Dopisi. Iz Maribora. (Novo ate^iljenje ali popisovanje ljudij.) Letos je razpisano no7O številjenje našega prebivalstva. Kako se bo imelo izvrae7ati, to kaže okrožnica, katera je dne 9. aprila bila izdana in katero nam je blagorodni g. Jul. Seeder blage 7olje 7 slo^enskej besedi na razpolaganje dopoalal. Glaai tako-le: Po 61enu III. postave od 29. marcija 1869 se ima zopet ljudstvo ateti in sicer po stanji 31. decembra 1880. K temu potrebne tiakovine bode država priskrbela, števanje samo na sebi pa ima vsaka srenja na lastne stroške opraviti, in je tudi odgovorna za natančnost tega dela. Da pa se težko in tudi drago delo štetve Ijud8tva o pravem času in gotovo dovršiti zamore, je pred vsem potrebno, da se vsako poslopje, v kterem ljudje prebivajo, a stevilko zaznami, in tudi 7 vsakem kraji tabla z imenom kraja postavi, oziroma, da se vse obstoječe atevilke nadopolnijo, in poškodovane table ponovijo. §. §. 1 do 9 zgoraj omenjene postave obsegajo natančne naredbe v tej zadevi. Vis. c. kr. namestnija je z odlokom 10 junija 1869 atev. 6958 zaukazala, da morajo napisi tablic v krajib, kjer prebiva samo nemško ljudstvo, nemški biti, — v krajib pa, kjer so Nemci in Slovenci, ali sami Slovenci, slovenski in nemški biti in sicer zavoljo potnikov in vojaškib zadev. Ako je potreba, da se biane številke predrugačijo, ali čisto na novo 8 številkami zaznamovati morajo, je treba to c. kr. okrajnemu glavarstvu v potijenje predložiti, in sicer v trikratnem prepisu. Lakirar g. Miklavž Weiss v Mariboru razposilja na zabtevanje hiane številke in krajne table. Do konca septembra t. 1. se mora c. kr. glavarstvu zanesljivo naznaniti, daso vse hiše s številkami zaznamovane in krajne table postavljene. Za izpeljavo štetve se bodo morale srenje prav zanesljivih oseb posluževati, iu bodo morale vže zdaj v pretres jemati, na kaki naeiu in po kakib osebab se bode to zgotoviti moglo. Najboljc bi bilo, ako vsaka srenja iz razumnib mož, ki so za to delo sposobni, voli potrebno število atetnih komisarjev, in sicer toliko, da bi vsak posamezni komisar kakih 20 do 30 hiš za prešteti imel; na ta način bi se mogla atetva v celi srcnji v jednem dnevi dovršiti. Ni dvomiti, da se goto70 7 vsaki srenji taki možje nahajajo, ki bi se 7 javni potrebi in v prid srenje tegadela lotili, ko bipa v kaki srenji takib mož najti ne bilo, bode morala vže zdaj na to gledati, da si o pi avem času dovolj takih atetnih opravnikov priskrbi. Zapisnik imen teb opravnikov in koliko hiš ima vsaki za prešteti, se mora tudi zanesljivo do konca septcmbra t. 1. predložiti glavarstvu. V arenje, ktere bi v zadevi štetnib komisarjev o pravem času ni6 ne storile, bi se morali od glavarstva na njih stroake taksni komisarji odposlati. Od Radgone. (Razne novosti.) Letoanji sušec bil je skoz in skoz izredno lep, kar sicer ni navadno; brez vsake zainude smo po vinogradib kopali. Letošnja kop je bila vsled ostrega mraza po zimi tako rabla, da so ljudje le z veseljem kopali; nekteri so bili uže pred prazuikom sv, Jožefa goto^i, drugi pa skoraj 7si do 7elikono8nib prazniko7, le nekteri so se potem kopali. SpoSetka aprila je 7edno deže^alo, toda zdaj imamo h^ala Bogu zopet lepo 7reme, da lehko koruzo, krompir in drugo jarino spra^ljamo 7 zemljo. Todi pri nas je marsikterega obišlo sladko upanje, ko je pred 3. ali 4. meaeci slišal od starejih možako^ preroko^ati, da bodo letoinjo jesen 7inogradi z bogato trgat70 obilno po^rnili trud pridnih 7inogradarje7, toda zdaj so 7si dobri upi spla^ali po 7odi, ko smo spre^ideli, da nam je budi zimski mraz le pre7e8 7inogrado7 pokonSal; še sdaj stoji auho trsje, skoraj brez 7sakega znamenja, da bi kedaj hotelo ozeleneti. Obilne trgat^e tedaj ne bomo 7 teko8em letu imeli, morebiti tudi 7 prihodnjem ne! Za ozimine smo se nekoliko bali, ali zdaj, h^ala Bogu, ae 7se precej lepo kaže, tudi po aadunosnikih se vidi, da bo dre^je c^etelo, akora^no je tudi to precej miaz uničil., posebno hiuske. Imeli bodemo tedaj, ako Bog da, saj nekaj sadovja in leži dibali. Tudi pri nas so nam silni ledeni 7alo7i most pii Radgoni porusili, kakor je čislani nSlo7. Gosp." uže objavil, ter so morali nekaj 8asa Ijudi in 7ozo7e na baini 8rez Muro pie^ažati, toda tepli se pri'tem poslu niso, kakor se je to 7 bližnjeni Spielfeldu godilo, ker se tukaj za pre^ažanje ni nebeno plačilo zabte^alo. V Radgoni je pred nekaj dne^i neka neclo^eška mati S7ojo no^orojeno nezakonsko dete umorila e tem, da ga je 7 prt zavila in 7 neko skrinjo položila, kjer se je re^če zadnšilo. Sla^na sodnija je to zlobno žensko kmalu zaprla. Žaloatno sicer, toda resnično! J. D. Od sv. Lovrenca na Dravskem polji. (Grozen požar) 7nel je se 7 petek 16. aprila 7 noči ob 2. uri. V zgornji 7esi pogorelo je 7 biš, sme se re8i do tal. Veter je silno podpiha^al ogeuj. Goreti začelo je pri tistej bi.ši in uri, kakor pred 2 letoma na S7. Petro70. Le ker je nasprotni 7eter pihal, inogo8e je bilo cerkvo rešiti. Ljudje ao trdno spali in se prebujali, ko so jim za8ele šipe na oknih pokati. Oteli so komaj golo ži^ljenje. Mnogi so prišli budo opečeni na prosto. Pri ,,Antonovih" je sopuh ženo in jeno sestro tako omamil, da niste mogli d^erij najti. Vrli mož, sarn 7es opečen, ji zgreši znnaj, razdere križe na oknu in sedaj skočita brata skoz okno in iz^lečeta na pol mrtvi ženski. S^akinja, piidno pobožno, dela^no ia občespošto7ano dekle, znano po celej fari pod imenom nTurko7a Barba", je po 3dne7nih groznih bolečiuab na drobu, spre^idena s 87. zakramenti, umila. Štiri osebe 80 ^sl^d opeklin in strabu ne7arno zbolele. Pogorelci so : Urša Preložnik, Anton Frank, Mat. Bogme, J. Žunkovič, M. Bograe, J. Predikaka in Jož. Babosek. Hudo zadet je Anton Frank. Zgoielo tnu je 6 70I07, 2 kra^i, 1 telica, 3 konji in 24 S7inj. Nesreca je tem 7e8ja, ker ta edini posestnik, ki ni bil za^aro^an, drugi pa le z malimi 87otami. Re7eži se torej priporoŠajo milosičnosti blagih duš, zlasti dobrim Ruškim farauom, ki 80 pred 2 letoma veliko pomagali z deskami. V 2 letib je tukaj gorelo 6krat. Eaj je temu uzrok? Vecno pra^danje, ki ga kmetje med seboj imajo, S07rašt70, niaščevanje in ubožanje vsled velikib davkor. Emet na kantu se da dobro zavarovati in si hiao sam zapali, da po takšnem zločinstvu pride do denarje7. Tokrat je pa najbrž sovražna in maš8e7alna roka 7eliko nesre8o zakmila. Od Dravinje. Prišla je nže pred nekaterimi leti judovska drnžba k nam ter je od grajščaka Sparo^ica kupila gozd na poseko^anje in res so sedaj slekli Bo8u prejanjo zeleno in koaato odejo. Muogo let bo preteklo, preden se sedanjemu posestniku posreči le nekoliko popra^iti škodo, kar bo se 7e moral storiti, ako hoče zabraniti, da mu nalivi zemljisca iz reber ne zasujejo ter no zagrnejo Studenic 7 blato. Edo bo pa akodo popra^ljal, katero bodo od selej še pogosteje to8e okoli narejale? Slisimo, da ao se judo^ski pokonce^alci gozdo7 za^lekli sedaj nekam 7 obližje pri SI07. Bistrici in potem baje namera^ajo sleči Pohorje tam, kder zapo^eduje Faalaki graja8ak. Jednako delajo lagodni podvzetniki 7 gornjem in srednjem Štajerskem, jednako na Koroškem ; živa duša ne pomisli, kaj bodo zanamci imeli, nibce se ne briga, da bodo 7 kratkem denarst^eni mogotci gozdno bogast^o naaib dežel uni8ili, jki utegnejo še golemu Erasu podobne postati. — Od 87. Jerneja pri LoSah do Legrada 7 Medjimurji 7leče se ne preširoka pa tndi ne globoka proga najiz^rstnejšega 8rnega premoga, katerega ao uže mnogo izkopali in prodali. Sedaj so odprli no76 premogo7e jame 7 Vrho7ljah pod Poli8anami. Eneginja Da7ido7O7a jih ima 7 najem. Podjetje 7odi znani inženir Mib. Simetinger. Premog je res lep! Želeti je, da bi ee odprlo ae več takanih jam tor ljudje dobili dela in za8lužka. V tem zmialu je mo8no obžalo^ati, kar se nam iz Brezna pri Laškem poro8a. Dunajski opekar 7itez Drasche daje ondi neusmiljeno podirati in razdirati drago priiedjene piemogo^e jame, 8era7no je ae 7 njih 7iae 300.000 cento7 premoga. Sploh spodnja Štajerska ima še bogatih zalog premoga in drugib rudnin pa nesre8no rglepar8t7o" sedanjib dnij tega ne obrajta^a, 8e se ne daje porabiti 7 še 7e6je sleparije. — Naši nemakutarji in razškropljeni Nemci se norčujejo Slo^encem, ki po g. dr. Vosnjaku zahte^amo 7 erednjih šolab slo7en88ino kot poduSni jezik zra^en tega, da je nemi8ina predpisan predmet tako, da se nasi dijaki polagoma tudi nemški dobro nau8ijo. Toda le-ti nemskutarji in Nemci so pra7i bedaki, ker 7 Mariboru in Gradci s^ojim otrokom namesto 8lo7ens8ine, katere so potrebni, paejo pusto angleš8ino in francoačino, katere ne bodo nikoli potrebo^ali. Angleži in Francozi imajo na kope desetkrat boljših ljudij na razpolago, nego so aino^je nasih nemškutarje^ in Nemce^! Težko, da bo kedaj kakov Francoz ali Anglež po enega teb k nam pisal! Sploh pa 7ečjib bedako^ in budal nima žiri 87et ne, kakor so naši nemakutarji. Sami aebe pokončavajo tem bolj, 6em buje sami sebe ponemčujejo.