ÍJÍÍJCIÍ^J&Í^ cj¿rj>oj Litija Lepota ni naključje Da pa bo pot do nje enostavnejša in prijetnejša vam pomaga Nudimo: Nega obraza z uporabo vrhunske profesionalne kozmetike MATIS Anticelulitni in shujševalni programi Masaža Pedikura Manikira Depilacija Make up in še in še ^T.cn, s * H M * Helena Miranda Helena Miranda Maček s.p. Stari trg 22, 1294 Višnja Gora Telefon: 01 7884 348 Mobitel: 041 966 113 E-mail: HelenaMiranda@siol.net VABLJENI NA POSVET IN OBISK Preizkušene metode, uporaba vrhunskih preparatov znanih blagovnih znamk, predvsem pa izkušnje. pridobljene z usposabljanjem v tujini in Sloveniji ter dolgoletna delovna praksa, vam zagotavljajo vrhunske rezultate In dolgoročni učinek, ki ne bo ostal neopažen. 4 Ivančna Gorica, december 2008 SREČANJE PROIZVAJALCEV MLEKA V STISKI ZADRUGI V mesecu decembru 2008 smo v Kmetijski zadrugi Stična organizirali že tradicionalno prednovoletno srečanje proizvajalcev mleka, ki je bilo v gasilskem domu v Stični. Srečanja so se poleg velike večine proizvajalcev, uprave zadruge in Kmetijske svetovalne službe udeležili tudi predsednica uprave Ljubljanskih mlekarn, ga. Cvetana Rijavec, kar nam je bilo v veliko čast, g. Slavko Peklaj, izvršni direktor za nabavo v Ljubljanskih mlekarnah ter g. Ivan Znidaršič, vodja odkupa. Predsednica uprave Ljubljanskih mlekarn, ga. Cvetana Rijavec, je med drugim povedala, da bo tudi v bodoče v Ljubljanskih mlekarnah imelo prioriteto slovensko mleko, ne glede na razmere na evropskem trgu. Prav tako je zagotovila, da se bo še naprej skupaj s svojimi sodelavci trudila za dobro poslovanje naše največje mlekarne, reden odkup in plačilo. Plačilo mleka je trenutno dobro, celo boljše kot v sosednjih državah. Glede na to, da se v Evropski uniji pojavljajo viški mleka, da je velik pritisk trgovcev na nižjo ceno, da pada prodaja mlečnih izdelkov, se je odkupna cena mleka z novim letom znižala za 1 cent, ni pa nobenega zagotovila, da se cena mleka še dodatno ne bo zni- žala, kar se dogaja tudi po državah Evropske unije. Na koncu smo vsi skupaj ob dobrem bograču nazdravili na uspešno sodelovanje tudi v bodoče. MV NIZANJE ODKUPNE CENE MLEKA Na decembrskem zboru pridelovalcev mleka v Stični so nas predstavniki Zadruge in Ljubljanskih mlekarn obvestili, da bo odkupna cena mleka po novem letu za 0.01 € nižja. To so utemeljili samo s tem. da se tudi evropski trend cene mleka znižuje. Kmetje seveda kot običajno to brez ugovarjanja sprejmemo, skoraj tako, kot da smo do zdaj dobili preveč plačanega. Če pa k zadevi pristopimo malo bolj analitično, je stvar pravzaprav sledeča. Tisti kmet, ki daje mesečno 1.000 litrov mleka, bo tako po novem dobil letno 120 € manj. Tisti, ki daje me- sečno 5.000 litrov, bo dobil v enem letu 600 € manj, tisti pa, ki daje mesečno 10.000 litrov, bo tako letno dobil 1200 € manj. Glede na to, da v Zadrugo mesečno oddamo pribl. 350.000 litrov mleka, je to mesečno 3500 € manj. na leto pa je to 42 000 € manj. Seveda bo tako tudi promet v Zadrugi vsaj za toliko manjši, saj bomo tako prisiljeni kupovati manj repromateriala. Denarja, ki ga ne dobiš, pač ne moreš zapraviti. Zanimivo pa je izračunati, kaj to na drugi strani prinese Ljubljanskim mlekarnam. Ker oni letno odkupijo približno 200.000.000 litrov mle- ka, je tako njihov prihranek na leto 2.000.000 €, kar je prav gotovo velik znesek. Ker je v LM zaposlenih približno 650 delavcev, in če računamo, da ima povprečni delavec 1500 € bruto plače, iz tega prihranka lahko dobijo 1330 plač. kar zadošča za pokritje vseh plač v LM za obdobje dveh mesecev, pa še nekaj ostane. Samo z znižanjem cene mleka za 0.06 € pri litru bi torej pokrili vse plače vseh zaposlenih v LM v vsem letu. Pa recite, da 1 stotin nič ne pomeni. Lojze Podobnik, kmet Dobrava pri Stični 3, 031 453 000 BLAGOSLOV KONJ NA ŠTEFANOVO ZOPET ZDRUŽIL LJUBITELJE KONJ V iztekajočem se letu 2008 so 26. decembra ob prazniku samostojnosti in enotnosti po naši občini potekale najrazličnejše prireditve. Tudi v Šentvidu je ta dan, ko je praznik svetega Štefana, že tradicionalno potekal blagoslov konj, ki so ga organizirali člani Konjerejskega društva Radohova vas. Dogodek, ki je postal že stalnica bo-žično-novoletnega dogajanja v Šentvidu, je tudi letos pritegnil veliko število ljubiteljev konj, tako tistih, ki se z rejo konj ukvarjajo, kot tistih, ki imajo konje radi in nočejo zamuditi prilike, da si jih ogledajo. Osrednji dogodek je bil blagoslov, ki ga je opravil domači župnik Jože Grebene. V sprevodu se je zvrstilo lepo število konj in konjenikov, katerim so sledili tudi tisti z različnimi vpregami. Domači konjerejci so še enkrat dokazali, kako lepa in bogata je njihova dejavnost, s katero med drugim ohranjajo tudi pomembno kmečko dediščino. S konji je namreč povezano veliko najrazličnejših predmetov in opravil, ki bi brez njih zagotovo utonili v pozabo. Prireditev, ki je potekala na trgu pod cerkvijo, je kljub muhastemu vremenu lepo uspela, seveda tudi ob sodelovanju Društva upokojencev Šentvid in Turističnega društva Šentvid. Kaj vse naši konjarji naredijo med letom, pa je navzočim predstavil predsednik društva, Milan Vrhovec. Obiskovalci so bili obdarjeni tudi s koledarjem Konjerejskega društva Radohova vas. LOGO D.O.O. GROSUPLJE Ljubljanska cesta 66 Tehnični pregledi TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV NA TERENU V LETU 2009 MULJAVA (pri trgovini Kmetijska zadruga) sobota 28. 2. 2009 od 8. do 16.ure ZAGRADEC (pri trgovini Kmetijska zadruga) sreda 11.3.2009 od 8. do 16.ure torek 1. 9. 2009 od 13. do 16.ure AMBRUS (pri družbenem domu) petek 13. 3. 2009 od 13. do 16.ure ŠENTVID PRI STIČNI (pri gasilskem domu) četrtek 5.3.2009 od 8. do.16 ure RADOHOVA VAS (pri gostilni "Johan") sobota 14. 3. 2009 četrtek 10. 9. 2009 VIŠNJA GORA (pri gasilskem domu) sreda 18. 3. 2009 od 8. do. 16 ure od 8. do.12 ure od 13. do.17 ure Kmetijsko-tehnične trgovine: Železnina Zagradec (01 788 80 32) Železnina Radohova vas (01 788 76 28) Kmetijsko-vrtni center v Ivančni Gorici (01 788 76 24) V MESECU FEBRUARJU POLEG DRUGEGA KMETIJSKEGA REPROMATERIALA NUDIJO: -KVALITETNE SORTE SEMENSKEGA KROMPIRJA - SEMENA JARIH ŽIT - MINERALNA GNOJILA -SEMENSKO KORUZO V VRTNEM CENTRU VIVANCNI GORICI (01 788 76 22): VSE VRSTE SEMEN VRTNIN IN CVETLIC ZEMLJO ZA LONČNICE, BALKONSKE RASTLINE VSE VRSTE GNOJIL V ZADRUZNEM HRAMU V IVANCNI GORICI NUDIMO: DNEVNO SVEŽE MALICE IN PICE. VABLJENE TUDI ZAKLJUČENE DRUŽBE DO 70 OSEB (POGREBŠČINE, PRAZNOVANJA ROJSTNIH DNI...) TEL. 01 788 76 10 Kmetijska zadruga obvešča vse kmetovalce, da bomo konec marca 2009 organizirali TEČAJ IZ VARSTVA PRI DELU. Prijave zbiramo na tel. 01 788 76 00 do 3. 3.2009. KZ Stična išče prodajalko za delo v trgovini v Ivančni Gorici za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Dodatne informacij dobite na tel. 041 770 835. Ivančna Gorica, december 2008 5 POGLED NAZAJ Spoštovane krajanke in krajani KS Šentvid pri Stični! Kot bi trenil, je leto naokoli in v navadi je, da se po določenem zaključenem obdobju ozremo nazaj in se vprašamo: »Smo zastavljene cilje dosegli? Smo s svojim delom zadovoljni?« Cisto z vsem nihče ne more biti zadovoljen. Vedno bi lahko posamezniki ali skupnost dosegli še več. Pa vseeno, vedno je dober občutek, kadar se trudimo za skupno dobro in za zadovoljstvo krajanov. Leto 2008 je bilo zelo razgibano in ugotavljamo, da tudi delovno uspešno, čeprav nam vsega začrtanega ni uspelo narediti. Največkrat je vzrok pomanjkanje finančnih sredstev. V začetku leta smo na podlagi razpisa oddali v najem lokal Na Klančku, ki je svoja vrata odprl sočasno z začetkom kulturnega tedna v mesecu juniju. Upali smo, da bo odprtje lokala prineslo nov utrip v kraju, a se to žal ni zgodilo, kot že večkrat v preteklih obdobjih. Najemnik je konec leta odpovedal najem in izpraznil prostore, ki jih bomo skušali oddati v najem v letu 2009. V stavbi KS je prenovljena napeljava centralnega ogrevanja, prebeljeni so uradni prostori in stopnišča, obnovljena je fasada objekta, kar ne nazadnje pripomore tudi k lepšemu izgledu kraja. Najpomembnejše pa je, da je AB Jereb Arhitekturni biro, d. o. o., iz Gro-suplja dokončal ureditveni načrt pokopališča in idejni projekt z infrastrukturo. Javna razgrnitev gradiva je bila na ogled v prostorih občine Ivančna Gorica in v prostorih KS Šentvid pri Stični, javna obravnava je potekala v prostorih KS. Vse leto smo se trudili za urejenost obeh pokopališč; pri starem pokopališču smo počistili odpad in uredili prostor za hrambo pogrebne opreme, namestili stojala za obešanje zalivalk ter uredili nasad smrek in cipres. V čistilnih akcijah smo počistili okoli zabojnikov za smeti, pokosili travo, uredili parkirišče pred stavbo ob cesti k šoli, nasadili s cvetjem cvetlična korita - vse za lepši in čistejši Šentvid. Na prošnje krajanov smo prispevali k vzdrževanju krajevnih poti, organizirali pluženje cest ter nabavili in namestili zabojnike s soljo za posipanje cest. Opravljene so bile preplastitve na cestah Šentvid in Selo, rekonstrukcije na cestah Petrušnja vas-Veliki Kal, Velike Cešnjice, Breg-Radohova vas in razširitev ceste Šentvid-Glogovica. Razsvetljava se napeljuje v Radohovi vasi in Petrušnji vasi, izgrajuje se kanalizacijsko omrežje Šentvid-Petrušnja vas, KS pa je bogatejša tudi za dva oddelka vrtca v prostorih novozgrajenega prizidka k OŠ Ferda Vesela. Sodelovali smo z društvi v kraju in skupaj organizirali gledališko predstavo za praznik mater in žena, sodelovali pri organizaciji Slofolk festivala in pri tehnični izvedbi Tabora slovenskih pevskih zborov ter organizirali novoletno srečanje krajanov in obdaritev najmlajših. V prihajajočem letu nameravamo opraviti obnovitvena dela na stavbi kulturnega doma, modernizirati cesto v Pristavijo vas, rekonstruirati obvozno cesto pri podjetju Zmaj, d. d., Šentvid, urediti odlaganje in ločevanje odpadkov na pokopališčih, pri stari poslovilni vežici postaviti plinski grelec in zaščitno zaveso za zimski čas, predvsem pa aktivno sodelovati pri pridobivanju dovoljenj za začetek gradnje mrliške vežice. Ampak to so novi cilji, katerih uresničitev bomo pregledovali konec prihodnjega leta. Želimo si, da bi v tem letu še bolj sodelovali z društvi in vsemi krajani za dobro vseh in za lepši in čistejši izgled našega kraja. Svet KS Šentvid pri Stični OBISK BOŽIČKA V ŠENTVIDU PRI STIČNI Dobri možje v mesecu decembru navadno obiščejo vse pridne otroke. Božiček, eden izmed trojice, je prišel tudi na šentviški trg. Pripeljal se je s čisto pravimi konji na čisto pravem vozu, da bi razveselil in obdaril »tanajbolj« pridne otroke do desetega leta starosti. Na večer 22. decembra so otroci v spremstvu staršev in sorodnikov do zadnjega kotička napolnili dvorano kulturnega doma v Šentvidu. Z zanimanjem so spremljali igrico o čarovnici Viki, avtorice Judite Rajnar, in se proti koncu že nemirno presedali, kajti pričakovali so prihod »velikega moža«. Tokrat jih je presenetil zunaj, na trgu, pripeljal se je s konji in vozom, razdelil darila in hitro odšel naprej, saj ga je ta dan čakalo še veliko pridnih otrok. Obiskovalci so z navdušenjem spremljali ognjemet, ki je bil letos še posebej veličasten. Glede na dokaj nizke temperature se je prilegel topel čaj za otroke in kuhano vino za odrasle, teknilo pa je tudi pecivo, potica in druge sladke dobrote. Vsi, ki smo se trudili, da bi večer kar najbolj razveselil vse, ki jim je bil namenjen, pa smo bili zadovoljni predvsem zato, ker je veliko ljudi ostalo na trgu še dolgo zatem, ko se je Božiček že odpeljal. Prisluhnili smo mlademu harmonikarju, ki je kljub mrazu raztegoval meh, obiskovalci pa so nekaj časa namenili drug drugemu in veselo kramljali. Ker je pri izvedbi prireditve sodelovalo veliko posameznikov, društev in podjetij, bi bil seznam vseh predolg, če bi jih želeli imenovati, narobe pa bi bilo, da bi koga po pomoti izpustili. Zato se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za prispevek, hkrati pa se priporočamo tudi za naprej! Hvala in srečno! Za svet KS Jožica Semrov DitOVASIJS PGD STIČNA ¥ LETU 2001 Leto 2008 je bilo za PGD Stična eno izmed uspešnejših v zgodovini društva. Ne samo da je društvo dobilo novo vodstvo, dosegli smo tudi velike uspehe na vseh področjih. Gasilsko tekmovanje v Višnji Gori kajo samo v gasilnem domu in samo ob nedeljah. Večkrat organiziramo vaje in usposabljanja tudi na terenu, kjer simuliramo požare stanovanjskih hiš, gospodarskih objektov, požare v naravi, evakuacijo šole. Izvedli oziroma sodelovali smo na desetih večjih vajah: pri evakuaciji OŠ in vrtca Stična, sektorski vaji v Metnaju, nočni vaji GZ Ivančna Gorica, prikazni vaji pred cerkvijo v Stični (kjer smo se predstavili našim sokrajanom), pri dveh požarih gospodarskega objekta, požaru stanovanjske hiše, pregledali pa smo tudi hidrantno omrežje, zajem vode iz naravnega vira (npr. potoka). Poleg lastnih usposabljanj pa se udeležujemo tudi različnih tečajev in specialnosti, ki jih organizira Državno tekmovanje v orientaciji Na začetku leta smo člani društva odšli na enodnevni izlet na Kras. Ogledali smo si vojaški muzej, šli v pršutarno ter poskusili, kako dober pršut imajo, obiskali jamo Vilenico ter gasilski izobraževalni center v Sežani. Za zaključek smo si privoščili okusno večerjo ter se tako pripravili na leto, kije prihajalo. * V našem društvu imamo zelo dobro poskrbljeno za gasilski podmladek, ki gaje vsako leto več. Letos nas je še posebej razveselil z zelo dobrimi rezultati. Junija smo v Stični organizirali prvi občinski orientacijski tek. Tekmovalne ekipe iz vseh društev v naši občini so se morale s pomočjo opisa orientirati po zemljevidu in tako po pravi poti, na kateri je bilo potrebno opraviti več nalog, najhitreje prispeti na cilj. Tekmovalci so morali preteči od 2 do 6 km. Iz našega društva je tekmovalo pet ekip; mlajši pionirji so dosegli drugo in sedmo mesto, starejši pionirji prvo in deveto mesto ter mladinci prvo mesto. Tako sta se ekipi starejših pionirjev in mladincev uvrstili na državno tekmovanje, ki je potekalo v septembru v Ja-kobskem dolu. Tudi tam so, kljub hudi konkurenci in velikem številu tekmovalcev, dosegli vsak v svoji kategoriji izjemne rezultate. Starejši pionirji so bili peti, mladinci pa tretji. Tako kot v letu 2007 smo v septembru organizirali drugi gasilski vikend, ki se ga je udeležilo okoli 30 otrok. Zabavali smo se z raznimi igricami, se poročali, krstili, gledali filme ter spoznavali delo naše operative, ki nam je tudi uprizorila, kaj vse se dogaja v gasilnem domu, Društvena vaja v Mekinjah gasilskim domom v Stični, kjer smo* imeli nekakšen športni dan, saj smo igrali nogomet, odbojko, pridružili pa so se nam tudi starši. Konec oktobra smo se s štirimi ekipami udeležili drugega občinskega gasilskega kviza v Ambrusu in dosegli dve prvi mesti, eno drugo in eno tretje mesto ter se tako z vsemi ekipami uvrstili na regijski kviz v Dobrepolju. To tekmovanje je bilo že bližje državnemu tekmovanju, zato je bila tudi konkurenca vse večja, ampak mi smo zopet prinesli v Stično dodatne pokale. Ekipa mlajših pionirjev je dosegla osmo mesto, starejši pionirji prvo in enajsto mesto ter mladinci prvo mesto. S temi rezultati sta se ekipi starejših pionirjev in mladincev zopet uvrstili na državni kviz, ki je potekal konec novembra v Puconcih. Tudi tam smo dosegli odlični mesti; starejši pionirji 19. mesto in mladinci peto mesto. Gasilska zveza Ivančna Gorica ali pa Gasilska zveza Slovenije. V letu 2008 smo posredovali na devetih intervencijah, se udeležili reševalne akcije po neurjih na Ptuju, skrbeli smo za požarno varnost in za parkiranje ob 10-dnevnem romanju Fatimske Marije ter srečanju mladine v Stični, udeležili smo se kongresa GZS v Krškem, proslavili 10-letnico prvega srečanja s pobratenimi gasilci iz Robersdorfa (Nemčija). V preteklem letu smo pridobili kar nekaj opreme, ki bo v bodoče olajšala naše delo. Največja pridobitev v lanskem letu je novo hidravlično orodje za tehnično posredovanje Holmatro. V mesecih, ki prihajajo, bo potekalo usposabljanje naših članov kot tudi članov drugih društev ter vgradnja samega orodja v vozilo, po končanem izobraževanju pa bo orodje tudi predano operativni uporabi. V prihodnje je naš skupni cilj zamenjava prvega izvozne- Vsi doseženi pokali v preteklem letu ko gre za pravi požar. Druženje čez vikend nam je pripomoglo, da smo si nabrali novih moči in se bolje pripravili na ostala tekmovanja, ki so še sledila. Oktobra smo se s šestimi ekipami udeležili gasilskega tekmovanja v Višnji Gori, kjer smo tekmovali v štirih različnih vajah ter štafeti. Rezultati so bili zopet izvrstni. Pionirji so osvojili drugo mesto, pionirke tretje, mladinci prvo in drugo ter člani četrto mesto. Velik uspeh pa so s tretjim mestom dosegli tudi veterani. Dan po tekmovanju smo se skupaj z vsemi ekipami dobili pred Ekipa veteranov Aktivni pa nismo bili samo na tekmovanjih, ampak tudi na področju operativnega delovanja. V PGD Stična, osrednji gasilski enoti občine Ivančna Gorica, se zavedamo pomembnosti našega poslanstva, zato zelo poudarjamo usposabljanje naših članov, sodobno tehniko in taktiko ter seveda pravilno uporabo le-teh. Milan Vrhovec je v priročniku o gasilski taktiki zapisal naslednje: »Taktika brez tehnike je brez moči, tehnika brez taktike je brez smisla.« Vendar pa pri tem velja poudariti, da je gasilstvo dejavnost, ki je predvsem odvisna od ljudi. Člani operativne enote se vsako nedeljo zberemo na rednih operativnih vajah, kjer obnavljamo in pridobivamo nova znanja, pregledujemo in servisiramo opremo, pa tudi pospravljamo. Vse vaje in usposabljanja pa ne pote- ga vozila STAYER GVC 16/40, pogon 4x4, izdelava 1972, z novim, sodobnim vozilom. Po vseh teh aktivnostih nas je ob zaključku leta zopet obiskal Gasilček, ki je edinstven v Sloveniji, in razveselil tako staro kot mlado s skromnim darilom ter nas tako spodbudil k še boljšim dosežkom v letu 2009, saj je PGD Stična iz leta v leto uspešnejše. PGD Stična Vaja med plameni 6 Ivančna Gorica, j an.-feb. 2009 Sestavine: 20 dag rezin slanine 50 dag puste govedine 30 dag belega fižola 30 dag narezanega stročjega fižola 2 debeli čebuli 3 žlice olja liter goveje juhe 2 česnova stroka sol, poper 2 žlici mlete sladke paprike 3 žlice paradižnikove mezge 3 posušeni čiliji čajna žlička kisa Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec Zeljni narastek Sestavine: 1 čebula 3 stroke česna 1 kg zelja 100 g masla sol, poper, muškati orešek 250 ml zelenjavne juhe ovseni kosmiči 500 g krompirja majaron, kumina mleko drobtine Naše telo se pozimi ogreva s hrano, ki jo pretvarja v toploto. Zato je dobro, da zaužijemo čim več toplih obrokov. Priporočljivi so razni topli napitki, na primer zeliščni čaji in mleko, juhe enolončnice, golaži, omake in druge tople jedi na žlico. Pripravite jih iz takšnih sestavin, ki so bogate z vlakninami, vitamini skupine B, minerali in beljakovinami. Vse te snovi spodbujajo prebavo, krepijo imunski sistem in varujejo pred boleznimi, hkrati pa tudi nasitijo in ne obtežijo želodca. Stročnice, pusto meso, sezonska hrana in zelenj ava naj bodo pozimi vsak dan na krožniku. Stročnice: Fižol, leča, grah in druge stročnice vsebuje veliko provitamina A, vitamine skupine B, pa tudi vitamina C in E. So malokalorične, na 100 g imajo le približno od 30 do 50 kalorij. Sveže stročnice so tudi hitro prebavljive, vendar jih ne smemo jesti surovih, ker vsebujejo fazin, ki povzroča težave z želodcem in s črevesjem. Puranje meso: Puran je odlična hrana za zimo, saj je pust, ima veliko beljakovin in zelo malo kalorij. Puranji zrezek, golaž iz perutninskega mesa ter lahki sendviči s puranjo salamo in polnozrnatim kruhom bodo dobra popestritev zimskega jedilnika. Brusnice: Sveže ali zamrznjene brusnice priporočajo vsi nutricisti, saj vsebujejo veliko vlaknin in vitamina C, ob tem pa imajo malo kalorij (na 100 g samo 47). Uporabite jih za pripravo sladkih jedi, peciva in narastkov, iz njih lahko skuhate marmelado ali naredite različne nadeve in sadne solate. Citrusi: Limone, mandarine in pomaranče vsebujejo številne minerale in encime ter vitamine. Ena pomaranča nas oskrbi z dnevno potrebno količino vitamina C, bogata pa je še s folno kislino, vitaminom B in kalijem, poleg tega pa ima le 54 kalorij na 100 g mesa. Citrusi krepijo odpornost organizma proti utrujenosti in prehladnim obolenjem. Zelje: Zelje je izredno zdrava zelenjava. Vsebuje veliko betakarotena in askorbigena, ki se med kuhanjem cepita in sproščata vitamin C, folno kislino ter minerale, kot so kalij, kalcij in železo. V 100 g zeljajepribližno 25 kalorij. Beljakovine aktivno grejejo organizem, a v kombinaciji z maščobami njihova grelna moč pade. Nevtralno moč imata olivno hladno stiskano olje. Tudi mesne beljakovine so na mestu, predvsem rdeče, puranje ter dimljena riba. Drugo meso deluje kot hladilo, tudi riba, kadar jo cvremo ali pečemo. Rdeča barva in nasploh večina toplih odtenkov ponazarja lastnosti živil. Rdeče zelje, na primer, greje, prav tako vse pekoče začimbe (paprika, čili, curry, poper) ter čebula in česen. Krompir je v hladnih dneh priloga, ki prija k vsem močnejšim jedem k rdečem zelju, repi ter k enolončnicam. Orehova potica ter druga peciva vsebujejo vse, kar daje ogenj orehe, jajca, moko, mleko. Zeliščni čaji, kijih najbolje poznamo, torej meta, planinski, materina dušica, sipek, hibiskus in drugi, ne grej ej o! Telo hladij o, prav tako vsi zeleni in del črnih čajev. Če j ih pripravimo z ingverj em ali j anežem ter kumino, dodamo kvaliteto vročine. Vsi trije dodatki delujejo tudi rahlo odvajalno. Rdeče vino greje, toplota se razvija počasi, a močno. Žganje, medica, viski in drugo žgano pa, kot nam ime pove, žge, ne le greje. Recepti vsebujejo vse pomembne sestavine, ki jih naše telo potrebuje pozimi. Pikantna čilijeva juha Priprava: Sesekljano čebulo svetlo rumeno popražimo, dodamo na kocke narezano govedino ter popražimo. Vmešamo mleto papriko, česen in paradižnikovo mezgo ter dolijemo juho. Začinimo s soljo, poprom, nasekljanini čilijem in kisom. Kuhamo, dokler se meso ne zmehča. Dodamo fižol in stročji fižol. Trakove slanine hrustljavo spečemo injih dodamo juhi. K juhi ponudimo hrustljave polnovredne hlebčke s sirom. Polnozrnati hlebčki _ Priprava: Kosmiče in laneno seme damo v skledo ter prelijemo z vročo vodo, toliko da jih voda prekrije; ko popijejo vodo, dolijemo še malo vode. Ko kosmiči in seme popijejo vodo, dodamo obe moki, sol, sladkor, olivno olje ter instant kvas in vse dobro premešamo oz. pregnetemo (če imamo svež kvas, ga raztopimo v mlačni vodi in dodamo ostalim sestavinam). Vodo dodajamo po potrebi. Ker kosmiči popijejo veliko vode, po potrebi dodamo pirino moko, da dobimo prožno, mehko testo. Testo pokrijemo s krpo in ga damo vzhajati za 4560 minut. Nato ga še enkrat pregnetemo ter razdelimo na hlebčke. Kruhek vzhajamo še enkrat, in sicer toliko, da se pečica ogreje na 220 stopinj (pečico prižgemo, ko naredimo hlebčke). Preden jih damo v pečico, hlebčke premažemo s stepenim jajcem in potresemo z naribanim sirom. Pečemo 5 minut na 220 stopinj, nato zmanjšamo na 200 in pečemo še 15 do 25 minut, odvisno kako velike kruhke naredimo. Priprava: Čebulo in česen olupimo in sesekljamo. Zelje operemo in narežemo na rezance. V loncu segrejemo polovico masla in na njem prepražimo čebulo in česen. Dodamo še zelje, sol, poper, muškatni orešček in prilijemo zelenjavno juho. Kuhamo 40 minut, nato k zelju vmešamo še malo ovsenih kosmičev. Krompir olupimo, operemo in narežemo. V slani vodi ga skuhamo do mehkega. Nato ga pretlačimo ter mu dodamo maslo, majaron, poper, muškatni orešček in kumino. Po potrebi dolijemo še mleko. Pekač namastimo in potresemo z drobtinami. Vanj položimo zelje, na zelje pa damo krompir. Obložimo s koščki masla in pečemo 20 minut na 180° C. Goveja pečenka v vinski omaki Sestavine: 1,2 kg govedine sol poper vejica timijana 20 dag korenčka 10 dag pora 10 dag zelene 15 dag čebule 2 žlici gladke moke čajna žlička paradižnikove mezge 5 dl rdečega vina 3 jedilne žlice olja Priprava: Pečico segrejemo na 200° C. Vpekaču segrejemo olje in meso popečemo z vseh strani do lepo rjave barve. Vzamemo ga iz pekača in prihranimo na toplem. V soku od pečenja prepražimo sesekljano čebulo, korenovke, por, moko in paradižnikovo mezgo; zalijemo z malo vina in dodamo timijanovo vejico. Meso spet položimo v pekač in pečemo v prej ogreti pečici eno uro, vmes ga večkrat prelijemo z rdečim vinom in sokom od pečenja. Pečenko vzamemo iz pekača, nekaj časa postavimo na toplo, šele nato narežemo. Omako pretlačimo. Vinsko omako postrežemo s pečenko. Medenjaki z brusnično marmelado Sestavine: 50 dag ržene moke, 8 dag masla, 10 dag sladkorja, 6 jajc, kavna žlička jedilne sode, 6 jedilnih žlic medu, 1 dl mleka, jedilna žlica začimb za medenjake, jajca za premaz, 15 dag brusnične marmelade, 30 dag čokoladne glazure Priprava: Maslo, jajca in sladkor zmešamo v gladko maso ter dodamo moko. Mleko zmešamo z medom, jedilno sodo in začimbami za medenjake ter vmešamo v testo. Vse skupaj zgnetemo v gladko testo, ga oblikujemo v kepo, zavijemo v prozorno folijo in postavimo za eno uro v hladilnik. Pečico segrejmo na 180° C. Polovico mase razvaljamo na pomokan pekač, premažemo z brusnično marmelado, pokrijemo z drago polovico testa, površino zgladimo in premažemo s stepenim jajcem. Pečemo približno 40 minut. Ko je pecivo pečeno in ohlajeno, ga lahko premažemo s čokolado in narežemo na kocke. Solata s puranjimi prsi_____________________ Sestavine: 2 jajci, vinski kis, voda, sol, poper, olivno olje, 14 dag prekajenih puranjih prsi, 20 dag artičokinih srčkov, zelena solata, 4 vejice peteršilja, drobnjak Priprava: Kis pomešamo z vodo, s soljo, poprom, dodamo olje in stepemo. Puranje prsi narežemo na trakove, artičokine srčke odcedimo in narežemo na polovice. Trdo skuhamo jajca ter hladne sesekljamo, pomešamo med marinado skupaj s sesekljanimi zelišči. Na krožnik položimo liste zelene solate, trakove puranjih prsi ter artičoke prelijemo z marinado in potresemo s seseklj animi j aj ci. Sestavine: 150 g ovsenih ali rženih kosmičev 30 g lanenih semen 20 dag ržene moke 30 dag pirine moke vrečka instant kvasa ali pol Fala kvasa mlačna voda pol žlice olivnega olja pol žlice soli ščep sladkorja 1 del mleka 1 jajce nariban parmezan 26 Ivančna Gorica, j an.-feb. 2009 _gcaspcjogoti KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA IVANČNA GORICA V LETU 2008 4 Kot bi trenil, je leto naokoli. Članice Upravnega odbora RK Ivančna Gorica smo se med letom trudile, da smo zbrale čim več članarine in tako lahko začele v oktobru s preračunavanjem za darila, ki smo jih dostavljale v začetku meseca decembra. Zbrale smo 4.419,51 evrov, od tega smo porabile za vsa darila 4.415,52 evrov. Pred obiskom doma starejših občanov v Načrt, ki si ga v začetku leta vedno zastavimo, smo tudi letos v celoti dosegle, še več, vključile smo se tudi v organizacijo Miklavževega koncerta, ki je v celoti uspel. Skupaj s Pevci ljudskih pesmi Studenček smo ga organizirale 6. decembra in nanj povabile vse gojence - 25 oseb iz De-lavno- varstvenega zavoda Želva iz Ivančne Gorice in 3 osebe iz krajevne skupnosti Ivančna Gorica. V letu 2008 so se gojenci DVZ Želva vselili v svoje prostore in misel nas je popeljala na to, da jih moramo nekako predstaviti kraju, saj mnogi niti ne vedo, da so med nami. Prepričane smo, da smo jih razveselile in da so bili veseli daril, ki jim jih je podaril Miklavž. Vsi sodelujoči smo se veselili z njimi, saj smo jih videli srečne in razposajene. Če smo jim pričarali trenutek sreče in veselja, smo tako dosegli svoj cilj. Trgovina Obuteks iz Ivančne Gorice pa je trem iz krajevne skupnosti Ivančna Gorica posebej podelila vrednostne bone, zato se v imenu vseh treh trgovini in njeni vodji iskreno zahvaljujemo. Zahvala tudi nastopajočima, in sicer Miklavžu, gospodu Leopoldu Severju, ter Krjavlju, gospodu Tonetu Zaletelju. Grosuplju Članice upravnega odbora smo sklenile, da jim bomo še kdaj pripravile presenečenje. No, pa se podajmo na pot našega celoletnega dela. Če smo bili na koncertu vsi veseli in nasmejani, naslednjega dne, 7. decembra, pa le ni bilo tako. Obiskale smo Dom starejših občanov Grosuplje z darili za vseh 176 oseb, ki se tam trenutno nahajajo v oskrbi. Obiska smo se udeležile 4 članice upravnega odbora, pridružil pa se nam je tudi predsednik Območnega združenja RK Grosuplje, gospod Franci Horvat, saj ga je zanimalo, kako poteka naš obisk. Osebno se je prepričal, da je tak način našega obiska in izročanja daril lepo, čeprav so darila različna. Osebe iz naše KS prejmejo vrednejša darila, znane osebe iz okolice malo manj vredna, vsi drugi pa samo simbolično darilce. Ne glede na to, kolikšne vrednosti so bila darila, so bili vsi veseli in ganjeni, saj jih nikoli, in to že vrsto let, ne pozabimo. Ob obisku smo se veliko pogovarjale seveda le s tistimi, ki to še lahko. Pripovedovati smo jim morale o novostih iz domačega kraja, saj jih je prav vse zanimalo. Pretežni del žalostni, upanja polni, da bi lahko nekako pozabili svoj domači kraj, da jim misli ne bi nenehno uhajale domov, bi se radi v celoti prilagodili novemu domu, a upajo zaman - misli vedno uhajajo k domačemu ognjišču. »Kaj bi dala, da bi lahko še enkrat šla domov!« nam je z žalostnim pogledom zaupala gospa, ki že vrsto let živi v domu. Tolažili smo jo, da je tako le boljše, da ji lepo strežejo, je v čistem, toplem, a gospa se ni dala: »Jaz že vem, kje je najlepše.« Ob odhodu smo vsem obljubile, da se zopet kmalu vidimo, že za dan žena. Našega obiska pa so bili deležni tudi naši trije krajani, ki so po domovih v Ljubljani. Žal nisem mogla mimo tega, da ne bi vprašala naših vodilnih, kdaj in kje bo dom počitka v naši občini? Že to, da morajo na dom v Grosupljem ljudje tako dolgo čakati, je skrajno neodgovorno. Tudi to, da je naš nekdanji skupni dom počitka Grosuplje potreben že temeljite prenove, je problem, saj še teh varovancev ne bodo imeli kam dati, kaj šele, da bi jih še kaj več sprejeli - vrste za sprejem so namreč zelo dolge. Ko na tak način obiskujemo ljudi, čedalje bolj vidimo, daje postal dom počitka tudi nekaka podaljšana roka bolnišnicam, kar pa ni prav, saj morajo zelo težke bolnike oskrbovati v domu. Za le-te bi morala obstajati druga ustanova z drugačno oskrbo. Priporočamo, da vsi občinski svetniki in krajevne skupnosti Ivančna Gorica obiščete dom v Grosupljem in si do potankosti ogledate, kje naši krajani živijo. Morda boste na potrebo doma v naši občini potem drugače razmišljali, se zamislili in od pristojnih zahtevali, da se ta dolgoletna problematika čim prej reši, kajti nikoli se ne ve, kdo od nas ali vas ga bo prvi potreboval. Naslednji dan pa smo članice z darili obiskale po domovih 96 članov KO RK Ivančna Gorica, ki so stari nad 80 let, hudo bolni, osamljeni in pomoči potrebni. Ob poslušanju napovedi, da bo mrzla zima, smo temu primerno pripravile tudi darila, zato upamo, da se sedaj grejete z njimi in vam je tako bolj toplo. Darila smo raznesle v treh dneh po naseljih, vsakemu osebno, saj menimo, da je tako vsaka oseba obiskana, seveda za krajši čas, hkrati pa je tudi navezan osebni stik. Nekateri se še dobro držijo, so mobilni, nekateri pa žal ne več - vendar so vsi zelo veseli, da jih nismo pozabili. Poleg teh smo med letom obiskale tudi 20 težkih bolnikov. RKS Ljubljana še vedno spodbuja, da bi starejše povabili na medsebojno druženje, vendar se v našem upravnem odboru s tem zaenkrat še ne strinjamo zaradi preprostega razloga - vemo namreč, da na taka srečanja mnogi od obiskanih ne bi mogli priti. Kljub temu da akcijo druženja pozdravljamo, v zameno raje napravimo večja in vrednejša darila. V preteklem letu smo za dan žena obiskale 91 oseb v krajevni skupnosti in po domovih. V letu 2008 smo imeli odvzem krvi dvakrat, aprila in oktobra. Skupno se je akcij udeležilo 284 oseb. Vsem udeležencem te humane akcije se iskreno zahvaljujemo in se priporočamo tudi za leto 2009. Apeliramo na vse vodilne v podjetjih in prav tako na samostojne podjetnike, da omogočite svojim zaposlenim, da se teh akcij udeležijo brez zadržkov. Morda ob tej priložnosti tudi misel, ki je še kako resnična »Daruj kri tedaj, ko si zdrav, da jo boš dobil, ko jo boš potreboval.« Zaradi urejanja evidenc plaket in priznanj zvestim krvodajalcem nismo podeljevali, zato pričakujemo, da bomo to lahko izvedli čim prej. V juniju je odšlo na srečanje krvodajalcev iz naše krajevne organizacije 11 oseb. Tudi pri tem si vedno želimo, da bi odšli tisti, ki so kri največkrat darovali in si tega srečanja tudi želijo, zato prosimo, da sami javite vaše želje na telefon 01 787 83 08 (Sever Lojzka). Seznam bomo oblikovali sproti in vas o organizaciji srečanja tudi pravočasno obvestili. Letos smo obiskali tudi dve krajanki ob njunem visokem jubileju, 90-let-nici. Ob tej priložnosti jima ponovno želimo vse lepo. Med letom smo delili hrano iz rezerv, pri čemer ponovno prosimo, da se osebe, ki hrano potrebujejo, javijo na zgoraj navedeni telefon, saj tako lahko hrano dodelimo tistemu, ki jo najbolj potrebuje. Pri delitvi smo omejeni na zelo kratek rok, zato je prav, da čim prej pokličete za oblikovanje seznamov. V lanskem letu nam je trgovina Obuteks podarila večje število ženskih in otroških oblačil in obutve, za kar se še enkrat iskreno zahvaljujemo. V naši krajevni organizaciji smo sodelovali tudi v akciji Peljimo jih na morje. Tri nekdanje pridne humanitarne delavke, ki so danes bolne in imajo zelo nizke pokojnine, so odšle na Debeli rtič na enotedensko brezplačno letovanje. Naj istočasno še omenimo, da je naš upravni odbor potrebno pomladiti, zato prosimo vse, ki ste pripravljeni humanitarno delovati, da se javite na že omenjeni telefon. Vaše odločitve bomo vesele, saj želimo prebuditi čut do sočloveka, odnos ljudi do starejših in pomoči potrebnih ter več medsebojnega spoštovanja, da bi sosed vedel za soseda, da bi bili med prvimi, ki bi priskočili na pomoč, kot je to nekoč že bilo. Se kako pa je to potrebno ravno v teh kriznih časih, v katerih smo, saj jih bomo z medsebojno pomočjo lažje prebrodili. Starši, vplivajte na svoje otroke. Naj svojo morebitno odvečno energijo porabijo za pomoč starejšim, ki so pomoči potrebni, da jim ne bo treba preobračati smetnjakov in na ta način kazati, kako so pomembni. Pomembnost človeka je namreč v srcu in ne v moči razkazovanja. Ob opisu našega dela smo še veliko izpustile. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste na kakršenkoli način priskočili na pomoč, da je naše poslanstvo v letu 2008 potekalo nemoteno. Hvala Občini Ivančna Gorica, slaščičarni Center, trgovini Vrtiček, cvetličarni Andreja, trgovinama Kašča in " Obuteks, vsem iz Ivančne Gorice. Posebej se zahvaljujmo tudi gospe Jelki Agnič z Lučarjevega Kala ter gospe donatorici, ki pa ne želi biti imenovana. Za Upravni odbor RK Ivančna Gorica Lojzka Sever, predsednica NAČRT DELA KORK IVANČNA GORICA ZA LITO 2009 1. Preko leta 2009 bomo skrbeli za socialno ogrožene in bolne. 2. Ob dnevu žena in materinskemu dnevu bomo obiskali vse nad 80 let stare naše občanke doma in tudi tiste, ki jesen svojega življenja preživljajo v domovih starejših občanov. 3. Odvzem krvi bomo organizirali dvakrat. 4. Takoj ko bomo pridobili sezname, bomo podelili plakete, priznanja in značke zvestim krvodajalcem od RKS Ljubljana. 5. Sproti bomo reševali pisne prošnje pomoči potrebnim ter jim pomagali po svojih močeh. 6. Obiskovali bomo naše zveste člane RK, ki bodo praznovali jubilej 90, 95 in 100 let. 7. V poletnih mesecih bomo organizirali pobiranje prispevkov, ki jih v celoti namenjamo za porabo hrane, daril ter sveč ob morebitnih pogrebih naših članov. 8. Delili bomo hrano iz intervencijskih zalog, v kolikor jo bomo letos še prejeli. 9. Ob morebitnih elementarnih nesrečah bomo organizirali humanitarne akcije, vendar samo za naše dolgoletne člane - v soglasju z osebo, ki utrpi škodo. 10. Še naprej se bomo zavzemali za izgradnjo doma starejših občanov v občini Ivančna Gorica. 11. V decembru bodo sledile nabave in dostave z obiski starejših nad 80 let, bolnih in ostalih, kot je to že naša tradicija, prav tako pa tudi gojencev DVZ Želva iz Ivančne Gorice. Naš plan je več ali manj vsako leto enak. Trudimo se, da ga tudi v celoti uresničimo PRESENEČENE, VESELE IN HVALEŽNE Zelo sem bila presenečena, ko me je po telefonu poklicala ga. Lojzka Sever, predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa Ivančna Gorica. Povedala mi je, da mi lahko brezplačno omogočijo teden dni letovanja na Debelem rtiču. Prav tako sta bili presenečeni tudi moji sopotnici Anica in Minka. Osebno sem se tega zelo razveselila, saj nisem bila še nikoli ne na morju ne v toplicah. Od doma smo odšle 16. decembra 2008, vse tri osemdesetletne mladenke, že bolj malo pokretne, vendar polne pričakovanj. V Grosupljem sta nas prav lepo sprejela predstavnika Območnega združenja Rdečega križa - predsednik g. Franci Horvat in tajnica Andreja. Pospremila sta nas na avtobus in zaželela vse dobro, kar se nam je vsem trem tudi uresničilo. Ob občudovanju prekrasne narave vse do Debelega rtiča smo bile deležne zopet lepega in prisrčnega sprejema. Dobile smo sobo s tremi posteljami, kot da bi tam že vnaprej vedeli, da si želimo biti skupaj, in sicer v prekrasnem hotelu, kjer je bilo počutje odlično - kot v pravljici. Imele smo zdravniški pregled, nekaj zanimivih predavanj, kopanje v zaprtem bazenu itd. Hodile smo na sprehode, občudovale lepo naravo, dišeče borovce in gledale lepo oblikovane ciprese. Morje je bilo čisto blizu hotela, kar je bilo zame prečudovito doživetje - gledati lepo, modro in valovito morje. Prepričala sem se, da je morje res slano in bilo je nepozabno, ker smo lahko uživale tudi čist morski zrak; pljuča nas treh so se tega zdravega zraka dobro nadihala. Obujale smo spomine iz davne mladosti, ogromno prepevale, se do solz nasmejale, reševale križanke in še in še bi lahko naštevala. Ob dobri postrežbi prijaznega osebja bi najraje še kar ostale. A prijetno žal prehitro mine, in tako je bilo treba oditi in zapustiti prelep in nepozaben kraj. Ponovno nas je v Grosupljem lepo sprejel predsednik OZRK. Tu nas je čakala tudi naša prevoznica ga. Olga, ki je vsako od nas tudi odpeljala domov. Še danes ne morem verjeti, da se je to zlasti v teh časih, ko vsi napovedujejo le najslabše, nam trem zgodilo. Za enkratno doživetje se iskreno zahvaljujemo: Rdečemu križu Ivančna Gorica, da smo bile med izbranimi, OZRK Grosuplje in Republiškemu Rdečemu križu ter vsem dobim ljudem, ki so akcijo Peljimo jih na morje denarno podprli. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala! Hvaležna Marija Kovačič 8 Ivančna Gorica, jan.-feb. 2009 USPESNI NA ŠPORTNEM SREČANJU V LITIJI V soboto, 22. novembra 2008, so se člani OZVVS Grosuplje udeležili I. Memoriala Riharda Urbanca v Litiji. OZVVS Litija-Smartno in Pokrajin- ski odbor Ljubljana okolica sta organizirala športno srečanje v počastitev dneva samostojnosti, 17. obletnice osamosvojitve in v spomin bitke na Tisju leta 1941. Tekmovanje v malem nogometu je potekalo v športni dvorani v Litiji, streljanje z zračno puško pa v strelskem domu v Smartnem. V malem nogometu je ekipa OZVVS Grosuplje dosegla prvo mesto pred ekipama OZVVS Litija-Šmartno in OZVVS Kočevje. Ostala mesta so dosegle ekipe Odbora SEVER Litija, OZVVS Logatec in OZVVS Vrhnika-Borov-nica. Ekipa v streljanju pa je dosegla šesto mesto od 12 ekip, skupno pa je OZVVS Grosuplje dosegla odlično tretje mesto. Za OZVVS Grosuplje so tekmovali: Janez Kastelic, Andrej Kastelic, Milan Lužnik, Franc Mehle, Avgust Fortuna, Roman Seme, Jože Gruden, Franc Sest, Peter Kastelic in Davorin Tomažin. OZVVS Grosuplje MIKLAVŽEV POHOD NA GIADISCE Ali še veste, zakaj so vsako leto v začetku meseca decembra oblaki tako lepo in skrivnostno rdeči? Kot otroku mi je mama povedala, da takrat Miklavž s svojimi pomočniki angelčki peče piškote. Se danes to vem, ko sem že babica. Turistično društvo Ivančna Gorica je tudi v letu 2008 organiziralo tradicionalni Miklavžev pohod z baklami na Gradišče. Pohod je bil načrtovan 5. decembra, vendar je bil zaradi slabega vremena prestavljen na nedeljo, 7. decembra. Z velikim veseljem smo se zvesti pohodniki odpravili na pohod iz Ivančne Gorice ob 16. uri in korajžno stopali v gosjem redu proti Gradišču. Tam nas je že pričakal Miklavž s svojimi darovi. Posebej je bil vesel otrok, obdaril pa je tudi malo večje otroke. Članica Turističnega društva je prebrala nekaj besed o Miklavžu in tudi zelo znano pesem, ki gre takole: Preljubi sveti Nikolaj, prinesi tudi meni kaj. vsi te pričakujemo, vsi se že radujemo. Pridnim boš darove delil, saj si vsikdar dober bil. Ce ne veš, kje sem doma, naj te angelček pelja. Ce ne veš, kako mi je ime, naj ti angelček pove. Miklavž je poskrbel za darila, člani turističnega društva pa za topel čajček in pecivo. Veseli bomo, če se bo drugo leto še kdo opogumil in se nam pridružil. Seveda pa bo tudi oskrbnik Maks vesel naše čimbolj številne družbe. Naj povem še to, da je Miklavž nekaj daril in zaboj jabolk podaril tudi varovancem zavoda Želva iz Ivančne Gorice. Turistično društvo Ivančna Gorica Zapisala Ema G. ZA NAMI JE PESTRA JESEN Društvo Sožitje Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje je po poletnih počitnicah oktobra ponovno odprlo svoja vrata za osebe z motnjami v duševnem razvoju, njihove svojce ter prostovoljce. V klubu Čukec se srečujemo ob sredah od 15.30 do 18.00. Trikrat na mesec potekajo raznovrstne delavnice, na katerih ustvarjamo z različnimi materiali, hodimo na sprehode in se pogovarjamo. Enkrat mesečno pa nas obišče tudi Katarina Drobnič, ki vodi likovne delavnice. 27. novembra je bilo v gostišču Krpan v Grosupljem organizirano srečanje s prof. Brigito Nojič, avtorico knjige z naslovom Tudi jaz imam pravico nekoga imeti rad, ki jo je izdala Zveza Sožitje. Prof. Brigita Nojič sicer predava na naših srečanjih in vikend seminarjih za starše oseb z motnjami v duševnem razvoju. Tema srečanja, ki je bilo namenjeno osebam z motnjami v duševnem razvoju, je bila informiranje o sistemskih oblikah skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju. Profesorica se zaradi drugih obveznostih zadnji hip ni udeležila srečanja, zato pa smo ob tej priložnosti predstavili izdaje priročnikov različnih avtorjev z različno tematiko, ki izhajajo pri Zvezi Sožitje. Prostovoljki Urška in Tjaša Peč-nik pa sta ob tej priložnosti opozorili na nekatere stvari, ki jih je potrebno upoštevati, ko osebo z motnjo v duševnem razvoju svojci oz. skrbniki pošljejo na poletne tabore. Omenili sta, kaj naj vzamejo s seboj, na kaj je potrebno opozoriti spremljevalce in še nekaj drugih posebnosti. Nato nas je gostišče Krpan pogostilo z obilno večerjo, mi pa smo še malo poklepetali. 30. novembra smo bili na dobrodelni prireditvi Z roko v roki - bodimo budni za stisko družine v kulturnem domu v Žalni, kjer smo nastopali z dvema plesnima točkama. Že oktobra smo začeli s plesnimi vajami, ki potekajo ob sredah od 17. do 18. ure. Pridno smo izpopolnjevali plesne korake in se naučili dva plesa, in sicer polko ter valček na glasbo ansambla Viharnik. Upamo, da smo s svojo prisotnostjo in podarjenimi voščilnicami vsaj nekoliko pomagali družini v stiski. Na koncu so nas pogostili s toplim čajem in dobrotami kmečkih gospodinj. 7. decembra je v Pil Inženiringu v Brezju pri Grosupljem potekala bo-žično-novoletna prireditev, na kateri nam je v živo igral ansambel Viharnik. Člani kluba Čukec so nastopili s plesnima točkama - polko na skladbo Polka navihana ter valčkom na skladbo Tri planike. Obiskal in obdaril nas je še Božiček, nato pa smo kramljali ob dobrem kosilu in sladkih dobrotah. Helena Sečko, prostovoljka Društva Sožitje Grosuplje računovodski servis Računovodske in knjigovodske storitve, vodenje poslovnih knjig in svetovanja za: - pravne osebe - zasebnike (s. p.) enostavno in dvostavno knjigovodstvo - društva Farmer d. o. o., Šentvid 3a, 1296 Šentvid pri Stični (01) 780 02 12, 041 780 831, elektronska pošta: farmerdoo@gmaiI.com MALI OGLASI Ugodno prodam cviček. Liter že za 1 evro. Ne zamudite ugodne ponudbe. Vaše cenjene želje mi lahko sporočite na telefon 031 711 260. Kupim kmetijo. Stara ali zapuščena, v kosu, na samem, večja od 5 ha. Telefon: 040 206 825. V Temenici na lokaciji z lepim razgledom, oddam v najem vikend. Telefon: 040 359 150. KAJ JE NAREDILA ŽUPNIJSKA KARITAS IZ IVANČNE GORICE V MESECU DECEMBRU 2008 Kako hitro čas beži. Tako rečemo vsako leto, ko se mesec december počasi izteka mimo božiča in novega leta. Čas je, da pogledamo, kako smo bili pridni. Lahko se mirne volje pohvalimo, ker nam je uspelo vse, kar smo načrtovali, in sicer: - izdelali smo bogato okrašene adventne venčke iz naravnih materialov in voščilnice ter šopke iz suhega cvetja, - obiskali in obdarovali smo vse novorojence leta 2008 - letos smo kar 37-krat pozdravili življenje - obiskali starejše in bolne ter jih obdarili - organizirali predavanje znane kulinarične mojstrice s. Nikoline z naslovom Kuhajmo s s. Nikolino, da bo zadišalo po praznikih Seveda pa je s temi dejavnostmi kar veliko dela in skrbi, ampak z dobro voljo se vse lahko naredi. Sodelavci naše Karitas smo veseli, če lahko osrečimo vsaj nekatere ljudi naše skupnosti. Sprašujete, če smo imeli že tradicionalno božičnico? Seveda. Žal naj bo tistim, ki niso našli časa za obisk. Bilo je res nekaj posebnega, drugače kot lansko leto. Za vse tiste, ki naše voščilnice niste prebrali, in tiste, ki sedaj berete časopis, pa tole voščilo: Kdo prešteval bi misli in želje, ki prevevajo srce, ko poslavlja se za zmeraj staro leto za gore? Kakšno srečo si želite? Zdravje, božji blagoslov, mero z\'rhano veselja ali tih domači krov? Ena želja je najlepša, toplega srca pozdrav, v težkih urah pa vas spremlja naj božični blagoslov! Zapisala sodelavka Karitas Ema G. Za dan žena sprejmite naše iskrene čestitke z željo, da naj 60 vaš vsakdan z rožicami postlani Iskreno čestitamo za dan žena in materinski dani Krajevna organizacija 'RcCečega križa Ivančna (jorica marec 2009 TRETJI BOŽIČNI SPUST Da se časi spreminjajo, velja tudi v kajakaštvu. Namesto na smučanje so se na dan samostojnosti najpogumnejši člani KKK Krka s kajaki spustili iz vasi Krka proti Zagradcu. V primerjavi z majskim spustom, ki se ga lahko udeleži skoraj vsak, je tak zimski spust primeren le za izkušene in zelo utrjene kajakaše; zunanja temperatura je bila namreč nekaj stopinj pod lediščem. Pa ni bilo posebnih težav, le v prste na rokah je nekatere zelo zeblo. Niti brez prevračanja ni šlo, a prehlad smo preprečili z zaključkom ob topli peči in s primerno količino 'antigripina'. KKK Krka Ivančna Gorica, december 2008 9 CEPLJENJE DEKLIC PROTI HPV V 01CINI IflNCNft GORICA ¥ lili 2008 Okužba s HPV je povsod po svetu najbolj razširjena spolno prenosljiva okužba, saj je prenosljivost HPV s spolnim odnosom izredno visoka. Nekateri tipi HPV povzročajo raka materničnega vratu, drugi pa so odgovorni za nastanek genitalnih bradavic. Vsem je skupno, da se lahko prenašajo s kože na kožo in ne preko telesnih izločkov, najlažje in najpogosteje pa se prenašajo pri spolnih odnosih ali drugih spolnih kontaktih. Čeprav kondom uspešno ščiti pred nekaterimi drugimi spolno prenosljivimi okužbami, kondom ni zadostna zaščita za preprečitev okužbe s HPV, zato se okužbo najlažje prepreči z cepljenjem. Cepivo, ki je na voljo v Sloveniji, je za- Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje d.o.o. o PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo »urbanističnega dela« posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča ČE PA STE ETAŽNI LASTNIK V VEČSTANOVANJSKI HIŠI NAS LAHKO NAJAMETE: - za upravnika vaše hiše - za vpis etažne lastnine Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosupiju in po telefonu 01 7810-320 ali 01 7810-329 ali 7810-333 snovano prav za preprečevanje določene vrste raka na materničnem vratu pa tudi genitalnih bradavic. Mladostniki so zelo pomembna skupina, ki jih je potrebno cepiti, idealen čas za cepljenje je pred izpostavitvijo okužbi, najbolje pred prvim spolnim odnosom, saj tako zagotovimo 100 % učinkovitost cepiva pred genotipom HPV, proti katerim je cepivo namenjeno. V Sloveniji se je kar nekaj občin odločilo, da financira cepljenje deklic proti HPV, zato smo tudi mi zaprosili Občino Ivančna Gorica, da financira cepljenje za deklice, ki so v letu 2008 dopolnile 14 let. Občina je pristopila k izvajanju cepljenja in sofinancirala prvi odmerek cepljenja, drugi in tretji odmerek pa so starši plačali sami. Pred izvedbo cepljenja smo organizirali srečanja s strokovnimi sodelavci in starši, kjer smo starše seznanili z cepljenjem, in sicer: 5. in 6. maja 2008 smo s pomočjo društva Kala - društva za boj proti okužbam s HPV in raku materničnega vratu organizirali predavanje na OS Stična in PS Višnja Gora. Predavala je zdravnica Lucija Vrabič Dežman, dr. med., spec. ginekologinja, v začetku meseca junija pa še v OS Ferda Vesela Šentvid pri Stični, kjer je predavala zdravnica Marjetka Uršič - Vrščaj, dr. med., spec. ginekologinja. Odziv staršev PS Višnja Gora in OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični je bil slab (do 10 slušateljev), v OŠ Stična pa je bil odziv staršev zelo dober (približno 100 staršev). Po izvedenih predavanjih smo zbirali prijave deklic za cepljenje. Prijavilo se je 29 deklic, pri katerih smo že izvedli dva odmerka cepljenja, tretji odmerek pa bomo izvedli v mesecu februarju 2009. Po zadnjih podatkih društva Kala - Lucije Vrabič Dežman, dr. med., spec. ginekologinje, cepljenje deklic proti HPV v letu 2009 še ne bo v nacionalnem programu, zato smo v zdravstvenem domu Ivančna Gorica Občino Ivančna Gorica ponovno zaprosili za financiranje tovrstnega cepljenja. ZD Ivančna Gorica se zahvaljuje Občini Ivančna Gorica za donatorska sredstva, ravnatelju OS Stična gospodu Marjanu Potokarju, prof., in ravnatelju OS Ferda Vesela Šentvid pri Stični gospodu Janezu Peterlinu, prof., ki sta nam omogočila, da smo lahko organizirali predavanja. ZD Ivančna Gorica EKOFLAM Šentvid pri Stični OGM.mWAE.NA TEHNIKA ]Q[k© ° 0©OdH2Q tdfeíitfÍRS E-mail: ekoflam@volja.net GSM: 041/626-146, Telefon: 01/7878 283 NASVETI !IZ OTROŠKE ORDINACIJE Najpogostejše bolezni otrok v zimskem času so akutne nalezljive bolezni, zlasti dihal. Otroci so prehlajeni, imajo zamašen nos, kašljajo, lahko otežano dihajo, so hripavi, imajo bolečine v ušesih ter povišano telesno temperaturo. Kako ukrepati, kdaj z otrokom obiskati zdravnika? Veliko tega že vemo. Pa ponovimo skupaj. Zamašen nos pri prehladu ne predstavlja problema za odrasle, za dojenčka in majhnega otroka pa je to velika težava, ker dojenčki dihajo predvsem skozi nos. Posebno ga moti ob dojenju. Pogosto čiščenje nosu s fiziološko raztopino po navodilih medicinskih strokovnjakov je velika pomoč in ne moti sluznice nosu. V tem času naj vaš otrok uživa veliko tekočine - čajev, naravnih sokov, vode, dojenček naj se pogosto doji. Ne pozabite, da je posneta piščančja ali goveja juha odličen zdravilni napitek, poln elktrolitov! Povečajte prehranski vnos C-vitamina s sadjem in zelenjavo. Med in propolis so zdravilna darila čebel za tiste otroke nad prvim letom starosti, ki niso alergični. Poskrbite za čist, svež, topel in zmerno vlažen zrak v stanovanju. Skrajšajte sprehode s prehlajenim otrokom in jih prilagodite vremenskim razmeram. Enako velja tudi za otroke, ki kašljajo, a nimajo vročine. Dražeč suh kašelj moti spanje otroka in staršev. Suh zrak v stanovanju moti vnete sluznice dihal, vpliv kadilskega dima stanje še poslabša, zato ne kadite v stanovanju! Zrak lahko navla-žimo z izparevanjem vode v posodi ali mokre brisače na radiatorju, pitje tekočine navlaži sluznice. Otrokovo vzglavje lahko dvignemo do 30°, ob vzglavju postavimo široko posodo z vročo slano vodo (prekuhajte 2 litra vode in 1 žlico soli, lahko dodate raznovrstna zelišča), da izpareva. Ko otrok odkašljuje sluz, mu poleg obilne hidracije lahko damo še kakšen zeliščni sirup - po posvetu s farmacevtom v lekarni. Ko se ob kašlju pojavi povišana telesna temperatura, je čas, da pokličete otroško ambulanto in se dogovorite za pregled pri zdravniku. Ko opazite, da vaš otrok, zlasti dojenček, brez vročine v mirovanju ali spanju pospešeno in hitro diha (dojenček čez 40 vdihov v minuti, otrok v drugem letu starosti čez 30 vdihov v minuti), se pri običajni aktivnosti hitro utrudi, se pogosto uleže ali je nenavadno nervozen, aktiven, trmast, ga je potrebno takoj peljati k zdravniku. Hripavost je znak vnetja sluznice grla. Lahko jo povzroči virusna ali bakterijska okužba, lahko je posledica alergije. Ko je vaš otrok hripav ob normalnem dihanju in brez vročine, mu lahko pomagate z izparevanjem slane vode v kopalnici (v posodi zavrete 2 litra vode in žlico soli). Postopek lahko večkrat ponovite. Stanovanje večkrat prezračite, zrak vlažite, otrok naj pije. Ko otrok ob hripavem dihanju še pospešeno diha in ima povišano telesno temperaturo, ga hitro pripeljite k zdravniku. Povišana telesna temperatura se lahko pojavi kot prvi znak bolezni ali ob prehladu, kašlju, driski. Ko je vročina, izmerjena pod pazduho do 38,5° C (pri merjenju v ritki odštejete 0,5° C, v ušesu odštejete 0,3° C), dajte otroku čim več tekočine - pogosto v manjših presledkih, ne oblecite ga preveč, obleka naj bo bombažna, kontrolirajte telesno temperaturo na 10 do 15 minut. Pri vročini, izmerjeni pod pazduho čez 38,5° C, dajte še ustrezen odmerek zdravila proti povišani temperaturi v obliki sirupov, svečk ah tablet (paracetamol - Calpol. Daleron, Parace-tamol, Lekadol, Panadol, Efferalgan). Vročino znižajte z obkladki mlačne vode ali z mlačno kopeljo (37-38° C, ki jo postopoma hladite 5-10 minut z dolivanjem hladne vode do 36° C). Otroka s povišano telesno temperaturo mora pregledati zdravnik v primeru: - otroka do tretjega meseca starosti - ko ima otrok ob vročini še mrzlico - se zdi resno bolan in prizadet - ima vročino 40° C - ko ima tri ali več dni vročino do 38,5° C - ko ima otrok do 2. leta starosti vročino dlje kot 24 ur brez drugih težav Vročinski krči so hud pojav pri otrocih do petega leta starosti. Otrok med napadom otrpne, ne odgovarja, stiska pesti in se trese. Za starše je tak napad zelo stresen, vendar je v večini primerov prehodno stanje, ki ne pušča posledic. V takem primeru je potrebno otroka obrniti v bočni položaj. Ust ni potrebno odpirati. Takoj ga je potrebno ohlajati z obkladki mlačne vode in mu dati svečko za zniževanje telesne temperature. Potem ga odpeljite k zdravniku. Če napad sam preneha, se je potrebno dogovoriti za pregled pri zdravniku. Bolečina v ušesu se pri otroku, ki nima vročine, lahko pojavi samostojno ali ob prehladu. Ohraniti moramo prehodnost nosu (vbrizgavamo fiziološko raztopino v nos), zagotovimo tople, suhe obkladke na boleče uho, otroku pa damo zdravilo proti bolečini in vnetju (paracetamol). Če se čez dva dni bolečina v ušesu ne umiri ali če se ob bolečini pojavi iztekanje iz ušesa ali povišana telesna temperatura, pokličite osebnega otroškega zdravnika in se dogovorite za pregled. Izogibajte se dajanju raznovrstnih zeliščnih ali zdravilnih kapljic v boleče uho, preden zdravnik z otoskopom ne pogleda ušes in ugotovi, da je bobnič v redu. Driska in bruhanje sta zelo pogosti zdravstveni težavi pri otrocih v vsakem letnem času. Najpogostejši vzroki za to so virusne in bakterijske okužbe ter zastrupitev s hrano. Nevarni sta zaradi izgube vode in elektrolitov iz telesa (dehidracija), zlasti pri dojenčku. Najbolj pomagamo otroku tako, da takoj začnemo z rehidracijo, to pomeni z nadomeščanjem tekočine. Pomembno je, da otrok pije tekočino v požirkih, na eno do pet minut, po žlički. Najbolj pomaga vodna raztopina rehidra-cijske soli, ki se dobi v lekarni, in domača posneta mesna juha z veliko zelenjave. Od drugih tekočin lahko damo vodo, sok, zdravilni čaj, kompot. Otroka hranimo s kuhano hrano, ki ni zelo mastna ali začinjena, pogosto, v manjših presledkih. V primeru hudih težav, ko otrok slabo pije, postane ohlapen, nerazpoložen, ob driski ima vročino, v blatu opazite kri, pokličite zdravnika in se dogovorite za pregled. Zlasti moramo biti previdni pri dojenčkih. Telefonska številka splošne ambulante in otroški distanzer ZD Ivančna Gorica: 01 781 90 00 ali 01 781 90 29. Telefonska številka v nujnih primerih, od ponedeljka do petka od 6.30 do 19.30 in v soboto od 7.00 do 19.00: 01 781 90 09 ali 041 726 875 ali 112. Telefonska številka ob nedeljah in praznikih ter od ponedeljka do petka od 19.30 do 6.30: 031 656 000 ali 112. Medicinske ekipe Zdravstvenega doma Ivančna Gorica 24 ur skrbijo za Vaše zdravje in zdravje Vašega otroka. Pripravila: Svetlana Risovič, dr. med., spec. pediatrije SHUJŠAJTE IN OBLIKUJTE SVOJE TELO! ¡jj§! design your body Prijazno vas vabimo, da si rezervirate prvi 5EZ in preizkusite učinkovito naravno metodo 2a odpravo maščob in celulita na problematičnih mestih. NOVOS PRI NAS! BREZJE PRI GROSUPLJEM " JOGA P i LATH'S OSTALA PONUDBA SQL ARIJ ■ HHhk» 051/633 446 www.vitaline.si info@»itslir>e,s! AEROBIKA m PLESNA „vi .....;; BOW f\! O VA TERAPIJA OS F B NO TRENERST vO V božičnem času naše cerk\>e in domove krasijo jaslice. Tudi v našem časopisu jih včasih predstavimo, še posebej če so nekaj posebnega. To lahko trdimo za jaslice, ki sta jih ob zadnjem božiču naredila zakonca Snežana in Branko Bašelj iz Sobrač. Resnično, kdor je Bašljeve obiskal za božične praznike, je imel kaj videti. Zunaj pod odprto brunarico so stale jaslice, ki so se raztezale na osmih kvadratnih metrih, postavljene pa so bile v različnih nivojih, kot bi bile nekakšne terasaste jaslice. Gospod Branko je bil tisti, kije pripravil ogrodje - oder, za kar je porabil približno dva dni, končno delo pa je opravila gospa Snežana. Kot vneta zbiralka kamnov je seveda znala delček svoje zbirke porabiti tudi za jaslice, v katerih so se znašli kamni iz najrazličnejših koncev Slovenije in celo sveta. Bašljevima čestitke za iz\'irne in obsežne jaslice, ki pa bodo zagotovo lepšale tudi letošnji božič. 1® Ivančna Gorica, jan.-feb. 2009 200 LET ŠOLSKE ZGRADBE NA KRKI (1809-20091 Letos šolska stavba na Krki praznuje 200 let. Častitljiva starost, ni kaj, zato je vredna pozornosti. Na naši šoli smo se odločili, da bomo ta jubilej obeležili na več načinov. Glavna rdeča nit bo vsekakor šola in njeno življenje skozi dve stoletji, kakršno je prikazano v šolskih kronikah in nekaterih drugih dokumentih in listinah. Temu bo podrejeno drugo dogajanje: srečanje z upokojenimi učiteljicami, intervjuji s starejšimi krajani, ki so obiskovali to šolo, zbiranje različnih dokumentov, predmetov ter razstava le-teh, raziskovanje krajevnih znamenitosti, izdaja publikacije, kulturna prireditev ... Za širšo promocijo šole na Krki, ki vsekakor nestrpno pričakuje svojo sestro na lokaciji ob družbenem centru, se bomo z nekaj prispevki predstavili v štirih zaporednih številkah Klasja. Vsem se za sodelovanje in vsakršno pomoč že vnaprej lepo zahvaljujemo. Lidija Zaje, vodja PS Krka OB PRAZNOVANJU 200-LETN8CE ŠOLI NA KRKI IŠČEMO: - najstarejšega še živečega »učenca«, ki je hodil v šolo na Krko, - najstarejšo/najstarejšega še živečo/živečega učiteljico/učitelja, ki je poučevala/poučeval v šoli na Krki, - najstarejši dokument (spričevalo, odpustnico, ukor, pohvalo ...), ki je bil izdan v šoli na Krki, - najstarejšo fotografijo razreda, šole, kraja ..., - najstarejšo/najstarejši ??? Vse predmete, informacije, dokazila zbiramo v šoli na Krki. Z vprašanji se obrnite na učiteljice na šoli ali po telefonu na številko 01 780 61 02. Zaključek projekta z javno prireditvijo predvidevamo konec aprila. Vsaka oseba, vsak predmet, ki kakorkoli pričajo o zgodovini šole na Krki in je nekoliko starejšega datuma (npr. 20 let in več nazaj), nam bo v neprecenljivo pomoč. Za sodelovanje se vam že vnaprej iskreno zahvaljujemo. Pripravljalni odbor 200-letnice šole na Kiki OBISK UP0K0JENH UČITELJIC, KI SO ODŠLE V POKOJ S PODRUŽNIČNE ŠOLE KRKA V sklopu praznovanja 200-letnice šole na Krki v tem šolskem letu raziskujemo, iščemo podatke, predmete, dokumentacijo, obiskujemo arhive ... Naredili smo tudi intervju. Našemu povabilu so se odzvale in tako prišle na obisk učiteljice, ki so učile na krški šoli in so že v pokoju. Povedale so nam veliko zanimivih stvari. Najbolj sem si zapomnila to, da so prej šolo ogrevali z visokimi pečmi in da je vsak razred imel svojo peč. Na hodniku v šoli je bilo zelo mrzlo, zato so učenci svoja oblačila odnesli s seboj v razred, da jim ne bi bilo treba hoditi na hodnik po oblačila. Učiteljice so učile osnovne predmete: matematiko, slovenščino, zgodovino in zemljepis. Povedale so tudi, da so bile mize in stoli drugačni kot danes - popolnoma leseni. Petra, 4. r. 22. 12. 2008 so nas obiskale tri upokojene učiteljice, ki so prej poučevale na šoli Krka: Cveta Pasar, Ada Slana, Matilda Piškur. Poznal sem gospe Matildo Piškur in Ado Slana. Bilo mi je zelo všeč, saj je bilo nekaj posebnega. Še nikoli nismo imeli takšnega obiska. Izvedel sem tudi nekaj novega. Povedale so, da so včasih peči rekli kahlc. Ker pa smo bili radovedni, smo jih spraševali, kako je bilo na šoli, ko so poučevale. Vprašanja so bila na primer: Koliko let ste bili učiteljica? Kakšna kazen je bila najpogostejša? Koliko učencev ste poučevali? Koliko let ste poučevali? Bilo mi je zelo všeč, in upam, da se bo to še kdaj ponovilo. Zan, 5. r. Ko smo učiteljice vprašali, kako so hodile v šolo, so odgovorile, da peš. Danes se vozimo z avtomobili, s kolesom, nekateri pa hodimo peš. Vprašal sem, če so delali plakate. So. Potem me je zanimalo, ali so imeli športno vzgojo. So. le da so jo poimenovali telovadba. Spraševal sem, če so imeli odmore. So. Ali so bile učilnice manjše? Ne, takšne so kot danes. Zanimalo me je, če so imeli v učilnici zemljevid. Ali so učenci veliko manjkali, meje zanimalo. Ne, niso, ker je bila šola obvezna. Zanimalo me je tudi, koliko let so učile. Odgovorile so mi, da 35 oz. 36 let. Jan, 5. r. Od upokojenih učiteljic smo izvedeli, da je ena od učiteljic prišla prvič v to šolo leta 1954. In izvedeli smo, da takrat učenci niso delali poizkusov. Da so imeli takrat predmet risanje, danes ga imenujemo likovna vzgoja. Zemljepis danes poimenujemo druž- ba. Najtežji predmet takrat je bila matematika. Vid, 5. r. S tremi upokojenimi učiteljicami smo se pogovarjali o tem, kako je bilo otrokom v času njihovega službovanja. Takrat so otroke še lahko »tepli«, zdaj pa jih ne smejo več. Prej so imeli strožje kazni, zdaj pa se moraš npr. za kazen naučiti pesmico in jo povedati pred razredom. Morali so vstati, ko je prišel učitelj/ica v razred. V razredu je bila peč, saj niso kurili na kurilno olje, ampak na drva. V prvem razredu je bila samo ena učiteljica, danes pa je tudi vzgojiteljica. Donna, 5. r. Najbolj mi je bilo všeč, ko so učiteljice povedale veliko o tem, kako je potekal pouk nekoč. Izvedela sem, kako so ogrevali šolo. Povedale so mi, da takrat še niso poznali računalnikov in peči na nafto. Za Miklavža so dobili skromna darila. Iza, 4. r. KAKO JE BILO VČASIH V ŠOLI? Ko je moja babica hodila v šolo, ni bilo veliko zvezkov in knjig. Učencev je bilo veliko, učiteljev pa malo. V šoli so bili od osmih pa do dvanajstih. Moja babica je ob sedmih šla z Vrhov na Krko. Ko pa so na Muljavi naredili šolo, je hodila tja. Takrat je župnik hodil učit verouk v šolo. Ni bilo krožkov kot danes in učenci niso hodili nikamor. Takrat v šoli ni bilo malice. Florijan, 5. r. Moja babica je šla prvič v šolo pred petinsedemdesetimi leti. Stara je bila sedem let. Do šole je imela dvajset minut hitre hoje. Pouk se jim je pričel ob osmi uri. zato je morala zelo pohiteti, da ne bi zamudila pouka. Ob prihodu jih je počakala gospodična Štravs, ki so jo lepo pozdravili z dober dan. V roki je imela štruco belega kruha in ga razdelila med revne otroke. Pojedli so ga z velikim veseljem, saj doma niso imeli veliko hrane. Pouk se jim je zaključil ob 12. uri. Za odhod so pozdravili še učiteljico z besedo zbogom. Takšni so spomini moje babice na njen prvi šolski dan. Andraž Zaletelj, 3. r. Moja babica Ivanka je hodila v šolo na Krko od leta 1939 do 1947. Šolo je obiskovala tudi med vojno. Vsak ponedeljek so imeli v šoli prvo uro verouk. Predmeti, ki so jih imeli na urniku, so bili slovenščina, matematika, lepopis in prirodopis. Pouk so vsako jutro začeli z molitvijo. Ker takrat še niso imeli zvezkov, so pisali na tablice. Učila jo je učiteljica Bogi-ca Gajser. Aljaž, 3. r. Moja mama Meta je hodila v šolo peš. V razredu so mirno počakali tovariši-co. Ko je prišla, so vstali in pozdravili: »Za domovino s Titom - naprej!« Učili so se pisati, brati, računati. Malico so prinesli od doma. Med odmorom so se pogovarjali. Namesto telovadbe so hodili na sprehode. Učili so se lepega vedenja, o naravi in družbi, zgodovino in zemljepis. Tudi domov je hodila peš. Jeseni so učenci pomagali spravljati drva v drvarnico šole, da pozimi niso bili v mrzlem. V razredu so imeli peči. Na ogenj so med odmori sami nalagali drva. Nekoč, ko so imeli športni dan, so sadili majhne smrečice. Rekli so jim, da pogozdujejo. Te smreke so sedaj zelo velike. Ko je bil sončni mrk, so si sami za-temnili stekla, da so ga lahko gledali. Ob jesenskem deževju so šli gledat, kako voda bruha iz Krške jame. Bilo jih je zelo strah. Na podstrešju šole so bile spravljene sanke. Kadar so bili posebno pridni, so se pozimi lahko sankali v Loko; to je od šole pa do reke Krke. Takrat doma niso imeli ne sank ne smuči, zato je bilo sankanje s šolskimi sanmi pravo veselje in sreča. Iz šole so se vračali zelo veseli. Med potjo so se pogovarjali in se šli razne igrice. Na cesti so srečali samo kakšen voz, v katerega je bil vprežen konj, vol ali krava. Le še kakšen kolesar se je pripeljal mimo. Avtomobilov ni bilo. Cesta je bila njihova. Nikjer nobene hitrosti, samo otroci, mladost in veselje. Pot iz šole in v šolo se ji je zdela vedno prekratka. Želela si je, da bi bila doma v Lesah in bi lahko bila še dlje s sošolci. Ela, 3. r. POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKT VIŠNJA GORA V Višnji Gori smo za vas zgradili poslovno-stanovanjski objekt. Moderno in funkcionalno zasnovani prostori ter kvalitetna gradnja objekta vam nudijo občutek udobja in prijetnega bivanja. Objekt v štirih etažah obsega 18 stanovanj in 4 poslovne enote. Svetla stanovanja imajo velik balkon, klimo, lastno ogrevanje in ločene števce ter shrambo v kleti. Parkiranje je zagotovljeno v kletni garaži ter na ograjenem in osvetljenem parkirnem prostoru z lastniškimi parkirnimi mesti. Objekt ima dvigalo. V bližini je šola, vrtec, avtobusna in železniška postaja, v samem objektu pa je pošta in Poštna banka Slovenije. Na prodaj so stanovanjske enote v velikosti od 43-76 m2 v vrednosti 92.000-143.000 EUR (cena z DDV) Podrobnosti so objavljene na naši internetni strani: http://www.pusljar-sp.si MILANI PUŠUAR GRADBENIŠTVO, GRADBENA MEHANIZACIJA IN AVTOPREVOZNIŠTVO MILAN PUŠLJAR s.p. Škrjanče 4, 1295 ivančna Gorica tel.: 041/629-485, 01/7869-770 e-mail: milan.pusijar.sp@siol.net KOREKT PLUS- jezikovna šola in storitve, d.o.o. Zgornja Draga 4a, 1294 Višnja Gora nudi: • začetne in nadaljevalne tečaje angleščine za osnovnošolce od 2. do 9. razreda OŠ, • pripravljalni tečaj iz angl./nem. Za 9./9 razred za vstop v srednjo šolo, • začetne in nadaljevalne tečaje angleščine in nemščine za srednješolce od 1 .-4. letnika SŠ v manjših intenzivnih skupinah od 2-6 učencev (pomoč pri težavah glede razumevanja šolske snovi ter dodatno izobraževanje, • pripravljalni tečaj za maturo iz angl. jezika za dijake 4. letnika, • individualno poučevanje angleščine in nemščine za učence in dijake s težavami v šoli ter pripravljanje študentov na izpite iz angleščine, • prevajanje iz angl, in nem. in obratno ter lektoriranje različnih angleških, nemških in slovenskih besedil. Informacije in naročila na tel. 01/ 78 77 244 ali GSM 041 623 634 (prof. Lilijana Štepic). POPOLDANSKO POTEPANJE Z DEDKOM MRAZOM Gledališčniki podružnične šole Stična smo se v sredo, 17. decembra, odpravili na predpraznično potepanje po ljubljanskih ulicah. S seboj smo v spremstvo povabili dedka Mraza. Ustavili smo se v državnem zboru, kjer smo otrokom zaposlenih zaigrali igrico Muca Copatarica. Nato pa nas je dedek Mraz odpeljal po praznično okrašeni Ljubljani. V McDonaldsu smo se pošteno najedli. Prijetno utrujeni smo se odpeljali proti Stični, kjer so igralce in dedka Mraza že nestrpno pričakovali starši. Potepanje z dedkom Mrazom nam bo ostalo za vedno v lepem spominu. Mateja Humar in Simona Barle Ivančna Gorica, jan.-feb. 2009 11 Jurčičev memorial LIKOVNI NATEČAJ »JURČIČEVA ZNAMKA« Pisemska znamka je potiskan papir z označeno imensko vrednostjo, državo in poštnim podjetjem, ki jo je izdalo. Je torej poštna vrednotnica, saj se uporablja za označevanje plačila poštnih storitev na pošiljkah. Prva poštna znamka je bila izdana 1840 v Veliki Britaniji, njen izumitelj je Sir Rovvland Hill, čeprav je že nekaj let pred tem o podobnih rešitvah pisal Slovenec Lovrenc Košir. Na slovenskih rednih poštnih znamkah so državni simboli, kot so grb, zastava, slovenski državniki, nacionalne jedi - potica, žgane pijače - viljamov-ka, znamenite cvetlice, poštni rog, panjske končnice ipd. Za znamke je značilen perforiran oziroma luknjičast rob, pravokotna oblika in najpogosteje dvobarvni tisk. Ob dejstvu, da živimo v dobi računalništva in elektronskih medijev, se sprašujem, kakšno vlogo bi lahko imela znamka v digitalnih medijih. Lahko bi nadomeščala logotipe in se pojavila v desnem zgornjem kotu v elektronskih naslovih. Tako bi potrdila pošiljateljevo spoštovanje do naslovnika, hkrati pa bi z izjemno estetsko vrednostjo povečala kvaliteto grafične podobe določene elektronske pošte. Udeležite se likovnega natačeja »Jurčičeva znamka« Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica v okviru Jurčičevega memoriala pripravlja natečaj za Jurčičevo znamko. Namen natečaja je raziskovanje simbolov, značilnih za Josipa Jurčiča, in njegovih literarnih oseb. Tokrat je izhodišče prvi slovenski roman Deseti brat. Udeležite se Jurčičevega memoriala in svoj prispevek po pošti pošljite na naslov: Srednja šola Josipa Jurčiča, Cesta II. grupe odredov 38,1295 Ivančna Gorica (s pripisom «Jurčičev memorial«), do vključno 6.3.2009. Sodeluje lahko vsak posameznik, starostnih omejitev ni. Svoj izdelek opremite z ustreznim naslovom ter napišite ime, priimek, tel. številko, elektronski naslov. Vsa prispela dela bo ocenila komisija v sestavi: Anja Šmajdek, akad. kiparka, Katja Adannlje, študentka oblikovanja tekstillj in oblačil ter dijak SŠJJ Matija Omejec. Izhodiščne teme: - Jurčič gre čez cesto (kubistična slika) - Jurčičev deseti brat (prosta interpretacija) - Potovanje desetega brata - Dežela desetega brata ima svojo znamko - Kako bi izgledala znamka na pošiljki z 10. bratom (kot prvi slovenski roman ali kot zgodovinsko-literarna oseba) - Primerjava potovanja Desetega brata in potovanja posameznika v 21. stoletju (kakšne so razdalje in pogostost migrlranja, problematika urbanih nomadov, vzroki potovanja danes in nekoč) Tehnika: - slikarska (tempera, akril, gvaš) - risarska (tuš, svinčnik, grafit) Dimenzije likovnih izdelkov: 30 cm x 37 cm Zmagovito delo bo objavljeno na poštni znamki. Najboljša dela bodo predstavljena na proslavi ob dnevu šole, 13.3.2009 v Ivančni Gorici, kjer bodo najboljši trije tudi nagrajeni s knjižnimi nagradami. Nagrajence bomo o nagradah obvestili najkasneje do 10.3.2009. Dodatne informacije dobite na tel. št. 01 787 87 20 ali tel. št. Katje Adamlje (031 462 463) ali na tel. št. Anje Šmajdek (040 560 268). Koordinatorka likovnega natečaja, Katja Adamlje AVTO SERVIS m m m mmmi |j J», %# 1 ¡¡H* '¿K -t-.M- llF Msmm Starna® M JF™% MARJAIS| KLEMEENCIC S.R. ŠENTVID PRI STIČNI AVTOKLEPARSTVO iTfAnvr rrvr avtoličarstvo uvuiint« v&nu avtomehanika PNEVMATIK VULKANIZERSTVO UM M ATI*Č» AVTOOPTIKA 1H rljilliav.. AVTOVLEKA non-stop Gsm: 041/785 333 http://www.avto-klemencic.si IVAN SIVEC NAS JE NAVDUŠIL V petek, 6. 2. 2009, smo v OŠ Ferda Vesela pripravili prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Povezovala sta jo učenca 9. razreda Tajda in Erik. Ob njuni besedi smo podoživeli življenje pesnika Franceta Prešerna, njegovega Povodnega moža pa so recitirali učenci 8. razreda. Povezovalca sta nas spomnila, da je 8. februar tudi praznik narodovih in človekovih vrednot. Mednje sta uvrstila nadarjenost učencev naše šole, ki je nekatere pripeljala do zavidljivih uspehov na učnem, športnem in umetniškem področju. Ravnatelj jih je povabil na oder in jim čestital, v šolski jedilnici pa jih je čakalo sladko presenečenje. V drugem delu prireditve pa nas je obiskal pisatelj Ivan Sivec. Ker je napisal že 90 knjig, mu tem za pripovedovanje ni zmanjkalo. Izvedeli smo, da je bil na Aljaski, nasmejal nas je z dogodivščinami ob snemanju filma po njegovi knjigi Pozabljeni zaklad in nas navdušil s pripovedjo o nenavadnem dogodku, ki mu je dal idejo za delo Noč po zadnjem mega žuru. Mlajše učence je pritegnil z zgodbami o svojem otroštvu in palčkih, pevci pa so ga presenetili s pesmijo na njegovo besedilo. Pisatelja smo vsi z veseljem poslušali. Na prijeten način nam je predstavil svoje knjige in nas navdušil za branje. Klara Vulikič, 8. a OS Ferda Vesela Šentvid pri Stični DAN KULTURE IN VESEUA Zadnji šolski dan v letu 2008 si bomo učenci OS Ferda Vesela zapomnili po pisanem gledališko-pevsko-plesnem kulturnem programu, veselem druženju in množici lepih želja za prihajajoče leto. V sredo, 24. decembra, smo imeli fer-dovci šolski kulturni dan. Po prihodu v šolo smo se zbrali v šolski avli, kjer nas je nagovoril ravnatelj Janez Peterlin. Sledila je proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki so jo pripravili šolski recitatorji, instrumentalisti in pevski zbor. Potem so si učenci prve triade ogledali glasbeno pravljico Zvezdica Zaspanka, ki so jo izvedli člani šolskega pevskega zbora pod vodstvom učiteljice Nine Dolinar. Najmlajši so po ogledu predstave po razredih ustvarjali na temo glasbene pravljice; nastale so čudovite Zvezdice Zaspanke. Učenci druge in tretje triade smo v tem času v šolski avli uživali ob ogledu mladinske gledališke predstave Magnetni deček. Uprizorili so jo učenci 9. razredov pod mentorskim vodstvom učiteljice Jelke Roječ. Navdušeni smo bili nad duhovito zgodbo in prepričljivo igro mladih igralcev. Po koncu predstave smo odšli v razrede, si izmenjali darilca ter si voščili srečno novo leto. Sledil je osrednji - plesni del kulturne- ga programa, v katerem smo se s plesnimi točkami predstavili vsi razredi. Učenci razredne stopnje so zaplesali v telovadnici, učenci predmetne stopnje pa v avli. Na plesne nastope smo se pod mentorstvom učiteljice Karle Oven resno in zavzeto pripravljali, izbrali smo glasbo in izpilili koreografijo. Program sta domiselno povezovala Tajda Ivanjko in Borut Hrovat iz 9. b, mi pa smo uživali ob raznovrstnih in zanimivih plesnih nastopih. Na koncu je sledilo najboljše: šolski ples, ki sta ga vodila Daša Štepic in Tomaž Eržen. Najprej smo vsi skupaj zaplesali polko, in sicer na glasbo, ki so jo zaigrali sošolci harmonikarji. Plesali smo tudi makareno in druge plese na glasbo po našem izboru. Kar je lepo, vedno prehitro mine, in tako je bilo tudi z našo šolsko novoletno zabavo. V spominu nam bo ostala kot čudovit uvod v praznične decembrske dni. Daša Stepic, Spela Jerin, 7. a EKSKURZIJA PO OBČINI PREŠERNOV DAN NA NAŠI ŠOLI V četrtek, 5. 2. 2009, smo se v telovadnici OŠ Stična zbrali vsi dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica skupaj s svojimi profesorji. Za vso srednjo šolo se je tam odvijala prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Dijaki drugega letnika gimnazije so pod mentorstvom profesorice Maje Zaje Kalar pripravili lep program, z zgodbo o sodobnem Prešernu so nas nasmejali in s svojo izvedbo poskrbeli za odlično vzdušje. Za začetek in konec nam je zapel srednješolski pevski zbor pod vodstvom ravnatelja Milana Jevnikarja. Prisluhnili smo recitalom ob glasbenih spremljavah, zanimivi projekciji; pesem O vrba ter še nekatere druge smo slišali v različnih jezikih. Za sklep pa so nam srednješolski plesni pari odplesali še slovesni valček. Saša Novak, 3. a, Srednja šola Josipa Jurčiča Prireditev je z recitiranjem Prešernove poezije obogatil tudi slovenski dramski igralec Tomo Tomšič, nekdanji dijak Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. V torek, 3. 2. 2009, smo se učenci Šentvida pri Stični odpravili na ogled petih razredov OŠ Ferda Vesela iz občinskega središča in se oglasili tudi na sedežu občine. V sejni dvorani so nas s prijaznimi besedami sprejeli uslužbenci občine in nas razveselili s sladkimi dobrotami. Direktor občinske uprave g. Janez Radoš nam je predstavil delovanje občinske uprave, predstavil delo občinskega sveta in naloge župana. Zastavljali smo mu resna in malo manj resna vprašanja. Zanimalo nas je, kdaj bo v Šentvidu pločnik, dokončano krožno križišče v Ivančni Gorici, ali se bodo tudi šolarji iz Velikih Češnjic lahko kdaj vozili v šolo z avtobusom... Naše »zasedanje« je kar prehitro minilo. Zahvalili smo se za lep sprejem in obljubili, da bomo ostali dobri občani. TAJDA, AJDA in ERNESTINA, 5. a TABOR Sl.OVl-:\SKlH PEVSKI! i 'Ht ---- 12 Ivančna Gorica, jan.-feb. 2009 VESELI DECEMBER V VRTCU SONČEK V ZAGilDCU Vsako decembrsko jutro znova smo starši na oglasni deski prebirali, s čim vse si bodo zapolnili dopoldneve naši malčki.Vedeli smo, da bo čarobni mesec v našem vrtcu ponovno zares vesel. Seveda je bilo treba najprej v grobem okrasiti igralnico, garderobo in panoje. Le v prijetno urejenih prostorih se lahko dela. In že je najmlajše klical sveti Miklavž. Treba se mu je bilo temeljito posvetiti. Dobro utrditi deklamacijo, se naučiti pesmico o njem, spoznati vse o lepih običajih, ki so v naših krajih povezani s tem svetnikom. Največjo napetost so otroci doživljali, ko so mu pisali pismo, ko so šteli dneve do njegovega prihoda in ko so mu končno nastavili pehar. Sv. Miklavž jim je res prinesel darilca - majhna, a težko pričakovana in pripravljena z ljubeznijo. Veselje se je podvojilo, ko so otroci naslednji ponedeljek prinesli v vrtec igrače, ki jim jih je prinesel doma. A kmalu jih je obiskal drugi radodarni mož - Dedek Mraz. Tudi nanj se je bilo treba pripraviti. Otroci so izdelali čudovite glinene okraske in jih obesili na vsega občudovanja vredno novoletno smrečico, se naučili deklamacijo in novo pesmico o dobrem možu, spoznali pravljico Dedek Mraz v dimniku, zaigrali lutkovno igrico Didel, didel, daja, Dedek Mraz prihaja in se že lotili izdelovanja praznične lučke. Ta je bila nekaj posebnega. Praznično obarvani in okrašeni stekleni kozarčki in ročaj iz žice so spominjali na svetilke drobnih palčkov iz Sne-guljčice. Saj bodo morali postati naši malčki tistega torkovega popoldneva v tretjem decembrskem tednu pravi palčki. Imeli bodo pomembno nalogo. Katero? Poiskati bodo morali Dedka Mraza! In že so se skupaj z nami, starši, zbrali pred kulturnim domom. Bilo je že temno, deževalo je in od daleč je bilo opaziti le sivo ¿Pataca Sprostitve KOZMETIČNI SALON X PON.-PETEK: 9h-20h I SOBOTA: 8h-13h nahajamo se v stavbi za LEKARNO v Ivančni Gorici 051 627427 ali 01/7869257 AKCIJA 20.02.-30.03.2009 1. IZDELKI v AKCIJI: • COSMERBA ČUDEŽNO OLJE, SUNGOLD OUE, OLJE ZLATA LETA -15% • ACADEMIE LINIJA ZA OBRAZ HYPO SENSIBLE -15% • DARILNI PARFUMSKI SETl -10% "„..„.,.,„,.. * < r „-'t ' p. j ftiTnrj».-^! OGRLICA IZ PRAVIH BISEROV REDNA CENA: 60 €, AKCIJA: 48 € „ • "^fiPfs' 2. STORITVE v AKCIJI: VI KUPITE Ml VAM PODARIMO NEGO OBRAZA MINI MANI KURO (vsebuje oblikovanje nohtov ter obnohtne kožice, masažo rok, podlak lak in nadlak). Vrednost darila je 14 €. DRUŽINSKI PAKET {200 €) - NOVO!!!! VKLJUČUJE: • OSNOVNA NEGA OBRAZA • SPROSTITVENA NEGA OBRAZA • KLASIČNA MASAŽA TELESA • TUI NA MASAŽA HRBTA • KRALJEVSKA PEDIKURA • KRALJEVSKA MANIKURA REFLEKSNO MASAŽO STOPAL v vrednosti 25 € IZOBRAŽEVANJE: • ŠOLA UČENJA 27.02.2009 in 28.02.2009 ob 17 h • MASAŽA DOJENČKA 21.03.2008 ob 10h ZAKLJUČENIM SKUPINAM TERMINE ŠOLANJA PRILAGODIMO. gmoto ljudi. Pa to ni trajalo dolgo časa. Prišli sta Nataša in Marija in njuna neustavljiva energija je prinesla življenje. Otroci so bili naenkrat oblečeni v pelerine, v rokah so zažarele njihove čudežne svetilke, starši smo imeli prižgane bakle. Dovolj razlogov, da smo se podali na pot. Večkrat smo se ustavili in ga klicali - Dedka Mraza. Zaman. Tudi pred našim vrtcem se ni in ni hotel oglasiti, čeprav smo mu zapeli pesmico. Oglasil in pokazal seje le nekdo, ki ga sprva nismo mogli prepoznati. Otroci so prestrašeno, vendar z nezlomljivo voljo sledili njegovemu smehu, prekopicevanju in skrivnostnemu izpovedovanju, kdo je in od kod je prišel. Bil je sam škrat Nace. Otroci so si oddahnili, ko so ga skupaj z Natašo povabili v vrtec. Koliko smeha in koliko dobre volje se je naselilo v mala otroška srca, ko jih je zabaval ob brenkanju na kitaro in ob šalah, ki so vrele iz njega. Ves strah seje razblinil in kaj kmalu je ob mnogih pesmicah in deklamacijah postal njihov prijatelj. V dodobra razgretem ozračju je prikorakal v igralnico dobri stari Dedek Mraz. Počasi se je usedel. Da se je moral ustaviti tudi v Zagrad-cu, je povedal, saj so tu doma pridni otroci. Otroci so bili blaženi. Kar niso mu mogli nehati peti pesmic, ki so se jih naučili. Peli so sami. In peli so s škratom Na-cetom. Igralnica je pokala od veselja in bleščala se je v lučeh kot najbrž že dolgo ne. A, Dedek Mraz se je moral posloviti. Spremljali so ga otroški vzdihi: »Že?!« Lažje jim je postalo šele, ko so pomislili na darila, ki jim jih je pustil pod smrečico, in ko so nam postregli s pravimi medenjaki, ki so jih napekli prejšnji dan. Praznični december pa je še kar trajal. Več kot dober teden. Kaj vse so se naučili naši otroci v teh dneh, smo dognali doma, ko so nam prinesli izvirne namizne ven-čke, ko so nam voščili in izročili lepe voščilnice, ko so nas učili, kako pripraviti lepe in prave po-grinjke. Vse, kar so otroci doživeli v vrtcu v zadnjem mesecu v letu, je sevalo v naše skupne praznične dni. Vnesli so nam pravo bogastvo. Nejčeva mamica VESELI DECEMBER V VRTCU POLZEK Mesec december je v vrtcu poln lepih in zanimivih dogodkov, vezanih na druženje, obiske dobrih mož, oglede raznih predstav, peko prazničnih piškotov ... Tudi letos smo se pričeli pripravljati na zadnji mesec v letu že konec novembra, ko nas je za nekaj dni razveselil sneg. Pričeli smo s krašenjem igralnic in drugih prostorov vrtca. Letos smo vrtec okrasili s snežinkami, smrečicami in ptičjimi hišicami, ki smo jih izdelali iz papirja in ostankov zaves, snežni oblaki pa so nastali iz koprene, tudi smrečico s snežinkami in lučkami smo postavili v garderobi. Skupaj z otroki smo si naredili smrečico presenečenj, ob kateri smo vsako jutro odkrivali v eni od hišic kakšno zanimivo presenečenje, igro, zanimivo dnevno dejavnost, hkrati pa odštevali dneve, ki so nas ločili do prihoda novega leta. Najprej smo po stari navadi za Miklavževo obdarovanje pripravili košaro, v katero nam je natresel čokoladice, suho sadje, mandarine in bonbone. Palice ni bilo v košari, saj so v našem vrtcu sami pridni otroci. Ustvarjali smo voščilnice ter z njimi najprej razveselili babice in dedke, ki so se z nami odpravili na krajši izlet z vlakom v Grosuplje. Ob vrnitvi smo se skupaj okrepčali v vrtcu s toplim čajem ter se posladkali s pito. Dedkom in babicam smo zaplesali in jim zapeli nekaj pesmi, skupaj smo se imeli zelo lepo. Pekli smo praznične piškote, ki smo jih podelili z Dedkom Mrazom, škratom Nacetom in starši, ko smo se zbrali nekega lepega decembrskega večera in si zaželeli vse lepo v novem letu. Razigrano smo se razveselili igre z novimi igračami, ki nam jih je prinesel Dedek Mraz. Skupaj z učenci osnovne šole smo si ogledali predstavo o Muci Copatarici, ki so nam jo v dvorani gasilskega doma zaigrali učenci podružnične OS iz Stične, na koncu nas je obdaril še Božiček. V vrtcu sta nas obiskali učenki glasbene šole Tina in Lucija ter nam pripravili čudovit violinski koncert. Pred božičem smo si ob pomoči naše kuharice Dragice pripravili praznično kosilo ob slovesno pogrnjenih mizah s svečkami in si zaželeli, da bi se tudi v novem letu 2009 imeli tako lepo v našem vrtcu. Strokovne delavke vrtca PRI ŽABICAH SMO SPOZiAVALIPOKUCE V mesecu januarju se je v skupini Žabic v vrtcu Pikapolonica dogajalo marsikaj zanimivega. Raziskovali smo namreč različne poklice, spoznavali delovne pripomočke in obleke ter odkrivali, kaj vse je potrebno, da pridobiš nek poklic. Saj tudi mi že vemo, kaj bi radi postali: poštarji, baletke, policisti, avtoprevoz-niki, pevke pa še in še ... A vendar, malo bomo morali še počakati. Najprej smo se v zasneženem dnevu odpravili v cvetličarno Cvetmarket v Ivančni Gorici, kjer nas je prijazno sprejela ga. Žurga, ki nam je razložila vse, kar nas je zanimalo o poklicu cve-tličarke in nam razkazala prostor. Nato smo v goste povabili frizerko go. Tatjano Meglen ter kozmetičarki Urško Zaletelj in Nino Lešek iz kozmetičnega salona Palača sprostitve iz Ivančne Gorice, ki so nam predstavile svoje delo in nas profesionalno »spremenile« v prave manekene! Tisti dan si bomo zapomnili po lepo urejenih frizurah in umetninah na naših ličkih. Dotaknili smo se še enega poklica, in sicer nas je zanimalo, kaj in kako dela mizar. Zato smo se odpravili h g. Zupančiču v mizarsko delavnico Sever v Ivančni Gorici, ki nam je pokazal, kako delujejo posamezni stroji ter kakšno orodje in materiale uporablja. Domov smo odnesli pravo presenečenje, saj nam je g. Zupančič podaril še posebne slike z motivom žabice, ki smo jih bili zelo veseli! Za zaključek teme pa nas je v vrtcu obiskala prav posebna pevka s čudovitim glasom! Medse smo sprejeli domačinko Nino Pušlar, ki jo je na kitaro spremljal njen brat Miha. Odlično smo se zabavali, peli in plesali. Dan je bil res vesel in nam bo za vedno ostal v lepem spominu. Ob tej priložnosti se zahvaljujeva vsem, ki so s svojim sodelovanjem pripomogli, da so nastala ta zanimiva, koristna in zabavna doživetja. Hvala, ker ste nam to omogočili! Lep žabji pozdrav! Žabice z Barbaro in Lidijo Ivančna Gorica, jan.-feb. 2009 13 (O) CO)^ M Zfk M FilNCi LOKAi (1917-1994) zlatomašnik, pesnik s! pisaieu 2. del V zadnji Domoznanski galeriji smo se seznanili z otroštvom, šolsko potjo in duhovniškim poklicem Franceta Lokarja. Duhovnika Lokarja je Bog poleg drugih talentov obdaril tudi s čutečim srcem, da je svet okrog sebe dojemal na svojski način, občutena doživetja pa je izpovedoval v pesmih in prozi. Objavljati je začel že v gimnazijskih Domačih vajah, v bogoslovni Mladi njivi, pozneje v Novi mladiki, Družini, koledarjih Mohorjeve družbe, v Ognjišču, Mavrici, Družinski pratiki (od 1969-1978 je bil tudi njen urednik) in drugih izdajah Cirilmetodijskega društva in Mohorjeve družbe. vsakdanje stvari, poglobil se je v malega človeka. Sam je dejal: »Živim sredi življenja; z ljudmi živim in potrt sem, ko vidim, koliko ljudi trpi. Ljubezen pa je motor življenja, ljubezen je povsod: v naravi, v medsebojnih odnosih, tudi v smrti, tudi v pogrebu ...« Simbol za pesnikova potovanja in iskanja so ceste, ki vodijo iz pesnikove notranjosti navzven - v pokrajino, v domovino, v svet. V eni svojih prvih pesmi izpoveduje: »Ceste navzgor, ceste navzdol - tudi jaz sem človek!«, v eni svojih zadnjih pa: »Stoj! Kam se mudi? Na cesto, v službo, na vrt? - Brez skrbi. Svoje C ^ Iz zbirke Dolina brez imena, 1976; likovno opremil France Slana Že v Kostanjevici se je dobro počutil v družbi umetnikov: Božidarja Jakca, Vladimira Lamuta in Lada Smrekarja in tudi sam zorel kot pesnik. V Starem trgu pri Ložu pa je imel prijateljske in delovne stike z vrsto kulturno zanimivih ljudi: s slikarjema Lojzetom Perkom in Jožetom Horvatom - Jakijem, s pisateljem Matevžem Hacetom, s pesnico Maričko Žnidaršič in drugimi, ki so ga spodbudili, da je izdal prve pesniške zbirke: Posute ceste (1966), Tiha srečanja (1967), Okno na vrt (1969). Sledile so še pesniške zbirke: Ko pelin cveti (1970), Rdeče in sivo (1975), Dolina brez imena (1976), Kmet (1978), Razdejana gnezda (1980), Ura abecede (1982), Kar dan v sebi skriva (1986), Osmrtnice (1991) in Obok neminljivega (1993). Vse zbirke so izkaznica pesnikove duhovne kulture, njegovih notranjih razpoloženj o svetu, ki je včasih bridek kot pelinov cvet, posebno ob pogledu na človeške bivanjske stiske, na rastoče število razvez, alkoholiziranosti in drugih razvad. Pesnik izpoveduje tenkočutno doživljanje narave, radostne kmetske podobe iz mladosti, bivanjsko tesnobo, čustveno grenkost, občutja samotnosti, moralno in družbeno kritičnost, medčloveško sočutnost, odkriva drobne dni po spisku vse bo izsledila smrt.« Včasih izraža optimizem: »Sonce polepša cvetove, ogreje vrtove in vode, polepša doline, strmine in gore - ljubezen polepša srce.«, pogosto pa zasledimo pesimistično razočarano otožnost: »... Kot bilka nežen človek vzcveti, ljubi, vzdihuje, trpi in po malem trohni - vsak dan ...« V pesmih z motivi smrti in umiranja je osrednja izpoved: »Nekoč na zadnji poti ob prihodu na pokopališče želim, da proč od hiš se od mene z očenašem posloviš ob križu z grmom, in na grob položiš vrtnico s trnom.« O sebi pravi: »Nisem kocka ledu, ne samotar v grmu miru, sem utelešen človek, enak in drugačen, prevlečen s srcem čez belo in črno ...«, »Ali veš, kje stanujem? - Na mavrici pričakovanj in na trnih spoznanj.« Zbirka Razdejana gnezda; likovno opremil Jože Tisnikar Zbirka Kmet; likovno opremil Lojze Perko Kar dve pesniški zbirki (Posute ceste, Kmet) sta posvečeni trdemu kmečkemu življenju, spominom iz mladosti: »Čeprav še tako. zaviham rokave, dan je prekratek za spravilo sena in otave, čakajo v hlevu praši- či in krave, na njivi goščave koruze, krompirja, tonem v delu, tonem v znoju, zvečer v hlevu hlipam v gnoju ...« ali: »Samo iz zemlje raste kruh. Če je suh moj obraz, zato je, ker se znojim med vročino in viharji tudi za vas, delavci in pisarji...« in svojemu očetu: »Moj oče je kmet in moj korak ob njem vsak dan je z zemljo zaznamovan...«. Vse zbirke so bogato likovno opremljene z umetninami znanih umetniških imen: Lojzeta Perka, Franceta Slane, Jožeta Horvata - Jakija, Stanislave S. Pudobske, Jožeta Tis-nikarja, Valentina Scagnettija, Staneta Jarma, p. Gabrijela Humka. Zbirko Tiha srečanja pa so dopolnile fotografije baročnih kipov župnijske cerkve in podružnih cerkva iz župnije Stari trg pri Ložu. Izdal je 12 pesniških zbirk: prve tri je izdalo stanovsko Cirilmetodijsko društvo, ostale pa so izšle po zaslugi nečaka psihiatra dr. Jožeta Lokarja v samozaložbi. V letu 1993 je slovensko občestvo nagovoril s svojimi šmarnicami Z Marijo in Jezusom v novo tisočletje. Bile so prijazno sprejete in odmevne. Knjiga premišljevanj o postu in spovedi z naslovom Dušni dosje pa je izšla pri Družini po njegovi smrti leta 1994. POQLED V DUŠNI DOSJE Fran« Lokar I Pogled v dušni dosje, 1994; zadnja Lokarjeva knjiga POKOJ V STIČNI Jesen življenja je duhovnik in pesnik France Lokar preživel v stiškem samostanu, kjer ga je samostanska družina ljubeznivo sprejela medse. Se posebej se je zbližal s slikarjem p. Gabrijelom Humkom in z zeliš-čarjem p. Simonom Ašičem (oba sta pred njim odšla v večnost). V tem času je izšla njegova zadnja pesniška zbirka Obok neminljivega, v kateri sta se združeno predstavila dva umetnika (slikar G. Humek in pesnik F. Lokar), ki sta skupaj prebivala v objemu posvečenega samostanskega miru, tihote in samote. V stiski baziliki je 4. julija 1993 slovesno obhajal zlatomašni jubilej. V februarju 1994 je vodil duhovne vaje za stiško samostansko družino. Na pepelnično sredo, 16. februarja 1994, sredi teh duhovnih vaj, je šel na pogreb svakinje (moje mame) v Višnjo Goro. Po pogrebu se je oglasil še v župnišču, kjer se je zgrudil, zadet od kapi - in umrl. Zlatomašnik v Stični, 4. 7.1993 SLOVO Pogrebno mašo in obredno slovo je ob stiškem opatu dr. Antonu Nadrahu in 35 drugih duhovnikih in redovnikih vodil njegov gimnazijski sošolec in prijatelj dr. Alojzij Šuštar, ki se mu je v mašnem nagovora zahvalil za njegovo duhovniško in kulturno delo. Od njega so se poslovili še: opat Nadrah z besedami, ki jih je pokojni pripravil za duhovne vaje samostanski družini (»Smrt je dih novega življenja!«), višnjegorski župnik Stanislav Ka-stelic (»Občudoval sem pokojnikovo življenjsko vedrino in nepotešljivo željo čimveč stvari spraviti na papir.«), dr. Peter Kvaternik (»Ob Vašem zgledu sem se odločil za duhovniški poklic.«) in številni drugi duhovniki (sošolci in prijatelji) ter predstavniki župnij Lipoglav (»Živeti v Vaši bližini je bilo lepo.«), Gorenji Logatec (»Skrbeli ste za duhovno rast vseh ljudi.«), Stari trg pri Ložu (»Pred razpadom ste rešili cerkev na Križni gori.«), Kostanjevica na Krki (»Ljudje ne morejo pozabiti Vaše širokosrčne prijaznosti do vseh.«). V Jeruzalemu, 1987 Oznanilo o zlati maši PRIZNANJA Pesnik in pisatelj France Lokar je s svojim značajem in nastopom ter kulturno in družbeno dejavnostjo velikokrat združeval ljudi in jim pomagal k dobremu. Za svoje kulturno in povezovalno delo ga je predsednik republike leta 1974 odlikoval z redom bratstva in enotnosti s srebrnim vencem, leta 1987 mu je Mohorjeva družba podelila Finžgarjevo plaketo, leta 1989 pa je dobil srebrno priznanje občine Ljubljana Moste - Polje. Odlikovanje z redom bratstva in enotnosti, 1974 (izroča: Rudi Cači-novič) Večkrat je sodeloval na literarnih večerih po različnih krajih. Radio Ljubljana je predstavil njegove pesmi v Literarnem nokturnu. Za prvo obletnico smrti so 5. marca 1995 v Gorenjem Logatcu po obletni maši pripravili v župnišču odmeven spominski večer Duhovnikovi pesniški odmevi, na katerem so ob kulturnem programu kanonik dr. Ivan Merlak, literarni zgodovinar France Pibernik, stiški opat dr. Anton Nadrah ter Logatčani z besedo in razstavo orisali Lokarjevo življenje in njegovo kulturno delo. Logatčani so s hvaležnostjo in z občudovanjem povzeli vso njegovo človeško in duhovniško, pesniško in kulturno navzočnost v vseh krajih njegovega bivanja in ustvarjanja. Radio Ognjišče pa je 17. februarja 2008 v oddaji Graditelji slovenskega doma (še vedno dosegljivo v spletnem arhivu) v polurni oddaji izčrpno predstavilo Lokarjevo duhovniško in kulturno delovanje. Zlatomašnik in umetnik France Lokar je tako opazno zaznamoval čas in kraje, v katerih je živel in ustvarjal. Pokopan je na samostanskem pokopališču pred cerkvijo v Stični, kjer čaka vstajenja. Jožica Simic umom M Od bolnika domov grenak je korak, z oblaki zastrto nebo. V srcu mi je hudo. Vem, še mlad za rakom prav kmalu umrl bo. Korak kot za pogrebom težak grenko bije v uho. (Iz zbirke Dolina brez imena) V0SCIL0 Nikoli s strtim srcem kloniti. Pozabiti in z močnim korakom hoditi. Živeti in oporo nuditi otopelim dlanem. Hoteti in vnovič prižgati luč mrtvim očem. (Iz zbirke Tiha srečanja) 14 Ivančna Gorica, jan.-feb. 2009 B/2EPO0O Na podlagi Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2009 (Uradni list RS, št. 125/2008) in Pravilnika o sofinanciranju programov in projektov Izvajalcev, ki niso bili predmet drugih javnih razpisov, Iz proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 112/2005) Občina Ivančna Gorica objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov in projektov izvajalcev, ki niso bili predmet drugih javnih razpisov, iz proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2009 1. Naziv in sedež naročnika: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8,1295 Ivančna Gorica. 2. Predmet javnega razpisa so letni programi (dejavnosti) in projekti (največ dva na izvajalca), med katere sodijo organizacije večjih prireditev, proslav, dogodkov, izdaje knjig, brošur, zvočnih zapisov ipd., ki niso bili predmet drugih javnih razpisov Iz proračuna Občine Ivančna Gorica, ter pomenijo prispevek k zadovoljevanju javnih potreb In prepoznavnosti občine. 3. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci programov in projektov: - fizične in pravne osebe, ki imajo stalno prebivališče oziroma sedež na območju občine Ivančna Gorica; - druge fizične In pravne osebe, če se programi in projekti pretežno nanašajo ali se odvijajo na območju občine Ivančna Gorica. 4. Izvajalci programov in projektov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - izvajajo programe in projekte, ki so predmet razpisa; - imajo stalno prebivališče oziroma sedež na območju občine Ivančna Gorica oziroma Izvajajo programe In projekte, ki se pretežno nanašajo ali se odvijajo na območju občine Ivančna Gorica; - programi in projekti omogočajo vključevanje članov oziroma uporabnikov Iz občine Ivančna Gorica; - imajo jasno konstrukcijo prihodkov in odhodkov ter zagotovljene druge (neproračunske) vire financiranja; - Imajo Izkušnje in reference z izvajanjem programov in projektov na področju, za katerega se prijavljajo; - Imajo zagotovljene kadrovske in prostorske pogoje za delo. 5. Okvirna višina sredstev na razpolago je 3.400 EUR. 6. Merila in kriteriji za vrednotenje programov in projektov so: PREGLEDNOST - cilji ter nameni programov in projektov so jasno opredeljeni - 0 do 5 točk; SEDEŽ - izvajalec ima stalno prebivališč oziroma sedež v občini - 5 točk; ŠTEVILO AKTIVNIH ČLANOV OZIROMA NOSILCEV programov in projektov -1-5 aktivnih članov oz. nosilcev -2 točki, -6-10 aktivnih članov oz. nosilcev -3 točke, -11-15 aktivnih članov oz. nosilcev - 4 točke, -16-20 aktivnih članov oz. nosilcev - 5 točk; • PROMOCIJA - programi In projekti prispevajo k prepoznavnosti občine - 0 do 10 točk; KVALITETA IN REALNOST - programi in projekti so kvalitetni In Izvedljivi - 0 do 5 točk; INOVATIVNOST - programi in projekti neposredno ne posnemajo že izvedenih programov in projektov ter vsebujejo drugačen pristop - 0 do 10 točk; SODELOVANJE - Izvajalci redno sodelujejo pri aktivnostih, katerih organizator je Občina Ivančna Gorica - 0 do 5 točk; REFERENCE - redno in kvalitetno delovanje skozi daljše časovno obdobje - 0 do 5 točk; DELEŽ LASTNIH SREDSTEV - za izvedbo programov in projektov imajo izvajalci - 60-80 % lastnih sredstev - 1 točka, - 81-90 % lastnih sredstev - 2 točki. - več kot 90 % lastnih sredstev - 5 točk. 7. Dodeljena sredstva izvajanem programov in projektov morajo biti porabljena v letu 2009. 8. Razpisna dokumentacija je na voljo od objave razpisa do porabe sredstev, In sicer na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8,1295 Ivančna Gorica, vsak dan v poslovnem času Občine. Podrobnejše Informacije posreduje Mojca Globokar Anžlovar. tel. 01 781 21 00. 9. Prijavitelji morajo prijavo oddati osebno ali po pošti na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8,1295 Ivančna Gorica. Ker gre za razpis odprtega tipa, se prijave sprejemajo do porabe sredstev. 10. Posamezna prijava na javni razpis mora biti pripravljena Izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije naročnika (Občina Ivančna Gorica) ter oddana v zaprti kuverti z oznako »Prijava na javni razpis za programe in projekte drugih izvajalcev 2009 - ne odpiraj«. 11. Prijavitelji bodo o odobreni višini obveščeni najkasneje v 35 dneh od datuma prejema prijave (vloge) na naslovu naročnika. Občina Ivančna Gorica bo z izbranimi prijavitelji sklenila pogodbo o sofinanciranju programov in projektov. Številka: 430-0004/2009 Datum: 2. 2. 2009 OBČINA IVANČNA GORICA župan Jernej Lampret Na podlagi Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2009 (Uradni list RS, št. 125/2008) In Pravilnika za sofinanciranje mladinskih programov In projektov iz proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 92/2005) Občina Ivančna Gorica objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje mladinskih programov in projektov iz proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2009 1. Naziv in sedež naročnika: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8,1295 Ivančna Gorica. 2. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje letnih mladinskih programov (dejavnosti) in/ali posameznih mladinskih projektov (en projekt letno na posameznega izvajalca). Kot letni mladinski program se smatra kontinuirano izvajanje in koordiniranje mladinskih aktivnosti skozi vso razpisno obdobje (celo leto), za posamezne mladinske projekte pa Izvedbo enkratnih obsežnejših letnih aktivnosti. 3. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci mladinskih programov in projektov: neprofitne organizacije, zavodi, društva, zveze, zasebniki in druge organizacije, ki so nosilci programov in projektov, namenjenih predvsem mladim med 10. In 29. letom. 4. Izvajalci mladinskih programov In projektov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - so registrirani za opravljanje dejavnosti, za katero se prijavljajo; - imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske In organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti; - programi In projekti se izvajajo za mladino v občini Ivančna Gorica (mladi od 10 do 29 let); - Imajo Izdelano finančno konstrukcijo, Iz katere so razvidni prihodki in odhodki Izvajanja mladinskih programov In projektov, delež lastnih sredstev, delež javnih sredstev, delež sredstev uporabnikov In delež sredstev Iz drugih virov; - za izvedbo programov In projektov morajo zagotoviti najmanj 50 % delež sofinanciranja iz drugih (neproračunskih) virov; - vsako leto občinski upravi redno dostavijo poročilo o realizaciji programov in projektov za preteklo leto. 5. Okvirna višina sredstev na razpolago je 3.300,00 EUR. 6. Merila In kriteriji za vrednotenje mladinskih programov in projektov so: • PREGLEDNOST - cilji in namen mladinskih programov in projektov so jasno opredeljeni - do 5 točk. • ŠTEVILO AKTIVNIH ČLANOV OZIROMA NOSILCEV mladinskih programov In projektov -1-5 aktivnih članov oz. nosilcev -2 točki, - 6-10 aktivnih članov oz. nosilcev - 3 točke, -11-15 aktivnih članov oz. nosilcev - 4 točke, -16-20 aktivnih članov oz. nosilcev - 5 točk. • DELEŽ LASTNIH SREDSTEV za Izvedbo mladinskih programov in projektov -60-80 % - 2 točki, - 81-90 % - 5 točk, - več kot 90 % - 8 točk. • CILJNA POPULACIJA - programi in projekti vključujejo mlade z manj priložnostmi, iz ogroženih družin, šolske osipnike ter družbeno izločeno Invalidno mladino - do 5 točk • REFERENCE Izvajalca pri izvajanju mladinskih programov in projektov - do 5 točk; • DOSTOPNOST - programi in projekti vključujejo mladino Iz celotne občine, aktivnosti so dostopne za neorganizirano mladino - do 5 točk; • ^OVATIVNOST - mladinski programi in projekti neposredno ne posnemajo že Izvedenih projektov in programov ter vsebujejo drugačen pristop k reševanju problemov - do 10 točk; • EKONOMIČNOST - mladinski programi In projekti imajo realno finančno konstrukcijo - do 10 točk; • KONTINUIRANOST- n adinski programi in projekti se izvajajo oziroma že trajajo daljše časovno obdobje, se nadgrajujejo - do 5 točk. 7. Dodeljena sredstva izvajalcem mladinskih programov.in_projektov morajo biti porabljena v letu 2009. 8. Razpisna dokumentacija je na voljo do zaključka razpisa, In sicer na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8,1295 Ivančna Gorica, vsak dan v poslovnem času Občine. Podrobnejše informacije posreduje Mojca Globokar Anžlovar, tel. 01 781 21 00. 9. Prijavitelji morajo prijavo oddati osebno ali po pošti, najpozneje do 13. 3.2009 na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8,1295 Ivančna Gorica. Nepravočasno oddanih prijav komisija ne bo upoštevala. 10. Posamezna prijava na javni razpis mora biti pripravljena izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije naročnika (Občina Ivančna Gorica). Prijave morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »Prijava na javni razpis za mladinske programe in projekte 2009 - ne odpiraj«. 11. Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v 35 dneh od datuma odpiranja prijav. Občina Ivančna Gorica bo z Izbranimi prijavitelji sklenila pogodbo o sofinanciranju mladinskih programov In projektov v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu. Številka: 430-0005/2009 Datum: 2. 2. 2009 OBČINA IVANČNA GORICA župan Jernej Lampret Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/1998, 27/2002, 110/2002, 15/2003), Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2009 (Uradni list RS, št. 125/2008) in 5. člena Pravilnika za vrednotenje športnih programov v občini Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 4/01 In 4/02) Občina Ivančna Gorica objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov na področju športa v občini Ivančna Gorica za leto 2009 1. Predmet javnega razpisa Iz sredstev proračuna Občine Ivančna Gorica za področje športa je sofinanciranje naslednjih vsebin športnih programov ter razvojne in strokovne naloge: - Interesna športna vzgoja otrok in mladine, - športna vzgoja otrok In mladine, usmerjena v kakovostni in vrhunski šport, - športna vzgoja otrok In mladine s posebnimi potrebami, - športna rekreacija, - kakovostni šport, - vrhunski šport, - šport invalidov, - izobraževanje, usposabljanje In izpopolnjevanje strokovnih kadrov, - vzdrževanje javnih športnih objektov In površin, - promocijsko dejavnost športa, - priznanja športnikom in športnim delavcem. 2. Izvajalci letnih programov športa so: - športna društva, - zveza športnih društev, - zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, - zavodi s področja vzgoje in izobraževanja. Športna društva In klubi ter njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju letnega programa športa. 3. Na razpis za sofinanciranje programov športa lahko kandidirajo nosilci In izvajalci športnih programov, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sedež v občini Ivančna Gorica, - da so registrirani za opravljanje dejavnosti v športu, - da imajo organizirano redno dejavnost najmanj 6 mesecev v letu in so že registrirani najmanj eno leto od prijave na razpis, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti, - da Občini Ivančna Gorica vsako leto dostavijo poročilo o realizaciji programov, ki so bili sofinancirani Iz proračunskih sredstev, društva In klubi pa tudi podatke o članstvu In drugo dokumentacijo, kot jo določa zakon o društvih. 4. Razpisna dokumentacija je na voljo do zaključka razpisa, in sicer na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8,1295 Ivančna Gorica, vsak dan v poslovnem času Občine, ter na spletni strani Občine Ivančna Gorica http://www. ivancna-gorlca.si/. Podrobnejše Informacije posreduje Mojca Globokar Anžlovar, tel. 01 781 21 00. 5. Izvajalci športnih programov, ki želijo kandidirati na javnem razpisu, morajo k prijavnemu obrazcu priložiti: - potrdilo o registraciji društva pri UE Grosuplje (samo društva, ki se prvič prijavljajo), - potrdilo o zagotovljenem strokovnem kadru (pogodbo s strokovnim delavcem), - potrdilo o zagotovljenem prostoru oz. športni površini za izvajanje programa (pogodba z lastnikom oz. upravljavcem, če se program Izvaja v najetih prostorih oz. površinah) ter urnik vadbe, - program dela za leto 2009 ter program Investicijskega vzdrževanja In nabave športne opreme v letu 2009, - vzorec pogodbe o sofinanciranju izvedbe programov športa v občini Ivančna Gorica za leto 2009. Izbrani bodo le tisti Izvajalci, ki bodo dostavili vso potrebno dokumentacijo. 6. Proračunska sredstva za področje športa za leto 2009 se bodo razdeljevala na podlagi določil Pravilnika za vrednotenje športnih programov v občini Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 4/01 in 4/02). Dodeljena sredstva izvajalcem športne dejavnosti za leto 2009 morajo biti porabljena v letu 2009. 7. Zadnji rok za prijavo na razpis je 13. 3. 2009, na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8,1295 Ivančna Gorica. Prijava mora biti posredovana v zaprti kuverti in z oznako »Javni razpis - šport 2009«. Prijave, ki na naslov ne bodo prispele do zahtevanega datuma, pri vrednotenju ne bodo upoštevane. 8. Medsebojna razmerja med Občino Ivančna Gorica in izbranim izvajalcem športnih programov se bodo uredila s pisno pogodbo. Številka: 430-0006/2009 Datum: 2. 2. 2009 OBČINA IVANČNA GORICA župan Jernej Lampret Ivančna Gorica, jan.-feb. 2009 15 Q£\3PQ0O Na podlagi Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2009 (Uradni list RS, št, 125/2008) in Pravilnika za sofinanciranje programov na področju socialno-humanitarnih dejavnosti iz proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 44/2005) Občina Ivančna Gorica objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov na področju socialno-humanitarnih dejavnosti iz proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2009 1. Naziv in sedež naročnika: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8,1295 Ivančna Gorica. 2. Predmet javnega razpisa so programi na področju socialno-humanitarnih dejavnosti. 3. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji Izvajalci programov na področju socialno-humanitarnih dejavnosti: - javni zavodi, ustanove in pravne osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti na področju socialnega varstva; - društva na področju zdravstva In socialnega varstva, registrirana v skladu z zakonom o društvih (Uradni list RS, št. 61/06); - dobrodelne organizacije kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih z namenom, da bi reševale socialne stiske in težave občanov občine Ivančna Gorica, ustanovijo posamezniki v skladu z zakonom ali verske skupnosti; - prostovoljne in neprofitne organizacije, ki delujejo na področju socialnega in zdravstvenega varstva ter humanitarne organizacije in imajo v svojih programih elemente socialne skrbi in skrbi za zdravje občanov oziroma svojih članov; - druge organizacije in zasebniki, ki izvajajo občinske programe na področju socialne varnosti ali občinske programe za izboljšanje kakovosti življenja za občane občine Ivančna Gorica. 4. Izvajalci programov na področju socialno-humanitarnih dejavnosti morajo Izpolnjevati naslednje pogoje: - so registrirani in imajo humanitarno dejavnost oziroma dejavnost socialnega varstva opredeljeno v svojih aktih; - Imajo sedež v občini Ivančna Gorica; - društva, ki delujejo na področju socialno-humanitarnih dejavnosti, imajo lahko svoj sedež tudi izven območja občine Ivančna Gorica, njihovi člani pa morajo biti tudi občani občine Ivančna Gorica; - imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in drugo dokumentacijo, kot jo določa zakon; - imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih aktivnosti, - imajo izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni prihodki in odhodki izvajanja programa, delež lastnih sredstev, delež javnih sredstev, delež sredstev uporabnikov in delež sredstev iz drugih virov; - vsako leto občinski upravi redno dostavljajo poročilo o realizaciji programov za preteklo leto. 5. Okvirna višina sredstev na razpolago je 11.000, 00 EUR. 6. Komisija bo pri vrednotenju prispelih vlog upoštevala naslednja merila in kriterije: 1. Sedež izvajalca: sedež v občini Ivančna Gorica - 20 točk; podružnica v občini Ivančna Gorica - 6 točk; člani iz občine Ivančna Gorica- 2 točki. 2. Število članov iz občine Ivančna Gorica: I-10 članov-3 točke; II-30 članov-6 točk; 31-50 članov-10 točk; 51-70 članov-15 točk; nad 70 članov - 20 točk. 3. Program dela za razpisano leto: 3.1. Vzpostavljanje socialne mreže z okoljem (druženje, obiski starostnikov, onemoglih, invalidov ...) -10 točk 3.2. Krvodajalska akcija -10 točk, 3.3. Organizacija dobrodelne In druge prireditve na območju občine Ivančna Gorica - 8 točk (največ 24 točk). 3.4. Izobraževalna dejavnost (predavanje, delavnica, krožek aH druga oblika izobraževanja) za člane in/ali širšo okolico: v občini Ivančna Gorica - 5 točk (največ 15 točk); izven občine Ivančna Gorica - 2 točki (največ 4 točke). 3.5. Rekreativna dejavnost (izlet, ekskurzija, letovanje, druge športne In kulturne aktivnosti za člane) - 2 točki (največ 10 točk) 3.6. Sodelovanje članov in prostovoljcev pri načrtovanju in izvajanju programa: I-5 članov in prostovoljcev -1 točka; 6-10 članov in prostovoljcev - 2 točki; II-15 članov in prostovoljcev - 3 točke; nad 16 članov in prostovoljcev - 5 točk. 3.7. Reference - program se na območju občine izvaja: - 0-5 let-1 točka; - 5-10 let-2 točki; - nad 10 let-3 točke. 3.8. Izdaja glasila, biltena aH kakšne druge oblike promocijskega materiala - 5 točk (največl 0 točk). 3.9. Pričakovan delež sofinanciranja s strani Občine Ivančna Gorica: - do 40 % - 6 točk - 40-50 % - 2 točki - nad 50 % - 0 Programi bodo ocenjeni v skladu z merili in kriteriji in ob upoštevanju specifičnosti posameznih programov. Programi se točkujejo. Vrednost točke se določi v skladu s predvidenimi proračunskimi sredstvi za razpisano leto. Višina sofinanciranja posameznega programa je odvisna od skupnega števila zbranih točk in vrednosti točke. 7. Dodeljena sredstva izvajalcem programov na področju socialno-humanitarnih dejavnosti morajo biti porabljena v letu 2009. 8. Razpisna dokumentacija je na voljo do zaključka razpisa, in sicer na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8,1295 Ivančna Gorica, vsak dan v poslovnem času Občine, ter na spletni strani Občine Ivančna Gorica http://www.ivancna-gorica.si/. Podrobnejše informacije posreduje Mojca Globokar Anžlovar, tel. 01 781 21 00. 9. Prijavitelji morajo prijavo oddati osebno aH po pošti, najpozneje do 13. 3. 2009 na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8,1295 Ivančna Gorica. Nepravočasno oddanih prijav komisija ne bo upoštevala. 10. Posamezna prijava na javni razpis mora biti pripravljena Izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije naročnika (Občina Ivančna Gorica). Prijave morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »Prijava na javni razpis za programe na področju socialno-humanitarnih dejavnosti 2009 - ne odpiraj«, 11. Prijavitelji bodo o Izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v 35 dneh od datuma odpiranja prijav. Občina Ivančna Gorica bo z izbranimi prijavitelji sklenila pogodbo o sofinanciranju programov v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu. Številka: 430-0007/2009 Datum: 2. 2. 2009 OBČINA IVANČNA GORICA župan Jernej Lampret Na podlagi Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2009 (Uradni list RS, št. 125/2008) In Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti društev in zveze na področju turizma Iz proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 61/05 in št. 30/06) Občina Ivančna Gorica objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje dejavnosti društev in zveze na p@dročju turizma iz proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2009 1. Predmet tega javnega razpisa so programi društev In zveze na področju turizma. 2. Naziv in sedež naročnika: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8,1295 Ivančna Gorica. 3. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci programov na področju turizma: - turistična društva, - društva za ohranjanje ljudskih običajev, - turistična zveza. 4. Višina sredstev, ki so na razpolago, je 24.900,00 EUR. Od tega je namenjeno za sofinanciranje programov in dejavnosti: -društev 13.300,00 EUR, -zveze 11.600,00 EUR. 5. Predmet sofinanciranja dejavnosti društev in zveze na področju turizma so praviloma aktivnosti z naslednjimi vsebinami: - izvajanje promocijskih dejavnosti lokalnega in širšega pomena: predstavitev občine In društva oziroma zveze na raznih sejmih, razstavah in drugih prireditvah doma in v tujini ipd., - izdajanje promocijskega materiala: zloženka, razglednica, brošura ipd., - spodbujanje občanov za sodelovanje pri aktivnostih pospeševanja turizma, - akcije na področju ohranjanja kulturne in naravne dediščine, urejanja in olepšanja okolja, ohranjanja starih šeg in navad (običajev), urejanje in vzdrževanje poti, razgledišč, čistilne akcije, spodbujanje k ohranjanju domačih obrti in dopolnilnih dejavnosti ipd., - organiziranje in izvedba prireditev lokalnega in širšega pomena, - aktivnosti za zagotavljanje podmladka; organizacija delavnic za otroke In mladino, - izobraževanje članov za namene pospeševanja dejavnosti društev (predavanja, delavnice ipd.), - oblikovanje turističnih izdelkov in turistične ponudbe kraja (turistične oznake, smerokazi, spominki Ipd.), - izvajanje posebnih projektov na področju turizma. 6. Izvajalci programov na področju turizma morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da so registrirani po zakonu o društvih, - da imajo sedež na območju občine Ivančna Gorica, - da imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini, - da Imajo poravnane vse davke in druge obvezne zakonske in poslovne obveznosti, - da imajo materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje dejavnosti, - da delujejo najmanj eno leto. 7. Prosilci za sredstva, ki so predmet tega razpisa, morajo k prijavi predložiti naslednjo dokumentacijo: - prijavni obrazec, - podatki o programu, - fotokopija odločbe o registraciji, - fotokopija statuta ali drugega ustanovitvenega akta, iz katerega je razvidna dejavnost na področju turizma (samo za prijavitelje, ki se prijavljajo prvič, oz. tiste, ki so v zadnjem letu spreminjali statut), - seznam članov društva s plačano članarino, - izpolnjen, podpisan in parafiran vzorec pogodbe. 8. Merila In kriteriji za vrednotenje prijavljenih programov so razdeljena v dva sklopa: - delovanje društev/zveze, - programi društev/zveze. 1). Delovanje društev/zveze Društvo pridobi točke glede na število članov društva, zveza pa na število društev, ki so vključena v zvezo in ustrezajo pogojem, opredeljenim v 2. In 3. členu Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti društev In zveze na področju turizma iz proračuna Občine Ivančna Gorica. Kot član društva se šteje oseba, ki je v skladu z določili Zakona o društvih podpisala pristopno izjavo za članstvo v društvo in je v preteklem koledarskem letu izpolnila članske obveznosti v društvu. Kot član podmladka društva se šteje oseba do dopolnitve 18. leta starosti ob upoštevanju pogojev iz drugega odstavka tega člena. Merila za točkovanje: Razred 17 ~2T "47 ~5~ Število članov 1-10 "rrar 51-100 101-200 201 In več Število točk ~T0" ~3tr "50" ~80~ ~TUU" Društvo, ki vključuje v članstvo podmladek, pridobi eno dodatno točko za vsakega člana podmladka. Zveza pridobi točke glede na število društev, vključenih v zvezo, in sicer za vsako društvo 10 točk. 2). Programi društev/zveze Izbor programov, ki se točkujejo, opravi komisija, pri čemer upošteva enakomerno zastopanost gramov. Programi morajo biti jasno vsebinsko In časovno opredeljeni, stroškovno ocenjeni in z vseh kandidatov in ocenjuje stroške pro-Izdelano finančno konstrukcijo. PROGRAM 1.) Ohranjanje kulturne in naravne dediščine a) urejanje In vzdrževanje kulturnih in naravnih spomenikov b) zbiranje in arhiviranje zgodovinskega gradiva c) prikazi kulturne dediščine (muzeji, galerije...)_ 2.) Urejanje, olepšanie in varstvo okolja a) urejanje in vzdrževanje sprehajalnih poti, razgledišč, tematskih poti, označevanje. b) čistilne akcije_ 3.) Organizacija in izvedba prireditve a) društvo je organizator in izvajalec prireditve b) društvo sodeluje na prireditvi lokalnega pomena c) društvo sodeluje na prireditvi širšega pomena 4.) Promocijske in informativne dejavnosti a) izdajanje promocijskega materiala (zloženke, razglednice, bilteni...) b) predstavitev občine in društva na sejmih, razstavah ..._ 5.) Izobraževanje in usposabljanje za namene pospeševanja turizma a) organizacija in izvedba seminarjev, delavnic ... b) izobraževanje članov društva_ 6.) Spodbujanje občanov za sodelovanje pri aktivnostih pospeševanja turizma a) organizacija in izvedba natečajev (npr. najlepše okolje, naselje, stavba, najboljša gostinska ponudba ...) 7.) Oblikovanje turističnih izdelkov in turistične ponudbe kraia a) oblikovanje turističnih izdelkov (spominek) b) oblikovanje nove turistične ponudbe kraja programi (npr. tematske poti...) c) trženje obstoječe turistične ponudbe_ ŠTEVILO TOČK 50/leto 30/leto 20/leto 40/akcijo 30/akcijo 50/prlredltev 20/prlredltev 30/prlredltev 30/pro. material 20/predstavitev 30/seminar 20/seminar 50/natečaj 30/leto 50/leto 30/leto Za zvezo veljajo enaka merila za točkovanje programov kot za društva. Merila so določena v točkah. Vrednost točke se izračuna vsako leto na podlagi razpoložljivih proračunskih sredstev in skupnega števila točk ovrednotenih programov. Seštevek vseh točk daje vsoto, ki določa višino sofinanciranja v sorazmerju skupnega števila točk vseh društev In zveze ter razpoložljivih sredstev. Za delovanje društev/zveze je namenjenih 30 % razpoložljivih sredstev, za programe društev/zveze pa 70 % razpoložljivih sredstev. 9. Prijavitelji morajo prijavo oddati osebno ali priporočeno po pošti, najpozneje do 20. 3. 2009, na nasiov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8,1295 Ivančna Gorica. Nepravočasno oddanih prijav komisija ne bo upoštevala. Posamezna prijava na javni razpis mora biti pripravljena izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije naročnika (Občina Ivančna Gorica). Razpisna dokumentacija je na voljo od objave razpisa dalje v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica, vsak dan v poslovnem času Občine in na spletni strani Občine www. ivancna-gorica.si. Podrobnejše informacije daje Matej Šteh, tel.: 781 21 30. Prijave morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »Prijava na javni razpis za sofinanciranje dejavnosti društev in zveze na področju turizma za leto 2009 - ne odpiraj«. Na hrbtni strani kuverte mora biti napisan naslov prijavitelja. 10. Prijavitelji bodo o Izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v ->8 dneh od datuma odpiranja prijav. Občina Ivančna Gorica bo z Izbranimi prijavitelji sklenila pogodbo o sofinanciranju programov v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu. 11. Dodeljena sredstva izvajalcem programov na področju turizma morajo biti porabljena v letu 2009. Številka: 430-0009/2009 Datum: 20. 2. 2009 OBČINA IVANČNA GOBICA Župan Jernej Lampret 16 Ivančna Gorica, jan.-feb. 2009 Na podlagi 57., 61., 62., člena in členov od 100. do 120. Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/00-UPB17), Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 125/2008) in Pravilnika o postopku za izbiro in merilih za sofinanciranje kulturnih programov/projektov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št.141/2004,17/2006, 31/2007) Občina Ivančna Gorica objavlja JAVUISIIIPIS za sofinanciranje programov/projektov na področju kulture v občini Ivančna Gorica za leto 2009 1. Naročnik: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8,1295 Ivančna Gorica. 2. Predmet javnega razpisa za sofinanciranje programov/projektov na področju kulture iz sredstev proračuna Občine Ivančna Gorica so programi in projekti na področju kulture, ki zajemajo vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin na področju knjižne, knjižničarske, glasbene, plesne, gledališke, lutkovne, literarne, novinarske, likovne, fotografske, filmske, video in knjižno-založniške dejavnosti, varstva kulturne dediščine ter upravljanja z objekti, ki služIjo izvajanju kulturnih programov. 3. Na javni razpis se lahko prijavijo sledeči izvajalci letnih kulturnih programov/projektov: - fizične in pravne osebe, ki opravljajo kulturno-umetniške dejavnosti in imajo prebivališče oziroma sedež v občini Ivančna Gorica (kulturna društva in njihove zveze; samostojni ustvarjalci na področju kulture; javni skladi; v primeru avtorskih programov pa njihovi avtorji), - mladi umetniki, ki imajo stalno bivališče v občini Ivančna Gorica, ki niso starejši od 30 let, njihovo dosedanje delo in javno priznani uspehi pa potrjujejo njihovo izjemno nadarjenost, za izvedbo posameznih programov ali študijsko izpolnjevanje doma in v tujini, - organizatorji kulturnih prireditev za gledališka in glasbena gostovanja, razstave, abonmaje, pregledna srečanja, tekmovanja, festivale, multimedijske in druge prireditve, če imajo za izvedbo zagotovljene kadrovske, finančne in prostorske možnosti, - javni zavodi na področju kulture, katerih (soustanovitelj je Občina Ivančna Gorica, za program, ki ne sodi v osnovno dejavnost iz ustanoviteljskega akta javnega zavoda, - drugi zavodi, ki delujejo na področju kulture v občini in imajo reference za kakovostno izvedbo programa, - lastniki nepremične (razen neposrednih proračunskih uporabnikov) kulturne dediščine, ki Ima status spomenika ali pa je vpisana v zbirni register dediščine, za redno vzdrževanje oziroma sanacijo kulturne dediščine, pod pogoji, kot jih določa zakon, - lastniki (razen neposrednih proračunskih uporabnikov) in upravljavci objektov, ki služIjo izvajanju kulturnih programov In so bili s Sklepom o določitvi nepremičnin in opreme, ki sestavlja javno infrastrukturo na področju kulture (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 7/96 in 9/96), določeni za javno infrastrukturo na področju kulture, za redno vzdrževanje objektov. 4. Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - Imajo sedež oziroma prebivališče v občini Ivančna Gorica, - imajo urejeno evidenco o članstvu in drugo dokumentacijo, kot to določa Zakon o društvih, - vodijo evidenco o opravljenih vajah in nastopih, - da vsaj enkrat letno svoje delo predstavijo javnosti, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje kulturnih aktivnosti, - da vsako leto občinski upravi redno dostavijo poročilo o realizaciji programov in/ali projektov za preteklo leto, - delujejo na področju kulture najmanj eno leto. 5. Okvirne višine sredstev, ki so na razpolago za sofinanciranje področja kulture za leto 2009, so: -14.000 EUR - skupni programi občinskega, medobčinskega In območnega značaja - 66.200 EUR - programi kulturnih društev - 6.200 EUR - kulturni projekti - 4.500 EUR - oprema kulturnih društev - 8.000 EUR - investicijsko vzdrževanje in obnove kulturnih spomenikov 6. Dodeljena sredstva izvajalcem kulturne dejavnosti za leto 2009 morajo biti porabljena v letu 2009. 7. Razpisna dokumentacija je na voljo do zaključka razpisa, in sicer na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica, vsak dan v poslovnem času Občine, ter na spletni strani Občine Ivančna Gorica http://www.ivancna-gorica.sl/. Podrobnejše informacije posreduje Mojca Glo-bokar Anžlovar, tel. 01 781 21 00. 8. Prijavitelji, ki želijo kandidirati na javnem razpisu, morajo k prijavnemu obrazcu priložiti: - izpolnjeno prijavo na razpis, izpolnjene obrazce iz razpisne dokumentacije (vsi prijavitelji) ter vse v razpisni dokumentaciji zahtevane priloge, - s podpisom potrjen vzorec pogodbe (vsi prijavitelji), - kopijo odločbe oziroma sklepa o registraciji (samo tisti, ki se prijavljajo prvič), - kopijo odločbe o statusu (samo samostojni ustvarjalci na področju kulture, in sicer tisti, ki se prijavljajo prvič), - dokazilo o lastništvu, projekt obnove in spo-meniškovarstveno soglasje za projekt obnove (samo prijavitelji spomeniškovarstvenih programov). Prijave in druge prijavne obrazce morajo podpisati upravičene osebe - zastopniki oziroma fizične osebe osebno ali njihovi pooblaščenci. 9. Merila Kulturni programi/projekti se ocenijo v skladu z merili in kriteriji in ob upoštevanju specifičnosti posameznih programov/projektov. Programi in projekti se točkujejo. Vrednost točke se določi v skladu s proračunskimi sredstvi za razpisano leto. Višina sofinanciranja posameznega programa in projekta je odvisna od skupnega števila zbranih točk In vrednosti točke. Osnovna dejavnost ljubiteljskih kulturnih skupin se sofinancira le pod pogojem, da rezultate svojega dela predstavijo publiki vsaj enkrat letno. Vrednotenje se opravi tako, da se točkuje naslednje elemente: 1. Program a. Študij oziroma priprava programa: b. Izvedba programa: c. Stroški prostora za študij in izvedbo programa. 2. Projekti a. Organizacija kulturnih prireditev; b. Obnova kulturnih spomenikov in ostale kulturne dediščine;' c. Investicijsko vzdrževanje objektov, ki služijo izvajanju kulturnih programov/projektov; d. Izdaja tiskanih gradiv (lahko zapisani tudi na CD) na področju kulture. 3. Nakup in vzdrževanje opreme. 4. Kakovost in visoka obletnica delovanja. Ad 1. a. Študij oziroma priprava programa Pri študiju programa se glede na zahtevnost programa prizna različno število vaj oziroma delovnih srečanj, ki obenem pomeni tudi število priznanih točk. Točkuje se le priprava na enega izmed treh oziroma štirih možnih programov (navedeni po alineah). Za samostojni premierni koncert oziroma predstavo se šteje samo izvedba novih del, ki jih izvajalec še ni izvajal; za samostojni celovečerni koncert oziroma prireditev je treba izvesti vsaj eno tretjino novih del In dve tretjini starih del iz minulih let; za polovični letni koncert oziroma prireditev mora izvajalec izvesti 15- do 20-minutni nov program in nekaj del iz minulih let (sem ne sodi sodelovanje na revijah In tekmovanjih na občinski, območni, regijski in državni ravni). Število priznanih vaj je naslednje: a) pihalni in simfonični orkestri - 30 ali več in-strumentalistov: (1 vaja = 2 šolski uri) - samostojni premierni letni koncert 100 vaj - samostojni celovečerni letni koncert 90 vaj - polovični letni koncert 60 vaj - nastop na prireditvi, predstavitvi, proslavi 30 vaj b) Inštrumentalne skupine pod 30 instrumentali-stov: (1 vaja = 2 šolski uri) - samostojni premierni letni koncert 80 vaj - samostojni celovečerni letni koncert 60 vaj - polovični letni koncert 30 vaj - nastop na prireditvi, predstavitvi, proslavi 15 vaj c) pevski zbori od 16 ali več pevcev: (1 vaja = 2 šolski uri) - samostojni premierni letni koncert 90 vaj - samostojni celovečerni letni koncert 60 vaj - polovični letni koncert 30 vaj - nastop na prireditvi, predstavitvi, proslavi 15 vaj d) pevski sestavi do 16 pevcev: (1 vaja = 2 šolski uri) - samostojni premierni letni koncert 90 vaj - samostojni celovečerni letni koncert 60 vaj - polovični letni koncert 30 vaj - nastop na prireditvi, predstavitvi, proslavi 15 vaj e) otroški in mladinski zbori: (1 vaja = 2 šolski uri) - samostojni premierni letni nastop 50 vaj - samostojni celovečerni letni nastop 30 vaj - polovični letni koncert 20 vaj - nastop na prireditvi, predstavitvi, proslavi 10 vaj f) folklorne skupine: (1 vaja = 2 šolski uri) - samostojni premierni letni nastop 90 vaj - samostojni celovečerni letni nastop 70 vaj - polovični letni koncert 30 vaj - nastop na prireditvi, predstavitvi, proslavi 15 vaj g) plesne skupine: (1 vaja = 2 šolski uri) - samostojni premierni letni nastop 70 vaj - samostojni celovečerni letni nastop 50 vaj - polovični letni koncert 30 vaj - nastop na prireditvi, predstavitvi, proslavi 15 vaj h) gledališke in lutkovne skupine: (1 vaja = 3 šolske ure) - za predstavo v letnem gledališču 100 vaj - za predstavo nad 2 uri 70 vaj - za predstavo od 1 do 2 ur 50 vaj - za predstavo do 1 ure 30 vaj i) literarna in novinarska dejavnost: (delovno srečanje = 2 šolski uri) 50 delovnih srečanj j) likovne in fotografske skupine: (delovno srečanje = 3 šolske ure) - organizacija ex tempora aH kolonije 50 delovnih srečanj - priprava skupinske razstave, redno delovanje4 0 delovnih srečanj k) video in filmska dejavnost: (delovno srečanje = 3 šolske ure) - priprava lastne celovečerne video oziroma filmske produkcije 100 delovnih srečanj - priprava dokumentarne kratkometražne video produkcije (do 20 min) 40 delovnih srečanj - organizacija video in filmskih delavnic 30 delovnih srečanj Ad 1. b. Izvedba programa Občini Ivančna Gorica je treba poslati ustrezna dokazila o izvedenem programu. Pri posameznem izvajalcu se točkuje le eden izmed dveh, treh oziroma štirih možnih projektov. a) pihalni in simfonični orkestri - 30 ali več in-strumentalistov: - samostojni premierni letni koncert 300 točk - samostojni celovečerni letni koncert 100 točk - polovični letni koncert 50 točk - nastop na prireditvi, predstavitvi ali proslavi 10 točk b) instrumentalne skupine pod 30 Instrumentall-stov: - samostojni premierni letni koncert 180 točk - samostojni celovečerni letni koncert 60 točk - polovični letni koncert 30 točk - nastop na prireditvi, predstavitvi ali proslavi 10 točk c) pevski zbori 16 ali več pevcev: - samostojni premierni letni koncert 300 točk - samostojni celovečerni letni koncert 100 točk - polovični letni koncert 50 točk - nastop na prireditvi, predstavitvi ali proslavi 10 točk d) pevski sestavi do 16 pevcev: - samostojni premierni letni koncert 180 točk - samostojni celovečerni letni koncert 60 točk - polovični letni koncert 30 točk - nastop na prireditvi, predstavitvi ali proslavi 10 točk e) otroški In mladinski zbori: - samostojni premierni letni nastop 90 točk - samostojni celovečerni letni nastop 30 točk - polovični letni koncert 15 točk - nastop na prireditvi, predstavitvi ali proslavi 5 točk f) folklorne skupine: - samostojni premierni letni nastop 300 točk - samostojni celovečerni letni nastop 100 točk - polovični letni nastop 50 točk - nastop na prireditvi, predstavitvi ali proslavi 10 točk g) plesne skupine: - samostojni premierni letni nastop 300 točk - samostojni celovečerni letni nastop 100 točk - polovični letni nastop 50 točk - nastop na prireditvi, predstavitvi ali proslavi 10 točk h) gledališke in lutkovne skupine: - za premiera v letnem gledališču 500 točk - za premiera nad 2 uri 300 točk - za premiera od 1 do 2 ur 150 točk - za premiera do 1 ure 50 točk i.) literarna in novinarska dejavnost: - celovečerna prireditev - organizacija delavnic 150 točk 150 točk j) likovne in fotografske skupine: - organizacija ex tempora, kolonije, natečaji 300 točk - priprava skupinske razstave z lastnimi novimi deli 300 točk - organizacija likovnih oziroma fotografskih delavnic 150 točk k) video in filmska dejavnost - projekti posameznih ali več avtorjev: - lastna celovečerna video oziroma filmska produkcija 300 točk - dokumentarna kratkometražna video produkcija (do 20 min) 150 točk - organizacija video in filmskih delavnic 50 točk Ad 2. a. Organizacija kulturnih prireditev Komisija bo Izbrala in točkovala kulturne prireditve v širšem javnem Interesu, ki se bodo sofinancirale na podlagi naslednjih kriterijev oz. meril: sofinanciranja na podlagi prioritet, ocene nujnosti obnove, realnih možnosti izpeljave in mnenja komisije iz 6. člena tega pravilnika določi župan. Ad 3. Nakup in vzdrževanje opreme Do sredstev za sofinanciranje so upravičena kulturna društva, če dokažejo, da je nakup in vzdrževanje opreme nepogrešljivo za izvajanje njihove redne dejavnosti, ter imajo za nakup in vzdrževanje opreme zagotovljenih vsaj 60 % lastnih sredstev. Prednost pri sofinanciranju bodo imela društva, ki že daljše obdobje (več let) niso koristila sredstev iz tega naslova. Oprema, ki je bila sofinancirana s strani Občine Ivančna Gorica, mora ostati v lasti kulturnega društva. Ad 4. Kakovost in visoka obletnico delovanja 1. Za kakovostni nivo, ki ga doseže izvajalec, mu pripada dodatno število točk, in sicer: Izvajalcu, ki uspešno nastopa na mednarodnih tekmovanjih 50 %, izvajalcu, ki je v najvišjem državnem rangu dejavnik ocenjevanja največje št. točk merilo kontrola nivo prireditve (odvisno od števila krajev, občin, držav, ki pristopijo k organizaciji) do 120 točk 201 - društveni, krajevni, občinski 801 - območni, regijski, državni 1201 - meddržavni iz vabila število nastopajočih izvajalcev do 40 točk 21-na vsakega izvajalca/skupino oz. 41-na vsakega izvajalca/skupino iz tujine iz vabila čas - trajanje izvedbe prireditve do 60 točk 101-do vključno 1,5 ure 301-do vključno 2,5 ure 601-nad 2,5 ure poročilo delež lastnih sredstev in drugih neproračunskih virov za izvedbo prireditve do 40 točk 101-za 20-40 % lastnih sredstev 201-za 40-60 % lastnih sredstev 401-za nad 60 % lastnih sredstev poročilo tradicionalnost prireditve do 30 točk 21-na vsako leto Izvedene v preteklosti poročilo kadrovsko in organizacijsko tehnična struktura izvajalca pri izvedbi prireditve do 50 točk 101-za vsak posamezni organizaeijsko-tehnični sklop z ustrezno kadrovsko zasedbo, pomemben za izvedbo (redarska služba, notranje ozvočenje, zunanje ozvočenje, čiščenje, prevoz,...) poročilo in kopije računov Do sredstev je upravičen organizator prireditve v občini. Do konca februarja je potrebno predložiti poročilo ter potrebne priloge o prireditvah v preteklem letu, ki so bile sofinancirane iz občinskega proračuna. Ad 2. b. Obnova kulturnih spomenikov in ostale kulturne dediščine Za sredstva iz tega naslova lahko kandidirajo vse fizične in pravne osebe (razen neposrednih proračunskih uporabnikov), ki so lastniki ali upravljavci objekta, lociranega na območju občine Ivančna Gorica, razglašenega za kulturni spomenik lokalnega pomena oziroma v postopku razglasitve ali vpisanega v zbirni register kulturne dediščine. Lastniki ali upravljavci morajo imeti zagotovljena denarna sredstva v višini najmanj 70 % upravičenih stroškov ter druge materialne, kadrovske in organizacijske možnosti za izpeljavo prijavljenih projektov obnove. Predlagatelj mora pridobiti tudi mnenje odgovornega konservatorja ter prijavi priložiti fotografije obstoječega stanja. Prednost pri financiranju bodo imeli projekti: - glede na stopnjo zaščitenosti, - glede na pomen spomenika v občini Ivančna Gorica, - glede na stopnjo ogroženosti spomenika, - ki jih financira Ministrstvo za kulturo RS. Merila in kriteriji za sofinanciranje: - stopnja zaščitenosti spomenika - do 501 (501 - prvi varstveni režim, 301 - drugI, 101-tretji), - pomen spomenika za občino - do 301, - stopnja poškodovanostl objekta - do 201, - projekt sofinancira Ministrstvo za kulturo - 201, - višina sredstev iz drugih virov - do 201, - pomen za krajevno zgodovino in domoznanstvo - do 201. Ad 2. c. Investicijsko vzdrževanje objektov, ki služijo izvajanju kulturnih programov/projektov Za sredstva sofinanciranja Investicijskega vzdrževanja objektov, ki služijo izvajanju kulturnih programov/projektov In so bili s Sklepom o določitvi nepremičnin in opreme, ki sestavlja javno infrastrukturo na področju kulture (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 7/96 in 9/96) določeni za javno infrastrukturo na področju kulture, lahko kandidirajo lastniki in upravljavci objektov (razen neposrednih proračunskih uporabnikov). Predlagatelji morajo imeti zagotovljena denarna sredstva za izvedbo projekta investicijskega vzdrževanja objekta v višini najmanj 60 % upravičenih stroškov. Izbor predlagateljev in višino sredstev 30%, in izvajalcu, ki doseže najvišjo uvrstitev na regionalnem nivoju, 20 % vseh točk, ki jih zbere v preteklem letu za izvedbo programa. 2. V letu, ko praznuje izvajalec visoko obletnico delovanja, mu pripada dodatno število točk, in sicer: za 10. obletnico 20 %, za 25. obletnico 40 % in za 50. obletnico 70 % vseh točk, ki jih je v preteklem letu zbral za vaje in izvedbo programa, vendar pod pogojem, da za to priložnost pripravi in izvede zahtevnejši jubilejni program. Rekreativni orkestri in zbori V to skupino sodijo orkestri in zbori, ki zaradi višje starosti članov, psihosocialnih in drugih razlogov ne čutijo potrebe ali pa ne zmorejo pripraviti samostojnega javnega koncerta, se pa dejavno vključujejo v svoje bivalno okolje. Tem pripada: 1. za vaje enkrat letno 100 točk, 2. za vsak javni nastop po 10 točk, vendar se prizna največ 5 nastopov letno. 10. Prijavitelji morajo prijavo oddati osebno aH po pošti, najpozneje do 13. 3. 2009, na naslov: Občina Ivančna Gorica, Oddelek za družbene dejavnosti, Sokolska ulica 8,1295 Ivančna Gorica. 11. Posamezna prijava na javni razpis mora biti pripravljena izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije naročnika (Občine Ivančna Gorica). Prijave morajo oddane v zaprti kuverti z oznako »Prijava na javni razpis za kulturo 2009 - ne odpiraj!« Na hrbtni strani mora biti naveden naslov prijavitelja. Nepravočasno ter nepravilno oddanih prijav komisija ne bo upoštevala. 12. Odpiranje prijav za dodelitev sredstev bo strokovna komisija opravila predvidoma v tednu dni po zaključku razpisa v prostorih Občine Ivančna Gorica. 13. Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje v 35 dneh od datuma odpiranja prijav. Občina Ivančna Gorica bo z Izbranimi prijavitelji sklenila pogodbo o sofinanciranju programov v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu. Številka: 430-0003/2009 Datum: 2. 2. 2009 OBČINA IVANČNA GORICA župan Jernej Lampret Ivančna Gorica, jan.-feb. 2009 17 kulturni pgsaznik MI NOVEGA zagona ivanški kulturi SLOVENSKA KNJIGA REKORDOV Nekaj dni pred novim letom je pri založbi Učila international iz Tržiča izšla prva Slovenska knjiga rekordov. Rekordi so porazdeljeni v 26 tematskih sklopov, ki si sledijo v naslednjem zaporedju: 1. Slovenija kot država, 2. arhitektura, 3. energija, 4. film in gledališče, 5. finance in poslovni svet, 6. hrana in pijača, 7. literatura, 8. ljudje, 9. mediji in zabava, 10. množična udeležba, 11. moč in vzdržljivost, 12. največji, 13. planine, 14. politika, 15. pošta, 16. promet, 17. rastline, 18. šport, 19. planine, 20. vera in cerkev, 21. virtualno in splet, 22. vojska in policija, 23. vreme, 24. zbirke, 25. zdravje in medicina in 26. živali. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je v knjigi tudi 6 dosežkov iz naše, Klasje-ve knjige rekordov. In še na nekaj smo lahko rahlo ponosni: bili smo prvi v Sloveniji, ki smo začeli pisati svojo »rekordersko« knjigo, kar je tudi svojevrsten rekord. Tudi to, da smo slovensko ginesovko prehiteli za celih dvanajst let, ni mačji kašelj. Če ima kdo od bralcev v posesti dosežek, ki bi bil lahko rekorden tudi v državnem merilu, naj ga posreduje uredništvu Klasja ali pa kar neposredno založbi v Tržič. Mi pa bomo šli z našo knjigo pogumno naprej, ker imamo za to več kot dovolj razlogov. Leopold Sever ČESTITKE NAŠEMU JUBILANTU POLDETU Spoštovani bralke in bralci, kot berete v zgornjem prispevku, delo našega dolgoletnega sodelavca Leopolda Severja močno presega vse naše krajevne meje, znotraj katerih Klasje mesec za mesecem prihaja na vaše domove. Gotovo smo se dragemu slavljencu dolžni zahvaliti za delo, ki ga opravlja pri našem časopisu, saj z njim ohranja našo kulturno dediščino in številna spoznanja o naših prednikih in preteklosti. Klasjeva knjiga rekordov pa je zagotovo eden večjih dosežkov, ki je pri vas bralcih še posebej priljubljen. Naš Polde je v začetku letošnjega leta dočakal tudi svoj osebni rekord, praznoval je 70 let življenja, za kar mu na tem mestu vsi iskreno čestitamo. Ko ga srečate, mu pa le stisnite roko in zaželite vse dobro. Spoštovani Polde, srečno in še na mnoga leta! Uredništvo ren. Knjiga opisuje Prešernovo življenje v devetinštiridesetih črticah (Prešeren je umrl star 49 let), opisovanje pa je drugačno od običajnega, saj svojo življenjsko zgodbo pisatelju pripoveduje kar sam Ribčev France. Knjiga je tudi bogato opremljena s fotografijami Prešernovih krajev, objavljen pa je tudi Sonetni venec z akrostihom V imenu ljubezni, ki ga je Sivec po Prešernovemu vzoru napisal že pred štiridesetimi leti, ko se je v mladosti preskušal tudi v pisanju pesmi. Ob koncu večera je zadonela Prešernova Zdravljica, pa ne le tista kitica, ki je slovenska himna. Vsi pevci in navzoči v dvorani smo dokazali, da poznamo tudi druge kitice Zdravljice. Večer se je nadaljeval ob druženju in prigrizku, za kar se zahvaljujemo številnim gospodinjam, za doživet kulturni dogodek pa predvsem župniji Šentvid, KS Šentvid, Društvu upokojencev Šentvid in KD Vidovo Šentvid. mš RIBČEV DOHTAR V ŠENTVIDU Tako je bilo naslov osrednje prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku v Šentvidu, na kateri je bil gost pisatelj, pesnik in popotnik Ivan Sivec. V dneh pred letošnjim 8. februarjem je pri založbi ICO iz Kamnika izdal že svojo 90. knjigo, posvečeno pesniku dr. Francetu Prešernu, z naslovom Ribčev dohtar. Svoj delček so prispevali domači pri-trkovalci na miniaturne zvonove, z recitacijami in igro pa so sodelovali tudi šolarji in mladinci. Umetniški program sta popestrila priznana gosta, pevka Jožica Kališnik in citrar Tomaž Plahutnik, osrednji dogodek pa je bila Sivčev slavnostni nagovor in predstavitev njegove zadnje, še povsem sveže, sicer že 90. knjige Ribčev dohtar. Pogovor in celoten program sta povezovala Urška Škra-bec in Žiga Roječ. Prireditev, kije potekala v dvorani kulturnega doma, so vodili mladi iz šentviške župnije, ki so pod mentorstvom pastoralne sodelavke gospe Anice Dobrove pripravili kulturni dogodek, ki je v kulturno bogatem kraju prinesel nekaj novega in prijetno presenetil vse, ki smo se na predvečer praznika udeležili prireditve. Posebnost večera je bilo poleg navzočnosti uspešnega pisatelja Sivca tudi sodelovanje vseh pevskih zborov, ki delujejo na področju šentviške krajevne skupnosti oz. župnije. V programu se jih je zvrstilo kar osem; poleg moškega in ženskega zbora KD Vidovo še starejši župnijski MePZ, župnijski MePZ, župnijski otroški pevski zbor, župnijski MoPZ Prijatelji ter Šentviški slavčki, čisto ob koncu pa še MePZ Sončni žarek Društva upokojencev Šentvid. V knjigi, ki jo avtor posveča 160. obletnici smrti dr. Franceta Prešerna, se pisatelj sam podaja po Sloveniji, deloma pa tudi po Avstriji in Češki, torej po krajih, kjer je potoval tudi Preše- Vse učence in dijake šol v naši občini obveščamo, da je tudi v letošnjem letu razpisano OBMOČNO SREČANJE MLADIH NOVINARJEV IN LITERATOV OBČINE IVANČNA GORICA (MLADO KLASJE 2009) Vse, ki bi vas sodelovanje na srečanju in oblikovanje letošnje izdaje MLADEGA KLASJA zanimalo, se pozanimajte pri svojih učiteljih in učiteljicah, kako se udeležiti srečanja, ki bo potekalo v sredo, 4. marca 2009, od 9. ure dalje v sejni sobi Občine Ivančna Gorica. Prvi del (novinarski) bo vodila Manica Janežič Ambrožič, voditeljica Dnevnika in novinarka v zunanjepolitični redakciji Televizije Slovenija s 15-let-nimi novinarskimi izkušnjami na RTV Slovenija, sicer pa diplomirana fran-cistka in novinarka. Njene teme novinarskega raziskovanja so: Slovenija v Evropski uniji, odnosi med Slovenijo in Hrvaško, predsedovanje Slovenije Evropski uniji, prav zdaj se pripravlja tudi na poročanje o volitvah v Evropski parlament, ki bodo 7. junija letos. Novinarka vam bo na srečanju predstavila osnovna pravila novinarskega pisanja in sporočanja, skupaj boste kot pravi novinarji pregledali vse pomembnejše kulturne prireditve v kraju ter pomembnejše slovenske in mednarodne dogodke. Kot pravi voditelji jn novinarji se boste praktično preizkusili v poročanju »s terena«. V tednu po delavnici boste posredovali svoje članke, reportaže, kritike, ankete, fotografije ..., kot si boste razdelili naloge, da jih bomo kot ponavadi objavili v prilogi Mlado Klasje, ki bo izšla v marčevski izdaji Klasja. V drugem, krajšem (literarnem) delu delavnice, ki ga bo vodila univ. dipl. literarna komparativistka in sociologinja kulture Barbara Rigler, boste udeleženci prejeli razpis za pisanje literarnih besedil na temo Ekologija in kultura. Zbrali se bomo ob 9. uri. Srečanje z malico bo trajalo predvidoma do 12. ure. JSKD OI Ivančna Gorica in uredništvo Klasja Plesne šole Guapa pod vodstvom koreografinje Maje Pire. Instrumentalno predstavo so ustvarili tudi mladi glasbeniki, učenci Glasbene šole Grosuplje, enote Ivančna Gorica, vrhunec večera pa je bil seveda nastop Mešanega pevskega zbora KD Harmonija. Kot se ob takšni priložnosti spodobi, je bil čas in oder namenjen tudi reci-tatorjem, Hedi Rus Kastelic, Tatjani Zadel in Rudiju Luštku, ki se je publiki predstavil tudi s pevskim nastopom. Ob koncu se je Tatjana Zadel v imenu pevcev in pevk KD Harmonija zahvalila za podporo pri ponovni oživitvi zbora Tatjani Lampret, dolgoletni kulturni delavki v naši občini. Ob koncu večera je dvorano zapuščala publika, bogatejša za nov kulturni dogodek, kakršnega smo v Ivančni Gorici pravzaprav že pogrešali. Slovenci imamo v bogati kulturni zakladnici nešteto možnosti kulturnega izražanja, posebej slovesno pa je naše kulturno ustvarjanje vsako leto 8. februarja, na slovenski kulturni praznik, na dan, ko se spominjamo smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. I\idi v naši občini smo letošnji praznik in 160. obletnico Prešernove smrti obeležili s številnimi prireditvami, osrednja prireditev Zveze kulturnih društev občine Ivančna Gorica pa je potekala 7. februarja v dvorani kulturnega doma v Ivančni Gorici. Predsednik ZKD Ivančna Gorica Janko Jelenčič Letošnje praznovanje Prešernovega dne je bilo vsekakor drugačno kot minula leta, saj letos prvič ni bilo tradicionalne podelitve Jurčičevih priznanj uspešnim kulturnim delavcem občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje. Z letošnjim letom bo vsaka kulturna zveza podeljevala priznanja v svoji občini. Jurčičeva priznanja v naši občini ostajajo, podeljena pa bodo ob prazniku Jurčiče- Premiemi nastop MePZ KD Harmonija Matej Steh vega rojstva, na predvečer pohoda po Jurčičevi poti. Morda je bila ravno to priložnost, da se občinstvu na največji kulturni praznik predstavi ponovno oživljeno Kulturno društvo Harmonija, ki je delovalo že pred leti, letos pa je z mešanim pevskim zborom ponovno stopilo pred občinstvo, in sicer pod vodstvom Mojce Intihar. Slavnostna beseda ob kulturnem prazniku je pripadla predsedniku ZKD Ivančna Gorica Janku Jelen-čiču, pester kulturni program pa je premierno pred ivanško publiko povezovala Urška Steklasa. Najprej so se predstavili najmlajši, otroci iz Vrtca Ivančna Gorica in plesalci 18 Ivančna Gotica, j an.-feb. 2009 LKODQISBA BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT V ŠENTPAVLU Znan rek pravi: »Kdor poje, slabo ne misli.« To misel pa lahko nadaljujemo: »Tudi kdor posluša lepo petje in igranje, ne misli slabo.« Misli se umirijo - to je pravo praznično vzdušje. Praznično vzdušje smo vaščani Sent-pavla doživeli v soboto, 27. decembra 2008, ko smo v cerkvi sv. Pavla pripravili že 7. božično-novoletni koncert. Koncert je pričela domačinka Eva Medved, ki je z igranjem na citre pričarala čarobne zvoke božičnih melodij. Sledil je nastop Stiškega kvarteta, ki je z s svojo ubranostjo poskrbel, da smo doživeli radost božične noči. Koncert je nadaljeval Moški pevski zbor Prijatelji pod vodstvom Robija Markoviča. Zapeli so tudi o pastir-cih, ki so obiskali novorojeno Dete. Večer je popestril tenorist Miloš Genorijo, katerega glas je odmeval po vsej cerkvi, spremljal ga je Janez Goršič na harmoniki. Vsi nastopajoči so nato odpeli še sklop pesmi, večer pa sklenili s pesmijo Sveta noč, ki je zadonela tudi iz grl vseh poslušalcev. Po koncertu smo se obiskovalci skupaj z nastopajočimi zbrali ob dobrotah domačih gospodinj, ob kuhanem vinu in čaju ter si vsi skupaj zaželeli prijetne božično-novoletne praznike. M. P. BOŽIČNO DOGAJANJE V VIŠNJI GORI Božični čas, ki je za mnoge izmed nas eden najlepših delov leta, je dandanes preobremenjen s številnimi nakupi in hitenjem. Obenem pa se pozablja, da je to družinski praznik. Pojem seveda lahko razširimo na praznik občestva, naj bi bil torej to čas, v katerem bi se ljudje za hip zaustavili, segli v roko sočloveku, ki je prav tako željan preproste besede. Pa vendar! Saj si vsi nekako prizadevamo, da bi te besede spravili v dejanja. Tako smo tudi letos mladi iz Višnje Gore skušali narediti nekaj podobne- ga. Mir in radost božiča smo ljudem približali z uprizoritvijo živih jaslic in izvedbo božičnega koncerta. Oboje je potekalo 24. decembra v župnijski dvorani in župnijski farni cerkvi sv. Tilna v Višnji Gori pred slovesno polnočnico. Višnjanske žive jaslice, ki jih lahko označimo že kot tradicionalne, so bile letošnji božič vendar nekaj posebnega. Božična zgodba, ki jo je pripravil cerkveni mladinski pevski zbor, je bila namreč prepletena s številnimi ljudskimi in mladinskimi božičnimi pesmimi. Žive jaslice smo tudi letos izvedli mladi iz Kulturnega društva Janeza Ciglerja v sodelovanju in režiji našega domačega gospoda župnika Boštjana Modica. Vedno polno obiskane žive jaslice so bile ponovljene še 25. in 26. decembra ter na praznik svetih treh kraljev. Cerkveni mladinski pevski zbor je, kot že rečeno, po uprizoritvi živih jaslic 24. decembra izvedel še božični koncert. Sledila je slovesna polnočni-ca, po maši pa druženje ob kozarcu kuhanega vina ali čaja in različnih dobrotah. Popolnočno druženje smo letos prvič organizirali mladi iz KUD Janeza Cigleija. Ljudje, ki so se nam pri praznovanju pridružili, bilo jih je zelo veliko, so božič, po pripovedovanjih sodeč, preživeli, kot so si ga zamislili teden poprej. In kar je še pomembno: božični čar so nato prenesli še v svoje domove in vsakdanje življenje. Miha Slapničar, član KUD Janeza Ciglerja BOŽIČNA SIMFONIJA V STIČNI Božični čas so v stiski baziliki zaznamovali s prav posebnim koncertom, ki so ga poimenovali Božična simfonija. Scenarij za delo je pripravil režiser Zoran More, izvedli pa so ga domači pevski zbori (otroški, mladinski, cerkveni pevski zbor Stična in mešani pevski zbor Samarijan), stiški menihi oziroma del koralnega zbora Schola Cantorum Sitticensis, komorni orkester, domači igralci in gostja, solistka Elda Viler. Koncert so obogatili igrani prizori iz božične zgodbe: angelovo oznanjenje Mariji, popisovanje ljudstva, iskanje prenočišča, oznanjenje pastirjem, Jezusovo rojstvo in prihod svetih treh kraljev. Ob božičnih pesmih in prizo- rih živih jaslic je bila to lepa priložnost za podoživljanje božične skrivnosti. Posebej nas veseli sodelovanje izjemno velikega števila župljanov, ki so koncertu, ki je bil več kot le to, dali svoj pečat. Lojze Grčman LEP DECEMBRSKI VEČER V STIČNI Stiški godbeniki so v mesecu decembru pripravili 14. tradicionalni božično-novoletni koncert Godbe Stična. V prepolni in premajhni dvorani Kulturnega doma Stična so pod vodstvom Vladimirja Škrleca presenetili obiskovalce z zanimivim in izvajalsko težkim programom. Godbeniki so pokazali in dokazali, da vsako leto napredujejo v znanju. Ob spremljavi orkestra so s svojimi ubranimi glasovi zapeli odlomek iz Verdijeve opere Nabucco člani Stiškega kvarteta. Godbeniki so spored popestrili s kitaristom Klemenom Omejcem, pesmi je zapela Ana Omejec. Kot se spodobi za slovo, so nam zaigrali in zapeli vsi nastopajoči pesem Sil- vestrski poljub. Program je s svojim toplim glasom malo za šalo, malo za res vodil Igor Ahačevčič. Uradni del koncerta smo podaljšali gledalci z bučnim aplavzom. Uradni del programa seje zaključil, a nastopov še ni bilo konec. Kako obvladujejo inštrumente, so pokazale mlade, uigrane violinistke Glasbene šole Grosuplje. S svojim talentom in jasnim glasom je občinstvo očarala s popevkami mladenka Eva Kovačič. Božično-novoletni koncerti v Stični so postali tradicionalni tudi v tem, da ob zaključku prireditve godbeniki vse obiskovalce povabijo na prijetno druženje. Njihova gostoljubnost in dobra volja nam pokaže ta, da so prijateljstvo, sodelovanje in druženje tiste sile, ki premagujejo vse ovire na poti do cilja. Z združenimi močnim nam postrežejo z mesnimi in sladkimi dobrotami, pa tudi dobre kapljice ne zmanjka. Obiskovalci upamo, da bodo godbeniki ohranili tradicijo in nam ob zaključku leta zopet pripravili koncert. Njihova godba nas razveseljuje in nam daje moč, da se lažje spopadamo z vsakdanjo sivino zimskih dni in nas navda z upanjem, da novo leto prinaša samo lepe reči. Hvala vam za prelep večer. Irena B. Goršič BOŽIČNI VEČER S ŠENTVIŠKIMI SLAVČKI IN ČLANI ANSAMBLA POGUM »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem« je bila prva melodija letošnjega tradicionalnega božičnega koncerta Šentviških slavčkov, pri kateri so z instrumenti sodelovali najmlajši »slavčki«, Martin, Gašper, Izabela, Matic in Ela. Razveselili so zbrano občinstvo v šentviški župnijski cerkvi in večer božičnih melodij se je na sam božični večer 25. decembra lahko pričel. Člani ansambla Pogum so navdušili poslušalce Slavčki, ki vsako leto z izbranimi pesmimi počastijo ta najlepši družinski praznik, so pripravili prijeten koncertni program, ki ga je letos popestrila instrumentalna spremljava učenk grosupeljske glasbene šole. Pod vodstvom zbo-rovodkinje Tanje Tomažič Kastelic so blage in doživljajsko tako zelo močne božične pesmi nadgradili še zvoki violine (Nina in Ema Butkovič), violončela (Miša Rus), flavte (Lana in Lina Mak), klavirja (Eva Butkovič) in kitare (La-ura Butkovič). Da je pesem dosegla uho slehernega poslušalca v cerkvi, je omogočala postavitev provizoričnega odra in ozvočenje. Za poseben čar večera pa so poskrbeli gostje, fantje iz ansambla Pogum, ki so sicer precej bolj znani po svojih narod-no-zabavnih vižah, a so se tokrat izkazali kot odlični vokalni izvajalci. Večer ob šentviških jaslicah, čarobne božične melodije in preprosta voščila, ki so se po končanem koncertu vrstila med pomenkom in prigrizkom pred cerkvijo, pa so dala dogodku pečat tistega preprostega, a nenadomestljivega spomina na nekaj, kar diši po večnosti. Ob tej priložnosti se Šentviški slavčki zahvaljujejo za pomoč pri izvedbi koncerta župniji Šentvid, KS Šentvid, Občini Ivančna Gorica in Studiu Proefekt in Fotu Travnik. DŠ Sent\'iški slavčki so v božično-novoletnih praznikih obiskali Postojnsko jamo in prvič nastopili v pristnem jamskem okolju pred obiskovalci živih jaslic. EN DAN Z EDVARDOM Pred zaključkom starega leta je gledališka skupina Vidovo uprizorila komedijo Hansa Kuhnelta En dan z Edvardom. Premiera je bila 20. 12. 2008 v Domu kulture v Šentvidu pri Stični. V novi igralski zasedbi in pod vodstvom režiserja Primoža Cučka smo igro ponovno predstavili občinstvu. Zgodba se odvija v 23. stoletju v Londonu. Tam živi družina Cooper z robotom Edvardom in s hišno pomočnico Betsy. Edvard je čisto navaden robot, vse dokler ne konča v izložbi. Betsy med čiščenjem robotove notranjosti po nesreči zamenja žarnici tako, da se Edvard spremeni v super genija, ki ga nato želijo vsi imeti za... E dinstveno C arobno N epozabno O bilno NOVO LETO 2009 VAM ŽELI KD VIDOVO ŠENTVID Ob koncu predstave nam je aplavz gledalcev povedal vse. Gledalci so bili navdušeni, igralci skupaj s celotno ekipo pa zadovoljni z doseženim uspehom. V mesecu februarju bomo začeli s turnejo po slovenskih krajih. Za tiste, ki si niste uspeli ogledati naših dveh predstav v decembru, bomo z veseljem pripravili ponovitev v KD Vidovo v Šentvidu pri Stični. S anjsko R adostno Ivančna Gorica, jan. -feb. 2009 19 MAREC > Območno srečanje mladih novinarjev in literatov občine Ivančna Gorica - priloga Mlado Klasje sreda, 4. marca 2009, ob 9.00, sejna soba Občine Ivančna Gorica Srečanje poteka kot izobraževanje mladih osnovnošolcev in srednješolcev na literarnem in novinarskem področju. Srečanje je strokovno vodeno, zaključi pa se s prispevki - članki v občinskem glasilu. Tematike, ki si jih mladi zastavijo, bodo letos usmerjene na področje povezovanja ekologije, kulture in umetnosti. 'r Območna revija otroških folklornih skupin četrtek, 5. 3. 2009, ob 17.00, Kulturni dom Račna Na reviji se predstavijo otroške folklorne skupine iz šol, vrtcev in kulturnih društev, ki delujejo na področju treh občin. Vsako leto imajo mlade folHornice in folklorniki priložnost, da nastopijo pred občinstvom ter da se njihovi men-toiji o nastopu pogovorijo s strokovnim selektorjem. > Območna revija predšolskih, otroških in mladinskih pevskih zborov - 1. del četrtek, 12. 3. 2009, ob 17.00, avla OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični > Območna revija predšolskih, otroških in mladinskih pevskih zborov - 2. del petek, 13. 3. 2009, ob 17.00, Jakličev dom na Vidmu Območna revija poteka že tradicionalno v dveh delih. Mlade pevke in pevci predstavijo svoj program, tri do štiri pesmi iz repertoarja. Lahko se predstavijo tudi z instrumentalno spremljavo. Srečanje ter posamezne zborovodkinje in zborovodji pa so povabljeni k razgovoru s strokovnim selektorjem, ki pripravi tudi pisno oceno posameznega nastopa. > Območno Linhartovo srečanje odraslih gledaliških skupin - selektor-ski ogled za gledališko skupino Petdo-pol KD Ivančna Gorica sobota, 14. 3. 2009, ob 19.00. Ivančna Gorica. Kulturni dom Gledališka skupina Petdopol je s svojo uprizoritvijo Na svidenje med zvezdami nastopila na številnih odrih že v lan- skem letu. Tokratno ponovitev na deskah ivanjškega Kulturnega doma pa bo spremljal tudi selektor za odraslo gledališko Linhartovo srečanje. > Metuljček in metuljčka, četrta predstava lutkovnega abonmaja 2008/2009 petek, 20. 3. 2009, ob 17.30, Kulturni dom Ivančna Gorica Lutkovna predstava je namenjena otrokom od drugega leta dalje. Na travniku živita metuljček in metuljčica, se igrata, hodita v šolo in se pripravljata na zimo. Metuljčica si pridno gradi hišico, metuljček pa se raje potepa po travniku. Ko pa pride zima, metuljček nima hišice, kjer bi se skril in pogrel... MAVRIČNA KULTURA ZA VSE V februarju je pričela delovati internet-na stran skladove območne izpostave Ivančna Gorica. Na strani so vsi dogodki, razpisi, natečaji, koledar. Stran bo dnevno posodobljena tako, da bodo uporabniki, posamezniki in društva lahko poiskali vse aktualne novice. Njen naslov je http://www.kultura-ustvaijanje.si/ KNJIŽNICA IVANČNA GORICA Enota Ivančna Gorica, Cesta II. Grupe odredov 17,1295 Ivančna Gorica, tel. št.: 787 81 21, sikivancna@gro.sik.si PON., TOR., SRE., PET.: od 9. do 19. ure, ČET.: od 9. do 14. ure, SOBOTA: od 8. do 13. ure KRAJEVNE KNJIŽNICE Četrtkovi popoldnevi so namenjeni njihovi odprtosti, in sicer: Višnja Gora: od 13. do 15. ure (788 45 88), Stična: od 13. do 15. ure (051 236 436), Šentvid: od 16. do 18. ure (051 236 436), Krka: od 16. do 18. ure (780 20 91) KNJIŽNA IN KNJIŽNIČNA VZGOJA V januarju smo skoraj vsak dan gostili kakšno predšolsko ali šolsko skupino, za katere izvajamo knjižno in knjižnično vzgojo. Okoli 8. februarja so obiski še pogostejši, zato prosimo, da se za obiske predhodno dogovorite po telefonu. vimm BRANJE 8. februar, naš kulturni praznik, smo v knjižnici preživeli s posebnimi gosti - malimi vitezi. Mali vitezi je društvo mladih, ki so v otroštvu preboleli raka. Naše druženje smo poimenovali Viteško branje, seveda pa brez uprizoritve Povodnega moža na ta dan ni šlo. DEŽELE V BESEDI IN SLIKI Nadaljujemo projekt Dežele v besedi in sliki tudi v letošnjem letu, saj je bila ta oblika predstavitve dežel skozi knjige in potopise lani zelo priljubljena. Potopis po Finski v januarju je tako zaključil že lani zastavljeno predstavitev. Fotografije si vseeno lahko ogledate še do konca februarja, na voljo so zloženke s predstavitvami knjižnih del. Naslednja predstavljena dežela bo Indija. RASTEM S KNJIGO Izvedli smo projekt Rastem s knjigo, ki ga v slovenskem merilu koordinira Ministrstvo za kulturo. Vsi sedmo-šolci v občini so prejeli knjigo Ervina Fritza - Vrane. Namen projekta je, med drugim, da osnovnošolci storijo korak iz šolske tudi v splošno knjižnico. Z veseljem vas še pričakujemo. URA PRAVLJIC V MARCU Na uri pravljic smo v januarju poslušali Trnuljčico. Nadaljevali bomo s klasičnimi pravljicami. 5. marca 2009 ob 18. uri bo ura pravljic s karikaturistom - Mizica, pogrni se. V knjižnici prijavite otroka teden pred prireditvijo, saj je število omejeno. Primerno je za otroke od 6. do 10. leta starosti. Vabljeni! ¥ SPOMIN JANEZU ERŽENU (1929 - 2M9) Gledalci, med njimi tudi zagotovo številni občani, pa smo ga lahko spremljali tudi na malih zaslonih, kjer je nastopal v televizijskih dramah, kot na primer Mali oglasi, televizijskih igrah Srečal sem dekle in Napravite mi to deželo zopet nemško ter v filmu Onkraj. V gledališču je spoznal tudi svojo življenjsko sopotnico Vero Perovo, s katero sta se skupaj zapisala ustvarjanju na gledaliških deskah Mestnega gledališča ljubljanskega. Milino svoje rodne pokrajine je rad primerjal z dramskim uprizarjanjem: "Dolenjska mi tudi kot pokrajina najbolj prija zavoljo svoje miline. Odzven in odblesk mi je blizu tudi v upodabljanju odrskih likov, kadar gre za mehke in valovite prehode." Od rojaka in pobudnika iger na prostem na Jurčičevi domačiji se je na ljubljanskih Žalah v imenu občanov in občank ter ustvarjalcev Letnega gledališča na Muljavi poslovil tudi župan Jernej Lampret z naslednjimi mislimi: Kulturni praznik in številne prireditve po naših lokalnih sredinah občine Ivančna Gorica so zanesenjakom, ki so prišli že tolikokrat, odprla vrata ljubiteljske dejavnosti, še vedno z duhovno svežino, ki venomer pušča razsodnost ljudem o odločitvi potrebnosti. Pred občinstvo so stopili ljudje, ki so sem pa tja tudi s tresoči glasom, dobro voljo in pravo umetniško žilico hoteli povedati, da se tradicija prenaša. Veliko drugače pa ni bilo v času, ko je filmski in gledališki igralec Janez Eržen prisluhnil svojemu talentu in se predstavil z glasom, kije naznanjal, da bo postal človek odrskih desk. V povojnem času je prosveta doživljala nov pogled, z novimi kulturnimi in družbenimi objekti. Prav Janez Eržen je tista oseba, kije takšne trenutke rad prenašal s svojim nepozabnim dolenjskim izrazom, kije rad zaustavil čas in se tako približal amaterskim igralcem kamor je prišel. Spoštovani naš prijatelj Janez... Spomini nas vežejo na tvoj rojstni kraj Ivančno Gorico, ki leži v naročju bogate kulturne dediščine tako s stiškim samostanom kot z rojaki kot je npr. Josip Jurčič. Njegova dela si interpretiral z vso ustvarjalno tenko-čutnostjo takratnega časa, ki jo lahko dajo le ljudje, ki čutijo naravno znamenitost kraja in posebnost, ki se je ne da izraziti ampak se jo lahko le čuti. Že v otroških letih si opazoval furmane, ki so šli na "štacijon " in se mimogrede ustavili na kozarčku krepkega, kjer je tvoj ata kot obrtnik znal izdelati uzdo, knaftro in nenazadnje tudi bogato sedlo. Tvoj igralski talent se je zaznal že zelo zgodaj, saj sta skupaj z bratom v sokolskem kulturnem domu spremljala prireditve, ki jih je režiral naš skupni prijatelj Lado Ambrožič. Ob vsem tem, si spoštovani naš krajan, prejel toliko vtisov in izkušenj, da si se rad vračal v naše kraje po spomine tudi takrat, ko so te zaposlili že številni odri po Sloveniji. Izoblikoval si umetniško besedo, jo bogatil s posebnostjo tvojega karakterja in z modrostjo navduševal občinstvo. Z režisersko vlogo si leta 1966 znal spodbuditi krajane na Jurčičevi Muljavi, da so stopili na amaterske odrske deske. Znal si priklicati čas pivih začetkov ljubiteljske dejavnosti v našem kraju, jih nadgraditi s sodobnimi pogledi in s strokovno pomočjo sooblikovati v svojstvo pomembnosti kraja, velikih ljudi, ki so v familiarnih imenih tebi kot domačinu pomenili toliko, da si se na njihova dvorišča vedno znova vračal. Krajani Muljave so te prepoznali za častnega krajana, skupaj z Ladkom Korošcem, ki sta vsak na svoj način predstavila lik Krjavlja, ki pooseblja naše območje, kjer govorilno naš jezik in ga poimenujemo Dežela desetega brata. Ob 100-letnici Jurčičevega romana si kot režiser postavil temelj za tradicionalno uprizarjanje Jurčičevih del v gledališču na prostem. Tvoj lik Krjavlja te je spremljal od diplomske obveznosti do najrazličnejših nastopov, kjer si dolenjsko narečje predstavljal v vsej veličini in pripomogel k ohranjanju našega jezikovnega bogastva. Obdobje gledališkega mirovanja te je še pogosteje skupaj s sopotnico Vero pripeljalo do prijetnih klepetov, kjer je tvoj temperament v vezani besedi in igralskem talentu vedno prihajal v ospredje. Kako smo lahko veseli, da se rodijo ljudje, ki veliko dosežejo in znajo nesebično deliti znanje in izkušnje. S svojim intelektom znajo povezovati profesionalno delo z amaterizmom, kjer ob umetniškem delu znajo prisluhniti elementarnim spodbudam domačega kraja in preprostim ljudem. Pristni medčloveški odnosi in človeška sreča nadgradita togost, kijih prinašajo navodila povzeta z gledaliških učbenikov. Igra tako postane življenje. Spoštovani naš Janez... Vloge in liki posameznih Jurčičevih del so še danes živi in domači tudi po tvoji zaslugi. Lik Janeza je zapisan v nas, ki smo te poznali. Se enkrat se ti zahvaljujem za vse storjeno in tvoje vizionarsko delo, ki si ga pustil pri nas, saj bo še naprej s teboj živelo. V imenu občanov občine Ivančna Gorica, krajanov Muljave in svojem imenu ti izrekam zahvalo, vsem tvojim najbližjim pa iskreno sožalje. Jernej Lampret Na slovenski kulturni praznik 8. februarja je umrl dramski igralec Janez Eržen. Rodil se je v Ivančni Gorici 7. maja 1929. Igralsko umetnost je študiral na AGRFT v Ljubljani. V letih 1951 do 1954 je bil stalni član Prešernovega gledališča v Kranju, od 1954 do 1962 pa Slovenskega ljudskega gledališča v Celju. Od 1962 pa vse do upokojitve leta 1989 je igral v Mestnem gledališču ljubljanskem. V MGL-u se je izoblikoval v karakternega igralca in komika, odigral je več kot 90 vlog, za katere je prejel tudi dve nagradi Združenja dramskih umetnikov Slovenije v letih 1961 in 1995, Severjevo nagrado (1977) in ---------------------- — druge. Uprizoril je številne like v Cankarjevih dramah in komedijah: Jermana in Župana v Hlapcih, Krištofa Kobarja in Župana v Pohujšanju v dolini šentflorjanski, Dolinarja v Jakobu Rudi, Grudna v komediji Za narodov blagor; bil je Resnicoljubni v Dvanajstih porotnikih R. Roseja in H. Budjuhna, naslovni junak v Shakespearjevem Rihardu L ... Ivančna Gorica, jan.-feb. 2009 21 CSJEDOm uspešne nastope, o katerih vas bomo sproti obveščali. Spomladi gostujemo v Nemčiji in v aprilu pričakujemo obisk Hvarskih prijateljev, katerim bomo obisk vrnili v septembru, na 18. skupnem koncertu prijateljstva na otoku Hvaru. Hvala in lep pozdrav; upam, da se kmalu tudi kaj srečamo! Dušan in Stiški 4 USPEŠNO TUDI V VOJVODINI Stiški kvartet se je pred kratkim vrnil s pivega letošnjega gostovanja v tujini. Že drugo leto zapored se je kvartet udeležil priznanega festivala Ljubezni in vina v Subotici, v Vojvodini. V družbi priznanih glasbenikov nekdanje Jugoslavije, med katerimi je blestel nekdanji član Parnega valjaka - Aki Rahimovski, je kvartet nastopil v revijalnem delu in starimi slovenskimi popevkami navdušil prepolno mestno dvorano. Za vse prisotne pa je bila prav gotovo višek večera premierno izvedena skladba Plovi ladža Dunavom, ki jo je kvartet priredil prav za ta festival. Presenečenje večera je bila tudi skladba, izvedena s priznano madžarsko operno divo Isabello Gyžvanyi, ki so jo fantje spoznali na lanskem festivalu. Z nastopom na festivalu in predstavitveno oddajo na radiu Subotica je kvartet ponovno dokazal svojo kvaliteto in glasbeno poslanstvo tudi izven Slovenije. ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV OBČINE IVANČNA GORICA prijazno vabi mm swei®i@ podelitev Jurčičevih priznanj m leto 2@®§ v petek, 6. marca 2009, ob 18. tiri v Kulturni dom na Muljavi Izkažimo svojo pozornost nagrajencem: Jože Kozinc (KD Krka) Irena Tekavec (KD Josip Jurčič Muljava) Stane Peček Angelca Hribar (KD Vidovo Šentvid pri Stični) Prve cvetlice se že veselo nastavljajo sončnim žarkom in oznanjajo pomlad. Mar-čevska praznovanja so pred vrati: dan žena, materinski dan, dan mučenikov in gre-gorjevo, dan, ko se ptički ženijo. Tudi prvi pomladni dan je v marcu. Skratka, veliko razlogov za veselje in druženje. Kulturno društvo Ivančna Gorica, Gledališče PETDOPOL, vas vabi na komedijo Toneta Partljiča NASVIDENJE NAD ZVEZDAMI v soboto, 14. 3. 2009, ob 19.uri v Kulturni dom Ivančna Gorica. Ženske imate vstop prost, saj bomo namesto vsakoletne proslave z igro počastili vaša praznika. Vabljeni vsi, ki te predstave še niste videli. Vabljeni tudi tisti, ki ste jo videli, pa vam je bila všeč in bi jo še enkrat gledali. Spoštovani bralci Klasja, vzemite si čas in preživite z nami lep marčevski večer. P0T©PISi@ PREDAVANJE 0 DELU M POTOVANJU P@ UNDBJI Kdor ima nekaj časa v sebi željo po potovanju, hkrati pa si prizadeva narediti nekaj dobrega za ljudi, ki niso zadostno materialno preskrbljeni, lahko kot prostovoljec pomaga na različnih koncih sveta. Potopisna predavanja so del programa Kulturnega društva Janeza Ciglerja. Zanimive dogodivščine iz različnih krajev po svetu boste lahko podoživljali še kdaj, saj se v letu 2009 obeta še kakšen tovrsten večer. Martina Virant dalmatinski VEČER vivančnigorici ŽIVAHNO USTVARJANJE PHD NOVIM LETOM ob dnevu žena in materinskem dnevu v petek, 20. marca 2008, ob 20. uri v športni dvorani OŠ Stična. Gost: Stiški kvartet Predprodaja vstopnic: Trgovina Pipo Šentvid, KZ Stična, Market Maver Stična V dvorani kulturnega doma v Ivanč-ni Gorici je 30. januarja potekal Slo-vensko-dalmatinski glasbeni večer. Koncert sicer ni bil tisti tradicionalni s Hvarsko klapo (ta je v aprilu), je bilo pa vseeno odlično, posebno pohvalo za organizacijo zasluži Kulturno društvo Ivančna Gorica. Gost je bila Klapa LAVANDA, ki prihaja iz Ljubljane, z dalmatinsko glasbo pa se ukvarja že več kot 15 let. Mi smo že nekaj let prijatelji in odločili smo se za nekaj skupnih koncertov po Sloveniji, na vsak koncert pa bomo povabili enega gosta. Prav koncert v Ivančni Gorici je bil prvi in bili smo zelo prijetno presenečeni. Več kot dveurni koncert je navdušil številno občinstvo. Gost koncerta je bil nekdanji Napoleonovec Miha Merlak in presenečenje večera Rok Ferengja iz Ročk 'n benda. Več o prihajajočih koncertih bo objavljeno na internet-ni strani, www.stiskikvartet.si. Sicer pa delujemo s polno paro. Zaradi prevelikih službenih in glasbenih obveznosti smo se našo veliko žalost po treh uspešnih letih razšli z našo umetniško vodjo Tanjo Žagar. Želimo ji veliko uspeha naprej, kvartet pa je z januarjem prevzela nova umetniška vodja, sicer tudi odlična glasbenica, gdč. Tej a Saksida. Pred nami so številni nastopi po Sloveniji in tudi pomembno gostovanje na mednarodnem festivalu v Subotici, od 13. do 15. februarja. Upamo na Sredi novembra 2008 smo se zbrali v likovni galeriji Ferda Vesela Šentvid pri Stični in pričeli z Ustvarjalnicami. Po temeljitem premisleku o temi, tehnikah in o znanju, ki ga želim posredovati udeležencem, sem ugotovila, da so lahko sobni copati krasno izhodišče. Naša tema so bili tokrat domišljijski Copatki in njihova doživetja. Spraševali smo se o počutju sobnih copatov med nošenjem, o ugodju med hojo po stanovanju in o morebitnih skritih željah naših vsakdanjih sobnih copatov. S konkretnim ustvarjalnim procesom smo odgovorili na zastavljena vprašanja. Produkt razmisleka so izvezeni sobni copatki iz blaga in raznobarvnega filca. Ugotovili smo, da sta copatka lahko par, tudi kadar nista zrcalno simetrična - lahko sta različna, vendar tvorita par. Otroci so tako pridobili dragoceno znanje in praktično izkušnjo o likovni kompoziciji v oblikovanju, uporabnih izdelkov. Udeleženke delavnice so bile tokrat tudi pridne mamice in babice otrok, saj smo rabili pomoč pri vezenju z raznobarvnimi prejicami. Izkazalo se je, da na delavnicah koristno izrabljajo prosti čas vse generacije, in ne samo otroci. Napravili smo tudi čudovite novoletne voščilnice iz papirja, praznične motive pa smo narisali kar sami. Udeleženci delavnice so pri risanju motivov izkazali izjemne sposobnosti, saj so le s pomočjo domišljije in risalnih pripomočkov ustvarili prisrčne risbice. Za zaključek naših srečanj smo z akrilnimi barvami po- barvali mavčne odlitke angelov in horoskopskih znakov. Naučili smo se ustvarjanja iluzije globine na kiparskih izdelkih - patiniranja. Tik pred božičnimi prazniki smo zaključili Ustvarjalnice in si voščili srečno novo leto. Z navdušenjem nad otroškim likovnim pristopom in zanimivimi izdelki se vsem udeležencem delavnice, trgovini Kašča iz Ivančne Gorice, vsem pomočnikom in likovnikom Ferda Vesela zahvaljujem za sodelovanje in prijaznost pri izvedbi delavnice. Veselim se našega ponovnega ustvarjalnega srečanja v bližnji prihodnosti in Vas lepo pozdravljam. Katja Adamlje, mentorica Ustvarjalnic Ljubitelji dalmatinskih melodij, v Ivančno Gorico prihaja KLAPA [INTEtilDi * Skupina iz Slovenije je pod okriljem Mladinskega informacijskega centra misijonom po Indiji nesla prostovoljne prispevke in materialna sredstva. Indijcem pa so posredovali tudi svoje znanje in izkušnje s področja šolstva, zdravstva, vrtnarstva ... Irena Virant je poletje preživela na misijonu na severovzhodu Indije pri Khasi, ljudstvu, ob katerem je doživela in spoznala marsikaj. Svoje delo in potovanje je skupini poslušalcev predstavila na potopisnem večeru Kulturnega društva Janeza Ciglerja 9. 1. 2009. 2© Ivančna Gorica, jan.-feb. 2009 ŠPORTNIKI IN ŠPORTNICE OiCINE DOBITNIKE PRIZNANJ OB PRAZNIKU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI Laskava naslova športnika in športnice med člani in članicami sta šla v roke rokometašu Franciju Zidarju in karateistki Karmen Globokar. Naša odločitev za samostojno in demokratično pot je dočakala svojo polnoletnost, je bilo poglavitno sporočilo praznovanja, s katerim se Slovenci in Slovenke spominjamo plebiscita, na katerem je bila z razglasitvijo plebiscitnega izida 26. decembra 1990 izbrana pot za samostojno in neodvisno Slovenijo. Teh misli seje v svojem slavnostnem nagovoru ob dnevu samostojnosti in enotnosti pred polno dvorano kulturnega doma v Ivančni Gorici dotaknil tudi župan Jernej Lampret. Seveda je bila beseda posebej namenjena tudi tistim, ki so že težko čakali nadaljevanja slovesnosti - našim športnikom. Podelitev je spremljal bogat kulturni program, s katerim so začeli pevci Moškega pevskega zbora Vidovo iz Šentvida pri Stični, zaključili pa folkloristi, prav tako iz KD Vidovo. Nastopili so še učenka OŠ Stična Petra Prebanda, dekliška plesna skupina The Starš in malčki iz vrtca Čebelica iz Šentvida pri Stični ter skupina Pikapolonice iz Ivančne Gorice. Najprej je bila na vrsti podelitev priznanj najuspešnejšim dečkom in deklicam. Priznanje za odlične športne dosežke v letu 2008 so prejeli vsestranska športnica Alenka Hojč (TKD klub Kang Ivančna Gorica), nogometašica Pamela Begič (ZNK Ivančna Gorica), karateist-ka Barbara Oven (Sankukai karate klub Ivančna Gorica), motokrosist Rok Rus (AMD Šentvid pri Stični), karateist Klemen Živkovič (Sankukai karate klub Ivančna Gorica), rokometaš Jurij Tratar (RK SVIŠ Ivančna Gorica), taekvvondist Žiga Klemenčič (TKD klub Kang Ivančna Gorica) in nogometaš Tomaž Iskra (NK Livar Ivančna Gorica). Športnica leta med deklicami je postala Nika Ferlin, učenka OŠ Stična in vsestranska športnica. Nika je uspešna v igrah z žogo in v krosu, s srcem pa je zapisana atletiki, kjer dosega odlične rezultate. Njen največji dosežek v sezoni 2008 je naslov državne podprvakinje v mnogoboju (sedmeroboj: višina, daljina, suvanje krogle, met kopja, 80 m ovire, 100 m in 800 m). Na državnem prvenstvu za pionirje in pionirke je dosegla prvo mesto v suvanju krogle in peti mesti v skoku v daljino in skoku v višino. Nastopila je tudi na mednarodnem mnogoboju mest kot članica reprezentance Ljubljane in na 35. mednarodnih mladinskih igrah treh dežel v Italiji. Športnik leta med dečki je postal strelec Luka Kastelic, član SD Sonje Vesel Ivančna Gorica. Luka se je v treh tekmovalnih sezonah razvil v izjemnega strelca. V letošnjem letu je tekmoval v disciplini serijska zračna puška in malokalibrska puška v ljubljanski regijski ligi, prvi državni ligi ter na regijskih in državnih prvenstvih. Na regijskem tekmovanju je dosegel prvo mesto ekipno in posamezno v ljubljanski regijski ligi v disciplini serijska zračna puška ter prvo mesto ekipno in posamezno na regijskem tekmovanju z malokalibr-sko puško. Na državnem tekmovanju je osvojil: tretje mesto posamezno v skupni razvrstitvi 1. državne lige s serijsko zračno puško, tretje mesto posamezno na državnem šolskem prvenstvu, tretje mesto ekipno na državnem prvenstvu z malokalibrsko puško ter drugo mesto ekipno na državnem prvenstvu za mlajše kategorije. Mladinke se tokrat niso potegovale za laskavi naslov športnice leta, med mladinci pa so šla priznanja za odlične športne dosežke v letu 2008 v roke rokometašu Klemenu Sašku (RK SVIŠ Ivančna Gorica) in nogometašu Mladenu Džananu (NK Livar Ivančna Gorica). Športnik leta med mladinci je postal motokrosist Rok Virant. Ljubljančan je član AMD Šentvid pri Stični in že nekaj let uspešno brani barve šentviškega društva. V sezoni 2008 je nastopal redno v slovenskem pokalnem prvenstvu in po naslovu pokalnega podprvaka leta 2007 je sedaj končno osvojil tudi naslov pokalnega prvaka Slovenije v kategoriji MX 125 R2. Udeležil se je tudi dveh dirk za državno prvenstvo in z dvema uvrstitvama med deseterico pokazal zrelost tudi za redno nastopanje v slovenskem državnem prvenstvu. klubskih prvakov. V RK SVIS pristopil jeseni leta 2000. Tedaj je ivanški rokometni klub igral še v drugi državni ligi in napredovanje razred višje je vsako sezono ostajalo neuresničen sen. Tudi z njegovim velikim prispevkom pa se je to zgodilo leta 2003, ko je SVIŠ brez poraza napredoval med 1. B-ligaše. Sezono kasneje je sledila starejši od 45 let, osvojil naslov pokalnega podprvaka. Sezono je sicer zaznamovala tudi poškodba kolena, a kljub temu mu status najuspešnejšega veterana v društvu ni ušel. Priznanji za odlične športne dosežke v letu 2008 pa sta prejela Pečjakov klubski kolega Branko Kavšek in član veteranske ekipe RK SVIŠ Dušan Rovanšek. še skoraj senzacionalna uvrstitev v prvo ligo, nato izpad in znova vrnitev za dve sezoni. V vseh sezonah in na različnih ravneh tekmovanja je imel Zidar izjemno pomembno vlogo. Je vsestranski igralec, ki mu ni tuj noben položaj, nemalokrat pa stisne zobe tudi ob manjših poškodbah in boleznih. Ob koncu prireditve je bil čas namenjen še jubilantom, Strelskemu društvu Sonje Vesel Ivančna Gorica. Društvo je namreč v letu 2008 praznovalo 60-letnico delovanja. Da ivanški strelci proslavljajo, je bilo videti že pri dekoraciji dvorane, saj so si obiskovalci lahko ogledali tudi priložnostno razstavo. Vsekakor pa je bil zanimiv tudi prikaz opreme strelca pred šestdesetimi leti in danes. Inštruktor strelstva Boštjan Dremelj je predstavil opremo in prikazal streljanje na elektronski napravi brez nabojev. Seveda je bil prikaz še bolj atraktiven, ko se je v streljanju preizkusil tudi župan Jernej Lampret. Župan pa je imel tudi čast, daje društvu izročil jubilejno plaketo, ki jo je v imenu društva prejel Janko Benac kot najstarejši član društva. Matej Steh Športnica občine Ivančna Gorica za leto 2008 v kategoriji članice je postala karateistka Karmen Globokar. Karmen je ponovila lansko osvojitev laskavega naslova. Njena športna pot v Sankukai karate klubu Ivančna Gorica se je pričela že leta 2002. Karmen je zelo uspešna tekmovalka, saj že več let zapored na tekmovanjih v športnih borbah posega po najvišjih mestih. Redno obiskuje tako trening tehnike, trenerske treninge in tudi borbene treninge. Na državnem tekmovanju je v borbah osvojila petkrat prvo mesto, enkrat drugo mesto in enkrat tretje do četrto mesto. V katah pa je osvojila tretje in četrto mesto. Zadnji dve leti Karmen pomaga tudi pri delu v klubu, tako da svoje znanje prenaša že na mlajše tekmovalce, saj je demonstratorka v skupini barvastih pasov. Resno pa se pripravlja tudi na polaganje višjega pasu. Za najprestižnejšo kategorijo velja moška članska kategorija, kjer se je motokrosist Damjan Smrekar iz AMD Šentvid pri Stični potegoval za ponovitev lanskoletnega naslova športnika leta. Letos je prejel priznanje za odlične športne dosežke, naslov športnika občine Ivančna Gorica za leto 2008 v kategoriji članov pa je šel v roke rokometašu Franciju Zidarju. Franci je član RK SVIŠ Ivančna Gorica, svojo rokometno pot pa je pričel v Krimu. Že v najstniških letih je veljal za izjemno nadarjenega in bil član generacije letnika 1978, ki je s Kodeljevim osvojila naslov evropskih V kategoriji športnikov veteranov je postal športnik občine Ivančna Gorica za leto 2008 motokrosist Stane Pečjak (AMD Šentvid pri Stični). Stane Pečjak je v sezoni 2008 v državnem prvenstvu, na katerem imajo pravico nastopati vozniki nad 40 let, zasedel četrto mesto, medtem ko je v pokalnem prvenstvu v kategoriji MX VETRANI 45, v njej vozijo vozniki NAJBOUSI EKIPNI DOSEŽKI Ekipa občine Ivančna Gorica za leto 2008 je v kategoriji šolska ekipa postala srednješolska rokometna ekipa dijakov Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. Zmagovalni pohod srednješolske rokometne ekipe se je pričel v začetku leta na področnem prvenstvu, kije bilo v Krškem, kjer je ekipa odigrala štiri tekme in štirikrat zmagala. Fantje so bili uspešni tudi v nadaljevanju in zmagoviti niz zaključili na finalnem turnirju v Celju, kjer so visoko premagali Gimnazijo Koper (26 :15) in tako osvojili že drugi naslov državnega srednješolskega prvaka. Ekipa občine Ivančna Gorica za leto 2008 v kategoriji ženska klubska ekipa je ekipa ŽNK Ivančna Gorica. Mlade igralke so v letu 2008 osvojile dvoransko državno prvenstvo do 15 let. Prav tako so v državni ligi do 13 let osvojile naslov državnih prvakinj. V času evropskega nogometnega prvenstva je ekipa deklet do 17 let sodelovala na srečanju mladine iz Evrope in se pomerila z vrstnicami. Osvojile so tretje mesto, kar je bilo veliko presenečenje in odmeven rezultat. Od leta 2003 do 2008 so bila dekleta že petkrat državne prvakinje Slovenije in štirikratne državne podprvakinje v zimskem državnem prvenstvu. V kategoriji moške klubske ekipe so za odlične športne dosežke prejele priznanje kadetska ekipa RK SVIŠ PG, ekipa dečkov SD Sonje Vesel Ivančna Gorica in ekipa cicibanov SD Jožeta Kovačiča Šentvid pri Stični. Ekipa občine Ivančna Gorica za leto 2008 je v kategoriji moške klubske ekipe postala ekipa AMD Šentvid pri Stični. Sezona 2008 je za AMD Šentvid pri Stični ena najuspešnejših v zadnjih letih, tako na račun uvrstitev posameznih voznikov kakor tudi ekipnih uspehov. Člani društva so uspeli že tretjič zapored osvojiti naslov pokalnih ekipnih prvakov Slovenije, temu pa so dodali še peto mesto med ekipami v državnem prvenstvu Slovenije. Skupno je v sezoni 2008 nastopilo z društveno licenco 45 voznikov, kar je sploh največje zastopstvo med društvi v Sloveniji, ki se ukvarjajo z motokrosom. ZASLUŽNA ŠPORTNA DELAVCA Plaketo zaslužnega športnega delavca sta prejela Janez Baje in Zlato Kristan. Janez Baje je zagotovo eden izmed tistih dolgoletnih članov AMD Šentvid pri Stični, ki so odločilno pripomogli k razvoju in uspešnemu delovanja društva. Konec šestdesetih let je začel svojo športno pot kot eden prvih motokrosistov v Šentvidu, kjer se je domače društvo takrat na pobudo njegovega očeta začelo aktivno ukvarjati z organizacijo dirk v motokrosu. Njegov največji uspeh je bilo tretje mesto v državnem prvenstvu druge jugoslovanske lige in deseto mesto v prvi jugoslovanski ligi. V letih 1973 do 1977 je bil tudi imetnik mednarodne tekmovalne licence FIM. Po končani aktivni športni poti leta 1977 je svoje delo v društvu nadaljeval kot športni funkcionar in postal nepogrešljiv člen pri organizaciji vsakoletnih dirk, še posebej ko je bilo potrebno najti rešitve pri zagotavljanju prepotreb-nih finančnih sredstev. Bil je dolgoletni član upravnega odbora, danes pa je predsednik nadzornega odbora društva. Zlato Kristan je začel s treniranjem karateja že leta 1989 v Sankukai karate klubu Ivančna Gorica. Od vsega začetka se je redno udeleževal tekmovanj v športnih borbah, katah in djiponkomiteju, na katerih se je vedno uvrščal med najuspešnejše tekmovalce. Leta 1997 je Zlato prejel tudi plaketo Občine Ivančna Gorica za športne dosežke. Od leta 1995 je glavni trener karate sekcije Šentvid pri Stični in je nosilec ijavega pasu. S svojim delom v klubu je mnogim posameznikom pomagal do uspešnih dosežkov na športnih tekmovanjih. Meni, da so občutki zadovoljstva ob uspehu njegovih učencev ne-precenljivi. Redno obiskuje treninge dvakrat tedensko v Ivančni Gorici ter dodatne izpopolnjevalne treninge v Ljubljani. Sam večkrat pravi, da mu je karate spremenil življenje ter da mu je v teh 19 letih, odkar trenira, postal tudi pomemben del življenja. S treningom karateja je pridobil veliko discipline, potrpežljivosti ter iskrenih prijateljev, ki mu stojijo ob strani tudi v zasebnem življenju. 22 Ivančna Gotica, jan.-feb. 2009 5P0SÏÏ 60 LET STRELSKEGA DRUŠTVA SONJA VESEL IVANČNA GORICA Davnega leta 1948 so se trije strelski zanesenjaki, Franc Pajk iz Ivančne Gorice ter Ivan Gliha in Anton Kav-šek iz vasi Hudo odločili, da ustanovijo strelsko družino. Seveda ji je bilo treba določiti ime in zdelo se jim je najprimernejše, da jo imenujejo po hčerki znanega slikarja Ferda Vesela - Sonji, ki je bila kot aktivistka ustreljena v bližini vasi Krka. Ker takrat še niso imeli svojih prostorov, so tekmovanja prirejali v raznih garažah, pozneje pa v t. i. Titovem in Zadružnem domu v Ivančni Gorici, pa tudi v prostorih livarne. Po letu 1960 so pričeli z gradnjo strelske koče, ki je bila slovesno odprta leta 1964 v osrčju smrekovega gozda v Ivančni Gorici. Ko je z leti število članov naraslo, je dozorela ideja za izgradnjo prizidka, v katerem je danes avtomatizirano strelišče za zračno puško, ob koči pa je bilo izgrajeno strelišče za maloka-librsko puško. Strelska dejavnost pa je nato dolga leta slonela na ramah posameznih entuziastov, kot so bili: Štefan Oblak, Anton Koščak, Ivan Goreč in Cveto Ceglar. Po letu 1995 smo tedanjo strelsko družino reorganizirali in se posvetili predvsem delu z mladino ter že po nekaj letih začeli žeti sadove uspešnega dela. Danes je Strelsko društvo Sonja Vesel moderno organizirano društvo, kot narekuje Zakon o društvih. Včlanjeno je v Strelsko zvezo Slovenije in Zvezo športnih organizacij Ivančna Gorica. Društvo nastopa v več kategorijah, od najmlajših do veteranov. Tekmovanja potekajo v naslednjih strelskih disciplinah: serijska zračna puška, standard zračna puška, malokalibr-ska puška, puška velikega kalibra ter pištola in revolver velikega kalibra. Vseh svojih uspehov ne moremo našteti, o njih pričajo številni pokali na naših policah, omenimo pa vendar tiste, na katere smo najbolj ponosni: - leto 1998: naslov državnih prvakov ter državnega podprvaka v disciplini puška velikega kalibra - leto 2002: zmaga pionirke na državnem šolskem prvenstvu z doseženim državnim rekordom 194 krogov od 200 možnih - leto 2003: nastop mlajše mladinke za državno reprezentanco - leto 2004: zmaga in drugo mesto člana v prvi ligi v disciplini pištola - revolver velikega kalibra - leto 2005: drugo mesto mlajših deklic na državnem prvenstvu - leto 2007: drugo mesto ekipno in posamezno mlajših dečkov na državnem prvenstvu z zaostankom enega samega kroga - leto 2008: drugo mesto ekipno in posamezno mlajših dečkov na državnem prvenstvu Pod okriljem društva danes deluje tudi balinarska sekcija, ki z dvema ekipama nastopa v medobčinski ligi. Tudi tu smo se leta 2007 veselili prvega mesta. Vsako leto pa izvedemo tudi medobčinski turnir. Seveda se zavedamo, da ne moremo počivati na starih lovorikah, ampak moramo z vztrajnim delom obdržati sloves, ki ga imamo v slovenskem strelskem prostoru. Zal je vse povezano s finančnimi sredstvi, ampak to je že druga tema ... SD Sonja Vesel Ivančna Gorica Streljanje s puško na strelišču v Ivančni Gorici nekoč ALES TEKAVCIČ, TAEKW0ND0IST IZ AMSRUSA Aleš Tekavčič, rojen 29. 7.1996, prebiva v naši občini v Ambrusu. Uspešno trenira borilno veščino taekvvon-do pri klubu Kang v Ivančni Gorici. Dvanajstletni Aleš je leta 2007 prejel plaketo za športnika občine Ivančna Gorica. Aleš, kdaj si začel z vadbo borilne veščine taekvvondo in zakaj? Taekvvondo sem spoznal pred tremi leti, ko so me na trening povabili prijatelji. Že ob prvem obisku sem bil navdušen in sem se vpisal v klub Kang. Tri leta treniraš, to pomeni, da si že osvojil nekaj znanja in tehnik taek-wondoja? Začel sem tako kot vsi z belim pasom za začetnike, nato uspešno opravil izpit za rumeni, zeleni, modri in nazadnje rdeči pas, februarja pa bom opravljal izpit za višji rdeči pas. Nato me čaka še približno leto dni vadbe, da bom pripravljen za opravljanje izpita za najbolj želeni črni, to je mojstrski pas. Kaj ti je pri taekwondoju najbolj všeč? Morda druženje s prijatelji, športna tehnika, občutek tekmovalnosti, kaj drugega? Zelo mi je všeč druženje s prijatelji in vrstniki, še bolj pa trening; v minulih treh letih sem se namreč pri vadbi naučil ogromno koristnih stvari, ne le taekwondoja, čeprav drži, da me čaka še veliko učenja za dosego mojstrskega znanja. Kolikokrat treniraš na teden in koliko ur? Treniram trikrat tedensko po eno uro v klubu, enkrat na teden pa treniramo tudi z našimi prijatelji iz Litije v Šmartnem pri Litiji. Včasih se pridružim reprezentančnim treningom pod vodstvom Kristijana Kovačiča. Treniram pa tudi doma, predvsem tako imenovane forme in tehniko. Slišali smo, da si uspešen tako v borbah kot v tako imenovanih formah (tehnikah), to je v borbah z namišljenim nasprotnikom? Kaj ti je osebno ljubše? Všeč so mi borbe in forme, drži pa, da imaš v dvobojih pred seboj pravega nasprotnika in moraš biti boljši, zato je to morda bolj privlačno. Iz Ambrusa do Ivančne Gorice je relativno dolga pot, kako prideš do treninga? Te omenjena razdalja ne moti? Mene osebno ne moti, je pa morda obremenitev za moje starše. Po novem bodo treningi taekvvondo-ja potekali tudi v Ambrusu? To je res, ampak treniral bom še v SANKUKAI KARATI UUB brnim Gorico SANKUKAI KARATE VPISUJE Pri treniranju SANKUKIKARATEJA z vadbo z nasprotnikom oziroma partnerjem poskušamo spoznati samega sebe, velik poudarek je na meditaciji in dihalnih vajah. Vadba vsakega posameznika sčasoma raste, saj se z vadbo spreminja tudi osebnost posameznika in njegovo gledanje na svet. Gibanje, zavest, natančnost, distanca ter časovna usklajenost so pomembni dejavniki pri izvedbi tehnik in napredovanju učenca od toge "telovadbe" do tekočega in uporabnega znanja. S pravilno vadbo borilnih veščin krepimo psihofizično moč in na ta način vzdržujemo zdravje, povečujemo samozavest in duhovno zrelost. Prispevamo k razvoju čustvene inteligence, kontroli čustev in sposobnosti komuniciranja. Tehnike so le način spoznavanja z različnimi vrstami problemov, katerih rešitev je prepuščena posamezniku. Naučili se boste slutiti in slediti nasprotnika in ga ne nazadnje tudi kontrolirati. V karateju sta telo in um nerazdružljiva in harmonizirata eden drugega. Karateist razvija samozaupanje, stabilna čustva in jasno presojo. V osnovno vadbo je vključena tudi kratka meditacija, ogrevanje vseh okončin in mišičevja ter učenje padcev. Pomembno je spoznanje, da se je potrebno pripraviti za vsak psihofizični napor, le tako je zagotovljen uspeh. Z vadbo se učimo reševati iz zapletenih situacij, bodisi padca na poledeneli cesti ali padca s kolesa ter drugih primerov, ki se lahko končajo z zlomi okončin in drugimi hudimi poškodbami. Otroci se z vadbo SANKUKAI kara-teja naučijo pravilnega dihanja, ki jim pomaga pri izražanju v šoli in v situacijah, ko so pod pritiskom (spraševanje). S treningom si izboljšajo držo telesa, pričnejo se zavedati svojega telesa. To je bistveno za normalen duševni in telesni razvoj otroka in mladostnika (pozitivna samopodoba). Izboljšajo koordinacijo svojega gibanja, ki je zelo pomemben dejavnik pri učenju branja in pisanja, kjer morajo otroci obvladati motorično-vizual-no koordinacijo, da hitreje osvojijo to spretnost. Prav tako je ena izmed bistvenih stvari pri borilnih veščinah Demonstracija udarca YOKO GERI izboljševanje koncentracije, kije pomemben dejavnik pri delu in učenju. Ne nazadnje se izboljšajo telesne sposobnosti, kot so gibljivosti, moč, hitrost in vzdržljivost. Naučijo se reda, samodiscipline, odgovornosti, pozornosti, samozavesti in prijaznosti. Agresivni otroci in mladostniki se naučijo obvladovanja samega sebe in samokontrole, tisti plašni pa si utrdijo samozavest. V našem klubu si želimo, da bi se z aktivnim gibanjem ukvarjalo več ljudi, zato ob tej priložnosti vabim v naše vrste starejše člane, tako tiste, ki ste že pred davnim časom trenirali, kot tudi druge, ki niste še nikoli poskusili. Poleg ostalih skupin bomo oblikovali še posebno začetno skupino starejših članov (nad 30 let); članov in članic, ki nimajo več visokoletečih tekmovalnih ciljev, temveč želijo narediti nekaj za notranjo umirjenost, povečati psihično moč in samozavest ter aktivno vplivati na zdravje in gibčnost telesa tudi v zrelejših letih. S treningom bomo okrepili zadnjične, hrbtne in trebušne mišice, ki vplivajo na vzdrževanje pokončnega položaja hrbtenice. Naučili oziroma seznanili se bomo s postopki premagovanja strahu ter se seznanili s pravilnim dihanjem. Se še spominjate, kako ste bili gibčni kot majhni otroci! Morda se že nekaj časa ne ukvarjate z nobenim športom, imate kak kilogram preveč, se bojite poškodb in tveganja, da ne boste uspešni, ker vaše telo ni več dovolj gibčno? Naredite prvi korak, mi pa vam bomo pri tem pomagali. SANKUKAI karate je primeren za vse tiste, ki težijo h kakovosti odnosa do sebe, soljudi in narave. Dobro se bodo počutili tudi tisti, ki si prizadevajo biti danes boljši, kot so bili včeraj. Za drzne in radovedne pa je še poseben izziv. V tem mesecu se nam lahko pridružite tudi vi. Vpisujemo v začetne in nadaljevalne tečaje SANKUKAI karateja, v skupino deklic in dečkov od 7-14 let, mladincev/mladink in članov/članic. Vpis poteka v novi telovadnici: - OŠ Ivančna Gorica vsak torek in četrtek ob 18.00. - OŠ Šentvid vsak ponedeljek in četrtek ob 18.00. Dodatne informacije pa so vam dosegljive na: http :/Avww. s ankukai-karate. info Trener SANKUKAI KARATEJA Jože Kastelic 2. DAN Ivančni Gorici, v Ambrusu pa bom treninge obiskoval kot priložnost za dodatno druženje in nabiranje znanja. Koliko tekem imaš približno na leto in kako zahtevna si ti zdi pot tekmovalca? V Sloveniji je vsako leto po eno državno prvenstvo v borbah in formah (tehniki), imamo pa še nacionalna turnirja v borbah v Litiji in Mariboru in še dve mednarodni tekmi v borbah. Aleš, s katerimi rezultati se lahko pohvališ doslej? 2007 sem bil podprvak Slovenije v borbah in tehniki. 2008 je bila za mene kar uspešna sezona, srebrni na pokalu v Šmartnem pri Litiji, srebrni na Susedgrad sokol pokalu v Zagrebu in bronasti na državnem prvenstvu. Na koncu sezone smo v tehniki z našo mešano ekipo do 14 let osvojili zlato medaljo. Kakšni so tvoji cilji za bližnjo prihodnost, za prihajajoča leta? Ob šoli kot moji glavni nalogi želim trenirati taekvvondo in doseči čim boljše rezultate na tekmovanjih, rad pa bi postal tudi član slovenske reprezentance. Pri vseh teh ciljih in željah mi pomagajo in me podpirajo tako starši kot trener Tomaž Zakraj-šek. TKD klub Kang Ivančna Gorica, jan.-feb. 2009 VIVANČNI GORICI USTANOVUiN NOV ŠPORTNI KLUB - KLUB TAJSKEGA BOKSA »NAK MUAY« IVANČNA GORICA ŠK VIŠNJA GORA-STIČNA IN 62. LJUBLJANSKA LIGA 2009 POKAL NOVOLETNEGA TURNIRJA V NOVO MESTO Najprej sem dolžan spregovoriti še nekaj o osrednji slovenski ligi, ki se je končala 6. novembra 2008, in o zaključnem turnirju te lige, ki je potekal 27. novembra 2008. Osrednja slovenska liga je bila v letu 2008 zelo močna. V zadnjem kolu je prva ekipa ŠK Višnja Gora-Stična izgubila z najboljšimi MKK iz Podpeči kar 0 : 4. Če bi naš neposreden konkurent za obstoj, ŠD Kamnik, premagal svoje nasprotnike v zadnjem kolu 4 : 0, bi izpadli mi, kar pa se ni zgodilo, premagali so jih minimalno 2,5 : 1,5 in tako omogočili nam, da obstanemo. Na koncu smo bili celo sedmi, ker je bila ena od ekip suspendirana. Druga ekipa je bila na koncu v boju za napredovanje, zadnji dvoboj je prepričljivo zmagala 1 : 3 in se uvrstila na drugo mesto in s tem napredovala eno ligo višje, v 2. ligo. V prvi ekipi sta medaljo na posameznih deskah prejela samo dva igralca, in sicer Sašo Pirnat, ki je osvojil zlato na 3. deski, in Dejan Sivec iz Kopra, ki je prejel bron na 5. deski. V drugi ekipi so bili trije igralci, ki so prejeli medalje, in sicer Pavle Sotirov je prejel bron na 3. deski, Boris Kocmur zlato na 4. deski in kapetan druge ekipe Anton Kastelic prav tako zlato na 5. deski. MK Dušan Barič (na desni) v dvoboju proti MK Branku Vidiču Na zaključnem turnirju sta obe ekipi dosegli nadpovprečen rezultat. Prva ekipa ŠK Višnja Gora-Stična je dosegla tri zmage, en neodločen izid in en poraz in bila na koncu peta. druga ekipa je dosegla dve zmagi, en neodločen izid in dva poraza in je bila na koncu sedma. Poudariti je treba tudi to, da je druga ekipa vse dvoboje igrala z enim igralcem manj. Letos pa so odigrana že prva kola v 62. ljubljanski ligi. Za prvo ekipo ŠK Višnja Gora-Stična je bil začetek naravnost sanjski. V 1. kolu smo doma premagali ekipo Mentor kar s 3 :1. Hinko Krumpak je izgubil, Sašo Pirnat, Branko Kirasič in Milan Perovšek so zmagali. V 2. kolu smo igrali s KC farmacijo in igrali 2 : 2, naj omenim, da je bil na čelu nasprotnikov Jure Borišek, ki je nekaj mesecev nazaj nastopil s slovensko člansko ekipo na šahovski olimpijadi in to zelo uspešno, saj so mu podelili najvišji šahovski naslov, velemojster. Naš igralec Hinko Krumpak je imel proti njemu vse do zadnjega možnosti, da igra neodločeno, a je v zadnji potezi spregledal in izgubil. V tem dvoboju sta zmagala Sašo Pirnat in nekdanji član ŠK Višnja Gora-Stična Dušan Barič. Letos smo poleg njega v ekipo pridobili še Mitjo Piškurja, ki pa bolj redko nastopa, Bojana Vebra iz Primorske in domačina Pavleta Sotirova, ki je lansko leto igral še za drugo ekipo. V 3. kolu smo izgubili proti KC 0.5 : 3,5 in v 4. kolu minimalno proti Sinfoniki iz Vrhnike, kjer nastopata oče in sin Praznik. V tem dvoboju je nastopil Pavle Sotirov in dosegel na četrti deski edino zmago na naši strani. Trenutno smo na 8. mestu, kar nam zagotavlja obstanek v superligi, bo pa zelo težko obstati. Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine je že prvi dan (3.1. 2009) po novoletnih praznikih organiziralo tradicionalni novoletni košarkarski turnir. Tokratni turnirje bil že deseti po vrsti. Tako kot na vseh košarkarskih tekmovanjih je tekmovanje tudi tokrat nadzoroval košarkarski strokovnjak Milan Lukan, ki je bil poleg pisca tega prispevka pobudnik in organizator prvega Novoletnega turnirja leta 2000 v Šentvidu pri Stični. Lepo je videti, da se po desetih letih igralci ponovno radi vračajo v Šentvid, kjer je bilo prizorišče prvega srečanja tudi v sklopu priprav takratne slovenske reprezentance za evropsko prvenstvo v Španiji. Do sedaj so se moštva slovenskih košarkarjev na novoletnih turnirjih pomerila še v Komendi, Grosupljem, Logatcu, Cerknici, Trbovljah, Zagorju ob Savi, Domžalah in Ribnici. Finalna tekma, v kateri so zmagali lanskoletni državni ptvaki iz Društva paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja Štiri ekipe slovenskih košarkarjev, ki so se pomerile v športni dvorani Osnovne šole Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični, so prikazale pravi der-bi. Kot da bi vsaka ekipa hotela imeti dober rezultat na začetku leta za izhodišče za nadaljnje rezultate. Otvoritvena tekma med ekipami društva paraplegikov Ljubljana in Maribor se je končala z rezultatom 72 : 61. V naslednji so Novomeščani z rezultatom 70 : 51 ugnali kombinirano ekipo Gorenjcev in Celjanov. Poraženi ekipi sta se pomerili za tretje mesto, ki so ga z rezultatom 66 : 58 osvojili Mariborčani. V finalnem obračunu Novomeščani niso dovolili nobenih presenečenj. Morda tudi zato, ker imajo kar trije aktivni igralci to dvorano za domačo. Jože Zaje, Tone Kane in Jože Berčon so v šentviški telovadnici opravili v preteklosti kar nekaj treningov. Tekmo so člani ekipe društva paraplegikov iz Novega mesta suvereno začeli in vodili od začetka do konca. Ljubljančani so se jim v tretji četrtini sicer približali na eno točko razlike, toda to je bilo tudi vse. Finalna tekma se je končala z re- zultatom 62:53. Na novoletnih košarkarskih turnirjih košarkarji tekmujejo tudi v metanju prostih metov in trojk. V prostih metih je imel najbolj mirno roko Janez Učakar (KR), v metu trojk je zmagal Marjan Žunko (MB). Pokale sta zmagovalnim ekipam ob odsotnosti župana Občine Ivančna Gorica Jerneja Lampreta podelila pobudnika teh košarkarskih srečanj Milan Lukan in predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic, ki je kot domačin vse štiri ekipe v Šentvid ponovno povabil čez deset let, ko bo ta tradicionalni turnir slovenskih paraplegikov v košarki že dvajseti po vrsti. Ob tej priložnosti bi se zahvalil Občini Ivančna gorica, ki je skupaj z županom kot glavna pokroviteljica tega jubilejnega, 10. srečanja zagotovila športno dvorano in prispevala denar za pogostitev udeležencev. Prisrčna zahvala tudi domačima podjetjema Farmer, d. o. o., in Rekon, d. o. o., ki sta prispevala finančna sredstva za uspešno izvedbo. Prvo letošnjo športno prireditev so podprli še: To-kada, d. o. o., Gostilna Potrbin, Mru, d. o. o., Trgovina HA-NI in drugi. Dane Kastelic Kapetanu zmagovalne ekipe, Jožetu Berčonu, izročata pokal pobudnika novoletnih turnirjev, predsednik Zveze Dane Kastelic in Milan Lukan KAJ JE TAJSKI BOKS? Tajski boks je borilna večina, pri kateri se izvaja tako ročna kot nožna tehnika (v vse višine telesa). Dovoljena je tudi uporaba komolcev in kolen. Treningi so primerni za moške in ženske. Pri treningih tajskega boksa je zelo pomembna tehnika, učenje poteka v kontaktu s partnerjem, iz- Radi bi vas obvestili, da je bil v januarju v Ivančni Gorici ustanovljen Klub tajskega boksa »Nak Muay« Ivančna Gorica. Za ustanovitev kluba smo se odločili, ker je bilo povpraševanje po poučevanju te borilne veščine v naši občini vedno večje, treningi pa so potekali samo v Trebnjem in Novem mestu. Glavni trenerje Franci Grajš, srebrni s svetovnega prvenstva na Tajskem, udeleženec mednarodnih tekmovanj in večkratni državni prvak v tajskem boksu. Treningi potekajo v telovadnici Srednje šole Josipa Jurčiča, in sicer ob sredah in sobotah med 18.30 in 20. uro. polnjuje pa se tudi na fokuserjih. Treningi so primerni za vse, ki si želijo zdrave rekreacije, povečati vitalnost, samozavest, gibljivost in ravnotežje, se naučili samoobrambe, prav tako pa tudi za tiste, ki bi se radi v tem športu tekmovalno udejstvovali. Vabljeni, da se nam pridružite in se preizkusite v starodavni tajski veščini! Savvadee! Matej Dremelj, predsednik KTB »Nak Muay« Ivančna Gorica Druga ekipa nastopa v 2. ligi in je tri dvoboje zmagala in en dvoboj izgubila. Zelo dobro igrata Janez Ješe iz Medvod in Boris Kocmur iz Višnje Gore. Druga ekipa je trenutno na odličnem tretjem mestu in se bo, kot kažejo rezultati, tudi letos borila za uvrstitev v še eno ligo višje. Sašo Pirnat FM Mitja Piškur (na desni) v dvoboju proti olimpijki Vesni Rožič --Ivančna Gorica, jan. -feb. 2009 S ROKOMETNA IGRIŠČA BODO SPET OŽIVELA Rokometnih počitnic je konec in začenja se spomladanski del 1. B-lige. Igralci SVIŠ-a Pekarne Grosuplje so po prvem delu sezone na sedmem mestu lestvice, a so razlike sila majhne. Ivančane sta v premoru zapustila desni zunanji igralec Jože Zelko in univerzalni zunanji igralec Tomaž Špindler, prišel pa ni nihče. »Naredili smo, kar smo si zastavili. Delavnost je bila prava, naš ritem pa so v zadnjih dveh tednih zmotile manjše poškodbe nosilcev igre, zaradi katerih ti niso mogli trenirati na vso moč. Rezultati v pripravljalnem obdobju niso bili v ospredju, saj smo hoteli preizkusiti nekatere mlajše igralce. Mislim, da bomo imeli nekaj težav z ozkim igralskim kadrom, ker se je pokazalo, da bodo nekateri mladi morali še precej delati, da bodo lahko enakovredno zamenjali nosilce igre,« je povedal trener Sašo Barle, ki je s svojimi varovanci že dosegel tudi prvo spomladansko zmago, in sicer je v dvorani OS Stična s 24 : 19 padla Gorišnica. Dodajmo še, da so člani SVIS-a na decembrski podelitvi priznanj najboljšim športnikom občine za leto 2008 prejeli vrsto nagrad. Med nagrajenci so bili: v kategoriji dečkov je priznanje prejel Jurij Tratar, v kategoriji mladincev je priznanje prejel Klemen Sašek, v kategoriji članov je športnik občine postal Franci Zidar, v kategoriji veteranov je priznanje prejel Dušan Rovanšek in v kategoriji klubska ekipa leta je priznanje prejela kadetska ekipa RK SVIŠ PG. Med mladinskimi kategorijami pa bomo tokrat pozornost posvetili kadetski ekipi, ki jo vodi Roman Tratar, in se ji je kljub izjemnim težavam s poškodbami uspelo uvrstiti v polfinale državnega prvenstva, kar pomeni med najboljših 16 ekip v Sloveniji. »V izjemno močni predtekmovalni skupini Center II, v družbi s Trimom, Ribnico, Grosupljem, Črnomljem in drugimi odličnimi ekipami, smo uspešno zaključili jesenski del. Tudi v nadaljevanju tekmovanja imamo tri zmage. Vedno smo imeli tri ali več igralcev poškodovanih. Veseli nas vrnitev Klemena Saška, ki je prejel priznanje na prireditvi, posvečeni najboljšim športnikom občine. On in še nekaj drugih mojih varovancev nastopa tudi za mladinsko ekipo, zaradi česar včasih prihaja do precejšnje utrujenosti. Naš letošnji cilj je uvrstitev nekje med četrtim in osmim mestom, kot se je ta generacija uvrščala že v preteklih sezonah. Seveda pa se ne bomo otepali priložnosti, da se zavihtimo višje. Le da ne bi bilo poškodb,« je dejal Tratar. Lojze Grčman Zveza športnih organizacij Ivančna Gorica razpisuje OBČINSKI REKREATIVNI LIGI V KOŠARKI IN MALEM NOGOMETU ZA LETO 2009 ZA OBČANE OBČINE IVANČNA GORICA Zap. št. ŠPORTNA PANOGA 1. MALI NOGOMET 2. KOŠARKA-TROJKE OKVIRNI CAS TEKMOVANJA april, maj, junij, september, oktober februar, marec, oktober, november -------------------------PRELIMINARNA PRIJAVNICA - PRIJAVLJAM: (vpiši za katero športno panogo) Ekipo za: Navedite ime, priimek in naslov, kamor vam bomo pošiljali pošto oz. obvestila o tekmovanju: Telefon doma: GSM: Elektronska pošta: Preliminarna prijava je namenjena predvsem tistim ekipam in posameznikom, ki v letu 2008 niso sodelovali v občinskih ligah. Tistim, ki ste že sodelovali, bomo po pošti poslali obvestila o uvodnem sestanku vodij ekip pred tekmovanjem. Preliminarno prijavo pošljite na naslov: Simon Bregar, Gabrovka pri Za-gradcu 70, 1303 Zagradec do 26. 2. 2009. Lahko pa se prijavite tudi po elektronski pošti: simon.bregar@siol.net. Za ZSO Ivančna Gorica Simon Bregar SRCDNJiŠOLSKI ŠPORT ROKOMETAŠI ZOPET KANDIDATI ZA DRŽAVNI VRH, DOBRI TUDI ODBOJKARJI IN 0DB0JKARICE mesto med 9 ekipami. Zato pa so kandidaturo za državni naslov zopet napovedali rokometaši. 22. januarja so v Krškem zanesljivo osvojili prvo mesto. V predtekmova-nju so premagali ekipi ŠC Novo mesto - SEŠTG (16 : 8) in SŠ Črnomelj (16 : 7). V polfinalu so bili boljši od Strokovne gimnazije Krško (18 : 13), v finalu pa premagali še Gimnazijo Brežice z rezultatom 11:9. Za našo šolo so igrali: Gašper Slapni-čar, Aljaž Bučar, Jan Trunkelj, Klemen Sašek, Jernej Papež, Miha Zarabec (z 19 goli najboljši strelec tekmovanja), Anže Ratajec, Jernej Marinčič, Robi Glavan, Enej Butkovec, Amel Ajkič in Matej Potokar (v ekipi sta manjkala stalna člana, brata Štrus). Ekipo je vodil Edo Vrenčur, prof. Ekipa se je tako uvrstila v nadaljnje tekmovanje. Simon Bregar Srednješolci so bili na športnem področju tudi po novem letu zelo aktivni. Na dolenjskih prvenstvih so se namreč pomerili odbojkarji, odbojka-rice in rokometaši naše Srednje šole Josipa Jurčiča. Kljub temu da niso posegli v boj za prva tri mesta, so tudi odbojkarji in odbojkarice pokazali napredek in več kot častno zastopali svojo šolo. 9. januarja so v Novem mestu nastopili odbojkarji. Najprej so izgubili s prvaki - ŠC Novo mesto z 0 : 2, nato pa še zelo tesno z 1 : 2 z na koncu tretjeuvrščenimi dijaki Gimnazije Brežice (14 : 16 v odločilnem nizu) in zasedli končno 5. mesto. Dijakinje so 15. januarja prav tako tekmovale na dolenjskem prvenstvu v Novem mestu in se zelo dobro odrezale. V predtekmovalni skupini so najprej premagale ekipo Gimnazije Litija z 2 : 0, nato pa izgubile z ekipo Gimnazije Brežice z 2 : 1. S temi rezultati so osvojile 4.-6. KONČNI VRSTNI RED: 1. SREDNJA ŠOLA JOSIPA JURČIČA IVANČNA GORICA 2. GIMNAZIJA BREŽICE 3. ŠOLSKI CENTER KRŠKO - SEVNICA - STROKOVNA GIMNAZIJA KRŠKO 4. ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO - SREDNJA ELEKTRO ŠOLA IN TEHNIŠKA GIMNAZIJA 5.-7. ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO - SREDNJA STROJNA ŠOLA 5.-7. GIMNAZIJA KOČEVJE 5.-7. SREDNJA ŠOLA ČRNOMELJ .......siji p^jy ' -i as. Najboljši strelec Miha Zarabec, SS Ivančna Gorica (19 golov). m LIVAR Ivanina Gorico IVANCNA GORICA SE NE BO PODRLA V nogometnem klubu Livar so ob koncu leta 2008 postavili nove, realne smernice, zdaj pa so jih začeli tudi udejanjati. Z vsemi zaposlenimi v klubu so prekinili delovno razmerje in prehajajo na amatersko raven. Nekaj težav s prekinitvijo pogodbe je z Romeom Krizmaničem in Kristjanom Penico, ki sta pri ustrezni komisiji na NZS zahtevala odškodnino za prekinitev pogodbe. Ta jima je ugodila, klub pa se namerava na to pritožiti. Z ostalimi igralci je bila dosežena sporazumna prekinitev sode- lovanja. Trenerja Branka Vrščaja, ki po novem vodi Belo krajino, je nasledil Filip Mendaš, njegov pomočnik pa bo Jože Potokar. Velika večina domačih igralcev je ostala v klubu, izjema je Janez Per-me, ki je podpisal pogodbo z Domžalami, kjer že pridno trese mreže. V spomladanskem delu sezone bodo tako v majici Livarja nastopali David Kastelic, Sebastjan Šinkovec, Klemen Zaletel, Rok, Anže in verjetno tudi Luka Sadar, ki je trenutno poškodovan, Kristjan Čož, Danijel Glavič, Tadej Jankovič, nekdanji re-prezentant Damir Botonjič, nekdanji član Olimpije Aleksander Zečevič, Matic Lukman Čoko, ki se je vrnil iz Gorice, Samir Kerič in Rok Brezarič, ki sta se že dokazala v ivanškem dresu, in drugi. Cilj Ivančanov je igrati lep nogomet ter seveda obstati v drugoligaški konkurenci. Če pa se to ne bo zgodilo, se »ne bosta podrla svet in Ivančna Gorica«, kot se je slikovito izrazil novi predsednik kluba Janez Hrovat. Lojze Grčman CENIK OGLASOV IN POGOJI OGLAŠEVANJA V KLASJU KOMERCIALNI OGLASI: VELIKOST OGLASA (glede na format časopisa) OKVIRNA POVRŠINA CENA (EUR) brez DDV cela stran (A3) 1.239 cm2 440,66 (105.600 SIT) polovica strani (A4) 619 cm2 276,33 (66.220 SIT) četrtina strani (A5) 309 cm2 144,46 (33.660 SIT) osmina strani (10 x 15 cm) 150 cm2 106,03 (25.410 SIT) šestnajstina strani (10 x 6 cm) 60 cm2 61,05 (14.630 SIT) vizitka (5x3 cm) 15 cm2 31,51 (7.550 SIT) 1. Vsaka naslednja objava oglasa je cenejša za 5% , do največ 30%. Za 6 ali več objav se avtomatično upošteva 30% popust pri vsaki objavi. 2. V letu 2009 je cena oglasov na naslovnici določena z javnim zbiranjem najboljših ponudnikov za oddajo oglasnega prostora. Osnovna cena na naslovnici: - za dimenzijo 5 x 3 cm je 55,00 EUR, - za dimenzija 10 x 6 cm je 71,50 EUR. 3. Oglas na naslovnici je dodatno 100% dražji od osnovne cene in sicer za 50% ker je na prvi strani in za 50% ker je v več barvah. 4. Oglasi znotraj časopisa so možni le v črno-belih barvah. 5. Oglaševalec mora pred objavo posredovati: - podpisano in ožigosano naročilnico (lahko tudi dopis), iz katerega je razvidno v kateri številki Klasja želi oglaševati in kakšne dimenzije naj bo oglas, - kopijo potrdila o registraciji podjetja. 6. Za enkratno objavo oglasa je dovolj naročilnica, za večkratno oglaševanje se sklepa pogodba z ustanoviteljico časopisa Klasje, Občino Ivančna Gorico. MALI OGLASI: Mali oglasi so brezplačni in so namenjeni le fizičnim osebam. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja malega oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika, v kolikor je to zaradi prostorske omejenosti potrebno. Pridržuje si pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti. ZAHVALE: Fizične osebe lahko objavijo zahvalo ob smrti svojcev, velikosti cca. 100 cm2. Cena je 13,77 EUR + DDV. Uredništvo si pridržuje pravico do različnega oblikovanja cen za različno oglaševanje. Prav tako lahko pride pri postavitvi oglasa do manjše spremembe dimenzije, ker včasih' zahteva to tehnična izvedba postavitve člankov in oglasov v časopisu. Vsa dodatna pojasnila so možna na telefonski številki uredništva 78121 30 ali po faksu 781 21 31 ter na elektronskem naslovu klasje.casopis@siol.net. Oglase sprejemamo v digitalni obliki, bodisi po elektronski pošti ali na ostalih digitalnih nosilcih (disketa, CD, USB...). Uredniški odbor, februar 2009 Ivančna Gorica, jan. -feb. 2009 25 ska stran Naše telo se pozimi ogreva s hrano, ki jo pretvarja v toploto. Zato je dobro, da zaužijemo čim več toplih obrokov. Priporočljivi so razni topli napitki, na primer zeliščni čaji in mleko, juhe enolončnice, golaži, omake in druge tople jedi na žlico. Pripravite jih iz takšnih sestavin, ki so bogate z vlakninami, vitamini skupine B, minerali in beljakovinami. Vse te snovi spodbujajo prebavo, krepijo imunski sistem in varujejo pred boleznimi, hkrati pa tudi nasitijo in ne obtežijo želodca. Stročnice, pusto meso, sezonska hrana in zelenj ava naj bodo pozimi vsak dan na krožniku. Stročnice: Fižol, leča, grah in druge stročnice vsebuje veliko provitamina A, vitamine skupine B, pa tudi vitamina C in E. So malokalorične, na 100 g imajo le približno od 30 do 50 kalorij. Sveže stročnice so tudi hitro prebavljive, vendar jih ne smemo jesti surovih, ker vsebujejo fazin, ki povzroča težave z želodcem in s črevesjem. Puranje meso: Puran je odlična hrana za zimo, saj je pust, ima veliko beljakovin in zelo malo kalorij. Puranji zrezek, golaž iz perutninskega mesa ter lahki sendviči s puranjo salamo in polnozrnatim kruhom bodo dobra popestritev zimskega j edilnika. Brusnice: Sveže ali zamrznjene brusnice priporočajo vsi nutricisti, saj vsebujejo veliko vlaknin in vitamina C, ob tem pa imajo malo kalorij (na 100 g samo 47). Uporabite jih za pripravo sladkih jedi, peciva in narastkov, iz nj ih lahko skuhate marmelado ali naredite različne nadeve in sadne solate. Citrusi: Limone, mandarine in pomaranče vsebujejo številne minerale in encime ter vitamine. Ena pomaranča nas oskrbi z dnevno potrebno količino vitamina C, bogata pa je še s folno kislino, vitaminom B in kalijem, poleg tega pa ima le 54 kalorij na 100 g mesa. Citrusi krepijo odpornost organizma proti utruj enosti in prehladnim obolenj em. Zelje: Zelje je izredno zdrava zelenjava. Vsebuje veliko betakarotena in askorbigena, ki se med kuhanjem cepita in sproščata vitamin C, folno kislino ter minerale, kot so kalij, kalcij in železo. V 100 g zelj a j e približno 2 5 kalorij. Beljakovine aktivno grejejo organizem, a v kombinaciji z maščobami njihova grelna moč pade. Nevtralno moč imata olivno hladno stiskano olje. Tudi mesne beljakovine so na mestu, predvsem rdeče, puranje ter dimljena riba. Drugo meso deluje kot hladilo, tudi riba, kadar jo cvremo ali pečemo. Rdeča barva in nasploh večina toplih odtenkov ponazarja lastnosti živil. Rdeče zelje, na primer, greje, prav tako vse pekoče začimbe (paprika, čili, curry, poper) ter čebula in česen. Krompir je v hladnih dneh priloga, ki prija k vsem močnejšim jedem k rdečem zelju, repi ter k enolončnicam. Orehova potica ter druga peciva vsebujejo vse, kar daje ogenj orehe, jajca, moko, mleko. Zeliščni čaji, kijih najbolje poznamo, torej meta, planinski, materina dušica, šipek, hibiskus in drugi, ne grejejo! Telo hladijo, prav tako vsi zeleni in del črnih čajev. Če jih pripravimo z ingverjem ali janežem ter kumino, dodamo kvaliteto vročine. Vsi trije dodatki delujejo tudi rahlo odvajalno. Rdeče vino greje, toplota se razvija počasi, a močno. Žganje, medica, viski in drugo žgano pa, kot nam ime pove, žge, ne le greje. Recepti vsebuj ej o vse pomembne sestavine, ki j ih naše telo potrebuje pozimi. Pikantna čilijeva juha Sestavine: 20 dag rezin slanine 50 dag puste govedine 30 dag belega fižola 30 dag narezanega stročjega fižola 2 debeli čebuli 3 žlice olja liter goveje juhe 2 česnova stroka sol, poper 2 žlici mlete sladice paprike 3 žlice paradižnikove mezge 3 posušeni čiliji čajna žlička kisa Priprava: Sesekljano čebulo svetlo rumeno popražimo, dodamo na kocke narezano govedino ter popražimo. Vmešamo mleto papriko, česen in paradižnikovo mezgo ter dolijemo juho. Začinimo s soljo, poprom, nasekljanirrt čilijem in kisom. Kuhamo, dokler se meso ne zmehča. Dodamo fižol in stročji fižol. Trakove slanine hrustljavo spečemo injih dodamo juhi. K juhi ponudimo hrustljave polnovredne hlebčke Polnozrnati hlebčki Sestavine: 150 g ovsenih ali rženih kosmičev 30 g lanenih semen 20 dag ržene moke 30 dag pirine moke vrečka instant kvasa ali pol Fala kvasa mlačna voda pol žlice olivnega olja pol žlice soli ščep sladkorja 1 del mleka 1 jajce nariban parmezan Priprava: Kosmiče in laneno seme damo v skledo ter prelijemo z vročo vodo, toliko da jih voda prekrije; ko popijejo vodo, dolijemo še malo vode. Ko kosmiči in seme popijejo vodo, dodamo obe moki, sol, sladkor, olivno olje ter instant kvas in vse dobro premešamo oz. pregnetemo (če imamo svež kvas, ga raztopimo v mlačni vodi in dodamo ostalim sestavinam). Vodo dodajamo po potrebi. Ker kosmiči popijejo veliko vode, po potrebi dodamo pirino moko, da dobimo prožno, mehko testo. Testo pokrijemo s krpo in ga damo vzhajati za 4560 minut. Nato ga še enkrat pregnetemo ter razdelimo na hlebčke. Kruhek vzhajamo še enkrat, in sicer toliko, da se pečica ogreje na 220 stopinj (pečico prižgemo, ko naredimo hlebčke). Preden jih damo v pečico, hlebčke premažemo s stepenim jajcem in potresemo z naribanim sirom. Pečemo 5 minut na 220 stopinj, nato zmanjšamo na 200 in pečemo še 15 do 25 minut, odvisno kako velike kruhke naredimo. Zeljni narastek Sestavine: 1 čebula 3 stroke česna 1 kg zelja 100 g masla sol, poper, muškati orešek 250 ml zelenjavne juhe ovseni kosmiči 500 g krompiija majaron, kumina mleko drobtine Priprava: Čebulo in česen olupimo in sesekljamo. Zelje operemo in narežemo na rezance. V loncu segrejemo polovico masla in na njem prepražimo čebulo in česen. Dodamo še zelje, sol, poper, muškatni orešček in prilijemo zelenjavno juho. Kuhamo 40 minut, nato k zelju vmešamo še malo ovsenih kosmičev. Krompir olupimo, operemo in narežemo. V slani vodi ga skuhamo do mehkega. Nato ga pretlačimo ter mu dodamo maslo, majaron, poper, muškatni orešček in kumino. Po potrebi dolijemo še mleko. Pekač namastimo in potresemo z drobtinami. Vanj položimo zelje, na zelje pa damo krompir. Obložimo s koščki masla in pečemo 20 minut na 180° C. Goveja pečenka v vinski omaki Sestavine: 1,2 kg govedine sol poper vejica timijana 20 dag korenčka 10 dag pora 10 dag zelene 15 dag čebule 2 žlici gladke moke čajna žlička paradižnikove mezge 5 dl rdečega vina 3 jedilne žlice olja Priprava: Pečico segrejemo na 200° C. Vpekaču segrejemo olje in meso popečemo z vseh strani do lepo rjave barve. Vzamemo ga iz pekača in prihranimo na toplem. V soku od pečenja prepražimo sesekljano čebulo, korenovke, por, moko in paradižnikovo mezgo; zalijemo z malo vina in dodamo timijanovo vejico. Meso spet položimo v pekač in pečemo v prej ogreti pečici eno uro, vmes ga večkrat prelijemo z rdečim vinom in sokom od pečenja. Pečenko vzamemo iz pekača, nekaj časa postavimo na toplo, šele nato narežemo. Omako pretlačimo. Vinsko omako postrežemo s pečenko. Medenjakl z brusnično marmelado Sestavine: 50 dag ržene moke, 8 dag masla, 10 dag sladkorja, 6 jajc. kavna žlička jedilne sode, 6 jedilnih žlic medu, 1 dl mleka, jedilna žlica začimb za medenjake, jajca za premaz, 15 dag brusnične marmelade, 30 dag čokoladne glazure Priprava: Maslo, jajca in sladkor zmešamo v gladko maso ter dodamo moko. Mleko zmešamo z medom, jedilno sodo in začimbami za medenjake ter vmešamo v testo. Vse skupaj zgnetemo v gladko testo, ga oblikujemo v kepo, zavijemo v prozorno folijo in postavimo za eno uro v hladilnik. Pečico segrejmo na 180° C. Polovico mase razvaljamo na pomokan pekač, premažemo z brusnično marmelado, pokrijemo z drago polovico testa, površino zgladimo in premažemo s stepenim jajcem. Pečemo približno 40 minut. Ko je pecivo pečeno in ohlajeno, ga lahko premažemo s čokolado in narežemo na kocke. Solata s puranjlml prsi Sestavine: 2 jajci, vinski kis, voda, sol, poper, olivno olje, 14 dag prekajenih puranjih prsi, 20 dag artičokinih srčkov, zelena solata, 4 vejice peteršilja, drobnjak Priprava: Kis pomešamo z vodo, s soljo, poprom, dodamo olje in stepemo. Puranje prsi narežemo na trakove, artičokine srčke odcedimo in narežemo na polovice. Trdo skuhamo jajca ter hladne sesekljamo, pomešamo med marinado skupaj s sesekljanimi zelišči. Na krožnik položimo liste zelene solate, trakove puranjih prsi ter artičoke prelijemo z marinado in potresemo s sesekljanimijajci. Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec 26 Ivančna Gorica, jan.-feb. 2009 MESEC FEBRUAR - SVEČAN Kar svečana ozelenise rado posuši. bolka. To sorto seveda lažje in ceneje pridelamo na integriran način, a to žal ni več ekološki pridelek. Zato bodimo pozorni pri oznakah! V skladu z evropsko uredbo naj bi se s 1. januarjem 2009 v Evropski uniji pričela uporabljati enotna grafična oznaka za označevanje ekološko pridelane hrane. Potrošniki bomo tako lažje prepoznali ekološko pridelane proizvode in obenem razumeli njihov pozitiven vpliv na okolje in dobro počutje živali. Irena Ihan V današnjem času želimo kupovati zdravo sadje in zelenjavo, vendar pa smo še vedno premalo poučeni oziroma informirani o oznakah, ki so navedene na živilih. Ker sama večkrat opazim, da ljudje ne vedo, kaj pomeni integrirano in kaj je razlika med le-tem in ekološkim, sem se odločila, da vam v tem članku pojasnim ta dva pojma. INTEGRIRANA PRIDELAVA Način pridelovanja sadja se je zgodovinsko gledano pričel z nabiralništvom in se je časovno razvijal preko samostansko intenzivne pridelave - vse do današnje intenzivnejše, kakovostne in količinsko zadostne pridelave sadja za verjetno že blizu 7 milijard ljudi. Zahteve po zdravi in kakovostni hrani, brez ostankov sredstev za varstvo rastlin, so pripeljale do uvedbe integrirane pridelave sadja in zelenjave. V Sloveniji smo uvedli integrirano pridelavo leta 1991. Integrirano varstvo rastlin je najbolj primerna kombinacija biotičnih, tehnoloških in kemijskih ukrepov pri pridelavi sadja ali zelenjave. Uporaba kemijskih sredstev za varstvo rastlin je pri tem omejena na najnujnejšo količino. Pridelavo nadzirajo na osnovi pravilnika o integrirani pridelavi. Nadzor obsega preverjanja članov ob prijavi, terenski obisk nadzornika, ki preveri primernost izvajanja pravilnika in tehnoloških navodil, odvzem vzorcev plodov za analizo ostankov FFS (fitofarmacevtskih sredstev) ter nadzor med skladiščenjem in prodajo sadja. EKOLOŠKA PRIDELAVA Kaj torej pomeni ekološko? Mnogo ljudi je prepričano, da v ekološki pridelavi ne uporabljajo škropiv in gnojil, vendar to ni popolnoma res. V standardih za ekološko kmetovanje je zapisano, da je prepovedana raba kakršnihkoli kemičnih pesticidov in sintetičnih mineralnih gnojil, uporabljajo pa se lahko pripravki naravnega porekla - organsko razgradljivi. Spodbuja se naravno ravnovesje med različnimi dejavniki na kmetiji in sklepanje krogotoka snovi in energije na kmetiji. To velja tako za rastlinsko pridelavo kot tudi za rejo živali. Sadne sorte, ki jih sadimo v ekološke nasade, naj bi bile bolj odporne na določene bolezni, zato jih ni potrebno večkrat škropiti. Takim sortam pravimo od- porne sorte. Pri jabolkih je ta odpornost pomembna predvsem zaradi bolezni jablanov škrlup, zaradi katere opravimo večino vseh škropljenj. V tako pridelavo sadja je vgrajenega veliko znanja in veliko denarja. Ekološko sadjarstvo je močno podkrepljeno s strogo določenimi pravili za uporabo vsega, kar je za pridelavo sadja nujno. Ekološko pridelano sadje mora biti dražje kot ostalo, na drug način pridelano sadje, saj je večina gnojil in škropiv, namenjena ekološki pridelavi, bistveno dražja kot sredstva za integrirano pridelavo. V ekološko pridelavo pa je vpeto tudi veliko ročnega dela, kar še dodatno draži pridelavo. Pri prodaji sadja prihaja do cenovnih zlorab, saj ljudje premalo poznamo kriterije za ekološko pridelano sadje. Tak je primer jablanove sorte topaz, kije postala sinonim za ekološko pridelana ja- Za simbol integrirane pridelave so si slovenski sadjarji izbrali lepo in zelo koristno ptico - sinico. Žal se je tudi v primeru siničke pokazala slovenska sadjarska neorganiziranost in nedoslednost. Vsi potrošniki, ki obiskujejo sadovnjake z integrirano pridelavo, vidijo v njih veliko nastavljenih valilnic za ptice, postavljenih visokih drogov v obliki črke T za ujede, sadjarji tudi z veseljem povejo vse o njihovem delu. pokažejo tudi potrdilo oziroma spričevalo o pravilnosti in postopkih njihovega dela. V intenzivne sadovnjake se je povrnilo naravno ravnotežje in škropljenj proti škodljivcem je manj ali pa vsaj niso tako močna. Bolečina se ne da skriti, tudi solze ni težko zatajiti, vendar ni ene ure ne noči, povsod v srcu z nami si. ZAHVALA V 79. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in ata ANTON PERKO iz Lazov 1 -¡UP»' Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le naša drobna lučka še brli. ZAHVALA JERNEJ TURK (1935-2009) Gabrovčec, Krka Sredi dela je prenehalo biti plemenito srce našemu možu in očetu Jerneju. Ob boleči izgubi se prav lepo zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sovaščanom ter znancem za izrečena sožalja, tolažilne besede, darove, svete maše, cvetje in sveče. Hvala cerkvenemu pevskemu zboru za lepo zapete žalostinke in Roku za zaigrano Tišino. Posebno se zahvaljujemo g. župniku Marku Burgerju za molitev in lep cerkveni pogrebni obred, g. Metodu Lam-pretu za somaševanje, p. Franciju Seničarju in g. Tonetu Humarju za molitev ob krsti. Prisrčna in iskrena hvala sosedom za nesebično pomoč v težkih trenutkih in za molitev na domu, še posebno Podržajevim, Joži Pušnarjevi, Minki in Tinki Strahovi, Premkovim in mali Veroniki. Zahvaljujemo se tudi nekdanjim sodelavcem Svobodnih sindikatov Slovenije in pogrebnemu zavodu Perpar. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi Kogar imamo v življenju resnično radi, ga vedno nosimo v svojih srcih. ZAHVALA V 79. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, ata, brat in stari ata FRANC SELAN iz Gorenje vasi 17 Iskrena hvala vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala oddelku CIT v kliničnem centru v Ljubljani, bolnišnici Golnik in dežurni službi zdravstvenega doma Ivančna Gorica. Iskrena hvala gasilcem prostovoljnega gasilskega društva Muljava ter gospe Ani Bregar za izrečene besede ob zadnjem slovesu. Iskrena hvala kolektivu Livar Ivančna Gorica in kolektivu Supermarketa Tuš iz Grosuplja. Iskrena hvala gospodu župniku Jožetu Kastelicu za molitve in svete maše. Hvala pevcem, pogrebnemu zavodu Perpar, Cvetmarketu Jana, vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga spoštovali, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnje počivališče. Vsi njegovi domači Iskrena hvala vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za petje. Hvala pogrebnemu zavodu Perpar. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. ZAHVALA Prenehalo je biti srce sestre in tete JOŽEFE ŠINKOVEC, po domače Mšarčeve Pepe iz Ambrusa Zahvaljujemo se za vsa izrečena sožalja, darovane sveče ter Domu starejših občanov Grosuplje in osebju oddelka za reanimacijo in intenzivno nego. Posebej se zahvaljujemo za nesebično pomoč gospe Braco-vič, gospodu Milanu ter gospema Majdi in Mimi in patro-nažnim sestram. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zelo občuteno zapete pesmi, pogrebnemu zavodu Perpar ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujoči: sestra Marija, nečak Franci in nečakinja Jelka z družinama Ivančna Gorica, j an.-feb. 2009 27 Ni je večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata, dedek in pradedek FRANC MIGLIČ, po domače Hodnikov Frenk iz Metnaja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za iskreno sožalje, cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Hvala vsem, ki ste se prišli od njega poslovit in ga pospremit na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. Vasju, daje izpolnil njegovo željo in ga s harmoniko pospremil izpred domače hiše. Hvala g. župniku Maksimiljanu za opravljen cerkveni obred in pevskemu zboru Prijatelji za ubrano in ganljivo petje. Zahvaljujemo se tudi društvu upokojencev Stična, društvu ZZB Grosuplje in obema govornikoma za poslovilne besede. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Perpar. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Ostali so spomini, bolečina, za teboj velika je praznina. Smrt prerana te je vzela, a v srcih naših boš ostal. Če bi lahko ti pomagali, ne bi za teboj ob tvojem grobu stali, ne ljubezen ne solze tebe oče več ne prebude. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v mesecu decembru zapustil dragi oče in dedek ANTON KAVŠEK iz Stranske vasi Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gasilcem PGD Hudo - Ivančna Gorica za častno spremstvo in poslovilne besede. Globoko zahvalo namenjamo osebju Zdravstvenega doma Ivančna Gorica: dr. Mateji Plut-Švigelj in medicinski sestri Sonji Bavdek ter patronažni sestri Mariji Kastelic. Hvala DSO Grosuplje, oskrbovalki Mariji Oblak, organizaciji RK Ivančna Gorica, župniku Jožetu Kastelicu in pogrebnemu zavodu Perpar. Hvala vsem, ki ste ga v zadnjih dneh obiskali, ga duhovno bogatili in mu dajali moč. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Žalujoči domači ZAHVALI IVAN SMOLI J Kriška vas 43 Veliko tvojih načrtov je kruta usoda prekinila pri devetin-petdesetih neizživetih letih. Čeprav si se z vso svojo močjo boril s težko boleznijo, je bila močnejša od tebe. Ko se je poslavljala jesen, si se poslovil z njo tudi ti, dragi Ivan, ki boš v naših srcih ostal neizbrisan. Se sonce je žalovalo, ko si zapuščal Kriško vas, kamor si zadnjič pred nekaj leti varno in srečno pripeljal svojo barko. Hvala ti za srečno pot s teboj ! Iskrena hvala vsem, ki ste mi nudili vso pomoč v najhujših trenutkih, ob zadnjem slovesu od najdražjega, se poslovili od njega in se ga boste vedno radi spominjali. Hvala! Milka Bremena usode te niso zlomila, pod zadnjim bremenom pa si omahnila. Bolezen iz tebe vso moč je izpila, za tabo ostala je le še gomila. Kjerkoli si zdaj - naj te sreča poišče! V svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče! Ljubezen, ki obilno si nam jo dajala, za vedno v naših srcih bo ostala! ZAHVALA Ob boleči izgubi matere ter žene ANICE LAVRIH, rojene Godec, po domače Semetove iz Temenice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, sosedom in znancem, ki ste nam stali ob strani v bolečih trenutkih, darovali sveče, rože, prispevali za svete maše ter v dober namen. Iskrena hvala zdravniškem osebju, še posebej sestrični Ani. Hvala za iskrene poslovilne besede msgr. Frenku Trunklju, Tadeju Koleši ter ravnateljici WZ Ivančna Gorica Branki Kovaček. Hvala kolektivu WZ Ivančna Gorica ter OŠ Šentvid pri Stični. Zahvala pomožnemu škofu dr. Antonu Jamniku, msgr. Frenku Trunklju, Jožetu Grebencu ter patru Avguštinu Novaku ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Anton, otroka Peter in Ema, mama Pepca ter sestri Joži in Ivanka Kogar imaš iskreno rad, nikoli ne umre -le daleč, daleč je ... ZAHVALA V 82. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi oče in dedek ALOJZ KAVŠEK iz Stične (19.11.1925 - 25.10. 2008) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, sveče, cvetje, darove za cerkev in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi Na sveti večer tišina prebila je tvoj zadnji utiip, pred teboj ostala je neskončna ravnina, ki tonila s soncem je v temno nebo. V svetlobi naj bo zdaj tvoje bivališče! Ljubezen, ki nam si ti jo dajal, v srcih zapisana bo vekomaj ... ZAHVALA Ob zadnjem slovesu našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica ANTONA ZUPANČIČA 1929-2008 po domače Trznarjevega očeta iz Praproč pri Temenici Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom, znancem za vso pomoč, ki ste jo nesebično nudili v težkih trenutkih, in nam stali ob strani. Hvala za vse izrečene besede sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se njegovemu osebnemu zdravniku in ostalemu osebju ZD Ivančna Gorica ter vsem, ki ste očetu pomagali iskati poti do zdravja. Hvala šentviškima duhovnikoma za poslovilne besede in lepo opravljen obred, pevcem za ganljivo zapete pesmi in pogrebnemu zavodu Perpar za skrbno organizacijo. Hvala vsem, ki ste našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v spominu. Vsi njegovi Zlato srce je prenehalo biti, čudovitega nasmeha ni več, delati dobro okrog sebe tebi nikoli ni bilo odveč. Hvala, ker nikoli nisi obupal in hvala, ker si še za druge upal. Hvala, ker kazal si nam prave poti in ostani naša lučka v temi. ZAHVALA Za vedno je obstalo zlato srce našega dragega JANEZA GOLFA Zahvaljujemo se za tople besede in sočutna dejanja vsem, ki ste nam ob naši nenadomestljivi izgubi stali ob strani in ga pospremili na njegovo zadnje potovanje. Žena Anica, hčerki Irena in Maja ter ostalo sorodstvo Odšel si tja, kjer ni solza, Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, kjer ni ttpljenja, ne gorja, a ostala je tišina, ki močno boli. Ostala je tvoja dobrina, a v naših srcih bolečina. (T. Pavček) ZAHVALA V 71. letu starosti je 6. 1. 2009 nenadoma zaspal v večno življenje dragi mož, oče, dedek, brat in stric FRANC KOLESA iz Radanje vasi 5, Šentvid pri Stični Iskreno se zahvaljujemo pogrebni službi Perpar, gospodu župniku Jožetu Grebencu za obiske od prvih petkih ter besede slovesa, pevcem za lepo zapete pesmi. Hvala vsem sosedom, prijateljem, sodelavcem, znancem, ki ste nam ob najtežjih trenutkih stali ob strani in nam nudili vsestransko pomoč. Hvala za izrečena sožalja, za darovano cvetje, sveče, darove za svete maše ter dobre namene. Hvala vsem, ki ste ga tako v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat vsem prisrčna hvala. Vsi njegovi Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustila MARIJA GRABLJEVEC roj. Lampret (19. 8. 1930 - 20.12. 2008) po domače Štojeva Mari, Griže 4, Šentvid pri Stični Na hladno zimsko jutro, 20. decembra, je prenehalo biti ljubljeno srce žene in mame Marije Grabljevec. Kljub temu da je rada živela, jo je kruta usoda iztrgala od nas. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se prišli še zadnjič ¡poslovit od nje, darovali cvetje, sveče, maše in v dober namen. Hvala Andrejevi mami Anici, ki nama je velikokrat pomagala in ji stregla med njeno boleznijo. Hvala mojim prijateljicam, ki so mi pomagale in mi stale ob strani in z mano delile bolečino, še posebej Saši in Martini. Hvala tudi osebju ZD Ivančna Gorica, še posebej osebnemu zdravniku dr. Zupančiču in patronažni sestri Mojci za vso zdravniško oskrbo. Hvala gospodu Petku, ki ji je nudil duhovno oskrbo v času njene bolezni. Hvala tudi g. župniku Grebencu in nečaku Marjanu za darovano mašo. Že vnaprej hvala tudi vsem tistim, ki se jo boste še naprej spominjali v molitvi in prihajali na njen prerani grob. Praznina, ki je ostala za njo, se ne da nadomestiti, zato spomin nanjo in na njeno zalo srce nikoli ne bo zbledel. Žalujoča: mož Jože in hčerka Marina z družino 28 Ivančna Gorica, jan.-feb. 2009 a^v/Mi ...no ptičica, povej mi, koliko še, morda leto, morda dve, morda le kak mesec, nič se ne ve. O, da vsaj še kakšen dan bi videl zleteti te preko poljan, da videl zleteti te preko poljan, da oko mi uzre širino ravan in srce mi umiri se za onstran. ZAHVALA Ob izgubi dragega sina, brata, strica in svaka MARKA ARHARJA (11.4.1958-11.12.2008) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, njegovim sodelavcem Družbe za varovanje G7, Juretovim sodelavcem iz Livarja Ivančna Gorica ter vsem znancem, ki ste v težkih trenutkih slovesa sočustvovali z nami, darovali cvetje, izrekali ustna in pisna sožalja ter nam finančno pomagali pri organizaciji pogreba. Iskrena hvala g. župniku Grebencu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke ter izvajalcu Tišine. Hvala tudi pogrebni službi Perpar za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste z njim delili radost življenja, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi Če bi lahko ti pomagali, ne bi zdaj ob tvojem grobu stali. Ne ljubezen ne solze Tebe. ati več ne prebude. ZAHVALA V 81. letu starosti se je od nas poslovil naš dragi mož, ati, brat, dedek in pradedek VIKTOR KOŠČAK iz Gabrovčca pri Krki, po domače Majerjev Viktor Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih z nami delili bolečino, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše in v dober namen, ter vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, g. župniku Marku Burgerju za lepo opravljen pogrebni obred, g. župniku J. Kastelicu za molitev ob krsti, krškemu cerkvenemu pevskemu zboru ter pogrebnemu zavodu Perpar za vso pomoč. Iskrena hvala vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili v njegov novi dom. Žalujoči vsi njegovi Kje si, ljubi mož in oči, kje tvoj mili je obraz, kje tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas. Sedaj ostala je praznina in velika bolečina, le srce in duša ve, kako boli, ker te več ni. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš ljubi mož in oči FRANCI KOŠČAK iz Višnje Gore Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, znancem ter vsem, ki ste ga imeli radi in ste nam v teh žalostnih trenutkih stali ob strani, osebno ali pisno izrekli sožalje, podarili sveče, cvetje, darovali za maše in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvaležna družina Koščak r Mar prav zares odšla je tja, v neznano? Kako je mogla, ko smo mi še tu ...? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da ji ne zmotimo mini. Svetlana Makarovič ZAHVALA Mnogo prezgodaj je zaspala naša draga MILENA KLEMENČIČ, rojena Vrhovec, iz Šentvida pri Stični Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste izrekli lepe misli in sožalje, poklonili sveče in cvetje, darovali za maše in molitve oziroma nam kakorkoli pomagali, sodelovali in nam stali ob strani pri bolečem slovesu. Vsi njeni \_-t M Kje so tisti lepi časi, ko srečni skupaj smo bili? Ko tebe srno imeli, a zdaj Te od nikoder ni. Ostali so spomini, bolečina, za teboj velika je praznina. Ostane nam le pogled v nebo, kjer upamo, ti je lepo. ZAHVALI Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka JOŽETA ZAJCA iz Ambrusa Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev. Posebna zahvala g. župniku Urošu Švarcu za lepo opravljen pogrebni obred in ganljive poslovilne besede. Prav lepa hvala tudi Društvu upokojencev Ivančna Gorica, članom LD Suha krajina in PGD Korinj za izvedbo pogrebnega obreda ter govornikom za poslovilne besede. Hvala tudi rogistom, lovskemu pevskemu zboru ter domačim pevcem za zapete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi kolektivu in Klubu upokojencev Pošte Slovenije ter družini Perpar za opravljene pogrebne storitve. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi e Spomin je kot pesem, ki v srcih odz\>anja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcu prebiva. ZAHVALA V 45. letu starosti se je od nas nepričakovano poslovil dragi mož in oče JANKO HROVAT (21.12.1963 - 21.12. 2008), Kal 17a Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sošolcem, sodelavcem, sosedom in znancem, ki ste z nami delili žalost, bolečino, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ste zanj molili. Iskreno se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljen obred, še posebno za skrbno izbrane in iskrene to-lažilne besede. Najlepša hvala domačemu moškemu in mešanemu pevskemu zboru za občuteno petje. Za lepe poslovilne besede se zahvaljujemo članom PGD Ambrus in sodelavcem Civilne zaščite Slovenije. Posebna zahvala fantom iz Športnega društva Ambrus. Hvala vam za vse nedeljske popoldneve, ki ste jih preživeli skupaj. Hvala vam za vaše iskreno prijateljstvo in najlepša hvala za sočuten poslovilni govor. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Žalujoči: žena Liljana, hčerki Karmen in Simona ter sinova Jan in Nejc Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki boli. ¥ SPOMIN Minilo je žalostno leto, odkar nas je mnogo prerano zapustil naš dragi JANEZ BREGAR ml. iz Stehanje vasi Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče na njegovem grobu. Počivaš tam, kjer večni mir kraljuje, kjer ni tegob in ne skrbi, nam, ki ostali smo, pa je vse huje. V SPOMIN V teh dneh mineva žalostno leto, odkar je odšla od nas draga mama, babica in prababica TEREZIJA TEKAVČIČ (10. 3.1923 - 14. 2.2008) Petrušnja vas, Šentvid pri Stični Ljubezen tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. Tvoj grob zdaj rožice krasijo in za ljubezen lučke ti gorijo. Tvoji najdražji tJ ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustil dragi mož in oče FRANC RUS iz Hrastovega Dola 5. januarja je ugasnila zvezda tvojega življenja. Prižgala se ti je zvezda večnega življenja. Ugasnil je tvoj prisrčen nasmeh na izmučenih licih, s katerim si nas osrečeval. Dragi mož in oče, hvala ti! Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi, vsem, ki ste ga v velikem številu prišli kropit. Hvala za molitve v domači hiši, posebno še sosedi ge. Vidi Nose. Hvala za darovano cvetje in sveče, hvala gasilcem za lep govor ob grobu, hvala pevcem in pogrebnemu zavodu Perpar. Iskrena hvala pa tudi g. Janezu Petku za obiske na domu in za tako lepo opravljeno pogrebno mašo in pogreb. Zahvaljujemo se vsem za darove, za svete maše in dobra dela. Tolaži nas upanje, da se kdaj zopet snidemo v neminljivem veselju. Vsi njegovi Perpar Janez s.p. VSE POGREBNE STORITVE NA ENEM MESTU. DOSEGLJIVI 24 UR NA DAN. 041/785-113 041/647-380 Ivančna Gorica, jan. -feb. 2009 29 Dokončno pojasnjena skrivnost umetniškega ustvarjanja pesnika Janeza Rimar ja. Iznajdljivi voznik šolskega avtobusa LAHKA KRIŽANKA S POPUSTOM DO 50 % K T C N C N K J R V J P 1 N C Vod je manjša vojaška enota. Če tej besedi na začetku dodamo še ducat glasov, nastane nov izraz, ki ga zadnje čase pogosto slišimo. Če ste radovedni, kaj bi to bilo, rešite križanko, pa boste zvedeli. Geslo se vam bo izpisalo v osenčenem navpičnem stolpcu. K rešitvi lahko prispeva tudi pesem, ki je v resnici pravi junaški ep. Vodoravno: 1. neoplojeno jajce, 2. kos lesa za kurjavo, 3. orožnik, 4. del imena našega občinskega središča, 5. državna posest v tuji pokrajini, 6. nasprotje pravice, 7. skupina gora, 8. nepridiprav. Geslo iz decembrske številke: ABRAKADABRA Dopolnilo h križanki Pričujoča zima nam preveč ne »štima«. Sicer je zima prava, aptč&je kuzjana. Ko mraz vse bolj pritiska, se narod k peči stiska. A peč prav nič ne hasne, če ogenj v njej ugasne. To se nam primeri, ko poidejo iveri. Od daleč pa nam žuga energetska kuga, ker dobri ruski »gas« ne najde pot do nas. Zaradi višje sile zaprejo še ventile, da prazen cevovod se vleče tja na vzhod. Celoten rompompom povzroča nam Gasprom. Ni in ni kurjave iz ruske te planjave. So jezne naše face. ker mrzle so nam tace. ¿Ur je res. je res. rešitev je naš les. Če naj bo topla peč, bo treba zdaj v seč. In lepše bodo face. ko ogrejemo si tace. F0T0REBUS XRA1K0CASNJK Vesela šala z žalostnim koncem Ludve se dolgo časa ni mogel odločiti za kakšno žensko. Ko je bil že nekoliko v letih, se je vendarle opogumil in Marjetki iz sosednje vasi predlagal poroko. Toda Marjetka ga je zavrnila, rekoč: »Zame si prestar, kaj bi s teboj!« Na srečo je Ludve kmalu za tem zvedel za mazilo, ki zanesljivo pomlaja. Z njim se je temeljito namazal in spet stopil pred Marjetko. Presenečeno dekle si ga dolgo časa ogleduje, nato pa zmaje z glavo: »Nič ne bo, zdaj si pa premlad, kaj bi s takim smrkavcem!« Kar je res, je res - pri vsaki stvari je potrebna prava mera. Uganka je prima, ker se rima Je čudno to, če bolj umivaš, bolj je črno. Odgovor: mlinsko kolo UGANKA ŠALJIVKA Katera ženska bi bila po vašem mnenju najbolj zvesta? PRED-STAWTEV PRIZADEVANJE VRSTA ŽITARICE SAŠA LENDERO REKA V ŠVICI RAČUNSKI DEL MATEMATIKE VELIK GRŠ. OTOK PRED TURŠKO OBALO 3. OSEBA MNOŽINE DOGOVORJENI DEL, OBROK TEKOČINA V ŽILAH HR. PEVEC (GORAN! ŠVEDSKI SKLADAT. (KARL B.) VSAKA OSEBA GA IMA ELEMENT HOJE OZNAKA KRŠKEGA VES0USK0 IZSTRE-LIŠČE V KAZAH-STANU NEKBAKJA ZVEZA DSŽi. PRIPADNIK INDUAN. LJUDSTVA VPglUlI IGRALKA IZ RAZOČARANIH GOSPODINJ (NICOLETTE) DUŠEVNA BOLEZEN Z BLODNJAMI NAŠA IGRALKA (BERNARDA) LADO BIZOVIČAR FOTOGRAF. OBJEKTIV, KI ZELO PRIBLIŽA STAR ŽELEZAR. KRAJ NA GORENJSKEM PREDNIKI MADŽAROV IZDELOVALEC SEDEL MENIČNI DOLŽNIK NEPORABLJENI PISEC DELI ČLANKOV CELOTE ARKTIČNI PTIČ, NJORKA ARABSKI KNEZ VELIKA NOČNA PUCA OTOK SZ. OD ZADRA NICCOLO PAGANINI VEČJA NARAVNA POVRŠINA V MESTU PRITOK DONAVE, KI TEČE SKOZI MÜNCHEN GRAFIČNO OBLIKOVANJE MATEVŽ BOKALIČ ZADETEK DVEH GIBAJOČIH SE TELES ČE VESTE, 1. Katera žuželka ima najmanj ugledno prehrano? a) smrtoglavec b)rogač c) govnač 2. Kateri element je nepogrešljiv v sodobni informacijski tehnologiji? a) tehnecij b) germanij c) silicij 3. Iz katerih časov je pri nas ostal priimek Mer? a) iz Francjoževovih b) iz Mussolinijevih c) iz Napoleonovih 4. Koliko atomov gradi molekulo etilnega alkohola? 5. Katera davna kultura je pustila v naših krajih največ materialnih sledov? a) grška b) rimska c) germanska 6. Čigavo potresno lestvico največ uporabljamo? a) temnolaska b) sivolaska c) blondinka Tehnični napotek: obkrožite črko pred pravilnim odgovorom OKROGEL ZREZEK IZ SESEKU. MESA IZ MC DONALDSA ČASOVNO ŠTETJE OD ZG0D0V. DOGODKA NAPREJ ŽIVINOREJSKO POSESTVO V ZDA VEZNIK ŠPORTNA NOVINARKA NATVS (BOJANA) MOGOČE NEPREMIČNO SEDENJE, ŽDENJE VRSTA PIVA JE NAJBOLJŠA OBRAMBA ANTON AŠKERC KMEČKO VOZILO ZA VPREGO ZAČETEK ŠTETJA IVAN LOTRIČ AVTOR MARKO BOKALIČ ČRNA MOČVIRSKA PTICA Z DOLGIM ČOPOM BOŽJE-POTNIK ZAMISEL RIŽEVO ŽGANJE ŽENSKA, KI ŽIVI ZA IDEALE LIDIJA OSTERC ZNAK ZA CIRKONU POKAŽITE! NEVARNA GLADKOST PODLAGE KLIMAK-TERIJ KNOCKOUT MnOL. BIVALIŠČE UMRLIH, NAVJE ZNAK ZA ALUMINIJ a) Njutnovo b) Mosovo c) Rihterjevo d) Stehovo 7. Kateri svetnik je pregovorno najbolj preskrbljen z vitamini? a) sveti Vid b) sveti Kozma c) sveti Tilen 8. Kako seje imenovala kapa jugoslovanskih vojakov? a) titovka b) kardeljevka c) rankovičevka 9. Označi pecivo, ki so ga pogosto pekli za pusta! a) ocvirkova potica b) ajdova povitica c) orehovi štruklji 10. Koga kaže podoba? Rešitve iz decembrske številke: 1. d, 2. b, 3. c, 4. a, 5. d, 6. a, 7. c, 8. 1000, 9. b, 10. občinski grb NASAD PRI HIŠI NAŠ SKLADATELJ (DANILO) INDIJSKI GLASBENIK, KI IGRA NA SITAR (RAVI) Najprej osvežimo spomin; na sliki so bila vrata, ki naj bi nam izzvala čim več besednih domislic ljudskega izvora. No, kar nekaj tega se je nabralo: Naj se mu na stežaj odpro nebeška vrata. Sin očeta do praga, oče sina čez prag. Trkajte in se vam bo odprlo. Porinili so ga čez prag na cesto. Goije, če te tuja vrata po hrbtu udarjajo. Kamor je prišel, so mu bila vrata zaprta. Nikogar ni imel, da bi mu odprl kakšna vrata. Ne kuri, če so snete duri. Nebeška vrata so zlata. Nima oken, nima vrat, | to vam roparski je grad. Mi o očetu, oče pa na vratih. Smrt pride tudi skozi zapahnjene duri. Najlepši je domači prag. Če rata, bo prata, če ne, pa železna vrata ... Nova podoba, nov izziv; sprejmimo ga! 30 Ivančna Gorica, jan.-feb. 2009 kamles - NOVO: VZDRŽEVANJE VRTOV IN POKOPALIŠČ - NOVI NAGROBNI SPOMENIKI - KLESAN JE IN OBNOVA ČRK ; STANKO PERPAR, Zaboršt 16, 1296 Šentvid pri Stični GSM: 041/43 66 64 www.kamles.si NA GREGORJEVO SE SPET DOBIMO Klasjevi rekordeiji in drugi sodelavci našega domačega časnika se gotovo spominjajo prijetnega srečanja na lansko gregorjevo v Vrtnem centru v Ivančni Gorici. Če bo šlo vse po sreči, se bo v nekaj letih nabrala nova serija rekordov, kar bo prilika za novo snidenje in novo zadovoljstvo. Dotlej pa bo »naše gregorjevo« imelo nekoliko drugačno vsebino. Na ta dan bodo domači osnovnošolci s pomočjo gostitelja KZ Stična in drugih sodelavcev spoznavali življenje z naravo nekoč in danes. Ker smo že blizu pomladi, bo poseben poudarek na gojenju vrtnih rastlin. V programu bodo poleg strokovnjakov za vrtnarstvo s primernimi razstavami sodelovali tudi drugi zagovorniki sožitja človeka in narave.' To pomeni, da bo poleg šolskega programa veliko zanimivega in koristnega tudi za druge obiskovalce. Zato poleg Klasjevih sodelavcev vabimo na prireditev vse, ki jih ta problematika zanima. Prireditev bo na gregorjevo, v četrtek, 12. marca. Primeren čas za prihod bo po 10. uri. Vsak udeleženec bo lahko sodeloval v zaključnem delu prireditve, ki bo družabne narave, in bo prejel bon, s katerim bo po želji izbral eno izmed zelenjavnih sadik v lončku. Udeleženci si bodo na prireditvi lahko naročili tudi okrepčilo. Parkirati bo mogoče nasproti železniške tovorne postaje. Vabijo: KZ Stična, Turistično društvo Ivančna Gorica, Deželna banka, časopis Klasje in drugi sodelavci. IN MEMORIAM NEŽKI NORMAH Pri Rineževih v Kriški vasi sem bil nazadnje v pretekli jeseni, ko sem zbiral podatke za domoznanski prispevek o Jožetu Zupančiču iz Zavrtač. Mama Nežka je takrat ležala, ker se je poškodovala ob padcu. Ko sem ji dal roko, se je razveselila: »Kako toplo roko imaš.« Njena roka je bila koščena in hladna. Slutil sem, da njena sveča dogoreva. Pa toliko nam je mama imela povedati iz svoje mladosti, celo iz svojega otroštva. Zdaj teh davnih sporočil ne bo več. Naj v miru počiva Rineževa mama. Valentin Skubic V SPOMIN IN ZAHVALO Oboje, spomin in hvaležnost, sta namenjena nedavno preminulemu Jožetu Zajcu iz Ambrusa. Velikega poznavalca narave in človeškega v ljudeh sem spoznal malone pred pol stoletja, torej v njegovih mladeniških letih. Fanta, na rodnem Korinju so ga poznali kot Dolinaijevega Jožeta, sem največkrat srečal na poteh prostranih korinjskih gozdov in pašnikov. Tam je nabiral gobe, pripravljal les za kurjavo ali spremljal lovce na njihovih pohodih. Ob takih priložnostih sva večkrat našla čas za pomenek o vsem, kar je bilo vredno pozornosti širše domačije. Kmalu sem sprevidel, da Jože nenavadno dobro pozna domače kraje in da ima velik naravni dar za opazovanje pojavov in njihovo presojanje. Vedoč, da bom vselej prijazno sprejet, sem v naslednjih desetletjih velikokrat potrkal na vrata njegove domače hiše na Korinju ali kasneje v Ambrusu, kjer si je z družino uredil nov dom, in prosil za pomoč pri odkrivanju vselej skrivnostne Suhe krajine. Z njegovo pomočjo sem postopoma spoznaval podzemni svet pokrajine, opuščene izvire, nenavadne skale, redka drevesa in živali, sledi človeškega bivanja, ljudsko izročilo in še mnogo drugega. Joj, koliko tega je Jože vedel in znal. Pozneje, ko mu bolezen ni več pustila na pot, sem v pogovorih spoznal Jožetovo treznost in poštenost pri presojanju medčlove- Jože na vrhu Tisovca pred desetletjem ških odnosov, naj si bo iz davnih časov, polpretekle zgodovine ali sodobnosti. Iz vsega je vela velika ljubezen do rodne krajine in do ljudi, ki si v njej iščejo možnosti za preživetje. Ko sem ga nekaj tednov pred končnim slovesom obiskal, se je med pogovorom zazrl skozi okno in počasi povedal misel, ki je bila v čudoviti skladnosti z njegovim bitjem in hotenjem: »Tako rad bi živel še kakšno leto in vsaj skozi okno občudoval naravo; glej, kako je lepa!« Pri tem je s stegnje-no roko pokazal proti Tisovcu in na drugo stran proti Višenjskemu podolju. Jožeta danes ni več; malo preden se je sklenilo leto, je odšel za zmeraj. Ostali so le dragoceni spomini v naši zavesti in to, kar smo z njegovo pomočjo zapisali. Leopold Sever PODELITEV KLASJEVEGA PRIZNANJA »VČASIH JE LUŠTNO BLO« (Paberki iz minulih časov) Skubic, Marija Anžlovar, Neža Omahen, Ana Blatnik, Marija Strubelj, Marija Bregar, Ana Struna, Alojz Strmole, Ana Erjavec, Ana Piškur, Hrast Marija, Marjeta Kozlevčar, Jera Strubelj, Ana Gorišek, Franc Perko, Franc Erjavec, Franc Tratnik, Franc Erjavec, Janez Uršič, Jože Fatur, Jože Kunčič, Ana Omahen, Meta Škufca, Marija Zaletel, Neža Kozlevčar, Marija Krištof, Marjeta Mestnik, Ana Berčan, Apolonija Lužar, Ana Kalar, Miha Lampret, Ignacij Lesjak, Alojz Okorn, Ana Škufca s stričkom, Marija Nadrah, Marija Škerjanec z bratom, Ana Piškur s starši, Ana Kastelic s sinom, Terezija Omahen, Uršula Kastelic s sestrami, Terezija Praznik, Marija Sila, Meta Sever z materjo, Anton Nadrah s starši, Marija Smrekar, Miroslav Valentin z družino, Marija Iglič. IZ ZAKLADNICE NAŠIH DOMOV Ta trenutek začenjamo nov krog narodopisnih ugank. Upam, da bodo tudi letos zvesti sodelavci pridno sporočali svoja mnenja o upodobljenih predmetih in da se jim bodo pridružili še novi bralci. Če predmeta ne prepoznate, opišite vsaj njegovo rabo ali pa zapišite ime, ki bi ga izdelek po vašem mnenju zaslužil. Tudi to je zanimivo in vredno pozornosti. Komur ni do obsežnega pisanja, naj pove čisto na kratko. Na primer: »Predmet na sliki v tej in tej številki se imenuje tako in tako, rabili so ga za to in to. Lep pozdrav, ta in ta,« pa pika. Če časnika ne spravljate, lahko samo iz-režete podobo in nekje na robu pripišete ime predmeta. Tako, sedaj pa korajžno na delo. Leopold Sever OBISK PRI NARODOPISNIH Ljudje smo večinoma take narave, da radi slišimo kaj iz preteklih časov. Vedoželjnost je še večja, če je sporočilo iz domači krajev in govori o ondi živečih ljudeh, morda celo o naših prednikih. Iskanje po arhivih in drugih uradnih virih je kajpak zamudno in za marsikoga težko dostopno. Za domačo rabo si lahko pomagamo tudi z dostopnejšimi viri, med katerimi so tudi starejši letniki koledarjev Mohorjeve družbe. V njih med drugim najdemo tudi obsežen seznam njihovih naročnikov ali udov, kot so temu včasih dejali. Naročniki so razporejeni po škofijah, dekanijah in župnijah. Pri pomembnejših naročnikih je omenjen tudi statusni položaj in poklic. Zanimivo je tudi izginjanje starih in prihajanje novih imenjn priimkov. Za pokušino si poglejmo seznam naročnikov Mohorjeve družbe iz župnije Stična (tedaj Zatičina, narečno Štična iz šmarske dekanije. Poročilo o udih je iz leta 1896, torej s konca devetnajstega stoletja. Franc Gregori, provizor; Stanislav Pirnat, cesarsko kraljevi notar (2 izvoda), Mihael Koblar, notarski kandidat; Josip Ložak, cesarsko kraljevi kancler, Franc Kovač, učitelj, Ljudska šola, Janez Gorišek, župan; Anton Serafin, cesarsko kraljevi logar; Ernest Vran-čič, cesarsko kraljevi sodni sluga; Josip Bele, davčni izterjevalec: Mihael Perme. cesarsko kraljevi davčni sluga: Josip Mahkovec. komij: Josip Kozlevčar, Janez Končina. Jože Gorišek, Franc Kastelic, Martin Korošič. Janez Kozlevčar, Ignacij Lampret. Jože Lampret, Andrej Pajk, Jože Perovšek: .Alojz Podobnik; Matija Podobnik, Janez Potokar, Martin Ro-jic, Vide Stopar, Janez Strmole, Franc Verbič^ Franc Kastelic, Janez Ceglar, Jakob Legan, Jože Erjavec, Jože Pušljar, Franc Praznik, Anton Femc, Janez Čož, Jakob Potokar, Janez Skubic, Anton Kastelic, Franc Zupančič, Jože Gros, Janez Urbas, Janez Vrhovec, Anton Kovačič, Franc Femc, Franc Čandek, Franc Kastelic, Jože Škufca, Janez Škufca, Mihael Skubic, Anton Kavšek, Anton Zajec, Mihael Oven, Franc Borštnar, Jože Kavšek, Janez Peče, Janez Miglič, Matija Fine, Anton Zajec, Janez Sever, Jera Kozlevčar, Meta Kozlevčar, Terezija Kozlevčar, Ana Markovič, Franca Pajk, Jože Sever, Ana V naši občini je lepo število varuhov narodne zapuščine. Enemu izmed njih uredništvo narodopisnega kotička vsako leto podeli priznanj e v obliki Klasjevega mož-narja. Letos sta priznanje prejela zaslužna zbiralca in ohranjevalca zapuščine prejšnjih rodov Anica in Štefan Nose iz Ivančne Gorice. Obema čestitamo in jima želimo veliko zadovoljstva in uspeha pri plemenitenju etnološke zbirke. SODELAVCIH Že več kot desetletje je v navadi, da ob zaključku leta obi-ščem in simbolično nagradim najbolj pridne dopisnike v etnološki kotiček. Ker je bilo preteklo leto v znamenju našega Trubarja, je bilo tudi simbolično priznanje v tem slogu. Tako so najzaslužnejši narodopisci dobili kovanec z likom našega prvega književnika. Hvala vsem za sodelovanje in priporočilo še za naprej. Trubarjev spominski kovanec z obeh strani Trubarjev spominski medaljon so dobili: 1. Marija Mandelj iz Ivančne Gorice 2. Anton Kastelic iz Doma starejših občanov Grosuplje 3. Nežka Normali iz Kriške vasi (sedaj že pokojna) 4. Danijela Jermol z Vira 5. Marija Sadar iz Zaboršta 6. Francka Znidaršič iz Ambrusa 7. Magda Lavrih iz Ivančne Gorice 8. Marija Zupančič iz Šentvida 9. Tončka Zupančič z Mleščevega in 10. Ana Saje Smolej iz Griž Ivančna Gorica, jan.-feb. 2009 31 jL "SEVERNA" STRAN ^ m 2f\ DOBRO VOLJO & Katko so Robarjev oče 1es »pr^vilvio« merili Robarjev oče Alojz so bili delavni in iznajdljivi; vsako stvar so znali obrniti v prid. Imeli so, na primer, gost smrekov gozd, ki so ga vsako leto redčili in v njem nabrali za nekaj voz lesa, ne da bi vrednost gozda pri tem hudo trpela. Ko se je nekoč zima že prevešala v pomlad, so se s stavbar-skim mojstrom iz ljubljanskega predmestja dogovorili za tramove nekoliko večje dolžine. Oče so les skrbno obtesali, ga naložili na voz in rano zjutraj pognali konje proti Ljubljani. Toda glej jo smolo; na Škofljici je z dvignjeno roko pred voz stopil policaj in ukazal: »Zapeljite na stran in ustavite!« Oče Alojz je dobro vedel, kaj je narobe, a je kljub temu z nedolžnim obrazom vprašal strogega moža postave: »Za božjo voljo, kaj pa je narobe?« »Narobe, narobe - kaj ne vidite, da les presega predpisano dolžino za vožnjo po cesti,« je odgovoril policaj in iz torbe vlekel notes in pisalo, da bo predpisal globo. »To pa ne bo držalo,« se je odločno uprl voznik, šel z razprtim metrom po tramovju in nato zmagoslavno stopil pred policaja: »Ste videli, pet centimetrov je les krajši, kot je predpisana maksimalna dolžina!« »Oblast« se je malo popraskala pod kapo, počasi pospravila papir in svinčnik in šla oprezat za novimi kršitelji prometne postave. Oče Alojz so potem pognali in za prvim ovinkom zadovoljno segli v notranji žep površnika. Tja so namreč zložili odrešilni meter, ki je imel en člen več kot običajni metri, zato so pri večkratnem polaganju namerili manj. Kar je res, je res, Robarjev oče so bili kar se da premeteni! Leopold Sever CXXV. REKORD: ŽEBEU, DA MU NI PARA F«OiisrfK V naših krajih so dolga stoletja - lahko bi rekli tisočletja - pa do konca 19. stoletja kopali železovo rudo in iz nje pridobivali železo. Med domačimi izdelki iz te kovine so bili pogosto tudi žeblji vseh velikosti; od žebljičkov za zaščito podplatov pri čevljih do polmetrskih velikanov. Posebno velik žebelj hrani Ivan Rošelj iz Zagradca. Ondi so v preteklih stoletjih imeli sorazmerno veliko železarno, v kateri so talili domačo rudo in iz železa izdelovali najrazličnejše izdelke, med drugim kajpak tudi žeblje. Izdelke so vozili po vseh sejmih v širši okolici, celo v Trst. Za potrebe železarne so na reki Krki zgradili močan jez iz brun, ki so jih utrdili s posebno močnimi kovanimi žeblji. Ko se je jez po propadu železarne porušil, so žeblji z lesom vred padli na dno, kjer so jih prekrile naplavine. Po mnogo letih je ob obnovi jezu pri elektrarni eden teh velikanov pokukal na plan. Ivan, kije tedaj služboval v zagraški elektrarni, gaje potegnil ven, očistil kamnin in zaščitil pred propadanjem. Sodeč po debelini lehnjaka, ki ga je obdajal, in po drugih okoliščinah, naj bi bil izdelek star vsaj 500 let. Žebelj meri dobrih šestdeset centimetrov v dolžino in tehta 1,70 kilograma. »Cvek« je nedvomno največji izdelek te vrste v naših predelih, morda tudi na Slovenskem, zato njegovega lastnika, Ivana Rošlja, spoštljivo proglašamo za novega Klasjevega rekorderja. To se je zgodilo že drugič. Bravo, Ivan! LS TIČNICA PRI SVETI TROJICI Z iskanjem sledi naše starodavnosti moramo hiteti, kajti zobovje časa kot tja razjeda vse, kar se je ohranilo iz teh časov. Med prazgodovinske pričevalce moramo poleg gradišč vsekakor šteti tudi tičnice, pomembne sestavine gradiške infrastrukture. Če so imela gradišča predvsem obrambni in posredno tudi gospodarski značaj, tičnicam pripisujemo predvsem duhovno poslanstvo. O njih sem že večkrat zapisal, da so bila to zbirališča duš pokojnikov na poti na oni svet, to se pravi v onostranstvo. Pri njihovem prehajanju so imele pomembno poslanstvo ptice, po starem tiče, ki so dale vzpetinam skrivnostno ime. Med tičnicami, ki so med ljudmi dobro poznane, vsaj imensko, je Tičnica na Vrhniki. Gričasta vzpetina leži južno od znamenite Svete Trojice, to je strmega hriba z mogočno cerkvijo in očitnimi sledovi nekdanje utrdbe. Da je bila Vrhnika pomembno selišče že v prazgodovinskem in kasnejšem času, ni treba posebej poudarjati. Tudi vrhniška Tičnica ima vse značilnosti drugih duhovnih postojank naših prednikov iz starejše železne dobe: nenaseljena oblasta vzpetina v bližini starodavne utrdbe gradiščanskega tipa. Ker ima hrib pomembno strateško vlogo, so v zadnjih stoletjih njen vrh večkrat pripravili za obrambo ljubljanske kotline. Sledovi fortifikacije so še danes dobro vidni. Skrivnostnost tega holma je začutil tudi Ivan Cankar in jo zapisal v črtici Tičnica. V mladosti je tu doživel nekaj čustveno vznemirljivih ljubezenskih trenutkov. Močno skrajšan odlomek iz te pripovedi se glasi: »Nad Vrhniko, na holmu onkraj Svete Trojice, je majhen smrekov gozdič Tičnica. Ugledaš kraj, ki si ga videl in ljubil v davno davnih dneh; začenjaš staro pozabljeno melodijo; zaduhaš v vetru vonj z daljnega vrta; - in mahoma je pred teboj kos preteklosti, tako jasen, da živiš v enem samem hipu leto življenja, ki je bilo /.../« Z otožnimi čustvi prepojeno pripoved pesnik ob ponovnem srečanju zaključi: »Zavil sem ob cerkvi na ono stran, da bi videl Tičnico. Stopal sem v klanec počasi, v tisti sladki omotici, ki je pol radosti, pol bolesti. Kamor sem se ozrl, od povsod me je pozdravljalo, se mi prijazno in ljubo smehljalo. In vendar so bili povsod sami nagrobni spomeniki; tam spodaj so spali davni dnevi, dragi mrtveci; ko sem šel mimo so odpirali oči, so mi šepetali pozdrave. Sijajno se blešči v soncu Sveta Trojica, kraljica vrhniška /.../« LS »*"J "'"'' ' ........""' .............. ........... ......' —'—...............»..»-..m.-™,—,,.»,,™,,.— .....n.,.,„„„.„,, N^robopisna bera iz leta bvAjset sto o$me$& V narodopisnem kotičku tudi minulo leto nismo mirovali. Vsak mesec smo objavili devet novih podob, le meseca novembra je narodopisna uganka po pomoti izostala. Za novo leto smo napravili inventuro in v njej upoštevali mnenja naših pridnih dopisnikov. V seznamu je za vsak mesec najprej imenovano »pravo« ime, ki so ga pogosto zadeli tudi dopisniki, v oklepaju pa sledijo druga zanimiva (pravilna, delno pravilna ali napačna) poimenovanja. Št. 1 (januar, februar): klešče za odpiranje si-fonskih steklenic (klešče za trenje orehov, kovaške klešče, cange, sifon rorcange, podkov-ske klešče, klešče za piskre, zobarske klešče, odpiralec pokrovov, klešče za plombe, klešče za krotenje bikov...). Št. 2 (marec): vrtilna pinja (putrnik, maslene, pija, točilo za med, sadni mlin, ružalnik, posoda za zorenje medice ...). Št. 3 (april): zavorna cokla (maček, žlajfnik, povzar, zavirale, zavora, zavorna sanka, pouznik, drsnik, počasnik, varuh, zadržnik...). Št. 4 (maj): mlatič s cepcem (cepec, roč-nik, grčavka, mlatičnik, cepič, tepec, guza ...). 1- Št 5 (junij): model s I „ za vprežne kambe (kalup, trage, model za torte, krivilnik, na- penjalnik, obešalnik za rekelc, krojaški model, oblič, past za medvede ...). Št. 6 (julij): streme (pigel, jahalni zatič, past za lisice, ostroga, nož za lupljenje krompirja, muholovec, rezalec parkljev...). Št. 7 (avgust, september): vre-teno (motovilo, prejni navijalec, laneni navijalec, prejnik, svitek, navijalnik, sukač, vitel...). St. 8 (oktober): vdovska podkev (pastirska ura, pant, sončna ura, medalja, dno starega lonca, dno stare kah-le, votel pisker...). Št. 9 (november): uganka je pomotoma izpadla. Št. 10 (december): ključavnica (kljuka, zapah, lajna, glasbena skrinjica, klepalnik, durnik, mišja past, kovaška ura, ura v turnu ...). Severno pobočje vrhniške Tičnice Ivančna Gorica, jan.-feb. 2009