KATOLISKlMl TJ^Kt) Katoličani v Nemčiji vodijo prav težak boj s protikrščansko propagando. Boj je po rai/Ielitvi in opremljenosti sil povsem nc_~ak: na eni strani katoličani brez vsak3ga ne samo na^adalnega, maiveč tudi ofcrambnega orožja, na drugi prctikrščan6ka propaganda, opremljena z vsemi duhovnimi in gmotniaii silami narodno-socialistične države. Na eni strani mal človek brez vsakega orožja, na drugi strani pa orjak, oborožen z vsemi najučinkovitejšimi sredstvi: to je slika boja, ki se sedaj vrši v Nemčiji. Nemški katoličani se morejo sklicevati na konkordat, ki ščiti njihove pravice. Nemška vlada pa je konkordat, ki ga je sklenila z rimskim papežem, poteptala v blato. Narodni socializem je poteptal mirovne pogodbe s pretvezo, da jih ni on sklenil, ne podpisal. Konkordat pa je on sam sklenil in vendar ne priznava njegovih določb. Taka je morala narodnega socializma. Položaj katoličanov v Nemčiji najbolj osvetljuje pastirsko pismo nemških škofov, ki je bilo v katoliških cerkvah prebrano drugo adventno nedeljo, 5. decembra. V njem škofje to-le poudarjajo: »Proti':rščanska propaganda, ki jo država s svojim denarjem podpira, se vedno bolj širi. Vsak katoličan, ki svojo vero javno prizna, je v svojem poklicnem in tudi v zasebnem življenju brez vsake pravne zaščite. Vsaka še tako upravičena obramba je izključena, ker bi jo državne oblasti takoj preprečile. Cerkveni tisk državne oblasti plenijo, čeprav se s političnimi vprašanji ne peča. Določbe, zapisane v konkordatu, se teptajo, zlasti na polju šolstva. Državni minister za vere Kerrl je v javnem govoru izjavil, da dobivajo katoliške cerkve denarno podporo od države. To pa ni res. Katoliška cerkev v Nemčiji že tri leta od države ni prejela nobenega pfeniga. Tudi številke, ki jih je navedeni minister objavil o nenravnostnih procesih proti katoliškim duhovnikom, niso resnične. Veliko število obtožencev je bilo oproščenih.« Svoje pastirsko pismo škofje tako zaključujejo: »Tako ne gre več dalje! V interesu cerkve in resnice bomo mi katoliški škofje govorili. Govorili bomo, kadar in kako bomo smatrali za potrebno. Nič nas ne bo odvračalo od naše dolžnosti, ne rjasilja in ne grožnje. Kajti tudi mi katoličani smo dobri Nemci in ljubimo svojo dopovino.«