Ufo v. INI VESTNIK RAJA NOVO MESTO V Novem mestu, dne 15. septembra 1960 Štev. 17 VSEBINA: ^66. Odločba oddelka za gospodarstvo OLO Novo mesto o prenehanju veljavnosti odločbe o določitvi območja, ki je okuženo s svinjsko kugo po divjih prašičih OBČINSKI LJUDSKI ODBORI: ^7. Odlok ObLO Brežice o ustanovitvi sklada za negospodarske investicije ^68. Odlok ObLO Črnomelj o sejemskem redu za sejme za plemensko in plemeno živino ^69. Odlok ObLO Metlika o spremembi odloka o plačevanju stroškov hišne uprave ^70. Odlok ObLO Metlika o dnevnicah, nadomestilu za'ločeno življenje in kilometrini uslužbencev in delavcev upravnih organov in zavodov ^7l. Odlok ObLO Metlika o usmerjanju gradnje stanovanjskih hiš Odlok ObLO Senovo o določitvi uradnih ur za upravne organe in o času za sprejemanje strank ^73. Odlok ObLO Sevnica o družbenem planu občine za leto 1960 ^74. Odlok ObLO Sevnica o proračunu za 1. 1960 37" Odlok ObLO Sevnica o zaključnem računu za leto 1958 ^79. Odlok ObLO Sevnica o plačevanju odškodnine za nacionalizirane zgradbe, dele zgradb in gradbena zemljišča ^7- Odlok ObLO Trebnje o stopnjah občinskih doklad na dohodke od kmetijstva in samostojnih poklicev za leto 1960 79. Odlok ObLO Žužemberk o spremembah in dopolnitvah odloka o lastništvu psov ^9. Odlok ObLO Žužemberk o potrditvi zaključnega računa za leto 1959 ^9- Odredba sveta za kmetijstvo ObLO Črnomelj 0 roku trgatve grozdja za predelavo v vino ■ Odločba ObLO Trebnje o prenehanju Mladinskega doma Mirna 382. Pravila sklada ObLO Sevnica za finansiranje negospodarskih investicij 383. Odlok ObLO Brežice o obveznih agrotehničnih ukrepih pri pridelovanju pšenice 384. Odlok ObLO Brežice o obveznih agrotehničnih ukrepih na travnikih 385. Odlok ObLO Črnomelj o minimalnih agrotehničnih ukrepih za pridobivanje krme na travnikih in košenicah 386. Odlok ObLO Črnomelj o minimalnih agrotehničnih ukrepih za pridelovanje pšenice 387. Odlok ObLO Senovo o obvezni priključitvi zgradb na komunalne naprave in prispevkih za izgradnjo komunalnih naprav v občini Senovo VOLITVE IN IMENOVANJA: 388. Odločba ObLO Metlika o imenovanju predsednika in članov komisije za reševanje stanovanjskih problemov borcev NOB 389. Odločba ObLO Metlika o imenovanju predsednika in članov komisije za določitev stavb, ki izpolnjujejo minimalne gradbene in higienske pogoje za ocenitev vrednosti za obdavčitev 390. Odločba ObLO Videm-Krško o razrešitvi in imenovanju predsednika upravnega odbora Delavske univerze 391. Odločba ObLO Videm-Krško o razrešitvi in imenovanju predsednika disciplinskega sodišča 392. Odločba ObLO Videm-Krško o imenovanju komisije za ugotavljanje gradbenih in higienskih pogojev za stanovanja; 393. Odločba ObLO Videm-Krško o imenovanju občinske gozdarske komisije 394. Odločba ObLO Videm-Krško o imenovanju upravnika Komunalne uprave 395. Odločba ObLO Videm-Krško o imenovanju upravnika Zdravstvene postaje Kostanjevica 396. Imenovanja in razrešitve pri ObLO Žužemberk 366. Na podlagi 40. člena temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Ur. list FLRJ št. 26-291/54) v zvezi s 6. točko 89. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52-644/57) izdaja oddelek za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora Novo mesto ODLOČBO o prenehanju veljavnosti odločbe o določitvi območja, ki je okuženo s svinjsko kugo po divjih prašičih 1. Ko začne veljati ta odločba, neha veljati odločba o določitvi območja, ki je okuženo s svinjsko kugo po divjih prašičih (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 4-108/60). 2. Ta odločba velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. Številka: 04-35-4/23-60. Novo mesto, 9. julija 1960. Načelnik oddelka za gospodarstvo: Ivo Novšak L r. 367. Na podlagi določb 13., 106. in 107. člena zakona o proračunih in finansiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ št. 52-847/59) je občinski ljudski odbor Brežice na ločenih sejah občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 18. VI. 1960 sprejel ODLOK o ustanovitvi sklada za negospodarske investicije občine Brežice 1. člen Za finansiranje negospodarskih investicij v občini Brežice se ustanovi občinski sklad za finansiranje negospodarskih investicij. 2. člen Sklad ni pravna oseba in ga upravlja občinski ljudski odbor Brežice. Za obveznosti sklada jamči občinski ljudski odbor Brežice. 3. člen Viri sredstev sklada so: 1. del proračunskih dohodkov, ki se določi z družbenim planom ali drugim aktom občinskega ljudskega odbora; 2. prispevki in darila gospodarskih organizacij, zavodov in drugih organizacij; 3. drugi dohodki. 4. člen Dohodki in izdatki sklada se določajo s finančnim načrtom, ki ga sprejme za vsako koledarsko leto občinski ljudski odbor Brežice skupaj s proračunom. Občinski ljudski odbor lahko med letom spre' meni razporeditev sredstev sklada in njegove dohodke poveča ali zmanjša. 5. člen Sredstva se dajejo iz sklada za negospodarske investicije praviloma brez obveznosti vračila, lah' ko pa se določi s posebnim aktom občinskega ljudskega odbora, da se dajejo v obliki kredita. 6. člen Sklad ima rezervo. Rezerva sklada znaša skupno 2,000.000 din. Vsako leto se vloži v rezervo 3 % od dosežene višine dohodkov sklada. Rezerva mora doseči določeno skupno višin0 najkasneje v petih letih. 7. člen Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta sklada je tajnik občinskega ljudskega odbora. Odredbodajalec sme odrejati izplačila iz sredstev sklada samo v mejah zneskov in za namene, ki so določeni v finančnem načrtu sklada. 8. člen Administrativne zadeve za sklad opravlja oddelek za gospodarstvo in finance ObLO Brežice, L' nančno poslovanje sklada pa opravlja Komunalna banka Brežice. 9. člen Sklad ima pravila. Pravila predpiše občinski ljudski odbor. S pravili sklada se podrobneje predpišejo ifl določijo: namen sklada, način oblikovanja in tr°' Senja sredstev sklada, določbe o zaključnem računu o izvršitvi finančnega načrta sklada, določbe o razmerjih ustanovitelja do sklada in o odredboda jalčevih pravicah in dolžnostih, določbe o organ0’ ki opravlja administrativne zadeve sklada in °r ganu, ki opravlja finančno poslovanje sklada, *e druge določbe, ki imajo pomen za pravni p°l°zaJ in poslovanje sklada. 10. člen Ta odstotek velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. "številka: 01/1-31-85/1. Brežice, 18. junija 1960. Predsednik ObLO. Miroslav Kambič !• T’ 368. Na podlagi 2. in 3. odstavka 15. člena zakon« občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS vilka 19-88/52), 3. odstavka 75. člena uredbe o' go vanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (g list FLRJ št. 37/55, 1/57, 24/57, 31/57, 54/57, l* in 16/58), 2. in 3. točke odredbe o pogojih za ^ povanje in prodajanje kmetijskih pridelkov trgih (Uradni list FLRJ št. 19/58, 25/58, 37/5» 25/59) ter 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških je občinski ljudski odbor Črnomelj na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 2' julija 1959 sprejel ODLOK 0 sejemskem redu za sejme za plemensko in plemenu živino 1. člen Ta odlok velja za sejme za plemensko in pleteno živino na območju občine Črnomelj. V občini Črnomelj se smejo prirejati sejmi za Plemensko in plemeno živino samo v Črnomlju in Vinici in sicer na sejmskih prostorih v Črnomlju in Vinici. 2. člen Ta odlok se nanaša na nakup in prodajo plemenske in plemene živine, tako velike živine (go-J^da, bivoli, konji, mule, mezge, osli), kot pra-^iiev, drobnice (ovce, koze). Nakup in prodaja na sejem prignane živine le dovoljena le na sejmiščnem prostoru, ki mora Hi stalen in ki ga določi občinski ljudski odbor v smislu 2. odstavka 1. člena tega odloka. 3. člen > Sejmi za plemensko in plemeno živino v občini Črnomelj so: v Črnomlju — vsak drugi in četrti torek v mesecu; v Vinici — vsak drugi ponedeljek v mesecu jaUuarju, marcu, maju, juliju, septembru in no-vembru. . ^ Če navedeni dnevi padejo na državni praznik, J® sejem v Črnomlju prihodnji torek, v Vinici pa PNhodnji ponedeljek. 4. člen Sejmišče mora biti urejeno po predpisih, ogra-°no in razdeljeno na predele in sicer: Prostor posebej za — govejo živino, Prostor posebej za — drobnico, za — vozove na katerih se pro- . Prostor posebej ajajo prašiči, Prostor posebej za — teleta. Prostori morajo biti med seboj pregrajeni in Rejeni s posebnimi pregrajami za privezovanje j Sejmišče mora imeti na razpolago napajališče rampo za nakladanje in razkladanje živine. 5. člen h. Sejmišče mora imeti urejeno tehtnico za tehta-^ živine. 6. člen Sejemski čas traja od ranega jutra do 14. ure. 7. člen • Na sejmu za plemensko in plemeno živino sme-Prodajati: 1. individualni kmetijski proizvajalci svojo lastno plemensko in plemeno živino; 2. splošne kmetijske in delovne zadruge in zadružne ekonomije svojo lastno plemensko in plemeno živino in plemeno in plemensko živino svojih članov; 3. državna kmetijska gospodarstva svojo lastno plemensko in plemeno živino; 4. gospodarske organizacije, ki so registrirane za nakup in prodajo plemenske in plemene živine. 8. člen Na sejmu za plemensko in plemeno živino smejo kupovati: 1. zasebni proizvajalci za svoje lastne potrebe; 2. kmetijske zadruge na sejmu, ki je na njenem poslovnem območju (74. člen Uredbe o trgovanju) za lastne potrebe ali potrebe svojih članov; 3. poslovne zveze, ki imajo lastna pitališča za plemensko in plemeno živino; 4. gospodarske organizacije, ki so registrirane za nakup in prodajo plemenske in plemene živine. 9. člen Osebe, ki kupujejo ali prodajajo živino za gospodarske organizacije iz 4. točke 7. člena in iz 4. točke 8. člena tega odloka, morajo imeti posebno pooblastilo podjetja, za katero prodajajo ali kupujejo. Pooblastilo mora potrditi trgovinska zbornica okraja, kjer ima podjetje svoj sedež. Prekupčevanje na sejmu za plemensko in plemeno živino je prepovedano. 10. člen Pred vhodom na sejmišče mora lastnik živine, oziroma zastopnik proizvajalca pokazati živinski potni list ter plačati sejemsko pristojbino. Uprava sejmišča vpiše vsako pripeljano živino po zaporednih številkah v sejemski seznam živine in to številko zaznamuje tudi na živinskem potnem listu. 11. člen Pred vhodom na sejmišče mora pregledati živino veterinar zaradi ugotovitve, ali živina ne kaže znakov kužnih bolezni. Živina, ki bi po ugotovitvi veterinarja kazala znake kužne bolezni, ne sme na sejmišče. Prigon živine na sejmišče je dovoljen le, če je pristojni veterinar žigosal potni list. 12. člen Udeleženci sejma morajo skrbeti za red in snago na sejmišču. Na sejem se lahko prižene le čisto živino. Z živino je treba ravnati tako, da ne ogroža varnosti. Psov ni dovoljeno voditi na sejmišče. Pijanim osebam dostop na sejmišče ni dovoljen. 13. člen Za nadzor nad poslovanjem na sejmišču skrbi tržna komisija, kateri člani so: veterinar, uslužbenec upravnega organa pristojnega za zadeve bla- govnega prometa in po en zastopnik proizvajalcev ter kupcev, ki ju določi občinski ljudski odbor. 14. člen Naloga tržne komisije je, da skrbi za pravilen potek poslovanja na sejmišču. Komisiji pomagajo in opravljajo administrativna dela uslužbenci uprave sejmišča, oziroma uslužbenci občine. Komisija lahko po potrebi pozove k sodelovanju organe finančne in tržne inšpekcije ter organe ljudske milice. 15. člen Za uporabo sejemskega prostora plačajo proda- jalci: 1. za vozove 100 din 2. za veliko živino: a) konji, goveda, bivoli, mezge, mule in osli 100 din b) za žrebeta, teleta, mladi bivoli in drugo do 1 leta 50 din c) za junce ali junice do 2 let 70 din 7. za prašiče: a) za prašiče do 2 mesecev 20 din b) za prašiče do 100 kg teže 50 din c) za prašiče nad 100 kg teže 70 din 4. za drobnico: za ovce, koze, jagnjeta, kozličke 30 din 5. za teleta 50 din . 16. člen Gospodarska organizacija, odgovorna oseba v gospodarski organizaciji in posamezna oseba se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev: a) če proda ali kupi na sejmišču živino, za katero se ta odlok ne nanaša (prvi odstavek drugega člena); b) če kupuje ali prodaja na sejmu živino, pa po tem odloku k temu ni upravičena (7. in 8. čl.); c) če ponesnaži sejmišče, vodi na sejmišče pse ali se zadržuje na sejmišču v pijanem stanju. Gospodarske organizacije in kmetijske zadruge, ki kupujejo ali prodajajo živino v nasprotju s pogoji, ki so predpisani v odredbi o pogojih za kupovanje in prodajanje kmetijskih pridelkov na trgih (Uradni list FLRJ št. 19-359/58), so kaznive po 13. točki te odredbe. 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. Številka: 05/2-929/1-59. Črnomelj, 3. julija 1959. Podpredsednik ObLO: Alojz Hutar 1. r. 369. Na podlagi 3. odstavka 122. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ št. 16/59 in 47/59) in 2. točke 26. člena statuta občine Metlika, je Občinski ljudski odbor Metlika na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 18. VII. 1960 sprejel ODLOK o spremembi odloka o plačevanju stroškov hišne uprave v občini Metlika 1. člen V odloku o plačevanju stroškov hišne uprave v občini Metlika (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 7/60) se v 4. členu črtata tretji in četrti odstavek. 2. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. Številka: 02-39-21/4-60. Metlika, 18. julija 1960. Predsednik ObLO: Franc Vrviščar 1. r. 370. Na podlagi 2. točke 50. člena zakona o občin-skih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 18/52) in 5. člena Uredbe o povračilih potnih in drugih stroškov javnih uslužbencev (Uradni list FLRJ številka 9/60), je Občinski ljudski odbor Metlika n3 seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajal' cev dne 18. VII. 1960 sprejel ODLOK o dnevnicah, nadomestilu za ločeno življenje ‘n kilometrini uslužbencev in delavcev upravnih °r' ganov in zavodov občinskega ljudskega odbora Metlika 1. člen Dnevnice za službena potovanja uslužbencev i° delavcev upravnih organov in zavodov Občinskega ljudskega odbora Metlika znašajo: a) za uslužbence, razvrščene od XX. do vštev XI. plačilnega razreda in za tehnično osebje, raz?3 za osebje s kvalifikacijo visoko kvalificiranega d lavca — 1300 dinarjev; b) za uslužbence, razvrščene od X. do vštev ^ V. plačilnega razreda in za tehnično osebje s kva lifikacijo visoko kvalificiranega delavca — dinarjev; c) za uslužbence, razvrščene od IV. plačilne#11 razreda navzgor 1700 dinarjev. Honorarnim uslužbencem se določa dnevnica Pa honorarju v skladu z določbami, ki veljajo za re uslužbence. Honorarnim uslužbencem, ki jim h°n rarna služba ni edini poklic, sc določa dnevnica P glavnem poklicu, če je to zanje ugodnejše. 2. člen Nadomestilo za ločeno življenje uslužbencev delavcev upravnih organov in zavodov občins ljudskega odbora znaša od 6000 do 10.000 din mesec. 3. člen Uslužbenci in delavci občinskih upravnih orga-n°v in zavodov imajo pravico do kilometrine, ki znaša 25 dinarjev za prevoženi ali prehojeni kilometer. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. Številka: 01-1-78/2-60. Metlika, 23. julija 1960. Predsednik ObLO: Franc Vrviščar 1. r. 371. Na podlagi 1. odstavka 1. člena Uredbe o poseb-njh pogojih za gradnjo stanovanjskih hiš in uprav-nih stavb in o družbenem nadzorstvu nad to grad-ni_° (Uradni list FLRJ št. 15/58) v zvezi z resolucijo Ljudske skupščine LR Slovenije o usmerjanju stanovanjske gradnje (Uradni list LRS št. 22/58) ter 2. točke 26. člena statuta občine Metlika, je Občinski ljudski odbor Metlika na seji občinskega zbora ln na seji zbora proizvajalcev dne 8. IV. 1960 sprejel ODLOK 0 usmerjanju gradnje stanovanjskih hiš na območju občine Metlika I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Iz namenskih sredstev za gradnjo stanovanj (v ^daljnem besedilu družbena sredstva) ali z ude-ezb0 teh sredstev, se smejo zidati stanovanjske lse (v nadaljnem besedilu hiše) in opremljati sta-n°vanja na območju občine Metlika samo v skladu z določbami tega odloka. lom 2. člen Zidati se morajo predvsem hiše z večjim števi- stanovanj (bloki) v koncentriranih gradbiščih. °Pušča se pa tud igradnja vrstnih hiš, kjer to nasujejo posebni pogoji. Pri individualnih hišah treba stremeti za tem, da se doseže čim večja Gostota prebivalcev na 1 ha. V povprečju pravi-°nia ne sme površina zemljišča na eno hišo prese-Gati 4oo kvadratnih metrov. Pri obstoječi zazidavi z neugodno parcelacijo aJ se gostota prebivalcev doseže z vmesno zazi-avo več stanovanjskih hiš. Za zidavo posameznih ^czazidanih zemljišč se lahko dovoli samo, če je skladu z urbanističnim programom. Hiše se zidajo organizirano na terenih, ki se _ r°dh°dno preiščejo glede nosilnosti tal in po vna-določenem programu, ki mora zajemati poleg v ‘ > tudi vso pripadajočo komunalno ureditev in Sc objekte, ki so potrebni naselju kot celoti. k Prostore za uslužnostne obrate je treba pravica Graditi v posebnih objektih izven stanovanj- Izjeme so dovoljene za dejavnost, kateri so ti prostori namenjeni, ne povzroča ropota in šuma, sicer ne moti okolice in če gradnja takih prostorov ne zahteva dražje konstrukcije in funkcionalno ne omejuje možnosti za racionalno izrabo stanovanjskih etaž. Pri zidavi vrzeli v obstoječih naseljih je treba v programu gradnje analizirati in upoštevati potrebe naselja, oziroma stanovanjske skupnosti, po prostorih za dnevno preskrbo in drugih servisnih prostorih. Zazidava stanovanjskega naselja mora biti urbanistično tako urejena in organizirana, da omogoča večkratno uporabo istih projektov. 3. člen S projektom za hišo mora biti izdelana racionalna rešitev za ureditev bližnje okolice, potrebnih zelenih površin, otroških igrišč, stanovanjskih potov, dovozov z odprtinami za vmetavanje kuriva, za odvoz smeti in podobno. 4. člen Pri izbiri zemljišča za stanovanjsko izgradnjo imajo prednosti zemljišča, na katerih so že urejene osnovne komunalne naprave, če ustrezajo predvideni zazidavi. Če ni takih zemljišč, se izberejo v bližini komunalnih naprav ali zemljišča, na katerih je mogoče z majhnimi stroški zgraditi komunalne naprave. Poplavna zemljišča, zemljišča z visokim stanjem podzemnih voda, nestabilna zemljišča in zemljišča, katerih nosilnost znaša manj kot 1 kg/cm!, se za gradnjo stanovanjskih hiš praviloma ne uporaib-Ijajo. 5. člen Hiše morajo biti priključene na javni vodovod, električno omrežje in javno kanalizacijo. Če ni javnega vodovoda, morajo imeti hiše svoj vodovod ali drugačno higiensko oskrbo z vodo. Če ni javne kanalizacije, je obvezen priključek na greznico, ki mora biti zgrajena s posebnimi tehničnimi predpisi. 6. člen Na koncentriranih gradbiščih se mora pred pričetkom gradnje zgraditi električno, vodovodno, kanalizacijsko in cestno omrežje, nadalje v grobem prostori za servisne delavnice, preskrbo naselja, družbeno življenje v naselju ali drugi objekti, ki predstavljajo sestavni del stanovanjskega naselja kot so skupne pralnice, prostori za shrambo koles in mopedov, vse v takem obsegu kot je to predvideno v občinskem splošnem programu stanovanjske izgradnje naselja in kot te prostore potrebuje začasno v času gradnje naselja gradbena opera-tiva za svoja skladišča, pisarne, stanovanja gradbenih delavcev in podobno. Če se gradijo predhodno ali vzporedno z gradnjo hiš komunalne naprave in prostori iz prejšnjega odstavka tega člena, mora biti v pogodbi med investitorjem in gradbeno operativno določeno, zla- sti katere komunalne naprave in kateri prostori ter do katerih gradbenih faz se bodo gradili ter kdo jih bo končal in usposobil za njihov osnovni namen. Če so komunalne naprave in prostori deloma že grajeni, ali če to narekujejo posebni razlogi, sme dovoliti občinski ljudski odbor, da se ti objekti ne gradijo. 7. člen Hiše se lahko ogrevajo s centralno kurjavo, če je ekonomičnost investicije in eksploatacije utemeljena v potrjenem investicijskem programu. 8. člen Hiše (bloki) se zidajo praviloma z 2 etažama nad terenom. Hiše z manj kot 2 etažama se lahko zidajo, če nosilnost tal ne dovoljuje višjih hiš in če tako gradnjo narekuje zazidalni načrt. Z dovoljenjem občinskega ljudskega odbora se lahko izjemoma sezidajo hiše z več kot 2 etažama, če to narekujejo posebni urbanistični razlogi. Občinski ljudski odbor je v takem primeru dolžan zadevo predhodno predložiti v obravnavanje stanovanjski skupnosti, odnosno zboru volilcev. 9. člen Stanovanja morajo biti zgrajena v hišah, ki ustrezajo splošnim tehničnim predpisom glede konstrukcije, toplotne in zvočne zaščite, požarne varnosti in osnovne higiene. Gradnja provizorijev za stanovanja ni dovoljena. 10. člen Vsaka hiša mora imeti prostor za kurivo in ozimnico v kleti. Pralnica, sušilnica, likalnica in krpalnica ter prostor za shrambo koles morajo biti koncentrirani na enem mestu, v stanovanjski hiši z eno ali več stanovanjskih hiš ali pa v posebnem objektu. Izkoristek teh prostorov mora biti ekonomsko upravičen. V hiši ne smejo biti garaže za motorna vozila, razen v primerih, ki so utemeljeni z zazidalnim načrtom. V zazidalnem načrtu je treba predvideti zemljišča za parkirne prostore in garaže. 11. člen Vrste stanovanj se določijo po številu prostorov glede na število odraslih družbenih članov tako, da se štejeta na eno sobo dve ležišči. Ležišče v bivalni kuhinji se ne upošteva. Za družino se štejejo starši z otroki, osebe, ki jih je koristnik stanovanja dolžan preživljati in gospodinjske pomočnice. Pri hišah, kjer so predvidena stanovanja za več kot 4 članske družine, mora biti izkazana upravičenost zidanja takih hiš s strukturo družin, katerim so stanovanja namenjena. 12. člen Občinski ljudski odbor usmerja izgradnjo stanovanj na svojem območju s splošnim programom stanovanjske izgradnje, ki ga sprejme v okviru perspektivnega plana občine najmanj do leta 19®1, S splošnim programom, ki je priložen, se predpisuje izgradnja takih stanovanj, ki upoštevajo razpoložljiva družbena sredstva in ki najbolj ustrezajo potrebam in navadam najširšega sloja prebivalcev in ekonomske zmogljivosti ter strukturo družin. II. STANDARDNA STANOVANJA 13. člen Vsako standardno stanovanje mora imeti glavne prostore, to je ustrezno število sob in delovno sob ter bivalno kuhinjo in potrebne stranske prostore predsobo, kopalnico (s prho ali kadjo), straniš "c ter shrambi za živila in čistila. Shrambi sta samostojna prostora ali pa zidam omari z vzgonsko ali etažno ventilacijo. V stanovanjskih blokih pri dveh ali več sobni stanovanjih se priporoča gradnja povezovalnih stanovanj (garsonier) za zakonce brez otrok ali za samce. Taka povezovalna stanovanja naj bodo konstrukcijsko in funkcionalno po možnosti grajenj tako, da jih je mogoče uporabljati samostojno a pa povezati s sosednjim stanovanjem. Garsoniera mora imeti najmanj sobo in stra' nišče ter prostor za umivanje z možnostjo kasnej-nametsitve sanitarne opreme. . Vsako stanovanje in garsoniera morata bi oskrbovani s pitno vodo. Skupne sanitarije so do voljene le v javnih domovih. V standardnih stanovanjih se lahko predvidi delovna ali bivaln3 kuhinja. 14. člen Stanovanja z bivalno kuhinjo nimajo predvi dene posebne dnevne sobe. V takem primeru 3 kuhinja prostor z najmanj 12 m2 čiste površin^ Bivalno kuhinjo je iz higienskih razlogov mogoC^ predvideti le pri stanovanjih, ki so projektiraj za največ 4 odrasle osebe. Če je bivalna kuhmj urejena tako, da ima kuhinja nišo, ki je P°se.^. prezračevana, jo je mogoče predvideti tudi v s novanju za več kot 4 odrasle osebe. ..u Delovna kuhinja je prostor, ki je po sV°^ u dimenzijah in opremi prilagodena gospodinjsko delu, ne pa dnevnemu bivanju. Če projekt pref ,j deva delovno kuhinjo, je treba predvideti dnevno sobo. Če ima delovna kuhinja poseben ^ stop in jedilni kot je mogoče v dnevni sobi UP števati eno normalno ležišče. 15. člen Vsako stanovanjc mora imeti kompletno nišče ter prostor za kopalnico z instalacijo, z m nostjo namestitve prhe ali kopalne kadi. ^ Stanovanja, grajena vključno za 4 rodbi člane, morajo imeti združeno stranišče in kopa* ^ v enem prostoru, stanovanja, grajena za 5 ah Članske družine, pa imajo stranišče lahko ločeno °d prostora za kopalnico. V kuhinjah in kopalnicah smeta biti le dve Vr$ti kurjave, in sicer na trdo gorivo in elektriko ali trdo gorivo in plin. 16. člen Tlorisna površina standardnih stanovanj mora b'ti v mejah naj večje tlorisne etažne površine in najmanjše čiste površine stanovanj, glede na štejte ležišč kakor sledi: 19. člen Organizacije iz prejšnjega člena se lahko združujejo zaradi skupne izdelave programa tipizacije elementov, konstrukcij in hiš ter so dolžni zaradi realizacije stanovanjske graditve pogodbeno vključevati gradbeno opera ti vo, industrijo gradbenega materiala, projektne organizacije, Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij LRS in druge organizacije, ki se b a vi jo s temi vprašanji. KONSTRUKCIJE Največja bruto etažna površina: levilo oseb —12 3 4 5 6 Stanovanjc m2 — 51 66 81 97 109 čarsoniere m2 28 37 — — — — Največja čista površina: število oseb — 12 3 4 5 6 Stanovanje m2 — 32 42 52 62 72 čarsoniera m2 20 24 — — — — Za največjo bruto tlorisno etažno površino se ^eje površina stanovanja s pripadajočimi zidovi in ?ftom stopnišča, vendar brez stranskih prostorov lzven območja stanovanja (kleti, podstrešja, ga-^že itd.). Površine balkonov in loggiev se vračunajo pri balkonih s 50 %, pri loggiah pa 100 % d°pustne bruto tlorisne etažne površine. Čista .površina je izmera prostora med neometanimi zidovi. Vsako standardno stanovanje mora imeti vsaj sobo z najmanj 14 m8 površine, druge sobe z !“ ali enim ležiščem naj bi 'merile 12 »oziroma ui' čiste površine, v nobenem primeru pa ne manj *°t 10 m*, oziroma 6 m*. Pri tem se šteje za eno s°bo največ 2 ležišči, ležišče v bivalni kuhinji se ne upošteva. 17. člen Občinski ljudski odbor in sicer oba zbora enakopravno, lahko odstopi od predpisanih standardih stanovanj, če urbanistični pogoji, lokacija in Uamemba hiše oziroma stanovanja zahtevajo po-^obne naprave, opremo obdelave in podobno s tem, a dovoli gradnjo stanovanj, katerih bruto etažna . 0r'sna površina sme presegati do 1 % površine Iz Člena 16. tega odloka. m. ELEMENTI GRADENJ 18. člen lj, Občinski ljudski odbor bo razvijal določene ob-e organizacije za investicijske storitve, kot Za-. d za stanovanjsko izgradnjo, stanovanjske za-uge in druge oblike združevanja investitorjev, QPlrajoč se pri tem na pridobljene izkušnje teh ^ Ranizacij, ki morajo za izvajanje programa sta- °vanjske graditve prvenstveno uvajati tipizacijo c,ern entov, konstrukcij in hiš. 20. člen Načeloma se dopuščajo v načinu vse gradnje, vendar mora projektant upravičiti izbiro načina gradnje z realnimi ekonomskimi analizami ali s posebnimi pogoji, dovoljujejo se vse konstrukcije, pri katerih bi ekonomska primerjalna analiza dokazala nižjo ali enako ceno nasproti drugi vrsti konstrukcije. Konstrukcijska višina prostorov sme znašati 2.70 ali 2.80 m pri tem pa čista površina stanovanjskih prostorov ne sme biti manjša od 2.60 m. Za podometne instalacije je treba predvideti potrebne rege. Naknadno izsekanje reg ni dovoljeno. OSTREŠJE 21. člen Strehe ne smejo biti ravne, razen če to narekujejo posebni razlogi. Terase ne smejo biti tlakovane z brušenimi betonskimi ploščicami. STOPNIŠČA 22. člen Posebne vhodne veže pri standardnih stanovanjih niso dopustne, ker mora biti hišni vhod neposredno v stopnišče. Širina stopniščnih ram sme znašati 1.2 m. Stopnice morajo biti proste montažne izvedbe, kjer so obdelane le nastopne ploskve. Oblaganje zidov v vežah in stopniščih ni dovoljeno. Višina in širina stopnic naj se približuje izmeri 16.50 X 30 cm. Stopniščne ograje morajo biti preproste in varne. VRATA IN OKNA 23. člen Notranja vrata morajo biti izdelana po principu suhe montaže industrijske serijske izdelave. Širina vrat za glavne prostore 90 ali 80 cm, za stranske prostore 70 cm, v zidarski izmeri. Višina vrat pa 200 cm. Svetloba oken (šipe) ne sme presegati eno šestino tlorisne površine prostora, v bivalnem prostoru pa je lahko večja. ELEKTRIČNA INSTALACIJA 24. člen Bližnji vodi morajo teči skozi stopnišče, raz-delilci sob praviloma v etažah, bodisi za vsa sta- novanja skupaj ali pa ločeno za posamezno stanovanje s priključkom na stopnišče. V glavnih prostorih se lahko stropna svetloba telesa namestijo s stenskimi, če se s tem doseže večje prihranke na električni instalaciji. Za električno instalacijo se lahko uporabljajo vodi iz plastične mase v ometu. VODOVODNE INSTALACIJE 25. člen Instalacije za vodo in kanalizacijo morajo biti združene v enem sanitarnem vozlu. Na eno stanovanje sme biti po en navpično dovod in odvod. Kjerkoli je to mogoče naj se vodovodna instalacija naredi znotraj ob zidu. Za odpadne cevi je mogoče uporabljati izdelke iz plastične mase. DRUGE NAPRAVE 26. člen Zbiranje smeti mora biti koncentrirano v hiši ali izven nje v posebnih objektih, nikakor pa ne na stopniščih in vhodnih vežah. Vertikalni jaški za odmetavanje smeti so dopustni pri hišah s tremi ali več etažami. Odprtina za vzmetavanje kuriva mora biti na enem mestu za vsako stopnišče in sicer na tisti strani, kjer je dovoz do stavbe. 27. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 02-39-25/1--60. Metlika, 8. aprila 1960. Predsednik ObLO: Franc Vrviščar 1. r. 372. Na podlagi določil 71. člena zakona o organizaciji uprave ljudskih odborov (Uradni list LRS št. 22-119/59) in 2. odstavka 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS številka 19-88/52) je občinski ljudski odbor Senovo na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 16. julija 1960 sprejel * ODLOK o določitvi uradnih ur za upravne organe ObLO Senovo in o času za sprejemanje strank 1. člen S tem odlokom se določajo uradne ure za upravne in posebne organe občinskega ljudskega odbora Senovo in določa čas, v katerem se pri teh organih sprejemajo stranke. 2. člen Uradne ure za vse upravne in posebne organe občinskega ljudskega odbora Senovo so v letnem in zimskem času vsak dan od 7. do 14. ure. 3. člen Pri upravnih in posebnih organih občinskega ljudskega odbora Senovo se stranke sprejemaj0 samo vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. d° 13. ure. 4. člen Ne glede na določbe 3. člena tega odloka poslujejo za stranke na sedežu občinskega ljudskega odbora Senovo in na Krajevnem uradu v Brestanici vsak delovni dan od 7. do 14. ure tele službe: — glavna in sprejemna pisarna, — prijavna in odjavna služba, — matična služba, — prijava in odjava vojnih obveznikov, — posredovanje dela. 5. člen Izven uradnih dni in časa, ki je s tem odlokom določen za sprejemanje strank, upravni in posebni organi občinskega ljudskega odbora Senovo stranke ne bodo sprejemali. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od L aV' gusta 1960. Z uveljavitvijo tega odloka preneha odlok 0 določitvi uradnih dni in ur v pisarnah občine, krajevnega urada in drugih organov občinskega ljudskega odbora Senovo, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku okraja Trbovlje v št. 3 z dne 3. III. 1956. Številka: 01/1-04-21/1. Senovo, 16. julija 1960. Predsednik ObLO: Karel Šterban 1. *• 373. Na podlagi 4. člena Zakona o pristojnosti °h činskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni llS FLRJ št. 52-664/57) je Občinski ljudski odbor Sevnica na seji občinskega zbora in na seji proizvajalcev dne 18. aprila 1960 sprejel ODLOK O DRUŽBENEM PLANU OBČINE SEVNICA LETO 1960 Prvi del Smernice za razvoj v letu 1960 I. poglavje OSNOVNE SMERNICE IN NALOGE Na osnovi smernic An nalog, družbenem planu gospodarskega Novo mesto za razdobje 1957—1961 ter v drUzu^ nem planu OLO Novo mesto za leto 1960 in družbenem planu LR Slovenije za leto 1960 \el podlagi do sedaj doseženih rezultatov v proizV postavljenih razvoja okraj Rji in proizvodnih odnosih se predvideva v letu 1960 nadaljnje povečanje gospodarske aktivnosti. Za uspešen gospodarski razvoj postavlja družbeni Plan občine Sevnica za leto 1960 naslednje osnovne smernice in naloge: 1. Skrbeti je treba za nadaljni intenzivni razvoj obstoječih gospodarskih panog, predvsem pa industrije, kmetijstva in obrti, ki mora v letu 1960 Porasti močneje kot v dosedanjih letih, tako da bomo obseg proizvodnje in storitev, ki je predviden 2 družbenim planom gospodarskega razvoja za Razdobje 1957—1961, dosegli že v letu 1960. V ta namen je treba predvsem skrbeti: — da se v največji meri izkoristijo obstoječe Proizvodne in storitvene zmogljivosti, med drugim tudi z uvedbo druge oz. tretje delovne izmene v tistih gospodarskih organizacij, kjer za to obstoje Pogoji; — da se istočasno s povečanjem obsega proizvodnje in storitev poveča kakovost proizvodov in storitev v vseh panogah gospodarstva; — da se gospodarske organizacije organizacijsko učvrste, še posebno pa na področju kmetijstva in obrti ; — da se razširi proizvodno sodelovanje v vseh Bospodarskih panogah, kjer za to obstoje možnosti. 2. Investicijska vlaganja je treba v okviru razpoložljivih investicijskih sredstev iz občinskega investicijskega in stanovanjskega sklada in iz skladov gospodarskih organizacij, usmerjati predvsem v tiste objekte, ki bodo največ prispevali k na-daljnemu razvoju našega gospodarstva, bodisi da 50 to neposredno gospodarski, bodisi kot negospodarski oziroma kot investicije za družbeni standard. V ta namen je potrebno predvsem: — da se vlagajo razpoložljiva sredstva zlasti v take zamenjave in rekonstrukcije osnovnih sredstev, ki bodo v najkrajšem času prispevale k ražnju proizvodnje; tu je mišljena rekonstrukcija tndustrijsKih in izpopolnitev opreme obrtnih gospodarskih organizacij; — da se pospeši dovršitev že začetih gospodarskih in negospodarskih objektov, da bi se jih tako bimpreje usposobilo za njihov namen in da bi se s tom aktivirale njihove zmogljivosti; — da se nove investicijske naložbe usmerijo Predvsem v že obstoječe obrate, zlasti v tiste, v katerih bi bila s tem omogočena uvedba več de-‘°Vnih izmen ali ki bi vplivale na večjo produktivnost zaposlenih; ■— v nove obrate in objekte naj se vrši investiranje le v primerih zelo visoke rentabilnosti ali čredne splošne družbene važnosti; — da se z investiranjem prične šele takrat, ko pripravljena in potrjena vsa dokumentacija. Se Padalje je treba proučevati in izdelovati programe graditev takih novih zmogljivosti, ki bodo orno-Bočile v naslednjih letih nadaljni razvoj gospodarstva in družbenega standarda; — da se izkoristijo tudi vsa tista sredstva gospodarskih organizacij, ki jih same v letu 1960 ne 6°do uporabile za investicije ter se jih v obliki j-dvuženih sredstev razporedili za tiste investicije, k1 so s tem planom predvidene, a zanje ni mogoče najti drugih virov finansiranja; pri razporejanju združenih sredstev je treba upoštevati tudi potrebe tistih področij okraja, ki zaradi nezadostne gospodarske razvitosti ne ustvarjajo toliko sredstev, da bi si sama zagotovila ustrezen gospodarski napredek. 3. Vzporedno s povečanim obsegom proizvodnje je treba povečati tudi delovno storilnost kot osnovo za gospodarski razvoj in zboljšanje življenjske ravni prebivalstva. Povečanje delovne storilnosti bomo dosegli: — z boljšo organizacijo dela v proizvodnem procesu in z uvajanjem sodobnih naprav in metod dela; — s tem, da se predvideni obseg proizvodnje doseže z najmanjšim povečanjem števila zaposlenih; — z zagotovitvijo potrebnega strokovnega kadra s štipendiranjem; posebno pozornost je treba posvetiti strokovnemu izobraževanju obstoječih kadrov; — z doslednim uvajanjem spodbudnejših načinov nagrajevanja na podlagi pri delu doseženega učinka oziroma po enoti proizvoda. 4. Še nadalje je treba skrbeti za zvišanje osebne potrošnje in življenjske ravni zlasti delavcev in uslužbencev; osebni dohodki se morajo vezati na dosežene uspehe pri večanju delovne storilnosti posameznih proizvajalcev in delovnih kolektivov kot celote. Večanje osebne potrošnje mora tako postati vedno bolj odvisno od razvoja proizvodnje in delovne storilnosti. V skladu s tem je potrebno: — posvetiti posebno pozornost preskrbi mesta Sevnice in Krmelja z industrijskimi in kmetijskimi proizvodi, obenem pa pospeševati storitvene obrtne obrate in ustanoviti servise za opravljanje gospodinjskih storitev; — še nadalje povečevati vlaganja za razvoj družbenega standarda, zlasti v Sevnici in v Krmelju; za pospešitev zidanja stanovanj je treba pritegniti poleg družbenih sredstev tudi sredstva prebivalstva; — pri razporejanju proračunskih sredstev, ki jih je treba v večji meri zagotoviti za komunalne dejavnosti, šolstvo in kulturo, zdravstvo ter socialno varstvo. 5. Zaradi povečanega obsega proizvodnje in delovne storilnosti ter sprememb v sistemu delitve dohodka gospodarskih organizacij se v letu 1960 še nadalje povečuje čisti dohodek, s katerim razpolagajo gospodarske organizacije, obenem pa se sproščajo pogoji za uporabo amortizacijskih sredstev. S tem se razširja materialna podlaga delavskega upravljanja in zboljšujejo pogoji za hitrejši razvoj gospodarstva in pogoji za delovanje komunalnega sistema. Glavna naloga pri tem je: — da se razpoložljiva sredstva gospodarskih organizacij koristijo pravilno in varčno, kar je predpogoj za doseganje večjega čistega dohodka; — da se čisti dohodek znotraj gospodarskih organizacij razdeljuje pravilno, da bo tako zagotovljeno kar najbolj spodbudno nagrajevanje po učinku doseženem pri delu, kakor tudi, da bodo žago- tovljena večja sredstva za nadaljni gospodarski razvoj. 6. V skladu s porastom proizvodnje je treba zagotoviti večji izvoz industrijskih, kmetijskih in obrtnih proizvodov. V zvezi s tem je treba iskati novih možnosti plasmana teh proizvodov na mednarodnem tržišču ter tem uprimerno prilagajati kakovost in sortiment. II. poglavje DRUŽBENI . BRUTO PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK Na osnovi nakazanih osnovnih smernic in nalog za nadaljni gospodarski razvoj v okviru obstoječih in v letu 1960 novo pridobljenih proizvodnih zmogljivosti in ostalih materialnih in družbenih pogojev predvidevamo, da bomo v letu 1960 dosegli naslednje povečanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka: Družbeni 1958 1959 1960 bruto proizvod 3.141 3.402 3.762 Narodni dohodek 1.916 2.035 2.256 v milijonih din indeksi 1959 1960 1960 1958 1958 1959 108,3 119,8 110,6 106,2 117,8 110,9 Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek ki ga predvidevamo doseči v letu 1960, se v primerjavi z razvojem, ki je predviden z družbenim planom gospodarskega razvoja za razdobje 1957 do 1961. leta, močno približata le-temu, oziroma je odstopanje neznatno: v milijonih din indeksi Družbeni 1956 1960 1961 1960 1956 1961 1956 bruto proizvod 2.705 3.762 3.813 139,1 141,0 Narodni dohodek 1.557 2.256 2.291 144,9 147,1 To pomeni, da bo v letu 1960 dosežen skupni obseg družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka, ki je predviden s perspektivnim družbenim planom za leto 1961, v naslednji višini — družbeni bruto proizvod 98,7 % — narodni dohodek 98,5 % Predvideno povečanje gospodarske aktivnosti je razvidno iz pregleda gibanja družbenega bruto proizvoda po posameznih gospodarskih panogah: v milijonih din indeksi 1958 1959 1960 1959 1958 1960 1958 1960 1959 Industrija 1.393 1.512 1.571 108,5 112,8 103,9 Kmetijstvo 908 936 1.084 103,1 119,3 115,8 Gozdarstvo 374 397 407 106,1 108,7 102,4 Trgovina 62 82 100 133,3 162,5 122,0 Gostinstvo 84 75 77 90,6 92,4 102,0 Obrt 320 400 523 124,9 163,3 130,8 Skupaj 3.141 3.402 3.762 108,3 119,8 110,6 Ravno tako se bo povečžil narodni dohodek, katerega gibanje po posameznih gospodarskih panogah je razvidno v sledečem: v milijonih din indeksi 1959 1960 1960 1958 1959 1960 1958 1958 1959 Industrija 642 681 732 106,1 114,1 107,6 Kmetijstvo 745 765 869 102,7 116,7 113,6 Gozdarstvo 304 322 318 106,0 104,6 98,7 Trgovina 49 66 78 134,5 161,2 119,9 Gostinstvo 23 20 21 87,7 90,5 103,2 Obrt 153 181 237 121,7 154,8 131.3 Skupaj 1.916 2.035 2.256 106,2 117,8 110,0 V primerjavi z družbenim planom gospodarskega razvoja za razdobje od 1957—1961. leta se predvideva povečanje proizvodnje in storitev po posameznih gospodarskih panogah v naslednjem obsegu: 1956 1960 1961 1960 1956 Industrija 1.425 1.571 1.545 110,2 Kmetijstvo 745 1.084 1.289 145,5 Gozdarstvo 243 407 272 167,5 Trgovina 38 100 114 263,2 Gostinstvo 66 77 72 116,8 Obrt 188 523 521 278,2 Skupaj 2.705 3.762 3.812 139,1 v milijonih din indeksi 1961 1956 Predvideno povečanje proizvodnje v letu 19 za 10,6 odstotka in narodnega dohodka za 10,9 °u' stotka v primerjavi z letom 1959 temelji na realni možnostih s predpostavko, da bodo gospodars 2 > •h cfl > t? S* ■g v 2 'g Pl w £ 8.1 Sklad osnov. sred. 153.918 122.382 Amortizacija 147.639 114.278 Sklad obrat. sred. 464.803 30.745 Rezervni sklad 61.325 — Sklad skupne porabe 45.750 28.931 Skupna sredstva 873.435 234.846 Blikirana amort. 42.812 828 000 din 3 o S % 5- ^ p rt j, Ž o Ul !2 ^ 31.53® 33.361 495.548 61.325 16.819 638.589 41.984 v naslednje namene: rO EU 0 t> .A <0 M a 31 3 £ en S Amort zacija cn m Za investicije 91.242 85.129 5.470 Za anuitete 12.029 29.977 5.603 Odvod v sklad obr. sred. 19.111 — 2.730 Za ostalo — — 15.128 Skup. poraba 122.382 115.106 28.931 Odvod v sklad obr. sred. 27.248 767 2.730 Skupna čista poraba 95.134 114.339 26.201 rt ,d g p p. 15 P y (/) & lSi.841 47.609 2. Da bi v letu 1960 lahko dosegli s tem planom predvidena investicijska vlaganja, je neob-h°dno treba izvesti združevanje sredstev gospodarjih organizacij v višini 38,188 tisoč din, kar predstavlja 25 odstotkov od predvidenih denarnih sred-stev sklada osnovnih sredstev in skupne porabe tiroma 79 odstotkov od predvidoma neporabljenih Sredstev konec leta 1960. Tako se predvideva: —' za skupna vlaganja v gospodar. 17,544.000 din ~~ za skupna vlaganja v splošno- družbeno dejavnost _________________ 20,644.000 din Skupaj torej 38,188.000 din Za skupna vlaganja v gospodarstvo so potrebna sredstva za naslednje investicije: Kopitarna Sevnica za razširitev proizvodnih zmogljivosti potrebuje dopol. sred. v znesku 12,601.000 din za adaptacijo gostilne v Šmarju je potrebnih 4,943.000 din Skupaj 17,544.000 din Ta sredstva je možno pridobiti z združevanjem sredstev in sicer preko okrajnega investicijskega jlada s tem, da gospodarski organizaciji Jugota-n*n in Gostinsko podjetje Sevnica sredstva sklada kovnih sredstev, ki jih predvidoma v letu 1960 n° bosta izkoristili, vložita v skupno vlaganje. Teh sredstev j d skupno 29,436.000 din. Za skupna vlaganja v splošno družbene dejavnosti so potrebna sredstva za naslednje investicije: Občinski stanovanjski sklad potrebuje za zalo-zitev sredstev za finansiranje začetih del 24-stano-vanjskega bloka in za posojila, ki jih bo v okviru tega plana nudil investitorjem predvidoma 13,700 tisoč din. Posojilo je možno dobiti iz skupnega vla-pnja s podaljšanjem odplačilnega roka od Jugo-pnina, pri katerem bi sicer ostala ta sredstva v letu 1960 predvidoma neporabljena. Občinski ljudski odbor predvideva najeti iz skupnih vlaganj za nadaljevanje asfaltiranje ceste er za sestavo urbanističnega načrta in perspektivna plana občine posojilo v znesku din 4 milijone. Sredstva bo predvidoma možno najeti preko sklada ?? finansiranje negospodarskih investicij občine od infekcije »Lisca« iz sklada skupne porabe. Preko omenjenega sklada bodo brez obveznosti Vračila združila sredstva naslednje gospodarske organizacije: "" Rudnik rjavega premoga Krmelj 832.000 din Jugotanin Sevnica 207.000 din ~~~ KZ Loka 105.000 din Konfekcija »Lisca« Sevnica 1,500.000 din "" Komunala Sevnica 300.000 din Skupaj 2,944.000 din Ta sredstva bodo porabljena za: dograditev zdravstvenega doma v Krmelju 832.000 din " ^a nadaljevanje asfalt, ceste 2,112.000 din Skupaj 2,944.000 din Izven nakazanih potreb naj se preko okrajnega investicijskega sklada zajamejo v skupna sredstva z obvezo vračanja tudi vsa razpoložljiva sredstva s kratkimi posojilnimi roki. Z doslednim izvajanjem nakazanih možnosti in postavljenega načela bi bilo mogoče na ta način v največji meri in najbolje izkoristiti vsa za investicijsko dejavnost razpoložljiva sredstva gospodarskih organizacij. Z ozirom na to, da predstavlja združevanje sredstev eno temeljnih nalog v zvezi z vse intenzivnejšim in hitrejšim razvojem našega gospodarstva je potrebno, da temu posvetijo vso pozornost tako obč. ljudski odbor kakor tudi same gospodar, organizacije in njihovi organi samoupravljanja, prav tako pa tudi družbene in politične organizacije. Občinski ljudski odbor naj izda o načinu skupnih vlaganj ustrezna podrobna navodila v smislu določb zakonskih predpisov. 3. Skupna sredstva gospodarskih organizacij in samostojnih zavodov in vseh ostalih skladov, ki bodo v letu 1960 vložena v osnovna sredstva, so naslednja: v 000 din Viri sredstev Gospodarske investicije Invest. spl. družb. dej. Skupaj Lastna sredstva GO in samostoj. zavodov 183.671 22.950 206.621 Sred. zveze in LRS 107.056 5.000 112.056 Investicij, sklad OLO 59.780 — 59.780 Inv. skl. ObLO Sevnica 20.258 — 20.258 Gozdni sklad OLO 7.500 — 7.500 Vodni sklad OLO — 2.000 2.000 Stan. sklad ObLO — 48.933 48.933 Združena sred. GO 17.544 20.644 38.188 Ostali viri 6.085 7.100 13.185 Skupaj 401.894 106.627 508.521 Odnos 79 % 21 % 100 % Poleg izkazanih sredstev, ki bodo v letu 1960 porabljena za investicije, bo vložena v obratna sredstva: — s strani gospodarskih organizacij 30,745.000 din — s strani obč. ljudskega odbora 6,092.000 din Gospodarske organizacije lin občinski ljudski odbor naj zagotove za čim večjo učinkovitost investicijskih naložb še nadalje kombinirano uporabo vseh razpoložljivih virov sredstev. VI. poglavje ZAPOSLENOST IN DELOVNA STORILNOST V letu 1960 se predvideva v družbenem sektorju gospodarstva povprečna zaposlitev 2.162 oseb, kar predstavlja 4,6 odstotno povečanje zaposlenosti v primerjavi z letom 1959, ko je bilo zaposlenih povprečno 2.066 delavcev in uslužbencev. Gibanje zaposlenosti po posameznih gospodarskih panogah v letih 1958—1960 je razvidno iz naslednjega pregleda: GT,ntrf3 1M8 1959 panoga 1960 Indeksi 1959 1960 1960 1958 1958 1959 a t-> o S 2 5 r-i Industrija 1.063 1.042 1.030 98,0 96,9 98,8 M > 47,6 Kmetijstvo 158 144 173 91,1 109,5 120,1 7 Gozdarstvo 152 195 173 123,3 113,8 88,7 8,0 Promet 268 275 280 102,6 104,5 101,8 13,0 Trgovina 102 102 116 100,0 113,7 113,7 5,4 Gostinstvo 32 32 32 100,0 100,0 100,0 1 Obrt 228 276 358 121,1 157,0 129,7 16,6 Skupaj 2.003 2.060 2.162 103,1 107,9 104,6 100,0 Obseg celotne proizvodnje in storitev se bo v družbenem sektorju gospodarstva povečal precej močneje kot zaposlenost — za 12,1 %, deloma storilnost, izražena na osnovi narodnega dohodka na enega zaposlenega pa bo v letu 1960 predvidoma porastla za okoli 7 %, kar lahko razvidimo iz naslednjega pregleda po posameznih gospodarskih organizacijah: v 000 din Gospodarska organizacija 1959 Indeks 1960 1959:1960 Rud. rjav. premoga Krmelj 393 432 109,9 Jugotanin Sevnica 1672 1684 100,7 Kopitarna Sevnica 539 622 115,4 Kmetijsko gospodar. Sevnica 387 308 79,2 KZ Sevnica 732 823 112,4 KZ Studenec 757 770 101,7 KZ Šentjanž 410 468 114,1 KZ Tržišče 571 603 105,6 KZ Loka 1238 1000 80,8 GPZ »Zasavje« Sevnica 423 528 124,8 SPT Sevnica 836 796 95,2 »Sloga« Sevnica 609 757 124,3 Bife »Svoboda« Krmelj 682 751 110,1 Gostinsko podjetje Sevnica 518 537 103,7 Gostinsko podjetje Šmarje 598 716 119,7 Mizarska zadruga Sevnica 418 629 150,5 Konfekcija »Lisca« Sevnica 1332 980 73,6 Komunala Sevnica 343 346 100,9 Povprečje 622 663 106,6 Z nadaljnim omejevanjem naraščanja števila zaposlenih ob istočasnem povečanju delovne storilnosti, kar je prišlo v ,večji meri do izraza predvsem v letu 1959, bo ustvarjena osnova za povečanje osebne potrošnje in življenjskega standarda. Posebno pozornost pri merah za povečanje delovne storilnosti je treba posvetiti v letu 1960 predvsem tistim panogam gospodarstva, kjer se povečanje ne predvideva v do voljni višini, to je v kmetijstvu, gozdarstvu in obrti, ravno tako pa tudi industriji, trgovini in gostinstvu, kjer je predvideno povečanje za 8,9 %, 6,8 % oziroma 7,2 %. Poleg organov delavskega upravljanja bodo morali razvoju delovne storilnosti posvečati posebno pozornost tudi oddelek za gospodarstvo in finance občinskega ljudskega odbora ter družbene in politične organizacije, ki bodo morali upoštevati zlasti naslednje momente: — nadaljevati je treba z izpopolnjevanjem spod-budnejših načinov nagrajevanja, po doseženen1 učinku pri delu ter dosledno uvajati nagrajevanj*-po uspehu celotne gospodarske organizacije; Prl tem se je treba posluževati doseženih izkušenj |n uspehov v posamezni gospodarski organizaciji med gospodarskimi organizacijami; — nenehno je treba povečevati število delovni mest, ki se obračunavajo po doseženem učinku, nagrajevanje posameznikov je treba v večji vezati na učinek gospodarskih enot, kar bo vph' valo na hitrejše in enakomernejše povečanje delovne storilnosti na delovnih mestih, v nrganiza-cijskih enotah in v podjetju kot celoti; pri tem naJ organi delavskega upravljanja in uprave gospodarskih organizacij stalno spremljajo učinkovitost sistema nagrajevanja ter prilagajo način razdeljevanja sredstev za osebne dohodke stopnji organ1' zacije dela in poslovanja; — pri nadaljnem uvajanju nagrajevanja P° učinku in postavljanju norm naj ne bodo le-te vezane le na količino, temveč tudi na kakovost; — povečanje posebnega deleža pri dohodku g0' spodarskih organizacij, ki ga zagotavljajo zvezn predpisi za leto 1960, je treba dosledno uporab11 za izboljšanje učinkovitosti nagrajevanja; v okvir celotnih osebnih dohodkov posamezne gospodars organizacije naj se povečuje del, ki se izplačuj na podlagi doseženih učinkov; — gospodarske organizacije, zlasti tiste, ki bodo znatno povečale obsega proizvodnje in štor tev, naj proučijo možnosti zmanjšanja obstoj očeg števila zaposlenih s tem, da se viški zaposlen1 preusmerijo v okviru podjetij na ustrezajoča lovna mesta kar, pomeni, da je treba pridobiva ^ delavce za nova delovna mesta predvsem s sm°^ trnejšo razporeditvijo obstoječih v okviru P°®a meznega podjetja ali pa. v okviru podjetij dolo nega okoliša; oddelek za gospodarstvo in finan pri občinskem ljudskem odboru naj skupno s 51 dikalnimi organizacijami stalno spremlja giba ^ zaposlenih po posameznih podjetjih ter preprC nepotrebno vključevanje novih delavcev; — proučiti je treba vse možnosti za zaposlile starih borcev in invalidov NOB na ustrezajočih lovnih mestih, a v skladu s sistemizacijo delovn mest; . ^ — pri zaposlovanju žen je treba upoštevati, se jih zaposluje v tistih dejavnostih in na ta delovnih mestih, ki so po značaju delovnega P česa primerna za njih zaposlitev; — gospodarske organizacije naj store vse, je potrebno, da se poveča delovna disciphna da se zmanjšajo izostanki od dela in fluktuac^. delavcev; na zmanjšanje izostankov od dela za bolezni naj -vplivajo s krepitvijo higienskega* tehničnega varstva ter drugih preventivnih u pov; gospodarske organizacije !naj v letu 196° -- gvafjvructJL oIXv vri v jiiaj v - , .g* razpoložljiva sredstva vlože predvsem v take in^c, sticije, ki bodo v čimvečji meri prispevale k P° Čanju delovne storilnosti; tuji Na povečanje delovne storilnosti vpliva višja raven splošne in strokovne izobrazbe proizvajalnemu procesu ustreza kvalifikacijska sestava zaposlenih: — zato naj gospodarske organizacije s sodelovanjem oddelka za gospodarstvo in finance občinskega ljudskega odbora in sindikata, zagotove zaposlenim strokovno usposabljanje na delovnem mestu, tiste pa, ki zaradi svojega obsega in načina dela ne morejo organizirati lastnega centra za izobraževanje, naj organizirajo center za izobraževanje za širše območje; — gospodarske organizacije naj na podlagi izdelanih programov za izobraževanje uporabljajo sredstva sklada za kadre in v ta namen odrejena sredstva iz sklada skupne porabe predvsem za izobraževanje delavcev na delovnem mestu. V skladu s smernicami tega plana in za uresničevanje vseh navedenih nalog je treba, da delavski sveti podjetij, zbor proizvajalcev in sindikalne organizacije stalno spremljajo stanje in gibanje zaposlenosti in delovne storilnosti, ker obseg zaposlenosti in stopnja delovne storilnosti neposredno Vplivata na raven osebne potrošnje in na reševanje stanovanjsko-komunalnih problemov. VII. poglavje OSEBNA POTROŠNJA IN DRUŽBENI STANDARD OSEBNA POTROŠNJA Ob že omenjenem predvidenem povečanju povprečnega števila zaposlenih v gospodarstvu za 4,6 odstotka se bo s porastom proizvodnje, v še večji meri pa s povečano delovno storilnostjo osebna Potrošnja dvignila za 14,2 odstotka. Zaradi postopnega prehoda na ekonomske cene raznih uslug (električna energija, vodarina itd.), na ekonomske najemnine za stanovanja ter za kmetijske proizvode, se bo realna osebna potrošnja prebivalstva povečala za 7,7 %, potrošnja kmetovalcev pa v za-Visnosti od povečanja kmetijske proizvodnje in tržnih viškov. Gospodarske organizacije bodo v letu 1960 vzporedno s povečanim obsegom proizvodnje in storilnosti večji čisti dohodek razporedile na osebne do- hodke in na sklade v dobro skladom, in sicer: Os. dohodki Skladi lv 70 % 1958 — po ZR 77,47 22,53 1959 — po TP 76,27 23,73 1959 — po oceni 76,47 23,53 1960 — plan 75,40 24,60 'z česar sledi, da se bo v primerjavi z ocenitvijo za leto 1959 povečal: čisti dohodek za 9,3 % osebni dohodek za 7,8 % skladi za 14,3 % Posamezne gospodarske organizacije, ki spreminjajo lanskoletno strukturo čistega dohodka v slabo skladom iz objektivnih razlogov, naj posvetijo pozornost strukturi dohodka, da bi se tako z izleženimi rezervami ustvarilo potrebno ravno- vesje. To velja ža vsa tri gostinska podjetja zaradi določitve višje kvote pavšalnega prometnega davka, v znatni meri za kmetijske organizacije in pa za Konfekcijo »Lisca« zaradi spremenjene strukture zaposlenih delavcev. Predvidenemu povečanju osebne potrošnje je predpogoj skladno izpolnjevanje nalog družbenega plana. Gospodarske organizacije naj glasom svojih družbenim planom in s pravilno politiko cen konkretizirajo in zagotove s tem planom predvideno povečanje osebne potrošnje in s tem življenjske ravni prebivalstva* Za izvršitev teh nalog je potrebno sodelovanje predvsem sindikalnih organizacij, SZDL in drugih masovnih in političnih organizacij. DRUŽBENI STANDARD V letu 1960 se predvideva nadaljnje povečanje del na področju splošnih družbenih dejavnosti, vendar kljub večjim sredstvom še ne bodo pokrite vse potrebe, zlasti zaradi naglih sprememb v strukturi prebivalstva in zato, ker moramo v naši občini pretežni del sredstev vlagati še v gospodarske dejavnosti za zagotovitev potrebnega gospodarskega razvoja. Skupnih investicijskih naložb za razvoj družbenega standarda bo v letu 1960 predvidoma 106.627 tisoč din, v tem znesku pa so zajeta tudi združena sredstva gospodarskih organizacij v višini 20.644 tisoč din. V letu 1960 bodo povečani proračunski izdatki za šolstvo, kulturo, zdravstvo in socialno varstvo. Uvedeno bo obvezno zdravstveno zavarovanje kmetov. Za predviden razvoj družbenega standarda se postavljajo naslednje naloge: — razpoložljiva sredstva gospodarskih in drugih organizacij ter sredstva stanovanjskega sklada je treba razporediti v soglasju s predvidevanji tega družbenega plana; — poiskati je treba primeren način za združevanje sredstev v predvidenem obsegu; — sredstva je treba vlagati tako, da-bodo predvideni objekti v skrajšanem času dovršeni, obenem pa je treba paziti, da se stroški zidave ne bodo povečevali; — pri reševanju posameznih problemov naj se računa s sodelovanjem prebivalstva. VIII. poglavje GOSPODARSKI ODNOSI Z INOZEMSTVOM V skladu s povečanjem obsega proizvodnje in možnosti plasmana proizvodov v inozemstvo se v letu 1960 predvideva porast izvoza v primerjavi z letom 1959 za 23,5 odstotka* in sicer: v 000 din Indeksi 1959 1960 1960 1958 1959 1960 lg58 195g 1959 Industr. 193.769 285.903 359.800 147,5 185,7 125,8 Kmetij. — — 7.340 — — — Gozdar. 34.301 39.108 27.582 114,0 80,4 70,5 Obrt_______12.613 17.000 27.500 134,8 218,0 161,8 Skupaj 240683142.011 422.222 142,1 175,4 123,5 Obenem s povečanjem izvora se bo menjala tudi njegova sredstva v korist večjega izvora industrijskih in obrtnih izdelkov. Od skupnega izvoza so posamezne gospodarske panoge udeležene takole: Drugi del RAZVOJ POSAMEZNIH GOSPODARSKIH PANOG 1958 1959 1960 Industrija 78,5 83,6 85,2 Kmetijstvo — — 1,7 Gozdarstvo 14,3 11,4 6,5 Obrt 7,2 5,0 6,6 Povečanje izvoza zahteva zaradi vzpostavitve in zagotovitve stalnih poslovnih zvez neposredno sodelovanje proizvajalnih podjetij, ki je v letu 1960 še neznatno, in sicer: posredni izvoz 363.722 ali 86,1 % direktni izvoz 58.500 ali 13,9 % Direktno bo izvažala tovarna Jugotanin, vse ostale gospodarske organizacije pa posredno. Posamezne gospodarske organizacije bodo predvidoma izvozila naslednje proizvode oziroma surovine: v 000 din Jugotanin Sevnica hrastov ekstrakt Ft 150 — 41.000 din kostanjev ekstrakt Ft 500 — 158.000 din Kopitarna Sevnica finalna kopita par 120.000 — 53.400 din pete par 400.000 — 22.000 din polizdelki par 50.000 — 15.000 din rezan les m3 2500 — 70.400 din KZ Šentjanž govedo ton 25 — 5.125 sveže borovnice ton 15 — 1.155 din črni ribez ton 10 — 1.060 din GPZ »Zasavje« oglje m3 2.970 — 13.616 din celulozni les m3 200 — 1.352 din železniški pragi m3 500 — 7.404 din drva m3 400 — 2.510 din transportni sodi hi 600 — 2.700 din Mizarska zadruga pohištvo — 27.500 din Posamezne gospodarske organizacije bodo torej udeležene pri izvoru v naslednjem: Jugotanin Sevnica din/000 199.000 Kopitarna Sevnica din/000 160.800 KZ Šentjanž din/000 7.340 GPZ »Zasavje« din/000 27.582 Mizarska zadruga din/000 27.500 47.1 % 38.1 % 1,7% 6.5 % 6.6 % Skupaj din/000 422.222 100 % Navedene gospodarske organizacije naj že nadalje usmerjajo svojo proizvodnjo in izvoz tako, da b in Enota 82 3 č> Proizvod mere 1959 1960 -ti Co Č2 Rjavi premog tisoč t 114 109 95,6 Opeka zidna tisoč kom 1480 1500 101,4 Kostanjev ekstrakt Ft 1644 1607 97,7 Hrastov ekstrakt Ft 556 597 107,4 Polizdelki tisoč par 50 50 100,0 Finalna kopita tisoč par 309 350 113,3 Pete tisoč par 1489 1700 114,2 Rezan les listavcev m3 3104 3700 119,2 Rezan les iglavcev m3 1055 1900 180,1 Morali m3 1250 1300 104^ Skupaj 10574 Predvideno povečanje industrijske proizvodnje bo zahtevalo vsestranske napore gospodarskih organizacij, ki bi morali biti usmerjeni k naslednji111 nalogam: — skrbeti je treba, da bodo v najkrajšem časU dovršene vse začete in predvidene investicije, raZ' položljive proizvodne zmogljivosti pa izkoriščene v čim večji meri; — dinamiko proizvodnje je treba usmerjati ta' ko, da bo proizvodnja stalno naraščala in da s® bodo v čimvečji meri odpravila dosedanja sezon ska nihanja. Dopuste je treba razporejati enakomerno skozi vse leto, izvrševanje rednih remont0 pa je treba prenesti v jesenski ča,s, ko je najV verjetnosti za pomanjkanje električne energije; — z ustreznimi pogodbami si je treba pravo časno zagotoviti potrebne zaloge surovin in repr(>' dukcijskega materiala; razširiti in izboljšati je treba proizvodno sodelovanje; — izpolnjevati je treba organizacijo dela z up° rabo sodobnih metod v procesu proizvodnje; — posvečati je treba večjo pozornost delovu**^ pogojem, zlasti pa higiensko-tehničnemu vars ^ pri delu in s tem zmanjševati število izostan 0 2. Po posameznih strokah industrijske proizv ^ nje in po posameznih gospodarskih organtoacl] se predvideva naslednje: 112 — V proizvodnji premoga: Proizvodnja premoga v Rudniku rjavega premoga Krmelj je za leto 1960 predvidena v manjšem *5egu kot v letu 1959 za 4,4 % predvsem zaradi tega, ker bo jama »Majcen II« lahko začela obratovati šele v drugi polovici leta, istočasno pa bo ukinjena proizvodnja v jami Hinje. Nujnost zmanj-Sarija proizvodnje premoga obstoji tudi v tem, da jo danes odprtih zalog le 193 tisoč ton, znanih dokazanih zalog 1,235 tisoč ton, domnevanih zalog Premoga pa 1.210 tisoč ton. V zvezi s tem bo potrebno rudarskogeološka raziskovanja usmeriti zlasti k širjenju surovinske osnove tako, da bodo na Posameznih področjih čimprej ugotovljene dejan-ske zaloge in možnost eksploatacije. S tem bodo Ustvarjene možnosti za povečanje proizvodnje v Prihodnjih letih, podaljšana pa bo tudi življenjska doba rudnika. Vzporedno z zmanjšano proizvodnjo premoga se v Rudniku Krmelj zmanjšalo tudi povprečno število zaposlenih za 5,7 % delovna storilnost pa bo porastla za 9,9 %. Pozornost bo treba posvetiti Problemu fluktuacije zaposlenih, ker delavci, zla-sti manjši, prehajajo v druge panoge gospodarstva. V letu 1960 bodo investicijska vlaganja znašala ^9.102 tisoč din za objekte, v katere je bilo doslej vloženih že 118.805 tisoč din. Dograjena bo jama “Majcen II« ter nabavljena potrebna oprema za jamske obrate. Oprema bo znatno dražja, ker mora biti v SCH izvedbi zaradi metana, ki se pojavlja v novi jami, kar pa prej ni bilo točno znano. Nadalje bo dograjena naprava za avtomatizacijo prevoza premoga ter skladišči za bencin in kisik. Skupno se predvideva, da bo vloženih 42,970 tisoč dinarjev iz lastnih sredstev, razlika pa iz sploš-ftega investicijskega sklada. 121 — V industriji gradbenega materiala: V sklopu Rudnika rjavega premoga Krmelj °bratuje opekarna, ki bo predvidoma povečala Proizvodnjo za 1,4 %. Zaradi starega stroja in sla-oih peči zmogljivost opekarne ni izkoriščena, za-ladi česar opekama momentalno ni rentabilna. v preteklem letu nakazano vprašanje opekarskih peči in zračnega sušenja opeke je treba v letu "60 dokončno rešiti z izdelavo ustreznega elabo-j'uta. Za rekonstrukcijo opekarne se bo možno od-°diti zaradi sredstev šele v prihodnjem letu. 122 — V lesni industriji: Predviden porast proizvodnje za 7,8 % bo do-S^en zlasti s povečano proizvodnjo v Kopitarni za %, v manjšem obsegu pa v Jugotaninu — za 0,2 %. Predviden fizični obseg proizvodnje strojil iz °stanjevega in hrastovega taninskega lesa je po-* ^ vi j en v višini 2,204 Ft, s čimer bo podjetje v Okoriščanju svojih zmogljivosti doseglo proizvod-i°> ki jo brez ustreznega povečanja zmogljivosti 1 možno preseči. Proizvodne zmogljivosti bodo s sem izkoriščene stoodstotno. Investicijska vlaganja . Pomenila doslej le zamenjavo iztrošene opreme er uvajanje sodobnejših aparatur in instrumentov, kar vse pa ni vplivalo na zvišanje zmogljivosti. Odločilno vpliva na višino proizvodnje tudi dejstvo, da je na tržišču vedno manj kvalitetnega lesa, zaradi česar se bodi manjši izplen in s tem tudi nižja filtertežinska proizvodnja. Tudi vrednostni obseg proizvodnje v Jugotaninu bo težko doseči zaradi nespremenjenih potreb na domačem tržišču, oziroma konkurenčnih posegov ostalih tovrstnih podjetij in s tem težjega plasma-na, izvoz pa ni ugoden zaradi težko sprejemljivih nizkih cen. Tako lahko pričakujemo še nadalje zniževanje prodajnih cen, ki je opazno že nekaj let, na drugi strani pa se pojavlja nenehno zviševanje cen materialu, električni energiji, nadalje se povečujejo osebni dohodki in amortizacija, kar vse je bilo in bo treba pokriti brez ustreznega povečanja zmogljivosti iz notranjih rezerv. V Jugotaninu se stanje povprečno zaposlenih ne bo spremenilo, delovna storilnost pa bo porastla za 0,7 %. Sistem zaposlovanja bo ostal z ozirom na specifičnost proizvodnje nespremenjen. Nihanje števila zaposlenih se pojavlja v sezoni nabave lesa, ko se stalež poveča za približno 40 delavcev. To nihanje je razumljivo, ker proizvajalci taninskega lesa zaradi sečnih sezon ne morejo le>-tega odpremljati enakomerno skozi vse leto. Delovna storilnost se v neposredni proizvodnji tanina zaradi odrejenega proizvodnega procesa ne more dvigniti oziroma so možnosti le minimalne. Povečanje storilnosti je možno doseči predvsem na lesnem skladišču z dosledno uvedbo nagrajevanja po učinku. Zaradi zastarelosti strojne opreme bo potrebno le-to postopoma obnavljati. Tako. se v letu 1960 predvideva nabava novih izparilnikov, vibratorjev, avtomatske tehtnice in še ostalega orodja v skupni vrednosti 30,950 tisoč din. Večja poraba investicijskih sredstev bi bila klub večjim potrebam z ozirom na nujno rezervacijo sredstev za predvideno izgradnjo tovarne lesonitnih plošč neutemeljena. Podjetje mora v letu 1960 nujno dokončati vse predpriprave za gradnjo tovarne lesonitnih plošč, da se bo tako proizvodnja preusmerila na izkoriščanje lesnih odpadkov, ki jih bo zamenjala v glavnem energija premoga. S tem bo proizvodni proces izenačen z inozemskim, kjer je proizvodnja tanina le stranski proizvod druge dejavnosti. Izkazani porast fizičnega obsega industrijske proizvodnje v Kopitarni za 18,2 % se razčelnja v proizvodnjo finalnih kopit, pet in polizdelkov, ki bo v letu 1960 večja za 13,7 % in v proizvodnjo rezanega lesa, ki bo porastla za 28,5 %. Osnova- za predvideno povečanje proizvodnje je predvsem rekonstrukcija proizvodnih zmogljivosti oziroma povečanje mehanizacije — nabava novih strojev in epreme, nadalje boljše izkoriščanje surovin in odprava ozkih grl v proizvodnem procesu, ki pa bo dokončna šele z izvedbo celotne rekonstrukcije. Nemajhno vlogo pri povečanju proizvodnje igra porast delovne storilnosti, tako se bo povprečno število zaposlenih dvignilo za 3,7 %, delovna storilnost pa se bo povečala za 15,4 %, med drugim tudi zaradi uvedbe novega sistema nagrajevanja po enoti proizvoda. Z uvedbo pridobivanja surovin za pete iz kvalitetno manjvrednega lesa in z zadovoljivo rešitvijo načina sušenja lesa sta rešena hkrati dva problema: pridobitev potrebnih surovin in rešitev ozkega grla proizvodnje; oboje rešuje obrat žaga, ki ima tako v sklopu podjetja zagotovljen plasman manjvrednih sortimentov, vzporedno pa povečuje svojo proizvodnjo. Proizvodnja kopit in pet v Kopitarni predstavlja približno 80 % jugoslovanske proizvodnje kopit. S tem, da je vloga Kopitarne pri oskrbovanju čevljarske industrije v jugoslovanskem merilu izrednega pomena, kar se v celoti sklada z ekonomskimi interesi podjetja vsklad dobrega plas-mana kopit in pet in pa zaradi nujnosti prilagajanja proizvodnje hitro rastočim potrebam vse bolj zahtevnega tržišča, je treba posvetiti dokončni rekonstrukciji in rešitvi toVarne naj večjo pozornost predvsem z zagotovitvijo potrebnih sredstev. V letu 1960 bo v oba obrata Kopitarne vloženih 114 milijonov din in to v glavnem za nabavo novih proizvodnih strojev. Znesek bo v višini 67,601 tisoč pokrit iz družbenih sredstev. Poleg potrebnih surovin, ki so za leto 1960 skoro v celoti zagotovljene, je treba z ustrezno vzgojo in izobrazbo ustvariti potreben strokoven kader, ki bo sposoben reševati čedalje večje proizvodnje probleme. 3. Kljub povečanemu obsegu proizvodnje se predvideva v industriji zmanjšanje števila zaposlenih za 1,2 %, a istočasno povečanje delovne storilnosti za 5,1 %. Zmanjšanje števila zaposlenih je odraz povečanja storitev, uvajanja novih proizvodnih strojev ter drugih organizacijskih ukrepov. Nagrajevanje po enoti proizvoda, ki se uvaja v različnih oblikah po noti proizvoda, bo še nadalje vplivalo na porast delovne storilnosti in s tem na zmanjševanje števila zaposlenih. 4. Skupne investicijske naložbe v industriji bodo v letu 1960 znašale 204,052 tisoč din. Poleg sredstev družbenih investicijskih skladov in lastnih sredstev bo potrebno za izvršitev predvidenih investicij pristopiti k združevanju sredstev. Z namensko uporabo teh sredstev bo doseženo predvideno povečanje proizvodnih zmogljivosti in tudi sam obseg proizvodnje v letu 1960. X. poglavje KMETIJSTVO A. Splošni del Na podlagi dosedanjega in predvidenega razvoja kmetijske proizvodnje na družbenih posestvih in v proizvodnem sodelovanju bo v lletu 1960 povečana kmetijska proizvodnja za 12,9 % v primerjavi z ocenjeno realizacijo v letu 1959. S tem bo dosežena proizvodnja, ki je bila predvidena s perspektivnim planom za obdobje 1957—1961, v višini 84,1 %. Po posameznih strokah se predvideva naslednje povečanje: Poljedelstvo — žita — industrijske rastline — vrtnine — krmne rastline Sadjarstvo Vinogradništvo Živinoreja _____________ Kmetijstvo skupaj 10,5 % 88,3 % 10,5 % 14,7 % 23,8 % 31.9 % 15,7 % 18,5 % 12.9 'lo Vzporedno s predvidenim povečanjem kmetij' ske proizvodnje se bo povečal tudi obseg tržni viškov, katere bo potrebno s potrebnimi ukrepi v celoti zajeti .in posredovati neposrednim potrošnikom. Na tej osnovi je treba izboljšati preskrbo prebivalstva s kmetijskimi pridelki zlasti z vrtninami in sadjem. Za predviden obseg kmetijske proizvodnje bodo morali Kmetijsko gospodarstvo v Sevnici in kmetijske zadruge s proizvodnim sodelovanjem izvajati naslednje naloge: — povečati je treba intenzivnost obdelovanja in oskrbe obstoječih obdelovalnih površin. To moia priti do izraza zlasti na Kmetijskem gospodarstvu Sevnica in na zemljiščih, kjer se bo proizvodnja razvijala v obliki pogodbenega sodelovania; — v letu 1960 je potrebno izvršiti rajonizacij0 področij kot osnovo za uvedbo specializirane kme tijske proizvodnje. Le-to bo izvršila strokovna ko misija pri oddelku za gospodarstvo ObLO s sodelovanjem kmetijskih strokovnjakov pri kmetijski zadrugah; — v čimvečji meri je treba uporabljati ustrezna umetna gnojila, sortno seme in škropiva za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev; — nadaljevati je treba iz obnovo obstoječi sadovnjakov in vinogradov; — vzporedno s povečanjem proizvodnje krmni rastlin je treba povečati stalež živine, istočasno Pa pospešiti pitanje telet in svinj, predvsem mesnati ^ s povečanim pogodbenim in zakupnim sodelova njem; ,g — ža povečanje proizvodnih zmogljivosti treba vložiti več sredstev za izboljšanje in P°ve Čanje mehanizacije — kmetijskih strojev; — kmetijske zadruge naj pristopijo k ziranju zadružnih ekonomij — kmetijsko-proizva Jalnih obratov — z zajetjem opuščenih oziroma 0 stopljenih zemljišč zasebnikov. ^ Kmetijska proizvodnja bo po osnovnih grUP , proizvajalcev predvidoma zajela za važnejše k ture naslednje površine: v ha Pšenica CD “ Skupaj • Družb. ' posest. Koruza 548 4 Krompir 711 — Detelje 529 13 Krmne r. 185 3 Travniki 3222 68 Sadovnjaki 588 31 Vinogradi 725 1 >N ■ 2 i i rt 6 tUOrrt 1 S 1,3 1 3 N O, J sa.8 987 289 544 92 711 162 6 510 119 182 34 86 3068 665 527 59 2 722 30 B. KMETIJSKE STROKE 1. Poljedelstvo s travništvom V poljedelstvu se predvideva v odnosu na ocenjeno proizvodnjo v letu 1959 povečanje proizvodnje za 25,8 %. Porast hektarskih pridelkov važnejših poljščin v primerjavi z letom 1959 bo predvidoma naslednji: 1959 1960 Indeks 1960 : 1959 Pšenica 16,4 24,1 150 Ječmen 14,4 15,0 104 Koruza 21,5 27,8 132 Krompir 156,2 188,2 120 Hmelj 7,5 9,8 120 Detelje 51,4 60,0 117 Travniki 36,2 39,2 108 Na osnovi predvidenega porasta ha pridelkov Se bo proizvodnja žit povečala za 10,5 %, indukcijskih rastlin za 88,3 %, vrtnin za 10,5 % in krmnih rastlin za 14,7 % • V letu 1960 se predvideva izgradnja dveh su-. *lnic za hmelj tako, da bo mogoče pravočasno in 'n pravilno posušiti ves hmelj, nadalje pa se predvideva zasaditev novih 9,5 ha hmelja. Ker od proizvodnje krmnih rastlin zavisi po-rast živinorejske proizvodnje, je potrebno vse v Pogodbeno proizvodnjo vključene travniške povr-,ln<" pravilno in pravočasno pognojiti s potrebnimi "Občinami umetnih gnojil. V primerjavi z letom bodo v letu 1960 porabljene naslednje koli- umetnih gnojil: Indeks 1959 1960 1960 : 1959 Thom asova žlindra 125,0 363,5 290,8 Nitrofoskal 131,0 377,5 440,8 Nitromonkal 52,5 187,2 356,6 Superfosfat 94,0 51,8 55,1 ^Kalijeva sol 65,0 196,0 301,5 Skupaj 467,5 1376,0 294,3 Občinski ljudski odbor bo moral v letu 1960 ^ostriti vprašanje pravočasnega in obveznega zatilja karantenskih škodljivcev in bolezni. 2. Sadjarstvo , V primerjavi z letom 1959 se predvideva povelje sadjarske proizvodnje za 31,9 %. Obstoječe površine sadovnjakov — 558 ha — se bajajo v pretežni večini zaradi pomanjkljive krbe v slabem stanju, zato je treba začeti z red-^ gnojenjem, čiščenjem in škropljenjem. Predvi-bo v letu 1960 vključenih v pogodbeno pro-v°dnjo 59 ha sadovnjakov. S tem bo porasti a če Vr^na rec*no oskrbovanih sadovnjakov, zaradi jJ1Sar lahko pričakujemo v prihodnjih letih večjo stalnejšo rodnost sadnega drevja, kj V letu 1960 bo na novo zasajenih 2,5 ha višenj, jagodičevja pa približno 10 ha črnega ribeza. { ® predvideno rajonizacijo naj se predvidi na-obnova sadovnjakov, da bi se s tem zagotovili eg povečanega obsega proizvodnje tudi kvali- tetno in sortno sadje. Pri obnovi sadovnjakov je treba v smislu proizvodnega sodelovanja nabaviti sadike iz domačih drevesnic, ki si jih je treba zagotoviti s predhodnimi pogodbenimi naročili. V akciji za izboljšanje stanja sadovnjakov bodo morali sodelovati vsi ustrezni organi občine in zadružni organi. 3. Vinogradništvo V letu 1960 se predvideva večji pridelek grozdja za 15,7 %. Večji pridelek grozdja se predvideva zaradi vključitve 30 ha vinogradniških površin v proizvodno sodelovanje in ker se predvidevajo ugodnejši klimatski pogoji, kot so bili v letu 1959. Manjše obnove vinogradov v pogodbenem sodelovanju so predvidene na območju Malkovca, Telč, Podvrha, Trnovca in Zajčje gore. Do obnove vinogradov v smislu predvidene ra-jonizacije ni mogoče računati na ustvarjanje znatnejših viškov. V ta namen bodo že v letu 1960 izvršene priprave za obnovo 2 ha vinogradov na Hojniku. .Kmetijska zadruga Tržišče bo morala proizvesti v letu 1960 40 tisoč kom. sortnih trsnik cepljenk, in sicer: Žametna črnina 15.000 kom. Modra frankinja 10.000 kom. Portugalka 5.000 kom. Kraljevina 5.000 kom. Radgonska ranina 5.000 kom. perspektivno pa ih bo morala vzporedno š povečanim obsegom obnove še več. Pri proizvodnji trsnih spdik je treba paziti na pravočasno oskrbo, da bo tako zagotovljena ustrezna kakovost in količina trsnic. 4. Živinoreja V živinoreji se predvideva povečanje proizvodnje v primerjavi z letom 1959 za 18,5 %. Osnova povečanju je večja proizvodnja krmnih rastlin, ki bo zajela v letu 1960 v organizirani proizvodnji 28 % travnikov in 23 % njivskih krmnih rastlin, kar vse bo omogočilo, da bo dosežen naslednji obseg organizirane reje živine: Kmetijska Kooperacije posestva glav ton glav ton — pitana teleta 62 12,4 580 116,0 — mlad.pit.gov. 270 121,5 85 42,5 — mesnati prašiči — — 400 36,0 — plem. svinje — — 1500 — Ker moramo vzeti program pitanja živine in vzreje plemenske živine kot osrednjo nalogo družbenih posestev in kmetijskih zadrug, je treba temu primerno podvzemati vse potrebne ukrepe. Tako je najprimernejša oblika pitanja živine v sodelovanju z zadrugo, za kar pa je potrebno sklepati pogodbe in si obenem zagotoviti pravočasno obnovo pogodbeno pitanih živali. S tem v zvezi so zadruge dolžne zagotoviti potrebna dodatna močna krmila, ki omogočajo kvalitetnejše in uspešnejše pitanje živine, V letu 1960 je treba izvršiti vse predpriprave za povečanje obsega pitališč v Sevnici, Šentjanžu, Zabukovju in Blanci. V ta namen bodo morale te kmetijske organizacije za prihodnje leto predvideti tudi ustrezna sredstva. Na področju Sevnice se vrši osemenjevanje živine, v višinskih predelih z 10 plemenjaki, v nižinskih pa predvsem umetno. Umetno osemenjevanje je treba za izboljšanje kvalitete v letu 1960 razširiti na področje Brega, Loke in Podvrha. Veterinarska služba mora še v večji meri izvajati pro-genotest, s čimer bo zagotovljena boljša in hitrejša prireja živine. S povečanjem in izboljšanjem krmske baze se predvideva tudi večja proizvodnja mleka. Za potrebe prebivalstva naj bi Kmetijsko gospodarstvo v Sevnici zagotovilo zadostne količine mleka, temu primerno pa bi se moralo zagotoviti potrebno število molznic. C. DRUŽBENA KMETIJSKA GOSPODARSTVA Kmetijsko gospodarstvo v Sevnici bo v letu 1960 povečalo družbeni bruto proizvod za 3,6 %. Proizvesti predvideva 3611 krmnih rastlin in 340 t krme, 39 t ječmena, ovsa in koruze, razen tega pa predvideva povečati proizvodnjo sadik v drevesnici na 120 tisoč kom. predvsem sadik jablan, hrušk in breskev, v sadjarstvu pa pridelek jabolk na 325 t, od tega 255 t prvorazrednih. Po izračunih bo pridelanega 15.750 kg hmelja, v govedoreji pa se predvideva prirast za 11,4 %. Povečani obseg poizvodnje bo dosežen: — z izkoriščanjem vseh razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti obdelovalnih površin in kmetijskih objektov; — z večjo oskrbo plantažnih nasadov jablan in breskev ter s pravočasnim zavarovanjem nasadov proti eventualni pozebi. V nasadih mora biti dosežen pridelek 100 oziroma 250 q na ha; — s pravilno organizacijo dela in z izpopolnjevanjem sistema nagrajevanja po učinku. Kmetijsko gospodarstvo v Sevnici bo moralo v letu 1960 posvetiti skrb še naslednjim nalogam: — z zakupom in odkupom kmetijskih zemljišč povečati sedanje kmetijske obrate; — v smislu boljšega izkoriščanja sredstev in boljše organizacije proizvodnje oddvojiti delovišče v Loki, ki naj se priključi h Kmetijski zadrugi Loka. S tem bo podana tudi osnova za razvoj kmetijske proizvodnje na tem področju; — proizvesti zadostne količine mleka za kritje potreb prebivalstva v Sevnici. V ta namen je treba povečati stalež molznic za približno 16 %, kar bo doseženo s privezovanjem lastnih telet na obratih v Sevnici in v Boštanju. Pri tem je treba zagotoviti osnovo s povečano travniško in njivsko proizvodnjo krme. D. ZADRUŽNIŠTVO V letu 1960 bo poslovalo na območju občine Sevnica 5 kmetijskih zadrug, upoštevajoč, da de- luje na področju Bučka Kmetijska zadruga Škocjan, in da se bo kmetijska zadruga Studenec predvidoma priključila h Kmetijski zadrugi Sevnica. Zadruge kot nosilec pogodbene proizvodnje in uvajanje sodobnih agrotehničnih ukrepov bodo neposredno sodelovale v kmetijski proizvodnji bodisi na svojih ekonomijah bodisi v proizvodnem sodelovanju z zadružniki. Poleg tega se bodo intenzivneje bavile z odkupom kmetijskih pridelkov in z nabavo oziroma prodajo potrebnega reprodukcijskega materiala. Kmetijske zadruge Sevnica, Šentjanž in Tržišče, ki že imajo svoje proizvodne obrate, a zajemajo le 11 % od skupnih obdelovalnih površin, so dolžne obdelovati ta zemljišča po sodobnih principih agrotehnike, da bi tako dosegle maksimalne pridelke na ha. Z ozirom na nezadosten obseg kmetijskih zemljišč v sklopu zadružnih ekonomij naj bi zadrug6 pristopile h vključevanju v sodobni proizvodni pr°' ces ponujena zemljišča zasebnikov, ki jih sami ne zmorejo več obdelovati; s tem se bo povečal obseg sodobne kmetijske proizvodnje. Tako ima Kmetijska zadruga Sevnica možnosti, da organizira iz ponudenih zemljišč proizvodna obrata na Blanci in Jablanici; obseg teh zemljišč ekonomsko opravičuje organizacijo proizvodnih obratov; s tem pa bodo ustvarjeni tudi pogoji za povečanje in boljše izkoriščanje mehanizacije. Povečan obseg zadružnih proizvodnih obratov in v zvezi s tem še ostali momenti bodo omogočili zadrugam lažje in boljše sodelovanje v pogodbeni proizvodnji. Kmetijska zadruga Loka, ki nima last' nega obrata, naj bi prevzela od Kmetijskega gosp°' darstva Sevnica kmetijski obrat v Loki, Kmetijska zadruga Sevnica pa področje Kmetijske zadrug6 Studenec. Obe zadrugi bosta morali vložiti maksimalne napore za pravilno organizacijo kmetijsk6 proizvodnje. Kmetijske zadruge naj v letu 1960 izdelajo ve letne proizvodne programe. Pri tem naj upoštevaj0 konfiguracijo terena, klimatske pogoje in struktur0 prebivalstva, osnovi tega pa določijo vrsto glavn^ in stranske panoge kmetijske proizvodnje za P° samezna območja. Na osnovi teh programov bod° kmetijske zadruge pravilno usmerjale kmetij5 ^ proizvodnjo in utemeljevale nabavo strojev opreme. ^ Od investicijskih vlaganj v kmetijstvu se PrC. . videva zgraditev dveh sušilnic za hmelj v Sevnj6 in Šentjanžu, nadalje nabave kmetijskih stroje > dograditev gos poda rsk o-posl o vn e stavbe v ŠentJ0 žu, sušilnice in skladišča na Telčah ter dogradi c skladišča v Sevnici. Zasajenih bo novih 9,5 ha zC lje, 10 ha črnega ribeza in 2,5 ha višenj, pred vid ^ so pa tudi pripravljalna dela za obnovo 2 ha vi gradov na Bojniku. Skupno bo porabljenih *>o, tisoč din investicijskih sredstev. je V zvezd z investicijskimi vlaganji bodo u101^ kmetijske zadruge preskrbeti za pravočasno l7' lavo investicijskih programov, da bi si tako z°^v lovila potrebna sredstva iz investicijskih skl a V zadružnem sektorju kmetijstva se predvi v letu 1960 povečanje družbenega bruto proizV za 34,6 %, narodnega dohodka pa za 23,5 %. V od-nosu na družbeni bruto proizvod in narodni dohodek v zasebnem sektorju znaša v zadružnem sektorju le-ta 17,6 % oziroma 8 % pri 1,1 % od skupnih kmetijskih površin, ki so v zadružnem sektorju. Na tako visok odstotek družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka v primerjavi z zasebnim sektorjem vpliva poleg večjih ha donosov to, da imajo kmetijske zadruge v sklopu svojega poslovanja še nekmetijske dejavnosti. V prehodni fazi razvoja kmetijstva so te dejavnosti deloma opravilne, z organizacijo proizvodnih obratov pa bo treba vse nekmetijske dejavnosti, kot so to trgovina, niesnice itd. postopoma oddati. Ob predaji nekmetijskih dejavnosti morajo zadruge upoštevati vse okolnosti in negativne posledice, ki bi lahko sledile, v kolikor se predaja ne bi ^vršila v najugodnejšem momentu ali pa če bi neugodno vplivala na življenje oziroma potrebe prebivalstva. Tako bo treba za predajo mesnic najprej ustanoviti novo podjetje, ob tem pa nastaja vprašanje kadra, prostorov itd. Poleg navedenih nalog naj kmetijske zadruge Posvetijo posebno pozornost naslednjim: — Kmetijska zadruga Sevnica bo s prevzemom območja Studenec razširila obseg proizvodnje. Pri tem mora poskrbeti za pravilen prevzem poslovanja °d KZ Studenec, takoj organizirati na Studencu kmetijsko pospeševalno službo, iz katere se bo razvil proizvodni obrat predvsem za pridelovanje krme, s tem za povečanje živinoreje in sadjarske ter vinogradniške proizvodnje; Z ozirom na ponudbo kmetijskih zemljišč zasebnikov v zakup, je treba organizirati proizvodne obrate razen na Kompolju še na Blanci; nadalje je teeba organizirati pital išče telet na Blanci in v Za-bukovju; — Kmetijska zadruga Loka naj s prevzemom delovišča v Loki zagotovi optimalno proizvodnjo bmel j a, istočasno pa naj poveča obseg pogodbenega Sodelovanja; Rezervira naj sredstva za nabavo potrebnih strojev, predvsem škropilnic za zaščito rastlin. Posebno pozornost naj posveti pridobitvi potrebna kadra. — Kmetijska zadruga Šentjanž naj v lastni in P°?odbeni proizvodnji zagotovi naj večjo možno ?skrbo, da bo dosežena v predvidenem obsegu; v k^tjanžu naj organizira pitališče telet; . — KZ Tržišče naj s pravilno nego zagotovi pro- 'zvodnjo prvorazrednega trsnega materiala, poveča ubsog pogodbene proizvodnje ter s pravočasno dograditvijo usposobi sušilnico na Telčah za sušenje Sadja v jeseni; , — Z ozirom na to, da je področje Bučke vklju-er|o h KZ Škocjan, ki ima svoj sedež izven ob-teočja občine Sevnica, je dolžna ta zadruga pospe-'°vati m organizirati kmetijsko proizvodnjo na CrTl območju, sodelovati mora v pogodbeni proiz-vodnji v predvidenem obsegu s sklepanjem pogodb, ' krbeti mora za tehnično in strokovno oskrbo po-Podbene proizvodnje, da bodo tako doseženi čim-°Šji pridelki in kvalitetno pitanje živine. Na področju Bučke je treba pričeti z obnovo sadovnjakov, na Selah-Križe pa z obnovo dotrajanih vinogradov; nadalje je treba povečati travniško in njivsko pridelovanje krme in vzporedno proizvodnjo mesa in mleka. E. PROIZVODNO SODELOVANJE I Predvideno povečanje kmetijske proizvodnje bo doseženo predvsem na podlagi večje proizvodnje v okviru proizvodnega sodelovanja. V gospodarskem letu 1959/60 bo vključeno skupaj 1.450 ha površin, in sicer 696 ha njiv, 665 ha travnikov, 30 ha vinogradov in 59 ha sadovnjakov. Na teh površinah predvidevamo sledeče ha pridelke: pšenica Površina ha 289 Pridelek q/ha 42 koruza 92 55 krompir 162 250 krmne rastline 34 400 detelje 119 80 travniki 665 50 vinogradi 30 45 sadovnjaki 59 250 V živinorejski proizvodnji je predvideno pogodbeno pitanje 580 glav mlade živine, 85 glav odraslih goved in 400 mesnatih in mastnih prašičev. Predvideni ha pridelki in predvideno pitanje živine bo doseženo predvsem: — na podlagi pravočasno in pravilno obdelanih površin pred setvijo; — z uporabo predpisanih količin umetnih gnojil z večkratnim dognojevanjem na vseh površinah; — z uporabo sortnega semena domačih in italijanskih sort pšenice, hibridne koruze in krompirja; — s pravočasnim zatiranjem rastlinskih škodljivcev in bolezni z večkratnim škropljenjem; — v živinoreji na podlagi intenzivnejšega sle-panja pogodb ob uporabi sodobnega načina pitanja in s pomočjo veterinarske zaščite; — na podlagi stimulativnih odkupnih cen. Za izvršitev vseh predvidenih nalog v okviru pogodbene proizvodnje so odgovorni pristojni organi občinskega ljudskega odbora, kmetijske organizacije in vse družbeno-politične organizacije. Vsi ti naj bi nudili svojo pomoč kmetijskim zadrugam pri sklepanju pogodb, kmetijski kader pa bo moral zlasti s strokovnimi nasveti sodelovati pri pravilnem izvrševanju agrotehničnih ukrepov. F. KADRI Pomanjkanje kmetijskih kadrov je občutno predvsem pri kmetijskih zadrugah. Za zboljšanje tega stanja je bil v okviru srednje kmetijske šole v Mariboru ustanovljen oddelek za odrasle na Kmetijski šoli Grm. Z območja naše občine je bilo v to šolo sprejetih 21 kandidatov, ki bodo v dveh letih diplomirali in se zaposlili v glavnem po kmetijskih zadrugah. Tako bodo v tem pogledu zboljšani pogoji za uvajanje sodobne kmetijske proizvodnje. Velikega pomena je tudi nižja Kmetijska šola na Radni, v kateri se letno izšola okoli 20 kvalificiranih kmetijskih delavcev, kakršne zahteva napredno kmetijstvo. Poleg agronomov in kmetijskih tehnikov, ki jih bo v naši občini z ozirom na pretežno agrarni značaj in intenzivno kmetijsko proizvodnjo še vedno premalo, nastajajo vsako leto večje potrebe po kvalificiranem kmetijskem kadru. Zanimanje za nižjo kmetijsko šolo je premajhno, saj je v letu 1959/60 v tej šoli le 8 učencev iz območja naše občine, potrebe so pa nekolikokrat večje. Za ureditev takega stanja naj se v letu 1960 zanimajo poleg kmetijskih gospodarskih organizacij še ljudski odbori in ostale družbene organizacije. Za izvršitev postavljenih nalog in zagotovitev pričakovanega razvoja je treba zlasti: — da občinski ljudski odbor skrbi za vsestransko vsklajevanje gospodarskih načrtov Kmetijskega gospodarstva in kmetijskih zadrug s splošnimi interesi razvoja kmetijstva, za tarifno politiko teh organizacij ter za izobraževanje kmetijskega kadra; — da se doseže čim popolnejše izkoriščanje vseh razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti v kmetijstvo; — v zvezi s prometom kmetijskih proizvodov je treba izboljšati odkup z usposobitvijo zbirnih oziroma sortnih skladišč pri vseh kmetijskih zadrugah, da se izboljša priprava blaga za trg in dvigne nivo strokovnega kadra, ki dela na tem poslu; — vzporedno z dobro organizacijo odkupa naj kmetijske zadruge zagotovijo prodajo kmetijskih pridelkov v Krmelju, v Sevnici in Šmarju pa izpolnijo in izboljšajo. XI. poglavje GOZDARSTVO 1. V letu 1960 se predvideva nadaljno povečanje proizvodnih zmogljivosti gozdov, da bo tako zagotovljeno postopno večanje lesnih rezerv oz. kritje čedalje večjih potreb po lesu. V ta namen bodo v letu 1960 vložena za gojitev in reprodukcijo gozdov naslednja sredstva: v 000 din Gozdovi SLP Zasebni Skupaj — gozdnogojitvena dela 1840 5550 7390 — urejanje gozdov 120 5000 5120 — varstvo gozdov 72 375 447 — vzdrž. gozdnih poti 1204 — 1204 — gradnja cest — 6000 6000 Skupaj 3236 16925 20161 Pri izkoriščanju teh sredstev bo treba skrbeti za čimvečji gospodarski učinek. Ker so potrebe znatno večje od razpoložljivih sredstev, bo potrebno organizirati preko gozdarskih odborov pri kmetijskih zadrugah, zlasti za gozdnogojitvena dela, tudi zainteresirane gozdne posestnike in mladino. 2. Gozdnogojitvena dela bodo v okviru razpoložljivih sredstev izvršena v naslednjem obsegu: Gozdovi SLP Zasebni Skupaj — obnova gozdov ha 16,7 27,0 43,7 — nega gozdov ha 115,3 120,0 235,3 Pri pogozdovanju je treba posvetiti pozornost mešanju iglavcev v sestoje listavcev, kjer za to obstoje klimatski in edafski pogoji, kjer pa teh možnosti ni, je treba bukove gozdove oplemenjevati z vnašanjem žlahtnih listavcev. Pri negi gozdov je potrebno dajati prednost negi mlajših že obstoječih gozdov iglavcev. Urejanje gozdov se bo vršilo predvsem v zaseb-nih gozdovih, za kar je predvidenih 5 milijonov dinarjev. S tema sredstvi se bodo uredili gozdovi k. o. Šmarje, Ledina, Podgorje, Metni vrh in Za-bukovje. Redno urejanje v zasebnih gozdovih v letu 1960 ni predvideno, v družbenih gozdovih Pa je za obnavljanje in naprave mejnih znakov ter za čiščenje mejnih presek predvideno 120.000 din- Z uvajanjem sodobnejših metod za urejanje S°' zdov bo omogočeno zmanjšanje razmerama visokih sredstev, ki nastajajo pri sedanjem načinu urejanja gozdov. Sredstva za varstvo gozdov bodo uporabljen3 za posek in izdelavo lovnih dreves in lubadark, za požiganje napadanega materiala in sečnih odpadkov ter za zatiranje kostanjevega raka in črni' lovke. Del sredstev bo porabljen za nabavo zaščitnega materiala za varstvo gozdov pred divjadjo- Za vzdrževanje gozdnih komunikacij, to je za popravilo gozdnih poti in cest je predvidenih l, 204 tisoč din sredstev, medtem ko se popravil3 v zasebnih gozdovih no predvidevajo oziroma bodo izvršena s strani gozdnih proizvajalcev. Za gozdno-kamionsko cesto Krmelj—Jatna J zagotovljenih 6,000 tisoč din. Gradnja je predvidena na 1,5 km ceste. 3. S planom sečnje za leto 1960 je predviden3 zmanjšanje poseka v odnosu na leto 1959 za -1 " s tem, da se sečnja iglavcev poveča za 10,6 %, sc, nja listavcev pa zmanjša za 6 %. Tako se predvideva po . posameznih skupinah naslednji obse^ sečnje: Sečnja v letu 1959 1960 i; Skupno 43.969 42.644 — iglavci 7.826 8.654 — listavci 36.143 33.990 — gozdovi SLP 9.094 8.194 — zasebni gozdovi 34.875 34.450 Indeks )60 :1959 97.0 110,6 94.0 90.1 98,8 Po lastništvu gozdov struktura sečnje: Gozdovi Skupaj 8.194 — iglavci 2.204 — listavci 5.990 se predvideva naslednj'3 Zasebni gozdovi 34.450 6.450 28.000 Skupaj ni 42.644 8.654 33.990 Blagovna proizvodnja se bo zaradi zmanpa.J0 porabe lesa za domačo potrebe povečala za P1'3 1 , 35 %. Z navedenim povečanjem blagovne Pr°’z^eSa nje in s smotrnejšim krojenjem posekanega bodo v letu 1960 v sklopu ostalih proizvodnih območij predvidoma pokrite potrebe trga. 4. Družbeni bruto proizvod v gozdarstvu bo v letu 1960 v odnosu na leto 1959 porastel za 2,4 %. Gibanje družbenega bruto proizvoda v letih 1958 do 1960 bo predvidoma naslednji: Indeksi Gozdovi 1858 1959 1960 1959 1958 1960 1958 1960 1959 SLP 53.051 Zadružni 57.327 65.147 108,1 122,8 113,6 sektor 76.155 Zasebni 86.446 88.203 113,5 115,8 102,0 sektor 244.731 253.052 253.052 103,4 103,4 100,0 5. Poleg že naštetih 1960 izvršiti še naslednje nalog je potrebno v letu — v zvezi z izgradnjo gozdno-kamionske ceste Irnpolca—Bučka v letu 1959 je treba izvršiti ustrezno spremembo vrednostnih razredov za celotno podnožje, ki gravitira na to cesto, ker so z izgradnjo oeste spremenjeni pogoji prevoza lesa. XII. poglavje GRADBENIŠTVO 1. Na področju občine Sevnica se v letu 1960 Predvideva porast gradbene dejavnosti, ki izhaja Predvsem iz poraste gradbenih del na razširitvah, rekonstrukcijah in izgradnji novih objektov v industriji, kmetijskih obratih in drugih gospodarskih objektih kakor tudi zaradi nad al j nega povečanja Sraditve objektov družbenega standarda. Izhajajoč iz plana investicij bo na področju občine porabljenih v letu 1960 508.521 tisoč din investicijskih sredstev, od katerih odpade na gradbene storitve 41,8 % ali 213.822 tisoč din. Od celokupnih predvidenih gradbenih del bodo Udeležene v izvedbi gospodarske organizacije — gradbena podjetja s sedežem izven občine, delno pa naše gospodarske organizacije, ki bodo izvajale gradbena dela v lastni režiji, najmanjši odstotek gradbenih del pa bo opravilo podjetje »Komunala« v Sevnici. . Struktura izvajanja gradbenih del je za občino ln gospodarstvo kot tako skrajno neugodno, saj se v°Iik del dohodka iz naslova gradbenih storitev Preliva v sosednje občine, ki so si znale ustvariti Uiočne gradbene enote. 2- Da bi zadovoljili čedalje večje potrebe z ozi-r°te na povečano investicijsko izgradnjo z lastnimi ^^gljivostmi, posebno pa zato, ker razpolagamo ,° uanes v manjši meri s potrebnim strokovnim ka-rum in imamo v tej smeri že gotove uspehe in *ušnje, je potrebno usmeriti pozornost naslednji halogi: , ' proučiti je treba možnosti za obstoj ter predmeti začetni obseg in rentabiliteto samostojne radbene gospodarske organizacije, katere zametek ^jfskakor v gradbeni dejavnosti pri komunalnem Sevnici, ki bi v danem možnosti prerastla okvir r^letju »Komunala* v °mentu in po proučitvi ^niških storitev; — prvi korak v tej smeri bo napravljen z uresničitvijo predvidene nabave gradbenih strojev in opreme; mehanizacijo bo potrebno predvideti v prihodnjem letu v večjem obsegu; 3. Ne glede na to, kdo bo izvajalec gradbenih del v letu 1960, je potrebno za izvršitev predvidenih gradenj upoštevati naslednje: — da občinski ljudski odbor pri odobravanju investicijskih programov in glavnih projektov, dosledno izvaja vsa tozadevna zakonska določila; — da občinski ljudski odbor pospeši izdelavo urbanističnih osnov in zazidalnega načrta; — da investitorji pravočasno pripravijo ustrezne programe, projekte in ostalo potrebno dokumentacijo za predvidena investicijska dela, da bi se zagotovil neoviran in nagel potek gradbenih del; — da oddelek za gospodarstvo in finanče pri občinskem ljudskem odboru dosledno preprečuje vsa gradbena dela, za katera ni predpisane dokumentacije. XIII. poglavje PROMET Na področju občine Sevnica se razvija blagovni, potniški, železniški in cestni promet ter poštni promet. V teh gospodarskih organizacijah bo v letu 1960 zaposlenih 280 oseb ali 1,8 % več kot v letu 1959, kar predstavlja 13 % od skupno zaposlenih delavcev v družbenem sektorju gospodarstva na območju naše občine. Blagovni promet se razvija tudi v okviru gospodarskih organizacij s sedežem na območju občine Sevnica z lastnimi prevoznimi sredstvi. V letu 1960 naj občinski ljudski odbor s sodelovanjem gospodarskih organizacij izvrši analizo o stopnji izkoriščenosti transportnih sredstev pri gospodarskih organizacijah ter razmisli o ustanovitvi lokalnega transportnega podjetja. V zvezi s prometom je treba rešiti tudi vprašanje brodov za prevoz prebivalstva čez Savo pri Sevnici in na Šmarčni. XIV. poglavje TRGOVINA 1. Z nadaljnjim gospodarskim razvojem se predvideva tudi nadaljno povečanje obsega blagovne izmenjave. Tako se v letu 1960 predvideva porast prometa za 13,2 % ali od 759.095 v letu 1959 na 859.100 tisoč din v letu 1960. Na osnovi povečanja blagovnega prometa v trgovskih gospodarskih organizacijah bo v letu 1960 družbeni bruto proizvod v primerjavi z letom 1959 porastel za 21,6 %, narodni dohodek pa za 19,4 %. Z ozirom na spremenjeno strukturo blagovnega prometa se predvideva porast razlike v ceni za približno 0,8 %. . Poleg trgovskih podjetij se odvija promet še preko kmetijskih zadrug, kjer se predvideva povečanje prometa v približno istem obsegu. Predvideno hitro naraščanje blagovnega prometa, ki ga narekuje splošni gospodarski razvoj, temelji predvsem: — na predvidenem povečanju kupne moči in porasta zahtev prebivalstva; — na povečanju tržnih presežkov kmetijskih proizvodov; — na porastu proizvodnje predmetov široke potrošnje; — na povečani izpopolnitvi asortimana artiklov široke potrošnje iz uvoza; — na povečanju in izboljšanju zmogljivosti trgovske mreže. Poslovanje trgovskih podjetij se odvija preko 30 poslovalnic, ki ustvarjajo medsebojno ugodne in pozitivne konkurenčne odnose. Na te odnose vpliva tudfi že v lietu 1959 uvedeno nagraje-valnje po učinku oziroma po prometu, ki je vezano na uspeh celotnega podjetja in posameznikov. Izboljšanje poslovanja in povečanje blagovnega prometa temelji tudi na večji izbiri blaga in na uvedbi samopostrežne in specializirane oblike posredovanja blaga, dalje pa tudi na izboljšanem načinu prodaje konfekcijskega blaga z uvedbo takojšnjih popravk po meri in prikrojevanja. 2. Investicijska vlaganja v trgovini bodo v letu 1960 usmerjena za dograditev, opremo in preureditev trgovskih lokalov ter bodo znašala 9,944 tisoč din. Tako bodo začetkom leta 1960 dograjeni in opremljeni trgovski lokali pri železniški postaji v Sevnici, preurejeni pa bosta poslovalnici III. in IV. v Šmarju. Za preureditev oziroma adaptacijo lokalov v Šmarju je treba pravočasno izdelati investicijska programa, ki naj predvidita preureditev tako, da bo le-ta ustrezala potrebam potrošnikov. 3. Da bo v letu 1960 mogoče ostvariti naloge s področja blagovnega prometa, je potrebno predvsem: — v čim večji meri nabaVljati trgovsko blago neposredno od proizvajalcev, da bi z izločitvijo posredništva trgovine na debelo nudile prebivalstvu cenejšo in boljšo preskrbo; — čim bolje izpopolniti asortiment blaga v skladu z željami in potrebami potrošnikov; — izboljšati tržišče s kmetijskimi pridelki z doslednim odkupom po kvaliteti in sortah. Kmetijske zadruge naj na svojem območju z dobro organizacijo odkupa zajemajo čimvečji del kmetijskih tržnih presežkov. Prodaja kmetijskih pridelkov je treba zagotoviti v Krmelju, v Sevnici in Šmarju pa izboljšati; — z večjo izbiro in s prednaročili zainteresirati tako prebivalstvo kakor tudi gospodarske organizacije, da bi se tako ostvaril čimvečj.i promet v domačih trgovskih podjetjih. — v letu 1959 uvedene prikrojevalnice razširiti v izdelovanje konfekcije, predvsem iz ostankom blaga, da bi bilo možno posredovati prodajo tudi trgovskim podjetjem izven območja občine; — ker se predvideva prehod splošno-trgovskih dejavnosti iz kmetijskih zadrug v splošno trgovsko mrežo, je treba rešiti vprašanje in način tega prehoda z zagotovitvijo primernih lokalov in s pravilno razporeditvijo prodanih območij Šentjanž in Tržišče med obe trgovski podjetji; — organizacijsko okrepiti potrošniške svete v cilju izboljšanja družbene kontrole v trgovini. Za njihovo uspešnejše delo naj skrbi pristojni svet pri ObLO, ki naj pooblasti stanovanjske skup-nosti, da bodo same ali po svojih svetih opra'vljale funkcije svetov potrošnikov. Da bi se dosegel v izvajanju navedenih nalog v trgovini čim večji uspeh, naj ustrezni organi občinskega ljudskega odbora tesno sodelujejo v vseh problemih blagovnega prometa z gospodarskimi organizacijami in okrajno trgovinsko zbornico. XV. poglavje TURIZEM IN GOSTINSTVO V letu 1960 se predvideva v gostinstvu nadaljnje povečanje prometa za 2 %. V splošno družbenem sektorju se bo povečal družbeni bruto Pr0' izvod za 4,4 %, narodni dohodek pa za 7,1 %, medtem pa se v zasebnem sektorju gostinstva predvideva padec prometa za 10,4 %. Porast prometa v gostinstvu temelji delno na povečanju osebnih dohodkov prebivalstva, predvsem pa na izboljšanju poslovanja gostinskih gospodarskih organizacij in na povečanju nastanitven* in ostalih gostinskih zmogljivosti. Tako bodo v letu 1960 investicijska sredstva vložena za razširitev skupnih ležišč na Lisci in za napeljavo vodovoda na Lisco. Gostinsko podjetje Sevnica predvideva dograditi bife pri bazenu, v kolodvorski restavraciji izpopolniti opremo dvorane 1 nabaviti nove vrtne mize in stole. V tem gostinskem obratu bodo urejene tudi sanitarije. V Šmarju s-predvidevajo začetna dela na preureditvi gostiln'-»Na križišču«, gostinsko podjetje Bife »Svoboda* pa bo v Krmelju na novo opremilo obstoječi gostin ski lokal. Za adaptacijo gostilne v Šmarju je treba pravo^ časno izdelati investicijski program, izdelavo inye^ sticijskega programa in predpriprave pa je treba i^ vršiti tudi za predvideno gradnjo hotela pri želez niški postaji v Sevnici. Da bi dosegli predvideni porast gostinskega turističnega prometa v letu 1960, istočasno Pa z? gotovili pogoje za pospešeni razvoj v prihodnj letih, bi bilo potrebno predvsem: — pospešiti preureditev gostinskih obratov nabavo predvidene opreme; — zagotoviti pravočasno izdelavo investicijske ga programa za nov hotel pni železniški postaji že v tem letu razmišljati o načinu in virih financ ran ja; — še nadalje vztrajati, da se gostinske nasts nitvene zmogljivosti, ki so danes zasedene p® 6 . nih stanovalcih, vrnejo v uporabo prvotnemu menu; — organizirati obrat družbene prehrane v melju, Tržišču in v Sevnici. V ta namen naj bi 0 ? činski ljudski odbor ustanovil posebno komisij0 nalogo, da predlaga ustanovitev obratov družbe prehrane v obliki, ki najbolj ustreza krajevnim P trebam in razmeram; —■ razmisliti o rednih možnostih za združitev gostinskega podjetja v Sevnici in v Šmarju. Združitev obeh gostinskih podjetij bi bila potrebna predvsem zaradi izboljšanja poslovanja, znižanja stroškov in pa zaradi predvidenih gradenj ter s tem povečanih zmogljivosti v gostinstvu; — nova zasebna gostišča naj se dovoljujejo le v primerih in tam, kjer za ustanovitev v splošno družbenem sektorju še ne obstoje zadostni pogoji; — gostinske gospodarske organizacije naj še nadalje dosledno izvajajo in izpolnjujejo sistem nagrajevanja po učinku; ■— nadalje je treba skrbeti za strokovno izpopolnjevanje gostinskega kadra in za vključevanje vajencev v to stroko; — gostinska podjetja naj skrbijo za širše razvedrilo gostov, občinski ljudski odbor in Turistično društvo pa za urejanje zunanjega izgleda Sevnice; — še nadalje je treba skrbeti za razglednice krajevnega značaja, ki naj bodo izdelane kvalitetno. Turistično društvo naj nudi občinskemu ljudskemu odboru pri izvajanju sklepov za pospeševale turizma vso potrebno pomoč. XVI. poglavje OBRT 1. V letu 1960 se bo predvidoma povečal obseg Proizvodnje in storitev za 30,8 %, narodni dohodek Pa za 31,3 %. S tem bo že v letu 1960 presežen skupni obseg obrtniških del, ki je bil s perspektivami planom predviden za leto 1961, za 0,4 %. Navedeni porast obsega proizvodnje in storitev temelji predvsem: ■—■ na boljšem izkoriščanju lobrtnih zmogljivosti; — na vse večjem povpraševanju po obrtnih izdelkih in storitvah; ■— na porastu obrtnih zmogljivosti s povečanimi investicijskimi naložbami, predvsem za izboljšanje in izpopolnitev opreme ter delovnih pripomočkov v obstoječih obratih; ■— na organizacijskem izboljšanju in učvrstitvi gospodarskih organizacij. Kljub predvidenemu povečanju obrtne dejavnosti v letux 1960 potrebe prebivalstva ne bodo zadovoljene, zato bo treba še nadalje usmerjati raz-v°j obrtništva tako, da se bodo v čimvečji meri ^Pravila nesorazmerja, ki motijo preskrbo prebivalstva. 2- V družbenem sektorju obrti bo v letu 1960 vloženih 88.904 tisoč din ali 22,1 % od skupnih investicijskih sredstev, ki bodo predvidoma vložena v gospodarstvo. Investicijska sredstva bodo porabljena v glavkom za povečanje zmogljivosti in uvajanje mehani-zacije v dosedanjih obrtnih obratih. Predvidena je rokonstrukcija v dosedanjih obrtnih obratih. Predvidena je rekonstrukcija obrtne zgradbe Mizarske Produktivne zadruge in nabava ter dopolnitev opre-dograditev oz. razširitev obrata Konfekcije >*hisca« in nabava novih pisalni strojev ter dograditev pralnice kremenčevih peskov v Krmelju n gradnja novih delavnic v Boštanju. Glavna naloga obrtnih gospodarskih organizacij v zvezi z investicijskimi vlaganji je, da bodo preskrbele pravočasno investicijske programe ter si z ustreznimi ukrepi zagotovile sredstva iz splošnih investicijskih skladov. Pridobitvi investicijskih sredstev naj posveti posebno pozornost Mizarska produktivna zadruga v Sevnici. 3. Vzporedno s porastom obrtne proizvodnje in storitev se bo povečalo število zaposlenih za 82 ali za 29,7 %. Porast števila zaposlenih v odnosu na predvideno povečanje narodnega dohodka izkazuje zmanjšanje delovne storilnosti. Na ta pokazatelj vpliva preliv7 zaposlenih v konfekciji »Lisca« iz priložnostnega v stalno delovno razmerje, z upoštevanjem tega pa se delovna storilnost močno poveča. 4. Da bi se v okviru možnosti že v letu 1960 čim uspešneje krile potrebe prebivalstva in opravila nesorazmerja ter da bi se dosegel predvideni obseg obrtne proizvodnje in storitev, bi bilo treba posvetiti pozornost sledečim nalogam: — obrtne gospodarske organizacije naj za hitrejše povečanje zmogljivosti družbene obrti razporede razpoložljiva sredstva po predvidevanjih tega plana; v najkrajšem času je treba izdelati investicijske programe ter pristopiti k predvidenim gradnjam; — Mizarska produktivna zadruga v Sevnici bo morala v letu 1960 uvesti popolno drugo izmeno v montažnem oddelku, v politirnioi in v tapetniškem oddelku, tretjo izmeno pa na vseh tistih delovnih mestih, kjer se bo za to izkazala potreba. Ker nastaja v zvezi z uvajanjem druge in tretje izmene problem pridobitve potrebnega števila kvalificiranih delavcev, bo moralo posvetiti podjetje temu vprašanju posebno pozornost; — Nadalje naj to podjetje podvzame vse potrebno za organizacijsko učvrstitev, pri uvajanju sistema nagrajevanja po učinku pa, da napravi predhodno analizo po posameznih oddelkih in fazah proizvodnega procesa, da bo z najboljšim načinom nagrajevanja doseženo povečanje storilnosti in pa zvišanje osebnih dohodkov delavcev. — V sklopu predvidene rekonstrukcije in razširitve obratov naj Mizarska zadruga predvidi izdelavo posarskih izdelkov in s tem ustreznih prostorov ter strojev; — Konfekcija »Lisca« naj za predvideno proizvodnjo konfekcije za nabavo nezagotovljenih količin osnovnega in pomožnega materiala iz uvoza zagotovi sodelovanje obrtne zbornice. Ker podjetje v letu 1960 ne namerava ustanavljati novih poslovnih enot zaradi predvidene razširitve obstoječih v Sevnici in v Krmelju, naj posveti posebno pozornost učvrstitvi notranje organizacije dela in pravilnemu izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti. — Komunalno podjetje »Komunala« v Sevnici bo moralo v letu 1960 zaradi ukinitve proračunskih dejavnosti in žage posvetiti posebno pozornost razvoju ostalih dejavnosti, da bo tako doseglo predviden obseg proizvodnje. Pospešiti je treba dograditev pralnice kremenčevih peskov v Krmelju, zaradi večjih potreb po pralnih peskih pa izdelati in- vesticijski program za novo pralnico peska na Pokleku. Zaradi konjukture naj bi se začel proizvajati pesek, ki je uporaben v keramični industriji. V obratu cementnih izdelkov je treba povečati proizvodnjo betonskih izdelkov, razširiti proizvodnjo na te-razzo proizvode in še druge betonske izdelke. Investicijski program je treba izdelati tudi za rekonstrukcijo obratnih prostorov, ki so zdaj večinoma neprimerni in razkropljeni. S centralizacijo obratov bo omogočena namreč boljša organizacija dela in večja storilnost, zagotovljena pa bo tudi proizvodnja v slabem primeru v obratih, kjer se delo neupravičeno razvija na prostem kot na primer v zaboj ami. — S povečano skrbjo za izšolanje in pridobitev kadra ter s potrebno izpopolnitvijo opreme, je treba razviti gradbeno dejavnost, da bo sposobna prevzeti gradnjo večjih objektov. Podjetje se mora organizacijsko učvrstiti, na vseh delovnih mestih pa, kjer obstoje možnosti In še ni, uvesti nagrajevanje po učinku.. — Občinski ljudski odbor naj s sodelovanjem obrtne zbornice izdela predloge za ustanovitev parne pekarne, kjer je vprašanje le še lastninski odnos do prostorov, ki bi jo ustanovil takoj po dograditvi valjčnega mlina v Šmarju »Veležitar« Celja, potrebna bi bila mehanična delavnica, nadalje pa so ugodni pogoji za razvoj čevljarske in kroja-ško-šiviljske obrti. Povečanje obrtne zmogljivosti je treba zagotoviti z urejevanjem obrtnih lokalov v novih stanovanjskih in drugih zgradbah. — Pospešiti je treba ustanovitev gospodinjskega servisa v Sevnici za pomoč oziroma razbremenjevanje gospodinjstev in še ostalih servisov z ozirom na pojavljajoče se potrebe (servis .za popravilo gospodinjskih strojev in naprav, servis za vzdrževanje stanovanjskih zgradb itd.). XVIII. poglavje VODNO GOSPODARSTVO V letu 1960 bodo v sklopu Vodne skupnosti Dolenjske predvidoma izvedena naslednja dela (v okviru odobrenih sredstev): — na Sevnični zavarovanje brežin v dolžini 400 metrov, zgraditev opornega zidu v 6 km ceste Šmar- , je—Planina z vzpostavitvijo stare trase ter zgraditev opornega zidu v Kra.kovem; — na Blanščici zavarovanje vseh brežin, vzdrževanje že reguliranih odsekov ter popravilo vseh mostov na odseku Blanca—Poklek; — na Mirni porušitev jezu pri Redenšku, zgraditev betonsko-opornega zidu gorvodno od navedenega jeza ter reguliranje Mirne zaradi številnih zajed na odseku Jelovec—Tržišče; Pri izvajanju vodnogospodarskih del je treba doseči ustrezno sodelovanje z ribiško organizacijo, ki naj sega od priprave projektov do končne izvršitve del tako, da ribji fond z raznimi vodnogospodarskimi deli ne bo prizadet, temveč mu bodo ta v korist. Za izvedbo predvidenih del je potrebno, da Komunalno podjetje v Sevnici kot izvajalec del in ostali izvajalci dosežejo z Vodno skupnostjo- Dolenjske po vprašanju sredstev ustrezne sporazume s postavljanjem sprejemljivih cen, kar bo na drugi strani omogočilo izvedbo del v čim večjem obsegu- XVIII. poglavje LOVSTVO Na področju občine Sevnica deluje 5 lovskih družin s skupno okoli 110 člani. Število članstva se bo v letu 1960 povečalo za približno 10 %. Odprto vprašanje, ki ga je treba v letu 1960 rešiti predstavljata območji Loke in Blanca, kjer bi bilo potrebno razmejiti pristojnost lovskih družin z ozirom na sosednji občini Senovo oziroma Hrastnik. V letu 1960 se predvideva porast divjadi za približno 15 %, v glavnem srnjadi, zajcev, fazanov in poljskih jerebic, zmanjšanje pa predvsem števila divjih svinj. V skladu s tem in z doslednim onemogočanjem delovanja divjih lovcev se predvideva povečanj6 odstrela za približno 12 %. Vzporedno s povečanim odstrelom bodo doseženi s prodajo kožuhovine m divjadi tudi večji dohodki. V letu 1960 je treba v lovstvu posvetiti pozornost naslednjim momentom: — okrepiti čuvajsko službo, da bi se v čimvečji meri odpravilo krivolovstvo; — v čimvečji meri povečati odstrel škodljivceVi zlasti lisic in jastrebov; — zaščititi poljščine pred divjadjo z nabavo p°" trebnih zaščitnih sredstev; — organizirati v zimskem času potrebno števil0 krmišč za ohranitev in zaščito divjadi; — nadaljevati vzgojo članstva s primernim1 strokovnimi predavanji. XIX. poglavje RIBIŠTVO V letu 1960 se predvideva na področju občin6 nadaljni dvig ribištva. Ribiška družina Sevnica, h* zajema in upravlja z vodami: reka Sava od Črnega potoka do izliva Blanščice s pritokom Mimo, Sev' ničnično, Impolski potok in Blanščico in reka M*6' na od izvira s pritoki Bistrico, Jeseničico, Hinj p 1 Kamenico, poleg tega pa še z ribniki v Mirni za vzgojo postrvi mladic, v Bruni vasi za gojitev kra pov za široko potrošnjo in v Sevnici za S°j’^ podmladka, bo v letu 1960 vložila v Mirno 700 komadov potočnih in 10.000 komadov amerikanski^ postrvi, nadalje 1000 komadov lipanov in 500 k°^ madov sulcev, v ribnik v Bruni vasi pa 6000 k° madov krapov v skupni vrednosti 550 tisoč dl • Vlaganje se bo s tem povečalo v primerjavi z tom 1959 za 83,3 %. V letu 1960 bo za široko potrošnjo predvidoma odlovljenih na Mimi 1500 kilogramov belic i° Ribnika v Bruni vasi 300 kg krapov, v visoke ^ odstotku odlova pa so udeleženi tudi športni r biči. Največji problem v ribištvu je še vedno vPr Sanje industrijskih odplak. Tako bi na primer r° Mirna postala ena naj lepših voda na Dolenjskem in v mimski dolini, če bi gospodarske organizacije, zlasti Kremen Novo mesto, Destilacija »Dana« Mirna, Rudnik rjavega premoga> Krmelj in Komunala Sevnica — pralnica kremenčevih peskov v Krmelju, z razumevanjem začele sistematično urejati Čistilne naprave. O čistoči vode v Savi danes ne naoremo govoriti, kar pa 'bi bilo velikega pomena za našo občino v pogledu razvoja športnega ribištva in pa tudi turizma. V ribištvu se za leto 1960 postavljajo še naslednje naloge: — povečati je treba obseg gojitve mladic v ribniku na Mirni in salmonidov v ribniku v Sevnici za predvideno jesensko vlaganje v Mirno, favno tako pa pospešiti ureditev ribnika na Mirni in v Bruni vasi; — razširiti in izboljšati je treba čuvajsko službo; — z dosledno izterjavo odškodnin od gospodarskih organizacij je treba pospešiti urejevanje čistilnih naprav, s čimer bo omogočen boljši razvoj Športnega ribištva; — v športno ribištvo je treba začeti vključevati zlasti tudi mladino. XX. poglavje DENARNI ZAVODI Denarno poslovanje v občini se razvija preko Komunalne banke v Sevnici, narodne banke v Novem mestu in Zadružne hranilnice in posojilnice v Brežicah. Komunalna banka v Sevnici bo v letu 1960 dokončno uredila in opremila poslovne prostore banke. Poleg te pa se predvidevajo v letu 1960 za ta in še ostala dva denarna zavoda naslednje naloge: — razširiti organizacijo denarnega varčevanja; ■— okrepiti sodelovanje z občinskim ljudskim odborom po vprašanju gospodarskega razvoja v občini z občasnim predlaganjem analiz poslovanja posameznih gospodarskih organizacij in splošno-družbenih dejavnosti; — preko družbene evidence dosledno spremljati pravilnost poslovanja gospodarskih organizacij in splošno družbenih dejavnosti ter svoja zapa-žanja posredovati merodajnim organom; -— učvrstiti organizacijo dela v banki. Tretji del Razvoj posameznih sploSno družbenih DEJAVNOSTI XXI. poglavje STANOVANJSKO-KOMUNALNA DEJAVNOST 1. Iz povečanih sredstev stanovanjskega sklada in iz sredstev, ki jih bodo za zidanje stanovanj vbžile gospodarske in druge organizacije, bodo v letu 1960 znašala skupna vlaganja za zidanje stanovanjskih hiš iz družbenih sredstev 70,475.000 dinarjev. Ta sredstva bodo porabljena delno za dovršitve v manjši meri za adaptacije, delno pa za zidavo novih stanovanj. V letu 1960 se predvideva v občini naslednja stanovanjska izgradnja: — gradnja stanovanjskega bloka v Krmelju in v Sevnici, dograditev stanovanjske stavbe Kmetijskega gospodarstva v Sevnici, adaptacija stanovanj v Krmelju, Tržišču, na Radni in v Sevnici in proti koncem leta začetek gradnje 24-stanovanj-skega bloka v Sevnici. Prebivalci bodo koristili iz stanovanjskega sklada sredstva za dograditev 11 enostanovanjskih hiš. V zvezi s stanovanjsko izgradnjo se predvideva ustanovitev gospodinjskega servisa v Sevnici. Za navedene gradnje bo potrebno iz združenih sredstev gospodarskih organizacij 12,2 milijonov din sredstev. Pri stanovanjski izgradnji je treba v letu 1960 upoštevati naslednje: — v zvezi s prehodom na ekonomske najemnine je treba zidanje stanovanj v čimvečji meri prilagajati finančni zmogljivosti prebivalstva, da bo tako omogočeno pridobivanje novih stanovanj tudi družinam z manjšimi dohodki; — na razpoložljiva sredstva stanovanjskega sklada je treba vezati čimveč sredstev investitorjev, s tem z ustrezno stimulacijo tudi lastnih sredstev državljanov; — občinski ljudski odbor naj skrbi za reševanje stanovanjskega problema borcev NOB, ki iz kakršnega koli razloga niso v delovnem razmerju, stanovanjsko problematiko zaposlenih borcev pa naj v prvi vrsti rešujejo njih delodajalci v zvezi z lastnimi stanovanjskimi gradnjami. Obč. ljudski odbor in ZB ter masovne organizacije naj vodijo stalno kontrolo nad izvajanjem teh navodil; — občinski ljudski odbor naj v mejah obstoječih zakonskih predpisov rešuje stanovanjsko problematiko tudi z ustanavljanjem stanovanjskih skupnosti in uslužnostnih dejavnosti stanovanjskih naselij. V zvezi s tem je treba razmisliti ali obstoje realni pogoji za ustanovitev stanovanjske zadruge, da bi bila vlaganja sredstev državljanov v stanovanjski izgradnji čimbolj učinkovita; — občinski ljudski odbor naj izdela program za zidavo stanovanj, da bo tako rešeno stanovanjsko vprašanje za tiste gospodarske organizacije, katerih razvoj je odvisen od zagotovitve potrebnega strokovnega kadra; 2. V letu 1960 predvidevamo učvrstitev komunalnih služb, ki so v preteklih dveh letih močno nazadovale. Komunalno podjetje v Sevnici je namreč v tem obdobju preraslo iz komunalnega v proizvodno podjetje z osvojitvijo rentabilitetnega računa, že s tako nizkimi sredstvi, ki so bila oziroma so razpoložljiva za komunalne dejavnosti pa zaradi povečanih obremenitev ne moremo pokrivati čedalje večjih potreb. Da bi se komunalna dejavnost na področju občine pravilno razvila predvsem pa učvrstila, se bodo v letu 1960 izločile iz sklopa dejavnosti Komunalnega podjetja v Sevnici naslednje komunalne službe: ceste, javna razsvetljava, vodovod in kanalizacija. V ta namen bo v letu 1960 formirana pri ObLO Sevnica cestna uprava, ki bo že začetkom leta prevzela vzdrževanje poti in cest IV. reda, postopoma pa še javno razsvetljavo, vodovod in kanalizacijo. Pri tej reorganizaciji komunalnih služb je treba paziti predvsem na to, da se ne sme izvršiti prevzem komunalnih služb toliko časa, dokler niso razčiščena organizacijska vprašanja in dokler niso zagotovljena potrebna sredstva za finansiranje naštetih komunalnih služb. V letu 1960 so zagotovljena za komunalno dejavnost naslednja sredstva: — za vzdrževanje poti in cest IV. reda: iz proračuna 2,680.000 din iz cestnega sklada 1,208.000 din Skupaj 3,888.000 din — za vzdrž. javne razsvetljave 218.000 din Skupaj 4,106.000 din Za investicijsko vlaganje v komunalno dejavnost so predvidena v letu 1960 sredstva za naslednje objekte: — nadaljevanje asfaltiranja ceste 4,112.000 din — graditev vodovoda v Krmelju 2,000.000 din — gradite vvodovoda v Sevnici 1,000.000 din — nadalj. dela regul. Sevnične 2.000.000 din Skupaj 9,112.000 din Predvidena investicijska sredstva bodo pridobljena v višini 4,112.000 din iz združenih sredstev za skupna vlaganja, od tega 2,112.000 din od gospodarskih organizacij brez obveznosti vračila. S prispevki in sodelovanjem prebivalstva bi bilo možno ta sredstva še povečati. Poleg naštetih nalog se v komunalni dejavnosti postavljajo še naslednje: — da se omogoči nemotena komunalna izgradnja je potrebno, da občinski ljudski odbor uredi urbanistični načrt ter pripravi investicijske programe za nove komunalne objekte in vso ostalo izgradnjo; — posebno pozornost naj občinski ljudski odbor posveti rednemu vzdrževanju vseh obstoječih komunalnih objektov, ki naj v ta namen izda ustrezne predpise ter podvzame ustrezajoče organizacijske ukrepe. XXII. poglavje Šolstvo, kultura in varstvo kulturnih SPOMENIKOV 1. Na področju občine je 22 prosvetnih ustanov, od tega 16 osnovnih šol in 2 popolni osemletki, kmetijska in vajeniška šola ter vrtec in občinska knjižnica. Na Primožu, Telčah, Ledini, Pod vrhu in v Šentjanžu se pouk vrši v zasebnih stavbah, ki ne ustrezajo temu namenu. Vse ostale šolske stavbe so potrebne večjih adaptacij, v večji meri pa bi bilo potrebno nadomestiti tudi opremo. V šolah je 54 učilnic, s katerimi razpolaga 104 oddelkov z okoli 3130 šoloobveznimi otroki. S tem je dosežena skrajna meja izrabe prostorov, saj je pouk na vseh šolah celodneven, na Razborju pa celo v treh izmenah. V vseh šolah so na razpolago le učilnice in 7 pisarn, manjkajo pa ostali prostori kot na primer risalnice, prostori za mlečne kuhinje, jedilnice, telovadnice, kleti in stanovanja za učiteljstvo itd' V letu 1960 bo na razpolago 108 učnih moči, po sistemizaciji pa bi jih moralo biti 123. Nezadostno urejene stanovanjske razmere in vprašanje Pre' hrane sta glavna razloga pojavljajoče se fluk-tuacije. Poleg navedenih šolskih ustanov deluje v sklopu občinske knjižnice potujoča knjižnica, nadalje pa še obstoje gospodinjski center, delavska univerza, 5 večernih osnovnih šol, večerna srednja ekonomska šola, večerna politična šola in tehnična šola. Ostala prosvetna dejavnost se odvija preko dveh Svobod in 8 prosvetnih društev. 2. V letu 1960 bodo znašali izdatki za šolstvo in kulturo 67,011.000 din ali 42,5 % od celotnega proračuna ObLO Sevnica. Izdatki bodo potemtakem večji za 20,3 % od izdatkov v letu 1959. Poleg teh izdatkov bo v investicije šolstva |n kulture predvidoma vloženih skupno 6,168.000 din družbenih sredstev. Ta sredstva so predvidena za zavarovanje nedograjene šole v Šentjanžu, za adaptacijo učiteljskih stanovanj v Tržišču, za ureditev Kmetijske šole oziroma stanovanj na Radni in za ureditev stanovanja pri Domu »Partizan« v Sevnici. Ker bo odpadlo od predvidenega povečanja sredstev za šolstvo in kulturo na obvezno« povečanje osebnih dohodkov 92,1 % kvota sredstev za operativne in funkcionalne izdatke pa se bo v primerjavi z letom 1959, ko so bili ti izdatki prenizki p°' večala za 7,9 %, se v letu 1960 zaradi nizkih sredstev kljub nujnim potrebam več del na vzdrževanju in povečanju šolskih zmogljivosti ne ho moglo izvršiti. 3. Nadaljne naloge za razvoj šolstva in kulture v letu 1960 naj bi bile predvsem naslednje: — posvetiti pozornost štipendiranju učnega kadra, v čim večji meri urediti stanovanjske razmere učiteljstva .ter zagotoviti prehrano predvsem Tržišču; — pripravljati študije, problematiko razvoja mrežo šolstva in kulture v občini. S tem v zvez je treba razmisliti o ustanovitvi glasbene šole, je za tako veliko področje nujno potrebna, o zag° tovitvi novih prostorov za učilnice in delavnice vajeniško šolo, ki danes gostuje v prostorih °snoV ne šole; ravno tako pa tudi o gradnji novih šol n3 Telčah, Primožu in v Sevnici; — najti možnosti za pridobitev investicijskih sredstev za dograditev osnovne šole v Šentjanž da bi se v letu 1961 gradnja lahko nadaljevala, — urejati šolske vrtove, drevesnice, čebeljnak0’ delavnice itd.; — organizacijsko učvrstiti gospodinjski cente j ki bo moral poglobiti sodelovanje s stanovanjski skupnostmi in drugimi organizacijami pri uS navijanju obratov družbene prehrane, pralnic, palnic, konzerviranih centrov in drugih gosp0""1 skih servisov, nadalje nuditi pomoč gospodinjstvo s strokovnimi nasveti pri ureditvi gospodinj5 Prostorov in pri izboru opreme, pri organizaciji gospodinjskega dela, reda in čistoče gospodinjskih obratov in pa organizirati tečaje in seminarje; — z ozirom na dejstvo, da je film pomemben činitelj pri vzgoji ljudi, torej zaradi potrebe in Pa želj prebivalstva je treba uvesti v Sevnici kino-Predstave dvakrat tedensko, potujoči kino pa naj bi obiskal sleherni večji kraj v občini vsaj dvakrat biesečno; — vključevati v društva Svobod in v prosvetna društva čimveč ljudi, ker bo le na ta način dosežen vidnejši uspeh pri izvajanju nalog ljudske prosvete — Delavska univerza — ustanova za pošolsko izobraževanje delovnih ljudi — naj pripravi program dela za izobraževanje za celotno področje °bčine; — za družbeno ekonomsko izobraževanje članov kolektivov gospodarskih organizacij in osta-ioga prebivalstva posredovati predavanja iz gospodarstva. Ta predavanja naj bi se izvedla v Kopitarni, v Jugotaninu, v Mizarski produktivni zadrugi in še v ostalih gospodarskih organizacijah, Za ostalo prebivalstvo pa na Studencu, Bučki, v Zabukovju, Loki, Tržišču in Šentjanžu; — za poljudnoznanstveno izobraževanje organizirati predavanja iz zdravstva, vzgoje, naravoslovja, kmetijstva, gospodinjstva in tehnike; — kulturne ustanove naj skrbe za čimvečje Ustvarjanje lastnih dohodkov in čimbolj racionalno trošenje sredstev; — področno prebivalstvo naj bi s prostovoljnimi prispevki v vseh oblikah pomagalo reševati problematiko pri obnovi in gradnji objektov s področja šolstva in kulture; ■— izdelati predloge za zaščito kulturnih spomenikov; tako naj bi se začeli urejati v sevniškem gradu s predhodno izpraznitvijo prostori za ustanovitev muzeja. Prebivalstvo naj bi sodelovalo pri javljanju najdišč (starinskih nagrobnih spomenikov, raznih izkopanin itd.), ki jih je na področju občine obilo. V skladu z zakonom o spomeniškem Varstvu je treba uvesti register kulturnih spome-hikov. XXIII. poglavje ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO 1. V letu 1960 se predvideva za zdravstvo in s°cialno varstvo 37,910.000 din ali za 14,4 % več Sredstev kot v letu 1959. Za pokritje obveznih in Najnujnejših potreb bi bilo ipotrebno nadaljnih ^>800.000 din sredstev. Poleg teh je v letu 1960 za zdravstvo in socialno Varstvo predvidenih 19,407.000 din investicijskih sredstev. Ta so predvidena za dograditev zdravstvenega doma v Krmelju, za nabavo instrumentna in opreme za splošno ambulanto in dispan-2er v Sevnici ter za posvetovalnice za matere in utroke v Boštanju, na Studencu, v Zabukovju in b'Oki. Nadalje se predvideva delna preureditev prostorov Zdravstvenega doma v Sevnici, ureditev v°zncga parka reševalne postaje, delno pa so za- gotovljena sredstva tudi za sestavo investicijskega programa za nov zdravstveni dom v Sevnici ter za preureditev pomožnih prostorov Lekarne v Sevnici. V Domu onemoglih na Impolci in v Loki bodo izvršene delne preureditve zlasti higienskih naprav, potrebno pa bi bilo povečati število postelj, predvsem da bi bile krite potrebe in da bi se znižale oskrbnine na povprečje. 2. Zmogljivost zdravstvene službe že dalj časa ne zadošča najnujnejšim potrebam področja naše občine. Z uveljavitvijo zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev s 1. marcem bodo potrebe po njih povečanju še narasle. Tako izstopa nujna potreba po naslednjem zdravstvenem kadru: — po en zdravnik splošne prakse v Sevnici in v Krmelju; — 2 stomatologa za Zdravstveni dom v Sevnici in 1 za Zdravstveno postajo Krmelj; — 1 zobotehnik za zdravstveno postajo v Krmelju; — 2 medicinski sestri za patronažno službo; — 3 babice za nezasedene okoliše. Protituberkulozni dispanzer v Sevnici, ki bo predvidoma osnovan sredi leta 1960, bo potrebno nastaviti medicinsko sestro za dispanzersko delo in patronažno službo pri TBC bolnikih, nadalje pa bo potrebno zaradi pomanjkanja bolniških postelj v bolnišnicah privzgojiti več sester za nego bolnikov v domači oskrbi, kar bo razbremenilo med ostalim tudi javne dajatve. V zvezi s problematiko pridobitve potrebnega zdravstvenega kadra je potrebno zagotoviti primerna stanovanja v sklopu predvidenih novogradenj ali pa z nakupom. 3. V letu 1960 bo v zdravstvu predvidoma več preventivnih akcij: obvezno cepljenje, cepljenje proti paralizi, besežiranje šolskih otrok proti TBC, fluorografiranje prebivalstva, sistematični pregled šolskih otrok z dopolnitvijo kartoteke, predvidene pa so tudi male asanacije v Kladju, na Gornjem Brezovem, Čelovniku, v Zabukovju in na Radni. 4. Na področju zdravstva in socialnega varstva se v letu 1960 postavljajo še naslednje osnovne naloge: — povečana sredstva za zdravstveno preventivo bo treba čimbolj smotrno izkoristiti, predvsem za zaščito žena in otrok, za zaščito pri delu. redne zdravstvene preglede itd.; — čimprej je treba zagotoviti izdelavo investicijskega programa za nov zdravstveni dom v Sevnici; — v sodelovanju z zavodom za socialno zavarovanje je treba krepiti akcijo za smotrno varčevanje pri zdravstvenih storitvah (zdravila, specialni pregledi itd.); — pri občinskem ljudskem odboru je treba ustanoviti referat za varstvo borcev NOB in vojaških vojnih invalidov; — zaradi prenatrpanosti in nizkih sredstev je treba v novih slučajih stare ljudi dajati v red- ništva h kmetom, kjer je oskrbnina znatno nižja; — občinski ljudski odbor naj zagotovi z ustreznimi ukrepi stoodstotni inkaso obveznega prispevka za kmečko socialno zavarovanje; — gospodarske organizacije naj za preprečitev obolenj in nesreč pri delu okrepijo higiensko-teh-nično varstvo in drugo preventivo. XXIV. poglavje DRŽAVNA UPRAVA Pred državno upravo se v letu 1960 postavljajo predvsem naslednje naloge: — učvrstiti je treba novo organizacijo in sistemizacijo organov občinskega ljudskega odbora ter zagotoviti brezhibno delovanje posameznih služb. V ta namen je treba posvetiti pozornost pridobitvi novega strokovno sposobnega in politično razgledanega kadra. Od vseh nezasedenih delovnih mest so najvažnejša sledeča: — pomožni sanitarni inšpektor — socialni delavec — referent za dohodke od gospodarstva — šef uprave za ceste — tržni inšpektor in referat za blagovni promet — inšpektor dela — referat za civilno evidenco na odseku za narodno obrambo. Vsa našteta nezasedena delovna mesta so bistveno važna za pravilno funkcioniranje državne uprave ter je treba izpopolnitev zagotoviti s primerno stimulacijo; — povečati je treba ekspeditivnost poslovanja, kar je predvsem naloga nove službe za organizacijo in napredek upravnega poslovanja. Poleg tega je treba stalno skrbeti za strokovno vzgojo obstoječega kadra z organiziranjem pripravniškega pouka, tečajev, seminarjev in podobno; — izvršiti v okviru možnosti najboljšo razporeditev pisarn. Z ozirom na povečan delokrog in nove pristojnosti je treba proučiti možnosti za gradnjo novega upravnega poslopja; — posebno skrb je treba posvetiti varčevanju s tem, da se sredstva trošijo le v določene namene in za potrebe, ki omogočajo pravilno funkcioniranje posameznih služb; — posameznim službam je treba zagotoviti izvedbo predvsem naslednjih akcij: — izdelajva 10-letnega perspektivnega plana; — popis kmetijstva; — akcija v zvezi z novimi stanovanjskimi predpisi; — zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev; — fluorografiranje prebivalstva. Za vse te glavne in še ostale akcije bodo v pretežni večini angažirani uslužbenci občinskega ljudskega odbora poleg njihovega rednega dela. Četrti del EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PIANA OBČINE SEVNICA ZA LETO 1960 XXV. poglavje GOSPODARSKE ORGANIZACIJE S PAVŠALNIM OBRAČUNOM V letu 1960 bodo izvrševale svoje obveznosti do družbene skupnosti v pavšalnem znesku naslednje gospodarske organizacije: 1. Bife »Svoboda« Krmelj, 2. Gostinsko podjetje Sevnica, 3. Gostinsko podjetje Šmarje in 4. Komunala Sevnica. XXVI. poglavje AMORTIZACIJA Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge so oproščene plačevanja amortizacije za gradbene objekte, ki jih ne morejo uporabljati. Kateri objekti se ne morejo uporabljati, določi s posebno odločbo na predlog gospodarske organizacije iz prednjega odstavka Svet za kmetijstvo ib gozdarstvo pri ObLO Sevnica po predhodnem soglasju pristojnega sveta okrajnega ljudskega odbora. XXVII. poglavje OBRESTI NA OSNOVNA SREDSTVA Obrtna podjetja in obrti, katerih dejavnost je v pretežni večini opravljanje uslug, bodo v letu 1960 plačevale obresti od osnovnih sredstev P° obrestni meri 4 %. Splošne kmetijske zadruge bodo v letu 19(5® plačevale obresti od sklada osnovnih sredstev P° enotni obrestni meri 2 %. Te obresti so bodo vpla' čevale v sklad osnovnih sredstev posamezne zadruge. XXVIII. poglavje PRISPEVEK IZ DOHODKA GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ V investicijski sklad ObLO Sevnica se steka 20 % prispevka iz dohodka gospodarskih organizacij, ki pripada investicijskim skladom občin, okra jev in ljudske republike (brez stanovanjskega P11' spevka). Splošne kmetijsko zadruge bodo vplačevale v občinski investicijski sklad od obračunanega Prl spevka iz dohodka 10 %, odstopljeni del v vi5in 90 % pa vlagale v svoje sklade osnovnih sredstev- Gospodarske organizacije s pavšalnim obra^u nom bodo vplačevale v občinski investicijski skla^ pavšalni prispevek iz dohodka po odbirku stan°^ vanjskega prispevka 100 %, pri tem pa višina sta novanjskega prispevka, ki se lahko odbije od P®v žalnega prispevka iz dohodka, ne more biti višja od Predvidene s tem družbenim planom. XXIX. poglavje DOPOLNILNI PRORAČUNSKI PRISPEVEK IZ OSEBNIH DOHODKOV Delavci in uslužbenci, ki so zaposleni v gospodarskih organizacijah, Ici imajo svoj sedež na področju občine, in ki so zaposleni na področju občine Sevnica v obratih ali poslovnih enotah gospodarskih organizacij, ki nimajo svojega sedeža na Področju občine Sevnica, dalje delavci in uslužbenci, ki so zaposleni v državnih organih in zavodih ter pri zasebnih delodajalcih, bodo plačevali v letu 1960 dopolnilni proračunski prispevek v višini in na način, ki je določena z odlokom ObLO Sevnica. XXX. poglavje OBČINSKI PROMETNI DAVEK Občinski prometni davek od maloprodaje alkoholnih pijač v gostinstvu in trgovini se bo glasom °dloka ObLO Sevnica za leto 1960 plačeval v naslednji višini: ■— na naravna vina po stopnji 7 %; ■— na ostale alkoholne pijače, vštevši tudi pivo, P° stopnji 15 %; Občinski prometni davek od maloprodaje blaga v trgovini se bo plačeval po stopnji 3 % . XXXI. poglavje OBČINSKE DOKLADE Občinske doklade od dohodkov iz kmetijstva, °brti, poklicev in premoženja za leto 1960 bodo Predpisane s posebnim odlokom. XXXII. poglavje SEČNJA GOZDOV V letu 1960 so količine lesa: Gozdovi SLP Ostali gozdovi Skupaj predvidene za posek naslednje v m3 Iglavci Listavci Skupaj 2.204 5.990 8.194 6.450 28.000 34.450 8.654 33.990 42.644 Od mase poseka se predvideva naslednja struk-Ura proizvodnje: Gozdovi i SLP Ostali gozdovi iglav. list. iglav. list. Blagovna proi?v. 2.204 5.990 3.450 16.900 — tehnični les 2.204 1.589 3.450 14.100 — drva — 4.401 — 2.800 Neblagovna proizv. — — 3.000 11.100 — tehnični les — — 3.000 500 drva — — — 10.600 bpna proizvodnja 2.204 5.990 6.450 28.000 XXXIII. poglavje SKLADI OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA 1. Občinski investicijski sklad Skupna sredstva občinskega investicijskega sklada, ki se ustvarjajo po zveznih in republiških predpisih ter po določilih okrajnega in tega družbenega plana in jih je v letu 1960 dovoljeno uporabljati, bodo znašala in koriščena v naslednji višini: — razpoložljiva sredstva sklada 26,387.358 din od tega: za osn. sred. 20,295.101 din za obratna sredstva 6,092.257 din — koriščenje sredstev sklada za osnovna sredstva: — KZ Sevnica: za lastno udeležbo h kreditu za hmeljsko sušilnico v Sevnici 3,963.000 din za lastno udeležbo h kreditu iz GIF izven natečaja za nabavo trak- torskih priključkov — KZ Šentjanž: za lastno udeležbo h kreditu za hmeljski nasad — KZ Tržišče: za dograditev skladišča in sušilnice na Telčah — GPZ »Zasavje« Sevnica: za investiranje in zagonske stroške nove vrtnarije v Sevnici — STP Sevnica: za lastno udeležbo h kreditu iz GIF izven natečaja za domačo serijsko opremo — vitrine za lastno udeležbo h kreditu iz GIF po XXII. natečaju za trgovsko opremo — Komunalna banka Sevnica: III. tranša za zgraditev in opremo poslovnih prostorov banke — »Veležitar« Celje: za adaptacijo mlina v Sevnici — Stanovanjska skupnost Sevnica: za ustanovitev gospodinjskih servisov — Nerazporejena sredstva: za kritje manipul. strošk. — TP »Sloga« Sevnica — za adaptacijo lokala Skupaj — Koriščenje sredstev sklada za obratna sredstva: — GPZ »Zasavje« Sevnica — Veterinarska p. Brestanica — Kopitarna Sevnica — Nerazporejena sredstva Skupaj 450.000 din 2,199.000 din 1,300.000 din 1,300.000 din 885.000 din 1,151.000 din 6.200.000 din 1.500.000 din 500.000 din 37.101 din 800.000 din 20,295.101 din 500.000 din 280.000 din 964.932 din 4,347.325 din 6,092.257 din Upravni odbor Komunalne banke v Sevnici se pooblašča, da sredstva občinskega investicijskega sklada razdeli prosilcem, v izkazanih zneskih in po namenu s tem, da je najdaljši odplačilni rok 10 let, obrestna mera pa po zakonitih predpisih. 2. Občinski cestni sklad Sredstva občinskega cestnega sklada, ki jih je po zveznih predpisih dovoljeno uporabljati v letu 1960, bodo naslednja: — razpoložljiva sredstva sklada 1,207.588 din — koriščenje sredstev sklada v letu 1960 1,207.588 din Sredstva tega sklada bodo v celoti porabljena za popravilo poti in cest IV. reda. 3. Sklad za finansiranje negospodarskih investicij ObLO Sevnica V letu 1960 je potrebno izvršiti vse potrebno za formiranje sklada za finansiranje negospodarskih investicij ObLO Sevnica. S tem, da se bodo odstopljena sredstva gospodarskih organizacij v te namene zbirala in koristila preko tega sklada. V ta namen mora občinski ljudski odbor organizirati ustrezno knjigovodsko službo, ki naj kot osnovno evidentira dotok sredstev sklada po posameznih vrstah in objektih. Vzporedno s formiranjem tega sklada je treba razčistiti sedanje stanje finansiranja posameznih objektov, naj si bo to iz katerih koli virov, kar pomeni, da se mora dosedanje knjigovodstvo, ki so ga doslej vodili režijski odbori, prenesti v okvir nakazanega. Preko sklada za finansiranje negospodarskih investicij ObLO Sevnica se bo vršilo tudi združevanje sredstev gospodarskih organizacij iz skladov skupne porabe z obveznostjo vračila v višini, ki je predvidena z vsakokratnim družbenim planom, upoštevaje pri tem sposobnost pravočasnega odplačila oziroma potreb. Tako bodo v letu 1960 formirana naslednja sredstva tega sklada: Brez obveznosti vračila: — Rudnik rjavega premoga Krmelj — za gradnjo zdravstvenega doma v Krmelju — Kmetijska zadruga Loka — za asfaltiranje ceste — Jugotanin Sevnica - za asfaltiranje ceste — Komunala Sevnica - za asfaltiranje ceste — Konfekcija »Lisca« Sevnica -za asfaltiranje ceste Skupni dotok sredstev obveznosti vračila Posojilo iz stanovanjskega sklada Posojilo iz naslova združ. sred. Skupni dohodki sklada Skupna sredstva sklada bodo porabljena v letu 1960 za naslednje negospodarske investicije občine: — za dograditev zdravstvenega doma v Krmelju — za nadaljevanje asfaltiranje ceste — za sestavo zazidalnega načrta občine — za sestavo perspektiv, plana občine 1,000.000 din 832.000 din 105.000 din 207.000 din 300.000 din 1.500.000 din 2.944.000 din 4.671.000 din 4,000.000 din 11,615.000 din 832.000 din 4,112.000 din 1,000.000 din — za Kmetijsko šolo Radna in stanovanja 1,671.000 din — za adaptacijo stanovanj v Tržišču 1,000.000 din — za plačilo obveznosti in zaščito šole Šentjanž 2,000.000 din Skupni izdatki sklada 11,615.000 din Posojilo iz stanovanjskega sklada je zagotovljeno s samo razporeditvijo sredstev stanovanjskega sklada, posojilo iz naslova združenih sredstev bo pa predvidoma nudila v celoti Konfekcija »Lisca«. Kot je že omenjeno bo potrebno s prenosom knjigovodstva režijskih odborov ugotoviti neporavnane obveznosti oziroma dobroimetja iz 1. 1959 ter se bodo s temi saldi zmanjšala ali pa povečala razpoložljiva sredstva za leto 1960. 4. Občinski stanovanjski sklad V letu 1960 se bodo lahko koristila tudi sredstva iz tekočega,priliva, tako bo razpolagal stanovanjski sklad v letu 1960 z naslednjimi sredstvi: v 000 din Neporabljena sredstva iz leta 1959 14.711 din Deponirana sredstva JŽ 9.000 din Sproščena sredstva iz 1. 1959 14.149 din Redni priliv sred. v letu 1960 28.143 din Vplačane anuitete 5.630 din Skupni dohodki sklada 71.633 din Obveznost do Jugotanina — vrnitev posojila 13.700 din Razpoložljiva sred. sklada v 1. 1960 57.933 din Izkazana kvota razpoložljivih sredstev stanovanjskega sklada bo v letu 1960 porabljena v naslednje namene: — Rudnik rjavega premoga Krmelj — za gradnjo stanovanjskega bloka 11.017 din — Kmetijsko gospodarstvo Sevnica — za gradnjo stanovanjskega bloka 6 000 din — STP Sevnica — za pokritje obveznosti trg. bloka 7.425 din — JŽ za gradnjo stanovanj, bloka 18.000 din — Komunala Sevnica — za gradnjo vodovoda v Krmelju 1.000 di za gradnjo vodovoda v Sevnici l.OOOdin — Zdravstvena postaja Krmelj — za dograditev zdrav, doma v Krmelju — Društvo »Partizan« Sevnica — za ureditev stanovanj — ObLO Sevnica — za Kmetijsko šolo Radna 300 din za stanovanja na Radni 1,371 za adaptacijo stanovanj v Tržišču 1.000 za šolo Šentjanž 2.000 din — Zasebniki neizkoriščena posojila iz leta 1959 za gradnjo 11 stanovanjskih hiš Skupna poraba sredstev 2.495 di11 1.497 din 4.828 din 57,933 din XXXIV. poglavje PRORAČUN OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA PRORAČUNSKI DOHODKI Občinski ljudski odbor Sevnica bo v letu 1960 Razpolagal s skupnimi proračunskimi sredstvi v višini 157,844.000 din. Ta sredstva so zagotovljena iz naslednjih virov: v 000 din — del proračunskega prispevka iz osebnega dohodka iz gospodarstva ■— del proračunskega prispevka iz osebnega dohodka izven gospodarstva — del proračunskega prispevka iz sklada skupne porabe — del dohodnine od kmetijstva — del dohodnine od samostojnih poklicev in premoženja ■— del občinskih doklad od kmetijstva — obveznih — del občinskega prometnega davka °d maloprodaje — del občinskega prometnega davka 113 promet z alkohol, pijačami —■ del prometnega davka od zasebnikov — del zemljarine za proračune — del zemljarine za proračune — del administrativnih taks Del skupnih prorač. dohodkov Posebni dohodki proračuna 19.373 Dohodki državnih organov 200 Ostali dohodki 4.432 Proračunski dohodki ObLO — skupaj 55.080 din 9.990 din 1.053 din 21.060 din 6.480 din 17.658 din 9.504 din 1.674 din 7.830 din 1.620 din 1.620 din 1.890 din 133.839 din 24.005 din 157.844 din PRORAČUNSKI IZDATKI Sredstva za finansiranje proračunskih izdatkov DbLO Sevnica se bodo uporabila v naslednje nadene: P Del — Prosveta in kultura H. Del — Socialno varstvo Ul- Del — Zdravstvena zaščita V. Del — Državna uprava Vi. Del — Komunalna dejavnost Vlil. Del — Dotacije druž. organizac. IX. Del — Obveznosti in garancije X. Del — Obveznosti iz proračuna in proračunska rezerva roračunski izdatki ObLO — skupaj 67.611 din 14.040 din 23.870 din 38.659 din 2.898 din 6.440 din 2.419 din 1.907 din 157.844 din Peti del spodarskih področjih v skladu z občinskim družbenim planom in morajo stalno spremljati izvajanje tega družbenega plana. Gospodarske organizacije morajo predlagati občinskemu ljudskemu odboru ukrepe, ki so potrebni za vskladitev njihovih planov z občinskim družbenim planom ali za njegovo izpopolnitev. 2. Ravno tako morajo tudi gospodarske organizacije zagotoviti v svojih planih, da bodo vskla-jeni s temeljnimi proporci občinskega družbenega plana in da bodo v njih naloge natančno določene. 3. Politične organizacije in organi družbenega in delavskega samoupravljanja naj organizirajo posvetovanja o tem družbenem planu, tolmačijo njegovo vsebino in sprejemajo tudi ustrezne akcijske programe. 4. Da se zagotovi izvršitev nalog zveznega, republiškega, okrajnega in občinskega družbenega plana kot celote, je potrebno, koordinirati delu gospodarskih organizacij preko zbora proizvajalcev in občinskega ljudskega odbora, okrajnega ljudskega odbora, zbornic, Okrajne zadružne zveze in drugih organizacij. 5. Da bi se zagotovilo razporejanje sredstev, s katerimi razpolagajo gospodarske organizacije in samostojni zavodi, v skladu s smernicami tega družbenega plana, je potrebno, da zbor proizvajalcev občasno razpravlja o tej delitvi sredstev. Če opazi, da gospodarske in druge organizacije ne uporabljajo teh sredstev kot dobri gospodarji in v skladu s smernicami tega družbenega plana, naj daje gospodarskim organizacijam priporočila za smotrnejšo uporabo njihovih sredstev. 6. Da se zagotovijo s planom predvidena razmerja med porastom števila zaposlenih ter porastom proizvodnje in storitev, mora pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora stalno spremljati izvajanje smernic tega plana in sproti poročati za delo pristojnemu svetu ljudskega odbora o vseh primerih pretiranega zaposlovanja delavcev. Če se ugotovi, da zaradi tega GO ne dosega predvidene delovne storilnosti, naj o tem razpravlja zbor proizvajalcev ObLO in da gospodarski organizaciji ustrezna priporočila. 7. Prav tako naj razpravlja pristojni svet ObLO o slučajih investicijske nediscipline. V primerih, da zaradi tega zaostaja investicijska izgradnja, naj o tem razpravlja zbor proizvajalcev ObLO ter priporoči investitorjem in izvajalcem odgovarjajoče ukrepe. XXXV. poglavje SPLOŠNI UKREPI ZA ZAGOTOVITEV , SKLADNEGA RAZVOJA GOSPODARSTVA N SPLOŠNIH DRUŽBENIH DEJAVNOSTI PO PREDVIDEVANJIH DRUŽBENEGA PLANA OBČINE SEVNICA ZA LETO 1960 I. I. Pristojni organi občinskega ljudskega odbora °rajo skrbeti, da bodo plani gospodarskih erga-l?acij glede temeljnih razmerij na posameznih go- Š es t i del XXXVI. poglavje KONČNE DOLOČBE Svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora Sevnica je pooblaščen dajati po potrebi tolmačenja tega družbenega plana. Priloge k družbenemu planu so sestavni del tega družbenega plana. Ta odlok o družbenem planu za leto 1960 velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Številka: 03-30-9/1-60. Sevnica, 18. aprila 1960. Predsednik ObLO: Karl Kolman 1. r. 374. Na podlagi 16., 19. in 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52) ter ha podlagi 14. in 39. člena Zakona o proračunih in finansiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ št. 52-847/59) je sprejel občinski ljudski odbor Sevnica na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 18. aprila 1960 ODLOK o proračunu občine Sevnica za leto 1960 1. člen Proračun občine Sevnica za leto 1960 obsega: I. občinski proračun z dohodki v znesku 157,844.000 din z izdatki v znesku 157,844.000 din II. predračun cestnega sklada z dohodki v znesku 1,208.000 din z izdatki v znesku 1,208.000 din 2. člen Vse nove nastanitve pri občinskih organih in zavodih, za katere v njihovih predračunih niso predvideni krediti, se morajo izvršiti le na predlog pristojnega sveta po pritrditvi sveta za družbeni plan in finance, ki tudi odobrava potrebna sredstva. 3. člen V primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov sme občinski ljudski odbor najeti za redno izvrševanje proračunskih izdatkov po občinskem proračunu posojilo do višine 8,000.000 din. 4. člen Svet za družbeni plan in finance lahko predpiše smernice za varčevanje s proračunskimi sredstvi v primeru nezadostnega dotoka proračunskih dohodkov. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Številka: 03/6-31-79/1. Sevnica, 18. aprila 1960. Predsednik ObLO Karel Kolman, 1. r. 375. Na osnovi 168. člena Zakona o proračunih in financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ št. 52/59) in 15. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52) je občinski ljudski odbor Sevnica na ločeni seji dne 14. julij3 1960 sprejel ODLOK o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občin® Sevnica za leto 1958 1. člen Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Sevnica za leto 1958, ki obsega: 1. Zaključni račun proračuna občine Sevnica za leto 1958: z dohodki v znesku z izdatki v znesku in s presežkom dohodkov nad izdatki 2. Zaključni računi finančno vodov za leto 1958: z dohodki v znesku 39,067.739 din z izdatki v znesku 36,700.556 din s presežkom dohodkov nad izdatki 2,700.931 din s presežkom izdatkov nad dohodki 333.748 din 3. Zaključni račun cestnega sklada za leto 195®' z dohodki v znesku 1,790.000 din z izdatki v znesku 1,659.000 din s presežkom dohodkov nad izdatki 131.000 din 110,322.221 din 107,998.758 din 2,323.463 din samostojnih za- 2. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključncrn računu proračuna za leto 1958 v znesku 2,323.46- din (dvamilijonatristotriindvajscttisočštiristotriin' šestdeset) se deli: 20 % v znesku 464.193 (štiristo-štiriinšestdesettisočstotriindevetdeset) v stalni re zervni sklad občine za leto 1959, 80 % v znesku 1,858.770 (en imilijonosemstooscminpetdesettisočs®' demstosedemdeset) pa se prenese kot dohodek proračun občine Sevnica za leto 1959. 3. člen Primanjkljaji po zaključnih računih finančno samostojnih zavodov za leto 1958 v znesku 333.7 (tristotriintridesettisočsodemstoštiriinosemdeset) s^ prenesejo v breme predračunov posameznih zavo dov za leto 1959. sklad3 4. člen Presežek dohodkov nad izdatki cestnega sk--za leto 1958 v znesku 131.000 (stoenaintridesettiso se prenese kot dohodek v predračun cestnega sk da za leto 1959. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v »UradnclT1 vestniku okraja Novo mesto«. Številka: 03/6-31-115/1. Sevnica, 14. julija 1960. Predsednik ObLO Karel Kolman, I- r> 376. Na podlagi tretjega odstavka 47. člena in drU^ ga odstavka 48. člena Zakona o nacionalizaciji jemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradn1 FLRJ št. 52/58) je Občinski ljudski odbor Sevnica na ločeni seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 14. julija 1960 sprejel ODLOK ° plačevanju odškodnine za nacionalizirane zgradbe, dele zgradb in gradbena zemljišča 1. člen Prejšnjemu lastniku, odnosno njegovemu pravnemu nasledniku, ki mu ni kmetijska dejavnost edini vir dohodkov, se plača odškodnina za nacionalizirano nezazidano gradbeno zemljišče, ki ga je izročil v posest občini ali komu drugemu v enkratnem znesku: a) če državljan ali pravna oseba, kateremu da Občinski ljudski odbor Sevnica v uporabo nacionalizirano zemljišče, plača določeno odškodnino v enkratnem znesku; b) če gre za manjše površine in prejšnji lastnik odnosno njegov pravni naslednik nima drugega zemljišča za pridelovanje povrtnin in c) če prejšnji lastnik odnosno njegov pravni naslednik nima drugih dohodkov za redno preživljanje sebe in svoje družine, ali pa mu je služilo nacionalizirano zemljišče kot nujen dodaten vir dohodkov za redno preživljanje. Prejšnjemu lastniku, odnosno njegovemu pravnemu nasledniku, ki mu ni kmetijstvo edini ali Slavni vir dohodkov se sme za nacionalizirano nezazidano gradbeno zemljišče, ki ga izroči v posest °bčini ali komu drugemu, dati kot odškodnina kakšno drugo zemljišče. 2. člen Prejšnjemu lastniku, odnosno njegovemu pravnemu nasledniku nacionaliziranega nenazidanega Sradbenega zemljišča se plača določena odškodnina v večjih obrokih, ali v skrajšanem času, če državljan ali pravna oseba, kateremu je bilo zemljišče izročeno v uporabo, plača odškodnino v skrajšanem Času. 3. člen F-a nacionalizirano zgradbo ali del zgradbe se Plača prejšnjemu lastniku, odnosno njegovemu Pravnemu nasledniku ugotovljena odškodnina v skrajšanem času, in sicer: a) če nima drugih dohodkov za preživljanje: v 20 letih, če je star 45 let, v 10 letih, če je star 55 let, v 5 letih, če je star 65 let. h) če prejšnjemu lastniku, odnosno njegovemu Pravnemu nasledniku drugi dohodki ne zadoščajo j’3 redno preživljanje, se plača odškodnina v 25 letih. Odškodnina se v obeh primerih plačuje v mednih obrokih. 4. člen Če je prejšnji lastnik odnosno njegov pravni Paslednik nacionalizirane zgradbe ali dela zgradbe nepreskrbljena mladoletna oseba, se ji' plača odškodnina v skrajšanem času, in sicer do dosežene starosti 25 let. 5. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. Številka: 03-33-17/1-60. Sevnica, 14. julija 1960. Predsednik ObLO Karel Kolman, 1. r. 377. Občinski ljudski odbor Trebnje je na podlagi L, 2. in 2. a člena temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ št. 19/55, 19/57, 55/57, 52/58 in 52/59) in XVIII. poglavja družbenega plana občine Trebnje za leto 1960, na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 24. junija 1960 sprejel ODLOK o stopnjah občinskih doklad na dohodke od kmetijstva in samostojnih poklicev in premoženja za leto 1960 1. člen Na območju občine Trebnje se pobirajo občinske doklade na dohodke od kmetijstva ter samostojnih poklicev in premoženja. 2. člen Dohodki od občinskih doklad so redni dohodki proračuna občine, katerih delitev na proračun in sklade se vrši skladno s predpisi in družbenim planom občine za leto 1960. 3. člen Občinska doklada za leto 1960 se predpisuje po progresivnih stopnjah. Občinske doklade od kmetijstva se obračunavajo po dveh progresivnih lestvicah, in sicer ločeno od davčne osnove (katastrskega dohodka) od gozdov in ločeno od davčne osnove (kat. dohodka) od ostalih kultur. Osnova za odmero občinskih doklad od samostojnih poklicev in premoženja je znesek, ki je osnova za odmero dohodnine. 4. člen Zasebna kmetijska gospodarstva in drugi zasebni lastniki kmetijskih zemljišč plačujejo občinske doklade po tehle stopnjah: a) od katastrskega dohodka nezgodnih površin: Kategorija davč. osnov Stopnja obč. doklade % do 30.000 15 od 30.000 do 50.000 17 od 50.000 do 80.000 19 od 80.000 do 120.000 21 od 120.000 do 160.000 22 od 160.000 do 200.000 24 od 200.000 do 250.000 26 od 250.000 do 300.000 28 od 300.000 do 400.000 29 od 400.000 do 500.000 30 nad 500.000 31 b) od katastrskega dohodka gozdov: do 50.000 2 od 50.000 do 80.000 3 od 80.000 do 120.000 4 nad 120.000 5 Davčnim zavezancem dohodnine od samostojnih poklicev in premoženja na območju občine Trebnje se predpišejo občinske doklade po tehle stopnjah: Kategorija davč. zavezancev Stopnja obč. doklade I. % II. do 100.000 5 10 od 100.000 do 150.000 6 11 od 150.000 do 200.000 7 12 od 200.000 do 240.000 8 XXX 13 od 250.000 do 300.000 9 14 nad 300.000 10 15 Po I. lestvici se predpiše občinske doklade naslednjim samostojnim poklicem: brivci, frizerji, čevljarji, dimnikarji, mlinarji, krojači, šivilje, pletilje, kovači, kleparji, ključavničarji, tesarji, mizarji, kolarji, peki, slaščičarji, urarji, tapetniki, sodarji, žagarji, pleskarji, zidarji. Po II. lestvici se predpišejo občinske doklade vsem drugim samostojnim poklicem, ki ne plačujejo občinske doklade po I. lestvici in lastnikom premoženja. 6. člen Lastnikom zgradb se odmerja občinska doklada od davčne osnove, ki predstavlja podlago za odmero dohodnine, po tehle stopnjah: od davčne osnove do 50.000 — 1 % od davčne osnove od 50.000 do 100.000 — 2 % od davčne osnove nad 100.000 — 3 % 7. člen Občinske doklade se odmerjajo in plačujejo na isti način kakor ustrezajoča dohodnina. 8. člen Določbe Uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ št. 18/56) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami ter uredbe o prisilni izterjatvi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ št. 33/53) se uporabljajo tudi za odmero in pobiranje občinskih doklad. 9. člen Davčne olajšave, ki so določene za dohodnino, veljajo tudi za občinske doklade. 10. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Številka: 01-32-59/1-60. Trebnje, 24. junija 1960. Predsednik ObLO Ciril Bukovec, 1. r. 378. Na podlagi 12. in 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52) 2. točke 26. člena statuta občine Žužemberk in na podlagi 28. točke 42. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52-644/57), v zvezi z 2. odstavkom 48. člena temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Uradni list FLRJ št. 26-291/54) ter na podlagi 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ št. 2-22/59), je občinski ljudski odbor Žužemberk na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 1. julija 1960 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvi odloka o lastništvu psov na območju občine Žužemberk 1. člen 18. člen odloka o lastništvu psov na območju občine Žužemberk (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 5-153/60) se spremeni tako, da se glasi: »Za prekršek z denarno kaznijo- do 3.000 din sc kaznuje: 1. kdor psa ne prijavi ali ne odjavi v predpis3' nem roku (3. in 4. člen tega odloka); 2. kdor nima popadljivega psa zaprtega a-li Pri' klen j enega in kdor nima v varni oddaljenosti n3 mestu, kjer je popadljiv pes zaprt ali priklenjeu> vidno nameščene tablice z napisom »POZOR HUP PES!« (9. člen tega odloka); 3. kdor vodi psa v nasprotju s členi 10., H- *n 12. tega odloka. 2. člen Za 18. členom se doda nov 18. a člen, ki se glasi: »Kršilci določbe drugega odstavka 7. člena tef?3 odloka se kaznujejo po prvem odstavku 72. člen3 v zvezi s 4. točko prvega odstavka 71. člena meljnega zakona o varstvu živine pred živalskim kužnimi boleznimi.« 3. člen Ta odlok velja z dnem objave v »Uradnem vcS* niku okraja Novo mesto«. Številka: 01/1-04-16/4-60. Žužemberk, 1. julija 1960. Predsednik ObLO Jože Goscnca, 1. r 379. Na osnovi 168. člena Zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ št. 52/59), 10. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) je občinski ljudski odbor Žužemberk na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 1. julija 1960 sprejel ODLOK o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Žužemberk za leto 1960 1. člen Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Žužemberk za leto 1959, sestavljen po določbah VIII. poglavja Zakona o proračunih in financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ št. 52/59) in 61., 162. in 164. člena Uredbe o izvrševanju proračuna in računovodstvenem poslovanju državnih organov in zavodov (Uradni list FLRJ št. 35/55). 2. člen Zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Žužemberk za leto 1959 z zaključnim računom o izvršitvi predračuna finančno samostojnega zavoda, Proračunskega sklada in stalnega rezervnega sklada za leto 1959 je setavni del tega odloka. 3. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki so znašali Po zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Žužemberk za leto 1959: I. Po zaključnem računu o izvršitvi občinskega Proračuna: Dohodki — 57,338.454 din Izdatki — 53,237.532 din Presežek dohodkov 4,100.922 din II. Po zaključnem računu o izvršitvi predračuna finančno samostojnega zavoda: Dohodki — 5,178.277 din Izdatki — 5,275.025 din Presežek izdatkov nad dohodki 96.748 din III. Po zaključnem računu o izvršitvi predračuna proračunskega sklada: Dohodki — 781.796 din Izdatki — 399.638 din Presežek dohodkov 382.158 din IV. Po zaključnem računu o izvršitvi predračuna stalnega rezervnega sklada: Dohodki — 519.537 din Izdatki — 519.537 din 4. člen Presežek dohodkov po zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Žužemberk za leto 1959 V znesku 4,100.922 din se prenese kot dohodek v Proračun občine Žužemberk za leto 1960. 5. člen Presežek izdatkov nad dohodki 96.748 po zaključnem računu finančno samostojnega zavoda se krije iz lastnih sredstev zavoda — saldo dotacije na kontu 235/2. 6. člen Presežki dohodkov nad izdatki po zaključnem računu o izvršitvi predračuna proračunskega sklada za leto 1959 se prenesejo v finančni načrt sklada za leto 1960. 7. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. Številka: 02-20-31-21/4. Žužemberk, dne 1. julija 1960. Predsednik ObLO Jože Gosenca, 1. r. 380. Na podlagi 6. člena Zakona o vinu (Uradni list FLRJ št. 31/57) 2. točke 64. člena Statuta občine Črnomelj je Svet za kmetijstvo Občinskega ljudskega odbora Črnomelj na seji dne 18. avgusta 1960 sprejel ODREDBO o roku trgatve grozdja za predelavo v vino 1. člen Da bi se izboljšala kvaliteta vina na področju občine Črnomelj, veljajo za rok trgatve določbe te odredbe. 2. člen Trgatev grozdja za predelavo v vino ni dovoljena pred 10. oktobrom. 3. člen Pred rokom, omenjenem v 1. členu te odredbe, je dopustna trgatev le s privoljenjem strokovne komisije, ki j O' imenuje tukajšnji upravni organ, pristojen za kmetijstvo, in sicer: a) če je zaradi ugodnih vremenskih pogojev dosežena zaželjena količina sladkorja pred rokom, ki ga določa 2. člen te odredbe; b) če je zaradi posledic elementarnih nezgod ali neugodnega vremena ogrožen pridelek grozdja. Spremembo roka, ki je določen v 2. členu te odredbe, objavi komisija na krajevno običajen način. 4. člen V smislu 58. člena Zakona o vinu se kaznuje z denarno kaznijo do 20.000 din, kdor trga grozdje za predelavo v vino pred rokom, ki ga določa 2. člen te odredbe. 5. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. Številka: 02-35-106/1. Črnomelj, 18. avgusta 1960. Predsednik sveta za kmetijstvo Predsednik ObLO ing. Matija Golob, 1. r. Janez Žunič, 1. r. 381. Na osnovi 8. člena Zakona o socialnih zavodih (Uradni list LRS št. 26/54) 48. člena Temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ št. 51/53) in 12. točke 26. člena Statuta občine Trebnje, je Občinski ljudski odbor Trebnje na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 26. junija 1960 izdal naslednjo ODLOČBO 1. Finančno samostojni zavod Mladinski dom MIRNA, s sedežem na Mirni, katerega ustanoviteljske pravice je OLO Novo mesto prenesel na ObLO Trebnje z odločbo z dne 12. aprila 1956 številka 01/3-2246/1-58 (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 6-66/58) preneha dne 25. junija 1960. 2. Likvidacija zavoda se opravi po predpisih, ki veljajo za likvidacijo gospodarskih podjetij (8. do 24. člena Uredbe o prenehanju podjetij in obratov). Likvidacijska komisija mora izvršiti popis premoženja v enem mesecu po prenehanju zavoda. Dolgovi podjetja se morajo prijaviti v treh mesecih po prenehanju. 3. Vse premoženje Mladinskega doma Mirna se prenese na ObLO Trebnje, ki prevzame tudi pravice in obveznosti ukinjenega doma. 4. Ta odločba se objavi v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. Številka: 03-MAI-23/1-60. Trebnje, dne 24. junija 1960. Predsednik ObLO Ciril Bukovec, 1. r. 382. Na podlagi 122. člena Zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ št. 52-847/59) je občinski ljudski odbor Sevnica na ločenih sejah občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 14. julija 1960 sprejel sledeča PRAVILA Sklada za financiranje negospodarskih investicij občine SEVNICA 1. člen Sklad se imenuje: sklad za financiranje negospodarskih investicij občine Sevnica, ustanovljen pa je bil na osnovi določil 3. točke XXXIII. poglavja družbenega plana občine Sevnica za leto 1960. 2. člen Namen sklada je, da se preko tega sklada financirajo vse negospodarske investicije občine Sevnica, ki so javnega značaja in se ne financirajo iz posebnih namenskih virov in ki jih ne izvršujejo in ne financirajo gospodarske organizacije same za svoje potrebe, odnosno za potrebe svojih delovnih kolektivov. nosti sklada jamči z vsemi sredstvi ostalih skladov občine Sevnica in s tistimi sredstvi proračuna občine Sevnica, s katerimi po obstoječih predpisih lahko jamči. 4. člen Sklad upravlja Svet za družbeni plan in finance Občinskega ljudskega odbora. Sevnica razširjen s predsedniki vseh ostalih svetov in s predstojnikom upravnega organa Občinskega ljudskega odbora Sevnica, ki je pristojen za gospodarstvo in finance (v nadaljnjem besedilu: organ upravljanja sklada)- 5. člen Sklad nima svoje posebne administracije. Administrativne posle sklada opravlja oddelek za g°' spodarstvo in finance občinskega ljudskega odbora Sevnica. 6. člen Viri sredstev sklada so sledeči: a) dotacije (prispevki brez obveznosti vračila) gospodarskim organizacijam; b) posojila gospodarskih organizacij; c) dotacije iz proračuna Občinskega ljudskega odbora Sevnica; d) posojila iz drugih skladov občine Sevnica in drugih virov; e) ostali dohodki sklada. 7. člen Dohodki in izdatki sklada se za vsako leto vnaprej določijo s finančnim načrtom, ki ga na predlog organa upravljanja sklada, sprejmeta oba zbora občinskega ljudskega odbora skupaj s proračunom občinskega ljudskega odbora za odnosno leto. 8. člen V finančnem načrtu morajo biti posebej izkazana sredstva prenesena iz prejšnjega leta in posebej sredstva, ki se pričakujejo v tekočem letu, razčlenjena po virih, iz katerih izvirajo. Izdatki za tekoče leto morajo v finančnem na-Črtu biti določeni vsak posebej soglasno z namenom sklada. Neporabljena sredstva sklada se prenesejo v naslednje leto. 9. člen Sklad ima rezervo. V rezervo se prenese vsako leto 1 % (en odstotek) dohodkov sklada, dokler rezerva ne doseže zneska 500.000 din (pet sto tisoč dinarjev). Od dohodkov sklada, ki izvirajo iz posojm se ne obračunava in ne vplačuje rezerva. 10. člen Sredstva sklada so naložena pri Komunalni banki Sevnica. Za vodenje sredstev sklada skleneta organ upravljanja sklada in Komunalna banka Sevnica posebno pogodbo. 3. člen Sklad ni pravna oseba. Nosilec vseh pravic in obveznosti sklada je občina Sevnica, ki za obvoz- il. člen Organ upravljanja sklada razpolaga s sredstv sklada v okviru občin smernic za koriščenje src ftev sklada, ki jih sprejme občinski ljudski odbor *6 v okviru finančnega načrta sklada, ki se sprejme za tekoče leto. V kolikor gospodarske organizacije pri dajanju dotacij prispevkov brez obveznosti vračila, skladu določijo namen teh sredstev, se ta sredstva morajo uPorabiti le v ta namen. 12. člen V imenu organa upravljanja sklada podpisujeta bančne naloge za razpolaganje s sredstvi sklada Predstojnik upravnega organa občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za gospodarstvo in finance fererent za sklade v oddelku za gospodarstvo finance Občinskega ljudskega odbora Sevnica. Za slučaj odsotnosti imata ta dva podpisnika lahko tudi svoja namestnika. 13. člen Komunalna banka Sevnica, ki bo vodila sred-stva sklada, vrši namensko kontrolo koriščenja $redstev sklada. Zato mora vsem virmanskim in gotovinskim nalogom za razpolaganje s sredstvi s'klada biti priložena dokumentacija v dveh izvodih. 14. člen Oddelek za gospodarstvo in finance organizira 111 vodi knjigovodstvo sklada ter sestavi ob koncu v$akega leta osnutek zaključnega računa sklada in 8a predloži organu upravljanja sklada v razpravo sprejem. Zaključni račun, ki ga sprejme organ Upravljanja sklada, se predloži v potrditev obema boroma občinskega ljudskega odbora. Številka: 03/6-31-64/3-60. Sevnica, 14. julija 1960. Predsednik ObLO Karel Kolman, 1. r. 383. Na podlagi 2. točke 50. člena Zakona o občinah ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52) ^ha 4. zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljica (Uradni list FLRJ št. 43-707/59) je občinski JUdski odbor Brežice na ločenih sejah občinskega *Wa in zbora proizvajalcev dne 25. avgusta 1960 Prejel ODLOK 0 obveznih agrotehničnih ukrepih pri pridelovanju pšenice 1. člen Da se poveča proizvodnja pšenice in da se smo- izkoristijo izsledki in izkušnje pri proizvodnji ,asti (visokorodnih italijanskih) pšenic se prerisuje za vse kmetovalce in kmetijske organizacije območju občine Brežice, ki sejejo pšenico, vsako-utfio izvajanje /obveznih agrotehničnih ukrepov Pri pridelovanju pšenice. 2. člen s Obvezni agrotehnični ukrepi pri posevkih pšenic a) obvezna zamenjava semen visokorodnih pše-lc ha vsaka štiri leta; b) pravočasna in pravilna priprava zemlje, setve ter gnojenja z umetnimi gnojili pred setvijo in dognojevanje z dušičnimi gnojili; c) obvezna uporaba 500 kg umetnih gnojil na hektar. Razmerje med vrstami gnojil določi kmetijska služba pri občinskem ljudskem odboru. Zaradi poenostavljanja razdeljevanja gnojil je dovoljeno pri preprečevanju količin gnojil odstopanje pri površinah od 6—8 arov; d) obvezno je zatirati plevel z razpoložljivimi in preizkušenimi herbicidi, 3. člen Upoštevati je sortno in področno rajonizacijo v smislu sedanjih in v bodoče sprejetih predpisov glede preusmeritve in rajonizacije pridelovanja krmnih rastlin v posameznih višje ležečih predelih katastrskih občin. 4. člen Kmetovalci so dolžni do 1. septembra vsako leto prijaviti pristojnim krajevnim uradom vse površine, ki jih nameravajo zasejati s pšenico. 5. člen Kmetijske zadruge so dolžne vsaka za svoje področje preskrbeti potrebno količino umetnih giv jil, semen in herbicidov. 6. člen Kmetijska inšpekcija pri ObLO je dolžna kontrolirati in ukrepati v zvezi z vsemi določenimi obveznimi agrotehničnimi ukrepi ter ugotavljati dejansko posejane površine. 7. Člen V kolikor kmetovalec ne izvrši predpisanih ukrepov, jih bo izvršila pristojna kmetijska zadruga na račun lastnika. 8. člen Svet za kmetijstvo in gozdarstvo ObLO se pooblašča, da izdela podrobnejša navodila za izvajanje tega odloka ter da vsem pridelovalcem pšenice preskrbi preko KZ pismena navodila o gojitvi visokorodnih pšenic. 9. člen Zoper kršilce tega odloka se uporabijo določbe 24.-35. člena ter 92. in 93. člena zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča. 10. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. Številka: 03/1-35-100/1. Brežice, 25. avgusta 1960. Predsednik ObLO Miroslav Kambič, 1. r. 384. Na podlagi 2. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52) in na podlagi čl. 4 Zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list FLRJ št. 43-707/59) je občinski ljudski odbor Brežice na ločenih sejah občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 29. februarja 1960 sprejel ODLOK o obveznih agrotehničnih ukrepih na travnikih 1. člen Da se izboljša izkoriščanje travnikov in na njih poveča pridelek krme, ki trenutno ne ustreza naravnim lastnostim talnih razmer ter danim gospodarskim in tehničnim pogojem, se predpisuje za vse lastnike, kmetijske organizacije in druge uporabnike travnikov na območju občine Brežice vsakoletno izvajanje obveznih agrotehničnih ukrepov na travnikih. 2. člen Obvezni agrotehnični ukrepi na travnikih so: a) obvezno čiščenje travnikov pred pričetkom vegetacije; to) gnojenje z minimalno količino 500 kg umetnih gnojil na hektar travnika. Na travnikih, ki so na izrazito plitvih peščenih tleh do zgoščenja ruše in izboljšanja pogojev 350 kg umetnih gnojil na hektar. S 500 kg umetnih gnojil na hektar se gnojijo tudi vsi travniki zasejani s sadnim drevjem. Zaradi poenostavljanja razdeljevanja gnojil je dovoljeno pri preračunavanju količin gnojil odstopanje površin od 6 do 8 arov; c) pravočasna prva košnja — toda najkasneje do 10. junija, razen če v dobi od 25. maja do 5. junija nastopi deževje. 3. člen Ta odlok ne zadeva zamočvirjenih travnikov, katerih obseg je razviden iz zapiskov strokovnih komisij pri posameznih kmetijskih zadrugah. Odlok pa začne veljati za vse na novo pridobljene meliorirane travniške površine in to z naslednjim letom po opravljenih melioracijah. 4. člen Kmetijske zadruge so dolžne vsaka za svoje območje preskrbeti in pravočasno dobaviti portebno količino umetnih gnojil. 5. člen V kolikor lastnik oziroma obdelovalec ne izvrši predpisanih agrotehničnih ukrepov, jih bo izvršila pristojna kmetijska zadruga na račun lastnika. 6. člen Razglas o času in kraju dostave umetnih gnojil in prevzemu umetnih gnojil mora biti objavljen na krajevno običajen način, toda najkasneje 2 dni pred dostavo gnojil na določeno mesto. 7. člen Svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri Občinskem ljudskem odboru Brežice se pooblašča, da izdela podrobnejša navodila za izvajanje tega odloka. 8. člen Zoper kršilce tega odloka se uporabijo določbe 24.—35. člena ter čl. 92. in 93. zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list FLRJ številk3 43-707/59). 9. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. Številka: 03/2-35-38/2. Brežice, 29. februarja 1960. Predsednik ObLO Miroslav Kambič, 1. r. 365. Na podlagi 4. člena Zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list FLRJ št. 43-707/59), pismenega mnenja komisije strokovnjakov o potrebnosti, možnosti in gospodarnosti agrotehničnih ukrepov z dne 12. avgusta 1960 ter sklepa Sveta za kmetijstvo Občinskega ljudskega odbora Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 27. avgusta 1960 sprejel ODLOK o minimalnih agrotehničnih ukrepih za pridelovanje krme na travnikih in košenicah 1. Na območju občine Črnomelj se morajo vsi pridelovalci krme na travnikih in košenicah ravnat1 po določilih tega odloka. Pridelovalci krme na košenicah (1-kratna košnja) občine Črnomelj morajo uporabiti najmanj 40 kilogramov umetnih gnojil na 1 ha košenice. Pridelovalci krme na travnikih (2-kratna košnja/ občine Črnomelj morajo uporabiti najmanj 600 kg umetnih gnojil na 1 ha travnika. Gnojenje se mora izvršiti v času od začetka oktobra do konca marca po navodilih strokovne službe. 3. Organ, pristojen za kmetijstvo pri Občinskem ljudskem odboru Črnomelj imenuje strokovne ko misije pri posameznih kmetijskih zadrugah, ki boo^ določile, katerih travnikov in košenic vsled za m01-vinjenosti ali k raškega terena ta odlok ne zajem3. 4. Kmetijske zadruge so dolžne vsaka za svoje °h močje pravočasno dobaviti potrebno količino ume nih gnojil. 5. Travniki in košenice morajo biti vsako leto oč1 ščeni. 6. Travniki morajo biti pokošeni najkasneje do junija, košenice pa do 1. julija. 7. j Zopet kršilca tega odloka izreče lahko prist0!1^ državni organ zlasti izvršitev posameznega ukiL" na stroške pridelovalca in izročitev zemljišča, ki ni obdelano po predpisih tega odloka, v prisilno upravo za dobo 1 do 5 let. Te ukrepe izreče lahko pristojni organ v skladu s predpisi čl. 24 do 25, 92, 93 in 95 Zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča. 8. Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. številka: 01-35-104/1. Črnomelj, dne 27. avgusta 1960. Predsednik ObLO Janez Žunič, 1. r. 386. Na podlagi 4. člena Zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list FLRJ št. 43-707/59), Pismenega mnenja komisije strokovnjakov o potrebnosti, možnosti in gospodarnosti agrotehničnih ukrepov z dne 12. avgusta 1960 ter sklepa Sveta za kmetijstvo Občinskega ljudskega odbora Črnomelj na seji Občinskega zbora in na seji Zbora Proizvajalcev dne 27. avgusta 1960 sprejel ODLOK o minimalnih agrotehničnih ukrepih za pridelovanje pšenice 1. Na področju katastrskih občin: 1. Črnomelj (Črnomelj) 2. Loka del (Kočevje, Loka pri Črnomlju) 3. Belčji vrh: Belčji vrh, Mala Lahinja 4. Dobliče: Dobliče, Jerneja vas 5. Dragatuš: Dragatuš, Mali Nerajec, Obrh pri "ragatušu; Pusti gradeč, Veliki Nerajec, Zapudje 6. Golek: Brdarci, Breznik, Golek, Podlog, Sela Pri Dragatušu, Šipek 7. Gradec — del: (Vranoviči) 8. Griblje: Dragoši, Griblje 9. Krasicen del: Cerkvišče 10. Loka del: Dolenja vas pri Črnomlju, Svibnik H. Nova Lipa: Drežnik, Nova Lipa 12. Petrova vas: Gornja Paka, Mihelja vas, Pekova vas, Rožanc, Ručetna vas, Lokve, Otovec, Sela mi Otovcu 13. Stara Lipa: Dolnji Suhor pri Vinici, Gornji ^uhor pri Vinici, Stara Lipa 14. Tanča gora: Dragovanja vas, Kvasica, Tanča b 15. Vinica: Drenovec, Golek pri Vinici, Ogulin, °dklanec, Vinica 16. Črešnjevec: Cerovec pri Črešnjevcu, Črešnjevec pri Semiču, Hrib pri Cerovcu, Krvavčji vrh morajo vsi obdelovalci kmetijskih zemljišč, ki Pridelujejo pšenico, gojiti naslednje sorte pšenice: an Pastore, Salto ali Produttore. , 2a pridelovanje pšenice na območju iz 1. točke e8a odloka je treba uporabiti najmanj 500 kg ni-pPfoskala za žita (4 :12 : 10) ali odgovarjajočo ko-. no gnojil na 1 ha v obliki ločenih gnojil in 200 kg 'tromonkala za dognojevanje. Osnovno gnojenje se mora opraviti pred setvijo, dognojevanje pa v času, ki ga določi strokovna služba. 3. Sejati se mora očiščeno in razkuženo seme sorte San Pastore, Salto ali Produttore in sicer 250 kg/ha. Setev mora biti izvršena v času od 5. oktobra in najkasneje do 25. oktobra. 4. Pridelovalec mora uporabljati samo priznano seme, ki ga lahko zadrži za nadaljnje pridobivanje najdalj 3 leta. 5. Plevel je treba zatirati s herbecidi po navodilih strokovne službe. 6. Vsi kmetovalci iz področja navedenega v 1. členu tega odloka, so dolžni najkasneje do 1. septembra prijaviti kmetijski zadrugi v katere območje spadajo vse površine, ki jih nameravajo zasejati s pšenico vsako leto. 7. Kmetijske zadruge so dolžne vsaka za svoja področje pravočasno preskrbeti potrebno količino umetnih gnojil, semen in herbicidov. 8. Zoper kršilce predpisov tega odloka izreče lahko pristojni državni organ izvršitev posameznega ukrepa na stroške pridelovalca in izročitev zemljišča, ki ni obdelano po predpisih tega odloka, v prisilno upravo za dobo 1 do 5 let. Te ukrepe izreče lahko pristojni državni organ v skladu s predpisi člena 24 do 35, 92, 93 in 95 Zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča. 9. Ta odlok začne veljati takoj, objavi pa se v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. Številka: 01-35-103/1. Črnomelj, dne 27. avgusta 1960. Predsednik ObLO Janez Žunič, 1. r. 387. Na podlagi 12. in 15. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52) Uredbe o začasnem načinu ureditve prispevka investitorjev k stroškom za pripravo in komunalno ureditev stavbnih zemljišč (Uradni list FLRJ št. 19/59), je Občinski ljudski odbor Senovo na ločenih sejah obeh zborov dne 16. julija 1960 sprejel ODLOK o obvezni priključitvi zgradb na komunalne naprave in prispevkih za izgradnjo komunalnih naprav v občini Senovo 1. člen Stanovanjske in druge zgradbe v krajih Senovo in Brestanica se morajo priključiti na vodovodno, cestno, kanalizacijsko in električno omrežje. Obveznost priključitve nastane z dnem dograditve objekta oziroma z dnem, ko so glavne komunalne naprave dograjene v toliki meri, da so posamezni priključki na njej možni. 2. člen Upravni organ pristojen za gradbene zadeve Občinskega ljudskega odbora Senovo ne sme izdati uporabnega dovoljenja, dokler niso izvedeni potrebni priključki na obstoječe komunalno omrežje. Kateri priključki se morajo izvršiti in kateri pri določenih objektih niso potrebni, določi upravni organ pristojen za gradbene zadeve ObLO z odločbo o načelnem dovoljenju oziroma z odločbo o lokaciji. 3. člen Glavne komunalne naprave, kot so ceste, ulice, napajalni cevovodi, odvodni kanali, zajetja, črpalna postaja, transformatorji in trafo postaje gradi občinski ljudski odbor Senovo iz javnih sredstev in iz sredstev, ki jih prispevajo investitorji. Stroške za izgradnjo komunalnih naprav, ki odpadejo na posamezne gradbene objekte, določi svet, ki je pristojen za gospodarstvo pri občinskem ljudskem odboru v naprej, na podlagi tehnične dokumentacije s projektom in predračunom komunalnih naprav za vsak posamezen primer posebej in se sporočijo investitorju, ko se mu izda odločba o lokaciji; stroški ne smejo presegati 10 % predračunske vrednosti posameznega gradbenega objekta. Investicijski stroški za napeljavo priključkov na glavno komunalno omrežje, t. j. konzumnih cevovodov, odvodnih kanalov, hodnikov in podobno, bre-mene lastnika stanovanjskih in drugih objektov oziroma vsakokratne organe družbenega upravljanja. 4. člen Gospodarske in druge organizacije, zavodi in državni organi, ki gradijo stanovanjske in druge objekte, večjega obsega in potrebujejo ti objekti po svojem namenu in dejanski uporabi podaljšanje ali zgraditev glavnih komunalnih naprav iz prvega odstavka 3. člena, so dolžni te naprave zgraditi sami iz lastnih sredstev. Katere objekte je šteti za objekte večjega pomena, določi upravni organ pristojen za gradbene zadeve občinskega ljudskega odbora Senovo z odločbo o načelnem dovoljenju. 5. člen Investitorji morajo zagotoviti sredstva za prispevek za izgradnjo komunalnih naprav že takrat, ko vlože prošnjo za izdajo odločbe o širši lokaciji. Zagotovitev sredstev se da: 1. s pismenim zagotovilom investitorja, 2. s plačilom v gotovini, 3. s pologom v banki, 4. z dovoljenjem vknjižb zastavne pravice na nepremičnini, v korist občinskega ljudskega odbora, ako gre za zasebne lastnike — investitorje, 5. z najetjem posojila pri banki ali pri občinskem kreditnem skladu za zidanje stanovanjskih hiš. Zagotovitev se mora dati v roku, ki ga določi upravni organ, pristojen za gradbene zadeve P1'1 Občinskem ljudskem odboru Senovo. Upravni organ občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za gradbene zadeve odkloni izdajo odločbe o širši lokaciji, če investitor v določenem roku ni zagotovil sredstev za izgradnjo komunalnih naprav na enega izmed načinov, določenih v tcIT1 členu. 6. člen Kadar je investitor občina se morajo investicij' ska sredstva za izgradnjo komunalnih naprav za' gotoviti v proračunu ali ustreznih skladih pred iz' dajo gradbenega dovoljenja. 7. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. Številka: 02/5-04-22/1. Senovo, dne 16. julija 1960. Predsednik ObLO Karel Šterban, 1. r> VOLITVE IN IMENOVANJA: 388. Na podlagi 108. člena Zakona o občinskih lju^. skih odborih (Uradni list LRS št. 19/52) je Občinski ljudski odbor Metlika na skupni seji obeh zbore dne 18. julija 1960 sprejel ODLOČBO o imenovanju predsednika in članov komisije reševanje stanovanjskih problemov borcev N I. V komisijo za reševanje stanovanjskih proble mov borcev NOB se imenujejo: ka 1. MALEŠIČ JULIJ, uslužbenec ObLO Metu* — za predsednika 2. MIHELČIČ Jože, uslužbenec občinskega oo bora ZB Metlika — za člana iz 3. ŠEGINA Leopold, upokojeni oficir Rosalnice, za člana rka 4. VERGOT Anton, uslužbenec ObLO Metu* — za člana 5. STIPANIČ Janko, upokojenec iz Metlike člana. n. Ta odločba velja od dne, ko jo sprejme ObČ'n^v ljudski odbor Metlika na skupni seji obeh zbor Številka: 01-01-37/1-60. Metlika, dne 18. julija 1960. n Predsednik ObL Franc Vrviščar, !• r' 389. Na podlagi 4. odstavka 33. d člena Uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ št. 18/56, 16/58, 6/59 in 48/59), 5. točke 30. člena statuta občine Metlika, je Občinski ljudski odbor Metlika na skupni seji °beh zborov dne 18. julija 1960 sprejel ODLOČBO 0 imenovanju predsednika in članov komisije za določitev stavb, ki izpolnjujejo minimalne gradbene in higienske pogoje za ocenitev vrednosti za obdavčitev 1. V komisijo za določitev stavb, ki izpolnjujejo Minimalne gradbene in higienske pogoje za ocenitev vrednosti za obdavčitev se imenujejo: 1. GORNIK Jože, odbornik ObLO — za predsednika 2. ŠEGINA Janez, odbornik ObLO — za člana 3. VERGOT Anton, uslužbenec ObLO — za člana 4. ZUPANIČ Niko, gradbeni tehnik ObLO — za tl a na 5. PLUT Franc, uslužbenec ObLO — za člana 2. Ta odločba stopi v veljavo od dne, ko jo sprejme Občinski ljudski odbor Metlika na skupni seji obeh sborov. Številka: 01-01-40/1-60. Metlika, dne 18. julija 1960. Predsednik ObLO Franc Vrviščar, 1. r. III. Ta odločba velja takoj, ko jo sprejme Občinski ljudski odbor na skupni seji obeh zborov. Številka: 01-02-27/1-60. Videm-Krško, dne 7. julija 1960. Predsednik ObLO Stane Nunčič, 1. r. 391. Na podlagi 285. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list FLRJ št. 53/57) in 5. točke 30. člena Statuta občine Videm-Krško je Občinski ljudski odbor Videm-Krško na skupni seji obeh zborov sprejel naslednjo ODLOČBO o razrešitvi predsednika disciplinskega sodišča in imenovanju novega I. Razreši se dolžnosti predsednika disciplinskega sodišča v smislu 285. člena ZDR tov. JUREČIČ Jože, podpredsednik Občinskega ljudskega odbora. II. Za predsednika disciplinskega sodišča v smislu 285. člena ZDR se imenuje tov. ŠPAN Marjan, odbornik Zbora proizvajalcev ObLO. III. Ta sklep velja od dneva sprejema. Številka: 01-02-27/1. Videm-Krško, dne 7. julija 1960. Predsednik ObLO Slane Nunčič, 1. r. 390. Na podlagi 6. in 7. točke odločbe o ustanovitvi klavske univerze Videm-Krško (Uradni vestnik ^hraja Novo mesto St. 17/59 in 8/60) ter 5. točke 30. Statuta občine Videm-Krško, je občinski ljudmi odbor Videm-Krško na skupni seji obeh zborov ne 7. julija 1960 sprejel ODLOČBO 0 razširitvi dosedanjega predsednika upravnega odbora delavske univerze in imenovanju novega 392. Na podlagi 33. d člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ št. 48/59) in 5. točke 30. člena statuta občine Videm-Krško na skupni seji obeh zborov dne 7. julija 1960 sprejel ODLOČBO o imenovanju Komisije za ugotavljanje minimalnih gradbenih in higienskih pogojev za stanovanje I. I. L Razreši se dolžnosti predsednika upravnega od-j°‘‘a delavske univerze Videm-Krško JUREČIČ podpredsednik Občinskega ljudskega odbora. II. v ^a predsednika upravnega odbora delavske uni-Videm-Krško se imenuje tov. DROBNIČ Sta-c. ’ upravnik podružnice Okrajnega zavoda za so-mo zavarovanje Videm-Krško. V komisijo so imenovani: 1. KUKOVIČ Jože, Videm-Krško — za predsednika 2. MESESNEL Gašo, Videm-Krško — za člana 3. ZlGANTE Anton, gradbeni referent občine — za člana 4. ŠPANOVIČ Peter, šef Uprave za dohodke — za člana 5. PETRIČ Franc, gradbeni tehnik »Komunalno podjetje Videm-Krško« — za člana 6. BUČAR Adolf, gradbeni tehnik »Sava« — za člana 7. ZAGORC Milka, referent za komunalne in stanovanjske zadeve ObLO — za člana. II. Komisija posluje po določilih 33. c in 33. d Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ št. 48-777/59) ter odloka o minimalnih gradbenih in higienskih pogojih za določanje stavb za katere se plačuje hišnina in o postopku za ugotavljanje teh pogojev (Uradni list LRS št. 16-89/60). III. Ta odločba stopi v veljavo z dnem sprejema. Številka: 01-02-27/1. Videm-Krško, dne 7. julija 1960. Predsednik ObLO Stanc Nunčič, 1. r. 393. Na podlagi 29. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih (Uradni list LRS št. 22/53) in 5. točke 30. člena Statuta občine Videm-Krško je občinski ljudski odbor na skupni seji obeh zborov dne 7. julija 1960 sprejel ODLOČBO o imenovanju občinske gozdarske komisije 4 I. V komisijo so imenovani: 1. ŠRIBAR Franc, Ardro, Raka — odbornik ObLO — za predsednika 2. KODRIČ Franc, Dol — Podbočje — za člana 3. KUNTARIČ Karel, Dobrava-Kostanjevica — za člana 4. VOVK Vinko, Leskovec — za člana 5. HERCOG ing. Dušan — Videm-Krško — GPZ Sevnica — za člana. II. Komisija je posvetovalni organ ljudskega odbora v svrho sodelovanja ljudstva pri upravi, po-vzdigi, gojitvi, varstvu in izkoriščanju gozdov. III. Ta odločba velja takoj. Številka: 01-02-27/1-60. Videm-Krško, dne 7. julija 1960. Predsednik ObLO Stane Nunčič, 1. r. 394. Na podlagi 17. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52) in 4. točke 30. člena statuta občine Videm-Krško je občinski ljudski odbor Videm-Krško na skupni seji obeh zborov dne 7. julija 1960 sprejel ODLOČBO o imenovanju upravnika Komunalne uprave Videm-Krško I. Za upravnika Komunalne uprave Videm-Kršk° se imenuje tov. ZlGANTE Stanko, rojen 28. sep-tembra 1929. II. Ta odločba stopi v veljavo, ko jo sprejmeta oba zbora na skupni seji. Številka: 01-02-27/1. Videm-Krško, dne 7. julija 1960. Predsednik ObLO Stane Nunčič, 1. r. 395. Na podlagi 23. člena Zakona o zdravstvenih do' movih in zdravstvenih postajah (Uradni list LRS * • 21-93/56) in 4. točke 30. člena statuta občine Vi' dem-Krško je občinski ljudski odbor na skup01 seji obeh zborov dne 7. julija 1960 sprejel ODLOČBO o imenovanju upravnika zdravstvene postajo Kostanjevica na Krki I. Za upravnika zdravstvene postaje Kostanjevi0® na Krki se imenuje tovariš dr. FRLAN Vjekos a — zdravnik te ambulante. II. Ta odločba velja od dne, ko jo sprejme Obfin ski ljudski odbor na skupni seji obeh zborov. Številka: 01-02-27/1. Videm-Krško, dne 7. julija 1960. Predsednik ObLO Stane Nunčič, !• r" 396. Na skupni seji obeh zborov Občinskega ljudsk0, ga odbora Žužemberk dne 1. julija 1960 je Občh1^ ljudski odbor Žužemberk sprejel sklepe o naS njih imenovanjih oziroma razrešitvah: 1. Za upravnika Veterinarske postaje berk se imenuje BRULC Franc, veterinar 'z žemberka. ' 2. Za v. d. upravnika Knjigovodskega c° Žužemberk se imenuje POŽUN Cveta, Zuže^1 3. V upravni odbor Zdravstvene postaje Zu' berk sc imenujejo: 1. Konda Anton, Žužemberk, 2. Globokar Edvard, Žužemberk, z£v 2. Mesesnel Zdenka, uslužbenka Okrajnega voda za socialno zavarovanje Novo mesto, 4. Gorinšek Stane, Žužemberk, 5. Breznik Slavko, Sela-Hinje, 6. Mrvar Ignac, Šmihel, 7. Repar Mirko, Dvor, 8. Drevenšek Olga, medicinska sestra Zdravste-nc postaje Žužemberk, 9. dr. Debeljak Franc, upravnik Zdravstvene po-s*aje Žužemberk. 4. V komisijo za popis in točkovanje stanovanjcih in pomožnih stanovanjskih prostorov se imenujejo: 1. Lavrič Franc, Žužemberk — odbornik ofočin-Cega zbora, 2. Cvetkovič Anton, uslužbenec ObLO Žužemberk, 3. Zupančič Ferdo, Sela-Šumberk, 4. Pirc Ljudmila, Žužemberk, 5. Vehovec Vera, Žužemberk. 5. Razrešijo se dolžnosti članov komisije za šti- pendije: Kržan Slavko, Dvor, Smrke Jože, Žužemberk, Gal Marija, Žužemberk. Namesto njih se imenujejo: Smolič Franc, absolvent prava, Ljubljana, Rojc Jože, odbornik občinskega zbora, Berkopec Alojzij, predsednik Občinskega odbora , 6. Razreši se dolžnosti člana komisije za usluž- enske zadeve Berkopec Alojz, Žužemberk. Na njegovo mesto se imenuje PAJK Alojz, Dvor, Predsednik občinskega sindikalnega sveta. 7. Razreši se dolžnosti člana komisije za ugotav-Cnja delovne in posebne dobe SREBRNJAK An-°n> uslužbenec okrajnega zavoda za socialno r°vanje Novo mesto. zava- y Na njegovo mesto se imenuje MESESNEL uenka, uslužbenka Okrajnega zavoda za socialno darovanje Novo mesto. .. 8. Razreši se dolžnosti člana komisije za nagra-ltev uslužbencev BERKOPEC Alojz, Žužemberk. Na njegovo mesto se imenuje GAL Marija, pred-ec>nik sindikalne podružnice državnih uslužbencev. 9. Razreši se dolžnosti člana komisije za tehnič-^ Pregled motornih vozil PETEK Marko, Žužem- , Na njegovo mesto se imenuje PUCELJ Alojz, re-erent za notranje zadeve ObLO Žužemberk. 10. Razreši se dolžnosti člana komisije za požarno varnostno službo HROVAT Milan, Dvor. Na njegovo mesto se imenuje PUCELJ Alojz, referent za notranje zadeve ObLO Žužemberk. 11. Mandatna doba komisije za nacionalizacijo pri ObLO se podaljša do 31. decembra 1960. Žužemberk, dne 7. julija 1960 Tajništvo ObLO Žužemberk P O P R A V KA : Pri primerjavi z izvirnikom se je ugotovilo, da jje v besedilo 1. člena odloka o določitvi občin, v katerih veljajo za zakup kmetijskih zemljišč določbe VII. poglavja Zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča, objavljeno v Uradnem vestniku okraja Novo mesto št. 16-55/60, zašla spodaj navedena napaka, zato se daje POPRAVEK Odloka o določitvi občin, v katerih veljajo za zakup kmetijskih zemljišč določbe VII. poglavja Zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča. V 1. členu je črtati stranski stavek »izvzemši določb drugega in tretjega odstavka 81. člena cit. zakona«. Novo mesto, 23. avgusta 1960. Iz tajništva Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto Po primerjanju z izvirnikom se je ugotovilo, da je v besedilo odloka ObLO Žužemberk o določitvi naj nižje najemnine za poslovne prostore in dela najemnine za poslovne prostore v poslovnih stavbah, ki se vplačuje v občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš, ki je bilo objavljeno v Uradnem vestniku okraja Novo mesto št. 6-174/60, zašla spodaj navedena napaka, zato se daje POPRAVEK Odloka o določitvi najnižje najemnine za poslovne prostore in dela najemnine za poslovne prostore v poslovnih stavbah, ki se vplačuje v občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš. V 3. členu predzadnja vrsta mora namesto »60 %« stati pravilno »70 % «. Iz tajništva ObLO Žužemberk, dne 14. julija 1960. Izdaja »Uradni vestnik okraja Novo mesto« — odgovorni urednik: Šorn Maks —Tiska CZP »Kočcv-^ tisk« v Kočevju. — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Ljubljanska c. št. 2, tel. št. h. c. 25, 39, 8' ’-fO in 115. Letna naročnina 700 din, ki se plača pri KB Novo mesto na tekoči račun številka 6 2-245