovenska tradicij)'
Poleg tega. da je dela malo in da gospodarji ne sprejemajo večjih naročil pri katerih bi morali obdelovati kamen z dletom in kladivom so kamnoseke vključili v sindikat tako imenovanih «kavaduriev». to ie tistih delavcev, ki sečejo kamen iz "žile*. Očitno je, da se tak sindikat zavzema pretežno za potrebe večine včlanjenih in ne more imeti dovolj posluha za potrebe kamnosekov.
Včasih so se morali mladeniči dolgo učiti, preden so lahko postali kamnoseki. Imeli so tri in pol do štiri leta dolgo vajeniško dobo. o praviti pa so morali tudi obrtno šolo in risarski tečaj, šele nato so postali kamnoseka. Danes je stvar drugačna. Električni žagi lahko streže že vsakdo, dovolj je le. da ima nekaj mesecev prakse.
Beli nabrežinski kamen je zaradi svoje trpežnosti zaslovel skoraj po vsem svetu. Že stari Rimljani so spoznali kako ie pripraven in so zato pridno izkoriščali kamnolome, ki jim .ie ostalo ime Cava Romana. Večina kipov iz rimske dobe. ki so jih odkrili v Ogleju, je iz nabre-žinca, vendar tudi v Rimu najdeš še precej kipov, ki so izklesani iz tega kamna. Kleto je na to zelo ponosen. Zanimivo je Poslušati, kaj vse ve povedati o nabrežincu. Kako ga je treba sušiti, kako obdelovati, kako ga je treba čuvati pred mrazom. Posebno se mi je vtisnilo v spomin, kako so starejši kamnoseki skrbeli za spomenik padlim borcem v Nabrežini, pri postavitvi katerega so pomagali z u-damiškim delom. Vsak dan so hodili ogledovat, da bi videli, če ga je mraz pokvaril, če so nastale razpoke. Tuhtali so. kako bi ga zavili v najlonske preproge, da bi preprečili vsakršno škodo. Na srečo tisto leto mraz ni hudo pritisnil in spomenik je vzdržal. Ko pa je eno leto na odprtem, postane kamen tako trd in odporen, da mu muhavo vreme ne more več do živega.
človeku, ki nima opravka s kamnom. se tako početje zdi morda absurdno, saj govori tudi ljudski pregovor o stvari, ki je trda kot kamen. Ni pa tako. Ko izrežejo kamen iz globine in ga potegnejo na dan, je še svež in prepojen z vlago. Skrbno ga je treba sušiti, ker v nasprotnem primeru mraz povzroči hudo škodo. Kleto md .je pripovedoval, da je leta 1929, ko je nad našimi kraji pritisnil hud mraz. šlo precej gospodarjev «na kant*, ker je obdelano kamenje popokalo zaradi 06tre zime. Takrat so nabre-žinca prekrivali s plastmi morskih alg. da bi ga mraz ne pokvaril. Kamenje so pridobivali iz kamnoloma le od marca do oktobra, v zimskih mesecih so ga obdelovali v delavnicah, nato pa so ga prekrili z algami in so čakali, da se je «štajoniral*.
Ob tem se je zaključil pogovor s starejšim nabrežinskim kamnosekom. Za slovo pa mi je prijazni Kleto podaril še steklenico pristnega domačega vina-
V. TAVČAR
C	. a
Aj /jt	^/T*Jt^	/rf?!/Z<r'
Z ti ‘tjoJl >^0^
jei JtAf flhhb* if/Ka Atr	'
4&. ftojie pd!	jpfor* fz ^jeA	a«,
'kjoktV'{t\/tA /v*-
/)/- /nosisob £ ’ Atr
O	’	1
Pi‘ junaško smrti Jožeta Dujmoviča «Šnnaja» kakor ga je »porot.la v posebnem p.smu «iimijeva» va"va Jožofa Maks
Maksu Zadniku
fl. P. OGflREV: P IZPOVEDUJEJO VOCLIKI IGliAC PODREKA IN D«l DOMAČINI
«Pri Kobaridu 1917 sem bil vodnik jaz...»
Soška fronta in 11 znamenit ns+k na $oči - najbolj krvavih - med nrvo svetovno vojno
LEGENDA
"■	SILE SK.E SILE
OBOJESTRANSKI .
RAZPORED 23.y.
OPERACIJE 2.4.X. < .	-p>
OPERACIJE 25.K.	ncp
OPERACIJE 26.27*.ooooooo» «Meef LOČNICE ARMAD	<£$$$&£<£
LOČNICE SKUPIN	V//////////,
15 k«
Zemljevid enajstih znamenitih bitk na So£i v letih 1915 - 1917 — (Narisal ^recso Župan na podlagi karte, objavljene v »Enciklopediji
Jugosl avije»)
Uvodno pojasnilo uredništva
Pričujoča nadaljevanka o predoru pri Kobaridu leta 1917 (ali kakor je imenovana v italijanski vojni literaturi na kratko: «Caporettox ali «Disfatta di Caporetto») potrebuje zlasti za mlajše bralce uvodno poL jasnilo o tem, kaj je pravzaprav bila soška fronta in kaj so bile tiste znamenite bitke, v katerih je padlo z obeh strani mnogo stoVsoč vojakov, tako da so o teh bitkah, doslej objavljene bodisi v italijanščini bodisi v nemščini (skoraj nič v slovenščini) kakor tudi v francoščini in angleščini številne knjige. Zato posnemamo iz Enciklopea je Jugoslavije knjiga 7 str. 424, naslednje podatke o soški fronti izvod peresa vojaškega strokovnjaka Slobodana Stamboliča, rezervnega polkovnika.
«Bitke na Soči so se vodile v prvi svetovni vojni med italijansko in ostrogovsko vojsko na soški fronti, Id se je raztezala od Julijskih Alp do morja, okrog 10 do 20 kilometrov zahodno od reke Soče in vzporedno z njo (od Rombona čez Kolovrat, Tolmin, Korado, Gorico do morja). Bitk je bilo enajst in bile so se od 23. junija 1915 do 12. sep-
PREGLED ENAJSTIH BITK NA SOČI ŠTEVILO VOJAKOV
IZGUBE
Bitke	Italijanov		Avstrijcev		Italijanov	Avstrijcev
	bat.	top.	bat.	top.		
I.	225	760	92	356	15.000	10.000
n.	290	MO	125	430	42.000	47.000
m.	338	1372	137	634	67.000	42.000
IV.	340	1374	150	626	49.000	30.000
v.	360	1600	100	467	1.000	2.000
VI.	280	1882	110	638	74.000	41.000
vn.	186	1149	59	284	18.000	15.000
vin.	225	1000	101	436	25.000	20.000
IX.	225	1000	110	543	37.000	29.000
X.	402	2200	225	1400	159.000	77.000
XI.	600	5200	249	1880	166.000	110.000
			SKUPAJ		653.000	413.000
1.066.000
Pripominjamo, da se italijanski in avstrijski podatki ne strinjajo, vendar so razlike majhne: v tretji bitki je trajala topniška priprava 70 ur. V šesti, sedmi, osmi in deveti bitki so bili izvršeni napadi samo na posamezne dele fronte, a v deseti in enajsti bitki pa na vsej fronti.
tembra 1917. Nekatere izmed njih, po številu udeleženih vojakov, jakosti topniškega ognja in po obsegu izgub, spadajo med najhujše bitke v prvi svetovni vojni. Pobudo so imeli Italijani, ki so napadli z drugo in tretjo armado z namenom, da prebijejo fronto avstroogrske pete armade in prodrejo v ljubljansko kotlino. Od začetka vojne pa do njenega konca (skupaj z bitko pri Kobaridu) je Italija občutila posledice v vojaškemu pogledu neugodno začrtane meje z Avstro-Ogr-in je z ofenzivami, med drugim, težila za tem, da bi mejo popravila v svojo korist in dosegla ugodnejše obrambne položaje. Avstro-Ogr-ska pa je nasprotno, prav v konfiguraciji in zemljepisni posebnosti svoje meje z Italijo imela zelo ugodne pogoje za obrambo.
Vse bitke so se vršile na slovenski zemlji; zaradi njih je imelo prebivalstvo ogromno materialno škodo: slovenski živelj z ozemlja, kjer so vodili vojaške operacije Avstro—Madžari in Italijani so internirala v taborišča v notranjosti svojih držav. Naselja kot Bovec, Tolmin in Gorica so bila izpostavljena uničevanju. Enote avstro—ogrske pete armade, ki so jih izpolnjevali z Jugoslovani iz avstro—ogrskih pokrajin (L. 18., 57. in 58 divizija).
V prvi bitki (od 23. junija do 7, julija 1915) so se glavne borbe vodile na Mostobrani pri Gorici in Doberdobu in so se končale brez vidnejših uspehov za napadalca.
Druga bitka (od 18. julija do 3. avgusta 1915) je bila nadaljevanje prve bitke, v kateri je tretja italijanska armada napadala z glavnimi silami na kraški visoki planoti odporne točke Hrib Sv. Mihaela in hrib ....(Monte sei busi), medtem ko je druga armada vezala na-
se avstro—ogrske sile na delu fronte med ustjem Vipave in Plave, kjer so se vodile še prav posebej hude borbe na Mostobranu pri Gorici. Zaradi huckh izgub z obeh strani so bile nadaljnje borbe prekinjene in sp Italijani po izpopolnitvi svojih enot začeli tretjo bitko.
-Stretjg bitka (od 18. oktobra do 4. novembra 1915) — Glavni napad so Italijani vršili na Mostobran pri Gorici in na Doberdob. Medtem
je bila avstro—ogrska peta armada zaradi pretrpljen jih hudih izgub, okrepljena s 3. korpusom (s slovensko 22. strelsko in 28. pešadijsko divizijo), ki so ga premestili z vzhodne fronte.
V	četrti bitki (od 10. novembra do 14. decembra 1915) so se še prav posebno hudi boji vodili okrog Hriba Sv. Mihaela, a Gor ca je bila hudo bombardirana. V mesecu marcu 1916 so Avstro—Madžari premestili 3. korpus s fronte pete armade na tirolsko fronto.
V	pzti bitki (od 11. do 16. marca 1916) je it 1‘jans'-' t - pn-pda po hudih borbah zavzela Gorico in Doberdob, toda zar.ru Lčiy nesti doseženega uspeha ni mogla razširiti.
Šesta bitka (od 4, avgusta do 10. avgusta 1916)
Med sedmo bitko (od 14. do 17. septembra 1916) se pe'ožaj ni spremenil.
V	osmi bitki (od 9. do 12. oktobra 1916) so Italijani zavzel' Oi--1'* -elo.
V	deveti bitki (od 31. oktobra do 4. novembra 1916) sa It ' zavzeli Fajti hrib.
V	deseti bitki (od 12. maja do 5. junija 1917) so Ita,!jani pretrpeli precej hude izgube, kar so Avstrijci izkoristili in od 4. juniia prešli v protinapad, prisilili so jih na daljni umik in njihove čete so zašle na odseku Gorice v težaven položaj.
Enajsta bitka (od 18. avgusta do 12. septembra 1917) je bila najbolj krvava. Najhujše borbe so se vodile pri Tolminu, na Banjški planoti in pri Gorici. Italijani niso mogli prebiti avstro—ogrske fronte in so pree’i v obrambo ter začeli z utrjevanjem svojih položajev. Toda 24. oktobra se je začela avstrijska protiofenziva in v bitki pri Kobaridu, ki je znana v literaturi kot dvanajsta bitka na Soči, povzročili Italijanom hud poraz.
Sedem zgodovinskih vrhov
Hodim, hodim...
Iz tesnih tolminskih grap se vzpenjam navzgor: na Vodil vrh, na Mrzli vrh, na Rdeči rob, na Krn, na Matajur, na Kolovrat, na Kozlov rob. čelo rosi debele kaplje potu.
Hodim, hodim...
Koliko časa? Na najvišji vrh Km en dan. Prav tako en dan na Rdeči rob. Na druge, nižje vrhove, nekaj manj. Ko se s teh vrhov razgledujem po dolinah in grapah, se iz preteklosti oglašajo spomina na dve vojni: 1914-1918 in 1941-1945.
Kako bogato zgodovino imajo ti tolminski vrhovi. Zgodovino vdorov tujcev, zgodovino obrambe in vztrajnosti Slovencev, zgodovino turških napadov, zgodovino srednjeveških zatiralcev, zgodovino bojev v prvi svetovni vojni in oboroženega upora med NOB. še je tod polno sledov uničevanja. Na Mrzlem vrhu sem iz globoke skalnate razpoke izvlekel šest nerazpočerdh granat.
Rad bi bil ujel ves obširen razgled na prizorišče dveh vojn od Vodil vrha, Rdečega roba, Krna in dalje preko Matajurja in Kolovrata. Povzpel sem se na Kouk nad Ljubinjem, okrog 600 metrov nad morjem.
Kakšen razgled! Pogled drsi od vrha do vrha teh sedmerih zgodovinskih vrhov. Potem zdrsne v dolino, kjer se kot srebrn trak vije Soča od Kobarida do Tolmina. Tam se razširi v jezero, ki objema Bučenico in se v mrču izgublja proti Mostu na Soči.
Sele s tiste višine sem doumel pomen prejšnjih obiskov sedmerih zgodovinskih vrhov. In tam čez Matajur so se oglasili verzi pesnika Gradnika iz Medane — kraja zadnjih slovanskih straž:
Ostal je rod in bo ostal — ker sveta od tisočerih je grobov spomina tu vsaka gora, reka in dolina.
Res. Vsaka gora, vsak hrib, vsaka grapa, vsak kamen Je tu povezan z življenjem naših ljudi, vse od leta 700 pred našim štetjem. Takrat so nekdanji Iliri imeli na vrhu Kozlovega roba svoje naselje, v vznožju hriba pa so sežigali in pokopavali svoje umrle.
Od takrat je zgodovina Tolminske posejana z vojnami in spopadi, z žrtvami in trpljenjem njenih prebivalcev.
(Nadaljevanje na 11. strani)
O spomeniku
padlim v Križu
Prva beseda — je bila v Križu
izrečena pred dvema letoma. Postaviti v naši vasi dostojen spomenik padlim borcem za svobodo.
Spomenik 57 mladim žrvtam, ki so prezgodaj in po zaslugi nacifaši-stov žrtvovali svoja življenja za blagor naprednih, svobodomiselnih ljudi. Njihova kri je pordečila gmajne in planote, solze mater in domačih pa so napajale kriški breg in praznino v srcih. In kaj so zakrivili tako strašnega, da jim je tuja svinčenka odvzela življenje? Ljubili so svoj domači kraj. domačo hišo, svojo domačo govorico, ljubili so svobodo.
Spomenik naj, bi stal v zahvalo njim, živečim oa v spomin na težko preživela leta okupacije in nasilja, hujskačem in mazačem naših spomenikov pa v opomin, da tu še bijejo srca, ki so pripravljena braniti težko priborjeno pravico.
Odbor za postavitev spomenika partizanom in deportirancem in padlim v osvobodilni borbi je tako začel svojo nalogo izvrševati in konkretizirati. Arh. dr. Jagodic je spre-
jel vabilo odbora in pripravil načrt
spomenika, ki naj bi v glavnem bil tak kot nam ga prikazuje skica. Tržaška občina je prvotno že načelno odobrila prostor, vendar so bili nato vnešeni popravki in tako bo treba še počakati na odobritev drugega načrta.
Zveza borcev Slovenije je tudi^ vzela v pretres prošnjo za pomoč, ki jo je nanjo naslovil pripravljalni odbor
Seveda pa čaka Križane težka naloga. Zbrati morajo finančna sredstva, da bi zamisel uresničili. Prav te dni poteka v Križu širša akcija za nabiranje prispevkov. Odbor za postavitev spomenika se zato obrača na vse vaščane, prijatelje in tovariše. da bi akcijo gmotno podprli in s tem pripomogli do čimprejšnje izgradnje spomenika padlim za svobodo.
Naj bi spomenik iz kraškega kamna bil v svarilo, da grozodejstva izpred 30 let ne bi se nikoli več ponovila, saj se da tudi na tej borni zaplati zemlje v bratstvu in mdru živeti.	K. Košuta
nrtnn p fiv
SKICA SPOMENIKA

DOKONČNO JE UGOTOVLJENO:
Vekaslav-Lojze Valenčič se je rodil v UL Coroneo št. 17
Kaj »o povedali v Narinu: sestrična Ludvika ter druga bratranca Polde in Franc in kaj Valenčičev šofer na Baču
Uredništvo Primorskega dnevni- lora vile, grablje in Dola!* Dola
ka je želelo, da bi ugotovil vsaj hišo, kjer je zagledal luč sveta Alojz Valenčič — žrtev prvega tržaškega procesa leta 1930. S točnimi rojstnimi podatki — 9. septembra 1896 — z nekaj napotki o Va-lenčičevih starših in kraju njegovega službovanja, sem se odločil za poizvedovanje. Naj t.koj povem, da za tako delo mora biti človek zares vztrajen. Ne zato, da bi mi kdorkoli, kjer bi potrkal na vrata odklanjal podatke. Pač pa zaradi mnogih sprememb, zaprašenih arhivov in pozabe, ki jo neusmiljeno žre zob časa, zaradi tega menim, da je bila ta moja naloga težka.
Že nekaj ur zatem, ko sem u-redniku obljubil, da bom pač «vr-tab po svojih močeh in sposobnosti, sem prispel v Narin; to je dokaj razsežna vas tik pod železniško progo med Pivko in Ilirsko Bistrico. Vas leži v nekakem kotlu, ob krožena s hribi in le na zahodni strani ji odpira izhod majhna do lina — Dol, z redkimi njivami in večiimi senožeti. Z glavne ceste Pivka — Reka, se pri Šmihelu odcepi pot skozi Dolane, naprej pa kolovoz do Narina. Deževalo je in komaj sem izvozil iz blata. Imel sem srečo, da se mi je na povabilo pridružil nekdanji, zdaj upa kojeni dolanski pismonoša. Saj ne vem, kako bi bilo, da sam obstanem v tistem blatu.
Prve poizvedbe o Valenčičev! rodbini so bile obetajoče. Toda glede sorodstvenih vezi s talcem, da bi o njem kaj več vedeli, nisem pričakoval.	Kajti	vseh	Valenčičev
je v Narinu le za dve družini. In to sta brata Franc in Polde z družinama.	Sestra	Ludvika, ki	si-
cer prav tako živi v vasi, je poročena pri Sedmakovih. Ona, ki je najdlje živela z mamo Ivano Av-sin, poročeno Valenčič, je tudi naj več znala povedati, da je bil Alojz njihov daljnji sorodnik. Mama pa je umrla že leta	1957,	sedem	let
po očetovi	smrti.	Oče,	Franc,	kot
se spomnja Ludvika po pripovedovanju mame, je v mladih letih celo stsnoval pri sorodnikih v Trstu, verjetno pri stricu Francu «Jako-p:mi», kakor so po domače rekli domačiji Lojzevega očeta. Pove dala je tudi, da je njen oče v Trstu tudi nekaj študiral in kadar je prihajal na počitnice domov v Narin, je rad poprijel za delo ob košnji. Včasih pa se je dela naveličal in ga preklel; »Va in ma-
je ime travnika, košenine, ki je še dandanes last »Jerhcavih*, kot rečejo Alojzevim sorodnikom. Biv-
Franc Valantič — oče Lojzeta— Vekoslava Valenčiča
ša «Jakopinova» domačija v Nari nu je imela številko 10. zdaj pa 4 in se reče pri »Trobčevih*, medtem ko Alojzevim sorodnikom, Poldetu, Francu in Ludviki, ki bi bili drugi bratranci, rečejo pri »Jerhcavih*. Pokojni oče »Jerhcav* je bil rojen leta 1880 ki je bil 16 let starejši od bratranca Alojza. Njegova domačija je imela staro hišno številko 11, zdaj pa 83. 52-lelni sin Franc, ki je mlajši in si je zgradil lasten <i>m na začetku vasi (hišna številka 3), je po poklicu električar pri železnici, tako kot je bil železničar tudi oče. Kaj več v Narinu nisem mogel zvedeti; le-to, da je bil Alojz Valenčič več let zaposlen v nekdanji Ur-bančičevi tovarni na Baču pri Knežaku.
Še tistega dne proti večeru sem se odpeljal v Bač. Ne vem, ali je tako hotelo naključje, ali sem imel izredno srečo, da sem zaprosil za pojasnilo, kje stanujejo Urbanči-čevi, prav njihovega dolgoletnega šoferja, ki je tudi najčešče prevažal Alojza Valenčiča; ta je zdaj upokojenec, sicer Idrijčan Anton Lampe, Bač štev. 152. Seveda, ta-
ilavb« v Ul. Coronao it. 17 v Trstu, kjar s« J* v I. nadstropju rodil 1. 1869 Lojze — Vekoslav Valančič
koj je šel z menoj k nekdanji go spodinji Nadi Urbančič. Povedala je, da je bil Alojz pri njih ne samo kot upravitelj tovarne, ampak tudi kot sorodnik. Njegova mama, Ivana Urbančič je bila sestra pokojnega gospodarja tovarne, se pravi, da skoraj enaka lastnica. Umrla je približno leto pred Aloj-zevo aretacijo — 1929. No, Alojz je vodil tovarno od leta 1919 do aretacije. Na vprašanje, kje je bil Alojz rojen, če se morda spomni, da je kdaj o tem sam pripovedo val, je naravnost povedala datum
9.	9. 1897, nato tudi, da v Ulici Coroneo, nasproti tedanjih kasarn in sodišča, tam nekje, kjer je oče Franc z mamo Ivano vodil in delal v trgovini z južnim sadjem in zelenjavo. Nad trgovino so imeli stanovanje. Že tri mesece po rojstvu Alojza, pa so starši kupili hišo nekje na vrhu Ulice Cologna in so se bili vanjo tudi naselili takoj. Tisto hišo je Alojz po mamini smrti (oče je bil že davno prej umrl) prodal mesarju Obrsnelu iz Lokve, kajti sam ni imel družine, žene ali otrok, ter se je bil na Baču počutil, kot na svojem domu. Menil je, da je bolje, kaj vnovčiti, kakor pustiti, da s hišo gospodarijo drugi, ker bd tako prej raizpadla. Hišne številke v Ulici Coroneo se gospa Nada Urbančič ni spomnila. Rekla pa je, da bi približno vedela, kje je tista zgradba, če seveda niso medtem dosti zrušili ali obnovili v tej ulici. To me je vsekakor podžgalo, da sem še nadalje poizvedoval. Namreč enoletna razlika o daltumu rojstva Alojza Valenčiča je zapisana tudi v knjigah župnijskega urada Kne žak. Kako je prišlo do te pomote, je težko ugibati. V knežaškem žup nišču vodijo namreč v zvezi) z materjo Ivano Urbančič tudi podatke o njeni poroki, potomstvu in poznejših dogodkih v zvezi s sinom Alojzem. Tedanji tamkajšnji župnik je na primer zapisal, da je bil Alojz poštenjak, človekoljuben, zaveden Slovenec in da je zaradi tega svojega nazora prišel navzkriž z oblastmi, češ da je šlo za prenašanje orožja in pripravljanja u-pora proti režimu. Prav tako je zapisan datum njegove aretacije — 18. april 1930. Vprašanje je, če se ta datum ujema z dejanskim. Toda o tem še pozneje, v izvlečku razgovora s šoferjem Antonom Lampetom.
Sedanji župnik v Knežaku mi je dal za nadaljnjo poizvedovanje prav koristen podatek o oklicu poroke med Ivano Urbančič in Francem Valenčičem. Oklic sta najavila v cerkvi sv. Antona padovan-skega v Trstu dne 10. 9. 1895 z listino, ki so jo registrirali s štev. 1911/356. Poročila pa sta se v šent jakobski cerkvi v Ljubljani dne 19. 10. 1895. Potemtakem je najverjetneje, da se jima je sin Alojz rodil že po enem letu skupnega življe nja in ne po dveh, kakor je razbrati v knjigah knežaškega župnišča ali kakor tudi trdi sorodnica
Nada Urbančič. Kajti na osnovi teh podatkov sem se napotil v župnijski urad sv. Antona novega v Trstu, kjer je rojstvo Alojza (Luig-gi) — Valenčiča registrirano v registru leta 1896, torej pravilno. Dan in mesec sta nesporna. V tem žup nišču sem lahko tudi zabeležil številko zgradbe v Ulici Coroneo, to je številka 17, ki je razumljivo, odgovarjala oštevilčenju po napah tedanjega obdobja. V Trstu in tudi v Ulici Coroneo pa so medtem precej rušili in obnavljali. Cesarska Avstrija je po svoje vodila toponomastiko; za časa Mussolinija je hila Ulica Coroneo preime novana v Ulico Nizza; po drugi svetovni vojni pa je spet Ulica Coroneo. Na občinskem uradu za statistiko in toponomastiko sploh ne razpolagajo z mapami mesta iz-
NASTANEK ŠPORTNEGA OBJEKTA PBI SV. IVANU
0 NAŠEM STADIONU
Gradnjo tega objekta je spodbudilo praznovanje delavskega praznika
Po prazniku 1. maja nosi v Trstu ime tudi eden največjih športnih objektov v našem mestu, stadion «1. maj* pri Sv. Ivanu. Današnja mladina se na njem zbira, nastopa in tekmuje, verjetno oa ie med mlajšim rodom le malokdo, ki bi vedel, kako je Drišlo do gradnje tega objekta, Srednja in stareiša generacija se seveda še dobro spominjata nastanka stadiona «1. maj* in prav o tem bomo zapisali nekaj besed. Gradnja tega objekta namreč ni bila le rezultat zunanjih okoliščin določenega političnega trenutka, ampak tudi velikih prizadevanj ter truda naših ljudi.
V prvih povojnih letih je prvomajske praznike, poleg drugih političnih in družbenih manifestacij, označeval velik, tradicionalni telovadni nastop. Ta je potekal do leta 1948 (ko je nastopilo kar 5458 telovadcev) na občinskem stadionu piri Sv. Soboti.. Po tem letu pa so se vrata tega stadiona za naše ljudi iz političnih vzrokov zaprla in tedaj so se odločili o gradnji lastnega športnega objekta, na katerem bi lahko naša mladina nastopala in tekmovala tako. kot bi sama želela. Za gradnjo novega objekta so izbrali večje nepozidano področje pod Bošketom. kjer so bili dotlej le paštni.
Ker so bile formalnosti okrog gradnje noyega stadiona zaključene razmeroma kasno, je bilo treba delom nad vse pohiteti, saj se je v tistih pomladnih mesecih leta 1949 mladina v mestu in okolici že učila telovadnih vaj za prvomajski nastop, ko so paštni ob potoku pod Bošketom stali prav tako. kot stoletja prej.
Delo. ki je čakalo graditelje ni bilo majhno. Treba je bilo zravnati pol hriba. Veliki buldožerji so se zarili v to vrdelsko brežino in potiskali zemljo navzdol. Delo ie napredovalo počasi in kdor ga je opazoval je lahko s precejšnjo upravičenostjo dvomil v to. da bo na tistem mestu čez nekaj tednov telovadni nastop.
Končno so buldožerji opravili svo-
je delo, bilo je še toliko na videz manjših del, da je. bilo treba poprijeti na vseh koncih in krajih Stala ni nobena tribuna, površino velikega stadiona je bilo treba drenirati in nato prekriti s plastjo zemlje, posejati travo, urediti dohode, pripraviti slačilnice, postaviti kioske, itd*.
Kmalu .ie bilo očitno, da brez udarniškega dela ne bo šlo. V zadnjih dneh aprila so priskočili na pomoč vsi, ki so to zmogli. Telovadci so za dan. dva opustili vadbo vaj in so zgrabili za lopate, samokolnice, grablje, kladiva. Stadion je še 30. aprila kazal žalostno podobo; dokončane niso bile še niti tribune, površina velikega igrišča je bila brez vrhnjega zemlje-nega sloja in še in še je bilo stvari, ki bi morale že stati, pa niso.
Tedaj se je izkazala vsa požrtvovalnost naših ljudi. Na stotine prostovoljcev je zadnji dan pred nastopom od ranega jutra, pa kasno v noč ob svetlobi žarometov hitela r a vso moč. Nihče ni štedil svojih sil. Ves objekt je kar vidno dobival svojo dokončno obliko. Hrup graditeljev se ie polegel šele kasno ponoči, marsikdo pa tisto noč sploh ni zatisnil oči in je vztrajal na gradbišču do jutra.
Prizadevanja graditeljev je na dan 1. maia skvaril dež. Toda tudi ta ni mogel ustaviti mladine, da ne bd do konca izpeljala svoje naloge. Stadion je bil pripravlien in nastop se je kljub blatu odvijal tako. kot je bilo določeno. Množica gledalcev, ki se je kljub slabemu vremenu zbrala na tribunah, ni občudovala le slikovitega telovadnega nastopa, ampak tudi delo. ki so ga opravili graditelji, kljub vsem zaprekam tedanjega časa 1. maj 1949 zato za naše ljudi ni bil le delavski praznik, ampak tudi spoznanje, da je mogoče s trdno voljo in jasno začrtanim ciljem doseči danes tudi to. kar se je še včeraj zdelo nemogoče. Prav bi bilo. da bi se tega v večji meri zavedala tudi današnja mladina.
B. P.
M. ZADNIK: KAKO JE PADEL
Jože Duimovič-«Šimai»
[
(Nadaljevanje s 7. strani)
ščanka odložila šele okoli 1955. leta). Iz preje so tkali v Hotični pri Materiji debelo sukno, ga valjali v Padežu. nato pa iz njega doma krojili «korete» (suknje), «breješe» C hlače) in plahte (odeje) (4). Zato so bili zelo navezani na svojo zemljo, ljubili so jo, ker jih preživlja.
ZAKAJ SO BILI OSTROVCI TAKO POŽRTVOVALNI IN ZVESTI NOB?
Ostrovoi so bili kmetje in zavedni Slovenci. V vasi ni bilo pred vojno nobenega komunista, toda «Zgodo-vina ustvarja junake, ti pa boli aii manj aktivno sodelujejo v njenih dogajanjih, vplivajo nanja in se tako uveljavljajo...*. Trdi ena izmed filozofskih razlag o vlogah in vplivu osebnosti v družbenem dogajanju.
«Delo je ustvarilo človeka...* je zapisa! Friedrich Engels. Če ie res dexo ustvarilo človeka, tedaj so na njegovo biološko in družbeno o-biikovanje, rast in razvoj ter povratno ustvarjalno razmerje nasproti naravi in druži« odločilno vplivale zapletene naravne in družbene zakonitosti. Podobno kot so vplivale splošne razmere in zakonitosti na oblikovanje obče človekove fiziognomije, so v deduktivnem pomenu odigrali v razvoju posameznika ali skupine konkretno naravno okolje (oblikovitost in rodovid-nost zemljišč, klima, oblike in načini pridobivanja sredstev za življenje, t.j. poljedelstvo, živinorejo, obrt. industrijo idr.) in družbeni ter družabni odnosi v konkretni ožji ali širši skupnosti, kot so: družina, šola, družba ali prijatelji, sosedi, igre, delovni tovariši, oblike kulturnega življenja vaške ali drugačne skupnosti, izkušnje in tradicije, stopnja njene narodnostne, politične ali idejne osveščenosti.
DUJMOVIČEVA ŽIVLJENJSKA POT
Jože Dujmovič se je rodil 1887. leta v kmečki družini, ki se je podobno kot druge ostrovške preživljala pretežno z živinorejo in polie-
deijstvom. Njegovi starši so bili zavedni Slovenci. V Dujmovičevih žilah se je pretakala kri borbenih Uskokov.
Ostrovci so bili v Brkinih poznani kot prizadevni delavci ter dobri gospodarji. Niso jih razdvajale vaške razprtije. Skopa narava, tradicija *n precejšnja osamljenost so jim narekovale, da so si v težavah, ki jih ni bilo malo. medsebojno pomagali in se skupaj veselili delovnih uspehov, kar jim ie lajšalo življenje. V dolgih zimskih večerih so se sestajali ob odprtih vaških ognjiščih in si pripovedovali zgodbe in pravljice ter bajke iz bo gate dediščine ljudske kulture. Njihova predvojna enotnost jim ie omogočila, da so se v začetku 1942 leta brez posebnih težav organizirali v enotno vaško fronto, ki je več kot tri leta kljubovala vsem fašističnim poskusom, da bi io razbili. povezovala vaščane v skupnem boju ter uspešno prestala vse preizkušnje (5). Duša ali skupno vez vseh ljudi in njihovega prizadevanja je bil vaški župan Jože Dujmovič. izkušen mož in prizadeven organizator.
NADARJEN DEČEK JE OSTAL NEPISMEN
V zadnjih desetletjih prejšnjega in v začetku tega stoletja so Brkine hudo pretresali agrarna prenaseljenost. slabe prometne zveze, pomanjkanje zaslužka ter trtne uši. ki so jim uničile vinograde. Ostrovci pa so poleg splošnih težav še boli boleče občutili svoje vaške proble me, kot so pomanjkanje vode za živino in gospodinjstvo, oddaljenost vasi od glavne ceste, izredno slabe vaške poti. težave s šolanjem otrok (6) idr. Prav tedaj pa so šli pridelki, živina in perutnina, ter lesni izdelki na tržaškem trgu kar dobro v prodajo, toda slabe poti in velika oddaljenost so zahtevale izreden trud;
Vaški možje so razmišljali in si prizadevali, kako bi izboljšali gospodarstvo. Končno jim je 1888. leta uspelo med prvimi v Brkinih (pred njimi so ga zgradili le na
Kozjah), zgraditi vaški vodovod P',
Vodo so zajeli 700. metrov
nad
vasjo in jo speljali po lesenih c? veh v vas. kjer jim je klesars® mojster Klun iz Mislič skltsal postavil kamnita korita za nap®' janje živine in rabo v gospodki® vu. Žal pa s tem niso biie J* težave odpravljene, cevi so le. ker je bila gradnja pomanjkl' vo opravljena in s primitivnimi srpi' stri, pogosti vetrovi so onesnajp vali vodo, pozimi pa jih je sll“ zametel, ob iztokih je voda zmrto' vala. led pa je oviral dostop 8* di in živine pri napajaniu oz- za]f man.iu. Po prid svetovni vojni P® je vodovod skoraj povsem odpove dal »poslušnost*. Poskušali so * tudi izboljšati poti. vesdar tedaj niso uspeli, ker niso dobili potno® Z lastnimi silami pa tega 1,150 zmogli (8).
Mladi Jože Dujmovič je kot_ jj strovčan doživljal in boleče občo111 vse tegobe svojih rojakov. Čepr®
je bil bister, nadarjen, zdrav krepak deček, ga je na Estrov1 zadela enaka življenjska usoda J5* njegove vrstnika Zaradi oddali^ nosti vasi od šole in neurejeojj j
šolskih razmer ni bil deležen
ti
osnovnošolske izobrazbe, zato se naučil ne pisati ne brati, kar o*1 je v življenju zelo škodovalo.
Ko je odrasel, je moral tri služiti kadrovski rok v avstro-o^ ski armadi, med prvo sveto'/ vojno pa je več kot 4 leta P*^ na frontah. Navajen trdega dela življenja v težavnih razmerah 5 vsa tpfffkhp vninp nrpstal in SC ^ .
izkušnjami
Jože Dujmovič — «šimaj»
.........................................................................imiiiui.iimi,......................................................................................m...
KAKO VZGAJAJO NASO MLADINO
Slovenske šolske knjige v Italiji potvarjajo vlogo fašističnega režima in osvobodilnega gibanja
Dj. PLANJAVEC
(Nadaljevanje na 11. strani)
Verjetno ni nič novega če trdim da so knjige, ki jih rabijo na slovenskih šolah v Italiji, poprečno zelo slabe: slabo natiskane na slabem papirju s slabo vsebino. Seveda je opravičilo takoj pri roki: «Slovenskih dijakov je tako malo, saj mi nismo kot ti srečni Italijani, ki si lahko dovolijo celo patiniran papir h. Vprašanje pa ni patiniran ali surov papir: gre predvsem za vsebino, za tiste osnovne pojme in vrednote, ki jih šola mora posredovati mladim.
Ogledal sem si šolske knjige, ki so na razpolago v narodni in študijski knjižnici in pregledal, kaj vsebujejo o fašizmu in odporniškem gibanju. In naj nihče ne oporeka, da to ne spada v šolo, saj je šola, ki ne obravnava teh vprašanj, tista, ki ne spada v republiko, ki je nastala iz odporništva in ki temelji na delu.
Velika večina zgodovinskega čtiva se enostavno konča s prvo svetovno vojno ali takoj po njej; morda zato, ker so nekateri mnenja, da so poznejši dogodki še presveži, da bi lahko o njih objektivno govorili in predavali. Mislim, da je že samo zgodovinsko dejanje sodilo in izreklo svojo dokončno obsodbo fašizma in zato ne bi smelo biti velikih težav pri opisovanju in analizi dogodkov po prvi svetovni vojni
Poleg omenjene velike večine avtorjev, ki se ustavijo pri druš-
tvu narodov ali versajski pogodbi, pa ^ je vrsta drugih, ki ima dokaj čudne pojme o tem, kar se je dogajalo v tistih ^vročih* letih. Zanimiv primer je v ekonomski zgodovini za strokovne šole Mirka Erjavca; na strani 68 piše med drugim v odlomku «Gospodarske posledice vojne» tole:
«Tovame so prva leta po vojni delovale na vso paro. Blaga je bilo v izobilju in ljudje so ga pridno kupovali». čudno, ker mene so pri ekonomski zgodovini učili točno obratno, da je bilo hudo pomanjkanje in brezposelnost. Tovarne so sicer delovale na vso paro, to je res, vendar pa so bili v izobilju samo topom, granate, puške in ljudje tega blaga ne kupujejo «pridno*.
Obrazložitev, kako je nastal fašizem sem našel v knjigi za 5. razred osnovne šole «Naša pot», ki jo je napisal Miro Tavčar: «Po prvi svetovni vojni se je znašla Italija v veliki gospodarski stiski. Po vsej državi je bila velika brezposelnost. Na dnevnem redu so bile stavke in drugi nemiri. Neurejeno stanje je izkoristil Benito Mussolini, ki je s skupino oboroženih strankarskih somišljenikov prikorakal v Rim. Tedanji kralj Viktor Emanuel lil. se je zbal pohoda in je zato pooblastil Mussolinija, da je sestavil novo vlado...*
Torej: vzrok je bil neurejeno
stanje, stavke in drugi nemiri oziroma delavci; kralj se je zbal in se predal Mussoliniju! Seveda ni res, da so industrijci podpirali Mussolinija, mu plačevali škvadre za protidelavske pohode, da je bila vojska naklonjena fašizmu in ni branila Rima pred peščico črnosrajčnikov. Ne, tako je prav, da se otrokom vtepe v glavo, da so bili delavski nemiri tisti, ki so pokopali Italijo! *Očka, ne stavkaj, drugače bo prišel fašizem, tako piše v knjigi*.
Kaj pa je stori! fašizem?
Takole beremo v učbeniku: «A»-tarhija ni mogla rešiti gospodarskega vprašanja, nasprotno, še poostrila ga je, kolikor je ovirala splošno trgovino. Kljub temu pa je dosegla v Italiji nekatere uspehe, ki jih ne smemo podcenjevati. Zgradili so mnogo elektrarn, okrepili so izkoriščanje domačih rudnikov. Veliko pažnjo je vlada (fašistična seveda op. ur.) posvečala pogozdovanju, izsuševanju močvirij itd. Največji useph pa je dosegla s tako imenovano «bat-taglia del grano*. Seveda si nismo niti mogli pričakovati kaj boljšega: gre namreč za istega avtorja, ki je napisal, da je bilo po prvi svetovni vojni blaga v izobilju, Mirka Rijavca.
Torej je bilo vse lepo in prav. Tako je precej nerazumljivo, zakaj je sploh fašizem propadel. In
v Tavčarjevi «Naši poti» ostaja prav to še nejasno. *Na eni strani so bile Italija, Nemčija in Japonska, na drugi pa V. Britanija, Francija, Sovjetska zveza, ZDA in druge manjše države... Julija meseca 1943 so se v Italiji uprli fašizmu in prišla je na oblast druga vlada... Vojna se je v Italiji končala 25. aprila 1945*.
Težko je najti toliko pomanjkljivosti in napak v tako kratkem odstavku. Dejstvo je, da so se z zavezniki borili skoro po vseh evropskih državah partizani, ki so bistveno pripomogli k zmagi. Julija meseca 1943 se niso v Italiji uprli fašizmu: to so napredni ljudje storili že mnogo poprej, takrat je bil samo Mussolini poražen v velikem svetu fašizma, režim pa je še naprej obstajal. Vojna se ni končala 25. aprila, pač pa je to dan splošne vstaje v severni Italiji. Res nekaj podučnih vrstic!
Seveda je mogoče pisati tudi drugačne knjige, knjige, ki razlagajo učencem rasnično zgodovino, ne pa izmišljene in izkrivljene podatke ali pa celo nobenega podatka. V obeh primerih je namreč izmikanje ali laganje učencem, ki še ne poznajo dogodkov in je res preveč enostavno norčevati se s tistimi, ki se še ne znajo braniti.
S. PREMKU
(Nadaljevanje na 11. strani)
domov obogaten z ksushp;- » i prežet s sovraštvom do vojaške ^ ranije ter brezsmiselnega klanja imperialistični vojni. Po P°vr.aL| domov je kljub razočaranju. 1° * je doživel z italijansko okuna®!" še bolj vzljubil svojo rodno vas rojake. Potem ie prevzel od * posestvo in se poročil, ter ostal zakonu brez otrdi. Vaščani so B j imeli radi. ga spoštovali in 9°* šali. zato se je odločil že 1919- j da posveti vse svoje življenjske j či prizadevanju za napredek ^ in izboljšanju življenjskih ra
JOŽE DUJMOVIČ OSTROVSKI ŽUPAN
Jožefa Dujmoviča - Šimaja F }t, vse zavedne Slovence zelo dela italijanska okupacija P®1^. ske. Ko .ie videl italijanske bed ljerje, je rekel, kot se sporom!0 Ostrovci. da so prišli v naše kr®” I
okrašeni s Petelinjim perjem, pa bodo oskubljeni. Res se ie
ieta to zgodilo in Dujmovič ie ** radostni dogodek doživel.
Po sklenitvi krivične RapaJŽj razmejitvene pogodbe (12.11 lv med Italijo in Jugoslavijo s k'at je bila prepuščena Primorska liji brez mednarodnega pravj1 * varstva, na milost in nemilost; , Dujmovič spoznal, da bo b0!^ okupatorji zahteven in dokotrar Navzlic slabim izgledom na US(P-
M
- F<
.je sklenil, da bo prizadevanje
ohranitev slovenskega značaja 5
ivok
vasi in gospodarskega ter
kU#*
, !
N
nega napredka njenega ljudstva
daljeval. Da bi si izboljšal nosti za uspeh svojega prizade', nja. in ker je užival med prijatelji in znanci sloves 1111
KnjaiA-Mi HI ArildUUl S1UVC7S *** vj
ga. preudarnega in prizadevaj
-	- -	injziW
11
Cl
moža. ki je sposoben organu^ i in izpel.jati naloge, ki se jih
niso upali lotiti, se je pustil leta izvoliti za vaškega župana. tem pa je to dolžnost opravljal pretrgano do svoje prezgodnje slJ ti (9). Kot vaški župan je P05*, i tudi odbornik občine Materija član njenega »občinskega zasMljK,
5
Ni
n lenega »oncmsKega po 1922. letu pa vaški delegat- ^
čina je imela skupno 24 slovenj in dve hrvaški vasi — Vodice 111 .t
utle| * ki
J .i I
lorico, in je bila vključena v jjj sko provinco. Leta 1922 so 1
uiuvmtu. iveia i»zz so j-vjj, v Materiji ukinili samoupravni ,r činski zastop* kot zadnjega v P“,
tim, zaan.iega * - m
ski provinci in postavili komis?1
vendar se .ie zastop še nekaj sestajal (10).
S
s
K "
'kol
DUJMOVIČ ORGANIZIRA OBNOVO OSTROVSKEGA VODOVODA
,j.
Kot vaški župan je Dujmovičs j no razmišljal, kaj bi kazalo za napredek vasi in olajšanj?, j ljenja rojakom. Kot živinoreji j, Ostrovci najbolj pogrešali pehjjj kanje vode. saj je nekdanji -y% vodovod povsem odpovedal-večjo težavo so predstavljale raj neprevozne poti do sosed? j
S
5!
i
H
____ JV«- .
Mislič in Artriž. Zato je AiroeJ. letih 1925 do 1927 stalno razttks1^
________>{
kako dobiti sredstva za obn°v°ka-
izboljšan ie vaškega vodovoda jh‘j, ko organizirati popravilo poti. no se je spomladi 1927 odločil. ^ zastari akcijo na treh »frontah*-sicer:	'	I
L da izpelje idejno zamisel 0 } pravilu vodovoda v konkretne 1 : črte;
2.	da organizira v vasi zb11? i denarja in organizira ljudi, d* . prostovoljnim delom opravijo J s meljska in druga potrebna ^
3.	da prosi občinskega »podesta . ze denarno pomoč občine z« °° vo vodovoda.
&
ikte
ti
“ho
%
v
v*
4.	Kraj. leksikon slov., izdaja 1968, str. 326.	J
1V»°5
5.	Izjave Antona in Ivanke ter Franca Ivančiča - Jurka PlsCU 3. 1972.
6.	šola na Misličah je bila ^
na šele 1907. leta.	^
7.	Letnica 1888 je vsekana v ^ nito ploščo vaškega vodovoda- j*
8.	Izjava Marije Mezgec - Vah— stare 81 let, 22. 3. 1972 piscu.
9.	Isti vir kot pod 2.	jjc
10.	Izjava Edvarda Zupančič«-.^' terija 14, tedanjega občinskega 00 nika, piscu 23. 3. 1972.
i'
s

(Nadaljevanje prihodnjih
%
‘I
i«1
K*
0
ijaf
S|
1943'
5 U
[#
te^1
Ita-
iefia
je
-i '
spet , * iv«)6 0'
!rJ
e*.
'0
K
0.
10 # P» \«*
<1
DS1*
O*
jpa’-
O*
ts$
k
IS'*11
0
p#
rs
PORT ŠPORT ŠPORT
DOMAČI ŠPORT
danes
NEDELJA, 30. APRILA 1972
NOGOMET
3- amaterska liga
15.30 v Padričah
nmorec — Gjarizzole
* * *
J°f° na Proseku
u»ertas Barkovlje — Union
* * *
1545 v Trstu, Sv. Alojzij
‘■loertas Rocol — Olimpija
11.30
MLADINCI
na Opčinah
CG* Opčine — Primorje
* * *
NARAŠČAJNIKI
11.0° v, Trstu, Sv Se |j
'"»er SS - Vesna
l0'30 v Dolini
“re9 ~ Esperia
* * *•
0,00 v Trstu, stadion «1. maj*
nion ~ Giarizzole B * * *
14.00 v Trstu, Sv. Ivan
' ' e'°vanni — Primorje
,t'	* * *
ODBOJKA
1- ŽENSKA DIVIZIJA
JQ,3? v Nabrežini
0 Pordenonese 10:30
Julia J.
V Trstu
Sloga
„ 2. MOŠKA DIVIZIJA
V Pa,?r'Čah
9a — II Carso
: 10.30
v Trstu, Elizejske poljane
•	- > irsTU, tli
<- rc l|nea — Bor * * *
8, 2. ŽENSKA DIVIZIJA
(jG.c v Trstu, Elizejske poljane
T 15 A — Bor
S'10 3	* * *
FAPit V Trstu' Ul- Conti 1
RIT - Breg B
i,	* * *
N A Ml IN! TENIS
S- DEŽELNI TURNIR
N,s°t° V Tr*u as,°Pa tudi Sokol
KOŠARKA
15 moška d liga
Bo, v Twu. Ul. della Valle
Priulana * * *
;1t 1 moška divizija
i Fe„- y Trstu, Miramarski drev.
err°viar!o - Bor
* * *
11 ^mlajši mladinci
2icreafV Irs,u' Ul- della V
, n,ori — Polet
* * *
atletika
8 Ge*elno tekmovanje
Na.t0; Vidrriu ,opa tudi Bor * * *
JUTRI
°NeDELjek. 1. MAJA 1972
bezbol
11-30
Ladinske igre
Primorec * * *
Ob današnji avtomobilski ocenjevalni vožnji SGZ Trst-Kranjska gora
Proga AOVpoteka skozi lepe kraje
ki krijejo mnogo zanimivosti naše preteklosti
Mnogi kraji v Beneški Sloveniji so nam vse premalo znani - Z našimi rojaki v Kanalski dolini bi treba vzpostaviti tesnejše stike
Če naj nekaj povemo o krajih, skozi katere bo potekala današnja avtomobilska ocenjevalna vožnja, potem se nam gotovo ne splača zamujati časa okoli Gorice in Brd, ki jih vsi dobro poznajo, ker nas do Kranjske gore čaka še dolga pot. Najprej mimo Ločnika in krmi-na, mejnih točk, o katerih je v začetku stoletja neutrudno pisal «Slo-venski branik» in poročal o delovanju Ciril-Metodove družbe v teh krajih. Nato pa po vse preveč pozabljeni dolini Idrije, tja do Dolenjega in Praprotnega, na poti proti Oborči, kier je župnikoval pogumni Anton Pavša, ki je konec prejšnjega stoletja povzdignil svoj glas proti ukinjanju slovenščine v cerkvi. Lepa je cesta, ki pelje od Praprotnega tik ob meji in se nato povzpne do Stare gore. a preveč se oddalji od poti, ki smo si jo začrtali, zato jo bomo prihranili za kak nedeljski izlet. Iz Praprotnega pa smo takoj v Čedadu. Od tu se odpira pot v pahljačo Nadiških dolin, tja proti Sv. Lenartu, kjer je pred leti gostovalo naše gledališče, proti Mjersi, kjer je stala kamnita miza. okoli katere se je sestajala mjerska banka. proti Grmeku, kjer se ie 1912 občinski odbor zavzel za posebne ukrepe v korist manjšini, in Hlocju (Clodig), kjer so eno leto prej poskusili ustanoviti hranilnico in posojilnico z zvenečim imenom «Hi-rija vstani». ki pa je zaradi gonje šovinistov propadla. V dolino, kamor so najpogosteje zahajali slovenski partizani in ustanavljali tu prvič v zgodovini na željo prebivalstva slovenske šole, a je tistim, ki so tam padli, oblast še ored kratkim kratila pravico do nagrobnega napisa v materinem ieziku. In naprej proti lepemu Kolovratu v va-
sicam pod njim. In proti Čemurju žalostnega spomina in opomina.
Bolj na zapadu se odpira dolina Abome, nad katero se bohoti mogočni Matajur (1643 m). Tu je bil lani veličasten praznik, veselica s predavanjem pa ie bila v vasi Matajur tudi pred 62 leti. Precej visoko pod grebenom Matajurja je Trčmun, cilj mnogih šoiskih izletov in romani na grob velikega beneškega Slovenca Ivana Trinka Še za-padne.je pa dolina Nadiže, ki se mimo Špetra, kjer se je pred kratkim na učiteljišču, ki je bilo zgrajeno v druge namene, oglasila tudi slovenska beseda, vije do znamenitega Landarja. Streljaj od tu so Laze, kjer je pokopan naš Čedermac župnik Anton Kufolo. doma iz Plestišč. Na nasprotni strani doline pa Ronec. ki ga je kulturno in gospodarsko povzdignil naš dobri stari Peter Podreka, ki je tu tudi pokopan.
Vse te doline bomo obšli, peljali pa se bomo proti zahodu po cesti, ki gre mimo nekdanjega limesa, meje med longobardskim in slovenskim prebivalstvom. Na naši desni bodo ostale vasi pod Ivancem (1168 m), vasi v doiini Maline, vse premalo poznani kulturni spomenik v Čemjeji, namreč cerkvica, kjer je nastal čedaiski rokopis.
Tudi dolino Kamahte bomo pustili ob strani in zavili proti Centi, od tu pa po dolini Tera proti verigi Muzcev in nato proti meji. Lepe vasi in lepi kraji, toda izglodani do mozga zaradi revščine in gospodarskih služnosti. Nato pa divja soteska od izvira Tera do Učje. od koder se bomo spustili proti Žagi in Bavcu ter nato čez Predel proti Kanalski dolini, kamor marsikdo hodi na smučanje, a malodko o njej
F
/


; 'f v-*
h
v aAjjorjet j
1
S*
KRANJSKA JČORA
stal'.
K
i s
'A
5
jS
S;
o p
■I'
'i\
*
i;
tat*’
* * *
namizni tenis
. državni turnir
C v Bariju
pa *udi Sokol
^el®ien?-°rni' r's*5i je označena pot, ki jo bodo opravili V EaterjL ' AOV od Gorice do Kranjske gore. Meje občin Pfebivajo tudi Slovenci, so označene pikčasto.
y	(Narisal Srečko Zupan)
t'ra^eclniem objavljamo tudi italijanske nazive ozna-l/lva . Jev in občin: Sovodnje - Savogna d'lsonzo, Ka-,faProtnQ apr'va, Krmin - Cormons, Dolenje - Dolegna, Uon * PreP°tto, Čedad - Cividale, Svet Lenart -,.reka . |^fdo' Srednje - Sregna, Grmek - Grimacco, ls°le, S* rer>cE|>a, Špeter Slovenov - San Pietro al Najeda v°dnje - Savogna, Podbonesec - Pulfero, Ta-•	. L.*1orreano, Fojda - Faedis, Ahten - Attimis,
d. * MNlrniS’ ^en,a - Tarcento, Tipana - Taipana, Gor-. ^nars, Njivica - Vedronza, Brdo - Lusevera, J"'i . v es,'a- Učja - Uccea, Rabelj- - Cave di Predil, ^totia Tisi0- Naborjet - Malborghetto, Ovčja ves -°nteba - Pontebba.
:.....iti
kaj ve. Peljali se bomo sicer le skozi majhen delček doline, od Rablja do Trbiža in naprej proti Beli peči in dalje v Slovenijo. Ne bomo videli Ukev kjer je pokopan Einspielerjev brat Janez, nad katerimi je preiepa Ukovška planina. Od tam gre cesta proti Ojstrniku, od koder se planincu nudi čudovit pogled na Zilsko dolino v celoti na drugi strani pa na Višarje in gore za njimi: na Ponče. Mangart, na sam Triglav, na Kanin in Montaž ter na lepote polno dolino Zaj-zero. Tik pod nami pa je Zakomška planina.
Tudi Žabnic ne bomo videli, ne lepe cerkvice Sv. Roti je (Doroteje). Tu je najnižji prehod v ceiotnih Alpah, prav tu teče razvodje med Jadranskim in Črnim morjem In od tu gre spet cesta v gozd, proti Ojstrniku: v pravljični Tin ji log, kjer te vso pot spremlja žuborenje potoka. Niti groba Prešernovega brata Jurija v Ovčji vesi ne bomo obiskali.
O Trbižu samem skorajda ni treba govoriti: tu je razvit smučarski center z vlečnicami in sedežnicami, skakalnicami ter vsem potrebnim za še tako zahtevnega smučarja. Tu se cesta cepi v tri smeri: proti Rablju, ki ga je v svoji pesmi opeval Simon Gregorčič, ter dalje čez Predel v Soško doiino, proti Beli peči in Ratečam, na Kakovo ter naprej v Avstrijo
Vse je lepo. vse je pravljično. Toda za ljudi, ki tam živijo, je tudi zanič vse tako, kot je za turista? Kmetijstvo propada. Dolina je ozka, no njej gredo ceste, železnica, kar trije električni daljnovodi. Zemlje, ki bd ljudem ostala v obdelavo, skorajda ni. Ljudje še vedno čakajo na odplačilo za razlaščeno zemljo že od časov fašizma. Drugi so se po opciji leta 1939 izselili v Nemčijo in precej jih je tam tudi ostalo. Njihova posestva je kupil Ente Tre Venezie in jih nato prodal tujcem, kar je bistveno spremenilo etnični, pa tudi gospodarski značaj teh krajev. Tujci so si namreč gospodarsko o-pomogli, odprli gostinske obrate in začeli sluziti lepe denarce na račun turizma, domače prebivalstvo pa je zaradi propadanja nekdanjih oblik gospodarstva dobilo hud udarec, ki je marsikomu vzel voljo do dela. Kot bi vse to ne bilo dovolj, se zdaj obeta ’ Kanalcem še plinovod. Plinovod, od katerega bi imel korist predvsem Videm, domače prebivalstvo bi pa zgubalo še zadnji trak svoje zemlje, ki se vleče skozi doiino. Asfaltu, železnici, električnim daljnovodom bi se tako pridružil še pas sivorjave. izsušene zemlje, pod katero bi tekel plin in na kateri ne bi raslo popolnoma nič.
Pa še nekaj ie. kar tare ljudi v teh krajih. Gozdovi so jusarska last. v času stare Avstrije so bili dobro upravljani in so ljudem prinašali nekaj zaslužka, danes pa gozdarstvo ne nese več. enostavno zato, ker v gozdovih vsevprek kradejo. Ponoči se pripeljejo kamioni, na hitro in brez vsakršnega obzira posekajo najlepši les na najbolj dostopnih krajih ob cesti, nato se kolona kamionov odpelje iz doline, ne da bi kdo za to komurkoli odgovarjal. kaj šele, da bi kaj plačal. Tako ostane jusarjem le slabši les. največkrat uporaben le za kurjavo. pa še to v najbolj odročnih krajih, da jusar pomisli, če se mu sploh splača spraviti les v dolino.
Kot v celotni videmski pokrajini, so tudi v Kanalski dolini velik problem vojaške služnosti. Te oneme gočajo nadaljnji razvoj turizma, da o razvoju kmetijstva niti ne govo rimo, saj kmet ne more posejati tega. kar želi. Prav tako so vojaške služnosti ovira, da bi ljudje lahko izboljšali svoja bivališča, gradili nove hiše. skratka dali lepši izgled
svojim vasem, kar bi tudi pomagalo k večjemu razvoju turistične dejavnosti.
Kot ni položaj rožnat z gospodarskega vidika, čeprav bi Kanalska dolina na prvi pogled nudila tak vtis. tako ni položaj rožnat iz narodnostnega vidika. To ozemlje je bilo sicer pod Avstrijo povezano s slovenskim ozemljem, imelo ie dvojezične šole. Da tudi marsikatera pobuda na prosvetnem področju je segla na to ozemlje. Razširjene so bile knjige Mohorjeve družbe, po ročajo o obstoju pevskih zborov in godb. Ob ustanovitvi zadruge Mangart - Trst pa postaja spet aktualna še druga zanimivost iz preteklosti. Ziljska podružnica Slovenskega planinskega društva ie namreč v začetku našega stoletja uredila več gorskih poti okoli Višarij in Zajzere, v Zajzeri sami pa ie kupila zemljišče, na katerem je na meravala zgraditi planinsko kočo «Kmica», pa je zaradi vojne in fašizma, id ii je sledil, vse splavalo po vodi. Mogoče bo pa danes zadrugi Mangart - Trst uspelo speljati to, kar ni uspelo nekdanjim planincem. Takih pobud bi bilo še treba, sai je tržaški planinec Kanalcem le bližji kot pa tuji špekulanti.
Pa še en droben ocvirek* iz pre tekiosti, preden zapustimo dolino in odidemo proti Kranjski gori. Gre za «Hranilnico in posojilnico v Žab-nicah. registrovano zadrugo z neomejeno zavezo*. Ustanovljena je bila 18.9.1902, n jen odbor pa so sestavljali sami Žabničani. Na deželnem trgovskem sodišču v Celovcu je bila ta zadruga leta 1930 zbrisana zaradi priključitve tega ozem ija k Italiji. Kmalu potem pa je verjetno sama od sebe (ali skoraj'' zamrla, saj ji fašistični teror ni dovolil, da bi se razvijala. Zadru-garje so celo zmerjali s Srbi, češ da podpirajo jugoslovanski kapital. Tako so morali še zadnji vztrajneži popustiti. In vendar lahko trdimo, da je zadruga nedvomno opravila koristno delo. kot lahko rečemo, da bi take pobude tudi danes lahko prispevale k izboljšanju življenjskih pogojev prebivalcev Kanalske dc line, ki so večinoma, kot priznavajo ceh esesovfrki dokumenti, slovenske narodnosti. Žal pa, so danes ti kraji le preveč odrezani od drugih krajev, kjer živimo Slovenci v Italiji.
Za Benečijo se še nekako zanimamo, Kanalska dolina pa nam pomeni predvsem smučišča, vse premalo pa za kraje, kjer živijo naši rojaki, s katerimi bi se kdai pa kdaj lahko pomenili o naših skupnih težavah, si izmenjali mnenje o tem ah onem. si postali skratka prijatelji.
Višarje nad Kanalsko dolino so ob tem času še vedno pod dokajšnjo snežno odejo
			
iiiiiiiiiraniuiinmiiiiiiiHiiiiiiii
POGOVOR Z DUŠANOM NOVAKOMTAJNIKOM m SLOVENIJE
Jugoslovanski uspehi na EP so bili slabši od pričakovanih
Prihodnje leto bo svetovno numiznoteniško prvenstvo v Sarajeva
Jugoslovanska namiznoteniška državna reprezentanca se je vrnila iz Rotterdama razmeroma praznih rok. Rezultati so bili mnogo slabši od pričakovanj, slabši kot na prvenstvu v Moskvi leta 1970. »Plaviš so sicer osvojili eno sre brno in dve bronasti kolajni, kar pa je vsekakor premalo. Izgovorov za ta neuspeh ni, saj mu je botrovala predvsem slaba igra, kar smo lahko videli na televizijskih ekranih. To prvenstvo pa je bilo zelo pomembno, saj bosta v prihodnjih dveh letih v Jugoslaviji svetovno (v Sarajevu) in evropsko (v Novem Sadu). Obrnili smo se zato na upravnega tajnika Namiznoteniške zveze Slovenije Dušana Novaka, ki si je prvenstvo v Rotterdamu ogledal, in mu ustavili nekaj vprašanj.
»Kakšno je vaše mnenje o poteku tega evropskega prvenstva?*
«Oi ganizacija prvenstva je lila izredno slaba. Kljub temu, da šteje nizozemska namizntjftfHiika.zvf-ta kar WQ tekmovSe^^ njen namen ta, da od . nrv#ns(i>(i Čim več iztrži. Takp precej slabe, da o žogicah ne govorimo, saj jih je Johansson pred nekim srečanjem pregledal kar 33, da je našel ustrezno. Nizozemci verjetno žogic sploh niso prebirali.»
«Kaj menite o nastopu jugoslovanske reprezentance?*
*Naši tekmovalci niso zadovoljili. Tako sle lahko že po televizij-
skem prenosu videli, da se je ht.ipančič predal Bengtssonu že po začetnih udarcih. S tem ne mislim, da bi morali naši zmagati, vendar je tako čist izid 3:0 srečanja Bengtsson - Stipančič in gladek poraz (t>:l) v finalu s švedsko seveda neuspeh. Za slednjega je krivo morda tudi vodstvo naše reprezentance, ker ni vključilo v postavo Korpe, ki je bil po mojem mnenju, najboljši Jugoslovan na tem. prver,strni:-edini je premd-gal, Jghanssona ■ in zasluženo osvojil tretje mesto. Tudi ženske so zamudile priložnost, da bi se uvrstile na šesto mesto. Uspeh pa so dosegle s tem, da so premagale Polfsko prvič po sedmih letih In končno r.aj omenim še zmago Je-larjeve nad Voštovo ; m ' Hove-stadtovo. Mlada Slovenka je nedvomno izpolnila pričakovanja!»
Kakšne obveznosti pa ima državna reprezentanca v prihodnjih mesecih?*
reprezentanmM*
m
za-
jcijKM|iiL tekmovanji in zo-nastopati jeseni. Več p#««ŠŽit;n’„ ker bo verjetno prišlo v' vodstvu do sprememb; mladinskareprezentanca, katero sestavljajo'Savnik, Klinger (Oba Maribor). Amidžič (Zadar). Verstoir-škeva in Kalanovo (obe Olimpija), pa bo nastopila že 11. maja na Dunaju na ■zelo zahtevnem turnirju. na katerem bodo igrali tudi Švedi, cehasldvaki, "zahodni in izhodni Nemci ter Madžari.*
ATLETIKA
NA TEKMOVANJU V CELOVCU
Mario Vecchfiatto jutri rekord?
Videmski državni rekorder v metu kladiva in eden boljših metalcev v Evropi, Mario Vecchiatto. je baje v zelo dobri formi in njegovi lanski upi na olimpijske igre izgle-dajo morda utemeljeni.
Pred dnevi je v Vidmu na kontrolnem treningu dosegel daljavo 63,90 m, vendar s kladivom, ki je bilo za iilogram težje od navadnega. Na treningu je s pravim orodjem dosegel tudi zelo dober met katerega sta skupaj s trenerjem prof. Zanonam zmerila. Oba sta bila zelo zadovoljna, nista pa hotela povedati koliko je met znašal.
V ponedeljek bo Vecchiatto nastopil na mednarodnem mitingu v Celovcu. Državni italijanski rekord utegne biti ywppv8mo6ti. skrivnosten met iz treninga pa utegne po.in.-niti tudi veliko presenečenje?
K. B.
REKA, 29. — V sredo, 3. maja bo r;a Reki zanimivo atletsko tekmovanje »Kvarner 72*. Udeležili Se ga bodo tudi atleti iz Italije in Avstrije.
V preteklem tednu so v Trstu uradno ustanovili zadrugo Mangart, za katero je dalo glavno pobudo SPDT. Novoustanovljena zadruga bo v žabnicah kupila večjo hišo, ki bo postala pomembno središče polet-
nega in zimskega rekreacijskega udejstvovanja naše mladine. Na levi sliki je vodstvo sestanka, katerega je vodil predsednik zadruge Stanko Požar (na levi), ua desni pa vidimo udeležence
fll	®kušal sam v sebi razčistiti vprašanja in dogna-
i^ia • r& storiti ln kako. Pri tehtanju vsakega kritičnega e stopu Je hotel biti sam, da je temeljito razmislil, preden k ^ izlv1^ štah s svojimi predlogi in izrekel končna povelja. Sj^ibiir 1 3e našel oficirski zbor. Načelnik štaba podpolkovnik ^k>v n Se Je pogovarjal s komandanti divizij in načelniki to B0r?.. ležajih brigad.
t Ho ar Je kljub zaskrbljenosti kazal veder obraz in pri-. «tW, stisniil roko vsem po vrsti.
^ ir> v c- moral se boš obriti in si zlikati hlače, v Trst pojde-betnc Gorico!» je smeje se dejal.
. »Alj ^ je počohal po stmišču na licih.
wne slišiš, da še poka? Saj smo prišli iz jarkov! Moral i SW>! dati malo oddiha in vojski tudi, da se uredimo za «1^ Udari*
(jjj 56 ne boste oddahnili! Cas nas priganja! Kar pose-IViei-^m taikoj obrazložim položaj!«
so ga s svečano zbranostjo. Prebral jim je ukaz in navodila generala Kvedra. Končno bodo le , Sv°j cilj, za katerega so to pomlad pretrpeli toliko
2%®!^ je major Perne poročal, da je izpopolnil divizijo z vatlih 111 da je njena bojna moč taka kot pred ofenzivo. Rilcev v nernški protinapad iz Gorice in pobili več ko sto c ih t>rp7apetan Bavec pa je poročal, da so pri čiščenju Otli-S famii * eje ubili petdes
©i
c »atiijj	uoui petdeset Nemcev, ujeli pa so jih dvajset
(J Lri^tdeset. Najbolj razveseljivo za korpus pa je bilo ZaP1©nill velike količine municije za mitraljeze in ^ hem-,,lti so jo takoj razdelili brigadam. Prav jim je prišlo Sorjrif0 orožje, saj za angleškega ni bilo zadosti streliva.
«NaDt1nar ^ vstal.
nte vse- kar je mogoče! Pokažimo, da smo vredni ‘lraJiho v°dstva. Pojdimo smelo naprej vse do morja! Ne tyP°temS6 ha sovražnika In ne na žrtve!« s t	6 Kajttmir razdelil povelje korpusnega štaba za
apJ1' Trideseta divizija naj bi prodrla na Kras in skupno vdrla v Trst. takoi ko se bo tam začela vstala
Enaintrideseta divizija naj bi prodrla do Soče ter zavzela Gorico in Trst.
Komandant je odredil takojšen odhod brigad.
Major Strela je opozoril poveljnike divizije, da je Vipavska dolina polna četnikov. Civilisti, ki so uhajali iz doline, so povedali, da se vale velikanske kolone proti Soči. Po vaseh da pobirajo prebivalce, žene, otroke in starce, ki morajo hoditi ob bokih kolon, da jih krijejo.
Poveljniki so odšli. Borštnar, Kajtimir in Rudi pa so se vzpeli na rob. Od tod so gledali, kako se Bazoviška brigada spušča po vijugavi poti skozi skalovje v dolino. Začelo se je zadnje dejanje. Topovi na vzhodu so zdržema bobneli.
Sprejeli so radiogram, da je IV. armada pri Ilirski Bistrici v silovitem manevru prebila fronto 97. nemškega armadnega korpusa generala Kiiblerja, na mestu, kjer so jo branili četniki.
Nebo, razpeto od	gora	do	morja, je bilo kot	okrvavljena
ponjava. Zrak je bil	gost	in	nabit z duhom po	eksplozivu.
Zazrli so se proti morju in ugibali, če jim mo uspelo prehiteti Angleže. V eni izmed idrijskih grap je korpusni štab pustil «zakonspirirano» angleško vojno misijo. Angleški obveščevalci so si že opomogli. Spet so jedli čokolado, mesne konzerve in riž, kadili cigarete ter pili	viski. Veseli so bili, da	so na varnem, medtem ko se	brigade	otepajo Nemcev. Ni jim bilo
treba na pohod in v nove boje. Nič niso vedeli, da so jo brigade mahnile nad Trst.
Tekma se je začenjala. Kruto, mrzlično ln brezobzirno...
Borštnar je bil v sebi trden ko takrat, ko je vodil korpus v preboj iz obroča. Zdaj je šel korpus v napad na sovražnika, ne vedoč, s kakšnimi silami se bo spopadel. Toda noben narod se ne sme Izogniti prvi bitki, če hoče dobiti zadnjo. «Nemcem se nismo izognili v Dražgošah, pa se jim tudi v Trstu in Gorici ne bomo!« si je dejal.
Močan južni veter se je pripodil v Tržaški zaliv. V kratkih sunkih je gonil belo peneče se hrbte valov kot črede delfinov
in jih razbijal na kamnitih obalah ob pristanišču. Voda je pljuskala prek robov in poplavljala ceste ter se umazana odtekala nazaj v morje.
Nad jambori zibajočih se vojnih nemških ladij, zasidranih v pristanišču, so se spreletavali galeba. Topovske cevi na ladjah so bile namerjene proti hribom nad mestom. Zrak je bil nabit z eksplozivom in strahom, ribjim smradom in izparinami umazane obale. Tovarniški dim se je pomešal z bencinskimi hlapi. Bobnenje topov, ki se je bližalo mestu v obliki klešč, je zbujalo tesnobno pričakovanje in spominjalo na gromozansko črnsko bobnanje pred pogrebom.
Na ulicah je bilo malo ljudi, le sem in tja so oprezno tipale nemške patrulje. Na nekaterih nepristopnih mestih so že visele trobojnice z rdečo zvezdo in izzivalno plapolale v vetru. Nihče jih ni poskušal ali ukazal sneti. Na zgradbah nemških poveljstev so še vedno visele nemške vojne zastave z železnim križem. Straže so bile po bunkerjih, s prsti na Petelinih.
Blisk je sredi belega dne v uniformi Guardie civice prečkal mesto v spremstvu Mirjam — kot včasih Mihajlo —- in si ogledoval položaj. Za vsak primer sta ga spremljala dva gapovca, diverzanta — Italijana, preoblečena tako kot on. Bila sta domačina in sta izvrstno poznala razmere v mestu.
Mirjam je z žalostjo pričakovala svobodo. Mihajlo ji je pomenil vse. Ko je izvedela, kako nesmiselna in slučajna smrt ga je doletela, se dolgo ni mogla pomiriti. Prejokala je mnogo noči. Nekaj časa so šle vse stvari mimo nje, potem pa se je s podvojeno močjo zagnala v ponovno tveganje, kot bi hotela nadomestiti njega v bojnih vrstah. Z Bliskom se je vrnil v njihov dom živ spomin na Mihajla, saj sta bila prijatelja. Tako je od njega izvedela za Mihajlove podvige, o katerih ji sam v svoji skromnosti ni nikoli govoril. Zato je rada spremljala Bliska in opravljala nevarne kurirske posle.
Srečno so prišli v mestni predel, kjer ni bilo nemške vojske. Tu se je v podzemskih kletnih prostorih zbralo vodstvo vstaje. Tu je imel svoj štab komandant mesta Trst major Greif, šli so skozi nešteto podzemskih hodnikov, mirno mnogo
straž, dokler niso prišli do prostora, v katerem je med skupino oboroženih mož in deklet stal major Greif in jim nekaj govoril.
Sedaj, tik pred vstajo, je imela komanda mesta pod sabo več ko tri tisoč borcev, razdeljenih v šestnajst bataljonov in razporejenih po vsem mestu. Sprva so imeli mesto razdeljeno na osem rajonov. Da bi laže obvladali položaj,, so, sedaj imeli štiri sektorje, ki so jih vodili sektorski štabi. Greifu in četam, sestavljenim iz tržaških, .delavcev — Slovencev in Italijanov, antifašistov — je primanjkovalo predvsem orožja. No, Borštnar je držal besedo: od korpusa so dobili še eno pošiljko orožja in mumioije: odondod je prišlo tudi nekaj izvežbanih partizanskih komandirjev in komisarjev.
Blisk in Greif sta odšla v posebno sobo, kjer je ležal na mizi načrt mesta.
«Poglej, zdaj je vse pripravljeno!«
Blisk se je sklonil in pazljivo motril' znamenja po ulicah in pristanišču, kjer. so bili označeni nemški Štabi in’ postojanke ter glavni objekti, ki naj bi jih zasedli. Odobravajoče se je nasmehnil:
'<To ste pripravili vse po leninskih ' načelih vstaje in revolucije!«	4 -ik-
«£>a, tako, tovariš ■ poročnik!' Vse - smo pripravili • dokaj natančno. Ne preostane nam drugo, ko da zaupamo v lastne sile. Zavedamo se, da smo! v manjšini ■ in da se z vstajo ne da igrati!«
Greif je bil bled, neprespan in utrujen. Že nekaj časa so delali noč in dan, trepetali za usodo korpusa in s skrbjo pričakovali približevanje IV. armade. Poleg tega jah je preganjaj gestapo. Zato so stalno selili poveljstvo.
POPRAVEK 2
V včerajšnjem nadaljevanju, pčdhFtkaLnUkana« se v četrtem odstavku 4. stolpca (za štev. 10) podatek o bombardiranju slovenske šole pravilno glasi «v Ul. Montecchi«, ne pa v Ulic* svetega Frančiška.
(Nadaljevan)« sledi)
GRADBENO PODJETJE
PETRA
Trst - Ul. Carducci 8 - Tel. 37246
MEBLO
TOVARNA
POHIŠTVA
Nova Gorica
Popolna komponibilnost posameznih elementov omogoča sestavo pohištva po Valih teljah in okusu. Z njimi lahko opremite prav vse prostore razen ku-hinje in kopatnice. Preko 120 element«* *lztt4MiM v4 ražtUntfc ^stilnih »Izved-bah in furnirjih, meri po višini posamezno ali v sestavi 2,40 rti Zahtevajte pojasnila in prospekte pri svojem trgovcu s pohištvom, j { Kolikor ne bo mogel zadovoljiti Vaših želja se obrnite na naslov MEBLO ITAUANA S.p.A., GORIZIA, VIA ROMA 31, od koder boste prejeli barvne prospekte in pojasnila, pri katerem trgovcu v bližini Vašega stanovanja lahko blago kupite.
Ob prazniku dela «1. maj» pošilja kolektiv lepe pozdrave vsem delovnim ljudem sveta

Sežana
Če se še niste odločili, kje preživeti prvomajske praznike, vabimo vas, da obiščete Lipico in Škocjanske jame.
V Lipici je na razpolago gostom restavracija, kjer gostom točimo kraški teran in strežemo kraški pršut lastne proizvodnje.
Gostom je na voljo avtomatsko kegljišče, lahko si ogledate program dresurnega jahanja, otroci se lahko pozabavajo z jahanjem ponija.
r
k
3? “r ^ ^ ^
M

4
{ra.lpi.xia,
tovarna obutve Žiri slovenijaj


NAŠ PROIZVODNI PROGRAM:
LESNA
INDUSTRIJA
PIVKA
SLOVENIJA
ŽAGAN LES
VEZANE PLOŠČE
MIZARSKE PANEL PLOŠČE
SEDEŽI IN NASLONJALA VEZANEGA LESA
FURNIRJI — DOMAČI IN EKSOTIČNI
GRADBENE — OPAŽNE PLOŠČE
RAZNO KOSOVNO POHIŠTVO:
STOLI
OBEŠALNE STENE OMARICE ZA ČEVLJE KAVČI, FOTELJI TAPECIRANI STOLČKI SEDEŽNE GARNITURE PISARNIŠKE GARNITURE
►
►
t
t
K
V
¥
k
k
k
K

ba
je
ms
jo
ces
liji
Vabimo vas k nakupu smučarskih čevljev, modne ženske in moške obutve.
Naše prodajalne so v vseh večjih mestih v Jugoslaviji.
Najbližje prodajalne v Sloveniji so v Novi Gorici, Ajdovščini, Idriji, v Žireh, Kranju, na Jesenicah in v Ljubljani.
tik ir
j

DELOVNI KOLEKTIV
anufaktura
NOVA GORICA
ČESTITAMO ZA 1. MAJ PRAZNIK DELA
Zahvaljujemo se za zaupanje in za nadaljnjo naklonjenost priporočamo	%
y-.
KMETIJSKO
.t OZ £_•
PREDELOVALNI ZADRUŽNI KOMBINAT
v	v *>.
PRIPOROČAMO OBISK SVOJIH BOGATO
ZALOŽENIH MARKETOV ■ MESNIC IN DELIKATES V KOPRU, IZOLI IN PIRANU
VSAK DAN SVEŽE MESO IZ LASTNIH KLAVNIC
T. O. K.
TOVARNA ORGANSKIH KISLIN
-*VT •>!
m fr r ojteic
ILIRSKA BISTRICA
'■C	•"> 'ir .er-
Ob mednarodnem prazniku dela
ČESTITA
VSEM DELOVNIM LJUDEM
H
t
!
Pa
soL'
naj],
s?oj:
leail
sk©n
***>,

$
C
S
to*
kh,
Min,
Ob 1. maju prazniku dela
čestita vsem
delovnim
ljudem
SKUPŠČINA OBČINE NOVA GORICA
ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO PODJETJE
PRIMORSKI TISK
TISKARNA ZALOŽBA LIPA
KOPER
Poslovalnice v
KOPRU, IZOLI, PORTOROŽU, PIRANU, PIVKI, POSTOJNI, SEŽANI, ILIRSKI BISTRICI
ZAMEJSKIM SLOVENCEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM ŽELIMO PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE, BRALCEM PA PRIPOROČAMO KNJIŽNE IZDAJE ZALOŽBE LIPA
VABIMO VAS V BLAGOVNICO SOČA V KOPRU IN V SPECIALIZIRANE TRGOVINE TRGOVSKEGA PODJETJA SOČA KOPER

-EltnsT
Priporoča svoj proizvod kovinske stelaže
PESNIŠKI LISTI
1 l
\%
!?>k
rosiš., im I^BPTONE
KUNTNER
I
>
IZVIRNO
IN UČINKOVITO
PREDSTAVLJAJO
SLOVENSKO
PESNIŠKO
USTVARJANJE
NAROČITE SE!
		_ra
ERVIN FRITZ PBNMiai LIST	BP P		0 BRANKO HOFMAN
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA
TRST
Ul. Montecchi, 6
ZALOZBA LIPA
KOPER Muzejski trg, 7

N
Primorski Ti n «n"nl k
30. aprila 1972
«Pri Kobaridu 1917 sem bil vodnik jaz...
»
(Nadaljevanje s 7 strani)
Matajur, kralj alboin in rommel
t,a: ,Na^ Matajur je povezan z zgodovino in prihodom Lango-Je 't>°V	568. Iz zgodovinskih zapisov je znano, da
1zantinski vojskovodja Narzes v večletnih bojih popolneje Prernagal Gote in leta 555 osvojil vso takratno Italijo in vzhodnorimskemu cesarstvu. Za nagrado ga je liii T,/Ustiniian imenoval za svojega prvega namestnika v Ita-■ Narzes je vladal z močno roko. Italijani so trdo občutili
a
!%ovo
^vzetega področja v soških bitkah (iz »Enciklopedije Jugoslavije)
Pa je . vtedanje, ker jim je nalagal velike davke, povrh tega ““ še zelo lakomen. Njegovi nasprotniki v Carigradu "hšali očrniti pri cesarju Justinijanu. Vendar niso »ašie^ij °^er ie ta živel. Ko pa je leta 565 umrl in mu je saiju '!ustin II., so obrekovalci uspeli vzbuditi v novem ce-sv0j glede Narzesa. Klonil je obrekovalcem in poklical fesj namestnika iz Italije v Carigrad. Narzes pa se je raz-sketftU ? ■.t?io nehvaležnostjo in ni šel v Carigrad. Langobard-$a	Alboinu je poslal v dar veliko južnega sadja in
želp,	haj čimprej pride z vsem svojim narodom v de-
: ’ r°di tako lepo sadje.
ni dolgo pomišljal. Že leta 568 je čez Alpe prišel %nje^° *n že prvo leto osvojil vso deželo do Verone. Na-2 teto je osvojil vso gornjo Italijo. i*:Vs|Wji omenjajo, da Je Alboin prišel s svojo vojsko 'tpelT. nar°dom čez Predel * 'Kbbarid.
_________________ . ___________Od tam da se je po-
HteriRa Matajur in se razgledoval po furlanski ravnini. Ne-*%ipZSOdovlnarji pa so mnenja, da je Alboin prišel preko itijog.6 in si z Nanosa ogledal Italijo. Vendar pa z Nanosa | ^rftega razgleda na Italijo, pač pa le na Vipavsko dolino. %je • r Pavel Diakon omenja, da je kralj Alboin na meji 1 teavV . na visoko goro — «Mons regis». Verjetno imajo bolj ^hl;0 zg°dovinarji, ki omenjajo, da se le z vrha Matajurja j !%r .razSteduje po Furlaniji. Naj bo že kakorkoli, naš Ma-I ‘ Je s tem prešel v zgodovino. uJe bilo leta 568.
v oktobru pa je Matajur doživel še enega izmed j T nih zgodovinskih dogodkov.
JI te.tierakrat ga je v znani kobariški ofenzivi zavzel kasnejši
■ Orilii ^ fftlHlvtonSnl TTniini« "D m /n 1 ti 1P Vlili 7,A.

feldmaršal Erwin Rommel, ki je bil za tak uspeh z naj višjim nemškim odlikovanjem.
(Nadaljevanje prihodnjič)
.. •
'V ■ ' Š,
%
'!1®d Mrzlim vrhom in Kolovratom pri Tolminu. (Foto Ogarev)
OBVESTILO
CENJENIM
OBISKOVALCEM
IN
ODJEMALCEM
•š
Nerazpočene italijanske granate na »Mrzlem vrhu» po 52. letih. —
(Foto Ogarev)
nnimiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiHHiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiig
Lojze Valenčič
(Nadaljevanje z 8. strani)
pred prve svetovne vojne. Tu so me celo poslali na higienski urad. Na tavolamem uradu imajo sicer dokumentacije, ki pa nimajo nič opraviti s civilnim oštevilčenjem zgradb. Srečo sem imel, da me je stanovanjski administrator Danilo Micheluzzi slučajno priporočil uradniku katastrskega urada, ki pa pri vsej dobri volji mi ni mogel sam ustreči. In prav slučajno, ali pa sem spet imel srečo, me je ta u-radnik priporočil preko svojega prijatelja, ki je bil slučajno prisoten, na organizacijski urad ACEGAT, v Ulici Genova 8. Tu sem končno na tako imenovani Millerjevi mapi iz leta 1906, ugotovil, da je tedanja zgradba s številko 17 v Ulici Coroneo istovetena s sedanjo zgradbo in številko. Stavba je stara več kot 100 let, vsaj tako domnevajo. Na pritlični strani Ulice Coroneo je v njej garaža, potem neko skladišče, na glavnem vhodu pa je napis uradov predsedništva Ljudske univerze, naprej na vogalu z Za-nettijevo ulico je še trgovina z železnino. V nekaj gornjih nadstropjih pa so v glavnem stanovanja. Lastnika zgradbe sta brata inženirja Umberto in	Arturo	Fonda.
Po	pripovedovanju	upravitelja	ga-
raže. ki je najstarejši najemnik v hiši, to je Dionisio Liveris, sta sedanja lastnika kupila poslopje o-krog leta 1935 ali 1936. Sam pa ima to garažo v najemu že od leta	1932. Spominja	se, da	je	bila
tu	vedno številka	17.. da	so	bile
tudi spremembe glede dejavnosti lokalov. O • t*>govini'\s * sadjem in ze-
zgradbi preden je prevzel garažo. Toliko okrog ugotavljanja hiše, kjer se je rodil Alojz Valenčič — bazoviški talec.
Toda zanimivo je tudi pripovedovanje Antona Lampeta, ki je služboval kot voznik osebnih ali tovornih avtomobilov najprej v Ur-bančičevi tovarni, nato «Javor Pivka* — obrat Bač od 28. marca 1925. leta vse do nedavne upokojitve.
«če sem poznal Valenčiča me vprašujete?* je ponovil moje vprašanje s tistim pristnim idrijskim narečjem, da bi človek, ki Idrijčana še ni slišal, utegnil doumeti vsako besedo kot šalo.
Potem je nadaljeval in v izgovarjavi besed se izogibal svojega narečja.
«A veste. Bil je najboljši izmed vseh šefov, ki si jih človek more želeti. Po pravici povedano, zame, lahko to trdim. Dva dni pred njegovo aretacijo smo v garaži popravljali 7-tonski tovornjak. Bilo je poleti leta 1929. Z osebnim avtomobilom je Alojz od nekje prišel z nekim gospodom. Malo je pogledal in se zanimal, kako nam gre delo. čez nekaj časa pa je spet s tistim gospodom odpotoval. Rekli so, da je bil namenjen v Trst in da se bo čez dva dni vrnil z vlakom do postaje na Pivki. Ob odhodu je dejal: — Zdravo fantje, če se slučajno več ne vidimo! Še danes ne morem razumeti s kak
šnim občutkom je tako pozdravil, kajti zares ga nisem več potem videl. Ko se je namreč čez dva dni vračal, so ga na postaji v Pivki pričakali in ga odpeljali.*
— Ste ga kdaj kam peljali?
«Pa kolikokrat! Z osebnim, s tovornim avtom, kakor je naneslo.*
— Bi lahko povedali kak tak doživljaj, ko sta skupaj potovala?
«Ja, prav dobro se spominjam, ko sva se enkrat sredi hude zime s topolinčkom peljala v Ljubljano. Snega je bilo toliko, da je naju zanašalo z ene na drugo stran ceste. Skozi Logatec sva potovala. Ljudje so se nama čudili, češ da ne bova prišla daleč. Verig nisva i-mela. Vožnja je bila zelo tvegana. Toda morala sva priti v Ljubljano. Tako me je spodbujal, da nisem zgubil korajže. V Ljubljani sem avto zapeljal v neko garažo pri postaji: pri «Tišlerju» sva se hranila in spala, ko se je vračal od opravkov. Dva dni sva tako bila v Ljubljani. Spoznal sem v njem, da je bil po srcu več kot brat.*
Vam je kdaj kaj posebnega zaupal?
«Vse, kar mi je bil naročil, sem zvesto opravil. Enkrat, se spomnim, ko sem se vračal iz Postojne, mi je bil naročil, naj naložim tak, srednje velik zavoj in ga pustim pri neki kmetiji na samem, blizu Selc. Med potjo, sem bil radoveden, kaj bi neki bilo v tem zavoju. Videl sem, da so bile razne slike in letaki, šlo je za protest proti obsodbi nekega Istrana, za katerega so ljudje govorili, da je doma blizu Pazina ter da so ga fašisti ustrelili. Tistemu kmetu sem mogel to zelo zaupno izročiti in o tem molčati. Pa ne vem, kako je bilo potem s tistimi letaki.*
— Menite, da je imel kakšno možnost za nobeg ored ali ob aretaciji?
«Saj, čudili smo se, ker je imel vedno s seboj obmejno karto in bi lahkoto ušel preko meje v Jugoslavijo. Poznal je dobro tukajšnje gozdove in poti. Verjetno pa ni slu-da ga zasledujejo in da bo vsak čas po njem. Bili so pač taki časi — težki, če se vsega spomnimo!*
/A* SPLOŠNA PLOVBA 4== piran-Jugoslavija
Zupančičeva 24 60330 Piran, pp i Telefon (066) 73-881 (10 Unij) Telegram: Plovba Piran
Mednarodni pomorsk.1 prevozi z modernimi ladjami nosilnosti 8.000 - 19.000 ton
-	LINIJA OKOLI SVETA
-	LINIJA JADRAN ZAHOD NA AFRIKA - JADRAN
-	PROSTA PLOVBA
-	POTNIŠKA SLUŽBA
-	SIMEK Ljubljana - samostojna enota za uvoz-lzvoz, grosistično trgovino to za. stopanje tujih Urm
Za vse informacije se, prosimo, obrnite na upravo podjetja v Piranu ali na naša predstavništva v Jugoslaviji to v inozemstvu.
e.vport - import ZAGREB, Praška, 2/II Telefonska centrala 419-655
IZVOZ
Vseh vrst svežega in suhega sadja in zelenjave, gozdnih sadežev, globoko zmrznjenega sadja in zelenjave, konserviranega sadja in zelenjave, vseh vrst sadne pulpe, koncentriranih, pasteriziranih in konserviranih sadnih sokov, krme in drugih poljedelskih pridelkov.
UVOZ
«VOČE» je specializirano podjetje, posebno za uvoz pomaranč, limon, banan, grapefruita, suhega grozdja, drugega svežega in suhega sadja in zelenjave, ter kolonialnega blaga in drugih prehrambenih proizvodov.
Podjetje posluje v maloobmejnem prometu z Italijo, Avstrijo in Madžarsko.
Poslovne enote s skladišči — Karlovac, Osijek, Slavonska Orahovica, Split, Šempeter (Nova Gorica), Šid.
Tovarna sadnih sokov in konzerv — «Stubičanka» Gornja Stubica in «Vitaminka» Banjaluka.
Hladilniki — Banjaluka, Vrbovec.
ra ui. Boce«™ 3 pozAR ARTEMIO
Telefon 414161
TOVORNI PREVOZI
v vse Kraje tudi t inozemstvo
PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE M©
LA GORIZ1ANA
GORICA — Ul. Duca d’Aosta 180 — Tel. 28-45 GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
zmuL
Danes, nedelja, 30. aprila
je stalna razstava v Ulici Settefontane 58-62
odprta od 9. do 13. ure
Jutri
praznik 1. maja bo razstava zaprta ves dan
CINGHIALPELLI
S. n. c. TRST VIA D0N01A 1 - I J 36-556
H r?V v * ^	-r'
UVOZ IN IZVOZ SUROVIN ,hgv;. IN STROJENIH KOŽ
«INTERMARES»
Import - Export
TRST, Ulica Celita! 2/II — Tel. 35-922
HI TRGOA VTO
... VELETRGOVINSKO PODJETJE
n	v j***	»*?-*•-- -•<
•ki’' ; c.	o P E R
Slovenske šolske knjige
(Nadaljevanje z 8. strani)

Primer, da se lahko piše drugače, sem zasledil v tretjem delu zgodovine, Id ga je izdala srednja šola na Opčinah. eNezadovolj-stvo širokih ljudskih množic sta spretno izrabila Mussolini in Hitler, prvi v Italiji, drugi v Nemčiji. Z bogato podporo industrijskega in jinančnega kapitala sta organizirala vsak svoje napadalne oddelke... ki so strahovali, zapirali in celo ubijali ljudi drugačnega političnega prepričanja».
Ista knjiga govori v odstavku o odporniškem gibanju o izseljevanju Slovencev, o Judih, o koncentracijskih taboriščih, o pokolu v VI. Ghega in na Opčinah. «Nič čudnega, da je zajel skoro vse okupirane dežele val velikih sabotaž, nastala so osvobodilna gibanja... Oboroženi upor so zlasti nudile Norveška, Francija, Poljska in Italija; nobeno od evropskih odporniških gibanj pa ni doseglo takega razvoja, moči in u-spehov kakor narodno-osvobodilna borba jugoslovanskih narodov». In še: «V prvih jutranjih urah 1. maja je jugoslovanska vojska vkorakala po ogorčenih bojih z Nemci v Trst».
Zgleden in hvale vreden primer, kako je treba učiti mladino o zgodovinskih dogodkih zadnjih desetletij, ker samo tako bo tudi novi rod spoznal preteklost, samo tako bo lahko razumel kaj pomenita 25. april in 1. maj.
(Tj adriaimpex
UVOZ
IZVOZ
ZASTOPSTVA
T R S T - UL. GEPPA 9/111 - TEL. 38-770, 29-135
J.
N/
l
:::::::::::::::::::::::::::::::

PODJETJE ZA POPRA VILO IN REKONSTRUKCIJO PLOVNIH OBJEKTOV
K
A
T.
to
LJUBLJANA, Titova 10
RESTAVRACIJA ♦ KAVARNA NOČNI BAR ♦ IGRALNICA CASINO
Tel. 24 601/607 - 24 616/619 Telez:	31254 YU SLON
Telegram: SLON LJUBLJANA
Cenjenim kupcem in poslovnim prijateljem želi za
1. maj praznik deta
mnogo uspehov
ZDRUŽENO PODJETJE SLOVENSKE ŽELEZARNE
LJUBLJANA
ŽELEZARNA
JESENICE
ŽELEZARNA
RAVNE
5TO«I fwR£RNA
* ■
Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. Montecchi 6/II Telefon 795823 Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 47Č
Uredništvo	TRST Ul.
Podružnica	GORICA
Uprava	TRST
Oglasni oddelek TRST Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir. celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	V SFRJ posa-
mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Stran 12
30. aprila 1972
Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501*3*27^ «ADIT» DZS, Ljubljana Gradišče 10/11 nad. telefon u
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, 6°* |!Sji
upravni 300, legalni 400, osmrtnice >n sožalja 200 ur	pri
80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino sei nar l gpj, oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Ital l
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska
Z1T • ,fS
BENEŠKI DNEVNIK
Sestanek kulturnih društev
s komunisti in predstavniki PSIUP
Obe stranki sta poudarili svojo pripravljenost, da podpreta narodnostne zahteve beneških Slovencev
V nadaljevanju pogovorov med kulturnimi društvi Beneške Slovenije in strankami tako imenovanega »ustavnega loka« ter njihovimi kandidati je prišlo danes v Čedadu do dveh sestankov. V zvezi z včerajšnjim sestankom s socialisti, moramo dodati dva popravka, odroma dve pojasnili: prvič, sestanek je bil v Čedadu v sejni dvorani hotela Roma in ne v Šempetru kot je bilo objavljeno, drugič, na sestanku je bil prisoten tudi podpredsednik gori-ške pokrajine kandidat za poslansko zbornico na listi PSI Marko Waltritsch, katerega navzočnost nam je pomotoma ušla. Po tem potrebnem pojasnilu, naj povemo, da so se vsa društva kot na prejšnjih sestankih, srečala v Čedadu le v hotelu Roma ob 13. uri z delegacijo Komunistične partije Italije.
Delegacija komunistov je bila sestavljena iz štirih članov: sekretar videmske federacije Renzo Pascolat, namestnik sekretarja deželnega komiteja in deželni svetovalec Amaldo Baracetti, poslanec Mario Lizzero, nosilec liste Komunistične partije Italije v našem volilnem okrožju ter inženir Leopoldo Frankovič, kandidat partije za senat, za katerega bodo glasovali tudi beneški komunisti. Sestanek s komunisti se je odvijal po isti liniji kot včeraj s socialisti. Predsednik društva «Ivan Trinko* je predstavil prisotne obeh strank in dal besedo predstavniku društva Rečan, ki je prebral dokument društev, kateri vsebuje skupno platformo globalnih zahtev za rešitev perečih problemov Beneške Slovenije od ekonomsko-socialnih do narodnostnih. Nato je vsak predstavnik posameznega društva prebral svoj dokument.
Po izvajanjih društvenih predstavnikov je povzel besedo sekretar Renzo Pascolat, ki je prebral v imenu videmske federacije iz-1
javo s katero partija sprejema vse naše zahteve in se obvezuje, da bo vztrajala v borbi za dosego vseh pravic beneških Slovencev. Izjavo, kakor vse druge dokumente o teh srečanjih bomo objavili v prihodnjih dneh. V diskusijo so posegli vsi ostali člani partijske delegacije Lizzero, Frankovič in Baracetti. Vsi so se strinjali s predloženimi dokumenti in obljubili podporo partije za rešitev postavljenih problemov. Rekli so celo, da so naše zahteve prešibke. Po sestanku s komunisti je bilo takoj na vrsti srečanje s predstavniki PSIUP.
Za PSIUP sta bila prisotna namestnik sekretarja videmske federacije Marinich in kandidat stranke za parlament v našem volilnem okrožju Blarzino Primo doma iz Kamije. Po čitanju vseh dokumentov društev je prvi spregovoril Blarzino in rekel, da bi z zaprtimi očmi sprejel predložene zahteve, ker so nešteti problemi na las podobni tistim v Kamiji, od kjer je on doma, da imamo več kot oni samo manjšinski problem za rešitev katerega se bodo borili kot demokratična stranka. Povedal je, da bo njegova stranka spet predložila v novo izvoljenem parlamentu osnutek zakona, ki ga je bil že predložil v senatu senator Albarello za zaščito Slovencev v Italiji.
Tudj predstavnik federacije Ma-rinich je zagotovil vso podporo našim upravičenim zahtevam in izrazil željo, da bi se večkrat srečali tudi po volitvah. Na koncu naj povemo še, da smo uradno zaprosili za sestanek tudi s socialdemokratsko stranko v Vidmu, a do danes nismo še dobili pozitivnega odgovora.	I. PREDAN
Prispevajte ta
DIJANO MATIfO!
Simbolično odprtje «MetropoIa» v Luciji
KOPER, 29. — Predsednik izvršnega sveta Slovenije Stane Kavčič je nocoj simbolično odprl hotel Metropol v Luciji. Po mnenju strokovnjakov, gre za enega od najmodernejših hotelskih objektov v Sloveniji in v Jugoslaviji. V sedmih nadstropjih je 16.000 kv. m površine, sobe in številni drugi prostori pa so razporejeni tako funkcionalno in opremljeni s takim komfortom, da lahko zadovoljijo tudi najzahtevnejšega gosta. Novi hotel ima 430 ležišč (vštevši ležišča v depandansi), 1300 restavracijskih sedežev, prostore za prireditve, kozmetični salon, dve savni, frizerski salon, trgovino s spominki, prostor za blatne kopeli, pokriti plavalni bazen.
Hotel Metropol so zgradili na majhni vzpetini, tako da je možen lep razgled na morje. Gostje bodo imeli poseben prehod s hotela na plažo ter na rekreacijski prostor, kjer so teniška igrišča, igrišča za minigolf in avtomatsko kegljišče.
Otvoritvene slovesnosti so se poleg predsednika izvršnega sveta Slovenije udeležili tudi drugi ugledni gostje, med njimi Miha Marinko, Jože Brilej, Leopold Kreše, številni turistični in gostinski delavci iz Slovenije in hrvaške Istre in drugi. V slavnostnem nagovoru je direktor hotela Franček Kosovel poudaril veliko prizadevanje kolektiva podjetja Metropol, da bi prišlo do takega objekat, ki bi pomenil resnično kvaliteto v gostinskih uslugah.	Omladič
Škerk in Baracetti v Špetru Slovenov
Danes ob 16. uri bo v Špetru Slovenov zborovanje, ki ga prireja Komunistična partija in na katerem bosta govorila deželni svetovalec Amaldo Baracetti ter poslanec Albin škerk. Zborovanje bo v hotelu »Belvedere«.
Videmska federacija KPI je izdala dvojezičen letak naslovljen Slovencem iz Nadiških dolin, Terske in Kanalske doline. V letaku razpravljajo o težkih gospodarskih in socialnih vprašanjih prebivalstva in citirajo člen 6 republiške ustave, ki pravi, da »republika
P
'» • ** -	-V- . 'V
gl
s

i

**<*88^ «
. nP **~**M-, t-HMNMk


uit

rrrt'’’
\
i--««	: , i

Novi »Grand hotel Metropol« pri Luciji v Portorožu
HiiiMHiiinanii*MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiuiM|||l,>n>||"("iiuiiiiiiii1i|||,|,||i||||||||M||||1i|ii||*||||ii||mi|i
GORIŠKI DNEVNIK
ZARADI SPOPOLNJENE TEHNIKE
Najbolj učinkovito obrambo pred točo omogoča radar
V Furlaniji so vinograde prekrili z najlonsko mrežo Mnenje kmetijskega strokovnjaka Zvonimira Simčiča
Kadar se temni oblaki zbirajo na nebu ter preti huda ura, so v skrbeh zlasti vinogradniki. Nikoli ne vedo, kakšne posledice bo zapustil razdivjani element ker so čestokrat zelo hude, in kmetje si skušajo pomagati na različne načine, da bi odgnali nevarnost. Že dolgo let je tega, kar so se v Br dih lotili streljanja raket proti toči, na jugoslovanski strani so sad-
_______	__ r____,	_	_	jarji, zlasti vinogradniki zavarova-
I ščiti s posebnimi normami jezi-1 li pridelek za primer uničenja, v 1 kovne manjšine».	zadnjih letih pa se pri nas uve-
ljubljanska banka
bilanca banke za leto 1971
aktiva
pasiva
(v tisočih dinarjev)
		31. dec. 1970	31. dec. 1971
1 1-	Gotovina in terjatve pri bankah	635.752	846.148
j 2.	Obvezna rezerva pri NBJ	1.094.187	1.372.353
1 3-	Kratkoročni kreditiin terjatve	6.131.117	6.554.459
j 4.	Dolgoročni krediti	11.598.037	13.652.093
5.	Devizni krediti in terjatve	609.056	996.195
j 6.	Osnovna sredstva	208.261	412.205
i 7-	Druga aktiva	310.864	870.655
31. dec. 1970
31. dec. 1971
1.	Kreditni sklad	2.222.702	2.310.220
	od tega devizni del	717.899	955.321
2.	Rezervni sklad	143.590	221.126
3.	Poslovni in drugi skladi	297.734	392.139
4.	Hranilne vloge in druga		
	sredstva prebivalstva	2.613.091	4.115.573
5.	Depoziti na vpogled		
	in vezani do 1 leta	3.708.275	4.205.009
6.	Depoziti, vezani nad 1 leto	6.475.706	7.427.881
7.	Sredstva iz deviznega		
	poslovanja	1.098.385	1.775.589
8.	Krediti pri bankah		
	in drugih institucijah	3.758.695	4.117.754
9.	Razna pasiva	269.096	93.817
Skupaj
20.587.274	24.704.108
Skupaj
20.587.274	24.704.108
ljavlja nov način obrambe pred točo z razpenjanjem najlonskih mrež nad trtami. V bližnji Furlaniji so s takšnimi mrežami prekrili ogromne sadovnjake.
Kako obvarovati pridelek pred u-ničenjem, je bil predmet pogovora, ki smo ga imeli prejšnji dan direktorjem Zadružnega vinarstva Brda Zvonimirom Simčičem med o-gledom vinske razstave ESPOME GO. Čeprav je zaščita z mrežami učinkovita in zadnja iznajdba, postaja raketna obramba vedno najbolj aktualna. «V Sovjetski zvezi so s pomočjo radarjev ugotovili nastajanje oblakov, ki povzročajo točo. Vanje izstrelijo rakete in s popolno gotovostjo preprečijo nastajanje toče. Na takšen način obvarujejo ves pridelek, medtem ko mreže preprečijo uničenje samo tistega pridelka, ki je pod njimi.»
Kmetijski strokovnjak je še pristavil, da so Goriška brda zelo pripravna za morebitno namestitev radarja, ki bi ugotavljal točonosne oblake tudi v bližnji Furlaniji, za voljo česar se sama od sebe ponuja priložnost, da se tej nesreči, ki redno ogroža pridelek, postavijo po robu z združenimi močmi. Ni izključeno, da bo sodelovanje v sodob nejši obrambi pred točo predmet pogovora kmetijskih strokovnjakov prizadetih sosednjih krajev.
Zlate kolajne pokrajinskim upokojencem
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
V NOGOMETNI TEKMI ZA EVROPSKI POKAL NARODOV
Italija razočarala v tekmi z Belgijo
Belgijci so izsilili remi z odlično taktiko
minuti kar dvakrat prestreči močan strel Rive. Omeniti je treba, da je bdi belgijski vratar res odličen, saj je ubranil vse strele italijanskih napadalcev. Italijani so podlegli počasni igri Belgijcev, ki so srečanje nalašč »uspavali«. Pri njih sta bila najaktivnejša Van Himst in Lambert. edina prava napadalca. Italija je bila izrazito v vodstvu le par minut. Domačinom ni na noben način uspelo, da bi se izmotali iz mreže, ki so jo Belgijci stkali v sredi igrišča. V vsem prvem polčasu so italijanski reprezentanti le štirikrat ogrozili belgijska vrata
Zamenjava Domenghinija s Cau-siom, ki se je v italijanskem prvenstvu odlično izkazal, ni prinesla v drugem polčasu nič novega. Igra se je še poslabšala, do 30. minute so bili Italijani le dvakrat nevarni z Rivo in Mazzolo.
* * *
Snoči so odigrali še dve četrtfinalni nogometni tekmi za evropski pokal narodov. V Budimpešti je Madžarska igrala z Romunijo ne odločeno 1:1 (1:0), v Londonu pa je Zah. Nemčija premagala Anglijo s 3:1 (1:0).
V PRIJATELJSKI TEKMI V TRSTU
Triestina-Dinamo (ZG) 0:1
Zagrebški Dinamo je snoči na stadionu «Grezar» v Trstu v mednarodnem prijateljskem srečanju premagal Triestino z 1:0 (1:0). E-dini gol tekme je iz bližine dosegel v 10. min. p.p. Kovačič.
Srečanje ni zadovoljilo gledalcev. Tržačani so se namreč zelo potru-Do dvajsete minute prvega pol- | dili, zlasti Rakar in Brusadelli,
ITALIJA — BELGIJA 0:0
ITALIJA:	Alberto«. Burgnich,
Facchetti. Bedin. Rosato. Cera, Do-menghini, Mazzola. Anastasd, De Si-sti. Riva.
BELGIJA: Piot, Heylens, Maer-tens. Thissen, Van den Daele, Dockx, Semmeling, Van Moer, Lam bert. Van Himst, Varheyen
Sodnik: Nikolov (Bolgarija).
Koti: 9:2.
Opombe: 60.000 gledalcev, nebo oblačno. V drugem polčasu je Cau-sio zamenjal Domenghinija. Dol-mans pa Martensa. V 25. min. d.p. je sodnik izključil tehniškega vodjo Belgijcev.
V prvi četrtfinalni tekmi evropskega nogometnega prvenstva v Milanu je Belgija prisilila Italijane k neodločenemu rezultatu. Srečanje .je bilo grdo, saj so se Belgijci zaprli na sredini igrišča in niso poskušali ničesar, da bi se podali v napad. Njihov cilj je bil obdržati neodločen izid 0:0. kar jim je popolnoma uspelo. Italijani so danes svojo igro razočarali. »Azzurri« so bili neučinkoviti v napadu, kjer jim ni uspelo prebiti goste obrambne linije. Preveč so se zanašali na posameznike, manjkala pa jim je v odločilnih trenutkih povezanost med posameznimi igralci. Poznala se je odsotnost izključenega Rive-re. ki je znal dati v odločilnih trenutkih moštvu homogenost Italijani so nastopili z moštvom, ki je osvojilo naslov evropskega prvaka 1968 in je bilo drugo na svetovnem prvenstvu. Valcareggi se je preveč zanesel na ljudi, ki so bili nekdaj odlični, sedai pa bi končno lahko prepustili svoje mesto mlajšim in boljšim.
V ORGANIZACIJI KK
adru1
Čez dva tedna start dirke v Lonjerju
Čez dva tedna bo njerju že tradicionalna toles® dirka veteranov za sesu ^ Lonjerja. Priprave za polnem teku, med vsem« . ^ tega športa pa vlada zanimanje, sa ie dirka J leto težja zaradi lzredn Tj0nj(!: konkurence. Letos bodo v ^ ^ nastopih kolesarji, ki so ., lani udejstvovali v raznih , skih dirkah in odnesli pr Iz Veneta bodo prišli _ so nastopali na Giru d ftal* Touru skupno s Stabhnskmt -1
mnogih mednarodnih .domače barve bosta branilaU *Lj Bonano. iz Lombardije jLJ Scaramuzza. iz Padove . lonjerski zmagovalec Billa®* I skoletni prvouvrščeni Sdvah^J Proga dirke je letos spremenjena. Daljša je P*1. Je osem kilometrov. Iz Lonjerja ^ do dirkači namreč podali i
do Sv. Ivana, od koder se
časa je bila igra počasna, v napadu so bili pretežno Italijani, ki so dvakrat nevarno ogrozili vratarja Belgijcev. Piot ie moral v prvi
gostje pa so zaigrali brez naprezanja in prizadevnosti, saj bi sicer lahko dosegli precej višjo zmago, kot je bila snočnja.
v
pričeli vzpenjati proti Lovcu _ ( lje v Bazovico. Predvideva :, bo že tu prišlo do izbora, ^ pot iz Bošketa nenehno Yler) pj kreber in mani pripravl.ie®r p «odseka» noge. Od Bazovice ^ Ijana se pot nato nadaljuje p^ tako da se bodo zamudni«1 ^ lahko pridružili k skupim- , dirka pa se začenja PraVZ?)Xi' Sesljanu, ko bodo morali (j zaviti v Mavhinje, nato jt brovca na Prosek ter dalFjJL: ški cesti proti Domju i0 Na vzponu iz Boljunca ^ pa se bo morebitna gruča * jev nedvomno raztrgala, sal sedemdesetih kilometrih j redno naporen. Vzdržijo le najboljši in najbolj treniraj zači. Mnenja nekaterih ko* L, ki so bodo dirke v Lonjerju žili, so o novi progi precei j Nekateri se vzpona do Lovca^ lijo. saj upajo, da bodo J ^ ospredju res najboljši, dru®g začetni vzpon kritizirajo. $ je preblizu starta in bi .zar'sJj! odvzel vso privlačnost dirki. . prehitro razbil vrste tekmo'1 m«""
UI>llfll<llllllflll«lll«lllllll.l*lllll»«»l*l>*<l»>>illa»lll*ll*IBall«al|lt*altl|ll*al>llll,ll*ll|l,a|1l'tl,1'lll|l*llllllllllallflll,,,ll>1*|ll"lllll"*l,ll""*l>|l"|l""l*'l|l,ll>l,f
PRIMORSKE NOGOMETNE ENAJSTERICE V SLOVENSKIH LIGAH
Adria odvzela točko Litiji
Danes bo v Novi Gorici derbi Vozila-Adria
Na sedežu pokrajinske uprave so včeraj opoldne podelili trinajstim upokojencem, ki so zapustili službo v enoletnem razdobju, zlate spominske kolajne. Tako prireditev imajo na pokrajini na predvečer vsakoletnega prvega maja in s tem da-jajo poudarek prazniku delovnih ljudi. Priložnostni govor je imel predsednik dr. Chientaroli, prisotni pa so bili odbornik za osebje Wal-tritscb, tajnik dr. Baum ter drugi svetovalci.
pregled poslovnih enot ljubljanske banke po sranju 31. decembra v letih 1970 in 1971
Republika ali AP:
Centrala:	Podružnica:	Spec. podružnica: Ekspozitura:	Agencija:	Skupaj:
Slovenija
BiH
Hrvatska
Srbija
Vojvodina
27
1
2
1
12
SKUPAJ 31.12.1970
Slovenija
BiH
Hrvatska
Srbija
Vojvodina
14
1
1
1
1
5
1
15
74
1
6
2
16
SKUPAJ 31.12.1971
26. t. m. je na univerzi v Rimu doktorirala iz jezikoslovja
NADJA PAULIN
Ob tem važnem življenjskem do godku ji iz srca čestitajo prijatelji, znanci, sorodniki in starti.
Zaostrovanje odnosov v splošni bolnišnici
Tri sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so sporočile, da je predsednik poslal notranji komisiji in v vednost osebju splošne bolniš niče pismo, v katerem opravičuje kršenje obvez sprejetih s sindikalnimi organizacijami. Sindikati kategorije obsojajo takšen način ravnanja, ker zmanjšuje njihovo veljavnost v družbi
Sindikati protestirajo, ker upravni svet nima celovitega pogleda na tehnična in zdravstvena vprašanja. Pomanjkanje napačnega gledanja prinaša škodo funkcionalnosti zavoda. Ker bi odlašanje reševanja nekaterih odprtih 'prašanj moglo zaostriti odnose v bolnišnici, sindikati znova opozarjajo na ureditev organičnega pravilnika, n« organik upravnega osebja itd.
• Pred dnevi se je sestal sindikat SINASCE - CISL za učitelje gori-ške pokrajine, ki so vpisani v SI NASCEL in SNASE. Predstavniki kategorije so na sej ugotovili, da več kot dve tretjini učiteljev čaka še vedno, da dobi povišek, ki ga predvideva spremenjeni organik. Ugotovili so, da Je tak položaj nevzdržen in so zato proglasili agitacijsko stanje.
Poraza Kopra in Izole V derbiju SNL med letos še nepremaganima ekipama Kopra in Rudarja so bili uspešnejši gostje iz Trbovelj. Trboveljčani so v četrtek dokazali, da so trenutno najboljša ekipa v SNL. V koprski ekipi je obramba igrala dobro, saj je le enkrat klonila, medtem ko je napad odpovedal. Napad je že tako slabši del ekipe in dokaj neučinkovit, v nedeljo pa je manjkal še po odhodu Radisavljeviča najboljši strelec Arizanovič, tako da od napadalne peterke nismo mogli pričakovati čudežev.
Izolani so v Ptuju na trenutke nadigrali domačo Dravo in imeli nekaj zrelih priložnosti, vendar gola kljub štirim strelom v vratnico niso uspeli doseči. Za nameček pa je po streljanju prostega strela domačinov nespretno posredoval obramb ni igralec Bučar in potisnil žogo v lastno mrežo.
Na lestvici je Drava spet pred obema primorskima ligašema. Koper je padel na peto mesto, Izola pa je ostala na šestem. Drugih večjih spre-raen± ni bilo. Omenimo lahko tudi, da je Rudar že popolnoma omajal vodstvo Ilirije, tako da jo bo morda že v naslednjem kolu prehitel. Zahodna conska liga
V	ZCNL je vodeča Litija samo remizirala, medtem ko je zasledujoča trojka zabeležila same visoke zmage in tako spet zmanjšala medsebojno razliko v točkah. Zmagi pa sta v četrtek dosegla tudi zadnja dva, LTH in Hrastnik. Slednji kljub temu še vedno precej zaostaja. LTH pa je že ujela ubežnike.
Adria
V	naših poročilih pride navadno mirenska ekipa zadnja na vrsto glede na njen položaj na lestvici, tokrat pa zasluži, da o njej poročamo pred drugimi. Uspel ji je pravi podvig, saj je odvzela na tujem Litiji, točko in s tem pripravila veliko presenečenje ter se zapletla v boj za prvo mesto.
Adria je že od vsega začetka za-grala zelo dobro. Obramba je sicer »plavala«, potem pa se Napad je bil z vstopom Rosiča zelo nevaren. Tolmin — Primorje Tolminci so Že tretjo tekmo zaporedoma zgubili in počasi plovejo cono izpada. Njihova pomlajena ejtipa očitno še ni zrela in bodo "brž morali poklicati na pomoč starejše igralce. Na drugi strani pa Ajdovci stalno kažejo zelo dobro for-in vztrajajo v borbi za vrh lestvice. ožila
brila so tudi v drugi tekmi na domačem igrišču slavila visoko zmago, vendar tudi tokrat niso navdušila gledalcev. Taka igra jim v tekmah s slabimi nasprotniki še prinaša zmage, zna pa se jim krepko maščevati v spopadih z boljšimi in trdoživimi tekmeci.
Jeseničanom so gole zabili Marušič, Cigoj in Petrovčič.
Pitan
Piran je gostoval v Škofji Loki, kjer je zapravil priložnost, da bi osvojil vsaj točko, saj je bil vso tekmo vsaj enakovreden nasprotnik. Škofjeločani, ki so precej srečno povedli, so dolgo držali minimalno vodstvo, dokler ni dvajset minut pred koncem Morato iz enajstmetrovke izenačil. Žal pa so Pirančani že čez pet minut drugič klonili.
Današnje tekme
Izola se bo po treh gostovanjih doma srečala z vevško Slavijo katero bi morala z dobro igro premagati. Koper gostuje v Celju, kjer bo najbrž nastopil oslabljen. V ZCNL bo v Novi Gorici veliki go riški derbi med Vozili in Adrio. Dru-
igi derbi bo v Kranju, kje? Primorje. V obeh so možn« Jj-r ^ rezultati. Piran bo na Vrhn1**^,; da bolj uspešen, še posebno ^ spremenjena ekipa Usnjarji« slaba. Tolminci bodo seriji Hrastniku iztržiti prvo spo®' sko točko, kar pa ne bo la*1 g f
SOKOL
minibasket
Pričelo se je vpisovanje za dečke rojene med leti 1961 in 1965. Vpisovanje bo le še pojutrišnjem, v torek, 2. 5. od 18. do 19. ure na društvenem sedežu v Nabrežini 89/11., ali pa na prvem treningu, ki bo na Igrišču Sokola v Nabrežini, v sredo, 3. maja ob 16. url.
Odbor ŠD Sokol
VA TER POLO
1
V zadnjem dnevu medna*^ 1
so dosegli ta izida: Madžar.#}
vaterpolskega turnirja
Jugoslavija 6:6 in SZ — Končna lestvica: 1. Madžari" Jugoslavija, 3. SZ, 4. ItaUJ8,
ODBOJKA
V 2. ženski diviziji je A v Trstu premagal UGSS ,
SOUTI1END, 29. - V nju za evropsko prvenstvo^) glija nepričakovano pretnas ai miznoteniško reprezentanc® žarske s tesnim izidom ■ '
ODBOJKA
ROSTOV, 29. — V povraf** 4 narodni odbojkarski teknflj^j ška reprezentanca SZ Japonsko s 3:2.
,■1111111111111,1111111,1,111111,1,,1,ml,1,1 .
KOŠARKARSKI TURNIR JUGOSLOVANSKIJf
Zanimanje za nastop Jugoslavije in SZ
Košarkarski turnir, ki ga prireja jugoslovanska TV, je eden naj-privlačnejših v Evropi. Letos se ga bodo udeležile (v Beogradu 1., 2. in 3. maja) reprezentance Sovjetske zveze, Jugoslavije, Brazilije in ekipa TV.
Prireditev bo priložnost za reprezentance, da ugotovijo približno formo svojih igralcev pred olimpijskimi igrami. Medtem ko bo Brazilija nastopila s svojo »rezervno« postavo (odsotni bodo namreč skoraj vsi najboljši reprezentanti), bo zanimiv nastop dveh ostalih evropskih velikanov: Sovjetske zveze in Jugoslavije. SZ je obnovila in razvila svoj sistem igre. Predvsem je postala igra sovjetskih košarkarjev bolj enostavna in učinkovi-ta in se vedno bolj približuje ameriškemu profesionalnemu basketu: nesmiselno je bilo namreč, da so igralci odvijali zapletene sheme.
Prvi postavi, ki jo lina v P SZ, ni nobena druga kos K pi. Ta postava je: Ede?L«j ser), Sergij Belov in (zunanja igralca), Žam^-J11 (spodnji center) in Alekf lov (center). Proti tem
bodo skušali jugoslovans#*.^ '
karji potrditi izredno nutek, ki ga preživlja J^i ska košarka. Bodo iznal^ij» čaš, Tvrdič, Šolman in dpvfot li »nezmotljivi stroj« sto*j prezentance?	»j
Beograjski turnir pa bo Jir va predstava. Za to bo jv izbrana ekipa TV, v kat« kaj res dobrih evropskih jev: Fultz (najboljši Amf, Italiji), Raga, Kenney, slovanskih zvezd Slavni®8' ča in Djerde.
i