S Nadzorni sistem kot temelj obvladovanja informacijske tehnologije na primeru Poštne banke Slovenije
Janez Ciringer, Roman Treven
IBM Slovenija, d, o. o.. Trg republike 3. 1000 Ljubljana
Poštna banka Slovenije, d d.. Ulica Vita Kraigherja S, 2000 Maribor
¡anez ciringer@si.tbm.com; roman.treven@pbs.si
Povzetek
Pravilno opredeljena strategija informatike naše banke ie temelj, na katerem gradimo informacijski sistem, tako da ustreza naravi poslovnega procesa. Tak pristop nam omogoča učinkoviteje upravljanje storitev IT in nadzor notranjih tT procesov, znotraj posebnega informacijskega procesa. Uporabniki navedenega nadzornega informacijskega sistema so zaposleni in vodstvo IT oddelka. Metamfor-macijski sistem, ki ga gradimo, bo omogočil boljši vpogled v stanje notranjih IT procesov, informacijskih virov in arhitektur Pričakujemo, da bomo s pomočjo izgrajenega nadzornega intormaci|skega sistema izboljšali notranje procese in vpeljali najboljše prakse v naše vsakodnevne aktivnosti.
Abstract
tT MANAGEMENT SYSTEM AS A CORNERSTONE OF IT GOVERNANCE; CASE STUOY: POŠTNA BANKA SLOVENIJE
Proper formulation ot the strategy of Informatics is the basis on which lies the Information system of our bank. Such an approach enables us to efficiently manage the services and internal (T processes that support the services within separate controling information system. The end users of that controling information system are IT personnel snd IT management This "meta" information system, which we began to build, will enable us tn get new insight into the state of our internal IT processes, IT resources and architectures. It will hopefully change the ways we currently execute our processes and help introduce the best practices in our day to day activities.
1	UU0D
Uspešna in učinkovita uvedba nadzorno upravljalnega sistema oz. meta informacijske?] a sistema Imeta-ISI, kot bomo ta pojem uporabljali v nadaljevanju, temelji na uvedbi procesne naravnanosti IT oddelka oz. dopolnitvi in prenovi delovnih procesov znotraj njega. Drugi dejavnik uspešnosti uvedbe meta-iS je raven zrelosti in primernosti nadzorovanega oz. temeljnega IS. V nadaljevanju bomo na primeru Poštne banke Slovenije IPBSI predstavili razvojno pot temeljnega IS do ustrezne primernosti, opisali bomo pristope in koncepte, ki smo jih upoštevali pri načrtovanju in izvedbi meta-IS.
2	PREGLED RAZUOJA OBVLADOVANJA INFORMACIJSKEGA SISTEMA
Leta I%7 je bil v Sloveniji (DFS - Državne elektrarne Slovenije) nameščen prvi velik računalniški sistem IBM S/360, model 30. V začetku osemdesetih let je bilo v Sloveniji delujočih več kot 120 velikih računalnikov IBM, Opuščanje podpore poslovanju na velikih računalnikih je zaznati v začetku devetdesetih let s
pojavom razpršenih arhitektur tipa C/S. Danes je v Sloveniji v uporabi še kakšnih 25 velikih IBM sistemov, pretežno v storitvenem sektorju.
Omenjena dejstva predstavljajo evolucijski ra/.voj obvladovanja IS. IBM je s postavitvijo t. i. avtomatske obdelave podatkov (AOP) na osnovi velikega računalnika poleg zanesljivega računalnika predpisal in poskrbel tudi za solidno in standardizirano okolje. Jasno so bile opredeljene vloge v AOP, kot so sistemski programer, sistemski analitik, aplikativni programer, Operater na sistemu idr. Določena so bila opravila za paketne in interaktivne obdelave, skrb /n podatke (varnostne in arhivske kopije) idr. Tudi postavitev računalniškega centra je bila standardizirana z upoštevanjem standardov fizične in logične varnosti. Raven standardizacije je šla celo tako daleč, da je bila za celotno področje takratne Jugoslavije s strani IBM določena uporaba programskega jezika COBOL za finančna okolja (banke) in uporaba jezika PL/I za druga okolja. Uveden je bil tudi ustrezen izobraževalni program.
?007 - številka 2 - letnik XV
upohasia INFOHMATIKA 95
Janez Ciringer, Roman Treven: Nadzorni sistem kot temelj obvladovanja informacijske tehnologije na primeru Poštne banke Slovenije
Namen AOF je bila podpora dobro opredeljenim poslovnim funkcijam podjetja, kot so npr. računovodstvo, analitična knjigovodstva, kadrovska funkcija, proizvodnja, prodaja idr. Značilnost takšnega okolja je bila predvsem predvidljivost, za informatiko pa funkcije zbiranja, urejanja, obdelovanja in shranjevanja podatkov. S tem smo opisali zgradbo datotečnega informacijskega sestava |1|. Namen uvedbe računalniškega sistema je bU v prvi vrsti avtomatizacija tistih opravil, ki jih je takšen sistem lahko opravil učinkoviteje, kot če bi bila opravljeno ročno. Takšen značaj AOP je bil posledica takratne funkcijsko-divi-zijske organiziranosti poslovanja in je v tej luči tudi v celoti izpolnjeval dane zahteve.
Politične in družbene spremembe v zadnjih dveh desetletjih, predvsem pa globalizacija gospodarstva zadnjih nljkaj let, zahteva drugačen pristop v poslovanju podjetij. Laže kot vplivati na zunanje pritiske, ki so jim izpostavljena podjetja, je prilagoditi način poslovanja. Poslovanje mora temeljiti predvsem na odzivnosti oz. agilnosti, kar pomeni hitro sprejemanje pravilnih odločitev. Funkcijsko-divizijska organiziranost je tako presežena, kljub temu pa je še vedno prevladujoča oblika organiziranosti. Kot ustrezna rešitev za omenjene poslovne izzive se pojavlja procesna organiziranost. Procesna paradigma predstavlja nov pogled na podjetje, temelječ na procesih, ki jih izvajajo, ne na poslovnih funkcijah ali oddelkih [2]. Os rod o toča nje poslovanja na poslovne procese ponuja možnost dolgoročnega uspešnega delovanje podjetja.
S tem dobiva IT poleg svojih že določenih nalog nove razsežnosti in s tem tudi nove priložnosti. Te razsežnosti se i/ datotečnega informacijskega sestava širijo v napovedovalni, predlagalni in od ločeval ni informacijski sestav, kar opredelimo kot štiri stopnje razvoja informacijskega sistema 11). Prevladujoč funkcijski pogled na poslovanje je povzročil razkorak med oddelki IT in poslovnimi potrebami podjetja. Ta razdvojenost se kaže v nekritičnem uvajanju popularnih tehnologij /. namenom pridobivanja velikokrat nepotrebnih funkcionalnosti in uvajanje razpršenih arhitektur. Se pogosteje je prihajalo do nekritične informacijske podpore neurejenih in za informatizacijo neprimernih poslovnih procesov [3]. Posledice takšnega pristopa so povzročile pomanjkanje časa in sredstev ter ukvarjanje /. vzdrževanjem arhitektur. Problem obvladovanja in zagotavljanja temeljnega delovanja takšne stihijsko zgrajene arhitekture IS zahteva visoko raven prisotnosti strokovnjakov IT in s tem posledično podražitev
storitev IT. Strokovnjakom IT je naloženih vse več nalog, ki niso ustrezne njihovi strokovnosti in poklicanosti. Namesto da bi se dejavno ukvarjali z arhitekturnimi izboljšavami, sodelovali pri načrtovanju, izboljševanju in uvajanju poslovnih procesov na proaktiven način, sprejemajo vlogo opazovalcev, preobremenjenih z delom, ki jih po navadi nihče niti ne opazi, kaj šele ceni. Takšno stanje ni v zadovoljstvo nikomur, najmanj pa poslovodstvom, ki se soočajo s tehnično pregrado, ki so si jo postavili sami.
Danes težimo k pristopu, da IS dobi svoj imperativ v poslanstvu in poslovnih ciljih podjetja ter postane del celotne strategije razvoja. Prisotna je potreba po vključitvi informacijske tehnologije v vse dele poslovanja in s tem povečanje koristnosti informatike v procesu obvladovanja poslovnih priložnosti. Informatika v podjetju ni in ne sme biti sama sebi namen. Današnji položaj zahteva, da ne moremo več ločeno obravnavati poslovne procese in tehnologijo. Zasnova samega procesa je premalo, upoštevati je treba tudi tehnologijo. Imperativ oddelku IT je procesno usmerjeno poslovno okolje, saj ga le-ta podpira. S tem je treba u dejani ti tudi procesno organiziranost samega oddelka IT. Preobrazba AOP v sodoben oddelek 17' pomeni oblikovanje informacijskih procesov, tako da IS ponudimo končnemu uporabniku kot storitev. Tako postane oddelek IT storitveni člen podjetja s primarno nalogo zagotoviti in ponuditi zahtevane rešitve zainteresiranim uporabnikom. Storitev mora biti ponujena pravočasno in z dogovorjenimi lastnostmi (razpoložljivost, zanesljivost, odzivnost itn.). Storitev je lahko notranja ali zunanja.
Takšen pristop narekuje bistveno preobrazbo, formalizacijo in dopolnitev procesov in vlog znotraj oddelka IT. Poudarek je predvsem na procesnem pristopu pri obravnavi delovanja IT. Zahteve, ki izhajajo iz poslovne strategije podjetja, narekujejo prilagoditev strategije IT. Le-ta se mora preobraziti iz funcijs-ko naravnane v procesno naravnano organizacijo z upoštevanjem najboljših praks.
Učinkovitost delovanja IT in podjetja je skupek več dejavnikov, ki jih lahko ponazorimo s pravilom 80/20, t. i. Paretovim pravilom. Poslovodstvo oddelka IT in podjetja se mora zavedati teh dejavnikov. Za učinkovito delovanje vseh procesov podjetja je treba upoštevali in dati vsebine vsem dejavnikom, prikazanim na sliki L Upoštevanje teh dejavnikov kaže na zrelost oddelka IT in podjetja tako z vidika stroke kot tudi z vidika družbene odgovornosti. Zagotovo je
96 upoH.au* informatika
2007 - šievilka 2 - letnik XV
Jane/ Ciringer, Roman Treven Nadzorni sistem kot temelj obvladovanja informacijske tehnologije na primeru Poštne banke Slovenije
g
£ > S o ^n O
<o S
c
1 >
c
3

o.-4*
Sira legiji. Zaposlene!
,„ v tivljonjsk] cikel In upravljanje IT storitevje vpletenih veliko pos&menlkov iz mlinih podioč!]. h s svojim delom in napori soustvarjajo in skrtitjo za informacijske stontvo, potrebne za delovanje podjetja.
Neformalni sistem
Slika 1 Dejavniki preobraibe oddelka IT
dober pristop podrobno osvetliti dejavnike, ki predstavljajo vrh ledene gore. Še pomembneje pa je poskrbeti, da se bo čim več dejavnikov pod gladino preselilo nad njo. To selitev pogojuje uspešna prireditev vsebine posameznemu dejavniku pod gladino.
3 UZP05TAUITEU IN DBULADOUANJE STORITVENO NARAVNANE IT
Ne moremo trdili, da v tradicionalnem AOP ne zasledimo procesov. Lahko le ugotovimo, da procesi niso dovolj formalizirani. Hkrati AOP ni bil obravnavan v
v
šinergiji z drugimi procesi podjetja kot celote. Ce hočemo vzpostaviti učinkovito, storitveno in procesno naravnano IT, je potrebna celovita obravnava skupaj s poslovnim sistemom.
Taksna formalna obravnava poslovanja mora potekati po treh ravneh j4jr • strategija poslovnega sistema {PS) in IS,
■	arhitektura PS in IS,
■	upravljanje procesov IT.
Namen prispevka ni ukvarjanje z omenjenimi ravnemi, čeprav so pogoj za uspešno preoblikovanje oddelka IT. Zavedati se moramo, da standardi, priporočila, metodologije in metode, ki pripadajo posameznim ravnem, razumemo predvsem kol sredstvo za doseganje strateških ciljev. Poslovno vrednost oddelku IT ne določa zgolj upoštevanje priporočil in
standardov, temveč predvsem kakovostno in vsebinsko pravilno opredeljene storitve.
V našem prispevku je pomembna raven upravljanja procesov IT, pri čemer je treba omeniti: • ITI L - zbirka najboljših praks za uvajanje procesno naravnega oddelka iT oz. ponudbe informacijskih storitev,
. COBIT - jedro standarda COBIT |5] sestavljajo kontrolne in upravljalske usmeritve za 34 identificiranih procesov IT, prav tako vsebuje zrelostni model za obvladovanje informatike, ki izhaja iz zmožnostno zrelostnega modela CMM (Capability Maturity Model), . ISO 17799- zajema varnostne standarde.
Poudariti moramo ustrezno komplementarnost med omenjenimi standardi.
ITI L določa najboljše prakse in procese pri uvajanju storitveno oz. procesno naravnanega oddelka IT, Predstavlja široko sprejeti »standard« deFacto. Določa procese, potrebne pri zagotavljanju storitev in podpori storitvam ter opredeljuje funkcijo storitvenega pulta oz. storitvenega centra. Narava procesov IT je takšna, da nujno potrebujejo tudi informacijsko podporo, Informacijska podpora procesom 1TIL dejansko pomeni uvajanje nadzomo-upravljalnega sistema.
Namen in pomen takšnega nadzoru o-u pravi ja I nega sistema določimo [6J:
2007-številka 2-letnik XV
HMHiNi INFORMATIKA 97
Janez Ciringer, Roman T reven: Nadzorni sistem kol temelj obvladovanja informacijske tehnologije na primeru Poštne banke Slovenije
•	nadzor IS pomeni zbiranje podatkov o njegovem stanju, delovanju in izkoriščanju,
- upravljanje je posledica nadzora; brez nadzora upravljanje ni mogoče,
•	ko govorimo o upravljanju sistema, mislimo tudi na nadziranje sistema.
Takšna izhodišča nas privedejo na značilnosti informacijskega sestava, ki smo jih omenili na začetku prispevka. Lahko rečemo, da je uvajanje nadzorno upravljalnega sistema evolucijski proces in ne revolucija. Zahteva enakomeren razvoj dejavnikov, prikazanih na vrhu ledene gore na sliki 1. ITIL priporoča enakomerno posvečanje procesom, ljudem, partnerjem in izdelkom, tj, četvorčku 4 P (Process, People, Partner, Products).
fl INFORMACIJSKA PODPORA ZA OBVLADOVANJE PROCESOV IT
Informacijska podpora temelji na nadzorno-upravljal-nem sistemu, ki ga obravnavamo kot nov informacijski sistem, torej informacijski sistem o informacijskem sistemu [6], Tega bomo v našem prispevku imenovali metainformacijski sistem (meta-IS). Uspešnost in učinkovitost nadzornega sistema je v veliki meri pogojena s prenovo in dopolnitvijo delovnih procesov
oddelka IT. Takšno izhodišče nam ponudi prvo zahtevo, ki jo imamo do izbora orodij, s katerimi bomo infor-matizirali in avtomatizirali procese I TliČe želimo procese IT v celoti ali vsaj v večini avtomatizirati, potrebujemo zmogljive, posebne informacijske rešitve (programska orodja), ki jih med seboj povežemo le s standardnimi vmesniki [7\. Imperativ za določitev tehnoloških značilnosti nadzornega sistema lahko najdemo v pobudi IBM o avtonomnem računalništvu (Au-tonomicComputing - AC) |8|. AC predstavi model, ki dopolni meta-IS z elementom, sposobnim zaznati in posredovati dogodek v nadaljnjo obravnavo, in elementom, ki ima sposobnost delovanja na nadzirani IS oz. njegov del. Pomembno merilo za izbor meta-IS je standardiziranost omenjenih elementov v številu in pestrosti, kar omogoča celovitost nadzora. Drugo pomembno merilo, ki mu moramo posvetiti veliko mero pozornosti, je pristop in celovitost avtomatizacije procesov ITIL.
5 ARHITEKTORA META-IS PRDCESND NARAVNANEGA ODDELKA IT
Vsem procesom IT je treba posvetiti enako pozornost in jih zavestno razvijati. Nadzor najprej zahteva zbiranje in beleženje podatkov o stanju, delovanju in
98 uhohahna INFORMATIKA
2007 - številki 2 - letnik XV
Janez Cirlnger. Roman Tre ven Nadzorni sistem kot temelj obvladovanja informacijske tehnologije na primeru Poštne banke Slovenije
izkoriščanju temeljnega IS, tj, datotečni značaj informacijskega sestava našega meta-IS. Analogno s širitvijo značajev temeljnega IS na napovedovalni, predla-galni in odločevalni značaj, velja isto tudi za naš meta-¡S. Na podlagi navedene analogije sklepamo, da je arhitektura meta-lS analogna arhitekturi temeljnega IS. Arhitektura meta-IS je izvedena iz najboljših praks, zahtev in potreb uporabnikov meta-IS oz. njihovih sposobnosti za uvedbo takšnega sistema.
ITI L vsebuje procese zagotavljanja storitev IT, podpore storitvam IT in funkcije storitvenega pulta. Za uspešno informatizacijo teh procesov uvajamo še podatkovno zbirko CMDI3 (Configuration Management DataBase), ki predstavlja urejen nabor sredstev IT, njihovo soodvisnost in lastnosti. To predstavlja matične podatke o entitetah temeljnega IS. Kompleksnost CM DR je odvisna od evolucijske stopnje oziroma stopnje zrelosti (CMM), torej vpeljanosti procesov ITIL. Da naš meta-IS doseže raven odločeval nega informacijskega sestava, uvajamo še univerzalno podatkovno zbirko; vanjo shranjujemo podatke, strukturi-rane v skladu s potrebami analitičnih in odločevalnih procesov, ki so analogni tehnologiji podatkovnih skladišč v temeljnem IS, Odločevalni in drugi informacijski sestavi so lahko uporabljeni tudi s tehnikami obdelovanja podatkovnih zbirk za odkrivanje skritih soodovisnosti, vzorcev ipd. - podatkovno rudarjenje.
6 UVAJANJE META-IS V PROCESNO N AR AUN AN ODDELEK IT
Uvajanje ITIL je po navadi daljši in postopni proces, zato ga razdelimo v več podprojektov in razvojnih ciklov. Zaključek vsakega takšnega razvojnega cikla predstavlja dodano vrednost in podlago za naslednji razvojni cikel. Takšen način dela meri k uporabi (prilagojenih) agilnih pristopov. Kot ustrezen pristop lahko izpostavimo SCRI JM, seveda v prilagojeni inačici.
ITIL izpostavlja obravnavanje dogodkov, ki se Zgodijo v sestavih IS, kot najpomembnejše pri zagotavljanju nadzora [9], Iz povedanega lahko določimo, da je obravnavanje infrastrukturnih dogodkov najbolj naravni začetek uvajanja ITIL. Pod obravnavanjem dogodkov razumemo predvsem zajem podatkov o dogodkih, filtriranje/ združevanje, iskanje soodnosa (korelacije) in kategorizacija v smislu definicij ITIL (incident, problem itn.). Obravnavanje dogodkov je povezano tudi z odločitvami o nadaljnji uporabi dogodka: posredovanje v nadrejene nadzorne sisteme z na-
menom nadaljnje obravnave, posredovanje v proces ITIL upravljanja z incidenti, hranjenje relevantnega dogodka v podatkovno skladišče z namenom kasnejše uporabe v odločitvenem sestavu ipd. Obravnava dogodkov v meta-IS je ključnega pomena za nadzorovanje trenutnega stanja temeljnega IS.
7 PRIMER OVAJANJA META-IS V POŠTNI BANKI SLOVENIJE
Na podlagi povedanega bomo na primeru Poštne banke Slovenije (PBS) prikazali preobrazbo temeljnega IS in uvedbo meta-IS.
7.1 Preobrazba temeljnega IS
PliS je ugotovila, da je pomemben dejavnik uspešne uvedbe meta-IS raven zrelosti in primernosti arhitekture temeljnega IS. Zaradi tega je najprej uskladila neskladje med poslovno in informacijsko sfero. To je izvedla s konsolidacijo vseh arhitektur IS (tehnična, aplikativna, podatkovna) v na novo postavljeni strategiji informatike, ki izhaja iz poslovne strategije banke. Zaradi dosega ustrezno visoke stopnje poenotenja poslovne in informacijske sfere smo lahko pričeli s postopnim uvajanjem najboljših praks obvladovanja IT in z njihovo postopno informatizacijo.
V procesu preobrazbe temeljnega IS banke smo uresničevali cilje, ki izhajajo iz sprejete strategije informatike. Izpostavili bomo cilje, ki so pomembni za preobrazbo sektorja informatike: » izgradili smo učinkovito arhitekturo IS banke na poenotenih podatkih, poslovnih procesih, opremi in metodologiji dela,
•	znižali smo stroške poslovanja s konsolidacijo poslovanja in z odpravo nepotrebnih procesnih, podatkovnih ter tehničnih dvojnosti,
•	IS je zgrajen na preverjeni, robustni in stabilni tehnični arhitekturi, ki jo narekuje narava poslovanja oz. poslovni model PBS. Konsolidacija je potekala na lokacijski, strojni, aplikativni in podatkovni ravni temeljnega IS. Pri tem smo upoštevali naravo temeljnega poslovnega procesa in poslovnega modela banke. Programske oz. aplikativne rešitve izhajajo i/, trislojne arhitekture C/S. Aplikativne rešitve IS so kategorizirane v tri plasti (transakcijska, operativna in podpora odločanju), ki temeljijo na konsolidiranih podatkovnih virih. V banki je uveljavljeno formalno lastništvo podatkov in procesov.
2007 -itevitka 2 letnik XV
uPiiBíew* INFORMATIKA 99
Janez Cinnger, Roman Trezen; Nadzorni sistem kot temelj obvladovanja informacijske tehnologije na primeru Poštne banke Slovenije
7.2 Proces uvajanja informatiziranega meta-IS
Proces uvajanja meta-IS v banko je postal smiseln zaradi doseženih ciljev preobrazbe temeljnega IS. Zaradi tega sta IBM Slovenija in banka skupaj pripravila formalni predlog procesa uvedbe meta-IS za učinkoviti) obvladovanje temeljnega IS.
Predlog in i/ njega izhajajoče investicije v storitve in sredstva je potrdila uprava PBS. Proces uvajanja po izdelanem predlogu sestoji i/, naslednjih podprojek-tov in razvojnih ciklov:
•	prvi pcidprojt'kt in razvojni cikli:
-	obravnava dogodkov in uvedba podatkovnega skladišča (omrežje, operacijski sistemi, sistemska programska oprema),
storitveni pult (Service Desk), to ponavadi prevajamo z »okence« (npr v kontekstu e-uprave)
-	upravljanje sprememb (Change Management),
-	načrtovanje in določitev CMDB;
•	drugi podprojekl in razvojni cikli:
-	vzpostavitev CMDB,
-	upravljanje verzij (Release Management),
-	upravljanje konfiguracij (Configuration Management);
■ tretji pndprnjekt in razvojni cikli:
-	upravljanje ravni storitve {Service Level Management);
•	četrti in peti podprojekt:
-	upravljanje razpoložljivosti in zmogljivosti (Availability Management, Capacity management),
-	upravljanje stalnosti storitve in finančno upravljanje (Continuity Management, Financial Management).
8 SKLEP
Večletno sodelovanje na razvoju temeljnega IS je pripeljalo do spoznanja, da je uvedba meta-IS smiselna in učinkovita le v okolju urejenega temeljnega IS.
Med meta-IS in »normalnim« IS je analogija oz. visoka stopnja komplementarnosti. Za oba tipa IS velja, da morata izhajati iz primerno urejenih procesov — poslovnih v primeru temeljnega IS in informacijskih v primeru meta-IS. Oddelki IT se soočajo z izzivi novega položaja, ki jih sili v informatizacijo procesov, katerih lastniki so. V našem primeru moramo poudariti, da je uvajanje najboljših praks 1TIL v banke lažje, ker so le neprestano podvržene zunanjim in notranjim revizijam, ki ugotavljajo in zahtevajo nevlraliza-cijo operativnih tveganj, povezanih z uporabo informacijskih tehnologij.
9 UIRI IN LITERATURA
[1]	TURK, Ivan, KAVČIČ, Slavka, KOKOTEC - NOVAK, Majda: Poslovodno računovodstvo, Slovenski inštitut za revizijo, Ljubljana, 2003, 856 strani.
[2]	ŠKRINJAR, Rok, INDIHAR ŠTEMBERGER, Mojca et al.: Procesna usmerjenost temelj uspešnega poslovanja. Uporabna informatika, 2005, Št. 3. str. 136-145,
£3] KOVAČIČ, Andrej:
Management in Informatika - kako odpraviti prepad. Zbornik posvetovanja DSI 2004, Portorož, 2O04, str. 315.
£4) R0ŽANEC, Alenka. KRISPER, Marjan:
Pomen strategije in arhitektur za celovito obvladovanje informatike v poslovnih sistemihh, Zbornik posvetovanja DSI 2006, Portorož, 2006, 6 strani.
[5]	IT Governance Institute:
CobiT, IT Governance Institute, Rolling Meadows, 2000.
[6]	VIDMAR, Tone: Informacijsko-komunikacijski sistem, Pasadena, 2002, 841 strani.
[7]	KRISPER. Marjan, RUPN1K, Rok, BAJEC, Marko: Enotna metodologija razvoja informacijskih sistemov razvoj IS za upravljanje delovnih proccsov, Center Vlade RS za informatiko, Ljubljana, 2000, 126 strani.
[8]	www.ibm.com/autonomic
[9]	OCG; ITI L:
ICT Infrastructure Management. TSO, London, 2001.
Janez Cinnger je diplomiral iz elektrotehnike na Tehniški fakulteti v Mariboru in magistriral na Fakulteti zs računalništvo m informatiko Univerze v Ljubljani Zaposlen je na IBM Slovenija kot arhitekt za informacijske tehnologije Ukvarja se predvsem z razvojem, obvladovanjem m upravljanjem informacijskih sistemov in svetovanjem s teh področij.
■
Roman Treven [e eden prvih diplomantov Ekonomske poslovne fakultete na smeri poslovna informatika. Dolga leta je izvajal naloge programerja, sistemskega analitika in vodje razvoja na Ekonomskem centru Maribor (ECMI S pomočjo poslovnih strokovnjakov ECM ju razvil si in uvajal celovite rešitve za podporo temeljnih poslovnih procesih v največja slovenska podjetja. Kasneje je bil svetovalec za izgradil ju sistemov za podpora poslovoemu DbveSčanju in upravljanju poslovnili sistemov v mednarodnem podjetju SAS Institute Več let je direktor sektorja za informatiko v Poštni banki Slovenije, kjer so v letih 2000 do 2005 uspešno izpeljali prenovo informacijskega sistema in zgradili lasten podatkovni center.
100 upaHASN» INFORMATIKA
ÏCQ7-številka 2-letnik XV