Stev. 7. V Trstu, petek 6. aprila 1923. Leto J. Izbaja vsak petek opoldne. Naslov : Trst-Trieste Casella Centro 37 ali pa: via Raffineria 7/11 Izda/s: agr. inženir Jos. Tfustja MALI LIST Tednik za novice in pouk. Staše: ena Številka 20 itotink. Eno leto 8 lir Pol leta 5 lir Četrt leta 3 lire Odg. urednik: Ivan jiervatin Jadranski banki kruha. revežem pa kamen. Kakor smo že poročali, je radikal-ska belgrajska vlada dobila od italijansko vlade 16 milijonov lir, ki naj se razdelijo med zavode, ki so ob izmenjavi trpeli. Po našem spadajo v prvo vrsto zadruge, v zadnjo šele banke. Zakaj v zadrugah so zbrane stotinke naših delavcev, rokodelcev, kmetov, uradnikov, Jadranska banka pa je zadeva milijonarjev. Odložila »e je belgrajska vlada za bogatine proti revežem: vse milijone dobi Jadranska banka, zadruge niti ene stotinke Niti ene stotinke. Da je ravnal tako gospod Pašič, to je žalostno, a treba prenesti. Ne smemo pa molčati in ne bomo odpustili, da so se odločilni gospodje okoli političnega društva zavzemali za banko. Ali sme narod zvedeti za resnico ali ne? Mi pravimo: ljudstvo naj vse izve! Kaj bi zakrivali reči, ki ga interesirajo. ko gre za njegovo kožo? In ta resnica je: gospoda je delala za interes banke in proti interesom naroda. Zakaj? Ker je ta gospoda interesi-rana pri banki in ker je žalibog pri dnevniku «Edinost» sogospodar tudi ista banka. Vrana vrani pa ne kljuje oči. Ako bi dnevnik o pravem Sasu nastopal za pravilno izmenjavaj | J. v prilog zadrug in proti Jadranski banki, bi danes imelo naše ljudstvo milijone rešene, tako pa bo okrog 100 w»drug propadlo. Zato tudi vse ljudstvo beži od naših posojilnic. Kmetijska zadruga bo prva žrtev te napake, ker ni denarja, ž njo bo likvidirala cela vrsta zadrug Kam vede požeruštvo naših oderuhov, uči tole: ko sc je Jadranska banka nasitila z milijoni, so se ogla. sili la*ki listi, da je bilo to prav, a zadrugam da se ne sme nič dati. Bolonjski «11 Resto del Carlino» roti rimska vlado, naj ne da niti ficka zadrugam. Ponarejeni bankovci v prometu. V novih pokrajinah, predvsem med našim ljudstvom, kroži zelo mnogo ponarejenih bankovcev. No moremo sicer popisati vseh ponarejenj, ker bi morali napisati cele knjige in zato se omejujemo na navedbo številk, ki so Predvsem ponarejeno : Tisočaki G-27 5884, Z-14 2889, Q'13 3771. ' Stotaki od Banca d’ Italia : C-228 1248, C-228 1842, U-222 1242. U-233 1348, brez črke 2282 1048. Stotaki od Banco di Napoli so zelo slabo ponarejeni in se jih lažje spozna. Najbolj razširjena je E-0-35078. Petdesetaki od Banca d’ Italia so ilajveč ponarejeni} oni, ki nosijo št 030-902 in 09263. Desetakov in petakov je tudi zelo mnogo ponarejenih predvsem pa št. 1358-022052; 1317-069038; 1296-03915'.: 1289-039844 ; 870-234551; 870-034032 in 837-926373. Strahovita nesreča: 63 letna žena umrle med plameni. Pičanski zvonovi so v nedeljo milo doneli in vabili vernike k veliki maši. Ljudstvo se je billo praznično odelo in se je ogrinjalo proti župni cerkvi v Pičnu. Kmalu po deveti uri je bilo tudi malo selo Andretiči sko-roda prazno. Tri hišice tvorijo to oddaljeno selo, tri mirne družine prebivajo v njih. Maloštevilni možje in žene ter hodni .otroci so vsi odšli k maši. Ostale so v selu le 3 stare osebe in dva otročiča. V prvi hišici od poti na levo je bila doma ostala le 63 letna Jelena Andretič. Na ognjišču. Stara Andretič je še precej obilna in zastran oslabljenih nog to zimo ni bala šla v cerkev. Pa je sicer tudi tu v Istri navada, da ostanejo doma var-hi, ki se redno menjujejo. Ti varhi opravijo svojo probožnost doma. Tako je imela navado tudi stara Jelena, da je zmolila krunioo, kakor pravijo Istrani rožnemu vencu. Maša se je že bila pričela, mejtem pa je prišla Jelena iz sobe v kuhinjo in je stopila na ognjišče, da bi pnipravfljala kosilo za družino, ki se je .imela vrniti malo pred poldnem. Naložila je drv na ognjišče, na katerem je že prej tlelo. ŽlvA zgori. Nato je počasi napolnila kotliič rige, ki visi izpod dimnika, kakor je v navadi po vseh naših kmetskih hišah. Plameni so švigali in Jelena niti zapazila mi, da se je aubelj prijel njenega krila. Ko je stopila z ognjiš(a, je uzrla gorečo lobleko, zavpita je na pomoč, skušala je gasiti, obenemu pa je hitela ven, kolikor je revica le piogla. Še ni dospela do vrat in vboga Jelena je že bila žiiva baklja, goreča plamenica. V strašnih mukah je padla na tla izdihnila svojo dušo. Od maše se vra&ajo. Dva starca, ki sta varovala v sosednih hišah, sta žal prepozno začula vpitje na pomoč in ko sta dospela do hiše žalosti, sta ugledala truplo stare Jelene, ki je bila že karbonizirana. Malo nato se začuje veselo petje s poti : to je družba Andretičevcev, ki se vrača od maše. «Ajmo, bračo, pje-vajmo mi glasno*. Že stoje pred hišo, pesem na mah utihne in iz ust došle-cev gre strašno vpitje, ihtenje in jok. Lahko si predstavljate uboge otroke, ki so zagledali ljubljeno mater v tako strašnem stanju. Obvestili so oblastva, ki so dala prenesti truplo pokojnice v Pičan, kjer so jo zdravniki raztelesili ,in preiskali. Pogreb je bil veličasten. Vsa okolica živi pod vtisom vodo in ga je nataknila na konec ve- tega strašnega dogodka. Ropar Vidulin v rokah pravice. Naročniki, ki pošiljajo denar ne Po čeku, ampak po položnici, se °Pozarjajo, da poštna uprava v Trstu izplača nakazane svote. če ae gla. ** naslov samo na «Casella postale*, •mpak mora biti rečeno «Mali list.» V Istri so se 1921 pojavili roparji, ki so bili strah in trepet vsemu ljudstvu na deželi. Še 1922 se je ta roparska družba klatila pod poveljstvom Simona Vidulina po Istri. Noč in dan so kradli in ropali. Nepričakovano so se prikazali v selo, je obkolili, z nabitimi puškami so prestrašili nepripravljene kmete ter so hiše oropali. Orožniki so Vidulina že večkrat skušali ujeti, a vselej zaman. Vsakikrat so orožniki podlegli, zakaj Vidulin je imel krog sebe zveste tovarše, on sam pa je bil silen junak, nasilen, obenem pa prekanjen. Dne 28. novembra se je stotnik Fatorusso podal s četo orožnikov zopet na Viduilina. Topot je imel stotnik srečo. Po velikih bojih in prestanem trudu je ujel strahovitega Vidulina in ga je dal trdno zvezamega prepeljati v rovinjske zaoore. Vidulin na svobodi-Par dni si je ViduHn privoščil miru. nakar je mislil: zadosti, tu ni lepo, je že vse lepše zunaj. Vidulin je zvit in fin. Tretjega decembra, ko še ni solnoe izšlo, je Vidulin zopet s puško strašil po Istri. Komaj so izvedeli to novico kmetje, sta strah iin groza jzno-va spreletela vse (ljudstvo. Videli so Vidulina po poti, po šumi, po vasi, videli so tudi orožnike, govorili ž njimi, orožniki so jih po Vidulinu po-praševali, toda zaman. Kmet si ni upal ziniti, kaj šele izdati Vidulina, ki mu je bilo pobitii deset družin in upepeli iti celo selo kakor tebi zajca zadaviti. V temni noči. • Oblastvo je dalo povelje vsem o-rožniškim postajam v Istri, naj za vsako ceno ujamejo Vidulina; živ ali mrtev mora pasti v roke pravici. V noči minulega torka na sredo je orožniško oblastvo razposlalo po vsej Istri čete nad Vidulina. Brigadir Gaspari n je s svojo patruljo hodii po gozdiču, ki obdaja Tinjan pri Pazinu. Temna noč. Orožniki se plazijo na-tiho. Gasparini je vedel za samoten hlev sredi šume. Zadel je! Vidulin je počival, a ko so orožniki bili 20 metrov od hiše, jih je že zaslutil, plani' k vratom, bliskoma ustrelil parkrat v temno noč. Orožniki so se nato usuli proti hlevu, Vidulin pa, ki je ugledal števili no premoč, je skočil zadaj nr,oti oknu ter padell na tla, da bi zbežal in poiskal svoje zveste pajdaše. Pri skoku pa si je razbil levo nogo in kmalu nato je bil uklenjen. O-rožniki so ga spremili v zapore v Kanfanar. Vidul',in je doma v kanfa-narski okolici. Star je komaj 31 let male: novice:. Slove Štirih sodnij. Oče Mussolini so dne 16. marca obsodili štiri sodnije na smrt: Cerkljansko, kobariško, vipavsko in podgrajsko. Pogreb, ki se bo vršil ob udeležbi civilnih oblastev in žalujočega občinstva, še ni natamko določen. Cesar Tiljeir, ki je bil pred vojno najmogočnejši vladar in ki ga je povojna revolucija vrgla s preetota, je postal silno nervozen in neznosljiv, da ga je že-zapustila. Dedec naj bi bil v miru in naj bi premišljeval, kako je mladino v jarke poganjal in sokriv strašne bede na svetu. češčenje zastave ^ol^ko oblastvo je razposlalo vserr šolskim vodstvom okrožnico. Pred dnjišimi nrazniki in pred počitnica mi bo šolska mladina, razvrščen? •■H ''o cr*lo, s t etiem in pozdravi počastila državno trobojnico. HiC IIN UlUrp ■ Sodnij zatrla vlada je petsto, KlinClf, Kako do tega je prišič? 1AKFP* Morilcev ii» tatov ni več, JHM.ll • Zato s sodnijami kar preč! Kmetska zveza laških kmetov v tržaški okolici ia Istri bo protestirala proti novemu vinskemu davku na zborovanju 8. aprila v Kopru. Kmetska zveza slovenskih istrskih, tržaških in kraških kmetov pa bo to storila^, kadar se u-stanovji, če ne prej, vsaj 1930. Vizum na potni list se je odpravil dne 15. marca, pa »a Angleško, dia se razumemo. Vizum za Jugoslavijo in Avstrijo se odpravi, če ne prej, pa saj čez par let. Ubogali so. Socialistični poslanec Bagliani se je po dolgih mesecilhi vrnil domov M Arezzo, misleč,, da ga vendarle pust« v miru. Fašisti so zvedeli in mu na ložili odhod v 24 urah. Mussolini, ki je bil o tem privatno obveščen, je jmU povedal fašistom, naj dajo mir. Fašisti so ubogali, minister jih je natri brzojavno pohvalil in Baglioni ja smel v miru poskusiti velikonočno potico v Arezzu. Kaj bo n vojno odškodnino? Vlada da goriškemu hipotečnemu zavodu zadnji predujem majnika. In potem kaj bo? Strašna katastrofa po našem mnenju, ako ostan« vlada pri sklepu. 10 tisoč zidarjev na cesti, na tisoče mizarjev, ključavničarjev in drugih rokodelcev. V Gorici so imenovali komisijo, ki odpotuje, da razodene naše gorjš vladi. V komisiji je tudi znani dr Stu -nani .is Gorice. - . J Na razstavo v Milan je poslal naš čepovanski rojak mnogo vzorcev krivcev in kosU rjev. To je prav. Kje pa so drugi naši obrtniki? Parnik Wilson CosuJicheve družbe je dospel v sredo iz Nevjorfca. Pripeljal je ponesrečence, ki so si življenje rešili, ko se je potapljal parnik «Giulia». Deželnozborske volitve v tržaški, furlanski in istrski pokrajini se morajo glasom sklepa mini. "trškega sveta vršiti najkasneje do 18. julija tek. leta. Atena- Naš prijatelj nam piše iz glavnega Trškega mesta sledeče: V vsej Grčiji vlada veliko ogorčenie prot.i sedanji vladi, ker je razglasila, da mor« ,aak državljan oddati eno četrtinko svojega premoženja državi. — V A-*enah ni dobi*i stanovanja in če si srečen, da dobiš maihen brlog, tirja-;o zanj fi-8 tisoč drahem (3-4 tisoC lir) na mesec. Kaj nam z dežele pišejo Občinski davek v Komnu — Devinska zastava se vrnila iz pregnanstva Vozniki na Pivki strajkajo — Iz Kobarida. Spomenik v Dutovljah. Na sestanku županov v Sežani se je sklenilo, da se postavi spomenik orožniškemu brigadirju Piki-ju, ki so ga roparji umorili. Zbrali so že svoto 4000 lir. Al‘ me boš kaj rada imela? Tako vpraša fant dekle in če fra zares rada ima, ga radia vidi, rada z n j.;m občuje, je radia v njegovi družbi. A1‘ me boš kaj rada imela? Tako praša Mali list primorsko deksle. Ni dovolj, da rečeš: da. Treba je, da se na list niaročiš, da si vsak dekle. Ni dovolj, da rečeš: da. Treba doma v družini, kaj vse si izvedela iz.Malega lista. Istrski protest proti vinskemu davku. Županstvo v Vodnjanu (Digoiaino) je poslalo nia finančno ravnateljstvo v Trst prošnjo, naj bi se pobiral davek šele ob novi letini, istočasno pa naj se odpravi vinska užitnina v prilog istrske dežele. Se strinjamo! Na lovu sta se ponesrečila Ivan in Emil Pahor iz Opatjegasela. Puška se je sprožila in hudo ranila oba. 300 tihotapcev je priredilo na velikonočno nedeljo zborovanje na Notranjskem. Ustanovili so kreplo organizacijo, sestavili pravila in izvodili odbor. Pravila vložijo vladi v potrdilo. Bill je zraven tudi Pepo iz Kojudrovice, ki nam je poslal dolgo poročilo. Priobčimo prihodnjič. Nemec in Francoz• Obupen boj zattrancev. Boj med Nemci in Francozi postaja •tm Rurskem vsak dan bolj srdit, čimbolj stiskajo tuji zatiralci nemško ljudstvo, tembolj se dviga v domačem prebivalstvu odpor in sovraštvo proti Francozom. Vsi bajoneti in vse strojne puške francoskih nasilnežev ne fnorejo ukloniti užaljenega ljudstva, hi je pripravljeno na skrajne žrtve v boju za svojo neodvisnost. Tri struje rmed Nemci se borijo skupno proti Francozom: delavstvo, ker vidi v zasedbi turskega ozemlja grabežljive roke nenasitnih francoskih kapitalistov, ki hočejo izkoriščali in izmozga-vati nemško delovno ljudstvo na Po-rurskem; nemški gospodarji rudoko-pov in tovarn, ker vedo, da je njih gospodarska moč v nevarnosti, nem,-$ki nacionalisti, kamor spada mladina, uradništvo, bivši oficirji, ki vidijo V zasedbi ponižanje nemškega naroda. Vse tri struje imajo en sam cilj: osvoboditi nem.ško Porurje izpod francoskega jarma. Orožje, ki se suče na llurskem, je vedno bolj ostro nabrušeno. Na Veliko soboto so hoteli Francozi rekviri-rati. v tovarnah večje število avtomobilov. Čete so se oborožene bližale tovarniškim poslopjem. Čim so jih Nemci zagledali, so zavreščali trn' signala tovarn in delavstvo je začelo hrumeti iz delavnic proti izhodu. Na francoske vojake so metali kamnje, kose premoga in iz prve lokomotive so. spustili delavci vso vročo paro na Francoze. Francozi so začeli streljati iz strojnic: 11 mrtvih, 32 ranjenih. V znak protesta so bile drugi dan vse tovarne zaprte. Francozi so . dali zapreti vse ravnatelje tovoren. Nacionalisti pa so še hujši in hočejo povzročiti klanje proti Francozom, ker le tako upajo prisiliti Francozes da se umaknejo. Ker je nemška vlada bolj potrpežljiva, jo hočejo nacionalisti vreči in dela io na lastno pest na Rurskem. V sredo so iz mesta Fridrihsfeld proti Vezelu spustili devet vlakov z lokomotivami brez strojevodij. Hotel> so tako poškodovati postajo Vezel kjer se križa pet važnih prog. To se jim n> posrečilo, pač pa je treščilo 72 vagonov ob drugega, kar je povzročilo ogromno škodo. DEVIN. Kanečno se je maša društvena zastava vrnila iz begunstva. Vzeli nam so jo pred dvema letoma orožniki in od tedaj se je valjala po razniiii taboriščih Dve leti borbe, da so jo nam vrnili- Naša zastava nam je dragocena, ker ž njo ja združeno naše veselje in maše trpljenje. Zato jo je marsikdo spoštljivo poljubil. In še bolj jo bomo odslej častili. S PIVKE. Kmalu po novem letu je začel štrajk voznikov, ki vozijo les iz goda. Štrajk še ni končal. Voznik tako pravi: «Za kubični meter mi plača tovarna 30 lir. Pred dvemi leti je plačevala 60 lir. Les je težak. Pripeljem komaj dva kubika. Pa moram zmeraj popravljati voz in kolesa, konjem kupovati oves in dobro seno, pa še pri manjka. Mari sem doma s konji; res da slabše živimo, pa tudi dela in truda ni. Tovarnar pravi takole: Gorje ga nam danes lesnim trgovcem. Zmeraj imamo zgubo, Le računajte: plačaj drago les v gozdu, plačaj z zlatom voznike; -če prav računam, imam pri vsakem kubiku čistih 15 lir izgube. In tako se grdo gledajo vozniki in lesni trgovci, Kdo se boudal, se še ne ve. Morda se bodo vozniki usmilili trgovcev, morda bodo trgovci tako velikodušni, da bodo prevzeli iz ljubezni na svoje name še ve-čjo iztgubo. Kadar se to zgodi, o Mali list, poročam ti. IZ TATER v Brkinih smo prejeli pismo od gospoda šolskega voditelja Antona Ivanoviča, v katerem odgovarja na poročilo v 4. številki našega lista. Poudarja, da sporoča resnici na ljubo, da ni res, da je bil pregnan tamkajšnji g. učitelj italijanščine iz Tater na Kozjane, še manj se je do- Dornberg, 3. aprila 1923 Glavno tajništvo »Kmetsko delavske zveze?. je poslalo kratko obvestilo v liste o shodu. To je zadostovalo: 200 Dornberža-nov in nad 800 zastopnikov vinogradništva iz vse dežele je napolnilo veliko dvorano in dvorišče. Videli smo zastopnike dobravske zadruge, na čelu g. Vrčou, zastopnike dornberške, vipavske in kojščan-ske zadruge. Zastopane so bile skoro vse zadruge iz dežele (zadružne zveze v Trstu ni bilo!!), ogromna večina vinorodnih občin je bila zastopana po županih ali članih starešinstva in prišli so vinogradniki iz gorenje in dolenje Vipare, s Krasa, z Brd, iz goriške okolice in celo lz tržaške okolice. Opazili smo na zborovanju tudi več kmetijskih strokovnjakov, med temi ravnatelja Dominka in agr. inženirja Rustjo. Mirno in tiho zborovanje, toda veličastno, da še malo takih! Otvoritev. V iinenu Kmetsko delavske zveze, ki je napovedala to zborovanje, otvori shod glavni tajnik Dr. Josip Bitežnik, ki razloži namen zborovanja. Nato je predsedstvo vzorno vodil podpredsednik dornberške Kmetske zveze, g. Lovre Pavlioa, ki je pozdravil zborovalce, posl. Virgilija Sčeka in predstavil zborovalcem zastopnika vla-le, kletarskega nadzornika inž. Obizzl-ja. Predsednik da besedo Dr. Bitežniku, ki Je v jasnem govoru raztolmačil novi vinski .lavek, kako treba vino naznaniti, kdo je lavka prost, o kaznih, v plačevanju davka, o utokih in vseh drugih določilih, o :emor sir o že natanko poročali v 5. številki Malega, lista. tični gospod vtikal v fantovske reči. Pripomba uredništva: Nikomur nočemo krivice delati, zato smo priobčili popravek g. voditelja Komen. Dragi Mali list. Mi revni in zapuščeni Kraševci te zahvalimo, da zagovarjaš naše pravice in da si nastopil korajžno proti našim velikim občinskim davkom, postavimo proti zdravniškemu davku. 17 tisoč dajemo luenj 200 lir za zdravnika na leto, seveda vsako vizito posebe plačamo. Mi vprašamo našega župana, kako je mogel dovoliti tako plačo; povsod drugod dajejo zdravnikom 5, 6, 7 dio 9 tisoč, mi pa, ki smo najbolj revni, pa 17 tisoč. Pravijo da je tako hotel gospod prefekt. Mi tega ne verjamemo, ker ;>ovsod drugod mesto razpišejo po časnikih. Pri nas mora biti te «betege» konec. 17 tisoč je preveč in če bi zato znala vlada v Rimu, ki zahteva povsod šparovitost, bi gotovo nam prav dala. Zato se strinjamo s predlogom' naj bi vsaka oseba od zdaj naprej dajala 50 vinarjev na leto in ne kakor dosedaj 168. Čujemo, da se bodo na belo nedeljo zbrali naši župani- Naj skle-lejo to, kar je ljudstvu v korist. Kobarid. Torkova « Edinost« pravi, da si mi Kobaridci doraiSljujemo, da je Kobarid kot gospodarsko središče važnejši od Bovca- Mi si tega ne domišlju-jemo, ampak to je gola resnica. Tudi slepec zmia, da leži Kobarid bolj centralno kakor Bovec; Kobarid je križišče važnih cest in ima železnico postajo. Toliko resmicii na ljuibo, Sicer pa želimo, da bi ohranil Bovec •sodnijo, nam pa da bi naše ne vzeli pa mirna Bosna.... in, če hočete. Hercegovina! (tovor poslanca Ščeka. Zbor je vzel govor drja Bitežnika z odobravanjem naznanje, nakar je dobil besedo poslanec Šček, čigar govor prinašamo v poglavitnih stavkih. Ko smo bili še pod Avstro-ogrsko, nas vinogradnik ni poznal toliko skrbi kot dandanes; skrbel je samo pol leta, kaj bo z letino: in če je šla mimo slana, perono-spera in suša in toča, je vinorejec bil vesel pol leta; sedaj pa ga muči skrb druga polovica ieta, kam bo z vinom. Tedaj so se kupci vrstili in so se ponujali, danes pa kupce iščeš in največkrat zaman. Zakaj to? Avstrija je pridelovala malo vina; toliko, kolikor ga je potrebovala; izvažala ga je samo 80. del celokupnega pridelka, zato pa je zopet nekaj vina uvozila. Vino se je redno vse prodalo. Avstrija je vino-rejo pospeševala, o Čemer pričajo premije, brezobrestna posojila za napravo novih vinogradov i. t. d. Avstrija je svoje vinogradnike ščitila kakor koklja svoja pišče-ta. O tam nam jasno govori zaščitna carina in vinska klavzula proti Italiji. To je bilo nekdaj. Današnji položaj je popolnoma drugačen. Avstrija je štela 'i0 milijonov prebivalcev in je pridelovala milijonov hi vina, Italija pa ima 0 milijonov stanovalcev, a pridela 40 milijonov hi vina in v dobri letini, kakor na pr. leta 1910, pa celo 60 milijonov hi, torej poprečno in sorazmerno šestkrat več. Te številke govorijo jasno. Prej nismo občutili konkurence ne v kakovosli ne v količini vina: vse je Slo, malo ali dosti, lobro ali slabo. Udarec za udarcem. Mi se ne moremo meriti z notranje laškimi vinogradniki. Naš kapital je sil n« skrčen: izmenjava denarja je povzročila, da je na pr. naš vinogradnik, ki je bil pred vojno enak z italijanskim, padel od 100 na 60, srno torej za 40^/ na slabšem; ako pa vzamemo še v poštev padec lire na svetovnem trgu, se je skrčil naš kapital na 10-15°/ . To je strahovit udarec. Pa še hujši je izguba naših trgov. Kar nismo vina ma deželi konsamir&U (naš pridelek se ceni ne 800.000 hi: Istra Vipava, Goriška), smo ga izvažali v Trst, na Kranjsko, v Gradec, na Dunaj, a*u Češko in Poljsko. Te trge, ki smo jih bili pridobili s 50 letnim delom naših najboljših trgovcev, zadrugarjev in organizatorjev, smo kar čez noč izgubili. V Avstrijo vina ne. moremo prodati, ker znaša carina 296 lir za hekto, na Češko pa 24 lir več, v Jugoslavijo pa znaša izvozna carina 600 zlatih dinarjev ali 48 dinarjev pa vrhu teh še poplavo domačega trga z južnimi vini, ki so močnejša in cenejša. Naše Gore koo-sumirajo povečini južna vina. V poslednjem času nam je prizadel strašen udarec zakon o Žganjekuhi. Naši kotli bodo podlegli konkurenci velikih podjetij. Kajpada bo mo zavrgli pri tem okoli 100.000 q tropin v papirju. I< našim nesrečam prištevamo vlada ni ozirala. Kako se vlada opravifiuje? Pa mera še ni polna. I>a bi nam vlada spopolnila naše veselje, je raztegnila na nove pokrajine še novi vinski davek, ® katerem je govoril dr Bitežnik. Vlada pravi: enake pravice, enake dolžnosti. En za kon za vse; enaki ste, bodite torej enaki! Seveda, da bi bili zares enaki; a to »i res! Primerjajte našega in južnega vinogradnika, ko sta izšla iz vojne: naš brez ka-pitalov, drugi nedotaknjen, naši vinogradi so deloma vničeni, njihovi so nepoškodovani; oni so vse trge ohranili, mi pa vse trge izgubili. Torej kje je enakost T To je tako kakor da hi postavili 6 letnega otroka, naj se bori z 12 letnim! Pa občinska užitnina? Kje je tu enakost? V starik provincah plačujejo mestne užitnim 2* do 40 stotnik in višek doseže Milan b 45 stotinkami, pri nas pa pobere Trst kar Ro stotink. Torej o enakosti ni govora. Novi davek je krivičen. Kmetske organizacije, poslanci. Ko je prišlo 1921 v zbornici do glasovanja o vinskem davku, so glasovali proti socialisti, zastopnika Kmetske stranke in govornik. Vse posvetovalne komisije so se izrekle proti uvedbi laškega davka v nove pokrajine. To je držalo do časa, ko Je imel Salata kaj besede. Fašistovska revolucija je vrgla vse komisije in upeljala davek proti in preko vseh zastopnikov vinorejskih krajev. Tirolska kmetska xve-za jo 5. marca protestirala proti morebitni uvedbi vinskega davka, toda zaman. 11. 3. je priredila tirolska Kmetska zveza velikansko zborovanje v Trentu, kjer bo sprejeli resolucije in so odposlali posebno deputacijo v ltiin; istrska Kmetska sveža je storila 27. marca primerne sklepe in isti dan sem odposlal že objavljeni protestni telegram finančnemu ministru. Naše zahteve. Danes smo se zbrali, da lnanileetlramo svoje želje in povemo vladi jasno, kaj it je ukreniti, če noče, da vinogradništva propade. Vinski davek naj se prekliče »U pa vsaj preloži na novo letino, lirezpoitoj no naj se odpravijo deželni davek in vsa doklade. Mestni užitninski davek naj s« izednači z užitnino v drugiih mestih. Dav ka prosta količina naj se poviša od 1 na 2 hi na osebo. Po vojni vničene cone naj se sploh oprostijo davka Du.vek naj n* vnaprej naloži ne na producente, ampak na konsumenta, ker to bo v korist vinogradniku in državi, zakaj proda »e vell-otem poravnaj takoj naročnino, da ti lista ne ustavimo ! Po širokem svetu. Pretresjiva zgodba. V JimgbunziLau se je zgodilo- Mlad človek se je vrgel na tračnice. Strojevodja Mazek je naigloma zavoril, kar se je le dalo. Samomorilca je vlak povozil. Čim je Mazek ustavil vlak, sta skočila on in kurjač na mesto, kjer je ležalo truplo. Mazek je v samomorilcu spoznal svojega 17 iletnega sina. Padel je v nezavest. Novorojenec z vsemi zobmi. V Ameriki se je rodil pred par tedni otrok, ki je imel takoj ob rojotvu popolno zobovje. Pač po amerikansko. Francoski Salamon. Dva francoska kmeta sta se prepirala za dve gosi. Vsak je trdil, da sta obe gosi njegovi. Ker se nista mogla pogoditi, sta šla pred sodnika. Ta je dolgo ugibal, kaj bi, sledmjič pa je sklenil: obe gosi se postavita na cesto v enaki razdailj i do obelhl posestev; v čigar hlev bosta pricapljali, tegia bosta obe goski- Rečemo, storjeno. Ljudstvo, sodnik, kmeta gledajo nestrpno. Ko so izpustili obe gosi na cesto, se nista pomikali proti nobenemu hlevu, marveč sta — odleteli i>n se nista več prikazali. Koliko ljudij je umrlo v vojni? Nad 20 milijonov življenj je ugasnilo Ko bi stali vsi ti vojaki v ravni •črti rama ob rami drug poleg drugega, bi moral človek, ki bi hotel po vojaško prehoditi pot od prvega do zadnjega, porabiti celih! 100 dni brez odpočitka. Koruza je ponekod že posejana, drugod še ni. Kdor je še ni sejal, naj si zapomni sledeče: 1) Koruza ljubi globoko zrahljano zemljo, torej moramo globoko orati oziroma kopati. Seveda je najbolje zemljo preorati že pred ,zimo, a kdor tega nji storil, ne more danes popraviti, naj pa ne pozabi za drugo leto. 2) Gnojiti moramo koruzi dobro, predvsem s hlevskim gnojem, kateremu pridodamo na vsakih 100 stirjaških metrov pred setvijo 3 kg super -fosfata in 1 kg odstotne kalijeve soli, ter pri prvem okopavanju 1 kg čilskega solitra. 3) Najbolje je sejati koruzo v rede, ki so eden od drugega oddaljeni 70-90 cm. Pri okopavanju seveda razredčimo rastline v redih. Sejanje v rede olajša nadaljnje delo pri koruzi. 4) Za seme naj se izberejo le taki storži, ki so odzgoraj in spodaj pri-blližno enako debeli in imajo zrnje v ravnih vrstah. Taki storži imajo največ in najbolj lepo razvito seme, kar se tudi podeduje. Odbira semena se bi morala pravilno izvršiti že v jeseni na njivi, a kdor tega ni storil, naj ne pozabi v jeseni. Izbere naj taka stebla, ki imajo največ in najlepše storže. 5) Ako je bilo lanjsko .leto mnogo smetljikave koruze (gobave), naj se seme pomoči v ,2 od stotno raztopni-no modre galice (v 10 1 vode se raztopi 20 dkg), da se tako uničijo trosi (črni prah), ki povzročajo smetilji-kavost. Obnovljeno mleko. , Tega mleka se proda dnevno okoli 20 hi, ustanavljajo ,se nove podružnice — razprodajalnice obnovljenega mleka. Borba proti temu mleku je težavna, ker se »skrivajo za tem mlekom po vsi priliki različni nameni in tudi različni denarni mogotci. Nobena oblast, noben kemik si ne upa v javnost, akoravno je že vsakemu znano, da to mleko ni ne za bolne in okrevajoče, ne za otroke in ne za stare ljudi. Ko je hotela ista mlekarna upe-Ijati svoje mleko v Benetke, je zdravnik Giordani mleko preizkušal in začel voditi proti njemu borbo, v kateri je tudi uspel. V Trstu takega človeka nimamo in oblasti se zadovo-Ijajo z obljubami deputacijam mlekarjev, da bodo mleko preiskale in potrebno ukrenile. Stališče naših )nlekarj'ev je: iAko je mleko dobro in zdravo, naj oblast to ljudem pove in naznani v časopisju, ako ni zdravo naj prodajo prepove. Molk le razburja mlekarje. Cene na poglavitnih trgih v državi (V zadnjih 10 dneh). VINO. — V Piemontu gredo močna vina. 11.5-12.5 stopinjska vina se plačujejo 250-300 .lir v kleti. 8-10 stopinjska vina 185-220 lir; vinski davek uračunan. V Benečiji okoli Padove 140-190. V Emiliji navadna vina 9-10 stopinj 110-130 za hi, 11 stopinjska 170. V Toskani: črna v,ina 11-12 stopinjska 190-230, 12 stop. pa 270-230. Tipični kijanti gre 300-310. Po Napo-letanskem brez davka. 10 stopinjska rdeča vina .130, 12 stop. 180. bela 10-12-stop. od 105-110 lir. V Kalabriji 195-210 v kleti na kvintal, kakor je tam navada. II Pulji sploh ne gredo šibka vina. 15 stop. gredo po 290-320, rdeča 12-13 stop. vina 180-220. Rž po vsej državi od 96-105 l.ir. Seno. Splošno pomanjkanje po državi. Cene zelo različne; poprečno % pa 115-120 za najboljše majsko, 100-ža srednje dobro, revnejše od 60 navzgor. Slama, splošno 45-50. Otrobi v Genovi iz trdega žita 50-52, iz mehkega 52-64. Volovi od 2.50-4 1 žive teže. Cene v Trstu Seno kravje 72-78 lir po q , » konjsko 65-70 lir po q detelja 85-95 lir po q (italjanska) koruza 92 lir po q otrobi 72-75 lir po q oves 85 lir po q krompir 70-80 lir po q jajca 40-50 lir po kom. Mleko : V Velikem tednu ni bilo pomanjkanja, a,vsled večjega povpraševanja se je plačevalo na trgu po 1.40-1.60 na 1. Po praznikih je cena na trgu padla na 1-1.20 1 po litru, a se je dobilo tudi po 90 stol V mlekarnah in po hišah cene neizpre-me njene. Drva: 10-12 lir po q (mrtvo). Oglje : 38-40 lir po q., Sejmi. Oprtal j ,13. marca. Prignanih volov 185, svinj 3. Cene : voli 230-380 živa vage, svinje 11 žive vage, seno 72 ssa kvintal. Buzet 15. marca. Prignanih 88 volov, krav 107, konja 2, mule 3, oslov 4. Cene: v-old 375-450, krave 325-3% žive teže. Seno 45-65, Slama 25-35. VALUTA. Dne 5. t. m. si v Trstu dobil dal: za 100 franc- frankov 130.50 lir za 100 švicarskih frankov 369 lir za 100 nemških mark 9.5 cent. za 100 avstrijskih kron 3 cent. za 100 dinarjev 20 lir za 100 -čeških kron 59.50 lir za 1 dolar 20 lir za 1 angleško šterlino 93.50 lir. Satanski človek. dovest is amerlkanskega Življenja, la „Mall list" poslovenil Anton Primorec. V. Pomol se bliža! Do zdaj nismo še povedali svojim ■Čitateljem, da je bil Lefer najpredr-?nejši tat in pustolovec Amerike. Na-^lol sa jo ime Lord Wašter in strahoval v Njujorku posebno bogate trdo-srčneže, medtem ko je imel za reveže vedno odprto srce. Najboljši tajni klicaji so tekmovali, da b,i ga ujeli *• ko so mislili, -da ga imajo že v ro fcah, jim je vedno ušel na čudovit ttačin. Vse je govorilo o njem, a nih-■Če ga ni poznal, kljub temu, da je ttiorda bil vedno sredi ulice ali pa fti-irno kadil v predsobi policijskega ravnatelja. Par dni po opisanem dogodku jc rekel Lord Wašter Čerliju: — Čeravno ni Bekster moj najbolj *** prijatelj, ga ne morem pustili več-v norišnici. Če pa hočem vedeti "i° je, moram vstopiti v norišnico strežaj. Čerli je ugovarjal, a nič ni pomagalo. Lord Wašter je oblekel zakrpano obleko, umazan ovratnik in zbledelo ovratnico. Tako oblečen je bil videti kot eden onih nesrečnikov, ki pozimi v velikanskem mestu ne najdejo dela. V žepu je imel lepo število napačnih spričeval. Ko se je predstavil Brednu, ga je ta premeril od nog do glave, ne da bi se ozrl na spričevala. — Dobro je, sprejmem vas — je rekel. — Imeli bodete 10 šterlingov nn mesec, hrano, stanovanje in obleko. Če pa bodete služili vestno, vam dam 1 šterling na mesec več. Ne bo ae vam treba kesati, da ste tu, če boste vestne vršili svojo dolžnost. Pri najmanj šem upiranju in neubogljivosti va: takoj odpustim. Lefer (Lord Wašter) je bil nadvs< zadovoljen. Takoj je bil dodeljen nadpaznlko -'.a oddelek težko bolnih. In videl je grozne reči. Ko je spremil nekaj bolnikov ne prehod, je zapazil, da so vse kaj dru ?ega kot bolni. Slišal je razgovm dveh bolnikov, ki sta se menila, kako bi zbežala. A tudi pravih norcev ni manjkalo Nekateri so bili podobni umazanim živalim, valili so se po trebuhu, trgali travo in jo žvečili. Drugi so zopet hodili ponosno in svečano okoli. Eden od teh je trdil da je cesar Nemčije, drugi da je car vseh Busov, tretji Bog sam. Nekoga je popadel blazni napad id teh je trdil, da je cesar Nemčije, v mrežo kot veliko ribo in ga vlekli proč. A kje je Bekster ? Zaman ga je iskal Lefer. Nadzornik Scottland Yarda je izginil. Tisti večer si je Lord Wašter malo >gledal norišnico, a je opazil da so bi-',i vsi vhodi in hodniki zastraženi, ^akal je do prihodnjega večera. Pod pretvezo, da gre obiskat v kuhinjo znanca, je zaslišal glasove, ki o prihajali iz podzemlja. Nategnil je ušesa. Vendar ! To je glas Beksterja 1 Kmalu je našel lestvo in po nje.i ■.plazil v klet. Na dnu so bila železna, rdno zaklenjena vrata. Toda vrata za Leferja ntiso bila nikaka nepremosi-1 jiva zapreka. Počakal je še nekoliko in potegnil iz žepa svoj vetrili, odprl, vstopil in zopet zaprl za seboj. Prižgal je žveplenko, ki mu j« padla iz rok ob pogledu na uboge, vklenjene nesrečnike. — Kaj hočeš, pazmiški pes —: je zakričal Gelden. — Tiho! Nisem paznik, marveč prišel sem vam na pomoč. Je tu nadzornik Bekster ? — Tu sem — je odgovoril nadzornik. — Kdo si ? Lord Wašter je prižgal žveplenteo in hitro spoznal |Beksterja. — Sem vaš stari znanec ! Mislinp, da niste pozabili Leferja ? Bekster je bil pni tem vprašanju tako presenečen, da ni mogel spregio-voriti besedice. — Lefer ? Ali ste res vi ? — Seveda i z duhom in telesom. •— Vraga ! Kaj vas je prineslo sem? — je prašal Bekster v šali. — Kolikor ni je znano, ni tu nikakih blagajn, da bi jih mogli izropati. TRDI OREHI Stev. 19. Urejuje Domen. Križ. a a a a b b C c č i e • e e i i j J J J k k k k I I I Innooooop p r r S £ v v « v Roče* in navzdol iste besede. Rešitev do 18. aprila. Nagrada 10 lir. 0 Strti orehi. Dopolnilna uganka št. 7, i priobčena v 5. št. Mallega lista z dne 23. marca: bron, prag, ples, slez, lipa isova, Sava, vera, kolo, slon, atol, osel, teta; vzrok gorja je brezpo- selnost. Pravilnih rešitev je došlo 42, izžrebana je bila: Dragica Šuligoj, Dol. Zemon št. 71 p. Trnovo-teistrica. NAŠA POŠTA. Razprodajalci «Malega lista«, ki hočejo dobivati več ali manj iztisov, naj izstrižejo ta kvadrat, naj ga izpolnijo in oddajo v odprti kuverti; znamka 10 stotink. A seveda treba napisati: Stampati. Upravi Malega lista. Podpisani, ki je dobival doslej . . . . izvodov, želi do drugega obvestila prejemati ... iztisov. Pozdrav ! Ime, priimek : Kraj in pošta ; A. R. pri Sv. M. M. zg. Pri nas je vsaJco leto več polžev in različnega dl-ugega mrčesa. Ali ga je mogoče odpraviti? Odgovor. Danes ima skoraj vsak »trup svoj protistrup, vendar bi mo-fiali napisati celo knjigo, ako bi hoteli dati popolnoma točen odgovor na Vaše vprašanje. V splošnem naj ▼•lja sledeče: Kjer so tla obilno gnojena e hlevskim gnojem — kar dela vsak vrtnar — se mrčes najbolj razmnoži V tem oziru bi bilo dobro, da bi vrtnarji rabili več umetnih gnojil, ki »o strup za vsak mrčes. Seveda gnojiti samo z umetnimi gnojili zopet ne gre, ker potrebuje vrtnina rahlo zemljo, dočim povzročajo umetna gnojila trdo zemljo. Hlevski gnoj zemljo rahlja, in tega ne moremo nadomestiti z nobenim umetnim gnojem. Ako Vam dela mrčes mnogo škode na semenih, se morete tega na ta način obvarovati, da pomočite seme pred setvijo v petrolej, katerega ne ljubi noben mrčes. Ali ste že poskusili tobačni ekstrakt? Bodite pa gotovi, da bi se mogel mrčes edino te daj popolnoma zatreti, ako se bi zr to delo združili vsi prizadeti posestniki. Da bo živel «Mali list* so darovali : Ugankar iz Lokavca 4. — Štefka Štolfa iz S. 3.50 — Nekdo, ki je videl Pgipco. im Nanco na placu od drvi 3 —• Šjora Kati na plači namesto zv po ter.šemo] o 1.40 — Kmet iz Povirja, ki je stisnjen kakor tropine pc vinskem davku, da vendar še za «Mali list« 5. — Ker je od vseh časopisov «Mali list« še najbolj za kmeta, dam 3. — Nekdo priložil naročnini 1.10. Skupaj 21.— L. Prej 37.—• » N. N. Lovskega čuvaja določa najemnik lova, občinskega pa županstvo. Fr. G. Rim ni milijonsko mesto Dne 30. septembra 1922 so sešteli v Rimu 696 tisoč ljudi j. Pred zaključkom lista. Po dornberškem shodu, o katerem poročamo na drugem mestu, se je vršil sestanek, kako naj si sami pomagamo z ozirom na vinsko kriza, ki bo od leta do leta hujša in ki spravi naše vinogradništvo v propast, ako se v zadnjem trenutku ne sprijaznimo s sredstvi, ki so času in razmeram primerna. Ta sredstva 90 tri: 1. Zboljšati naša vina 2. delati na to, da bodo domači gostilničarji v čim večji meri pokupavali naša vina in 3. ustvariti enoten tip vina za večja okrožja, ker le na ta način bi se znal našim vinom otvoritii kakšen trg. V ta namen so nujno potrebne velike zadružne kleti za vipavsko, istrsko, briško in furlansko vino. Na sestanku st je sklenilo, da skliče Kmetska zveza zastopnike obstoječih zadrug, da se sestavi praktičen načrt. Ali tako, ali pa bomo postali koloni. Srednje poti ni. Amen. MALO ZA ŠALO. Gospod Peter: Ali se Vam ne zdi čudno, da žalujem za človekom, ki ga nisem nikdar poznal ? Gospod Pavel: Kako pa to? Kdo je ta človek? Gospod Peter: To je prvi mož mojt žene. Ako bi ta ne biil umrl, bi je iaz ne bil dobil! Še samo eno številko dobe naročn; ki. Kdor dotlej ne plača, ne dobi lista več. Cene oglasov: za en centimeter vi šine v eni koloni štiri lire. Popusti : pri 5 kratnii objavi 5 od sto, pri 10 kratni .10 od sto, pri 26 kratni 20 od st,o. pn 52 kratni SO ort sto r>or»nsfj» ADRIA-CEVLJE izdelek Čevljarske zadrege v Mirnu dobiš v prodajalnah: Iisi.MMril-Goiita.ta Mi 32 Trdni, elegantni čevlji, znani po vseh jadranskih deželah. Hajvečja Zaloga Pohištva ni Goriškem Anton Breščak Gorica, Via Carduccl 14. - Via C. Favettl 3. SOLIDNA KOMPLETNA SPALNA SOBA ZA LIR 1000 V zalogi ima v velik^ izberi železne postelje z žimnicami vred po zelo nizki ceni — Prvovrstno blago BLAZINE (volnene, žimnate in iz morske trave) od L. 60 dalje. Sloveča tvrdka — poštene cene. CENE BREZ KONKURENCE. Brivnica Kerševani Avgust v Dornbergu se prip iroča sl. občinstvu. Vsega 58.— L. Hvala 1 Se kdo? KONC. ZOBOTEHMIK R. COVACICH prejema od 9-13 In od 15-19 Trst, Via Valdirivo 33 (nasproti kavarno „Roma*‘) FRANC NAROBE Trst,Via CommercialelS priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo dobro založeno trgovino z jestvinami in s kolonijalnim blagom. Konkurenčne cene. Točna po»trežba. Na željo se pošilja blago tržaškim odjemalcem franko na dom. iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiH Sever & Comp. -TRST ulica Macchiavelli štev 13 telef. 22-59 Tisk. S. Spazzal r Trstu. Proda]* vsa vrtna, travnlika In cvetlična temena, z v««mt' garancijami ter po konkurenčnih oenah - Na leljt v O' (>lja oenlk » I. 1922 brezplačno. Direktni uvoz. podružnica 11 Corso Verdi „Trgovski Dom“ Telefon št. 50. ------ Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. Delniška glavnica in rezerve: 80 MILJONOV GENTRALA: LJUBLJANA Reserva SHS kron 64 MILIJONOV PODRUŽNICE: Brežice, Kranj, Metkovič, Celje, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 4lA% Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. Nakup In prodaja vsakovrstnega tujega denarja. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle najkalatitneje. i I Zadružna zveza ===== vpisana zadruga z omejeno zavezo ===== v GORICI, Corso Gius. Verdi št. 32,1 nadstr. uraduje ob delavnikih od 8. do 12. Zvezo zastopa in varuje koristi pridruženih zadrug, izvršuje nad njimi po zakona revizijo, daje nasvete in navodila pri ustanavljanju novih zadrug, skrbi za denarno izravnavo, to je sprejema od zadrug1 vloge in jim daje posojila, posreduje po možnosti pri nakupovanju blaga (umetnih gnojil, modre galice, žvepla i. t. d.) in pri prodaji pridelkov, uporablja vsa postavna sredstva v pospeševanje zadružništva in v povzdigo kmetijstva in domače obrti. m m ■> ■ : ■> * n ■ ■ MILO FENDERL ie najboljše rla Ghlrlandalo St. 1 — Tel. 430 IBlElBlIBEtBllBlPIMIŠlfBlt [ ’ ' * Kmetovalci pozor! Kmetovalci pozori M. Brezigar in sin GORICA, Via Carducci (nekdaj Gosposka ulica) št. 19 Oglejte si bogato zalogi plugov in kmetijskih strojev iz znamenitih nemštih in čeških tovarn. .....i-"— Cene brez konkurence. -..................:= m 30