Stav. 262
TRST, v soboto 18. septembra 1009.
Tečaj XXXIV
•■boi IZHAJA VSAKI DAN —-
tati ob nedeljah In praznikih sb 5., ib jenedeljkih efe 9. *J«rtrm}-
^•cftiBične fitev. se prodajajo po 3 nv6. stot.) v mnogih Sakakarnah v Trsta in okolici. Gorici, Kranja, št. Petim, FosMjjni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdov-Mfad, Dornberga itd. Zustarele Štev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 fc*Wfie. GENE: Trgovinske in obrtne oglase po S st. mm, «e&rtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov p« st. mm. Za oglase v teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka MflUljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-gna»j pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek nprave „S&Kosti". — Plačaj« s« izključno le opravi „Edineeti*.
Glasilo političnega društva „Edinost" za
V edinosti
Primorsko*
J« moč I
« HAROČNINA ZNAŠA KVSCiVl
mm vse leto 24 K, pol leta (2 K, 3 mesece 6 K; as n»-
ročbe brez doposlane naročnine, se aprava ne ozira, ■ueiatsk m a*6*ljsko lzdanj« „EDIH08TX" atan* : »al*. ——— Utao K 52 O, pol leta S SO ——
▼d dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Ne(rank»>
vana pisma s« ne sprejemajo In rokopisi u ne vračaj« Naročaiao, oglase in reklamacije je pošiljati na apravo lista,
UREDNIŠTVO: ulloa Giorgie Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj ia odgovorni arednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsoreija
lista „Edinost* v Trsta, al. Giorgio Galatti št. 18. FoStaio-kranUaRnl ra?un It 841 652. TE LE F O M SL 11-57,
K vprašanju premestitve slovenskega učiteljišča.
Goriški Slovenci, na delo!
Bilo je redno naše globoko uverjenje, da mora priti preje ali sleje med nami Slovenci in Hrvati v Primorju na eni, ter Italijani na drugi strani do razmerja, kakoršno bi moralo vladati med dobrimi sosedi. Uioda je odločila, da živimo skupaj na istem koščeku zemlje, sila razmer nas sili, da ostanemo skuoaj; vse okolnosti nas silijo na to, da prihajamo eden z dragim ▼ neprestane stike, ne moremo živeti eden brez druzega. Zato smo ce vedno nadejali, da polagoma prodere spoznanje, da je vendar najbolje in v oboje* stranskem interesu, če potrpimo eden z drugim, če vladajo med nami znosijive razmere.
Uverjeni pa smo, da vlada ne le med nami, ampak v isti meri tudi med veliko večino Italijanov enaka želja, naj bi med narodoma zavladalo prijateljstvo, mir in sloga.
Le žal, da v italijanskem taboru ne odločujejo tisti možje, ki mislijo pametno in trezno, ampak da odločuje par brezvestnih žurnalistov, ki ustvarjajo javno mnenje in ki delajo iz razpaljenih ljudskih strasti svoje dobre kupčije, in par politiških komedijantov, ki tirajo frivolno igro z ljudskimi interesi. Nikdar ni nam prihajalo na misel, da bi ho* teli Italijane uničiti. Oni so tu, imajo pravico do obstanka, življenja in razvoja. A čim priznavamo mi Italijanom vse to, zabte-varno, da tudi Italijani priznavajo nam to isto. V resnici pa vidimo, da bi nas Italijani najraje uničili, najraje vtopili v žlici vode.
To nam kažejo zopet popolnoma jasno in na nedvomen načia o priliki vprašanja prenosa slovenskega učiteljišča iz Kopra ? Gorico. Preko 30 let je bilo slovensko učiteljišče ▼ Kopru. Teh 30 let znači za dijake, ki so obiskovali to učiteljišče, trideset let mučeništva. Želeli so si torej vedno proč od tam, iz onega nesrečnega gaezda. A sedaj, ko bi se imelo učiteljišče premestiti iz izključno italijanskega Kopra v pretežno itali-jamko Gorico, zahtevajo Italijani naenkrat, da slovensko učiteljišče ne sme priti na italijansko zemljo. Dokazali smo včeraj, da je Gorica glavno mesto dežele, kije po dveh tretjinah slovenska, da se oiredotcčuje v Gorici vse gospodarsko in in kulturno življenje vse dežele. Če je t Gorici mesta za certralne urade, namenjene tudi Slovencem ; če je tam mesta gospodarskim zavodom, namenjenim tudi Slovencem, mora biti tam mesta tudi slovenskim kulturnim zavodom. Nu, o tem bi bilo škoda izgubljati besede še posebej. Mi Slovenci vemo, kaj hočemo. Živeti hočemo k&kor enakopraven faktor poleg Italijanov, a istot&ko vemo, da nas hočejo Italijani uničiti. Mi poživljamo gori&ke Slovence ponovno, naj izvajajo brezobzirno in do akrajeoiti boj, ki jim ga vsiljujejo Italijani! Goriški Slovenci so gospodarski faktor, s katerim treba računati. Plodove leta 1897 je videti še danes. — Naj to leto oživi z nova boj za našo gospodarsko emancipacijo, ki je bil začel leta 1897, a ta boj naj se takrat izvaja do skrajnih konse kvenc in brezobzirno, tako dolgo, da bo italijansko ljudstvo slednjič prisiljeno, pomesti enkrat za vselej in temeljito z
PODLISTEK.
Kam z njo?
Češki spisal Jan Neruda. — Poslovenil T. L.
Ali je bil že čitatelj kdaj zgodaj z'utraj na ulici? Nočem sicer čitatelja žaliti, ker vem, da je nobel in mu ni treba vstajati pred deveto — no, vendar morda po naklučju. In če je slučajno šel enkrat z doma prej, tedaj je gotovo opazil se tvojim bistrim očesom, da so na ulici ne samo ljudje, ampak tudi stvari, katerih drugače ne vidimo. Gotovo je pri svoji duhapolnosti premišljeval o teh ljudeh in stvareh, posebno pa o teh stvareh. Nekje pri hiši stoji star vrč. Nekje kraj trotoarja z žico povezana skleda. Nekje sredi ulice leži ponev. Kako so prišle sem te stvari ? Ali so cdSle po noči z nestraženih polic, in niso našle domov, predno je zasvetilo jutro. Ali ob jutranjem nakupovanju so izgubile slučajno svojo kuharico in čakajo torej ta kakor dobro izvežban pes, ki aede »asa o ta o sredi ceste io čaka, da ga gospodar poišče?
No, dobro. Sedaj se govori o koleri in o pripravah zoper njo — prosim čitatelja, da bi me ne mobi z vprašanjem, ▼ kaki zvezi je
ljudmi, ki smatrajo za največjo politiSko modrost.- hujskanje naroda proti narodu. Zato pa goriški Slovenci: na delo! Naj prodere v sleherno slovensko kočo na Goriškem zavest, da je naša rešitev le v gospodarski emancipaciji!
* ♦ *
Poslanec dr. Ploj je včeraj popoludne brzojavil z Dunaia poslancu dru. R y b a r u, da je premeščanje slovenskega učiteljišča ia Kopra v Gorico definitivno sklenjena stvar.
To je izvedela včeraj tudi goriška deputacija pod vodstvom župana Bcmbiga, ki se je predstavila namestniku s prctestom proti premeščenju. Namestnik je odgovoril, da je poslanec Marani slabo umel besede ministra, ker dekret ni bil nikdar suspendiran in vse, kar je rekel minister, je bilo, da bo razmišljeval o stvari. Sicer pa gre tu le za provizorično odredbo, ker vlada da nameruje pozneje namestiti slovensko učiteljišče v Solkanu. Njemu, namestniku, da ne preostaja dražega, nego da izvrši nalog, ki ga je brzojavno prejel od ministra.
„Piccolo" zatrja, da je rekla deputacija namestniku v obraz, da do tega sklepa na Donaju je prišlo le vsled informacij, ki jih je dal on, namestnik. .Namestnik da ni nič odgovoril.
„Piccolo" poživlja goriški municipij, naj z vso energijo in vsemi sredstvi, tudi naj-radikalnejimi, nadaljuje z gibanjem, da se ne izvrši ta atentat na italijanski značaj mesta goriškega!
Ali si italijanski list domišlja, da te nove grožnje koga spravijo iz ravnotežja ?! Saj je prad nekoliko dne t i žugal z revoluciio meščanstva, ko si v resnici vsaj 90°/0 meščanstva le želi v meito učnega zavoda, ki bo le višal dohodke mesta.
Še nekaj za naše Italijane kaj karakterističnega z nastopa omenjene deputacije. — Gospodje so tudi proti nameščen j u slovenskega učiteljišča v Solkanu, češ, da je to skoraj predmestje mesta in bi slovensko učiteljišče tamkaj nasprotovalo „legitimnim postulatom" Italijanov. Ali je z ljudmi, ki sproti požirajo svoje lastne besede, sploh možno resno govoriti? Ni dolgo temu, ko je „Piccolo" očital Slovencem, da hočejo povsodi imeti svoje učiteljišče, samo na slovenski zemlji ne. — Sedaj pa že protestujejo proti sedežu učiteljišča v občini, ki je izključno slovenska! Solkan jim je preblizo Gorice 1 Z isto pravico bi mogli mi zahtevati, da v Gorici ne sme biti nobenega italijanskega učnega zavoda, ker je Gorica preblizu slovenskemu teritoriju, in bi taki zavodi nasprotovali legitimnim postulatom Slovencev 1 Tu vidi „Piccolo", do kakih zaključkov se more prihajati, če kdo operira z absurdnimi trditvami 1	_
III. shod narodno-radikal.
Na kolodvora ae je zbrala ogromna množica dijaštva in ljubljanskega občinstva, med tem zlasti veliko število gosnic, ki so s (Šopki r roki pričako?al9 brate Čehe, a ni jih bilo. — Raznesla se je bržkone utemeljena govorica, da je naša alavna vlada nplivala na železnico, ki je Čehe zadržala nekje na Gor, Avstrijskem, „češ, da ni zveze". Radi tega je zavladalo med dijaštvom in občinstvom veliko ogorčenje in da ta govorica ni brez podlage, dokazuje tudi to, da dre brzojavki, odposlani včeraj od Čehov še danes (ob 9. uri, ko to pišem) nista prišli. Češki akademiki, pod vodstvom prof. Hraskega so ce pripeljali še-le danes ob 7. uri zjutraj. Sprejel jib je pripravljalni odbor ter pozdravil v imenu nar. rad. dijaštva tov. Korun. V ponedeljek zjutraj se odpeljejo v Trit, kjer upamo, da jim prirede tržaški Slovenci toliko bolj sijajni vaprejem.
*
* *
dijaštva.
Ljubljana 17. 9. 1909.
III. shod nar. radik. dijaštva se vrši v imenu peraekuoij in šikan od strani slavne deželne vlade. Deželni predsednik je prepovedal vse javne prireditve in zborovanja, ki se bodo morala zato vršiti po § 2.
Prepovedan je bil tudi oficijelni vaprejem Čehov, ki so imeli priti včeraj zvečer.
to vae — aamo naj me pasti mirno piiati in pisati, in na konca bo videl, da ne govorim tako selo neumno! Torej: govori se o koleri. Kaj vse mora človek storiti, da bi se je obvaroval l Pred vsem: čistota stanovanja je baje pol zdravja. Deainfekcija zraka je tudi pol zdravja. Zdravo goveje meso, teletina in svinjsko meso je baje tudi pol zdravja. — Dobro plzensko pivo je zopet pol zdravja. Samma summarum: ako se uboga vse predpise, tedaj je človek baje za časa kolere S1/« krat bolj zdrav, nego je pravzaprav potreba. Zakaj bi se torej ne ravnal natančno po predpisih, če so a) koristni za moje zdravje in b) ker napolnjuje človeka na izpolnjevanju uradnih predpisov neizrečena razkošnost 1 ?
Kakor hitro aem torej preči tal na bližnjem oglu dotične magictratne naredbe, sem prekinil takoj svoj sprehod in se vrnil domov. No — ti mislim, (isto je ta zadosti! Tla in pohištvo so pod stalnim in skrbnim nadzorstvom moje Ančike. Knjige sicer nadzorujem jaz sam, ampak mislim, da jim ne Škodi malo prahu — saj izgledajo drugače tako krasno, take ponosno in neumno I In ostanek — hm, ostanka pravzaprav nobenega ni. Morda torej postelj — kaj pa bi moglo biti n»' sveta čistejšega nego je samčeva postelj 1
Blazini, kakor dva labuda. - Odeja kskor lilijin plašč. Rjuha kakor sneg. Žima rahla kakor pogača, Slamama — alammca--
Zvečer ob 9. uri se je vršil v restavracijski dvorani hotela Tivoli pozdravni večer, na katerem se je zbralo razen velikega števila slovenskega dijaštva, tudi mnogo ljubljanskega občinstva, bratje Srbi iz Beiegagrada, Hrvatje, ter zastopniki bolgarskega in češkega dijaštva. Večer je bil nad vse prisrčen.
Vrsto napitnic je otvoril tov. Komu, predsednik pripravljalnega odbora, ki je pozdravil v prvi vrsti brate Srbe, Hrvate in Bolgare, zastopnike Čehov, katere je višja Bila zadržala, nadalje deželnega poilanca dr. Novaka, obč. svetnika Franchettija in drugo ljubljansko občinstvo.
Kmalu na to se je cg-asil za besedo dež. poslanec dr. Novak, ki je izdajal nekako tako-le: Sovraštvo proti nar. radikalni struji slavi danes svoje orgije. Vlada je sicer delala vse mcgoče zapreke, a zborovanja ne more zabraniti nobena sila ua svetu. Vsemu je kriv deželni predsednik Schvvarz (Pereat-klici)! Upp. da se bo shod vzlic temu sijajno obnese}. Vlada ima strah pred nar, radikalno strujo, ki je napravila cel prevrat v narodnem in kulturnem življenju slov, naroda, — Nazdravlja v imenn kluba naprednih deželnih poslancev in v imenu obč. sveta,
Srbski akademik Popović je nazdravil Slovenstvu, V imenu Hrvatov je govoril tov. Mi-jušković. v imenu Bolgarov Vakavčjev. V imenu Čehov je govoril tov. Benda in želel, da bi Slovenci kmalu dobili univerzo.
Obč. svetnik Franchetti je pozdravil di-jaštvo v imenu ljubljanskega obč. svet s.
Nato se ie priglasil k besedi starejšina Riboikar. Naglašal je, da je vzlic državniški modrosti vlade, ki je shod prepovedala, vspeh naših zborovanj zagotovljen. V imenu boja se vrši naš shod, v imenu boja se je rodila nar. radikalna atruja, le potom boja bomo napredovali.
Pozdravil je še zbrano dijaštvo in občinstvo v imenu „Prosvete" tov. Krivic, nakar je tov. Korun zaključil oficijelni del. Vršila se je na to prosta zabava, pri kateri je svirala „Slov. filharmonija" a hvalevredno vnemo.
* * *
Danes ae je vršilo otvoritveno zborovanje, katerega se je udeleiilo nad 400 slov«, hrvatskih, srbskih in čeških dijakov. Predseduje tov. Korun.
* * »
Omenim naj ie, da je župan Hribar interveniral pri min. preds. Bienerthu in baronu Schvarzu v avrho, da bi prepoved preklicali, dosedaj menda z negativnim vape-ho m.	_
„Ančka !tt
„Kaj želite?"
„Kdaj sem dal zadnjič prerah'jati avojo slamnico?"
„Ne vem — kar sem jaz tu, ne — mora biti že sama reza ili ci".
Ančka je pri meni šest let. Spominjam se nazaj, čez teh šest let nazaj — zastonj premišljam! Kupil sem to slamnico še za časa svoje rožne mladosti.
„Ančka l"
„Kaj želite?"
Tu imate 75 krajcarjev — pojdite takoj k trgovcu s slamo 1 Kupite tri otepe slame — takoj, pravim!
Ančka je odhitela. Privlekla je tri otepe slame. Zgrabila je slamnico, jo razparala in pomešala z roko slamo.
»Ampak — kam damo to staro alamol?"
Vendar je ženski razum bistrejši nego naš! Na to vprašanje bi ne prišel dolgo! Da, aeveda moramo, predno natlačimo novo, dati ataro ven in — kam z njo? Ali naj jo vržemo skozi okno, komu na glavo?
„Kam pa se dsja taks stara slama?"
„Ne vem
.Hm«, sem rekel, tu imate deseti eo. Pojdite tja v ono veliko hišo. Tam imajo jamo za smeti — dajte hišniku to desetico in on vam dovoli, stresti slamo v jamo*. Vendar ni torej možki razum kar tako brez vrednosti 1
„Veleizdajniški proces"
v Zagrebu.
(148. dan razprave.)
Zagreb. 16. IX,
Na predvčerajšnji popoludanski razpravi se je branitelj dr. H i n k o v i ć zopet bavil z — zanimivo osebo Nastić avo. Točko za točko je dokazoval, da Nastić laže. Tudi državni pravdnik bi moral priznati, da je to zelo dvomljiva priča. Priznal je, da je bil cd kneza Nikole honoriran; zato mu bo le kak bedak verjel, da od barona Raucba ni dobil denarja. Naitić je bil agant-provokater. Bramba ne trdi, da ga je bosanska vlada poslala v Beligrad; on je marveč „delal" tam na svojo roko, a je potem svoje usluge ponudil vladi. Svojo brošuro „Jezuvitje v Bosni u bi bil lahko dal tiskati povsod drugod, ali dal jo je v Belemgradu, z namenom, da pridobi naklonjenost tamošnjih političnih krogov.
Na to je predsednik prečital spričevala serajevske policije, iz katerih izhaja, da je bil Naitić opetovano policijsko kaznovan radi demonstracij in izgredov. Tadi je prečital razne obsodbe Nastić a.
Na to je dr, H i a k o v i ć nadaljeval: Naitić ni nikdar nič delal; prež al je samo na prilike, da se je s svojimi opazovanji okoriščal in jih fraktificiral. Nast'ćev izgovor, da je svoja opazovanja v Srbiji prodal drugi srbski deželi, da so torej njegove denuncijacije ostale nekako fimiliji, je gnil in mora-lično zaničevanja vreden. A takov človek hoče biti — idejalist!
V Hrvatski ie že bilo Nastićev, ali Hrvatje so kakor Bourboni: od leta 1872 se niso ničesar naučili, kajti vedno gredo na lim raznim Nastić em.
Otadba glede okraja Kostajnica je delo a^enta-provokaterja; tem je posebna atmosfera, v kateri igra špijonaža veliko vlogo. Nastić je brate Pribičević zaplel v afero, da-si jih dobro niti poznal ni. Kako bi mogel mož toli obsežne naobrazbe in tako širokega horizonta, kakoršen je Valerijan Pribičević, iskati afer z bombami, da si s tem skali svoj duševni „ mir ? 1
Kakor Židje so bili Srbi vedno na strani vlade radi materijalnih in socijalnih koristi. A kakor je danes tudi opozicijonalnih Zidov, tako je tudi Srbov. Stara generacija izumira, nova pa se boriza avtonomijo Hrvatske in postajajo s tem faktor v njej. V to jih je organiziral Svetozar Pribičević. To pa je vse prej nego katastrofalna ali teroristična politika. Adam Pribičević pa je asket,, ljudski prijatelj, ki pozna samo en kult: češčenje pravičnosti, Milan izhaja iz oficirske familije patrijotičnega mišljenja in njegove želje so bile, da postane vojskovodja, da napravi svoj narod močnim ia slavnim. Ali kasneje so mu iluzije izginjale, videčemu, da mora služiti tujinskemu zistemu. Postal je bil socijalist, ali vedno je ostal nacijonalist. Zadolžen je, a to je najbolji dokaz, da ga niso vodili sebični nameni, ko je prestopil v srbsko vojsko.
Nadaljevaje je dr. Hinković dokazoval, da ae bratje Pribičević niso udeleževali ni-kakih konferenc v Belemgradu. Tudi v tem pogledu so izpovedbe Nastideve lahkomišljene in se ne vjemajo z drugimi dogodki.
Na današnji razpravi je dr. H i n k o -vić nadaljeval svoj govor ter dokazoval,
Šla je in prišla zopet. Hišnik noče. Dekle mečejo do jame tudi gorek pepel in alama bi se lahko vnela. Sicer bi se pa tudi jama napolnila prehitro in kmet ne pride po smeti sedaj, ampak še-le po zimi, sedaj ima baje dosti drugega dela doma, „Torej kaj?" „Ne vem!"
9 Ah*, ali 1" aem vzkliknil čez trenutek — možki možgani ao čudovito rodoiitni! — „iutri je areda. občinski voz pride po smeti. Vzemite to desetico, dajte polovico sme-tiščarjn, ki zvoni, polovico vozniku in slamo vzamejo na voz".
„Dobro, ali kje bodete danes spali? Slamnice ne morem dati v postelj, ker je razparana, slama bi padala skozi deske".
„Seveda — no, torej — bom spal na tleh! Položiva to dolgo blazino a naslonjačo na tla, posteljeva lepo — in spal bom kakor knez — to bo imenitno la
In spal aem kakor knez, Ia takoj gutraj je neala Ančka slamnico na hednik pred vrsta in sva čakala. Zazvonilo je in jaz sem skočil k oknu, da bi bil priča vse procedure. Voz je priropotal, Ančika se je prizibala s
slamnico pred bilo,
„In če bi mi ponujali goldinar, vam tega ne vzamem na voz — ne smem prepovedano mi je!« je dejal voznik in udaril po konjih. Ančika je vlekla slsmnico zopet nazaj. „To je res neumno" sem menil.
štian II
„EDINOST'4 št. 262
V Trsta, dne 18. septembra 1909
kako je Nastić laja! tcdi gleda statuta. Kar i Aehrenthalovih državniških zmožnosti. A sedaj, rrdi o udeležbi na neki konfeieaci glede ko treba plačati te račune, so postali celo
rti'uta je bilo že fizično n e m o ž n o. Kanova zsrota naj bi bila to, ko en zarotnik — kakcr je priznal Naifc'ć — ni poznal adrese družeča zarotnika.
Nastić je vedno nrgiral atentate, ker je notreboval svojih žrtev. Adam Pribičević je hctel rei v Ameriko, aH ne z namenom, da bi tam — kakor trdi obtožnica — srbsko prebivalstvo revoltiral, ampak da bi je organiziral. Tudi v Črnogorski aferi se je pokazal Nastić dobrega trgovca s človeškimi kožami.
V nadaljnib izvajanjih je branitelj očital drž. pravdciku, da imamo prav za prav dre ohtt 2 niči — eno prej fin jo» eno poznajo. „Čemu imo sedeli <u 6 mesecev, če prva obtožnica ni nič vredna ?1" — Grospod Accurti se je razjezil, da je to sofisterija, a predsednik je menil, da branitelj govori ven skozi ckna, za javnost. Dr. Hinkovič:
oficijozi nekam ponižni. Med avstrijskim in ogrskim finančnim ministrom obstoje večna nasprotstva, ali čim jim je bil predložen račnn anekiije Boine in Hercegovine, sta se naenkrat nafila v najlepšem soglasju oba, avstrijski in ogrski finančni minister. Oba sta iziavilaf da računa ne morete likvidirati! Razmerje med avstrijskim in ogrskim parlamentom je precej podobno razmerja med psom ia mačko. V tem slučaja pa vlada med obema parlamentoma uprav ginljivn soglasje.
Ne eni, ne drugi noče nič čuti o plačilu računov! A to tudi ni Sala! 326 milijonov je v skupnim proračunu za leto 1910 za stroške aneksije Bosne in Harcego-vine, 71 milijonov za izredne stroške vojne mornarice, a 404 milijoni za redne stroške vojske in vojne mornariee. A, ko bi bilo le to! Pred vsem je gotovo, da v onih 326 m:-
Vi ste pač voditelj razprave, ali radi tega i lijonov niso obseženi vsi stroški
niste privilegiran?, da me žalite 1 Jaz se ce pulčam žaliti od nikogar 1" Predsednik: „To si zapomnim in vam cdtegaem besedo, čim ce oddaljite od predmeta !u
Dr. H i n k o v i ć je nadaljeval: Sumničila se je tudi poslance srbsko samostalne (tr^nkd in s tem volilce ne le te stranke, ampak tudi koalicije — torej tudi del hrvatskega naroda. Če turški handžar ni mogel iztrebiti Srbov, jih ne iztrebi tudi — pero državnfgi pravdnika. Po zmagi hr-vatsko-srbike koalicije se je srbskc-samostalna stranka razvila mogečneje nego vsaka druga stranka. Značilno je, da se označa kakor veleizdaialsko ravno mlajo srbsko generacijo, ki je Hrvatsko proklamirala za svojo domovino ter smatra Hrvate svojimi brati. Med corporibus deiicti ni nikekih državne-srbakih zastav in
za aneksijo. Vse državne blagajne so izpražnjene, porabljeni vsi blagajniški prihranki prejšnjih let. Za leto 1910 oe zahteva od narodov monarhije za namene armade in vojne mornarice 801 milijon kron, a cb enem se nam naznanja nove stroške za „dresdnoughte" in drugo oboroževanje. A t o vse kakor posledica Aehrenthalovih državniških zmožnosti! Eo bi bila država na znotraj močna in edina, bi že še šio tako ali tako. A mi vidimo, da je na zootraj vse razdejano.
Kronična kriza med Avstrijo in Ogrsko, ter med Ogrsko in Hrvatsko, notranja kriza v Avstriji, kriza na Ogrskem, a pri vsem tem razorane finance, računi, katerih noče nihče plačati.
E mnogim prepornim vprašanjem med Avstrijo in Ogrsko, se je pridružil za na-
Bosanska ustava.
V	zadnjem ministerskem svetu, ki se je vršil minelo sredo, je prišlo konečno do načelnega sporazumljenja v stvari bosanske ustave. Vendar pa ustava ne bo še razglašena radi ministerske krize na Ogrskem. Mi smo samo radovedni, kaj briga bosanske kmete ogrska kriza ? 1 _
Dnevne vesti.
„Piecolo" v zagati. Slovenski javni shod
▼ Gorici t protest proti neodločnosti vlade nasproti kriku Italijanov zoper premeščen je slovenskega učiteljišča v Gorici je spravil našega „PjccoIo" še ob tisto malo razsodnosti, ki jo ]e še imel nasproti tamu spornemu vprašanju, da bije revež samega sebe po zobeb. Ker je vlada povodom rečenoga shoda pomnožila redarstveni aparat, apostrofira „Piccolo" vlado, češ: vidiš, česa je pričakovati od strani Slovenca v, če pride učiteljišče v Gorico.
Nu, vprašanje je: ali je oblast pomnožila varstveni aparat, da brani Slovence, ali Italijane! V poslednjem slučaju bi morali sklepati logično, da je v Gorici toliko Slovencev, da so Italijani pred njimi v nevarnosti, kar gotovo ne podpira „Pic-c o 1 o v i h" večnih trditev, da je Gorica italijansko mesto!
V	onem prvem slučaju — ako se je bala za varnost Slovencev — pa mora priti vsakdo do sklepa, da niio Slovenci tisti, ki provzročajo izgrede, ampak — Italijani, „Piccolo naj izbira v tej alternativi. Naj stvar zasuče tako aii tako: ali je on lažnjivec, ki falsificira resnico gtede narodnega značaja Gorice, ali pa so njegovi goriški varvanci — surovi razgrajači.
grbov — obtožnica pa vecdar inkriminujej meč&k še prepir radi državnega položaja širenje srbskih zastav in grbov. Državni [Bosne in Hercegovine. In da je položaj res
brezupen, dokazuje sama ista „N. Freie
pravdnik ae je skliceval na neke madjarske naredbe, glasom katerih so na Ofer.kem dc-vc.jene le madjarske zastave. A kaj nas briga to ? Pri nas imzmo naredbe, ki srbske zaitave dovoljujejo. A dočim je na Ogrskem aperaba pluje zastare le prestopek, se pri nas to kvalificira kakor veleizdajo. Na ta način bi morali Hrvate v Medjumurjn kaznovati k&kor voleizdajalco, ako izvešajo hrvatske zastave.
Ia je-li to veleizdaja, če so kaki kraj imenovali Meli Beligrad ? ! Ear se tiče populariziranja kralja Petra, so pr ča vedno le govorile: da so le čule o tem da se g o-tori, Tu igra psihologija mase, Eugest;ja, veliko vlogo. Priče so politični nasprotniki obtožencev. Drž. pravdnik ni dokaza!, da med obtoženci in pojavi obstoji kavzalna zveza. Za vsaki fakt treba dokazati kažnjivi namen. V zraku vise ideje, katerih prcvenijence ni možno konstatirati.
Oe so novine — kakor trdi drž. pravdnik
—	vzgajale prebivalstvo k veleizdaji, jih je morsl proganjati. Obtcženci pa n. pr. niso č!ackov amerikanskega „Srbobrana" niti čitali.
—	Eako se more torej proganjati obtožence radi idej, ki so jih širili drugi?! In če so nekatere naše novine hvalile kaj srbskega, mari ni dovoljeno hvaliti pametne inštitucije tudi ptujih narodov?! Ali naj pišemo o Eitaju in ignoriramo svoje brata Srbe?! V Srbiji jen, pr. uvedena splošna volilna pravica! Ako se to hrali, sc-Ii morda to centrifugalne tendence? In če srbske no?me c&gU.šajo brat it ro s Hrvati — je-li to centrifugalna tendenca ? ! — Oficijelna Srbija ne odobruje šovinistične agitacije.
Na trditev drž. pravdnika, da glavne krivce ščiti poslanska imuniteta, je odgovoril dr. Hinkcvić: Po takem trpe sedanji obtoženci mesto glavnih krivcev!
Ear Bd tiče abolicije, ki jo je omenjal državni pravdnik, je oporekal branitelj, da o tam ni smeti goveriti, ker bi mogei kateri rotsetov, zanašajo se na obolicijo, izreči str:žio obsodbo.
Razprava je nadaljevala ob 3. popol.
* *
■ *
Zagreb 17. (Ogr. biro) Na današnji predpoludanski razpravi je govoril branitelj dr. Bndiiavljević. Bavil se je z obtožnico in izpovedbami Nastfća. Naglašal je pri tem, da je prebivalstvo Hrratike bilo vedno zvesto dinastiji in monarhiji. Ni res, da bi bile aspiracije hrvatskega prebivalstva kedaj naperjene proti monarhiji, tudi od srbske organizacije te ne more kai tacega reči. V svojih nadalj-nih izvajanjih je branitelj rekel, da so sed-cijske oblastoije izpustile na svobodo nekega kazojenca zato, k.r je v procesu izpovedal proti Srbom, obtoženim radi veleizdaje. Državni pravdnik se ]e najodločneje zavaroval proti insinuacijam in predsednik je prepovedal branitelju, da ne rme priti več s takimi očitanji na dan. Nato je b.la razprava prekinjena in se bo nadaljevala ob 3. uri popo-Iudne.
Sadovi Aehrenthalovih — zmag !
Že je tn neizogiben — „maček". Za grofa Aehrenthala in one, ki so mn pevali toliko slavo minole zime. Nekateri cficijozni entuzijasti so bili Šli — kakcr znano — tako daleč, da so Athrenthalove državniške možnosti primerjali z Bicmarckovimi. To je bilo vae dotlej, dokler niso bili predloženi računi
v obeh delegacijah sa zahteva mnogo milijonov za ar-nove šfc'ri ogromne vojne ladije.
Kolisko-Axmann.
V prvi seji deželnega zbora nižeavitriH akega je utemeljeval dr. Lueger — Slovani! naj si to dobro zapomnijo! — predlog,}
Poglavje o barbarih. „Piccolo" je ▼ zadnjem času tu pa tam pokazal, da zna biti tudi dostojen, ko piše o Slovencih. Včeraj pa je kar naenkrat padel v svoj Btari greh. Govori namreč o barbarih. Ti barbari so seveda Slovenci: Pa veste zakaj? No, zato, ker so goriški Slovenci na izzivanja psevdo-italij. gor. mnlarije in njenega slavnega kolovodje Jurija
Mi
_	da se
težak! mokre cunje posebno rado uporablja v norišnicah kakor obkladke na razgrete glave, — Mokre cunje torej nikakor niso kako barba-rično, ampak eminentno humanitarno sredstvo. V ostalem smo našim Italijanom že opetovano povedali, da je njih večno deklamiranje o italijanski kulturi smešno, ko je vendar med izvestnimi našimi Italijani in pravo italijansko kulturo toliko sorodstva, kolikor med konjem in — oslom.
Presae*, ki je vedno najglasneje pevala slavo-speve Aehrenthalu. Sedaj piše namreč: „Ta nesrečna politika je udušila skoro vse duvalistične uredbe. Nove vojaške zahteve,
katerih visokost daja calo misliti, bodo le	_	-, . .	.
etezevale povratek k miru. Erize polne no-./Bombiga zagrozili — z mokrimi cunjami tranje ojstrine in strupa, ne postanejo mi-j bi opozorili gospode okolo lejšf, ako grozi vihar in msdo in
Zmešnjava iebrezmejna!
Ras je: Zsušajava je brezmejna! — Aehrenthal si je zaslužil — grofovsko krono.
Lex
In takih revolucijonarcev naj se kdo boji?! s katerim se vlada poživlja, naj znano leijMalo dni je temu, kar ja velemcžni župan Astnsnn predloži v sankcijo. To je z*kon,j goriški žogal z solleiazione ganerale della
cit-
po katerem sme bit: v javnih šolah na Niže-[ tadinanza — s Bplošno re/olucijo goriškega Avstrijskem le nemštiua u5ni jezik. — Dr. j meščanstva v slučaju, da se slorecsko učiteljišče premesti v Gorico.
Lueger je v svojem utemeljevanju povdarjal, da hočejo oni na Niže-Avstrijskem ostati Nemci. Oni da nočejo žaliti drugih narodov, ali svojih pravic da si ne puščajo jemati. Oni da hočejo ohraniti nemški značaj svoje domovine.
To je vse dobro in prav, kar govori tu dr. Lueger, a kakor hitro hoče on, oziroma stranka njegova, prepovedati Nenemcem pouk v materinem jeziku je to ne le žaljenje, ampak tudi uteinjevanje pravic drugih. Nikdo ne brani Nemcem, da si ohranjajo svojo narodnost. Ali a tem, da Čehi zahtevajo češke šole za svoje otroke, ni a tem še ni-kaka nevarnost za Nemce. Ta nevarnost bi bila dana še-le, ko bi bili Nemci prisiljeni hoditi v nenemške šole.
Odrekati kakemu narodu šole v materinem jeziku je nakaj protinaravnega, a kar ie protinaravno, je tudi slabo. Slabe stvari pa ni možno dobro braniti. Zato pa šepa tudi argumentacija, s katero utemeljuje dr.
Malo dni ie temu. In prišel je v viej naglici napovedan shod v protest proti pre-potencam, in isti velemožci župan Bombig je prišel prosit pomoči k njim, ki jim je pred par dnevi napovedal revolucijo : k okrajnemu glavarstvu, k namestniku, na policijo in najraje bi bil stavil v kontribucijo tudi držav, pravnika proti Slovencem, ker so bili tako drzni, da se niso prav nič ustrašili njegove — operetne revolucije Odslej bo — nadejamo se — tudi naša vlada te revolucijo-narce smatrala za to, kar so v resnici: za pajace!! Kje je še kdo med resnimi ljudm*, ki bi imel še respekta pred takimi revolucij onarci ! 1
Instalacija« trž. župana in socijalisti. —
Socijalnodemokratični zastopniki se niso udeležili slovesnega vstoličenje tržaškega župana. Hoteli so meoda tudi s tem markirati svoje opozicijonelno stališče. Badi t?g* jih „Indi-
Lmlger zatoanjeranje St'ZTTfcE	» „9ior«lett»« hud« n.padat,.
Avstrijskem.	i Kr. grška Jahta „Amphitrite« ped po-
Nemci se hudujejo na vlado, ker se noče veljstvom kapitana Th. Theocarisa, s posadko
- -	-------- - ■	• » broječo ^HO oseb, je včeraj ob 3 un popo-
ludne iz Pireja priplula v naše pristanišče. Na jahti se nahaja 6 oseb pripadajočih grškemu kraljevemu, dvoru.
Razglas o zgbsevalni [dolžnosti črnovoj-nih zavezancev. 1. Na podlagi zakona od 10. maja 1894., drž. zak. St. 83, se morajo vri črnovojni zavezanci, toliko oni, kateri so 2a
odločiti, da bi predložt!a ta zakon v sankcijo. Nu, vzroka temu sta na dlani. Obotavlja se radi sebe in radi — Nemcev. Če bo ta zakon sankcijoniran, bosta neizogibni d?e posledic?. Lfx Eolisko-Axmann po menja flagrantno kršenje avstrijskih temeljnih 3a-konov in v državnem zboru bi se nemudoma pojavil predlog, da se vlada, ki je provod-rala
tako, kršenje stavi pod obtožbo. In ob pripadali vojstvu, vojnemu pomorstvu, deželni obstoječih narodnostnih razmerah v državi ni j hrambi (vštevši tudi njih nadomestne reserve), dvomiti, da bi takov predlog dobil večino.	0ro2ništvu, kolikor oni, ki so za slučaj,
To bi bila posledica za vlado. A za da ae črna vojska skliče, določeni za posebno Nemce? Čim bi bil sankcijoniran ta zakon službovanje, in katerim so se v ta namen deželnega zbora niže-avstriiskega, bi sledili podelile namembnice, ako bivajo v tržaški analogni sklepi proti nemškim šolam v tistih občini, če so pristojni ali ne, sledeče dni in deželah, kjer so Nemci v manjšini, ali pa po nastopnem redu osebno zglasiti pri mest-celo le kolonisti. Ako uvažujemo, da so ravno oem magistratu, in sicer pri občinsld komisiji,
Nemci, ki imajo največ svojih šol med drugimi narodnostmi — in celo takih, ki jib država vdržuje —, je lahko umeti, da bi posledice sankoijoniranju zakona Eolisko-Azmann najhuje zadele — Nemce same! Zato naj bodo le hvaležni vladi, ako
dalekogledneja in trezne j a, nego so oni sami s toli proslavljenim krščanom drom. Luegerjem vred. Sicer pa posnemamo iz Graške „Tagesposte", da so začeli že celo med Nemci samimi nastajati pomisleki prGti tema zakonu, ki ga toliko forsira ljubi in kričaniki dr. Lueger.
ki bo poslovala v bivši policijski vojašnici v ulici Madonna del mare štev. 13, od 9. ure predpoldne do 2, ure popoldne ter prinesti s seboj izkaznico, t. j. črnovojniško pre-I hcdoico, namembnico, ali potrdilo o izstopu je (izpustu) iz vojaške službe.
1.
2.
4.
5.
6. 7.
L Pristojni v tržaško občino oktobra tisti z črkami
II. Pristojni v druge občine:
8.	oktobra tisti z črkami A, B. C,
9.	„ „ „ „ D, E, F, G, H.
11.	„ „ „ »It K, L, M,
12.	„ „ „ „ N, O, P, Q, K,
n ti n ti S, T. U. „ „ „ „ U, V, W,X,Y,Z.
Tisti črnovojni zavezanci, kateri bi se radi važnih in vtemeljenih vzrokov ne mogli predstaviti v določenem roku, morali se bodo zglasiti v nastopnih dneh:
1.	Pristojni v tržaško občino :
25.	okt. z črkami A, B, C. D. E, F, G, H, I
26.	„ „ „ K, L, M. N, O. P. Q
27.	„ „ , K, S, T, U, V. W, X, Y, Z.
II. Pristojni v druge občine :
28.	okt. z črkami A, B, C, D, E, F, G, H, I,
29.	„ „ „ K, L, M, N, O. P. Q,
30.	„ „ „ R, S, T, U, V, W, X, V, Z.
2.	Zglašanju zavezani črnovojniki, kateri nimajo svoje črnovojniške knjižice, ali druge vojaške izkaznice, morali bodo drugače dokazati svojo istovetnost s ^tem, da pokažejo kratai (rojstni) list. domovinski list, delavsko knjižico, namembnico itd.
3.	Črnovojni zavezanci, kateri se nahajajo v inozemstvu, izvišijo veljavno ali pismeno zglasitev v času rd 1. do 31. oktobra, brez posebnega poziva pri c. kr. reprezentativnem oblastvu (poslaništvu, zastopstvu, konzulatu itd.), koje ima svoj sedež v kraju prebivanja ali temu najbliže.
4.	Zavezanci zglašanju, kateri mislijo, da so nesposobni za službo v orožju ali za katerokoli drugo službo v Črni vojski bodo morali to naznaniti, kadar se zglasijo.
5.	Zavezanci zglašanju, kateri so preskrbljeni z dovolili za pomorsko potovanje, kakor tudi bolniki, kateri niso sposobni za prevažanje, mogli >e bodo zglasiti pri občinski komisiji v zgoraj navedenih dneh po svojih pooblaščencih, in sicer uztno ali pismeno izročivši izkaznico.
6.	Pismena zglas., katerim je priložiti Črcnv. knjižnico ali pa izkaznico omenjeno pod točko 2, ovršiti bo s črnovojniško zglasilnfco, ki se dobi brezplačno pri IX, oddelku mestnega magistrata, Via S. Mar tiri št. 4, I. nadstropja vrata št. 6.
7.	Zglašanju navezani, katerim so se podelile namembnice, ali so oproSčeni od službe v črni vojski, morajo to navesti v pismenem zglasilu.
8.	ČrnOTojniški zavezanci, ki so držav Ijani ogrske krone in bivajo v tej občini, se morajo istotako zglasiti v gori navedenih rokih*
9.	Dolžnosti zglasiti se, prosti oo samo tisti, kateri so spoznani nesposobnim za orožje, in pri katerih je nesposobnost za službo v orožju v črni vojski potrjena v črnovojniški prehodnici ali v kakem drugem dokazilu, v kolikor nimajo namembnic.
10.	Črni vojski zavezani, ki se ne ?gla-liio po predpisu, zapadejo globi od 4 do 100 kron.
Tiskarski škrat. — Včeraj smo omenili neko interpelacijo v zadevi „poštnih ulomov", a v resnici je bila vložena interpelacija v sa-devi „poštnih golobov".
Tiskarski škrat nam jo je pač zopet enkrat nakuril. _
Tržaška mala kronika.
Prišel pod VOZ. Sinoči ob uri je nek osem-letoi deček prišel v Rojanu pod dvo-uprežen voz. Ranjen je bil na nogah in zlomljena mu je bila desna pišSal. Zdravniška postaja ga je spravila v bolnišnico.
Poskusen samomor. Predvčerajšnjim je 23-letna Ivana Comar, stannjoča v ulici della Cattedrale št. 2 postavila v svoji sobi ponev gorečega oglja, z namenom, da se zaduši. Domačini ao še pravočasno to zapazili in jo rešili ter odvedli v bolnišnico, kjer so jo vsprejeli v VI. oddelek.
Pila bencin mesto sirup. Siacči so prinesli ca zdravniško postajo 3 mesece staro Bruno Lojer, katere roditelji stanujejo v ul. Belpoggio št. 3v Stara mati je namreč dala pomotoma otroku žličico bencina mesto nekega sirupa. — Zdravnik je dal otroku primernega zdravila ia ga tako reiil neugodnih posledic.
Velika nesrsča na delu. V zavodu Mo-diano je včeraj popoludne 29 - letzii delavki Ani Vaccorelli, stanujoči v ulici Sett9 Fontane št. 14 stroj cdrezal na desni roki koa kazalca io srednjega prita. Izteklo jej je tudi mnogo krvi. Pozvani zdravnik z rešilne postaje je ponesrečeni ž?n»ki za silo obvezal roko ter jo dal odvesti v bolnišnico.
Koledar In vreme. —Danes: Jbžtf Ku-peit* sp. — Jutri : 16. nedelja po BinkoŠt. (kvat. ned.)
Temoeratura včeraj ob 2. uri popoludne H- 24.° C. — Vreme včeraj : Oblačno.
VrenSenska napoved za Primorsko: Motno. Zmerni vetrovi. Tempeta* tura mila.	______
Društvene vesti.
6Jaabeno društvo „Trst" je izdalo U okrožnico vsem radodarnim rodoljubom, bi pripomogli k čim bol šernu vspehn | vinske trgatve, ki se bo uprizorila 3. oktobra, i Zato se obrača tudi do vseh prijateljev in do onih, kateri niso mogli b ti opozorjeni
dni da
A, B, C, D, E, P, G, H, I, K, L, M, t N, O, P, Q, R, S. T,
U, V, Wf X, Y, Z prošnjo, naj bi se »pomnili a kakim prispev-
V Trstu, diie 18. septembra 1909
»EDINOST« §t 262
Stran III
M&hkota. Jakoba vabi krasa d nar.
kcm, bedi v denarju, bedi blaga. Vši darovi bedo objavljeni v „Edinosti". Za rojanski okraj vsprejeasa goBpica Marija Stojkovič, Hojan št. 5, I., navadno pa je nasloviti na glasbeno društvo „Trst" al. S. Sebastiano 6, I. (Jadran).
Trgovsko izobraževalno društvo, naznanja vsem novoizvoljenim členom „Ve se ličnega odsek a0, da se vrši prva seja jutri v nedeljo ob 10. uri d o p o-1 u d n e.
Badi izredne važnoati so naprošeni vsi gg. členi da pridejo točno ob označeni uri v društvene prostore.
Vrtno veselico priredi pevsko društvo „Zvonimir" v Kocoln s sodelovanjem rocol-skegs tamburaškega zbora jutri v nedeljo, 19, septembra 1909. na dvorišču „G-osp. društva" v Rocolu. Začetek točno ob 4. uri popoladae. Vstopnina k veselici 50 stot., vstopnina k plecu za možke 80 ctotink, /a ženske 40 itot. K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor.
TeIoyadno društvo	^^
tržaški sokol
v Trstu
Pevska vaja se vrši d a n e a v soboto točoo ob 7.30 v čitalniiki dvorani. — Na proSajo akad. dr. „Balkan" sodeluje sokolski pevski zbor na komerzu, ki bo na čast češkim gostom. — Udeležba vseh je nujno po trebna.
Zaklad. „Čitalnica" pri sr. «1. cbčinatro ca uprizoritev te igre. ki ee bo vršila jutri v nedtljo 19. t. m. v d.crani Nar. doma pri ev. Ivana. Začetek tečno ob 4. uri in pol pop. — Po preditavi bo pler.
Tržaška gledališča:
POLITEAMA ROSSETTI. Danes ob 3.15 dinga repriza Mascenetove opere „Wer-
ther."	_
filar. deiav. organizacija.
Nccaj ob 8. uri zvečer te vrši v zadružni gostilni članov N. D. O. (ul. Carradori) shod. Dnevoi red : „D^lavci-konsumenti". Poročevalec tov. dr. J. Maadfć. Tovariši ! Udeležite
se polnošteviino !
*
* *
Jutri, v nedeljo doe 19. t. m. ob 9. ari predp. bode v prostorih N. D. O. sestanek telaTC3v iz Llcj-dovega arsenala Strcdolf ia S, Marko. Ker gre za zelo najno zadevo,
pričakovati je veliko udeležbe.
*
*
V	ponedeljek, dne 20. t. m. ob 8.
uri zvečer se vr5i ehod.
*: * : *
Nocoj ob 7. uri zvečer se vrši v dvo raci N. D. O, (ul. Lavatoio št. 1.) shod vseh dsJa^cov iz proste lak?. — Ker gre za zelo važno vprašaaje, caprcšeni so v s i intercsiraci
dela ci, da pridejo prav gctoTO.
Darovi.
Za nagrobni spomenik pokoj. H. Ražma
:e č rorai go»pod Aatoa Jerk č, totogrtf v Trii u 7 K 50 stot.; Alojzij Urbančič 1 K in L nter 1 K. Iskrena hvala darovateljem. Ker pi vsa pctrsbšSina ni pokrita ape* Hrame- na spoštor&telje pDkojnega neutrudnega delavca na narodnem polju, posebno pa na ose, ki niso 5e nič darovali, da se nas spominjejo s kakim darom.
V	„Edinosti" št. 225 od 12. avgusta t.L
je izkazanih K 5, katere je izrGČil v našem uredništvu g. M., a v „Ediaoiti" od 17. avg. It. 226, je izkazanih « K. Opozarjamo, da ]e to eden ia isti znesek. K prvim 5 K je namreč dodal N. še eno krono.
Književnost in umetnost
MoS uniforme. Ravnokar je izšla partitura k pevskim komadom v burki Jaka Stoke „Moč uniforme«. Komponiit g. Hrab. O. Vcgrič je *7o e prvotne kompozicije izdatno skrčil in sicer približno ca tretjino, kar je le ne korist »kupnemu delu. Kajti značaj burk ne prenp 6a predolgih gedbenib komadov. Gosp. kompenist pa ni ie skrajšal svejega dela, ampak je tudi premenil nekatere pevske vloge. Posebno ugaja ljubki dvospev v zadnjem prizoru zadnjega dejanja.
Pcepričaci smo, da boita taka igra kakor tudi glasbeni del iste v novi obliki pripomogla k popolnemu vspehu skupnega dela ter je pisatelju in komponista le čestitah', da sta u?aževala lansko kritiko.
Kar se tiče zunanje opreme, prirejene po skladatelju samem, moramo reči, da je naravnost krasna. Naslovna slika n&m dokazuje, da je skladate!) g. Vogiič tudi izberen risar. Dekorativno delo partiture je tako, da bo h nžiio v okras vsakema salonu. Partitura cbsegt 88 strani ter je prirejena za orketter in klavir. Litogrefično delo je izvršil tukajšnji Zanardinijev lit. zaved. Cena partiture le ni določena.
„Moč7 uniforme" v sedanji obliki se gotovo udomači na naših odrih, ki živo čutijo pom&cikanie takih del. Končno opozarjamo na zanimivo dejstro, da je g. Vogričeva orkestralna partitura prva tiskana orkestralna parti'ura na slov. glasbenem pol,u.
Vesti iz Goriške.
Iz BilJ. Odsek goriškega Sokola v Biljah prin c: t nedeljo, dne 19. t. m. veselicc-od-hodnico v slovo svojim členom, odhajajočim v
vo'ake. Nastopijo društveni tamburaši z nekoliko točkami in društveni igralci z :gro-| enodejanko „Eno uro doktor". K veselici ! vzleti tudi odsek gor. Sokola na Volčjidragi. Med veselico in plesom bo delovala šaljiva | pošta.*
Iz Sežane. — Za sežansko žensko podr. dr. sv. Cirila in Metoda je nabrala goapica Drago ti na Brcar na svatbi gospoda I. Stre-keljna z gospico Milico Brcar med zbranimi „ohcetarji" 15 K 20 stot. Živela novoporo-čenca in darovatelji 1
Vesti iz Istre.
Iz Dekani 17. Z velikim veseljem opažamo splošno zanimanje, ki vlada toli na Koprščini, kolikor v Trstu in tržaški okolici za slavnoat 40 'letnice, ki jo bo slavila naša Čitalnica v nedeljo, dne 19. t. m. Siavnosti se udeleži tudi N. JD. O. iz Trsta po deputaciji. „Velesila" iz Skednja pride v Dekani že ob 3 pop. z vozovi.
Želeti bi bilo, da pridejo „Svoboda" od Sv. Antona, „Volarič" iz Čezarjev in „Ilirija" iz Pobegov skupno ob 3 in četrt.
Ob 4 pop. bo na postaji v Dekanih vspre-jem tržaških in drugih drultvev, ki doBp9jo z vlakom.
Javni shod bo ob 2 in pol popoludne.
BRZOJAVNE VESTI.
Dr- Wekerle na Dnn&ju.
BUDIMPEŠTA 17. (Ogr. biro). Mini-sterski predsednik dr. Wekerle se poda nocoj ob 10. uri na Dunaj, kjer ee udeleži jutri skupnih micisterskih konferenc. Koe f arene utegnejo trajati tri dni.
Istrski deželni zbor.
KOPER 17. Dane i se je pod predsedstvom deželnega glavarja dr. Rizzija vršila četrta deželnozborska seja. Na dnevnem redu je bila volite? raznih odsekom, mej teai kompromisnega cdseka, ki obstoja pod predsedstvom dež3lnega glavarja iz 5 Italijanov in 5 Slovanov. Soja je bila zaključena ob 11. uri. Prihodom seja bo bodočo sredo.
Dalmatinski deželni zbor.
ZADER 17. Poslanci hrvatske stranke pra^a so pri zaobljubi dostavljali „hrvatskemu kral u". Posl. Biankini je iaterpeliral vhdo, zakaj se ni še pričelo z gradnjo železnice Bugojno-Aržan. Pesi. Posl. Milić je v interpelaciji na vlado urgira!, naj bi Ee še tekom tega zasedanja razpravljalo reformo deželno-zborskih volitev. Ko je zbornica mandate overovila, je bila veja zaključene.
Razprodaja
v konkurzno maso Ivana Stockl spadajočih premičnin se vrši
v Starem trgu pri Ložu
na javni sodni dražbi v ponedeljek dne 20. septembra 11. in sledeče dni dopoldne od 8.—12. in popoldne od 2.-6. ure.
Proda se razno špecerijsko in manufakturno blago, železnina in galanterija
(oblačilno blago, klobuki, rute, srajce, Dogovice, čipke, trakovi, kava, cikorija, milo, žganje, konjak, usnje, čevlji, steklo, papir, pohištvo, alamoreznica) m drugo.
Proda se pa tudi vse na 7000 K in 12.000 K cenjeno blago skupno ali v partijah iz proste roke. Ponudbe z 10°/0 varščino Bprejema do 17. t. m. dop. upravitelj konkurzne mase
Jakob 3(ogej,
c. kr. notar v Ložu.
Gospodarsko društvo na Vrdeli
štev. 794
razpisuje službo
krčmarja
ProSnje se sprejemajo do 12. oktobra 1909. Za natančna pojasnila se je oglasiti pri tajniku drafitva
gospodu Josipu Godina na Vrdeli. Odbor „Gosp. društva".
Št 1883.
Jtatečaj.
Razpisuje se mesto občinskega pisarja in nradnika „Hranilnice in posojilnice v Dolini** pri Trstu.
Letna plača 800*— K ter prosto stanovanje in pravica do 4 petletnic po 100 K. Poleg plače dobi se še okoli 200 K postranskih dohodkov na leto.
Mesto je za sedaj provizoricno.
S potrebnimi dokazili in referencami opremljene prošnje je vlagati pri podpisanem Katero daje tudi potrebna pojasnila do 10. oktobra t. 1. — Izvežbani zadrugarji imajo prednost.
Županstvo občine Dolina
dne 5. septembra 1909.
•_Župan: PANGEKC, L r.
Ulica Caserma 19 (nasproti kavarne Commercio)
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da S6m uklipil dobroznano trgovino
gospoda O, Hutter-ja.
■	B
Ta trgovina je krasno opremljena in vedno preskrbljena se vsakovrstnim JCST svežim in prekajenim svinjskim mesom.
Dobe se vsakovrstne delikatese in posebno za turiste razne konserve, kakor gulaš, sardine, goska, zajec, srna in vsake vrste divjačina itd.; najfinejši sir, kakor gorgonzoJa, emen-tha'er, liptauer, holandski in ovčji sir; izvrstni salami: ogrski in furlanski; GRAŠKE in PRAŠKE gnjati; dunajske in kranjske klobase; najboljša slanina (špeh) in pristna svinjska mast. — Vsaki dan bodo zaklani najboljše vrste prašiči in se bo torej lahko postreglo s prve vrste rebrci,
ISSriST Posebno priporoča izvrstni buffet,
kjer se dobe vedno gorka in mr/.la jedila, vedno sveže DREHERJEVO PIVO in razni najtin. liteiji. Poleg tega imam na razpolago vsake vrste vina : to so od vipavske vinarske zadruge : Risling, zelen, burgundeo in navadna vina. Ob enem imam podpisani zastopstvo omenjenih vin za Trst in okolico. Nadalje držim prve vrste istrska, dalmatinska vina in KRAŠKI TERAN. Bogata uloga buteljk domačega In tujega pridelka. — Postrežba točna in na zahtevo na dom. Krčmarjem, hotelirjem in drugim razprodajalcem ■	primerno znižane in zmerne cene.
Za obilen obisk se priporoča ERNEST PEOAN.
ALEKS. FRAXC MATER - TEST
žgalnica kave
TELEFON 1743.
Najboljši vir za dobivanje pečene kave.
Majcen Miloš...
mizar - Trst - ulica Leo štev. 2
priporoča slavnemu občinstvu
svojo mizamico.
- 00 1 Izdeluje vsakovrstno, tadi NAJFINEJŠE POHIŠTVO
3 o
I

r^rsssi: josip gorenjec - mi
ULICA VJlLDIRIVO ŠT. 40 (KRAJ KAVARNE NEW-YOBK)
se ob priliki začetka novega šolskega leta toplo pripo* roča vsem, kateri rabijo za šolsko deco knjige, zvezke^ torbe in nahrbtnike, svinčnike, črnilo in sploh vse šol-ske potrebščine, da se obrnejo na to slov. trgovino, katera ima v zalogi vse omenjeno po najnižjih cenah in najboljše kakovosti. Dalje se priporoča slovenskim gg. učiteljem in trgovcem, kateri žele kupiti šol. potrebščine na debelo, da ima v zalogi šolske zvezke s slovenskim tekstom z 10 listi in pivnikom, katere oddaja po K 3 — za 100 kosov, kakor tudi vse druge šolske potrebščine na veliko in malo. - Mali Izvleček šolskih In drugih- knjig s« pošlje vsakemu na zahtavo zattonj In poštnina prosto.
Zahtevajte cenik zastonj in post. prosto.

B Cement - Portland
H „SALONA" B
Družbe „SPALATO"
Anonimno deln. drnštro eementa Tortland SALONA.
Letni prolzpođl: 10.000 ongon.
IZKLJUČNI ZASTOPNIK
Leonold Feiner, Trs
:: Pisarna :: ul. Carradori 16 Telefon 605.
Zaloga Cementa Riva Grumula 2
Telefon 23-30

Prilika ugodil, nakupa, | Moderne spolne ;obe iz trdega kuhan, lesa
brez obkUdkov (rimeh) zelo solidno izdelane z garancijo °eoe.*
po izredno nizkih cenah
PETER JERflJ, trgovina s pohištvom
na vogalu ulice Uincenzo Belimi ter ulice sv. Katerimi.
'fes
Prilika ngodn. nakupa.
y
NOVO POGREBNO PODJETJE If^ŽT
CoP*° 49 <f ia»" OoMoni)
in prodajalmeo mrtvaških ^	'	v ^u	- , 4*
predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana itd. itd.
: Velika zaloga :
voščenih sveč.
Prodaja na deb. in drobno. \j
Stran IV
„EDINOST'- St. 262
V Trstu, dne 18. septembra 1909
Solnograiki deželni zbor.
SOLNOGBAD 17. Na današnji seji so poslanec dr. Stolzl in tov. stavili nujen predlog glede zakonite dolcčitre nemškega jezika kakor uradnega in edino običajnega deželnega jezika. Za nujnost so glasovali vsi poslanci raznn obeh socijalno-demokratičnih .poslancev in zakonski načrti fsprejeli v vseh či-tanjih.
Minister Apponyi pri ceaaiju.
BUDIMPEŠTA 17. „Ogr. biro* poroča z Dunaja: Cesar je ob 11. uri predpoludne vsprejel ministra grcfa Apponyi-ja v posebni audijenci.
Velik požar v g al iS k ih petrolejskih
virih.
LVOV 16. V Tustanovicah se je včeraj ob 9. uri zjutraj vžgal reiervcar transportne ia skladiščne družbe. Ogenj se je i hitro razširil. V BorysIavu se je vnel tudi tretji reser-voar. Goreča tekočina je tekla proti vasi Banja Kotovska.
LVOV 17. Požar v Banji Katovski je nastal bržkone vsled neprevidnosti. Trije re-servoarji so popolnoma zgoreli. V vasi je pogorelo 12 — in ne kakor je bilo sporočeno 360 kmečkih koč. Škodo cenijo na 300.000 K Ponesrečil ni nihče. V Banjo je dospel danes oddelek pijonirjev is Premisla, da preprečijo razširjenje požara.
Zrakoplovstvo.
BEROLIN 17. Orwille Wright je v letanju v visočini dosegel svetovni rekord. Letal je 55 min. v visočini 180 m. Doslej je znašal rekord 155 m.
BRA.CCIANO 17. Pri včerajšnjem poletu je ostal armadni balon pet ur v zraku in je preletel okolu 229 kilometrov, daljavo kakor od Rima do Napolja. Hitrost je znašala na uro 48 km. Balon se je dvignil do višine 860 mčtrov. Balon se je do sedaj dvignil že 16 krat.
FRANKOBROD 17. Zrakop. „Zeppelin III", ki se je danes prikazal nad maneverskim ozemljem, je pri poskusu, da bi se v gosti megli orijentira!, šel blizu Merchingena tako nizko, da je zadnji del zrakoplova zadel ob neki hrast. Pri tem se je zraplov nekoliko poškodoval, zvečer se je vrnil v Frankobrod, kjer so je spustil na zemljo.
Dunaj 17. C. in kr. konzulat v Ntw-Jorku je brzojavil policijskemu ravnateljstvu, da je izven vsacega dvoma, da je Fiohmann, ki so ga 31. m. m. v Nev-Jorku aretirali a potem radi pomanjkanja jasnih dokazov zopet izpustili., identičen s poštnimi tatom na Mino-ritoem trgu. Konzulat bo zahteval, da se Fiohmanca izreči avstrijskim oblastnijam.
Dnnaj 17. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija „Cesarica Elizabeta" dne 17. t. m. dospela v Voosung, kjer ostane 2 dni. Na ladij i vse zdravo.
Berolin 17. Driavni kancelar Bethmann-Hollvreg je danes predpolndne odpotoval v Monakovo.
Berolin 17. Umrl je recitator profesor Aleksander Strakosch.
Pari* 17. Na želežniškem tiru pri Cha-ville bliza Pariza so našli močno pohabljeno truplo pariškega bankirja Specha. Glasom policijskih poizvedb je bil izvršen na bankirju roparski umor.
Mergentheim 17. Nadvojvoda Fran Ferdinand je ob 5 uri 45 min. odpotoval s kolodvora v Carlsbadu. Cesar je z vsem vojaškim spremstvom spremljal nadvojvodo na kolodvor, kjer sta se poslovila.
TURČIJA.
CARIGRAD 17. Grški Usti poročajo, da je ruska vlada obvestila grškega patrijarha, da ga car na svojem potovanju akozi Bospor vsprejme na jahti „Standard".
Boji turških čet z albanskimi ustaši.
CARIGRAD 17. General Dšaved paša je 13. t. m. dospel do Bike in je razdejal tamkaj štiri kule. Dne 14. t. m. so Ljumezi obstreljevali turško sotorišče. Prišlo je do burnega boja, med katerim je Bika do polovioe pogorela. Na turški strani so padli štirje vojaki in trije častniki, 11 mož je bilo pa ra-rjenib. Albanci so baje izgubili 30. mož.
Odpuščanje nesposobnih uradnikov.
CARIGRAD 17. Veliki vezir je izdal dekret, s katerim se odpušča iz službe tri tisoč uradnikov kakor nesposobnih za službovanje. Skupno bi se imelo odpustiti iz službe okolo 10.000 uradnikov.
Dobra kuharica
Pozor! M. LEVI Pozor!
se ponuja h kaki do- j bri družini aH pa za j
gostilno. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti, t	u,jca g Giacomo štflV j ((Jorso) Trst
___ ; Kupuje rabljeno pohištvo, ponošene obleke In
parketi, j šivalne stroje. Pisati dopisnico. Pride sam na dom.
se vrata, okna, doge, tiamovje i. Tesa 31, Ćsilardi.
Prodajo
stopnice, t. d. Ulica
FILIP IVANISEVIC
zaloga dalmatinskega vina
lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu V «11 oi Valdlrlvo it 17 (Tslslss 140«) r kateri prodaja na malo in veliko. — Hadajj« priporoča slav. občinstvu »roje gostilne ^AlIMdrfa al les Kaevs it. 11 is „Al frateUl 4al»ati„ sltea Istoochc it. 8. v katerih toči svoja viaa 1 vrat«
Mali oglasi
Cnli0 meblirana za dve osebi se odda v najem OUUd v bližini Narodnega doma. Naslov pove IsseraUii oddelek Edinosti.	1611
Prodajo
se popolna okna,
Nicolo 29.
vrsta itd. Vis 8.
1590
della 1591
UellKI Kinematograf BBLVEĐERE
TRST - ulica Belvedere 19 - TRST
Od sobote 18. do torka 21. septembra 1900: Za domovino, drama. — Očetov zločin, drama. Prekinjen sest&nek, komično. .
Prvi sedeži 40 st., II. 20 stot. - Otroci fn vojaki 10 stot.
..!.. Po absolutno ..!.. konkurenčnih cenah

se hupi Porcelan, stekla, kuhinjske potrebščine, navadne in apanirane Sipe, galanterije, svetilke, namizno posodo, umivalnike in vse druge potrebščine
V novi prodajainici v ulici Barriera vecchia 33, Trst.
M aH baDČni uradnik išče stranski zaslužek. BViiau Sprejme vse instrukcije 6—13 letnih učencev. Cenjene ponudbe: Edinost „Corso"1.	159-
Inoin StnlfVl mizar8~i mojster, Trst, ulica JU3IJJ OlUlTa Belvedors iev. 8, UvrSui. vsakovrstna mizarska dela:
Gostilna „Al Ginnasio"
ima pijače in jedila prve vrste. Priporoča ee slavn. občinstvu za obilen obisk H. K o s i č.	1237
Cesarski svetovalec \\wa
M. U. Dr. Hellmer
zobozdravnik
ordinira zjutraj od 9. do 12. ter od 2. do 5. ure popolud.
Trst, Via Nuova 13, I. n.
::: MIBOMLNICA ::: 1
ANTON SULLiG
TRST,U1. S. Cillno, S. Ivan
Zaloga drog, čoplčer, Sip, špirita, barv, petrolej«, po vlak, zemeljske smole (asfalta) itd. itd. itd.
* Gospe in gospodične V
i	zadobe v 8 dneh bujne in krepke prsi
po uporabi „Creme Sultana".
Cena Kron 6'— lončku, ki zadostuje in Kron 3*50 lončku za poskušajo
Ntodllnlca Babuder, Trst, ulico Ponterosso št. 10 m p°Si'iatYc" k<w-
ZOBOZDBAVNISKJ ' AMBULAT0R1J
Dr. Viktor Bandel
Trst, ulito Sen Giooannl 11, natis.
od 9. do I. in od 3. do 6.

Prva ijarod. velika trgovina
na Gori§kem in Primorskem mr (Pred 25 leti poznana od Predila do Reke)
Rojaki Pozor!
V Bkl&dttčn (sklada) Ima vsako vrsto iiralnih stroje* sa iivilje, krojač«, Čevljarje in domačo rabo - Stroji bo rablJM tudi sa umetno Tesanje. - V zalogi imam tudi ftir&laih strojev * »retoTOO mano znamko „PFAFF". kateri ne provrročajo pri Šivanje nikakega ropot«. - Na isbero imam najfineje In trpežne dvokoleaa „Regent", „Helical-Premier", „Alfa", „Bover" in „Meteor'*. Najnižja cena je Kron 108, ■ prostim tekom Kron tO več. Za prodane Šivalne stroje dvokolesa jamčim po dogovora I - PlaUi sa dvokoieoa od K 6 naprej. - Lastna na sovo opremljena delavnica sa poprave Šivalnih strojev ia koles. — Glavni saatop kmetijskih strojev, kakor sl&-moresnie in stiskalnic za grosdje in rasnih predmetov, prve slov. tovarne K.. A B. Ješek, Blansko.
Ravnokar je Izftel nov slovenski cenik. — Konkurenca je sploh Izključena!
Opozarjamo ob tej priliki slavno občinstvo, da vpraSa pred nakupom po ceniku pri stari tvrdki
POT Pošteni zanesljivi (agenti) posredovalci se sprejmejo y službo.
Josip Dekleva v Gorici, via Municipio 4t. I.
Of|fl 280 1 iD Štedilnik (flpargfcerdt) eta na pro-wUu daj. iiaalov pore lnser. odd. Edin o« ti. (1632 i >
Odlikovana krojačnica .v
August Štular
Trst, Via delle Poste št 12, I. nad.
[(ZRAVEN GLAVNE POŠTE)
Jzvritaje vsakovrstne obleke ujiot. »ode
(od 50 K naprej) i« vsakovrstne naiforae«
Bogata zaloga, tu- in ino z. blaga in vseh pred-metov, apadajočih v krojaško obrt. ^
Mili selzrimialoCBomse dostavljajo na dom
DELO SOLIDVO
Objava.
Vsled stalne preselitve na jug se proda lepa enonadstropna
ŠOT* Vila
v prijaznem zdraviliškem kraju spodnje štajerske minute od kolodvora, pod zelo ugodnimi pogoji.
V vili Be nahaja 12 veČjidel opremljenih sob, 2 kuhinji, velika klet (pripravna za vinsko trgovino) dalje lep lepotični, senčni, sadni in zelenjadni vrt, izvirna voda na dveh krajih. — Vsako natančnejše pojasnilo pri lastniku Alojzij Krasjo, Vila Ca-rola, Laiki tig\ Spodnje Štajersko.
Zastonj in poštnine prosto
pošiljem na zahtevo vsakemu posedniku.
gramofona
ali onim, ki si žele istega nabaviti, moj llu-strovnni cenik, kakor tudi najnovejši ukusno izdelani, a portraitimi nagih najpriljubnejSih umetnikov previđeni popis plošč, najbolje uspelih hrvatskih, slovenskih, srbskih, bosanskih, turških kfckor tudi iaternaeljonalnlh komadov.
NajboljSi nabavni vir za plošče in gramofone, ker se ne omejujem samo na en izdelek, ampak imam r zalogi vee prvovrstnih izdelkov.
Prodaja po najnižjih tovarniških eenali. IV Staro ploSče zamenjavam. Br Zaloga pere?, membran, Igel 1. t. d. Bv Lastna delalniea za poprave.
M. DRUCKER.
Illca 89. — ZAGREB. — Iliea 30.
Umetni: iotoarnfiCnl I
c - t^ atelje E
ulica Rivo štev. 42 (pritličje)
ri sv. Jako-u - TRST.
Icrrfaje vsako fotooo drlo, kakor lotil razglele, pconetk«, ootra-ojoat lokatoT, porcelana«t« p!o!6e sa ▼sakoTntne apoioaaike lt*l. it t. itd.
Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije.
Badi ndobnoUi P. K. naročoik.v ■prejema narofbe in jih UrriaJ« n» dota«, CTeata«lao t»dl zunaj m«eta.