Testiranje matic kranjske čebele v pogojih reje Čebelarjenje v nakladnem panju z večnamenskoi visoko podnicoik Gensko spremenjeni organizmi -nevarnost za slovenskočebelarstvo o. o. ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: (01) 755 12 82 faks: (01) 755 73 52 Odprto: ob delavnikih od 9.—12. in od 16.—18. ure, ob sobotah od 9.—12. ure • POLNOVREDNE BELJAKOVINSKE POGAČE ZA KRMLJENJE ČEBEL • STIMULANS« NAROČENO BLAGO POŠLJEMO TUDI PO HITRI PAKETNI POŠTI. • PO IZJEMNO NIZKI CENI VAM IZ VAŠEGA VOSKA IZDELAMO SATNICE - 0,75 EUR/KG • • VOSEK STERILIZIRAMO PRI 125 oC «VOSEK ODKUPUJEMO PO 3,12 DO 3,54 EUR ZA KILOGRAM • SATNIKI: AŽ-VRTAN, LEPLJEN, ZBIT __LR-STANDARD LR 2/3 AŽ-PANJI 10-SATNI AŽ-TRIETAŽNI PANJ PRAŠILČEK AŽ 5- IN 7-SATNI NUDIMO VAM VELIKO IZBIRO ČEBELARSKE OPREME IN OZNAČENE ČISTE KRANJSKE MATICE GRELCI ZA MED Po ugodni ceni vam je na voljo sladkor za krmljenje čebel UW®DNDK 253 Spoštovane čebelarke in cenjeni čebelarji! Končala se je še ena čebelarska sezona, za nekatere bolj, za druge nekoliko manj uspešna. Na splošno jo lahko ocenl-mo kot povprečno, predvsem glede medu, saj je skoraj popolnoma odpovedalo medenje smreke in hoje, srednjo dobro bero so čebele imele le na akaciji, lipi in kostanju. V prvem, spomladanskem delu sezone je bila narava po večini bolj radodarna do čebel in čebelarjev kot v drugem delu sezone. Zaradi previsokih temperatur v prvem delu in na začetku drugega dela poletja ter zaradi suše v tem obdobju je bilo medenje kostanja kratkotrajno, zato so čebele po večini samo enkrat napolnile medišča AŽ-panjev. Če bi bilo v zraku nekoliko več vlage, bi lahko imeli rekorden donos kostanjevega medu. Očitno je suša zavrla tudi razvoj povzročiteljev gozdnega medenja, zato smreka in hoja skoraj nikjer nista zamedili. Zaradi tega bo ponudba smrekovega in hojevega medu na tržišču precej manjša, kot je bila prejšnja leta. Značilno za letošnjo sezono je bilo tudi, da je bilo leto rojivo in da je razvoj vegetacije prehiteval skoraj za mesec dni. Ker je bila letošnja čebelarska sezona nekaj posebnega, predvsem zaradi zgodnjega razvoja vegetacije, bo še bolj zanimivo letošnje podrobnejše poročilo službe za opazovanje gozdnega medenja. Drugo pomembno opravilo čebelarjev, predvsem večjih, bo uspešna in čim boljša prodaja sladkega pridelka. Prodajna cena medu seveda zelo vpliva na donosnost čebelarjenja. Čebelarska zveza Slovenije se predvsem s svojo svetovalno službo zaveda, kako pomembno je uspešno trženje čebeljih pridelkov za čebelarstvo, zato še posebej v zadnjem času vse večjo skrb Nadaljevanje na naslednji strani ►► OBVESTILO ČZS pospešeno išče možnosti prodaje slovenskega medu v Evropsko skupnost. Javljajo se že potencialni odkupovalci, zato prosimo vse čebelarje, ki lahko zagotovijo minimalno 200 kg medu posamezne vrste, da na ČZS sporočijo, katere vrste in kakšne količine so pripravljeni prodati_. Kontakt: info@czs.si ali pisno na naslov ČZS. UVODNIK, MNENJA_ Janez Mihelič: Uvodnik- NOVICE IZ ZNANOSTI IN PRAKSE_ Janez Gregori: Zavzemanje za biotsko raznovrstnost in kranjska čebela 254 Bogdanov, S. in Kilchenmann, V., prevedla: Maja Smodiš Škerl: Kvaliteta čebeljega voska: ostanki 256 Aleš Gregore: Testiranje matic kranjske čebele v pogojih reje 258 Vlado Auguštin: Gensko spremenjeni organizmi -nevarnost za slovensko čebelarstvo 260 Peter Kozmus: Podnebne spremembe 261 Janez Grad: Čmrlji vrst Bombus pascuorum in Bombus hypnorum 263 Franc Šivic: Novice iz sveta 265 DELO ČEBELARJA V TEM MESECU_ Janez Kropivšek: Čebelarjeva opravila v AŽ panjih v septembru 266 Miha Kamplet: Čebelarjeva opravila v nakladnih panjih v septembru 268 Borut Preinfalk: Veterinarska nasveti za september 269 NASVETI IZ_ PRAKSE ZA PRAKSO_ Ivan Jurkovič: čebelarjenje v nakladnem panju z večnamensko visoko podnico 270 MEDOVITE RASTLINE_ Robert Brus: Lipe 274 DOGODKI IN NOVICE 279 OSMRTNICE 287 T INDEX EDITORIAL, OPINIONS Janez Mihelič: Editorial 253 Janez Gregori: Struggle for Biotic Diversity and Carniolan Bee 254 NEWS FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK_ Bogdanov, S. and Kilchenmann, V., translated by Maja Smodiš Škerl: Quality of Bee Wax: Residues 256 Aleš Gregorc: Testing of Carniolan Queen Bees in Terms of Breeding Conditions 258 Vlado Auguštin: Genetically Modified Organisms -Peril for Slovenian Beekeeping 260 Peter Kozmus: Climatic Changes 261 Janez Grad: Bumblebees of the species Bombus pascuorum and Bombus hypnorum 263 Franc Šivic: World News 265 BEEKEEPER'S WORK THIS MONTH_ Janez Koprivšek: Beekeeper's Chores for Alberti-Žnideršič Hives in September 266 Miha Kamplet: Beekeeper's Chores for Langstroth Bee Hives in September 268 Borut Preinfalk: Veterinary Advice for September 269 PRACTICAL ADVICE FOR PRACTICAL WORK_ Ivan Jurkovič: Beekeeping in Langstroth Bee Hive Using a Multipurpose High Floorboard 270 FORAGE PLANTS Robert Brus: Lime Trees NEWS AND EVENTS 274 279 OBITUARIES 287 Barva napisa »Slovenski čebelar« na ovitku revije je tudi letošnja barva za označevanje čebeljih matic. Avtor fotografije na naslovnici: Franc Šivic ii Nadaljevanje s prejšnje strani namenja temu področju. To je pomembno tudi zato, ker največja odkupovalca medu pri nas odkupujeta samo tiste vrste medu, ki jih na tržišču primanjkuje. Za pospeševanje prodaje medu je bilo doslej izvedenih že kar nekaj akcij, nekaj pa jih še pripravljajo. Med drugim so objavili nekaj člankov in pripravili nekaj predavanj o pravilnem pristopu do kupca. Sklicali so tudi novinarsko konferenco o čebeljih pridelkih in njihovi kakovosti. Oblikovali in natisnili so nove nalepke in prelepke za kozarce z medom, na katere lahko po zelo ugodni ceni izpišejo vaše podatke. Naročite jih lahko po telefonu na ČZS. V kratkem bo izšla tudi knjižica z recepti na podlagi medu. Nedavno je bil v reviji Slovenski čebelar na predlog predsednika g. Boštjana Noča objavljen tudi razpis za oblikovanje novega, enotnega kozarca za med, ki naj bi postal prepoznavni znak slovenskega medu članov ČZS. Novi kozarec za med bo velik korak naprej pri trženju domačega medu, saj bo na ta način gotovo uspešnejše. To so le najpomembnejše letošnje akcije na tem področju, veliko pa bo še manjših, predvsem predstavitve na sejmih in novinarske konference o tem. Upam, da v brezpašni dobi julija in avgusta niste pozabili na zatiranje varoj in krmljenje čebel. Na srečo je bilo avgusta nekoliko več dežja, zato so čebele lahko nabrale nove zaloge cvetnega prahu in z njim nahranile zimsko generacijo čebel. Pri čebelarjih, ki niso izrezovali trotovine, je bilo avgusta zelo veliko število varoj v njihovih čebeljih družinah. Število teh zajedavcev je bilo občutno manjše pri čebelarjih, ki so trotovino izrezovali, to pa potrjuje pomembnost tega ukrepa. Uredništvo je tudi za to številko skušalo pridobiti za objavo več zanimivih člankov, predvsem o kakovosti voska in ostankih kemičnih sredstev, o vzreji matic in izboljšavah pri nakladnih panjih. Upam, da bodo zanimivi tudi za vas in da boste v njih našli kako zanimivo in koristno informacijo. Ker imam v zadnjem času težave z vidom, sta mi pri urejanju člankov pomagala Janez Gregori in svetovalka Andreja Kandolf, za kar se jima ob tej priložnosti lepo zahvaljujem. Zaradi tega bo, kot kaže, delo urednika po triintridesetih letih moral sčasoma prevzeti nekdo drug. Upam pa, da bom s čebelarji in čebelarsko organizacijo tudi v prihodnje še sodeloval, čeprav morda na drugih področjih. Vsem čebelarjem želim, da bi čim prej in čim ugodneje prodali letošnji sladki pridelek ter da bi zazimili močne in zdrave čebelje družine. j NOVICE IZ ZNANOSTI IN PRAKSE ZAWggMANJg ZA BD®TgK® RAZN®WRgTN®©T DN KRANJSKA ČSBS Besedilo: Janez Gregori V slovenski zakonodaji čebele obravnava Zakon o živinoreji (Ur. l. RS, št. 18/2002). Zato Pravilnik o ohranjanju biotske raznovrstnosti v živinoreji (Ur. l. RS, št. 90/2004), pripravljen na podlagi tega zakona, obravnava - resda samo bežno - tudi čebele. Cilji, ki si jih je zastavil ta pravilnik, so: (1) vzdrževanje populacij živih živali v njihovem naravnem izvornem okolju, (2) vzdrževanje velikosti populacije, ki omogoča izvajanje osnovnih rejskih ukrepov, ter (3) raziskovanje in odkrivanje zootehniških in molekularno bioloških ka-rakterizacij avtohtonih pasem. Ogroženost pasem je v prilogi 2 tega pravilnika razdeljena na pet stopenj, od kritične, ogrožene, ranljive do tvegane in neogro-žene; vendar med temi čebele niso navedene. V katerih ciljih, zastavljenih v pravilniku, lahko iščemo našo čebelo? Navadno v povezavi z njenim varovanjem zapišemo, da bomo določne ukrepe izvajali za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Včasih celo pogumno zatrdimo, da jo bomo izboljšali! Pa imamo pri tem v mislih kaj določnega? Za izraz biotska raznovrstnost (po Verbincu: biotičen = življenjski, ki se tiče življenja) v strokovni literaturi najdemo tudi sopomenke, kot so biodi-verziteta (bios = življenje; diversa = razno, raznoterost), biotska raznolikost in biotska pestrost. Kot bomo videli v nadaljevanju, pa biotska raznovrstnost ne vključuje samo vrst. Izraz »raznovrstnost« je lahko nekoliko zavajajoč, zato bomo v tem prispevku uporabljali izraz biotska raznolikost. Z omenjenimi izrazi, ki jih vse pogosteje opazimo tudi v čebelarski literaturi, smo se srečali predvsem ob odmevni konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju leta 1992 v Rio de Janeiru in tudi po njej. Na njej so sprejeli tudi deklaracijo o ohranjanju naravnega okolja, ki govori o pomenu biotske raznolikosti. Kaj pojmuje stroka pod izrazom biotska raznolikost? Če na kratko in poenostavljeno povzamemo tisto, kar o tem pravi dr. B. Kryštufek v knjigi Osnove varstvene biologije (1999, Tehniška založba Slovenije), pod tem pojmom razumemo širok spekter poja- vov in ravni, ki odražajo in vzdržujejo spremenljivost živega sveta, od genetskih zapisov do življenjskih prostorov ali ekosistemov. Za nas je pomembno prepoznavanje biotske raznolikosti na dveh ravneh: 1. Najprej je pomembno prepoznavanje biotske raznolikosti na vrstni ravni. Poenostavljeno lahko rečemo, da kolikor več je rastlinskih ali živalskih vrst, toliko večja je biotska raznolikost. Vsaka vrsta živih bitij, ki jo je znanost prepoznala kot samostojno enoto, je označena z dvojnim imenom (dvojno poimenovanje, ki ga je uvedel Karl Linne). Do zdaj se je nabralo poldrugi milijon vrstnih imen, brez dvoma pa je to le manjši del vseh vrst živih bitij na Zemlji. 2. Nič manj pomembno ni prepoznavanje biotske raznolikosti na genetsl^i ravni. Vsal^o živo bitje nosi v svojem genetskem zapisu (genotipu) zapis za vsako beljakovino, ki gradi njegovo telo, za vsako posamezno obliko svojega telesa, za vsak barvni vzorec, za vsak fiziološki proces in za vsak vedenjski odziv. In ta zapis se prenaša iz generacije v generacijo. Preprosto rečeno, nosilci lastnosti in dedovanja so geni: njihovo število v jedru je zelo različno, nekatere cvetnice in nekatere živali jih imajo do 400.000 in več! Genetska struktura vrste ali podvrste je lahko zelo različna. Lahko je več genetsko opredeljenih populacij iste vrste ali podvrste, ki so prilagojene svojevrstnim razmeram okolja, v katerem živijo. Genetska diverziteta znotraj populacije je seštevek genetskih diverzitet posameznih osebkov. Celota vseh genetskih zapisov je genski sklad populacije. In kje v zgoraj zapisanem lahko iščemo kranjsko čebelo, da bomo ohranjali njeno biotsko raznolikost? Na vrstni ravni prav gotovo ne. Tako Afriko kot Evropo in del Azije, če omenimo samo izvorna ozemlja, naseljuje ena sama vrsta, tj. medonos-na čebela oz. Apis mellifera. Prav daleč ne bomo prišli niti na ravni podvrste ali rase, ki je taksonom-ska kategorija in ima glede na to trojno lastno ime. Če seveda odštejemo grožnjo zaradi morebitnega lahkomiselnega in protizakonitega vnašanja matic drugih ras oziroma križancev. Kranjska čebela (A. m. carnica) je naša avtohtona čebela in tudi zakonsko je v Sloveniji dovoljeno gojiti samo to raso. Sicer pa se na zahodni meji države že tradicionalno meša z italijansko čebelo (A. m. ligustica). Torej težnja po ohranjanju biotske raznolikosti tudi na tej ravni nima pravega pomena. Na genetski ravni pa je stvar popolnoma drugačna. Slovenija je izvorna dežela kranjske čebele in v tisočletjih so se razvile posamezne populacije, ki so se v največji meri prilagodile okolju, v katerem so živele in ponekod živijo še dandanes. Nastaja- le so edinstvene populacije, ki jih stroka lahko prepoznava kot posamezne krajevne različke ali eko-tipe, izkustveno pa jih prepoznavajo tudi čebelarji sami, predvsem njihovo prilagojenost na izkoriščanje lokalnih gozdnih paš. Največja težava, ki pa je nočemo videti, je počasno izumiranje teh edinstvenih lokalnih populacij. Vse prelahkotno jemljemo ta vprašanja in namesto, da bi se z vsemi silami zavzeli za reševanje tistega, kar se še rešiti da, modrujemo o tem, ali v Sloveniji sploh imamo ekotipe kranjske čebele. Genski sklad, ki je nastajal milijone let, iz različnih razlogov počasi peša, lokalne populacije izginjajo in z njimi tudi dragoceni genetski zapisi. To so najpomembnejše razsežnosti ogroženosti kranj- Evropo in Afriko naseljuje ena sama vrsta čebel iz rodu Apis. To je medonosna čebela, Apis mellifera. Foto: J. Gregori. ske čebele pri nas. Ohranjanje biotske raznolikosti kranjske čebele pri nas mora potekati predvsem na ravni ohranjanja pestre raznolikosti, lokalnih prilagoditev, to je v ohranjanju njenih ekotipov. Čebelarska stroka je v preteklosti v tej smeri naredila že veliko. Identificirala jih je in jim dala tudi imena: alpski, panonski, mediteranski in dinarsko-kraški ekotip. Večino teh ugotovitev so povzeli tudi tuji strokovnjaki (npr. F. Ruttner, 1992: Naturgeschichte der Honigbiene). Kot radi poudarjamo, imamo najboljšo čebelo. Ne izgubljajmo se v jalovih razpravah, ali obstajajo ekotipi ali ne. Dajmo tudi ekotipom naše čebele njihovo identiteto, njihova že uveljavljena imena, da se bo vedelo, iz katerega dela Slovenije izvirajo. In to nenehno pona-vljajmo. To bo neke vrste blagovna znamka, v času, ko se tudi tujina vse bolj obrača k nam, kot deželi, ki ji je še uspelo ohraniti čisto kranjsko čebelo. Rezultat bo tudi to, da se bomo v prihodnje krepko zamislili, pri katerem vzrejevalcu bomo kupili novo matico, da ne bomo z napačno odločitvijo prispevali k (še večjemu) mešanju ekotipov naše čebele. j W®gKAs ©STANK Avtorja: Bogdanov, S. in Kilchenmann, V., Center za raziskave čebel, Švica Prevedla: Maja Smodiš Škerl - Kmetijski inštitut Slovenije Čedalje večjo vlogo pri presoji kakovosti čebeljega voska imajo ostanki tujih snovi v njem. O različnih izvorih in različni stopnji onesnaženja voska in tudi drugih čebeljih pridelkov je bil v junijski in julijski številki Slovenskega čebelarja objavljen prevod članka S. Bogdanova. Pri kakovosti voska so najpomembnejši dejavnik organske škodljive snovi (Bogdanov s sod., 2002). Spodnja tabela prikazuje pregled škodljivih snovi v čebeljih pridelkih. ŠKODLJIVA SNOV IZVOR ČEBELJI PRIDELKI -obremenjenost najbolj najmanj pesticidi kmetijstvo, okolje čebele = propolis = vosek >> pelod =>> med kemična sredstva pri čebelarjenju zatiranje škodljivcev in zdravljenje bolezni čebele = propolis = vosek >> pelod =>> med sopisu Schweizerische Bienen-Zeitung (Bogdanov s sod., 2002). Gre za sredstva, ki jih uporabljamo za zdravljenje nalezljivih čebeljih bolezni in za zatiranje voščene vešče, ter za sredstva za zaščito lesa. V tabeli so navedene najpogostejše snovi, ki onesnažujejo v Švici pridelan med: Organske snovi pri čebelarjenju Škodljive snovi iz okolja V to skupino uvrščamo vse snovi, ki jih ne uporabljamo pri čebelarjenju. Predvsem gre za pesticide, ki jih uporabljajo v kmetijstvu. Teoretično lahko vosek onesnažijo tudi druge organske snovi iz okolja (na primer poliaromatični ogljikovodiki, ftalati itn.). Vse te snovi lahko v čebeljo družino zanesejo čebele same in tako onesnažijo tudi vosek. Največji pomen imajo klorirani ogljikovodiki (DDT) in tako imenovani PCB-ji (poliklorirani bifenili). Ti pesticidi v Evropi že leta niso več v množični uporabi, ker pa so težko razgradljivi, so še vedno navzoči v okolju. Ugotovitve nekaj raziskav o obstoju teh sredstev v vosku so bile že objavljene (več podrobnosti v članku Bogdanov s sod., 2002, 2003). Preiskave 36 kloriranih pesticidov in 32 organskih fosfatov v vosku, pridelanem v Švici, so pokazale, da ta z izjemo sledov nekaterih snovi ni obremenjen. Majhne količine teh snovi v vosku zelo verjetno ne škodujejo čebelji zalegi. Organske škodljive snovi, ki jih uporabljamo v čebelarstvu Škodljive snovi in njihov pomen pri obremenitvah čebeljih družin in pridelkov so bile predstavljene v ča- Ostanki akaricidov v satnem vosku Izdelki Učinkovina Dovoljenje Aplikacija Folbex VA* bromopropilat 1982 akaricid 1,6 g Perizin kumafos 1987 akaricid 32 mg Apistan fluvalinat 1991 akaricid 1600 mg Bayvarol flumetrin 1991 akaricid 14,4 mg Globol Mottentod, Waxviva paradiklor benzol ni dovoljen, vendar v prodaji proti voščeni vešči, ni znana Apilife VAR Thymovar timol 1996 1997 akaricid 15-20 g *Uporaba tega sredstva od leta 2002 ni več dovoljena. Paradiklorbenzol O obremenjenosti voska pri uporabi paradiklorben-zolovih kroglic proti voščenemu molju je pisal Wallner iz Hohenheima (Wallner, 1991). Charriere in Imdorf predlagata uporabo do okolja prijaznih alternativnih sredstev za zatiranje voščene vešče. Meritve so pokazale, da so v vosku nenehno navzoči ostanki paradiklorbenzola, iz voska pa prehajajo v med in ga onesnažijo. V Švici je to škodljivo spojino vsebovalo 35 % preiskanega medu (Seiler s sod., 2003). Če je vsebnost večja od tolerančne vrednosti 10 Mm/kg, takega medu ni dovoljeno prodajati. Akaricidi Ostanke akaricidov v vosku (tudi v čebelji hrani in medu) so preučevali po enem ali več zdravljenjih čebeljih družin z akaricidi. Obremenjenost voska z akaricidi folbex VA, apistan, perizin in apilife VAR je v letih 1990 in 1998 raziskoval Bogdanov s sodelavci. Organske kisline voska ne obremenjujejo, saj so topne v vodi. V spodnji tabeli je predstavljena obremenitev čebeljega voska z akaricidnimi sredstvi, ki BROMOPROPILAT mg/kg vsebnost KUMAFOS mg/kg vsebnost FLUVALINAT mg/kg vsebnost FLUMETRIN mg/kg vsebnost ZDRAVLJENJE 1 3 1 2 4 11 1 PLODIŠČNI VOSEK 47,8 116,7 3,8 0,4 2,9 24,8 0,05 MEDIŠČNI VOSEK 2,4 0,7 <0,1 14,0 so v Švici dovoljena. Zdravljenje je potekalo natančno po navodilih proizvajalca. Rezultati tabele kažejo, da lahko vosek obremenjujejo vsa sredstva z izjemo Bayvarola (ostankov flu-metrina v plodiščnem vosku niso določali). Obremenitev plodiščnega voska je po pričakovanjih večja kot obremenitev mediščnega voska. Obremenitve so teoretično proporcionalne vnesenim količinam sredstev in njihovi topnosti v maščobah. Vrstni red topnosti omenjenih akaricidov v maščobah je: apistan = bayvarol > folbex > perizin. Lipofilni akaricid Apistan in Bayvarol sta od 5- do 10.000-krat bolj topna v vosku kot v hrani za čebele in v medu. Količina ostankov v vosku je odvisna tudi od morebitne razgradnje v čebelji družini, vendar to pri teh sredstvih ni dokazano. Na količino ostankov vpliva tudi način aplikacije akaricidov: pri Apistanu in Bay-varolu ostane v čebelji družini le majhen del celotne količine aktivne snovi, ki je v plastičnih vložkih. Predhodni poskusi so pokazali, da se z večkratno uporabo akaricidov (2, 3) povečuje tudi količina ostankov v vosku. Ugotovitve drugod izvedenih raziskav ostankov lipo-filnih akaricidov so podobne: akaricidi se nabirajo v vosku, med pa obremenjujejo vedno manj. Čeprav količine ostankov posameznih sredstev v vosku za čebele oziroma zalego niso toksične, ni izključe- no, da se utegne učinek posameznih akaricidnih sredstev dopolnjevati. Taki učinki se lahko pokažejo, kadar vosek vsebuje vsa zgoraj navedena aka-ricidna sredstva (in še druga) hkrati. Mravljinčna in mlečna kislina voska ne obremenjujeta. Pojasnilo o obremenjenosti satnic - poskusni model V vnovič stopljenem satnem vosku so iskali ostanke akaricidov in določili njihovo količino. V Centru za raziskave čebel ta projekt izvajajo od leta 2003, in to skupaj z večino švicarskih predelovalcev voska. Namen projekta je dolgoročno sledenje ostankom akaricidov v satnicah. Teoretično naj bi bil večji del akaricidov, ki so v starem vosku, tudi v predelanem vosku. Da bi to dokazali, so izvedli poskus v laboratorijskih pogojih. Vosek so onesnažili z različnimi akaricidi in ga pod različnimi pogoji predelovali v novega. V tabeli so prikazani rezultati: Povprečje, mg/kg, izkoristek voska pribl. 25 %; BP: bromopropilat, KU: kumafos, FV: fluvalinat, FM: flu-metrin, PDCB: paradiklorbenzol, TI: timol Meritve vsebnosti ostankov v satnicah v letih 1991-2004 v Švici V Centru za raziskave čebel od leta 1992 redno izvajajo meritve ostankov organskih snovi v komerci- Poskus: Topljenje onesnaženega starega voska BP KU FV FM PDCB TI Stari vosek 19,6 14,8 17,0 20,3 10,8 8,8 Novi vosek po treh urah kuhanja 36,0 28,9 26,9 34,8 10,8 16,2 Novi vosek po dveh urah avtoklaviranja 34,0 27,9 24,3 31,2 19,7 Dejavnik kopičenja novi vosek/stari vosek 1,8 1,9 1,6 1,6 1 2,2 REFRAKTOMETER - za merjenje vlage v medu zdaj dostopen tako velikim čebelarjem kot tudi ljubiteljem. Pridružite se številnim slovenskim čebelarjem, ki z lastnim refraktometrom ugotavljajo vlago v medu in optimalni čas za točenje. Kakovost medu je v veliki meri povezana z vsebnostjo vode. Odslej boste lahko sami ugotavljali delež vode. Na prizmo kanete nekaj medu, pritisnete polJa? Ana, prosim?« ali: »Dober dan, Ana pri telefonu, prosim?« Poskrbite torej, da boste z vsakim svojim dejanjem ustvarjali pozitiven vtis. Projekta za otroke: »Otroci, spoznajmo čebelo in »Čebelarski tabor r« Da so bila sredstva, ki smo jih pridobili na lanskem razpisu Ministrstva za šolstvo in šport za projekta »Otroci, spoznajmo čebelo« in »Čebelarski tabor«, dobro porabljena, so pokazali zadovoljni obrazi in pozitivni komentarji vseh vpletenih udeležencev. Projekt »Otroci, spoznajmo čebelo« je namenjen otrokom v vrtcih. Program za vrtce je napisala ga. Anica Košir Kropivšek, defektologinja, pomočnica vzgojiteljice in čebelarka, ki ima 22 let izkušenj na pedagoškem in 10 let na čebelarskem področju. Področje čebelarstva je uspešno vnašala v svoje pedagoško delo in tako spoznala tudi načine odzivanja otrok. Program traja najmanj tri dni, vendar je pripravljen tako, da lahko vzgojiteljice same, brez čebelarja, temo obdelujejo dalj časa. Projekt smo izvedli v več kot 20 skupinah po vsej Sloveniji, saj so bile vzgojiteljice in čebelarji nad njim tako navdušeni, da so ga izvajali tudi v tistih skupinah, za katere to delo ni bilo predvideno in tudi ne sofinancirano. Predstavniki stroke smo vsako skupino obiskali najmanj trikrat. En dan smo jim v sliki in besedi predstavili čebelo, en dan so otroci obiskali čebelarja, potem pa je vsaka skupina po svoje ustvarjala in razvijala temo pod vodstvom vzgojiteljice same. Na koncu je vsaka skupina pripravila še razstavo z izdelki s področja čebelarstva. Na razstavo so bili povabljeni tudi otroci iz drugih skupin in starši. Otroci so dokazali, da so izjemno bistri in da čebelo vidijo ne samo kot žuželko, ki jih lahko piči, zaradi česar potem boli. Popolnoma z drugimi očmi pa čebele niso videli samo otroci, ampak tudi vzgojiteljice in starši, saj so po večini priznali, da otroci zdaj vedo o čebelarstvu veliko več kot oni sami VABILO ČEBELARJEM ZA SODELOVANJE NA DNEVIH APITERAPIJE V mesecu oktobru bodo v čebelarskem centru potekali dnevi apiterapije in čebelarstva. Poleg strokovnih predavanj, ki se bodo potekala za obiskovalce, se boste imeli priložnost na stojnicah predstaviti tudi čebelarji s svojimi izdelki. Dodatne informacije boste lahko po 15. septembru dobili pri Tanji Magdič (tanja.magdic@czs.si; 040 436 513). OBVESTILO Knjiga Med in recepti iz medu je že izšla in jo lahko dvignete v tajništvu ČZS vsak dan od ponedeljka do srede od 8. do 15.ure, v četrtek do 17.ure in v petek do 12. ure. V kolikor želite, da vam knjigo pošljemo po pošti, nas o tem obvestite na telefon 01 7296100 ali e-pošta: barbara.zajc@czs.si. Besedilo: Tanja Magdič in da so morali hočeš nočeš stopiti v knjižnico po literaturo, da so lahko sledili otrokom. Zelo dejavne so bile tudi vzgojiteljice, saj so pokazale, da dobro poznajo svoje delo, s svojo strokovnostjo pa so projektu dale dušo. Prepričana sem, da bo ta projekt v vseh vrtcih, v katerih so ga izvedli, živel naprej in da ga bodo ob pomoči okoliških čebelarjev izvajali tudi v prihodnjih letih. Drugi projekt »Čebelarski tabor« je bil izveden v treh krajih, in sicer v Mariboru, na Brdu pri Lukovici in na Zelenici. Tabora se je udeležilo 78 otrok iz vse Slovenije s svojimi spremljevalci. Udeleženci tabora so si ogledali multivizijsko predstavitev g. Šivica in se na ta način na kratko seznanili z zgodovino slovenskega čebelarstva. Prek različnih dejavnosti so otroci spoznavali čebelarska opravila. Pod vodstvom čebelarja mentorja in njegovega pomočnika so spoznali čebeljo družino NAROČILO RAZTOPINE OKSALNE KISLINE Čebele pogosto pestijo številne tegobe: bolezni, različni zajedavci in posledice zastrupitev s pesticidi. Kljub veliki skrbi čebelarjev in rednemu zatiranju pa ostaja pršica Varoa destructor njihov največji sovražnik. Da bi bili v boju proti temu zajedavcu čim bolj uspešni, Čebelarska svetovalna služba organizira zbiranje naročil za raztopino oksalne kisline za zimsko zatiranje varoj. Naročilnico, ki jo dobite na spletnih straneh ČZS www.czs.si, naj društva najkasneje do 20. septembra pošljejo na Čebelarsko zvezo Slovenije s pripisom - Za oksalno kislino. Naročeno raztopino oksalne kisline vam bo dobavitelj, skupaj z navodili za pravilno in varno uporabo, poslal po povzetju na naslov vašega društva. Cena za liter raztopine oksalne kisline je 3 EUR. DELAVNICE: ZIMSKO ZATIRANJE VAROJ Z OKSALNO KISLINO Da bi bili čebelarji čim bolj usposobljeni za delo z oksalno kislino, Čebelarska svetovalna služba za vse čebelarje organizira: USPOSABLJANJA ZA ZIMSKO ZATIRANJE VAROJ Z OKSALNO KISLINO. Usposabljanja bodo potekala v jesenskem času v čebelarskih društvih. Prijavnico, ki jo dobite na spletnih straneh ČZS www.czs.si, naj zainteresirana društva najkasneje do 20. septembra pošljejo na Čebelarsko zvezo Slovenije s pripisom - za delavnico. Na podlagi zbranih prijav, bomo v jesenskem času organizirali delavnice pri čebelnjakih v vašem okolju. in osnove čebelarjenja. Poiskali so čebeljo matico v panju, si ogledali zalego itd. Čebele so opazovali tudi v opazovalnem panju, ki omogoča spremljanje razvoja in vedenja čebel. V pogovoru s čebelarjem so se seznanili z zakonitostmi v čebelji družini, spoznali so nevarnosti, ki so jim izpostavljeni pri delu s čebelami, naučili so se, kako se je treba zavarovati pred čebeljimi piki in kako si olajšamo bolečino, če nas čebela že piči, seznanili so se s pomembnostjo čebel za kmetijstvo _ Ob koncu so skupaj s čebelarjem pobrali satje iz panja za poznejše točenje medu. Seznanili so se tudi s pridobivanjem propolisa in cvetnega prahu. Pod mentorstvom Andreje Kandolf so spoznali tudi delo v laboratoriju. Pod povečevalnim steklom so si ogledali poglavitne značilnosti kranjske čebele: spoznali so glavo, jeziček in noge, prilagojene nabiranju cvetnega prahu. Ker pa je laboratorij namenjen kontroli kakovosti medu, so udeleženci tabora z refraktometrom zmerili tudi vsebnost vode v medu. Poleg tega so si pod mikroskopom ogledali kepico cvetnega prahu ter tako spoznali njegovo raznovrstnost. Pripravili smo tudi ustvarjalne delavnice, v katerih je vsak otrok iz voska izdelal svečke ali narisal panjsko končnico. Na koncu smo pripravili še krajši kviz z nekaj vprašanji (eno do dve iz vsakega sklopa) in ocenili njihovo aktivnost, znanje, izdelke _ Prek praktičnih prikazov in aktivnega sodelovanja otroci tako v vrtcih kot na taborih poglobljeno spoznajo čebelarstvo in življenje čebele, seznanijo se s pomenom naravne in kulturne dediščine. Od vsega so jih najbolj navdušili obisk čebelnjaka, točenje medu in izdelava svečk, veliko pa je bilo tudi otrok, ki so bili tako navdušeni, da niti niso znali povedati, kaj jim je bilo od vsega najbolj všeč. Da bi otrokom čim bolje predstavili življenje čebele in njeno vlogo, smo izdali tudi plakat, ki prikazuje življenje v panju in koristi čebele za okolje. Plakat je narisala biologinja Vera Zgonik in na njem na res prijeten način otrokom predstavila življenje čebele. Širša javnost je bila o dogajanju v okviru posameznih projektov obveščena prek lokalnih radijskih postaj in časopisov, to pa brez dvoma dokazuje, da je zanimanje za tovrstne projekte veliko, zato ga velja izkoristiti tudi za promocijo čebelarske dejavnosti. Prav med izvajanjem teh projektov smo oba uspešno prijavili tudi za novo šolsko leto ter jima dodali še tretjega - izvedbo tridnevnega tabora. V novem šolskem letu bo izvajalec projekta »Otroci, spoznajmo čebelo« Čebelarska zveza društev Maribor, enodnevne tabore bomo organizirali ob pomoči Čebelarskega društva Pivka, tridnevni tabor pa ob pomoči Čebelarske zveze Slovenije. Vse, ki jih zanima projekt »Otroci, spoznajmo čebelo«, ob tej priložnosti obveščamo, da je program ter plakate za vrtce in osnovne šole mogoče dobiti brezplačno. Čebelarje obveščamo, da_ lahko v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu, v Čebelarskem centru Maribor in v trgovini Weco commerce v Lescah, kupite nalepke za med, o katerih smo pisali v prejšnji številki Čebelarskega svetovalca. Cena ene nalepke z DDV-jem je 0,023 EUR, cena dotiska ene nalepke za med z DDV-jem je 0,006936 EUR, tako da ena nalepka z dotiskom stane 0,030 EUR. Cena ene prelepke za med z DDV-jem je 0,0174 EUR. Skupna cena ene nalepke z dotiskom ter prelepke, vključno z DDV-jem, je 0,048 EUR. Podatki, ki jih dopisujete na nalepke, morajo biti točni. Rok uporabe mora biti zapisan z dnevom, mesecem in letom. Lot pomeni serijo. Za serijo se šteje enota živila v prometu, ki je predelano, izdelano ali pakirano pod enakimi pogoji. Ena serija je na primer eno točenje medu. Lot ne more biti enak datumu, npr.: julij 2007. Oznake morajo biti neizbrisne, nedvoumne in čitljive. SEJEM NARAVA IN ZDRAVJE Od 4. do 7. oktobra 2007 bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal sejem Narava - zdravje. Obiskovalcem bo ponujal različno blago, več o tem pa si lahko preberete tudi na naši spletni strani. V okviru tega sejma se imamo čebelarji priložnost predstaviti na skupnem prostoru. Za obiskovalce bomo pripravili delavnice o izdelovanju svečk, predstavili bomo peko lectovih src, prikazali bomo točenje medu ter pripravili predavanje o predstavitvi in uporabi čebeljih pridelkov _ Na sredini skupnega prostora bosta razstava čebelarskih pripomočkov in opazovalni panj, okoli razstavnega prostora pa se boste lahko predstavili tudi čebelarji. Razstava bo tudi prodajna. Stojnica za enega čebelarja stane 686,06€ (brez DDV). Na eni stojnici se lahko predstavita tudi dva čebelarja, bodisi da sta tam ves čas oba hkrati bodisi da se vsak dan izmenjujeta. Gotovo je druga možnost za čebelarje najugodnejša, hkrati pa je tudi velika poslovna priložnost. Če ste pripravljeni sodelovati na sejmu, bodisi v okviru društva bodisi kot posamezniki, to 5. septembra sporočite Čebelarski svetovalni službi, tel.: 01 729 61 10 ali po elektronski pošti: andreja.kandolf@czs.si. VABILO NA PREDSTAVITEV KNJIGE Čebelarje vabimo, da se 9. septembra ob 10. uri v Čebelarskem centru na Lukovici udeležijo predstavitve knjige Med in recepti iz medu. Ta dan boste čebelarji lahko tudi prevzeli knjige, naročene v prednaročilu. Predstavnik vsakega društva, ki se bo udeležil predstavitve, bo na podlagi pooblastila predsednika svojega društva brezplačno prejel en izvod knjige. Vidimo se torej 9. septembra! POMAGAJTE NAM IZBRATI KOZAREC ZA SLOVENSKI MED - Razpis za embalažo za med Kot smo vas že obvestili, se 30. avgusta izteče rok za oddajo ponudb na razpis za embalažo (kozarce) za slovenski med. Komisija bo 04. septembra prejete ponudbe odprla in 11. septembra povabila prijavitelje, da svoje ideje predstavijo na Brdu v računalniški obliki. Komisija bo izbrala 3 najprimernejše ideje prijaviteljev. Ideje bodo predstavljene na internetni strani Čebelarske zveze Slovenije, kjer bo možno v času od 12. do 26. septembra tudi glasovati za naj kozarec. Vse čebelarje in kupce medu prosimo, da si ideje pogledate in glasujete, saj bomo le tako prišli do kozarca, ki bo primeren za naš med. 5. S pritiskom na pregrado čebelam 6. Ometanje pri točenju -sprostimo prehod k matici. neposredno v UVP 7. Po točenju čebele čakajo na to, kako jih bo čebelar zaposlil. umetne roje, ometamo čebele neposredno v podnico in ne v posebej za to izdelane zaboje. Zato čebel iz zabojev ni treba pretresati v panje. Tako si prihranimo dodatno delo in izgubo čebel (4). Če konec aprila delamo ometence, zadostuje le pol kilograma čebel, maja pa le en kg čebel. V tem primeru čebele s satov ometemo neposredno v podnico. Pri narejanju ometencev junija potrebujemo že 1,52 kg čebel, julija pa 2,5-3 kg čebel. Teža sočasno narejenih ometencev naj bo vedno enaka, da jih lahko enako negujemo - hranimo in primerjamo njihov razvoj. Tako ometene čebele lahko pred ometanjam popršimo z vodo, ometene v podnici pa z oksalno kislino, da uničimo varoje, ki smo jih ometli s čebelami. Pri ometencih, ki smo jih naredili julija, v tem letu ni potrebno poletno zatiranje varoj, temveč le eno, tj. zimsko, in to novembra ali decembra, npr. tako, da v termosublimatorju izpari-mo 1 g oksalne kisline. Ko smo ometli in natehtali želeno količino čebel, obesimo pod pokrov podnice v matičnici zaprto, najbolje že oplojeno matico in roj za 1 -2 dni zapremo v hladno klet. Narejence je najbolje postavljati na stojišče, ki je najmanj 3 km oddaljeno od domačega čebelnjaka in v katerem so le mlade družine. Na stojišču vzamemo matico s podnice, dostop k njej pa nadomestimo s sladkorno pogačo. Matičnico položimo na dno sat-nika, kjer naj bi čebele začele graditi satje; tako naj bi ga manjši ometenci začeli graditi ob strani, močnejši pa na sredini panja. S pritiskom na vmesno pregrado, pregrada zdrsne v predvideno lego in čebelam se odpre dostop do matice (5). Čebele se same preselijo v naklado in sprostijo matico. Sprejetje matic po tem postopku je stoodstotno, če med čebele iz panja le nismo ometli kake matice. Pri točenju lahko čebele namesto nazaj v panj ometamo neposredno v UVP. Ta postopek ima veliko prednosti pred dozdajšnjim načinom, pri katerem smo morali dvigati polno naklado in v prazne naklade vstavljati begalnice (6). V praksi se je dobro uveljavil še en, zelo preprost način narejanja mladih družin. Primeren je predvsem po končani lipovi ali kostanjevi junijski in julijski glavni paši v krajih, v katerih ne pričakujemo nobene paše več, ter pri družinah, pri katerih ugotovimo, da je matica v gospodarskem panju primerna še za eno sezono. Iz ene močne gospodarske družine lahko naredimo dve družini. Pred ometanjem odstranimo vmesno pregrado, da se ometene čebele obesijo na satnike spodnje naklade in začnejo podsedati (7). Če z naklado udarimo po podnici, vse podsedajo-če čebele iz plodiščne naklade padejo v podnico. Novo naklado z matico postavimo na podnico, ki ostane na istem stojišču, vanjo ometemo vse čebele iz mediščnih satov, jo nato izpopolnimo s satnica-mi in po prej opisanem postopku dodamo matico. V novo, na prvotnem mestu narejeno mlado družino, se iz odvzetega plodišča vleti veliko čebel, zato postane zelo močna, vendar zaradi starih čebel kmalu oslabi. Opomore pa si, ko se začnejo izlegati čebele. V obeh primerih postanejo narejene mlade družine največkrat močnejše od prvotnih družin, iz katerih so nastale. 3. Vmesna pregrada spreminja funkcijo podnice. Če leži na zgornjih letvah, je razdalja med pregrado in spodnjim robom satnikov blizu zahteve, ki jo je postavil Langstroth leta 1852 in po kateri je čebelji prostor oz. presledek, to je razdalja, ki je čebele pod satniki ne zazidajo, 2 cm. Na tej pregradi je lovilna mreža, vmes pa je folija, na katero padajo varoje. Pomembno je, da sta vmesna pregrada in lovilna mreža z obeh strani dostopni za čebele, saj na ta način mravljam preprečujemo odnašanje varoj. Pregrado izvlečemo iz drsnih letev in jo lahko tudi čez zimo položimo na dno panja. Nanjo položimo papir, da spomladi laže odstranimo mrtvice. S tem dosežemo, da spomladanska zamenjava oziroma čiščenje podnice ni potrebno. Tako nam ni 8. Pitalnik zgoraj - slabši odvzem 9. Pitalnik spodaj - boljši odvzem 10. Shranjevaje pitalnikov treba dvigati naklad, vznemirjati čebel in menjati podnice. 4. Plastični pitalniki, ki jih vstavimo pod pregrado na dno panja, imajo prostornino 10 litrov, so konične oblike in jih je po uporabi mogoče zlagati drugega v drugega. Tako zloženi zavzamejo tudi malo prostora (10). Nove pitalnike nadrgnemo z voskom, da čebelam ne drsi in se ne utapljajo v hrani. Prednost plastičnih pitalnikov je, da so cenejši in trajnejši od lesenih, poleg tega pa jih tudi laže očistimo. Uporabimo lahko tudi dvodelne pitalnike ali dva pet-litrska pitalnika, v katerih lahko čebelam sočasno pokladamo tekočo in trdo hrano. Kot plovec uporabimo v parafinu ali vosku potopljen karton, spodaj damo dve letvici, debeli 5 mm, ali nekaj kamenčkov, da lahko čebele poberejo tekočino. Mnenja o tem, kje naj bo pitalnik nameščen - zgoraj nad gnezdom, kot je to v navadi pri LR-panjih, ali spodaj - so deljena. Vsaka namestitev ima svoje zagovornike. V zagovor namestitve naj navedem, da nam pri pregledu čebel ni treba odstranjevati pitalni-kov, to delo pa je še posebej neprijetno, če čebele še niso porabile raztopine. Če krmimo spodaj, zaposlujemo predvsem pašne čebele, možnosti, da bo sladkor prišel v mediščne sate, je manj, čebele npr. iz panja ne nosijo sladkorja, temveč zaradi posebne namestitve »hodijo na pašo v pitalnik«. Vmesna pregrada preprečuje, da bi v pitalnik padal drobir ali drugi odpadki čebelje družine. 11. Zatiranje z MK poleti _2Z2_ 12. Zatiranje z MK - spodaj Pomembno je tudi, kje čebele raje jemljejo hrano -torej, ali spodaj ali zgoraj. To je odvisno od položaja gnezda čebelje družine. Jeseni, ko je čebelja družina spodaj in hrana nad njo, čebele tudi pri nižjih temperaturah raje jemljejo hrano spodaj kot zgoraj, poleti pa sladkor raje odvzemajo nad gnezdom, tj. zgoraj, kajti sladkor se tam navlaži in čebele ga »pridno nosijo« v mediščne sate in tudi iz panja. 5. Podnica s prostornino 25 litrov omili pomanjkanje prostora, če se npr. moč čebelje družine aprila ali maja hitro poveča, mi pa smo zamudili dodajanje naklad. Če odvzamemo vmesno pregrado, imajo čebele možnost podsedanja in graditve navzdol, to pa občutno zmanjša rojilno razpoloženje. Če je panj prenaseljen, se čebele ne obešajo na bradi, temveč pod plodiščnimi sati in so združene z matično družino. Ker čebele ne visijo na bradi kot pri panjih z nizko podni-co, hitreje poteka tudi zapiranje pred prevažanjem. 6. Večnamenska podnica omogoča povečanje prostora pod gnezdom čebelje družine, zato je drugačen tudi način prezimovanja, prav tako pa tudi zatiranje varoze. Tudi najmočnejše čebelje družine lahko prezimujejo v eni nakladi. Pri obilnejši zimski zalogi se čebele spustijo pod polne sate hrane, oblikujejo kroglo in se dvigajo za porabljeno hrano. Pozimi čebele ne morejo greti polnih satov, temveč le svojo lastno gručo. Če so zaradi pomanjkanja prostora potisnjene med polne sate, so ob hudem mrazu v nevarnosti, da zmrznejo, kar se tudi večkrat zgodi. 7. Če družine prezimujejo v eni nakladi, je učinkovitejše tudi jesensko in zimsko zatiranje varoj. Za uspešno zatiranje teh zajedavcev je treba temu prirediti tudi panj in način čebelarjenja. Čebele, ki pre-zimujejo v eni nakladi, porabijo čez zimo in spomladi manj hrane, poleg tega pa jih spomladi lahko le nastavljamo, zato ni treba menjavati naklad kot pri prezimovanju v dveh ali treh nakladah. Zaradi manjše zaloge hrane v panju moramo spomladi bolj paziti, da čebelam ne zmanjka hrane, zato je treba ob slabših spomladanskih pašah čebele dohranjevati. Slovenski čebelar 9/2007 Letnik CIX (13) Ogledalo za diagnozo 14. Vpogled v gnezdo 8. Podnica je konstruirana tako, da ima zadaj loputo, ki nam omogoča dodaten vpogled v čebelje družine, nadzor nad odpadom varoj in krmljenje, ne da bi vznemirjali čebeljo družino. Večnamensko podnico je mogoče uporabiti za graditev trotovine, s čimer intenzivno posegamo v tehnologijo čebelarjenja. Zaradi velike odprtine zadaj je izrezovanje trotovine zelo preprosto (17). Žal pa čebele v podnici ne gradijo le trotovine. 9. Zadaj, na dnu podnice, je v prečni smeri vdelana mreža, ki omogoča gibanje zraka med žrelom in mrežo. Zračenje spodaj je pri prevozu veliko učinkovitejše, saj so zaradi tega čebele med prevažanjem mirnejše. Pitalnik leži na dveh letvicah, tako da je dno čebelam vedno dostopno in ga lahko nemoteno čistijo. Ker je podnica hladnejša od drugih delov panja, se v njej odlaga vlaga iz zraka, ki prihaja iz čebelje gruče, suh zrak pa se vrača k čebelam. 10. V brezpašnem obdobju je mogoče s folijo ali begalnico ločiti čebele od medišča in jih krmiti spodaj pod plodiščem, tako da sladkorja ne nosijo v mediščne sate (11). 12. Ob morebitni hudi napadenosti z varojami je za-jedavce mogoče zatirati z mravljinčno kislino tudi poleti, pri tem pa nam ni treba odvzeti medišča (11). 13. Na vmesni pregradi je po vsej dolžini nameščena lovilna mreža, vmes pa je folija ali pločevina, ki jo je 15. Čebele hočejo rojiti mogoče izvleči. Varoje padajo skozi mrežo na folijo, na njej pa preverjamo, koliko je družina napadena. Pri zatiranju varoj z mravljinčno kislino položimo na folijo pod mrežo vileda krpo in nanjo nakapamo kislino (12). 14. Predelava in prenašanje melecitozne mane - V podnico je mogoče vložiti tri sate s strjeno mano. Čebele bodo to mano izpraznile in med prenesle v medišče, tako da ga bo mogoče iztočiti. Polni plo-diščni sati hrane spomladi večkrat omejujejo zalega-nje matice. Polne sate iz plodišč premestimo v podnice in jih nadomestimo s satnicami.Čebele sate praznijo in zgradijo nove satnice (16). 15. Zatiranje varoj v obdobju, ko so čebele brez zalege, je najučinkovitejše predvsem pozimi. Najcenejši, najučinkovitejši in najpreprostejši zdaj znani način je postopek s hlapi oksalne kisline. Zaradi opisane konstrukcije večnamenske podnice lahko za izhlapevanje oksalne kisline uporabimo termosublima-tor. Postavimo ga zadaj na dno podnice, vanj vstavimo 1 g oksalne kisline in nekaj kapljic mešanice eteričnih olj, s tem pa bomo zanesljivo uničili večino varoj (18). 16. Podnica je kompatibilna, to pomeni, da so njene zunanje mere uporabne za: a) standardne 10-satne LR-panje, b) GJ-panje, tj. za nakladne panje, ki imajo tako velikost satnikov kot AŽ-panji (Gerstun-govi satniki), c) modificirane, tj. 10-satne DB-panje, in č) desetsatne Zandrove kompatibilne panje. Zaradi preproste konstrukcije je podnica poceni. j 16. Prenos melicitozne mane 17 Graditev trotovine v UVP 18. Termosublimator® Besedilo in fotografije: Robert Brus, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Med pomembnejšimi medovitimi rastlinami pri nas so tudi lipe. V rodu je skupaj znanih približno 50 drevesnih vrst, vse pa so razširjene na zmernih območjih severne poloble. V Sloveniji sta avtohtoni vrsti lipovec (Tilia cordata Mill.) in lipa (Tilia platyphyllos Scop.), med tujimi vrstami pa pri nas najpogosteje najdemo po razširjenosti značilno balkansko srebrno lipo (Tilia tomentosa Moench). Vse tri lipe so pomemben vir nektarja, cvetnega prahu in mane. Lipovec ali malolistna lipa Ta listopadna vrsta lahko v višino zraste do 30 m in v debelino do nekaj metrov, Najevnikov lipovec nad Črno na Koroškem pa je z obsegom 1080 cm in višino 24 m najdebelejši lipovec in sploh najdebe-lejše drevo pri nas. Na prostem ima lipovec kratko deblo in široko krošnjo z debelimi vejami in pogosto tudi z več vrhovi, v sestoju pa ravno in pokončno deblo ter kratko krošnjo. Pri mlajših drevesih je skorja gladka in zelenkasto rjava, pozneje pa potemni in vzdolžno razpoka. Premenjalno nameščeni listi lipovca so preprosti, precej pravilno srčasti (lat. ime cordata!), dolgi 4-7 cm in enako široki, kratko zašiljeni, po robu enakomerno drobno nažagani, zgoraj modrikasti in temnejši, spodaj svetlejši, v pazduhah žil pa imajo značilne šopke rjastih dlačic, po katerih ga zlahka prepoznamo. Lipovec je enodomna in žužkocvetna vrsta, ki cveti junija ali julija in približno dva tedna pozneje kot lipa. Njegovi cvetovi so dvospolni, torej so v njih razviti tako moški kot ženski spolni organi. Zgradba cvetov jasno kaže, da je pogosto prepričanje, da je lipovec moško in lipa žensko drevo, ki se medsebojno opra-šujeta, popolnoma napačno. Cvetovi so rumenozele-ni in dišeči, cvet ima pet čašnih in pet venčnih listov, iz petih plodnih listov zraslo plodnico in do 30 praš-nikov. Po 5-11 cvetov (pri lipi 2-5) je združenih v socvetje, ki je s skupnim pecljem pritrjeno na rumen ovršni list (braktejo). Ta je dolg 4-7 cm, gol in pecljat (pri lipi sedeč!). Plodovi so večsemenski, okroglasti, do 7 mm debeli oreški, ki so po površini rahlo puhasti in brez vzdolžnih reber, vsebujejo pa 1 -2 temno rjavi semeni. Oreške zlahka stremo med prsti. Lipovec je naravno razširjen skoraj po vsej Evropi in še v južnem delu Skandinavije, njegov areal pa v primerjavi z lipo sega dlje proti vzhodu, saj ga najdemo vse do Urala in celo zahodne Sibirije. Raste tudi na _274. Lipovec (Tilia cordata) jeseni pri Kačičah na Krasu Krimu in Kavkazu. Tudi v Sloveniji je lipovec samonikel, raztreseno pa raste od nižin do gorskega pasu po vsej državi. V naravnih združbah je pogostejši od lipe. Največkrat ga najdemo kot sestavni del združbe plemenitih listavcev, navadno v hrastovih in nižjih bukovih, pa tudi jelovo-bukovih gozdovih. Na splošno velja, da lipovec najraje raste na globokih, svežih, rahlih in bogatih tleh na apnenčasti matični podlagi, čeprav prenese tudi nekoliko slabša in sušnejša rastišča. Na kislih tleh ne uspeva tako dobro. Je polsencozdržna vrsta in zlasti v mladosti prenese kar veliko zasenčenje. Nizko temperaturo, mraz in celinsko podnebje prenese bolje kot lipa, zato njegov areal sega precej dlje proti vzhodu. Prenaša vročino, prav tako tudi mestno okolje. Zaradi krhkega lesa mu žled, sneg in veter pogosto polomijo veje in vrhove. Lipovec s svojim odpadlim listjem ugodno vpliva na gozdna tla in jih bogati s hranili. Ker v gozdu večkrat raste v spodnji plasti, izkorišča tudi ta rastni prostor, s tem da zasenčuje spodnje veje in povzroča njihovo sušenje, pa neguje debla drugih drevesnih vrst. Les vseh vrst lip je mehek, zelo lahek, belkast ali rumenkast, prijetno dišeč in široko uporaben. Cenijo ga v rezbarstvu, kolarstvu, mizarstvu ter v proizvodnji furnirjev, igrač, risalnih desk, škatel za cigare, Slovenski čebelar 9/2007 Letnik CIX kalupov, cokel, oglja za risanje in delov glasbil, na primer orgel in klavirjev. Lipovčevo cvetje ima še več zdravilnih lastnosti kot lipovo, zato ga pogosto uporabljamo za pripravo čajev. Lipovec je tudi priljubljeno okrasno drevo. Čeprav je zunaj gozda redkejši kot lipa, ga pogosto najdemo tudi v parkih, drevoredih in nekoliko redkeje v vrtovih, saj zraste v veliko drevo. Večkrat je sajen kot vaško drevo v središču pred cerkvijo, šolo ali župniščem. Dobro prenaša obrezovanje. Pri sajenju vseh vrst lip v urbanem okolju pa je na mestu nekaj previdnosti in dobro je upoštevati, da ima močne in razmeroma agresivne korenine. Cvetni prah včasih povzroča alergijo. Kot medovita rastlina je lipovec pomemben, ker cveti razmeroma pozno oziroma potem, ko številne druge vrste že odcvetijo. Njegovo cvetenje se lahko raztegne do julija oziroma vse do cvetenja pravega kostanja. V državah nekdanje Sovjetske zveze, kjer je tudi razširjen, na primer v Ukrajini in Rusiji, sta lipovec in lipa najpomembnejši rastlini za čebeljo pašo, poročali naj bi celo o donosih do 100 kg medu na panj (Šimič, 1980). Ker sta lipovec in lipa pri nas nekoliko manj razširjena, paša na teh drevesnih vrstah velja za bolj zmerno in predvsem omogoča lažji prehod na kostanjevo (Babnik in sod., 1998). Lipovec sicer ni splošno znan kot vrsta, ki bi lahko škodovala čebelam, vendar Crane in sod. (1984) navajajo, da v suhih letih pod lipovcem včasih najdemo poginule, paralizirane ali »opite« čebele, kot vzrok pa omenjajo zaplete pri presnovi sladkorja. Lipovec je za čebele lahko pomemben vir nektarja, cvetnega prahu in mane. Izločanje nektarja traja približno 12 dni, najugodnejše za to pa je toplo in vlažno vreme z občasnim rahlim dežjem med cvetenjem. Na vetrovnih območjih je izločanje nektarja slabše. Po podatkih iz različnih virov, ki jih povze- majo Crane in sod. (1984), posamezen cvet lipovca proizvede od 1,09-8,02 mg nektarja na dan. Koncentracija sladkorja v nektarju je največkrat srednja, najpogosteje ugotovljene vrednosti so (odvisno od raziskave) od 20-50 %. Posamezen cvet dnevno izloči od 0,15-3,02 mg sladkorja, to pa je prav tako srednja vrednost. Donos medu, ki ga navajajo za lipovec, je zmeren (od 15-20 kg/panj/leto), znane pa so celo ekstremne navedbe donosa do 50 kg. Dnevni donosi so do 3, lahko pa celo do 5,5 kg/ panj. Potencialni letni donos je v Romuniji 6001000, na Češkem 90-125 in na Poljskem 83225 kg/ha. Po nekaterih podatkih naj bi bil donos z enega drevesa približno 30 kg/leto. Cvetni prah lipovca je temno rumen ali bledo rumen, droben in kompakten, njegova proizvodnja pa je največkrat ocenjena na nizko. Ena izmed analiz je pokazala, da cvet proizvede povprečno 43.000 pelod-nih zrnc, zastopanost peloda v medu pa je majhna. Del medenja lipovca je tudi mana. Crane in sodelavci (1984) navajajo, da je najpomembnejša vrsta poleg pravega kostanja prav lipovec, ki daje tako nektarni kot manin med. Proizvajalci mane so lahko različne sesajoče žuželke. Crane in sod. (1984) ter Jurc in Mikulič (2001) kot najpogostejšo navajajo vrsto Eucallipterus tiliae (L.) iz družine Callaphididae, ki sesa na spodnji strani listov. Čebele naj bi mano te vrste lahko nabirale samo zjutraj in zvečer, saj zelo hitro kristalizira. Po poročilih iz Romunije naj bi bil možen donos od 6 do 12 kg/panj. Med proizvajalce mane na lipovcu (verjetno tudi na drugih vrstah lip -Jurc in Mikulič, 2001, namreč kot gostitelja navajata rod lipa) lahko uvrstimo tudi vrsto Parthenolecani-um corni (Bouche) iz družine Coccidae. Lipovčev med je svetlo rumenkaste do svetlo zelenkaste barve, manin med je temnejši. Med zelo diši Deblo lipovca Značilni srčasti listi lipovca Cvetovi lipovca Sovcetje lipovca na pecljatem ovršnem listu in list s spodnje strani po lipovem cvetju, je prijetnega sladkega in ostrega okusa, ki spominja na pepermint, vendar nekoliko grenak. Šimič navaja, da ga nekateri zaradi vonja in grenkobe ne marajo. Med kristalizira v enem do dveh mesecih. Lipa ali velikolistna lipa Lipa je do 40 m visoko in kar do 5 m debelo listopadno drevo z ravnim in pravilnim deblom ter krošnjo, ki je na prostem široka in debelovejnata, v gozdu pa ožja. Skorja je sivorjava, včasih rahlo rdečkasta in podobna li-povčevi, le da je v starosti globlje raz-pokana. Koreninski sistem je zelo razvit, zlasti močne so stranske korenine. Premenjalno nameščeni listi so preprosti, 7-15 cm dolgi, zašiljeni, srčasti in nesimetrični. Imajo 1,5-5 cm dolg, dlakav pecelj (lipovec gol!), listna ploskev je zgoraj gola ali rahlo dlakava ter svetlejša kot pri lipovcu, spodaj ima dobro izražene žile, v njihovih pazduhah pa ima včasih drobne šopke belih dlačic (lipovec rjave!). Lipa je tako kot lipovec enodomna in žužkocvet-na vrsta. Cveti junija in v prvi polovici julija, navadno teden ali dva pred lipovcem. Njeni cvetovi so dvospolni, petštevni, rumeni in dišeči, po 2-5 rastejo v socvetjih na skupnem peclju, ki je zraščen z bledo rumenim, 5-12 cm dolgim ovršnim listom. Ta je največkrat, čeprav ne vedno, sedeč (pri lipovcu pecljat!). Plodovi so okroglasti, 8-18 mm debeli in gosto dlakavi oreški s 4-5 razločnimi vzdolžnimi rebri. Oreški so tako trdi, da jih med prsti ne moremo streti, in vsebujejo 1 -2 semeni. Cvetoči lipi (Tilia platyphyllos) v Bogojini Areal lipe je precej manjši kot areal lipovca. Je srednje- in južnoevropska vrsta, na severu je razširjena do juga Velike Britanije, osrednje Nemčije in Poljske. Raste še na severovzhodnem delu Pirenejskega polotoka, doma je tudi na Apeninskem in Balkanskem polotoku, na zahodu Male Azije in še na Krimu. Naravno je razširjena tudi v velikem delu Slovenije. Čistih lipovih sestojev pri nas sicer ni, lipo pa največkrat najdemo kot primes v združbi plemenitih listavcev v toplejših legah hrastovih in različnih bukovih gozdov v gorskem pasu, pogosto v družbi velikega jesena, gorskega javorja, gorskega bresta in lipovca. Zelo pogosta je kot okrasno drevo, zlasti v vaških središčih, na trgih in ob cerkvah, zato lahko rečemo, da je pri nas ena izmed najbolj priljublje- Značilni listi Spodnja stran lista in ovršni Zoreči plodovi v obliki listi s cvetovi trdih oreškov Cvetovi lipe nih in najpogosteje sajenih okrasnih drevesnih vrst. Lipa najbolje uspeva tam, kjer ima na razpolago globoka, apnena, zračna in dovolj vlažna tla, bogata z mineralnimi hranili. Je polsvetloljubna do polsen-cozdržna vrsta, uspešno raste tudi delno zasenčena. Občutljiva je za mraz, pozimi ji pri nizkih temperaturah včasih razpoka deblo. Slabo prenaša sušo in onesnažen zrak. Rada raste na senčnih, vlažnih in strmih pobočjih nad soteskami ali pod pečinami, na splošno pa je občutljivejša od lipovca in potrebuje več toplote. Raste na območjih z elementi suba-tlantskega ali submediteranskega podnebja, celinsko podnebje pa prenaša slabše kot lipovec. Lipov les je po lastnostih in široki uporabnosti zelo podoben lesu lipovca. Ličje iz skorje so nekdaj uporabljali v vrvarstvu, za pletenje vreč, košar, obutve in rogoz-nic ter za povezovanje v vrtnarstvu in vinogradništvu. Iz ličja so izdelovali pastirske plašče - t. i. ličnike. Lipa je tudi znana medovita vrsta, zato jo ponekod sadijo v nasadih prav za čebeljo pašo. Njen pomen v čebelarstvu je podoben pomenu lipovca. Ker cveti razmeroma pozno, čebelam pomaga, da laže preživijo čas od cvetenja robinije oz. akacije (zacveti približno teden dni za njo) do cvetenja lipovca in nato pravega kostanja. Lipa je lahko vir nektarja, cvetnega prahu in mane. Izločanje nektarja traja približno 10 dni, če je vreme mrzlo in vlažno, tudi do dva ali tri tedne in celo več. Izločanje je izdatnejše v toplih nočeh in dnevih ter ob visoki zračni vlagi kot ob sončnih in vročih dnevih. Zelo slabo je tudi v mrzlem vremenu. Posamezen cvet lipe lahko izloči od 1,77 do kar 13,20 mg nektarja na dan. Koncentracija sladkorja v nektarju je največkrat srednja, navedene vrednosti so (odvisno od raziskave) od 21 -47 %. Izločanje nektarja je srednje močno: cvet izloči od 0,54-3,26 mg sladkorja na dan. Donos medu z lipe je v celoti gledano srednje velik, saj doseže od 15-20 kg/panj/leto, podobno kot za lipovec pa navajajo celo do 50 kg. Donos velja za zelo pomembnega v Ukrajini in na Krimu, potencialni letni donos, ocenjen v več raziskavah v Romuniji, pa je od 250-800 kg/ha. Cvetni prah lipe je temno rumen ali nekoliko sivkast, njegova količina pa je majhna. Njegova vsebnost v medu je prav tako nizka; v Italiji ga v medu največkrat najdejo pomešanega s cvetnim prahom pravega kostanja. Lipa lahko proizvaja tudi mano. Sesajoče žuželke, ki so navedene v literaturi, so iz istih vrst kot pri lipovcu (Eucallipterus tiliae in Parthenolecanium corni) in tudi donosi so podobni. Čeprav tudi lipa ni znana kot vrsta, ki bi bila za čebele škodljiva, zanjo Crane in sod. (1984) navajajo, da so z nekega območja v Nemčiji leta 1928 poročali o strupenosti lipove mane za čebele. Lipov med je zelo podoben medu z lipovca. Srebrna lipa (Tilia tomentosa) na svojem naravnem rastišču v soteski Derdap ob Donavi Srebrna lipa Srebrna lipa je do 30 m visoko, gostokrošnjato li-stopadno drevo. Njeni poganjki so zelenkasto rjavi in značilno gosto sivo puhasti. Listi so preprosti, okroglasti, pri dnu listne ploskve nepravilno srčasti in dolgi 7-12 cm. Mladi listi so po obeh straneh gosto poraščeni z zvezdastimi dlačicami in pozneje zgoraj ogolijo, spodaj pa ostanejo značilno srebrno beli (ime!). Cvetovi so rumenobeli in zelo dišeči, široki 7-8 mm, cvet ima pet puhastih čašnih in pet venčnih listov, iz petih plodnih listov zraslo puhasto plodnico, pet zakrnelih in 50-75 razvitih prašnikov. Po 6-10 cvetov je združenih v socvetje. Plodovi so puhasti, petrobi oreški. Naravno je razširjena po celotnem Balkanskem polotoku, razen v južni Grčiji, na severu raste do Hrvaške, Madžarske, Romunije in zahodne Ukrajine. V Sloveniji ni avtohtona, a jo pogosto sadimo kot okrasno drevo po parkih, drevoredih, zelenicah, parkirnih prostorih in na drugih javnih mestih. Med Srebrna lipa tujimi vrstami lip je daleč najpogostejša. Najraje raste na globokih in svežih tleh na karbonatni podlagi ali na peščenih tleh. Zadovoljivo prenaša suh zrak in zmerno sušo, a tudi mokra tla. Je toploljubna in v Evropi prezimno trdna, v Severovzhodni Evropi pa jo pogosto poškoduje slana. Prenaša zbita tla, silovit veter in onesnažen zrak. V mladosti je sencozdržna, pozneje svetloljubna. Les srebrne lipe je po lastnostih in uporabi zelo podoben lesu drugih lip. Zaradi gostih in ostrih dlačic njeno cvetje ni primerno za pripravo čaja, njen cvetni prah pa lahko povzroča alergije. Ima agresivne korenine in daje zelo gosto senco, v kateri druge rastline težko rastejo. Predvsem na območjih, na katerih je avtohtono razširjena, je srebrna lipa pomembna medovita vrsta, pomembna je tudi zato, ker med lipami cveti zadnja, po navadi šele julija. Zelo dišeči cvetovi privabljajo množice čebel. Med vsemi lipami ima prav srebrna največji potencialni donos; po ocenah iz Romunije je ta od 560 do kar 1200 kg/ha/leto. Pri srebrni lipi traja izločanje nektarja približno 8 dni. Cvet proizvede od 2,4-7,26 mg nektarja na dan, koncentracija sladkorja v nektarju je srednja (26-62 %). Posamezen cvet dnevno izloči od 0,63 pa vse do visokih 3,38 mg sladkorja. Čebele na srebrni lipi verjetno nabirajo tudi cvetni prah in mano, vendar podrobnosti o tem literatura ne navaja, prav tako pa ni veliko znanega o morebitnih posebnostih njenega medu. Med čebelarji je precej razširjeno prepričanje, da je paša na srebrni lipi za žuželke lahko strupena. Srebrna lipa Čebele in čmrlji, ki jih včasih najdejo odmrle, včasih pa samo paralizirane ali »opite« pod drevesi, naj bi po mnenju nekaterih umirali zaradi zastrupitve z mo-nosaharidom manozo, ki jo vsebuje nektar. Crane in sod. (1984) navajajo, da se to rado dogaja predvsem v suhih letih in kot vzrok, podobno kot pri lipovcu, omenjajo zaplete pri presnovi sladkorja. Po drugi razlagi pa naj bi čebele na srebrni lipi večinoma umirale samo zaradi izčrpanosti, saj je konkurenca pri nabiranju nektarja zaradi poznega cvetenja zelo huda (Schütt et al., 1995-2006). Najpomembnejša uporabljena literatura: Babnik, J., Božič, J., Božnar, A., Debelak, M., Gregorc, A., Jenko - Rogelj, M., Jelenc, J., Kresal, D., Meglič, M., Poklukar, J., Rihar, J., Senegačnik, J., Stark, J., Strmole, B., Šivic, F., Vidmar, U., Zdešar, P. (1998): Od čebele do medu. Ljubljana. Kmečki glas: 162-178, 376-414. Brus, R. (2004): Drevesne vrste na Slovenskem. Mladinska knjiga, Ljubljana, 399 s. Brus, R. (2005): Dendrologija za gozdarje. Univerzitetni učbenik, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 408 s. Crane, E., Walker, P., Day, R. (1984): Directory of important world honey sources. International Bee Research Association, London, 384 s. Fitschen, J. (1994): Gehölzflora. Quelle & Meyer Verlag Heidelberg, Wiesbaden. Jurc, M., Mikulič, V. (2001): Gozdno medenje in medeče lesnate rastline v gozdovih Slovenije. Gozdarski vestnik, 59, 1, s. 18-27. Kotar, M., Brus, R. (1999): Naše drevesne vrste. Slovenska matica, Ljubljana, 320 s. Rollof, A., Bärtels, A. (1996): Gehölze. Band I., Eugen Ulmer Verlag, Stuttgart, 694 s. Schütt et al. (1995-2006): Enzyklopädie der Holzgewächse - Handbuch und Atlas der Dendrologie. Ecomed. Šimič, F. (1980): Naše medonosno bilje. Ljubljana, ČGP Delo, 217 s. Šivic, F. (1992): Pomen gozda za čebelarstvo. Bogastvo iz gozda. BF, Oddelek za gozdarstvo, s. 52-57. j _278_ Slovenski čebelar 9/2007 Letnik CIX Primer, vreden posnemanja Dandanes na splošno velja mnenje, da če neka stvar ali neki dogodek ni objavljen v medijih, potem ga ni. O slovenskem medu, njegovem pomenu za zdravje in o čebelarstvu na splošno sicer dosti pišejo in govorijo, vendar po mnenju nekaterih čebelarjev, ki jih težijo neprodane zaloge medu, še vedno ne dovolj. Za učinkovite reklame na televiziji bi potrebovali več sto tisoč evrov na leto, teh pa naša organizacija, žal, nima in jih tudi ne more od nil^oder dobiti. Pa vendar obstajajo načini za uspešno promocijo slovenskega medu. Promocijo, ki skoraj nič ne stane, kljub temu pa zahteva nekaj napora, požrtvovalnosti in iznajdljivosti. V letošnji 2. št. Slovenskega čebelarja sem na 58. strani zapisal, kako so avstrijski čebelarji spretno uporabili izjavo svojega športnega idola, dvakratnega olimpijskega zmagovalca v smučanju Felixa Gott-walda, ki je pred kamerami povedal, da mu za zajtrk vsak dan zadostuje kruh z medom. Takrat sem se vprašal, ali premoremo tudi Slovenci kakšno medijsko zvezdo, ki bi kaj podobnega izjavila pred kamerami. In ta se nam je res zgodila. Člani ČD Velike Lašče so v soboto, 14. julija, pod vodstvom svojega izkušenega predsednika Braneta Borštnarja v središču kraja pripravili že tretjo samostojno tržnico medu. Postavili so več stojnic, na katerih so prodajali dobrote iz čebeljega panja, razstavili pa so tudi različne čebelarske pripomočke in opremo, ki so jih uporabljali njihovi predniki, med njimi tudi pisatelj Fran Levstik, avtor knjige Bučelstvo. Evropski poslanec Lojze Peterle, župan Anton Zakrajšek in predsednik društva Brane Borštner pred županovim poslikanim čebelnjakom. Prireditev je dosegla vrhunec, ko se je na tržnici v spremstvu župana Antona Zakrajška pojavil evropski poslanec in kandidat za predsednika republike ter nel^danji dolgoletni predsednik ČZS Lojze Peterle. Spremljala ga je skupina novinarjev in z njimi ekipa osrednje slovenske televizijske hiše. Ker je g. Peterle kakšen teden pred tem dogodkom praznoval svoj devetinpetde-seti rojstni dan, so mu iznajdljivi čebelarji pripravili domiselno darilo: 59 kozarcev domačega gozdnega medu z originalno nalepko, na kateri je karikatura slavljenca. Na vprašanje novinarjev, ali bo ves med pojedel sam, je slavljenec odgovoril, da ga bo večino podaril različnim visokim politikom v Evropski uniji in tako del evropskih predstavnikov opozoril na odličnost kranjske čebele in na pomen njenih pridelkov za zdravje. Povedal je, da sam redno uživa med in zlasti cvetni prah, ki imata veliko zaslug za njegovo dobro počutje in izvrstno kondicijo. O dogodku so tisti dan izčrpno poročale številne lokalne radijske postaje, kar dva lepa prispevka o tem dogodku pa smo lahko videli tudi v popoldanskem in večernem programu Televizije Slovenija. Upam, da bo opisani dogodek spodbudil še katero čebelarsko organizacijo za podobno promocijsko akcijo. Včasih potrebujemo samo ščepec domišljije, prgišče zdrave pameti in nekaj volje do dela, pa uspeh ne more izostati. Besedilo in slike: Franc Šivic OBVESTILA ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE Poziv za pripravo predloga za poslikavo dela dvorane Antona Janše Čebelarska zveza Slovenije je lastnica enega najlepših čebelarskih domov na svetu, zato smo vsi slovenski čebelarji lahko ponosni na naš Čebelarski center na Brdu pri Lukovici. Ob nedavni prireditvi v dvorani Antona Janše sem pomislil, kako bi ta velik prostor naredili še lepši in prijaznejši. Tako se mi je porodila zamisel, da bi prednjo steno poslikali s čebelarsko tematiko. Prepričan sem, da bi na ta način prostor postal občutno prijaznejši in lepši. Verjamem, da med nami obstajajo tudi čebelarji z umetniško žilico, ki bi se bili pripravljeni lotiti takšne poslikave. Tiste, ki ste se pripravljeni spopasti s takšnim izzivom in ki bi pripravili tudi predlog teme in načina poslikave, prosim, da pokličejo go. Barbaro Zajc, tako da se bomo lahko dogovorili za sestanek o tem. Boštjan NOČ - predsednik ČZS Čebelarska literatura Kot vam je gotovo že znano, Čebelarska zveza Slovenije načrtuje ureditev čebelarske knjižnice, katere sedež bo v Čebelarskem centru na Brdu pri Lukovici. Za zdaj projekt knjižnice še pripravljamo, načrtujemo pa, da ga bomo uresničili v začetku leta 2008. Knjižnica bo na voljo vsem, ki jo bodo potrebovali. Zato bomo vse gradivo vnesli tudi v sistem COBIS, tako da bo na voljo vsem potencialnim uporabnikom. Na ČZS je zdaj približno 3000 enot najrazličnejše literature, ki bo na voljo v knjižnici. Ker bi knjižnico radi še dopolnili in ker vemo, da nekateri hranite veliko čebelarske literature, vas prosimo, da jo odstopite ČZS - seveda če menite, da je ne potrebujete -, saj bo tako lahko na voljo vsem, ki bi jo potrebovali. Če se boste odločili za ta korak, pokličite tajnika ČZS g. Antona Tomca, da se boste dogovorili o podrobnostih prevzema literature. Za vsako čebelarsko literaturo bi bilo škoda, če bi nekoč končala v smeteh. Samo če bo postala del zbirke v čebelarski knjižnici, bo še naprej lahko koristila svojemu namenu. Boštjan NOČ, predsednik ČZS Obvestilo o uradnih urah Spoštovane čebelarke in cenjeni čebelarji! Čeprav večina to že ve, vas obveščam, da sem na sedežu ČZS praviloma vsak četrtek po 14. uri. Takrat sem na voljo tudi vam, če imate kakršen koli problem in če menite, da bi ga skupaj laže rešili. Pripravljen sem prisluhniti vsaki zamisli in vsakemu predlogu za izboljšanje delovanja ČZS v dobro vseh slovenskih čebelark in čebelarjev. Prosim vas le, da se za sestanek prej dogovorite z go. Barbaro Zajc. Vsa vprašanja lahko posredujete tudi po elektronski pošti na naslov: nocb@czs.si Ker pa želim prisluhniti težavam na »terenu«, vas obveščam, da bom še letos skušal obiskati vse regije. Predsedniki društev boste (ali ste že) dobili vabilo na okroglo mizo z naslovom »Delovanje ČZS«. Na njej bom najprej sam predstavil delo ČZS v tem letu, potem pa pričakujem, da mi boste posredovali svoje predloge za čim boljše delovanje naše krovne organizacije. Predsednike prosim, da na ta srečanja povabijo tudi svoje čebelarske kolege iz društva. S skupnimi močmi za iste cilje v dobro vseh slovenskih čebelarjev! Boštjan NOČ, predsednik ČZS OBVESTILA ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE Razstava panjskih končnic slovenskih čebelarjev Panjske končnice so slovenska posebnost in del neprecenljive kulturne dediščine Slovenije. Večino panjskih končnic zdaj hrani Čebelarski muzej v Radovljici. Ker na ČZS menimo, da veliko panjskih končnic hranite tudi čebelarji, smo se odločili pripraviti razstavo panjskih končnic slovenskih čebelarjev. Razstava bo v začetku leta 2008 v prostorih Čebelarskega centra Slovenije na Brdu pri Lukovici. Ker pa ne vemo, koliko panjskih končnic imamo čebelarji sami, vas prosim, da vsi tisti, ki imate panjske končnice in ki bi jih bili pripravljeni razstaviti, to čim prej sporočite ge. Barbari Zajc. Na podlagi teh podatkov vas bomo obvestili o podrobnostih razstave. ČZS bo poskrbela, da bodo vaše razstavljene panjske končnice primerno označene in varovane ter da jih boste po zaprtju razstave dobili nepoškodovane nazaj. Ob tej priložnosti bomo razglasili »naj« panjsko končnico slovenskih čebelarjev. Slovenski čebelarji, pokažimo tisto, kar je javnosti še skrito, saj je tudi to del promocije naše plemenite dejavnosti. Boštjan NOČ, predsednik ČZS Zahvala za uspešno izvedbo 5. čebelarskega praznika 13. maj 2007 je bil za slovenske čebelarje, predvsem obalne, zelo pomemben in slovesen dan. Kljub kruti usodi, ki je z izgubo vodilnega moža g. Rajka Kalister-ja doletela Obalno čebelarsko društvo, smo obalni čebelarji v Kopru uspešno izvedli 5. slovenski čebelarski praznik. Množičnost slovenskih in tujih obiskovalcev je presegla naša pričakovanja, predvsem pa smo ponosni na številno udeležbo praporščakov. V veliko veselje so nam številne pohvale zadovoljnih obiskovalcev. Da je bilo temu tako, se želimo obalni čebelarji zahvaliti Čebelarski zvezi Slovenije, ki nam je pomagala tako strokovno kot finančno. Posebna zahvala gre vodstvu zveze, g. Boštjanu Noču in g. Antonu Tomcu, ter posameznikom iz vseh slovenskih čebelarskih društev in njihovim praporščakom. Iskreno se zahvaljujemo Mestni občini Koper, koprskemu županu g. Borisu Popoviču, podžupanu g. Janiju Bačiču, ge. Tamari Kozlovič in ge. Barbari Strmole, ki so nam poleg finančne podpore omogočili, da smo čebelarski praznik praznovali v okviru občinskega praznika. Hvaležni smo tudi pokroviteljem, saj brez njih prireditve ne bi mogli pripraviti. Pri tem so nam pomagali Intereuropa, Avto Jereb, Porsche Inter Auto, Citroen Koper, Autocommerce Koper, Banka Koper in Mestna občina Koper. Pozabiti ne smem na nekatere čebelarje obalnega društva, ki so požrtvovalno pomagali pri organiziranju samega praznika, in to tudi na lastne stroške. Hvala predvsem družini Kalister za nesebično pomoč. Darko Kozlovič, predsednik Obalnega čebelarskega društva Vabilo v Mozirje na odkritje doprsnega kipa V imenu ČZ SA-ŠA, ČD Mozirje in Občine Mozirje vas vabimo na odkritje doprsnega kipa pomembnemu slovenskemu čebelarju g. Janezu Goličniku, prevajalcu in izdajatelju prevoda Janševe knjige »Nauk o čebelah«. Slovesnost tega dogodka se bo odvijala na trgu pred cerkvijo v Mozirju v soboto, dne 22. septembra 2007 s pričetkom ob 10. uri. Zaradi pomembnosti dogodka za slovenske čebelarje pričakujemo veliko udeležbo čebelarjev in ljubiteljev čebel, zato bomo pripravili tudi kulturni program in mimohod praporščakov, udeležencev te slovesnosti. UO ČZ SA - ŠA " JAVNI NATEČAJ ' Javni natečaj za učence in učenke osnovnih šol na temo »čebelarski« turistični spominek Čebelarska zveza Slovenije razpisuje za učence in učenke osnovnih šol javni natečaj za »ČEBELARSKI« turistični spominek. Cilj razpisa je pridobiti »čebelarski« turistični spominek. Čebelarstvo je v Sloveniji tradicionalna dejavnost in kot taka tudi del slovenske kulture. Kranjska sivka je edina avtohtona rasa čebele pri nas in je zaščitena tudi v Evropski uniji. To je druga najbolj razširjena čebelja rasa na svetu, njena domovina pa je prav Slovenija. Slovenski čebelnjaki so svetovna posebnost in »ulnjaki« so zdaj že prava kulturna znamenitost. K temu moramo dodati še poslikane panjske končnice, ki so prav tako slovenska posebnost. Ne smemo pa pozabiti na med slovenskih čebelarjev, ki je po svoji kakovosti cenjen tako doma kot tudi v tujini. Vse našteto in še kaj je lahko motiv za izdelavo »čebelarskega» turističnega spominka, ki bo doma in v tujini predstavljal slovensko čebelarstvo in Slovenijo. Razpisni pogoji: - Sporočilo spominka mora biti povezano s čebelarstvom, - spominku mora biti dodan kratek opis, - material za izdelavo spominka lahko izbere avtor sam, - vrednost materiala za izdelavo spominka ne sme biti več kot 8 evrov (k spominku mora biti priložena natančna specifikacija uporabljenega materiala s specifikacijo cen), - sodelujejo lahko samo učenke in učenci osnovnih šol. Izdelke bo ocenila strokovna komisija, in sicer po naslednjih enakovrednih merilih: 1. izvirnost, 2.preprostost izdelave, 3.»sporočilna« vrednost spominka. Komisija bo ocenila prispele spominke in najboljših 20 tudi nagradila. Na natečaj se lahko prijavijo učenke in učenci prek mentorja na svoji osnovni šoli. Spominke bo ocenjevala posebna strokovna komisija, ki jo bo imenovala Čebelarska zveza Slovenije. Člani komisije in njihovi družinski člani ne smejo sodelovati pri razpisu. Spominke pošljite na naslov: Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica, do vključno 1. marca 2008. Pomembno: Spominke je treba poslati v paketu z napisom - NE ODPIRAJ, RAZPIS ZA »ČEBELARSKI« TURISTIČNI SPOMINEK. Pošiljki je treba priložiti še: - ime, priimek in naslov avtorja, - ime in priimek mentorja avtorja spominka, - naslov osnovne šole, ki jo obiskuje avtor, - podpisano izjavo mentorja in zakonitega zastopnika avtorja, da je ideja avtorsko delo učenca/-ke in uresničena ob pomoči mentorja, - izjavo zakonitega zastopnika avtorja spominka in mentorja, da spominek po končanem razpisu postane last ČZS in da ga ČZS lahko uporablja. Vsi spominki bodo razstavljeni na tradicionalnem posvetu slovenskih čebelarjev konec marca v Celju. Takrat bo tudi uradna razglasitev rezultatov in podelitev nagrad najboljšim. Rezultati bodo objavljeni tudi v javnih občilih, v Slovenskem čebelarju in na spletnih straneh Čebelarske zveze Slovenije (www.czs.si), in to najpozneje 30 dni po razglasitvi rezultatov. Spominki bodo 10 dni po razglasitvi rezultatov razstavljeni v prostorih Čebelarske zveze Slovenije, Brdo pri Lukovici 8. Javni natečaj je objavljen na internetnih straneh Čebelarske zveze Slovenije (www.czs.si) in v Slovenskem čebelarju, po pošti pa smo ga poslali osnovnim šolam v Sloveniji in mentorjem čebelarskih krožkov. Podrobnejše informacije o razpisu lahko dobite na Čebelarski zvezi Slovenije, tel.: 01/ 729 61 10 ali 040/ 436 513, e-naslov: tanja.magdic@czs.si Boštjan NOČ, predsednik ČZS _282_ Slovenski čebelar 9/2007 Letnik CIX Predstavitev Zveze kmečkih žena Spoštovani bralci, cenjene bralke! Zdaj sem že drugo leto predsednica Zveze kmetic Slovenije. S predsednikom vaše Zveze sva v tem letu skušala poiskati skupne interese, zato sva se odločila, da vam podrobneje predstavim našo Zvezo. Zavedam se, da nas še vedno ne pozna dovolj širok krog ljudi. Prepričana sem, da je naše delo zelo pomembno, saj si prizadevamo za izboljšanje položaja kmetij in za skrb za podeželje, čeprav je naša pozornost namenjena predvsem položju kmečke žene. Prav na podeželju je vloga žene navadno res na prvem mestu, čeprav nam tega večkrat ne priznavajo. Zveza kmetic Slovenije je neprofitna in nevladna organizacija, ki skuša zadostiti tako potrebam kmetic kot tudi slovenskega podeželja. Podpiramo različne dejavnosti tako v okviru Zveze kot tudi v regijskih in lokalnih organizacijah kmetic in njihovih simpatizer-jev. To je v prvi vrsti stanovska organizacija, ki se zavzema za izboljšanje življenjskega standarda na podeželju. Ker je kmetica žena, mati in delavka, je naše delovanje usmerjeno tako v potrebe družine kot tudi kmetijstva kot gospodarske dejavnosti. Sicer pa se ukvarjamo s številnimi dejavnostmi, kot so preživljanje prostega časa kmečke žene, promocija pridelkov doma in v tujini, družinska problematika ter položaj kmečke žene v družini in družbi, varstvo naravne in kulturne dediščine slovenskega podeželja, izobraževanja iz dela itd. Pomemben poudarek dajemo prostočasnim dejavnostim, za katere imajo kmečke žene le malo časa. Po našem mnenju pa se mora vsak ukvarjati tudi z nečim, kar ga notranje zadovoljuje in bogati. Tako med našimi članicami podpiramo ljubiteljsko umetniško dejavnost, kot so petje v pevskih zborih, sodelovanje v amaterskih gledaliških skupinah in ples v folklornih skupinah. Nekatere članice pišejo pesmi ali pa se izražajo v likovnem jeziku. Najdemo pa tudi spretne izdelovalke ročnih del, bodisi iz tekstila, gline, papirja ali drugih materialov. Omeniti velja tudi, da se kmetice občasno podamo na kakšen gorski vrh ali na morje, ob takih priložnostih pa druženje izrabimo za razvedrilo, spoznavanje in izmenjavo izkušenj. Obiščemo tudi kmetico leta in mlado kmetico leta ter organiziramo kmečke igre. Ob promociji naših izdelkov se praviloma izkažemo tudi s pogostitvami na različnih prireditvah. Tako pripravljamo posamezne jedi, ki so značilne za slovensko kulinariko. Ne manjkajo različne vrste kruhov iz domačih peči, slastne potice na tisoč in en način, kolači in drobno pecivo. Pogosto lahko na prireditvah poskusite tudi tople jedi, tradicionalne izdelke iz mleka in mesa, ki vam pričarajo lepe stare čase. Na- zivom jedi se bom raje izognila, ker vseh dobrot iz kmečke kuhinje preprosto ni mogoče našteti. Poleg tega ob tradicionalnih praznovanjih obujamo stare običaje, v okviru katerih skušamo jedi ponuditi na tradicionalen način. Z različnimi tradicionalnimi jedmi smo se predstavile tudi na mednarodnih srečanjih. Spremeniti želimo tudi položaj kmetice v družini. Vse prepogosto kmetica za svoje delo sploh ni plačana ali pa je plačana premalo, čeprav opravlja kar več služb hkrati. Je delavka na kmetiji, ob tem pa je tudi gospodinja, negovalka bolnih in ostarelih, administrativna delavka za izpolnjevanje vseh birokratskih zahtev in še marsikaj. Veliko slovenskih kmetic je tudi zaposlenih. Pri tem se pogosto pozablja na njihove pravice do dostojnega življenja in dostojanstva. Kar prevečkrat smo priča trpljenju žena, ki ga povzročajo bodisi partnerji, oslabeli starši ali sorodniki, v zadnjem času pa je pogosto tudi nasilje otrok nad materami. Možnosti za zmanjševanje nasilja so po našem mnenju predvsem v vnovični pridobitvi stanovskega ponosa kmečkega prebivalstva, informiranju o človekovih pravicah in izmenjavi izkušenj v okviru delavnic. V sodelovanju s SOS-telefonom skušamo poiskati tudi načine, kako zatiranim pomagati pri iskanju pomoči iz pekla. Sodelovale smo tudi pri ozaveščanju kmečkih žena o nujnosti vključevanja njihovih otrok v vrtec. Poudarile smo pravico otrok do predšolskega izobraževanja in varstva, kadar so starši zaposleni pri zahtevnih in za otroke nevarnih kmečkih opravilih. Te pobude je sprejela tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in jih uporabila pri pogajanjih. Zavedamo se, da je za uspešno kmetovanje potrebnega veliko znanja, zato skupaj z društvi organiziramo vrsto izobraževanj, delavnic in strokovnih ekskurzij. Izobraževanja so zelo raznolika, namenjena pa so izpopolnjevanju kulinaričnih in ročnih spretnosti, varovanju zdravja kmetic in njihovih družinskih članov, strokovnemu izpopolnjevanju na področjih različnih kmetijskih dejavnosti, obveščanju o spremembah kmetijske politike itd. Vključujemo se tudi v mednarodne organizacije in tako smo med drugim članice evropskega in svetovnega združenja kmetic. Redno prebiramo revije teh mednarodnih organizacij in spremljamo kongrese, na katerih spoznavamo probleme, ki pestijo kmetice in kmete na drugih območjih sveta. Problemi so zelo raznoliki, saj se ponekod spopadajo z lakoto in nemiri, drugod pa so siti od preobilja in tudi varnosti. Ti stiki nas brez dvoma obogatijo še z večjo potrpežljivostjo, vztrajnostjo, upanjem in z novimi cilji. Z nekaterimi sosednjimi in drugimi državami v Evropi vzdržujemo tudi neposredne stike in si izmenjujemo obiske. Tako imamo stike z zamejskimi Slovenkami ter s podobnimi organizacijami v Hrvaški, Romuniji, Makedoniji ter v Bosni in Hercegovini. Vedno in povsod poudarjamo vlogo žensk, zlasti kmetic v javnem življenju. Svoje interese želimo uveljaviti z majhnimi koraki oz. po naukih starih slovenskih pregovorov, da je najprej treba počistiti pred svojim pragom in da se tudi z majhnimi koraki daleč pride. Zavedamo se, da ne smemo le čakati na odločitve drugih in kritizirati. Pri odločitvah je nujno sodelovati in prevzemati tudi odgovornost zanje. Vseh dejavnosti v tako kratki predstavitvi niti ne moremo navesti, saj zelo podpiramo raznovrstnost in rade sprejemamo nove pobude. Za nas same je pred- vsem pomembno delovanje na področju kmetijstva kot gospodarske dejavnosti. V kmetijstvu pa zadnji čas poudarjajo predvsem stranske učinke, vedno bolj pa pozabljajo na pomen pridelovanja hrane. To moramo spremeniti! Z našim delovanjem ne želimo povzročati nemirov, saj bi probleme rade uredile na miren način, čeprav so dogovarjanja včasih precej trda. Tudi pomilovalni nasmeški nas ne bodo ustavili. Smo pač trdno odločene, da bomo naredile naše domačije vabljive, da se bodo sinovi in hčere vračali iz šol domov in tudi kmetovali. Za ta cilj pa moramo več delati, saj bomo kmetu le tako znova zagotovili stanovski ponos, kmetijstvu pa sloves pomembne gospodarske dejavnosti. Vsekakor bomo uspešnejši, če drug v drugem ne bomo videli le konkurenta za nekaj stotakov proračunskega denarja, temveč trdnega zaveznika in sodelavca. Po našem prepričanju so možnosti za sodelovanje na več področjih, predvsem pri promociji pridelkov s slovenskega podeželja, ohranjanju kulturne in naravne dediščine, ne nazadnje pa tudi pri krepitvi samozavesti in strokovnosti tako našega kot vašega članstva. Upam, da bomo po premisleku našli skupne točke in se odločili za konkretno sodelovanje. Ob tej priložnosti seveda vabim vse kmečke žene in dekleta, da se nam prek društev kmetic tudi pridružijo. Irena Ule VZREJNI CENTER RODICA Vasja Jug, Grant 1e, 5242 Grahovo ob Bači Spoštovane čebelarke in cenjeni čebelarji! Ponujamo Vam kakovostne in označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. Matice lahko naročite po tel.: 031/254-995 ali 05/380 49 58 in po e-pošti: vasja.jug@gmail.com. Vsem čebelarjem odobrimo količinski popust. Matice lahko prevzamete osebno ali po pošti. S kvaliteto do uspeha! MALI OGLASI / PRODAM Dvajset novih AŽ-panjev, 07/498 73 78. Štiri AŽ-panje s čebeljimi družinami na 20 satih; cena po dogovoru (Obala), 041/422 624, 041/411 275. Šest čebeljih družin v 10S AŽ- panjih, 031/299 409. Akacijev, cvetlični in kostanjev med ter cvetni prah, 041 /354 860. Cvetni prah osmukanec in različne vrste medu, 041/990 360. Petnajst naseljenih AŽ-panjev po polovični ceni. Čebele so zdrave, delno nakrmljene, 01/787 52 36. Štiristo kilogramov gozdnega medu, 30 čebeljih družin na AŽ-satju. Cena po dogovoru, 01/839 54 11, dosegljiv med 7.30 in 9. uro in zvečer po 20. uri. Čebelnjak in 14 družin s panji in opremo. Čebelnjak je v Polici pri Grosupljem, 041/608 953. Večjo količino kostanjevega medu. Cena po dogovoru, 041/ 696 210. Več starejših letnikov Slovenskega čebelarja, točilo na tri sate in prešo za izdelavo AŽ-satnic, 07/814 26 90. Šestindvajset AŽ-panjev, 4 9S AŽ, 10 prašilčkov, AŽ-panj s tehtnico, vse s čebelami in medom, 4-satno električno točilo ter z vsemi pripomočki za čebelarjenje, 031/ 369 365, Koper. ZAMENJAM I Zamenjam lipov med za kostanjevega, 041/521 215 ali 05/389 10 83. URNIKI PREDAVANJ Informacije o predvidenih usposabljanjih jeseni 2007 Mes. Regija Tema Predavatelj Kraj Čas Termin Ciljna sk. SEPT. Savinjska Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu M. Me glič Restavracija Gaj, Loke pri Mozirju, Mozirje 17.00 27.9.2007 a,b,c,d Teh. čebelarjenja s tri-etažnim listovnim panjem A. Zor Gostilna pri Šprajcarju, Britof pri Kranju 18.00 3.10.2007 a,b, Tehnologija čebelarjenja z listovnimi panji F. Šolar Dom čebelarjev Brode, Brode, Škofja Loka 16.00 5.10.2007 a,b Uvod v teh. čebelar., pregledno o sistemih, predstavitev čebelarskega orodja S. Golmajer Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, Žirovnica 14, Žirovnica 16.00 5.10.2007 a Tehnologija čebelarjenja s tri-etažnim listovnim panjem A. Zor Dom čebelarjev Brode, Brode, Škofja Loka 9.00 6.10.2007 a,b, Prevozi čebel J. Kropivšek Dom čebelarjev Brode, Brode, Škofja Loka 16.00 12.10.2007 c,d Čebelje paše in značilnosti pašnih virov P. Zdešar Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, Žirovnica 14, Žirovnica 16.00 12.10.2007 c,d Pridelava in predelava propolisa N.\JeF'UšnČnik, Dom čebelanev Brode, Brode, Škofja Loka 9.00 13.10.2007 c,d a ksj Tehnologija čebelarjenja s tri-etažnim listovnim panjem A. Zor Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, Žirovnica 14, Žirovnica 9.00 13.10.2007 a,b, nero Izbrana poglavja iz biologije čebel A. Kandolf Dom čebelarjev Brode, Brode, Škofja Loka 16.00 19.10.2007 a,b Čebelji pridelki tržno blago M. Vrečko Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, Žirovnica 14, Žirovnica 16.00 19.10.2007 b,c Čebelji pridelki tržno blago M. Vrečko Dom čebelarjev Brode, Brode, Škofja Loka 9.00 20.10.2007 b,c Pridelava in predelava propolisa N.V;.e|d|U0šVČnik, Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, Žirovnica 14, Žirovnica 9.00 20.10.2007 c,d cr E cn Uvod v teh. čebelar., pregledno o sistemih, predstavitev čebelarskega orodja S. Golmajer Dom čebelarjev Brode, Brode, Škofja Loka 16.00 26.10.2007 a ^^ Izbrana poglavja iz biologije čebel A. Kandolf Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, Žirovnica 14, Žirovnica 16.00 26.10.2007 a,b o Tehnologija čeb. z različnimi prostorskimi izpeljankami v listovnih panjih P. Zdešar Dom čebelarjev Brode, Brode, Škofja Loka 9.00 27.10.2007 a,b Ekonomika pridelave in predelave čebeljih pridelkov M. Meglič Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, Žirovnica 14, Žirovnica 9.00 27.10.2007 a,b,c Čebelje paše in značilnosti pašnih virov F. Šivic Čebelarski center Brdo pri Lukovici 8, Lukovica 17.00 19.10.2007 b,c Tehnologija čebelarjenja s tri-etažnim listovnim panjem F. Prezelj Prostovolno gasilsko društvo Kamnik, Livarska 1, Kamnik 17.00 10.10.2007 b,c a ksn Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu M. Meglič Občina Škofljica, Šmarska c. 3, Škofljica 17.00 11.10.2007 a,b,c,d nevol Trženje in ekonomika prodaje čebeljih pridelkov T. Magdič Prostovolno gasilsko društvo Kamnik, Livarska 1, Kamnik 17.00 16.10.2007 a,b,c sej jnd ers Čebelji pridelki tržno blago M. Vrečko Velike Lašče* 17.00 17.10.2007 b,c Ekonomika pridelave in predelave čebeljih pridelkov M. Meglič Gasilski dom Tacen, Pločanska 8, Tacen 17.00 18.10.2007 a,b,c Trženje in ekonomika prodaje čebeljih pridelkov T. Magdič Čebelarski center Brdo pri Lukovici 8, Lukovica 16.00 23.10.2007 a,b,c Teh. čeb. z različnimi prostorskimi izpeljankami v listovnih panjih P D i- Osnovna šola Livada (dvorana ČD), Dušana Kraigherja 2, F. Prezelj Ljubljana 17.00 24.10.2007 a,b a ID Teh. čeb. z različnimi prostor.izpeljankami v list. panjih, tri-etažni listovni panj B. Kozinc Društvo upokojencev, Šolska ul.10a, Slov.Gradec 17.00 26.10.2007 a,b Čebelje paše in značilnosti pašnih virov F. Šivic Koroški KGZ PZ Dravograd, Meža 27, Dravograd 17.00 26.10.2007 b,c Savinjska Tehnologija čebelarjenja s tri-etažnim listovnim panjem B. Kozinc Restavracija Gaj, Loke pri Mozirju, Mozirje 17.00 17.10.2007 b,c £= delavnica pridobivanje voska S. Golmajer Gostišče Štajdohar, Kanižarica 41g, Črnomelj 9.00 4.11.2007 b,c Trženje in ekonomika prodaje čebeljih pridelkov T. Magdič Kmetijska šola Grm Novo mesto, Sevno 13, Novo mesto 17.00 8.11.2007 a,b,c Trženje in ekonomika prodaje čebeljih pridelkov T. Magdič Gostišče Štajdohar, Kanižarica 41g, Črnomelj 9.00 18.11.2007 a,b,c Sop delavnica pridobivanje voska S. Golmajer Kmetijska šola Grm Novo mesto, Sevno 13, Novo mesto 17.00 23.11.2007 b,c Trženje in ekonomika prodaje čebeljih pridelkov T. Magdič Čebelarski dom Grosuplje, Spodnje Blato 20, Grosuplje 17.00 6.11.2007 a,b,c a Čebelje paše in značilnosti pašnih virov F. Šivic Občina Škofljica, Šmarska c. 3, Škofljica 17.00 9.11.2007 b,c Ü CO Čebelje paše in značilnosti pašnih virov F. Šivic OŠ Livada (dvorana ČD), Dušana Kraigherja 2, Ljubljana 17.00 16.11.2007 b,c ders o Teh. čeb. z različnimi prostorskimi izpeljankami v listovnih panjih F. Prezelj Dom čebelarjev Hrastnik, Hrastnik 17.00 22.11.2007 a,b cr E cn Pridelava in predelava propolisa N.\JeF'UšnČnik, Dom čebelanev Hrastnik, Hrastnik 9.00 24.11.2007 c,d Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu A. Kandolf Čebelarski center Brdo pri Lukovici 8, Lukovica 17.00 28.11.2007 a,b,c,d Tehnologija čebelarjenja z listovnimi panji F. Šolar Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, Žirovnica 14, Žirovnica 16.00 9.11.2007 a,b Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu A. Kandolf Dom čebelarjev Brode, Brode, Škofja Loka 16.00 9.11.2007 a,b,c,d Čebelje paše in značilnosti pašnih virov P. Zdešar Dom čebelarjev Brode, Brode, Škofja Loka 9.00 10.11.2007 c,d ak Prevozi čebel J. Kropivšek Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, Žirovnica 14, Žirovnica 9.00 10.11.2007 c,d ksjn Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu A. Kandolf Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, Žirovnica 14, Žirovnica 16.00 16.11.2007 a,b,c,d er o C3 Ekonomika pridelave in predelave čebeljih pridelkov M. Meglič Dom čebelarjev Brode, Brode, Škofja Loka 9.00 17.11.2007 a,b,c Tehnologija čeb. z različnimi prostorskimi izpeljankami v listovnih panjih P. Zdešar Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, Žirovnica 14, Žirovnica 9.00 17.11.2007 a,b Trženje in ekonomika prodaje čebeljih pridelkov T. Magdič Dom čebelarjev Brode, Brode, Škofja Loka 16.00 23.11.2007 a,b,c Čebelji pridelki - tehnološka razsežnost S. Plut Dom čebelarjev Brode, Brode, Škofja Loka 9.00 24.11.2007 b,c Mes. Regija Tema Predavatelj Kraj Čas Termin Ciljna sk. Tehnologija čebelarjenja z LR nakladnim panjem - plitvi nakladni panj F. Prezelj Gostišče Rifel, Trg 2, Prevalje 17.00 20.11.2007 b,c Pridelava in predelava propolisa N. Jedlovčnik, V. Pušnik Gostišče Rifel, Trg 2, Prevalje 9.00 10.11.2007 c,d Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu A. Kandolf Društvo upokojencev, Šolska ul.10a, Slov.Gradec 17.00 21.11.2007 a,b,c,d Uvod v tehnologijo čebelarjenja F. Šivic Gasilski dom Gorica pri Slivnici, Gorica pri S. 98 17.00 23.11.2007 b,c LU m m LU Teh. čeb. z različnimi prostor.izpeljankami v list. panjih, tri-etažni listovni panj F. Prezelj Dvorana Konjičanka, Stari trg Slov. Konjice 17.00 13.11.2007 a,b e^ Z CO Teh. čeb. z različnimi prostor. izpeljankami v list. panjih - dvo in tro-etažni list. p. B. Kozinc Čebelarski dom Šmarje pri Jelšah - za OŠ 17.00 16.11.2007 a,b m Teh.čeb. z različnimi prostorskimi izpeljankami v listovnih panjih F. Prezelj Gasilski dom Gorica pri Slivnici, Gorica pri S. 98 9.00 24.11.2007 a,b Tehnologija čebelarjenja z LR nakladnim panjem - plitvi nakladni panj F. Prezelj Gasilski dom Gorica pri Slivnici, Gorica pri S. 89 13.00 24.11.2007 b,c Tehnologija čebelarjenja z LR nakladnim panjem F. Prezelj Restavracija Gaj, Loke pri Mozirju, Mozirje 17.00 28.11.2007 b,c Spodnje-posavska in JV Slov Tehnologija čebelarjenja z listovnimi panji F. Šolar Gostišče Štajdohar, Kanižarica 41g, Črnomelj 9.00 2.12.2007 a,b , Tehnologija čebelarjenja z listovnimi panji F. Šolar Kmetijska šola Grm Novo mesto, Sevno 13, Novo mesto 17.00 7.12.2007 a,b Trženje in ekonomika prodaje čebeljih pridelkov T. Magdič Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, Žirovnica 14, Žirovnica 16.00 7.12.2007 a,b,c Gorenjska . Čebelji pridelki - tehnološka razsežnost S. Plut Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, Žirovnica 14, Žirovnica 9.00 8.12.2007 b,c Teh. čeb. z različnimi prostorskimi izpeljankami v Osrednje- listovnih panjih F. Prezelj Gasilski dom Tacen, Pločanska 8, Tacen 17.00 5.12.2007 a,b slov^"ska Uvod v teh. čebelar., teh. čebelarjenja z listovnimi panji zasa:,vska in njenimi izpeljankami F. Šivic Občina Škofljica, Šmarska c. 3, Škofljica 17.00 14.12.2007 a,b cr LU m Tehnologija čebelarjenja z LR nakladnim panjem F. Prezelj Prostovolno gasilsko društvo Kamnik, Livarska 1, Kamnik 17.00 19.12.2007 b,c Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu A. Kandolf Vrtnarska šola Celje, Ljubljanska c. 97, Celje 17.00 4.12.2007 a,b,c,d M LU o Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu M. Meglič Dvorana Konjičanka, Stari trg, Slov. Konjice 17.00 4.12.2007 a,b,c,d Čebelje paše in značilnosti pašnih virov F. Šivic Gasilski dom Gorica pri Slivnici, Gorica pri S. 98 17.00 7.12.2007 b,c a Tehnologija čeb. z razl. Prostor. izpeljankami v listovnih panjih, tri-etažni list.p. F. Prezelj Vrtnarska šola Celje, Ljubljanska c. 97, Celje 9.00 8.12.2007 a,b aksj ni Tehnologija čebelarjenja z LR nakladnim panjem F. Prezelj Vrtnarska šola Celje, Ljubljanska c. 97, Celje 13.00 8.12.2007 b,c iva S Pridelava in predelava propolisa N. Jedlovčnik, V. Pušnik Čebelarski dom Šmarje pri Jelšah - za OŠ 9.00 8.12.2007 c,d Trženje in ekonomika prodaje čebeljih pridelkov T. Magdič Gasilski dom Gorica pri Slivnici, Gorica pri S. 98 16.00 11.12.2007 a,b,c Pridelava in predelava propolisa N. Jedlovčnik, V. Pušnik Restavracija Gaj, Loke pri Mozirju, Mozirje 16.00 13.12.2007 a,b,c Trženje in ekonomika prodaje čebeljih pridelkov T. Magdič Vrtnarska šola Celje, Ljubljanska c. 97, Celje 17.00 18.12.2007 a,b,c * Točna lokacija bo objavljena na portalu ČZS Usposabljanje čebelarjev po zgornjem urniku je za čebelarje, brezplačno. Temeljni cilji programa usposabljanja v čebelarstvu v jesenskem času so zlasti: izboljšava proizvodne tehnologije,pridobivanje čebeljih pridelkov z zagotovljanjem čim boljše kakovosti, zlasti pa varnosti pridelkov in proizvodov, izdelanih na njihovi osnovi, usposobitev čebelarjev za različne načine prodaje čebeljih pridelkov, izboljšava izobrazbene strukture čebelarjev in dostopnost usposabljanja vsem čebelarjem. Program usposabljanja čebelarjev v jesenskem času je namenjeno širokemu krogu čebelarjev, razporejenih v štiri interesne ciljne skupine: a) čebelarjem - začetnikom, ki čebelarijo z manjšim številom čebeljih družin (do 15); b) čebelarjem, ki čebelarijo več let in nameravajo čebelarstvo razširiti in čebelariti z večjim številom čebeljih družin (do 40); c) čebelarjem, ki čebelarijo že več let in nameravajo svoje čebelarstvo razširiti in posodobiti ter čebelariti z večjim številom čebeljih družin (nad 40); d) čebelarjem, ki načrtujejo svoje čebelarstvo organizirati kot čebelarski obrat z več kot 100 čebeljimi družinami in obrat opremiti s sodobno tehniko, uvajati sodobno tehnologijo in vstopiti na tržišče čebeljih pridelkov in izdelkov na njihovi podlagi. Za mariborsko območje bomo objavili usposabljanja v oktobrski številki Slovenskega čebelarja. Način prijave: Priloženo prijavnico pošljite na naslov Čebelarska zveza Slovenije, Brdo 8, 1225 Lukovica, za lokaciji Žirovnica in Brode pošljite prijavnice direktno na naslov Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, Žirovnica 14, Žirovnica najkasneje 10 dni pred začetkom usposabljanjem. Prijavnice za usposabljanja lahko dobite na internetni strani ČZS http:www.czs.si in ZTK Žirovnica http: www.zirovnica.eu ali pri predsednikih čebelarskih društev. V primeru kolektivne prijave (Čebelarskega društva) lahko izpolnete skupinsko prijavnico, ki jo dobite prav tako na navedenih internetnih straneh. Če zaradi upravičenih vzrokov ne morete sodelovati pri usposabljanju, za katerega ste že poslali prijavo, nam spremembo sporočite najpozneje pet dni pred izpeljavo. Čebelarska zveza Slovenije si pridružuje pravico do sprememb posameznih usposabljanj. Spremembe bodo objavljene na spletni strani ČZS Prijavnica na usposabljanje Jesen 2007 - Čebelarska zveza Slovenije Tema usposabljanja:_ Lokacija:_ Osebni podatki Ime in priimek:_ Naslov: Telefon: E-naslov: Rojstni datum: Si številka čebelnjaka:_ Član Čebelarskega društva:_ Čebelarska zveza Slovenije izjavlja, da bo osebne J podatke uporabljala izključno za potrebe usposabljanja Datum: Podpis TONČKA MIKLAVČIČ (1925-2006) Člani Čebelarskega društva Škofja Loka smo 6. maja 2006 na zadnji poti pospremili našo dolgoletno, častno članico Tončko Mi-klavčič. Pokojno Tončko so čebele spremljale skoraj vse življenje. Po poroki s Francetom, ki je bil čebelar že od rane mladosti, se je do-brovoljno sprijaznila tudi z drugo moževo ljubeznijo, to je s čebelami. Čeprav je bila sprva nekoliko boječa, se je kmalu spoprijateljila z njihovimi navadami in življenjem ter postala moževa zvesta pomočnica in sodelavka pri vseh čebelarskih opravilih. Tako je tudi sama postala čebelarka. Njeno poznavanje dela s čebelami se je uveljavilo predvsem med moževo dolgotrajnejšo odsotnostjo, saj je iskal boljši kruh v tujini. Tedaj je ob delni pomoči čebelarskih tovarišev sama skrbela za celotno čebelarstvo in ga tudi primerno vodila. Po moževi vrnitvi domov sta svoje čebelarstvo še povečala. Po njegovi smrti se kljub visoki starosti in načetemu zdravju ni želela odpovedati čebelam vse do tedaj, ko je bila bolezen močnejša od njene volje do življenja in dela s čebelami. Ves čas je bila članica društva, v zadnjem času tudi redna članica. Njeno delo na čebelarskem področju zdaj nadaljuje zet, zato upamo, da čebelarstvo v čebelarski družni Miklavčič še nekaj časa ne bo izumrlo. ČD Škofja Loka STANE IGLIČ (1934-2006) Škofjeloški čebelarji smo se mrzlega februarskega popoldneva leta 2006 na starološkem pokopališču poslovili tudi od našega dolgoletnega člana Staneta Igliča. Pokojni Stane se je rodil 24. aprila 1934 na Gabrški Gori, v družini s štirimi otroki in čebelarsko tradicijo. Po končani osnovni šoli se je izučil za mizarja, pozneje pa je delal pri več zasebnih obrtnikih in v nekaterih loških tovarnah. Svoj prosti čas, ki ga ni bilo veliko, je namenil čebelam. Te so ga spremljale vse življenje in ob njih je doživel tako srečne kot tudi nesrečne trenutke. Član društva je postal leta 1974, ves ta čas pa je bil tudi zelo dejaven. Bil je med prvimi, ki si je kupil prevozni čebelnjak, tako da je v iskanju dobrih čebeljih paš s čebelami prepotoval vso Slovenijo. S svojim delovanjem v društvu sicer ni silil v ospredje, udeleževal pa se je številnih društvenih akcij. Ta svoj način je prenesel tudi na svoje čebelarjenje, zato ga preostali člani večkrat nismo prav dobro razumeli. Kljub temu pa je bil med člani vedno dobro sprejet, radi smo prisluhni- OSMRTNICE ^ li njegovim zanimivim zgodbam in si včasili tudi po svoje razlagali njegove izpovedi. Njegovo čebelarsko pot bo nadaljeval sin Janez. Škofjeloški čebelarji mu bomo pomagali pri začetnih težavah, tako da dolgoletna čebelarska tradicija v družini Iglič ne bo zamrla. Stane, hvala Ti za vse dobro, kar si naredil za napredek čebelarstva. ČD Škofja Loka MATEVŽ DEBELJAK (1919-2006) Vroče popoldansko sonce je grelo dolino pod Škofjeloškim hribovjem oz. pod našim lepim Blegošem, ko smo se čebelarji škofjeloškega društva poslovili od našega častnega in dolgoletnega člana Matevža Debeljaka. Pokojni Matevž je bil prava kmečka korenina, saj mu je na hribovitem območju Loškega pogorja s svojo delavnostjo in iznajdljivostjo uspelo obvarovati in tudi razširiti prijetno in trdno kmečko domačijo.Vso svojo mladostno in tudi poznejšo življenjsko energijo je usmeril v napredek svoje kmetije, čeprav je živel bolj odmaknjeno. S svojim vizionarstvom in sodelovanjem v različnih ustanovah in združenjih na loškem območju je nov veter razvoja zavel tudi v teh bolj odmaknjenih, vendar neokrnjenih krajih. Kot eden prvih se je začel ukvarjati tudi s kmečkim turizmom in ta domačiji še dandanes kot dopolnilna dejavnost prinaša del dohodka. Kot del ponudbe dobrot na bogato obloženi kmečki mizi je bil vedno tudi med, ki so ga nabrale njegove čebele, za katere je skrbel skoraj 60 let. Čebelaril je z največ 10 panji, vedno pa le s tolikimi, kolikor mu je to ob vsem drugem delu dopuščal čas. Ves čas je bil dejaven tudi v čebelarskem društvu, saj je bil več let član UO in NO. Škofjeloški čebelarji smo mu hvaležni za vse zasluge pri razvoju čebelarstva ter za utrjevanje pristnih odnosov med čebelarji in preostalimi občani. Takšnega bomo ohranili v lepem spominu. ČD Škofja Loka JANEZ HAJNRIHAR (1943-2006) Sredi najlepšega letnega obdobja, ko narava zaživi v svojem poletnem zagonu, se je ustavilo srce našega dolgoletnega člana Janeza Hajnriharja. Na zadnji poti na pokopališče Lipica pri Škofji Loki smo ga pospremili tudi številni čebelarji z društvenim praporom. Pokojni Janez je čebelaril že od mladih nog. Ni bil velik čebelar, če to ocenjujemo po številu panjev, saj je čebelaril z največ 15 AŽ-panji, bil pa je čebelar z dušo in za dušo. Več kot gmotne koristi je bil zanj vreden užitek ob pogledu na marljivost in živahnost teh naših ljubljenk. V zadnjem obdobju je imel čebelnjak ob svoji hiši, tako da je prav ob njih iskal tudi novih moči za življenje, ki mu jih je jemala njegova dolgotrajna huda bolezen. Prav gotovo so mu poleg moralne pomoči njegove življenjske sopotnice tudi njegove ljubljenke dajale novih moči, da je tako pogumno prenašal svojo bolezen.Bil je dober prijatelj in zanimiv sogovornik, dejaven v delu društva in kot takega ga bomo čebelarji ohranili v lepem spominu. Janez, hvala Ti za vse dobro. ČD Škofja Loka FRANC FELICIJAN (1918-2007) Na pragu pomladi, ko se je narava prebujala in je prvo cvetje dalo navdih življenju, smo izvedeli, da je nepričakovano prenehalo biti srce spoštovanega, marljivega in skrbnega člana Čebelarskega društva Leskovec pri Krškem Franca Felicijana iz Pristave. Rojen je bil leta 1918, mladost pa je preživljal v veliki in trdni kmečki družini v Velikem Podlogu. V svojem rojstnem kraju je spoznal življenje in delo v naravi, ki jo je spoštoval in imel zelo rad. Kot mladenič se je pri mojstru Murnu na Mrtvicah izučil za kovača, tam pa je spoznal tudi svojo življenjsko sopotnico - Murnovo Ivanko. Poklicno delo je najprej opravljal v Savinjski dolini, nato pri železniškem podjetju v Zidanem Mostu. Druga svetovna vojna je prekinila njegovo poklicno pot. Po okupaciji domovine so ga poslali na prisilno delo v Avstrijo, kjer je moral delati v večji ključavničarski delavnici na Dunaju. Z velikim upanjem v srcu je dočakal konec vojne vihre in se srečno vrnil domov. Bilo je težko. Med vojno uničena gospodarstva so klicala po obnovi, zapuščena zemlja pa po obdelovanju. Željo, da si ustvari lastno družino, je kronal s poroko z dolgoletno, zvesto družico Ivanko. Za začetek se je zaposlil v svakovi kovačiji, pozneje pa je imel lastno obrt. Z ženo sta si na Pristavi zgradila lep, topel in urejen dom, v njem pa sta skrbno vzgajala svoje tri hčere - Ivanko, Faniko in Majdo, ki so bile njuna sreča in njun ponos. Bil je dobrosrčen in skrben mož, oče, dedek, pradedek, brat, stric, prijazen sosed, dober prijatelj ter skrben čebelar. Kot ljubitelj narave je že kot šolar rad pomagal očetu pri delu v čebelnjaku. Tako se je naučil vsega, kar je pozneje potreboval pri svojem lastnem čebelarjenju. Leta 1946 je začel samostojno čebelariti z dvema panjema - kranjičema. Pozneje je zgradil lep čebelnjak in čebelaril s 45 čebeljimi družinami. Ob čebelnjaku je rad preživljal mirne trenutke z ženo in otroki, ki jih je imel neizmerno rad. Pogosto je opazoval male čebele, kako vztrajno nabirajo darove narave, jih nosijo v panje in oprašujejo cvetje. Čebele je gojil in oskrboval z velikim spoštovanjem in ljubeznijo vse do svoje smrti. Bil je dejaven član Čebelarskega društva Leskovec. Uspešno je deloval kot član upravnega in nadzornega odbora društva. Za vestno delo je prejel odličji Antona Janše III. in II. stopnje. Ob srečanjih in občnih zborih, ki jih je pogosto popestril s svojo dobro voljo, je svoje dragocene izkušnje delil z drugimi člani našega čebelarskega društva. Njegovo delo pa je bilo vtkano tudi v druga domača društva, saj je bil nekaj časa član lovske in pozneje ribiške družine. Čebelarji se od njega poslavljamo z veliko žalostjo in z zavestjo, da so njegove čebelice izgubile dobrega gospodarja, mi čebelarji pa iskrenega prijatelja, ki ga bomo ohranili v trajnem spominu. ČD Leskovec pri Krškem Žal zaradi pomanjkanja prostora uredništvo v tej številki ni moglo objaviti vseh prispelih osmrtnic IZDELOVANJE ČEBELJIH P4NJEV § MIZARSTVO IDRIJSKA 10. IGfiC VRHNIKA HLrfll JSi IJ \ f- CiM; W MO l^.-Fisll IIb ]Jh. pr^lfU lipvi-i Htlnih» jmkLldjr [hkrLlk CN J(Jh) plUlnlkl TUII^^; -ililJiiHral *1piki Irbf |hnr^i \7. jL-1^ L If^uild lJ < Ifhi ll'hMiw II k i /1(7 jdJiV UTATUTUKI tiijliifiTi^ rrjit fit»^' IVii/i J?» h fiHn-^nf^ tr^i. n^ffyijS icini^irjfi Wt^p.! JlnTAU {{Mu/ fmi^iuii Ir/iri ft/iifi Po satnicah iz lastnega čebeljega voska je veliko povpraševanje! Predelava voska Ponujamo Vam možnost, da ste navzoči pri predelavi Vaših starih satov in surovega voska, zaradi enkratne poti pa prihranite čas in denar. Potrebna je predhodna najava po telefonu +43-(0)3475/2270. Predelava v napravi, ki je opremljena z najmodernejšo tehniko. Segrevanje s paro in obsevanje z ultravijoličnimi žarki popolnoma izključujeta možnost okužbe. Uporaba originalne tehnologije Grander omogoča, da Vaš vosek ostane popolnoma naraven. Najmanjša možna količina lastnega voska za predelavo v satnice je 20 kg s_urovega voska ali 50 kg starih satov. Čas predelave je približno 3 ure pri 20 kg surovega voska in 4 ure pri 50 kg starih satov. Po naročilu izdelamo vse debeline in velikosti satnic. ■ Predelava voska poteka vse leto. I Storitve ponujamo po izjemno ugodni ceni. Kadar koli je mogoča zamenjava starih satov in surovega voska za satnice. Ponujamo Vam tudi možnost, da plačate le predelavo. HODL Informacije Wachsverarbeitung Imkereiartikel Deutsch Haseldorf 75 A-8493 Klöch - Steiermark, Austria Tel./faks: +43(0)3475-2270 E-pošta: info@wachs-hoedl.at Spletna stran: www.wachs-hoedl.at Delovni čas: ponedeljek-petek 8.00-12.00, 13.00-18.00 sobota 8.00-12.00 Sporazumevamo se v nemškem jeziku. Naše satnice lahko kupite tudi v podjetju Logar trade, d. o. o., iz Šenčurja in CERES, d. o. o., iz Martjancev Časopis Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Tel.: tajništvo (01) 729 61 00, uredništvo (01) 729 61 14 (Janez Mihelič, GSM: 040/209 004), faks (01) 729 61 32, Barbara Zajc 041/370 409, Anton Tomec (01) 729 6102). Elektrinska pišta: tajnik Antin Timec: antGn.tGmec@czs.si - pisarna Barbara Zajc: barbara.zaic@czs.si - urednik Janez Mihelič: ianez.mihelic@czs.si lzdajateljski svet: predsednik Franc Šivic, univ. dipl. inž. gozd. - člani: Miro Cetina, univ, dipl. inž. gozd., Vlado Auguštin, univ. dipl, inž. tekst. teh., dr. Stanko Kapun, Vlado Pušnik, Janko Prebil. Uredniški odbor: Janez Mihelič, univ. dipl. biol., Franc Grajzar, dr. Aleš Gregorc, Janez Gregori, prof. biol., dr. Janez Grad, Borut Preinfalk, dr. vet. med., Tomaž Škorjanec. Glavni in odgovomi urednik: Janez Mihelič, univ. dipl. biol., sourednika: Janez Gregori in Andreja Kandolf, lektorica: Nuša Radinja, prof. Letna naročnina za leto 2007 _za nečlane je 45 €. Posamezn številka stane 4 € za člane oz. 5 € za nečlane. Članarina skupaj z naročnino za Slovenski čebelar je 36 €. Člani lahko objavijo en brezplačen oglas (20 besed) na leto, nadaljnja beseda je 0,25 €. Reklamni oglasi: cela barvna stran na ovitku 500 €, v sredini 300 €, pol strani 150 €, tretjina strani 100 €, četrt strani 70 €, pasica 20 €. Cene so brez DDV. Popust pri ceni za 3- do 5-kratno objavo je 10 %, za 6- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Splošni oglasi po 0,25 € za besedo, enako tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 40 besed. Cene so brez DDV. Transakcijski račun ČZS: 18300-0013332037, matična številka ČZS: 5141729, davčna številka ČZS: 81079435, šifra dejavnosti: 91.120. Za naročnike iz tujine - devizni račun: LJ BA SI 2X-9 0 0-27 2 6 0-6 2 74/0 - letna naročnina je 43 € ali 55,10 USD. Priprava za tisk in tisk: Schwarz, d. o. o. Oddaja tekstov: članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Glasilo Slovenski čebelar, ki ga izdaja Čebelarska zveza Slovenije s sedežem na Brdu pri Lukovici 8, je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 585. Pri financiranju izdajanja Slovenskega čebelarja sodeluje Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredništva. Naslov spletne strani ČZS: www.czs.si. Avtomatski odzivnik za paše - tel.: (011 729 61 20. SONARAVNO ZATIRANJE VAROJ HLAPILNIK BS-05 • UČINKOVITA UPORABA BREZ ROČNEGA URAVNAVANJA PRI SPREMEMBAH TEMPERATURE • PREPROSTA UPORABA V STANDARDNIH AŽ- IN NAKLADNIH PANJIH • POČASNO POVEČEVANJE KONCENTRACIJ MRAVLJINČNE KISLINE • ZA VEČKRATNO UPORABO NANOKEM, d. o. o. Rečna ulica 6, Ljubljana Tel./faks +386 1 251 16 53, GSM: +386 41 863 876 PAKETNA DOSTAVA