ljubiJ3nsk3 banka   M^SSK^SEprraE1 'banke
^0 XXVI. — številka 17
obč. konference SZDL V*ke. Kranj, Radovljica, Sk. Loka .L?6 ~ Izdaja CP Gorenjski tisk Glavni urednik Anton Miklavčič govorni urednik Albin Učakar
* Od;
5 L
KRANJ, sobota, 3. 3. 1973 Cena 70 par
List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot pol tednik. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot pollednik, in sicer ob sredah in sobotah.
ASILO   SOCIALISTIČNE  ZVEZE  DELOVNEGA  LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
KRANJ
odpira v Vodopivčevi ulici št. 2 (pri Ogrizku) v*dveh obnovljenih lokalih
NOVO trgovino KONFEKCIJA NA KLANCU!
V obeh prodajalnah vam bo na voljo samo blago po
Tovarniško znižanih cenah.
Na zalogi imamo vodno vse vrste ženskih in moških oblačil najnovejših modelov z malo vidnimi napakami.
Tudi z manj denarja vas bomo oblekli po zadnji niodi!
ELITA KRANJ
Darila za
8. MAREC
v prodajalnah
Kranj
Kranj Jesenice Tržič Šk. Loka Žiri
Metlika
Možje, ne pozabite!
Komu stanoranj-ska P°moč Stran :
6. STRAN:
V kranjski občini primanjkuje učiteljev
25. STRAN:
Namen in pomen zdravniške dežurne službe
9. stran:
O telefonu
■   ■ mm       w       ■ ■
in pljučnici
12stran: »Mali
človek«
XII. MEDNARODNI SPOMLADANSKI KMETIJSKI SEJEM OD 31. III. DO 8. VI
Jesenice
Na zadnji skupščini jeseniške
kulturne skupnosti so govorili o proračunu in o kadrovskih spremembah. Letošnji proračun ne bo bistveno večji od lanskega. Na skupščini so tudi sprejeli ostavko dosedanjega predsednika Janeza Kavčiča ter za vršilea dolžnosti kulturne skupnosti imenovali Bojana Če-bulja. D. S.
V sredo popoldne je bila zadnja seja predsedstva občinskega odbora zveze združenj borcev, na kateri so razpiavljali o organizacijskih pripravah na skupščino zveze združenj borcev. Redna skupščina zveze združenj borcev NOV Kranj bo danes ob 9. uri. Razpiavljali bodo o dosedanjem delu in izvolili nove organe.
O V vseli organizacijah, aktivih in oddelkih zveze komunistov v kranjski občini so bili ta teden popisi članov zveze komunistov.
0 V sredo in četrtek popoldne so bile konference v krajevnih organizacijah socialistične zveze na Orchku, v Šenčurju in na Primskovem.
#• Pri občinskem sindikalnem svetu se je v začetku tedna sestal nadzorni odbor in pregledal zaključni račun za minulo leto in predračun za letos. Včeraj popoldne je bil občni zbor sindikalne organizacije v Creini, v četrtek popoldne pa v CP Gorenjski tisk Kranj. A. ž.
racfovljicat
Kot smo že pisali bo smučarski klub Bled pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta Radovljica v ponedeljek popoldne na Zatrniku pripravil tradicionalno občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Tekmovanje, rta katerem se bodo pomerili člani in članice sindikata iz sindikalnih organizacij v občini, se bo začelo ob 15. uri.
0 Na sredini seji obeh zborov radovljiške občinske skupščine so sklenili, da zbori volivcev v občini ne bodo od 5. do 13. marca, kot je bilo prvotno predvideno, marveč od 12. do 16. marca. Datum zborov volivcev so preložili zaradi priprave gradiva, ki ga bodo obravnavali na zborih. A. ž.
skotja loka
škof ji Loki, ki bo julija stara natanko 1000 let, se v ponedeljek zvečer obeta še ena elitna kulturna prireditev, posvečena visokemu jubileju mesta in okolice: zbranemu občinstvu nameravajo v ponedeljek, 5. marca, ob 20.15, zavrteti slovenski barvni.film Cvetje v jeseni, posnet na Poljanskem, in sicer po istoimenski povesti pisatelja Ivana Tavčarja. Krstni uprizoritvi v dvorani kina Sora bodo prisostvovali tudi režiser Matjaž Klopčič, scenarist Mitja Mejak, direktor fotografije Žaro Tušar, scenograf inž. Niko Matulj, kostumografka Marija Kobi, komponist Urban Koder ter igralci Polde Bibič, Milena Župančičeva, Bert Sotlar, Stane Leban, Štefka Drolčeva, Dare Ulaga, Iva Zupančičeva, Ivanka Mežan, Duša Počkajeva in Jože Zupan. Delo je pravzaprav televizijska nadaljevanka v treh dejanjih in naj bi ga začeli vrteti že 12. marca. V stranskih vlogah nastopa tudi precej domačinov, članov dramskih skupin iz Poljan in Gorenje vasi. (-ig)
Včeraj je bilo v Tržiču posvetovanje o družbenem položaju žensk, ki ga je organizirala občinska konferenca SZDL. Na posvetovanje so povabili predstavnike delovnih organizacij in ustanov, zdravnika ter socialne delavce. Na posvetovanju so se pogovarjali tudi o ponovni poživitvi konference za družbeno aktivnost žena.
£ V ponedeljek bo seja izvršnega odbora občinske konference SZDL, ki se je bodo udeležili tudi predsedniki krajevnih organizacij SZDL. Obravnavali bodo priprave na nadomestne volitve odbornika občinske skupščine,'poročilo odbora za gradnjo, šol jn vrtcev ter priprave na podaljšanje samoprispevka ter uresničevanje ustavnih dopolnil v krajevnih skupnostih.
£ V torek se bosta sestala oba zbora skupščine občine Tržič na svojem 38. zasedanju. Obravnavala in sklepala bosta o gospodarskem in družbenem razvoju občine, o predlogu proračuna, o organizaciji občinske uprave, o družbeni pomoči tef o načelih za izvajanje kadrovske politike v tržiški občini. Prav tako bodo govorili o skupnem financiranju adaptacije novih prostorov za knjižnico. -jk
Volivna konferenca KO SZDL Šenčur
KO SZDL Šenčur je imela pred kratkim volilno konferenco, ki se je je udeležil tudi Tone Volčič, predsednik OK SZDL Kranj. Ugotovili so, da je SZDL v preteklem obdobju uspešno delala na različnih področjih. Predvsem so se zavzemali za boljšo po.
vezavo med družbenopolitičnimi organizacijami in društvi na vasi in za uvedbo delegatskega sistema. Na konferenci so sprejeli tudi program dela za naslednji dve leti in izvolili nov odbor. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Franc Kern. B. R.
Za 8
.Ob letošnjem dnevu žena, 8. marcu, bodo po Gorenjskem številne prireditve. Dan žena bodo proslavili po krajevnih skupnostih, kjer pripravljajo organizacije SZDL v sodelovanju z ostalimi organizacijami in društvi priložnostne proslave, zaposlenih žena se bodo spomnili po delovnih kolektiviii, šolah, ustanovah itd.
£ Na JESENICAH bo osrednja proslava ob dnevu žena v sredo, 7. marca, ko bo v dvorani gledališča Tone Cu-far ob 19. uri gledališka predstava Snaha. Predstavo" je odknpila konferenca za družbeno aktivnost žensk Jesenice in bodo imele žene prost vstop.
O V KRANJU bo razen proslav po delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in šolah osrednja proslavitev 8. marca na praznični dan (četrtek) ob 16. uri v dvorani kina Center.. Proslavo so or-ga n i zi rale d ružbenopoli tične organizacije Kranja in nanjo povabile okrog 1500 žena. Kulturni program pripravljajo otroci kranjskih vrtcev in učenci osnovnih šol, razen teh pa še baletna skupina Centra za estetsko vzgojo in gojenci kranjske Glasbene' šole.
$ Številne prireditve bodo tudi v RADOVLJICI. Žena se bodo spomnile družbenopolitične organizacije in društva ter delovne organizacije, ki bodo enako kot drugje žene tudi obdarile. 8. marec bodo počastili s prireditvijo, ki bo v nedeljo, 4. marca, ob 10. uri dopoldne v graščinski dvorani, kjer bodo odprli razstavo risb akademske slikarke Jel-
ke Reichmanove iz Ljubljane. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci glasbene šole ter recitator k i Slavica Čes-nik in Bernarda Mrak.
© V SKOFJI LOKI bo v ponedeljek, 5. marca, ob 15. uri v sejni sobi občinske skupščine posvetovanje o družbenoekonomskem položaju žensk na Gorenjskem. Pripravile so ga občinske konference za družbeno aktivnost žensk Domžal, Jesenic, Kamnika,    Kranja, Radovljice,
Škofje Loke in Tržiča. P0P0j dne ob 18.30 pa bo v dvt>i»' kina Sora svečana akadefflU •
* V TR/lcL je bila P' prireditev v počastitev a>J žena včeraj, ko je obči«?* konferenca SZDL organiZ" posvetovanje   O .Pol° j^i
&> ki'
lisica predstava v dvoran/ na. Prireditve bodo tudi V delovnih organizacijah lP K jevnih skupnostih
la  posvetovanje   6 _P° žensk v občini. Na 'prazn
j. Košnje*
Mitja Ribičič pred' sednik RK SZDL
Na četrtkovi seji republiške konference socialistične zveze so Janeza Vipotnika razrešili funkcije predsednika, za novega predsednika pa so soglasno izvolili Mitjo Ribičiča, čigar kandidaturo so podprli v vseh občinskih, obalni in mestni konferenci
socialistične zveze. Mitja A bičič se je zahvalil za fe^J tev in poudaril velike ^ g[ ge, ki čakajo socialist* ^ zvezo v prihodnjem obdo J Konferenca je za tem at>lj^ navala tudi nekatere a{cn!fiice, probleme kadrovske P0^
eprofesiona! predsednik tupšeme
Na sredini seji obeh zborov radovljiške občinske skupščine so se odborniki strinjali, da bo v prihodnje predsednik skupščine Stanko Kajdiž opravljal to funkcijo nepoklicno. Stanko Kajdiž je bil namreč prejšnji teden imeno-
van za direktorja združef1 .-^ podjetja hoteli Toplice
Soglasje za hepO^j, opravljanje funkcije Prt ^ nika občinske skupščine ^ bilo sprejeto tudi na ra7'0D-ieni seji izvršnega odbora <t
e en sodnik za prekrške
konference sociaM e v Radovljici irj^.
Da
Ko so na zadnji seji radov-liške občinske sikupščine minulo sredo razpravljali o poročilih občinskega sodišča, javnega tožilstva, postaje milice in sodnika za prekrške, so odborniki sklenili, da je treba vsem delovnim organizacijam v občini priporočiti, da bodo v svoje samoupravne akte vnesle določili a o delavski kontroli na podlagi ustavnih dopolnil. Glede sestava sodnikov porotnikov so menili, da ta zdaj ni najboljši. Okrog 70 odstotkov sodnikov porotnikov je namreč iz vrst vodilnih delavcev v gospodarstvu, premalo pa je neposrednih proizvajalcev. Zato so opozorili, da je treba pri naslednjem kadrovanju sodnikov v občini zagotoviti večjo udeležbo delavcev iz proizvodnje, kmetijstva in drugih dejavnosti. Družbenopolitičnim organizacijam in svetom krajevnih skupnosti pa so miporočilii, da poskrbijo za
večje uveljavljanje in boljše delo poravnalnih svetov.
Ko so razpravljali o delu sodnika za prekrške, je biio ugoitovltjeno, da je zaradi naraščanja prekrškov in preobremenjenosti sodnika trenutno nerešenih še okrog 1000 prekrškov iz lanskega in 1971. leta. Prav zato so sklenili, da se razpiše še eno delovno mesto sodnika za pre-A. ž.
črnske ne zv<
s ej i      k op rd i nac i ,j s ko kad ske komisije
konferenci .SZDL. ^» - ^ nosi občinske skupščine ^ radi te spremembe ne bi prizadeta, so na sredini odborniki izvolili še^^g ga podpredsednika °^pJt skupščine. To je Ivan L . kovnik iz Bohinja, zappSjL, kot sekretar v A'.miri v
bo iu»!<ciJ:
Ijici.   Tudi   on   uu nv
podpredsednika opravljal j po'kl'icno. d
1*
Odbornik
s
rad
tU
trinjali, da v prihodnje adi takšne rešitve in ^JSjh menjene  organizacije  0*> J ske uprave delo skupščine j bo okrnjeno. ~ 1
|3fpopusta
PRIZNAVA TRGOVINA SLOVENIJALES V KRANJU PRI NESITELJU TEGA KUPONA PRI NAKUPU STANOVANJSKEGA POHIŠTVA. VELJA V ČASU OD 15.11. DO 17. Ml
«nWEKUI
\tammwm
'TA — 3. MARCA 1
973
Posebna ugodnost
V Blagovnici
Škof j a Loka
kot voščilo
vsem ženam za njihov praznik
od 5. do 10. marca
v Blagovnici
micniinm
Škof j a Loka
ugodna prodaja
• ženskih pletenin
• ženskih bluz
• ženskih jutranjih halj
in
• uvoženih likalnikov ROWBNTA •
z 10% popustom
Škofjeloški odborniki so sprejeli odlok, ki natančno določa, po kakšnem ključu bodo socialno ogroženim občanom, starim ljudem in mladim družinam z nizkimi' dohodki izplačevali posebno družbeno stanovanjsko podporo
Pisali smo že o zamisli, da naj bi družba formirala poseben solidarnostni sklad, ki bo pripomogel k hitrejšemu in bolj učinkovitemu reševanju stanovanjskih problemov ogroženih kategorij prebivalstva. ' Republiška skupščina je lani izdala Zakon o družbeni pomoči, Zadnje mesece pa^podobne dopcl-nilne odloke, katerih vsebino mora okvirni predpis najvišjega slovenskega zakonodajnega organa dodatno precizirati, sprejemajo tudi posamezne občine. Predlog takšnega odloka so minulo sredo obravnavali škofjeloški odborniki. In kdo je po novem upravičen do denarne podpore skupnosti?
142,5 din
Iz solidarnostnega stanovanjskega fonda bo. pristojna služba usmerjala sredstva v gradnjo družbenih stanovanj ter obenem nadomestovala stroške stanarin prosilcem, Ui ustrezajo vnaprej postavljenim pogojem. Slednji dajejo prednost državljanom z nizkimi osebnimi dohodki, statusi' ljudem in mladim družinam« Velikost zneska j*-' odvisna od premoženjskesa stanja kandidatov, od prostornine in kvalitete sedanjega stanovanja ter seveda od števila članov gospodinjstva. Odobrena vsota ne sme prekoračiti 60 odstotkov celotne stanarine. Zaradi boljše predstave si oglejmo nekaj konkretnih primerov.
Podporo lahko zahteva sam ska oseba, ki prebiva v prostorih, katerih površina ne presega 28 kvadratnih metrov; če družina šteje dva človeka, je vrhnja meja 42 m'; pri treh osebah znaša maksimum 57 m-', pri štirih 66, na vsakega nadaljnjega občana pa se-stavljavei dokumenta dovoljujejo prišteti dodatnih 10 m-. Kdor živi v nefunkcionalnih poslopjih in stavbah, starejših od 50 let, se mu zgoraj našteti površinski normativi dvignejo za 30 odstotkov. Pomoči bodo deležni tudi tisti, katerih stanovanja so po veljavnem ocenjevalnem sistemu »vredna« manj kakor 100 točk.
Toda, kot že rečeno, zgolj velikost (ali bolje — utesnjenost) bivališč ni edini pogoj in merilo, ki vas utegne uvrstili v krog podpirancev. Važen je dohodek ter razmerje med njim in višino stanarine. Tričlanska družina s 1500 dinarji mesečnih "prejemkov bo dobivala občinsko dotacijo le, če jo stanovanje (bodisi v družbeni, bodisi v privat-
ni lasti) stane vsaj (1710 din  letno)  in če izpol-
n j u ie pogoje i7 prejšnjega odstavka. Se dopustna »znosna letna stanarina« naj torej ne bi zdrsnila pod 171 -starih ti-' sočakov. In drug umišljeni vzorec: štiričlansko gospodinj Stvo, čigar dvanajst mesečni »proračun« dosega 45.000-dinarjev in kj mu najemnina »požre<: 5535 din ali več, bo prav tako deležen ustreznega dodatka. Vendar morajo prosilci poleg ostalih dokaizil predložiti še izjavo, da ne premorejo   počitniške hišice
ovinarji LIP na
V sredo, 28. februarja, so tla povabilo LesnO industrijskega podjetja LIP Bled in Gozdnega gospodarstva Bled jugoslovanski novinarji, ki so se ta teden mudili na Bledu in na Zatrniku, kjer je bilo državno prvenstvo poklicnih novinarjev v smučanju, obiskali obrate LIP Bled na Rečici in se s predstavniki Lipa, Gozdnega gospodarstva pogovarjali o proizvodnji in načrtih. Najprej so si ogledali obrate, nato so jih seznanili s problemi in načrti podjetja, potem pa so si ogledali barvni film o bogastvih naših gozdov ter o proizvodnji podjetja.
Podjetje LIP Bled je v zadnjih nekaj letih uveljavilo svoje proizvode ne le na domačem tržišču, temveč tudi na tujem, saj precejšen del proizvodnje odpade prav na izvoz. Priznanja in spodbude kupcev ob kvalitetnih izdelkih vodijo podjetje v iskanje novih poli, modernejših in bolj ekonomičnih izdelkov, potrebe in zahteve tržišča ga
ali osebnega vozila. Kdor se namreč prevaža naokrog v avtomobilu in ima svoj vikend, bržkone ni potreben pomoči družbe.
0 Naslednji štirje členi go-4} vorijo o kreditiranju fra-£ ditve najemnih stanovanj in o pogojih, ki naj bi Jih Q uporabniki le-teh i/.polnje-$9 vali. Objekti, sezidani s so. £ udeležbo solidarnostnega £ sklada, ne morejo bistve-(j$ no preseči poprečne gradil bene cene in poprečne £ stopnje opremljenosti, do-£ ločene v odlokih skupšči-<Q ne. Stanovanja bodo do 0 deljevali na podlagi pri-0 oritetne liste, katere vrh je |$ »rezerviran« za kandidate, Č) ki že dlje časa živijo in 0 delajo kjerkoli v loški ko-Q muni in so rejniki večje* # ga števila nepreskrbljenih 0 olrok.
I. G.
v obratih Bledu
usmerjajo v izdelavo in proizvodnjo takih izdelkov, ki so na tržišču zaželeni in se tudi dobro prodajajo.
V obratih Lipa na Bledu izdelujejo vrata, njihova letna proizvodnja je 220.000 vrat. V obratu v Mojstrani izdelujejo večinoma garažna vrata, v obratu v Bohinjski Bistrici pa gradbene opaže. Prav pri Lipu so prvi začeli izdelovati te gradbene opaže. Zdaj jih izdelajo okoli 700.000.
Pri Lipu nenehno iščejo novih poti in znajo prisluhniti zahtevam tržišča. Začeli so izdelovati-iso-span zidake in menijo, da prav ti zidaki vodijo k temu, da bodo z leti začeli prodajati pakete za gradnjo hiš in se morda s kooperanti celo lotili gradnje hiš na ključ. Do zdaj so naj. večji interesenti iso-span zidakov v severno vzhodni Sloveniji ter v tujini, prepričani pa so, da se bodo sčasoma prepričali o koristnosti, ekonomičnosti in cenenosti teh zidakov tudi drugod.     D. S.
KO ŽE POTREBUJETE STANOVANJSKO POHIŠTVO IN KER NATANČNO VESTE, KAKŠNO NAJ BO, STE PRED VPRAŠANJEM: KJE GA KUPITI.
Kje?, je zdaj vprašanje
RAZUMNO SE BOSTE ODLOČILI ZA UGODNEJŠI NAKUP. ZATO VAM NAVAJAMO BISTVENO PREDNOST, KI JO IMA SLOVENIJALES PRI PONUDBI POHIŠTVA; TO JE 16 LASTNIH TOVARN, KI IZDELUJEJO VELIKO ŠTEVILO MODELOV, KI SO NAPRODAJ SAMO PRI SLOVENIJALESU.
VABIMO VAS, DA OBIŠČETE TRGOVINO SLOVENIJALES V KRANJU, SEJEMSKA HALA V SAVSKCM LOGU. NI ČISTO PRI ROKI, IMA PA DOLOČENE PREDNOSTI IN PRINESITELJU KUPONA DAJEMO TUDI POPUST
SLOVENIJALES
Sklada poslovala uspešno
V torek je bilo v Kranju zasedanje skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj, na kateri so potrdili zaključni račun sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov za leto 1972, sprejeli predlog samoupravnega spora/uma o merilih za določitev prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje delavcev na območju skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj ter obravnavali predlog investicij v zdravstvo na Gorenjskem do leta 1976.
Na skupščini so ugotovili, da sta oba sklada, sklad zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj in sklad zdravstvenega zavarovanja kmetov, poslovala tudi lani uspešno in dosegla celo presežke, čeprav je služba zdravstvenega zavarovanja med letom dvakrat sklepala pogodbe o zavarovanju. Dohodki delavskega sklada so se povečali za 5 odstotkov, izdatki pa za 4
odstotke in znaša tako presežek 2,272.994,80 dinarjev. Del tega denarja bodo potrošili za kritje razlike zaradi izenačitve pravic zavarovanja delavcev in kmetov, ostali pa bodo prenesli v rezervni sklad. S tem je izpolnjena obljuba zaradi izenačitve delavca in kmeta pred zdravni-.kom prispevki delavcev ne bodo večji. Nič manj uspešno ni posloval sklad zdrav-stvenega zavarovanja kmetov. Presežek je bil tolikšen, da je sklad pokril izgubo iz preteklih let, ki jo je moral kriti delavski sklad, razen tega Pa je šlo nekaj denarja tudi v obvezni rezervni sklad. Letošnji stan je torej ugoden. V razpravi o zaključnem računu so grajali naraščajočo potrošnjo zdravil na recept in brez. njega ter položaj in storitve zobozdravstvi Slednjega bodo posebej obraivnavali na prihodnji skupščini.
Clanj skupščine so nadalje podprli   predlog samouprav-
Edo Resman
V četrtek, 1. marca, smo se na kranjskem pokopališču za vedno poslovili od Resi na na Edota, udeleženca NOV, vojaškega vojnega invalida, podpredsednika občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Kranj, člana republiške, ga odbora ZZB NOV Slovenije, in dolgoletnega predsednika Športnega društva »BOREC« Kranj.
Rodil se je v družini kropa rske ga žebljarja, kar je vtisnilo njegovemu življenju že v mladosti pečat, da je bil delavec In borec za delavske pravice. Izučil se je za ključavničarja in se zaposlil v tovarni Veriga v Lescah, kjer se Je njegova pot strmo dvigala k zastavljenemu cilju, dosledne borbe za napredek. Kot tak je bil v vodstvu tekstilne stavke v Kranju v letih osve-ščanja In dosledne borbe delavskega razreda pod vodstvom KP za lepši Jutrišnji dan. Ravno zato ga tudi osvobodilna borba ni našla nepripravljenega, temveč Je kmalu vstopil v vrste aktivi-
stov OF, kasneje pa v vrste borcev XVII. SNOUB Simona Gregorčiča.
V letu 1945 je bil zaradi zavzetosti pri graditvi nove Jugoslavije sprejet v KP Jugoslavije.
Prežet z Idejami napredka in novih spoznanj ob graditvi lepšega In resnično našega življenja, se je trudil in dosledno vztrajal na začrtani poti. Deloval Je aktivno v družbenopolitičnih organizacijah in bil kot tak nemalokrat pobudnik za novi* dogajanja, verujoč v človeka, ki mu je ves čas zaupal.
Vesten, požrtvovalen, dosledno pošten, je postal pri ljudeh priljubljen, zaradi tega spoznanja je bil cenjen. Njim se je v celoti razdajal, ko je opravljal odgovorne oblastne in politične funkcije, saj se je dobro zavedal, da gradimo nov svet, ki bo human in resnično vreden človeka.
Ne moremo mhno tega, ko smo se od njega poslovili, da ne omenimo to, kar je bilo v njegovem življenju svojstvenega, resnično njegovega. Veselje do zborovskega petja, je v njem budilo širino razumevanja in vedro gledanje na življenje, katero je bilo resnično bogato. Njegova ljubezen do narave, njegovo opazovanje narave je v njem oblikovalo slikar} a-samouka. Svetloba in toplina barv na njegovih platnih izražajo njega.
Te skromno napisane besede so le delček zahvale in hvaležnosti za tisto, kar je v svojem plodnem življenju naredil. Tudi mi ne bomo zgubili vere, da Je bodočnost na. da in še svetlejša.
nega sporazuma med organizacijami združenega dela, skupščino skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj ter zdravstvenimi delavci, ki naj bi omogočil 12,5 odstotno povečanje potrošnje v zdravstvenem varstvu, s tem da gre to povečanje izključno na račun višjih osebnih dohodkov (po planu naj bi se letos povečali za 14 odstotkov), ne pa na račun višijega prispevka za zdravstveno varstvo, ki ga plačujejo zaposleni od bruto osebnih dohodkov in znaša sedaj 7 odstotkov. Takšno povečanje zdravstvene potrošnje bo omogočalo redno izplačevanje nadomestil osebnih dohodkov ter kritje materialnih stroškov zavodov, če taikega povečanja ne bo, zdravstvena služba ne bo mogla izplačevati denarnih nadomestil ter kriti materialnih izdatkov.     J. Košnjek
Omejena potrošnja
V četrtek popoldne sta se sestala oba zbora kranjske občinske skupščine in pred bližnjimi zbori volivcev v občini, ki bodo prihodnji teden, razpravljali o osnutku resolucije in razporeditvi sredstev za letos.
Kljub številnim predlogom, prošnjam in utemeljitvam razpravljavcev o nujnosti razrešitve nekaterih komunalnih problemov v posameznih krajevnih skupnosti v občini, je bilo ponovno poudarjeno, da je glede na stabilizacijska prizadevanja in tovrstne pred-pise, sprejete v republiškem in zveznem merilu, treba tudi v občini prilagoditi splošno in osebno potrošnjo. Ob tem pa so ponovno, podobno kot na nedavnem sestanku kluba
odbornikov, poudarili, da Jc treba zagotoviti osnovna sredstva za Izobraževanje, s°" cialno in kulturno dejavnost. Skratka,. glede na moinos« bo razrešitev prenekatereg8 problema morala počakati "* kasnejši čas. Res pa je tU«) da se je razprava o razporeditvi sredstev iz proračuna in o letošnjem razvojne* programu občine šele začel3 in bodo zato v okviru predračunskih predvidevanj v občini za letos mogoče še posamezne razporeditve na P°('' lagi dogovorov. Dokončno Pa bo občinska skupščina s^lc-pala o resoluciji o družbenoekonomskem razvoju m raZ" poreditvi sredstev na seji k°" nec tega meseca.
A. Ž-
Slovenija za dom borcev In mladine v KumrovcU
Predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher in predsednik slovensikega izvršnega sveta inž. Andrej Marine sla sprejela pretekli petek predstavnike republiškega odbora za izgradnjo doma borcev in mladine Jugoslavije v Kumrovcu, rojstnem kraju predsednika Tita. Na sprejemu sta bila tudj predsednik slovenske borčevske organizacij je Janko Rudolf in predsednik republiške konference ZMS Zivko Prcgl.
Zamisel, da bi v Kumrovcu zgradili dom borcev in mladine Jugoslavije, se je- rodila v krajevni organizaciji ZZB NOV v Kumrovcu in v podobni organizaciji Posavje iz Ljubljane. Akcija v Sloveniji se šele začenja. Kaže, da bo' dosegla vsaj tako širino in podporo kot gradnja nove osnovne šole-spomenika v Cerknem ter pomoč prizadetim krajem v Pomprju. Predstavniki odbora za izgradnjo doma so Sergeju Kraigherju in inž. Andreju Marincu (oba
sta akcijo podprla) povedal'« da so priprave na gradnjo doma naletele v Sloveniji na polno razumevanje družbenopolitičnih organizacij, posebno pa pionirjev, mladine W pripadnikov JLA. V vseh slovenskih občinah so že ustanovljeni Odbori, ki bodo * načrtnim dolom uresničeval* to p'envm-to zamisel. V SW* venjji n-r bi za spomin***' dom v Kumrovcu zbrali ^ milijonov dinarjev.
-jk
Ustanovna skupščina solidarnostnega sklada
V ponedeljek je bila v Tržiču ustanovna skupščina solidarnostnega sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Skupščina ima 47 članov in ne 46, kot je bilo prvotno predvideno. Na skupščini so namreč sprejeli predlog upokojencev, da bi Lmeli le-ti v skupščini dva predstavnika in ne enega. Sredstva solidarnostnega stanovanjskega sklada (vanj se bo stekalo 30 odstotkov sredstev, zbranih od 6-odstotnega prispevka od bruto osebnih dohodkov) se bodo trosila za gradnjo najemnih stanovanj za določene kategorije občanov, za delno nadomestitev stanarin, za premiranje namenskega varčevanja za stanovanja, za raziskovalno delo v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu in za kritje poslovnih stroškov sklada.
Pri skupščini solidarnostnega stanovanjskega sklada bodo delovale 4 komisije, in sicer komisija za programiranje in izvajanje programa sklada za družbeno pomoč v S t a nova n j s ke m gos pod a rs t v u, komisija za dodeljevanje kreditov investitorjem za grad njo dmžbenih stanovanj in
za dodeljevanje stanovanj, komisija za reševanje vlog nosilcerv stanovanjske pravice za delno nadomestilo stanarin in komisija za reševanje vlog za premiranje namenskega varčevanja za stanovanja. Skupščina lahko imenuje po potrebi tudi občasne komisije. Skupščina je na ponedelj-
kovi ustanovni seji sprejel* svoj statut in odlok o delni nadomestitvi stanarin in drugi pomoči v stanovanjskem gospodarstvu ter izvolila predsednika. Za predsednik3 je bil izbran Janko Nemec & Bombažne predilnice in
tkalnice, za podpredsednika Pa Janko Mladič iz Peka.
J. Košnjek
Združitev podjetij
V četrtek, 1. marca, je bil v Tržiču referendum za priključitev Kleparstva Tržič k Splošnemu gradbenemu podjetju Tržič. V Kleparstvu Je glasovalo 29 upravičencev. Od teh jih je bilo 16 za priključitev, 13 pa proti. V Splošnem gradbenem podjetju pa je 105 upravičencev glasovalo za priključitev, 64 proti, 3 glasovnice so bile neveljavne, 34 upravičencev pa je bilo iz opravičljivih razlogov odsotnih.
Referendum je uspel. Združili sta se delovni organizaciji, ki sta že doslej tesno sodelovali, saj je bilo kar 70 odstotkov dejavnosti Kleparstva vezane na Splošno gradbeno podjetje. S priključitvijo se bo pri Gradbenem
podjetju oblikovala nova obrtno-instalacijska in remontna dejavnost, ki jo nameravajo v prihodnosti še okrepiti s pečarji in monterji centralnega ogrevanja ter s posebno remontno skupin0' ki jo bodo sestavljali zidarji ln tesarji. Nova obrtno-instalacijska in remontna skupina pri gradbenem podjetju Tržiča bo Imela okrog 50 delavcev in bo razen večjih del opravljala tudi manjše usluge v občini, po katerih je veliko povpraševanje.
Priključitev Kleparstva * Splošnemu gradbenemu P°"J jetju Tržič bo začela veljat* 1. aprila, do takrat pa bodo opravljene vse potrebne registracije, potrebne za združitev. —Jk
Zadovoljivi ekonomski rezultati
Železarji razpravljali o lanskem poslovnem letu — Težave zaradi remontov in zastojev
Nič več ponoči
^ torek so na Bledu podpisali sporazum 0 ukinitvi nočnega dela v pekarstvu in slaščičarstvu
prvem zboru sindikata ^lavcev v kmetijstvu, živil-j.,1 'n tobačni industriji, ki . ledu, so med drugim pod-°il v torek in Siredo na ' jlsali tudi samoupravni spojni o razporeditvi delov-■jp.8a časa v pekarstvu in sla-c,čarstvu. Podpis tega samo-Pravnega sporazuma pome-da delavci v teh dveh dednostih ne bodo več delali Ponoči oziroma med 22. in 4.
zjutraj. Sporazum .dolo-- j3- da bodo v tem času mogoča le pripravljalna dela.
Ko smo se pogovarjali s Odstavni ki pekarne v Le-^cah in v Kranju, so" nam podali, da bo uveljavitev samoupravnega sporazuma po-^enila tudi drugačno pre-. ^rbo kruha na Gorenjskem.
a Gorenjskem bodo prešli v Pekarstvu na dnevno delo * *> aprilom. Sredi tega me-*eca se bodo predstavniki pe-
karn sestali z večjimi odjemalci in prodajalci kruha in peciva na Gorenjskem in se dogovorili, kako bo poslej z dobavo kruha. Povedali so, da kruha zaradi spremenjenega delovnega časa ne bo manj. Menijo, da se bo proizvodnja celo povečala in da bodo lahko povečali tudi peko drugih vrst kruhov (ovsen, ajdov, ržen, toast in druge).
Razlika bo le v tem, da zjutraj ob 5. uri prvi odjemalci še ne bodo imeli kruha. Prve pošiljke kruha bodo namreč na voljo okrog 9. ure zjutraj. Potem pa ga bodo pekli in dobavljali ves dan. Skratka, potrošniki se bodo morali navaditi, da bodo kruh po 1. aprilu lahko dobili popoldne, ne pa tako kot doslej, ko,so se nekateri s tem osnovnim prehrambenim izdelkom oskrbeli že v dopoldanskih urah.
A. Ž.
na odmrzni-tev OD ni mogoča
Cenjeni Aflercator potrošniki
V času od 5. februarja do 31. marca 1973, vas čaka v Blagovnici Mercatorja v Tržiču pri nakupu pralnega stroja Gorenje brezplačno darilo — kuhinjska tehtnica Gorenje-Rckord! Enkratna prilika — primerno darilo za dan žena, &. marec.
Možnost nakupa na potrošniško posojilo — Brezplačna dostava na dom! Na svidenje v Blagovnici Mercatorja v Tržiču!
Republiški Izvršni svet se k na seji v začetku tedna Sede na številne zahtevke, da odmrznejo osebni dohodki * Posameznih dejavnostih, °Predelli proti pavšalnemu ^^rzovanju. Sprejel pa je **,eP, naj pristojni organi ob *°delovanju ustreznega strokovnega sindikata obravnavo posamezne utemeljene
**hteve in ugotovijo predvsem
tiste primere v organiza. *iah   združenega   dela, pri *ater»h je prišlo do očitnih ^sprotij.
'svršni svet je menil, da bi ^i tem morali upoštevati *,asti Izplačila za težje delov-J|e Pogoje, nadurno delo ter P°višanje osebnih dohodkov JJeiavcem, ki izpolnijo z za-*°nom aH samoupravnim Porazumom določene pogo-j ' na primer pridobitev viš-,e strokovne Izobrazbe, na-J^dovanje in podobno. Ker Ponekod ob zamrznitvi oseb-
nih dohodkov niso uresničili samoupravne sporazume do 95 odstotkov, men} izvršni svet, naj bi se tistim organizacijam dovolilo povišanje osebnih dohodkov do te meje.
Pristojnim republiškim organom je izvršni svet naročil, naj ugotovijo, katera delovna mesta oziroma katere kategorije delavcev v državni upravi in pravosodju je zaradi posebne družbene pomembnosti in odgovornosti njihovega dela treba višje vrednotiti In koliko naj bi se tem kategorijam delavcem povišali osebni dohodki.
Razen tega je izvršni svet sklenil, da bo predlagal zveznemu Izvršnemu svetu, da se od 1. januarja letos zaradi posebnih delovnih pogojev za 20 odstotkov povečajo sredstva za osebne dohodke pooblaščenim delavcem, zaposlenim v organih za notranje zadeve v Sloveniji.
Jeseniški železarji, ki so se minulo sredo zbrali na redni seji delavskega sveta in razpravljali o proizvodnih uspehih in problemih v lanskem letu, so ugotovili, da so klijub določenim težavam v proizvodnji lahko zadovoljni z ekonomskimi rezultati.
Lani je znašala skupna proizvodnja milijon 521.000 ton in je večja od prejšnjega leta, a manjša od planirane. Medtem ko je znašala lani blagovna proizvodnja 352 000 ton, je bila letošnja 350.000 ton ali za 30.000 ton manjša od planirane. Vzroki za manj ugodne količinske rezultate so različni: več remontov in zastojev, redukcija električne energije, problemi ob izdelavi in prodaji hladno valjanih profilov itd.
Železarji so imeli še vodno težave s plačili kupcev, vendar manjše kot leto poprej. Fluktuacija delavcev je bila manjša, manj je bilo izostankov, nesreč in poškodb kot doslej. Zelo ugodno so uspeti z 8 odstotki sredstev za stanovanjsko gradnjo reševati prošnje prosilcev za stanovanja in rešili kar 254 stanovanjskih problemov. Osobni dohodki so od 1626 dinarjev porasli na 2008 dinarjev v poprečju. Celotni dohodak v Železarni je znašal milijardo 576 milijonov dinarjev ali za 16 odstotkov več kot lani. Od tega je odpadlo v breme vsega dohodka milijardo 511 milijonov, 6,5 milijonov pa je znašal ostanek dohodka, ki Pa je namenjen glede na zakonska določila za posojila, skupne rezerve itd.
Jeseniški železarji so lansko poslovno leto začeli z blokiranim žiro računom, končali pa z deblokjranim žiro računom, ki so ga do zdaj uspeli obdržati. Zaveda-
jo pa se, da bodo imeli težave že aprila, S sanacijskimi anuitetami in drugimi obveznostmi ter pozneje, ko bodo začeli uresničevati svoj investicijski program z gradnjo valjarne na Beli. Zavedajo se,
da bodo le z napori v letoS-njern letu lahko obdržali likvidnost in dcblokiran žiro račun, povečali produktivnost in uresničovalj svoj proizvodni plan za 1973. leto.
D. S.
Trgovsko podjetje
Murka Lesce
objavlja naslednja prosta delovna mesta
1 sezonskih prodajalcev ali prodajalk
v poslovalnici tekstil na Bledu s pasivnim znanjem vsaj enega tujega jezika;
2 gostinskih delavcev
za poletno sezono za delo v bifeju Jurček Lesce
Prijave naj interesenti vložijo v roku 15 dni po objavi na upravo podjetja v Lescah.
Posredujemo prodajo
KARAMBOLIRANIH VOZIL:
1. osebni avto spaček citroen
letnik 1961 z 28.000 prevoženimi kilometri, začetna cena 2000 din;
2. osebni avto zastava 1300
letnik 1965, s 70.800 prevoženimi kilometri, začetna cena 7000 din;
3. osebni avto NSU prinz 1000
letnik 1966, s 47.000 prevoženimi kilometri, začetna cena 6000 din;
4. osebni avto zastava 750
letnik 1965, s 85.790 prevoženimi kilometri, začetna cena 4000 din;
- 5. osebni avto NSU 1200 C
letnik 1971, s 49.000 prevoženimi kilometri,' začetna cena 17.700 din;
6. osebni avto škoda 110 L
letnik 1972, s 7000 prevoženimi kilometri, začetna cena 8500 din;
7. osebni avto austin 1300
letnik 1970, s 35.200 prevoženimi kilometri, začetna cena 6500 din.
Ogled je možen vsak dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava, PE Kranj. Pismene ponudbe z 10% pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 7. marca 1973, do 12. ure.
Zavarovalnica Sava, PE Kranj
1 Odkar so leta 1971 v Tržiču osnovali temeljno kulturno skupnost, se je na področju kulture v občini marsikaj premaknilo. Skupščino kulturne skupnosti sestavljajo predstavniki delovnih organi-zaci, krajevnih skupnosti ter predstavniki kulturnih zavodov in ZKPO, kar omogoča, da je kulturno delo v občini širše in učinkovitejše. K temu je pripomogel tudi boij-ši materialni položaj kulture, s katerim pa vseeno v Tržiču še niso popolnoma zadovoljni. Leta 1971 je tržiška kulturna skupnost reševala najbolj pereča vprašanja kulture v občini, lani pa je poslalo delo bolj programirano in organizirano
Knjižničarska mreža v občini se je utrdila in je danes med najbolje urejenimi v republiki in je praktično vsak prebivalec tržiške občine vsaj enkrat obiskal knjižni-
načrtnega dela
co. Tudi muzej je izvedel več pomembnih akcij, največji premik pa je viden pri galle-riji NOB. Kar 17 različnih razstav in prireditev je bilo lani v paviljonu NOB, razen tega pa so v prostorih galerije nastopali nekateri znani slovenski umetniki. Galerijo je lani obiskalo prek 8000 ljudi. Na nOkaterih področjih kulturne dejavnosti pa so lani v Tržiču nazadovali! Tržič kljub prizadevanjem še vedno nima organiziranih glasbenih jn gledaliških gostovanj. Ko je na primer v Tržiču pol Slovenski oktet, je bila dvorana na pol prazna. Itd.' Prav tako šepa amaterska kulturna dejavnost. Najbolj kritično je v južnem delu občine. Na področju od Lcš do Kri-žev vlada pravo 'kulturno mrtvilo. Za to je verjetno krivo tudi pomanjkanje osnovnih delovnih pogojev. V Krizah je bila pred leti na
Posvetovanje o sodobni organizaciji
Pod pokroviteljstvom peda-goško-znanstvenega sveta Združenja visokošolskih zavodov v Mariboru bo od 5. do 7. marca v prostorih kranjske občinske skupščine prvo strokovno posvetovanje o sodobni organizaciji dela. Strokovno obdelavo tega zanimivega področji je pripravila Višja šola za organizacijo dela v Kranju. Zanimanje za [posvetovanje je veliko, saj pričakujejo sodeč po prijavah okrog 170 strokovnjakov za organizacijo dela iz proizvodnje, pedagoške in znanstvene delavce iz tega področja, predstavnike družbenih in zlasti prosvetnih oziroma znanstvenih organov, skupnosti in organizacij in druge.
Višja šola za organizacijo dela v Kranju je s svojim učnim programom in diplomanti že zdaj prepričala, da
je v proizvodnji s smotrno organizacijo dela ob enakih vlaganjih moč doseči boljše rezultate. Vendar pa na posvetovanju ne bo govora samo o tem, marveč bodo ob tej priliki pregledali tudi razvojne načrte te šole, ki se prav zdaj pripravlja za uvajanje študija na drugi stop-, nji. Zanimivo je, da je kranjska Višja šola za organizacijo dela tttdi med prvimi, ki je že krenila po poti reforme visokega šolstva in uresničevanja ustavnih dopolnil. Tako na primer šola glede usmeritve in financiranja svojega dela pravkar sklepa samoupravne sporazume z gospodarskimi organizacijami. S tem nameravajo doseči tesnejšo povezavo z gospodarstvom, hkrati pa si zagotoviti obstoj in nadaljnji razvoj.
A. Ž.
primer živahna kulturna dejavnost. Prav tako v Kovor-ju. V obeh vaseh imajo kulturna domova. Vendar ga v Križah uporabljajo v povsem druge namene, v Kovorju pa so dom prodali, novega pa še ni! Svetle točke v amaterski kulturi tržiške občine so folklorna skupina Karavanke, ki ima veliko mladih, pihalni orkester ter kulturno-umetni-ška društva v nekaterih krajih občine. •
Letos nameravajo v Tržiču še bo<lj okrepiti knjižničarsko dejavnost. Muzej se bo lotil zgodovine ljubeljskega predora in izpopolnitve zgodovinske Kurnikove hiše, verjetno pa bo izšel tudi vodnik po tržiških muzejskih zbirkah. Tudi dejavnost galerije Se bo povečala. Skušala bo odkupiti nekaj najboljših del in s tem ustvariti lastno zbirko. Pomembno mesto v letošnjem programu imajo tudi radio, arhivska dejavnost in spomeniško varstvo.
Veliko dela čaka tudi Zvezo k uit u r no-p rosvet n ih o rgan iza-cij. Po občini bodo skušali oživiti amaterske gledališke skupine ter nadaljevati z vsakoletnimi Poletnimi igrami. Za gledališka in koncertna gostovanja bodo skušali z abonmaji zainteresirati čim več delavcev, v tovarnah pa naj bi ustanovili podružnice knjižnice. Precejšnjo pozornost bo zaslužila tudi kultura v krajevnih skupnostih ter s::i!clovanje s kulturnimi skupinami v drugih gorenjskih občinah.
Ko so na zadnji seji konference SZDL obravnavali to problematiko, so menili, da bo treba še in še spreminjati odnos do kulture. Treba ji bo zagotoviti vsaj osnovna sredstva in prostore, če pa tega ne, veliko pomeni že moralna podpora in razumevanje.
J. Košnjek
Lovro Planina
Preteklo nedeljo popoldne je veliko število prijateljev In znancev pospremilo do poslednjega doma LOVRA PLANINO — znanega in priljubljenega Ločnna iz stare deč-nikarske obrtniške družine, v kateri je bila ta obrt, kot je za Loko značilno, prehajala iz roda v rod.
Vendar Lovro Planina ni samo z ljubeznijo negoval družinske tradicije, ampak se kljub težkim udarcem usode (leta 1941 so ga Nemci z vso družino preselili v Srbijo, izgubil je oba otroka in ženo ter končno ostal sam) razdajal vsepovsod. Bil je igralec In skoraj ni bilo dela pred vojno na odru nekdanjega prosvetnega društva, da ne bi nastopil tudi on. (Mnogi stari Ločani se ga spominjajo v številnih vlogah, najbolj v vlogi Krjavlja.) Tudi po vojni je še igral, posebno mojstrsko Lukeža v Visoški kroniki. Humor in šegavost sta bili na odru njegova domena.
Drugo področje njegovega dela je bilo muzejstvo. Bil je ustanovni član Muzejskega društva v škofji Loki. Zaniet. ki tega dela segajo v čas prve
obrtnoindustrljske razstave leta 1936, kateri je kot obrtnik bil eden najdelavnejšln pobudnikov. Iz zbranega gra-diva (predvsem cehi; za razstavo je z nadaljnjim zbiranjem skupaj r ostalimi Članj Muzejskega društva priprav" prvo muzejsko zbirko v nek"
danji občinski stavbi. Po
voj-
ni pa je reševal starine yse-povsod in- negoval niu/ejsK zbirko v Puštalskem graU, Zadnja leta pa se je sIiUp*. s svojim bratom prof. Ira£ cetom Planino posvečal \jr^a' no uspelim izletom Muzejskega društva. • .,
Kot planincu mu Je . ljubljenec Lubntk, marku** nje planinskih poli pa nJe6°" va domena. Vseskozi, tudi k mu zdravje ni več dopuščalo hoje, je stal škofjeloškemu planinskemu društvu ob strani in se živo zanimal za nJ* govo delo in težave.
Z Lovrom Planino je ka izgubila pristnega Ločani ljudskega Igralca - komi*8' muzejskega sodelavca bi Pla' ninca in. spomin nanj b^ ostal še dolgo svež n»eđ nami.
J. K.
V kranjski občini primanjkuje učiteljev
V četrtek je bila v Kranju skupna seja izvršilnega odbora    Temeljne izobraževalne
skupnosti in sveta za otroško varstvo pri skupščini občine Kranj, na kateri so obravnavali zaključna računa obeh organov za leto 1972 ter akcijska programa za letos. Člani obeh organov so ugotovili, da so bile vse obveznosti pri financiranju vzgoje, izobraževanja in otroškega varstva izpolnjene, po zaslugi rednega dotekanja denarja pa so bile finančno podprte tudi nekatere dejavnosti, ki jih ni bilo v programu. Sredstva so bila potrošena koristno, kar potrjujejo nekateri dobri rezulta-
SVEŽE CVETJE
LONČNICE
POSODA
OTROCI ZA MAMICE FANTJE ZA DEKLETA MOŽJE ZA ŽENE
lepo aranžirana darila in lične čestitke za 8. marec v naši prodajalni v Lescah
GOSPODINJSKI STROJI
».url*
eIqo
JKRISTAL — KERAMIKA — PORCELAN — DROBNI GOSPODINJSKI APARATI
ti. Odkar v kranjski obČ^ tako zavzeto rešujejo problematiko vzgoje in izobražev'3' nja ter varstva, se je na P*£ mer osip na šolah zelo znianJ* šal in dosegajo nekje tudi 98-odstotne učne uspehe, kar )c. v Sloveniji redkost. S tak'1*} dosežki se lahko pohvalijo l6 malokje.
Letošnje in prihodnje ge na tem področju ne b0"0 nič manjše. Glavni probfetJj bo, kako kadrovsko sledi11 vedno boljšemu materialnemu položaju vzgoje in iza" braževanja. Učiteljev manjka-Na šoli Franceta Prešerna s° morali zaposliti upokojene pedagoge. Na četrtkovi seji so menili, da bi bilo zaaiB**" nje za učiteljske in druge P6/ dagoške poklice na Gorenjskem in v kranjski občin' večje, če bi Osnovali v Kranju vsaj oddelke pedagoške gi'1)* nazije in pedagoške akademije. Z boljšim poklicni* usmerjanjem bi zbrali vec kandidatov, pa tudi precej strokovnega, predavateljskega kadra bi lahko dobili doli** Sklenili so, da mora biti t0 vprašanje do začetka prihod" njega šolskega leta urejeno' O tem bodo razpravljali tudi na prihodnji skupščini kratil*/ ske Temeljne izobraževalne skupnosti.
Na oba predloga akcijskega programa niso imeli bistvenih pripomb. Ugotovili so, da so jih potrdili tudi šolski kolektivi ter kolektivi vzgojno-varstvenih ustanov. Ponovnp so opozorili na problem jaS**' Njihove zmogljivosti so P1'0'. skromne (letno bi mora11 sprejeti v jasli 2000 otrok) in bo treba najti ustrezne reši' tve. j. Košnjek
KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT
KRANJ
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
Za TOZD Komercialni servis
1. trgovskega poslovodje
v prodajalni Tržič Za TOZD Kmetijstvo
T poljedelskega delovodje
na delovišču Žabnica
3. evidentičarja - skladiščnika
na delovišču Šenčur
4. petih vrtnarjev— cvetličarjev
5. več delavk
za priučitev v vrtnarstvu
Poleg splošnih pogojev za zaposlitev se zahtevajo še naslednji posebni pogoji:
pod L: KV prodajalec / zdravstveno sposobnostjo za delo v živilski stroki, osebni
dphodek dober, stanovanja ni, prednost imajo ženske; pod 2.: kmetijski   tehnik   poljedelske   smeri,   samsko   stanovanje   zagotovljeno —
družinsko po dogovoru; pod 3.: KV adminisiraloi   ali trgovski delavec, stanovanja ni; pod 4.: KV parkovni vrtnar — cvetličar, samsko stanovanje zagotovljeno; pod 5.: NK delavke s stanovanjem v Kranju ali bližnji okolici. Na vseh delovnih mestih se uvede poskusno delo. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru.
Pismene ponudbe" z dokazil!  o strokovnosti in z opisom dosedanjih zaposlitev sprejema Splošno kadrovski sektor K/K Kranj, Cesta JLA 2.
Svet osnovne šole Antona Tomaža Linharta Radovljica
razpisuje naslednja prosta delovna mesta: učitelja za slovenski jezik
za določen čas (od 1. 3. do 1. 5. 1973) z nepolnim delovnim časom
Pogoj: ustrezna višja ali visoka strokovna izobrazba.
3 razrednih učiteljev
za določen čas z nepolnim delovnim časom za zaposlitev v oddelkih podaljšanega bivanja (od L 3. do 30. 6. 1973)
Pogoj: ustrezna srednja ali višja strokovna izobrazba
2 snažilk
za nedoločen čas
hišnika
za nedoločen čas od 1. 5. 1973 dalje
Pogoj: kvalificiran delavec kovinske, lesne ali elek
tromehanske stroke, sposoben ta opravljanje,
manjših popravil in vzdrževanja rgradbe, vesten in skrbeh pri delu in da ima smisei za delo ob šolski mladim
Prednost imaju kandidati I opravljenim izpitom za
kurjača centralnih kurjav.
Razpis velja 15 dni po objavi. Pismene ponudbe pošljite na svet šole A. T. Linharta v Radovljici.
ZAVOD ZA LETOVANJE KRANJ
vabi k sodelovanju za sezonska dela v letovišču Novigrad in Ste-njak:
blagajnika
skladiščnika
šefa kuhinje
pom. šefa kuhinje
kuh. pomočnice
šefa strežbe
snažilke
delavca
perico
električarja
natakarje
Za ta dela naj se Intece-> resen t i prijavijo na nas zavod. Rok za prijavo je LS dni od dneva objave oz. do zasedbe delovnih mest Prednost pri zapustitvi imajo osebe, ki niso v delovnem razmerju
lip bled
lesna industrija Bled
obvešča, da bo razžagoval hlodovino na spodaj navedenih obratih za kmete in druge, v naslednjem obdobju:
LANCOVO:  od  1.3. do 31.3.
od  3.5. do 11.5.
od 1.6. do 15.6. BELCA:       od   1.4. do 30.4.
od 14.5. do 31.5.
od 18. 6. do 29. 6. BEGUNJE:   po potrebi
Dovoz hlodovine na zgoraj navedene obrate organizirajte v dnevih, ko se razčaguje, ker bo le v teh dneh prevzem hlodovine.
Svet Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj
razpisuje po 23. členu Statuta . zavoda delovno mesto pomočnika direktorja zavoda (ni reelekcija)
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
da ima diplomo ekonomske fakultete in vsaj 5 let delovnih izkušenj.
OD po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanje ni zagotovljeno.
Vloge z dokazili sprejema do 23. marca Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, Gosposvetska 9.
Moderna organizacija Kranj
samostojna organizacija zdrviženega dela v sestavu Višje šole za organizacijo dela Kranj razglaša prosto delovno mesto
tajnice
za določen čas
Nastop službe 1. aprila. Mesečni OD 2000 din. Prijave  pošljite  na naslov  Moderna organizacija, 64000 Kranj, Staneta Žagarja 33, tel. 22-784 v 7 dneh od objave razglasa.
PETROL
poslovna enota Ljubljana, Ljubljana
razglaša prosta delovna mesta
prodajalca
za bencinski servis v Radovljici
prodajalca
za bencinski servis na Bledu.
Pogoj: KV delavec v trgovini.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe na naslov: Peirol, Poslovna enota Ljubljana, Ljubljana, Prešernova 42.
»Skok« k zamejcem v Italijo
Ponovno gostovanje ansambla bratov Arnol v italijanski Gorici dokazuje, da pred leti spočeti kulturni stiki s slovenskimi organizacijami onkraj naše južne meje ne bodo zamrli
Ob razstavi knjižnih ilustracij akademske sli' karke Jelke Reichman
O bratih Arnol iz Železnikov smo v Glasu že pisali. Nekoč povsem neznana četvorka je s svojo nadarjenostjo počasi razklepala obroč anonimnosti ter si na mnogih koncertih širom po Sloveniji in v inozemstvu pridobila velik krog privržencev. Ker pa njihov ansambel spričo naglo rastoče priljubljenosti, ki sta jo pri ljudeh deležna narodna in zabavna glasba, nikakor ni edini, bi jim zgolj in samo igranje najbrž ne prineslo ugleda, kakršnega sicer uživajo. Res so dobri, res je, da izborno obvladajo instrumente, toda bolj kot številni nastopi, ki zmeraj privabijo trume gledalcev, preseneča nenavadna podjetnost ansambla. »Zaslužek ni vse,« pravijo muzikantje in dodajajo, da magična moč in univerzalnost melodij predstavljata orožje, ki lahko premaga sleherno oviro.
»če zmore pesem zbliževati narode, potem še precej laže zbližuje pripadnike istega ljudstva, katerih domove ločujejo nesrečno potegnjene meje,« sodijo Tone, Jože, J a nez. in Franci. Tistim, ki r.c vedo, kaj so pravzaprav hoteli reči, naj povemo, da kvartet že več let vzdržuje tesne stike s slovenskimi organizacijami na Goriškem. Začelo se je leta 1970, med . gostovan jem v Majanu pri Vidmu. Navzoč je bil tudi podpredsednik Slovenske prosvetne zveze Save-ri Rožič, ki so mu ob slovesu morali obljubiti, da bodo v kratkem prišli »brenkat« v i Gorico.
! »Držali smo besedo — in nI nam žal. Do petih zjutraj [je trajalo rajanje. Ganjeni
rojaki so kar sedeli in pozabili na pozno uro. Ker česa podobnega ne doživlš vsak dan, smo rade volje vztrajali. V takem vzdušju človek pač dobi krila in ne čuti nobene Aitrujcnosti. Ampak ne mislite, da je občinstvo sestavljala pretežno starejša generacija. Ne. Prevladovali so mladi, ki jih — v primeri z, denimo, ljubljanskimi dolgolase! — polke in valčki ne spravijo v slabo voljo. Naš program je namreč mešanica narodne in tipično jugoslovanske zabavne glasbe. Tuje skladbe nalašč zapostavljamo, saj menimo, da so originalna domača dela, ki Vsebujejo zadosti pristnih, krajevno in značajsko pogojenih elementov (kompozicije skupine Pro ar-
te), povsem dorasla angleškim in francoskim popevkam.«
Ob lanski »reprizi«, ki ji je prisostvoval jugoslovanski konzul v Trstu tov. švab, je v razkošni dvorani skoraj zmanjkalo prostora. Glasbeniki so navezali kup novih poznanstev ter spodbudili zanimanje sosedov za kulturna dogajanja v domovini. Julijsko množično srečanje v Železnikih, s katerim je Prosvetna zveza vrnila obisk prizadevnemu kvartetu, pomeni le logično nadaljevanje sodelovanja, ki očitno zlepa ne bo zamrlo. Prav danes so Selča-ni spet gostje prijaznih zamejcev. V načrtu sta dva koncerta, popoldanski in večerni, tretjega pa nameravajo prirediti prihodnji torek, 6. marca.
»Dasi od 20. decembra dalje trikrat tedensko zabavamo smučarje v Ski hotelu na Voglu, smo vendarle našli 'luknjo' v prenatrpanem pro. gramu ter se odzvali povabilu, škoda bi bilo, če bi ne mogli iti,« je potovanje v Gorico komentiral vodja skupine, orglar in kitarist Tone Arnol.
Obilo uspeha, fantje!
I. G.
V nedeljo, 4. marca, bo ob 10. uri v dvorani radovljiške graščine otvoritev razstave knjižnih ilustracij akademske slikarke Jelke Reichman. Ob otvoritvi razstave, ki jo je delavska univerza iz Radovljice pripravila .v počastitev dneva žena, bo izveden tudi program, ki bo zajemal recital iz slikarkinih ilustriranih del, nastopili pa bodo tudi solisti in zborček cicibanov glasbene šole iz Radovljice. Razstava bo odprta do 18. marca, in sicer vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. ure.
Jelka Reichman je bila rojena v Ljubljani, kjer je 1. 1963 diplomirala na Akademiji likovnih umetnosti. Sest let je delala kot likovni pedagog na osnovni šoli Oskarja Kovačiča, zatem pa se je vrnila na Akademijo in pri prof. Riku Debenjaku napravila specialko za grafiko. Danes je svobodna umetnica. Ukvarja se s • portretom, grafiko, predvsem pa z ilustracijami. Od L 1964 stalno sodeluje na razstavah knjižnih ilustracij Mladinske knjige in s samostojnim slikarstvom v Slovenj Gradcu. L. 1967 je v
Finžgarjeva Dekla Ančka na Visokem pri Kranju
.'Prijatelji iz kulturno-umet-aiiškega društva »Valentin Kokalj« z Visokega pri Krajnju so me oni dan povabili, tnaj si pridem ogledat njihovo 'odrsko predstavo, dramatizirano Finžgarjevo novelo Deklo Ančko. Da bodo igro uprizorili v počastitev dvajsetletnice svojega društva. In še to so mi povedali, da bodo predstavo pripravili le z lastnimi močmi, od režije pa vse do scenografije. I To poudarjam zato, ker so se v povojnem času skoro vsa kulturno-prosvetna društva — seveda so častne izjeme — razvadila, češ, igrali bi že, le režiserja nam pre-skrbite, pa še scenografa, maskerja itd. A vendar se mora najti v vasi kak učitelj a'i drug gledališko razgledan domačin in bi režiral. To bi šele dalo čar vaške pristnosti, brez tujih idej in oblikovanj. Razen tega pa najeti poklicni režiserji niti niso zastonj. In še tako malo jih je, ki bi bili voljni pomagati.
Seveda ta misel ni naslovljena proti takim amaterskim režiserjem kot so Milko Cegnar, Silvo Ovsenk in Tone Dol i nar, ki pač pomagajo in vzgajajo, kadar so vabljeni. In rešujejo situacijo, zdaj tu, zdaj tam. Vsekakor pa garaško delo in brez velikih priznanj.
Rad bi ob tej priložnosti močno poudaril plemenito vzgojno poslanstvo, ki ga opravljajo režiserji nasploh: novince vpeljujejo v literar-
ni svet, kultivirajo jim govorico in obnašanje. In kar mimogrede se vključijo v krog ljudsko-prosvetnih delavcev.
Potem pa moram grajati še neko čudno indolenco: človek bi mislil, da bodo amaterski igralci in drugi odrski ljudje iz raznih društev prav radoznalo prisostvovali predstavam drugih odrskih družin. Se tako seznanjali z deli, se učili ali pa tudi napake videli. Zgodi pa se potem celo nekaj povsem drugega: ko igralci iz sosednje vasi gostujejo — takrat domačih igralcev ni k predstavi . . . Ljubosumje ali vzvišenost?
No, to bodi le uvod, hkrati pa toplo priznanje društvu na Visokem, da je pripravi1') predstavo le .s svojimi močmi, brez pomoči od drugod.
Deklo Ančko (v dramatizaciji V4adimirja Frantarja) je domiselno režirala domačinka Lenka Krišljeva. Igra je gladko tekla — če odštejemo začetne prestatične prizore — raztrganost izvirnega teksta je režiserkina roka smiselno blažila z. menjavo slik (ki pa naj bi bile povezovanc z diskretno stercofonsko glasbo, ne le z mučno temo; ljudje bi ostajali do prihodnje slike zbrani, pozorni — tema v dvorani pa zbudi veselostne in nagajivostne medklice in koncentracija je nasilno prekinjena; ob glasbi pa se večina avditorija vsaj navadno disciplinirano vede).
Igra se je od slike do slike vse bolj razvijala in postaja-
la prepričljivejša. Posebno zaradi nekaterih izjemno lepo režiranih in zaigranih prizorov: dialog gospodarja in hlapca Janeza ob sporočilu, da namerava leta v Ameriko, potem slovo družine od Janeza, zares liričen prizor Ančke ob zibelki z otrokom (bila je to slika, vredna Gasparijeve upodobitve!). Tudi branje pisem je bilo domiselno režirano in zelo učinkovito. Bilo bi pa prav, če bi si na odru manj roke podajali. Kmečki ljudje udarjajo v roke le na sejmih, ob sklenjeni kupčiji. Kmet le reče: »Grem!« pa gre! Mestni ljudje pa se rokujejo ob vsaki priliki in se pri tem še poljubljajo. Kmečkega človeka je takih reči sram, ker noče bili smešen, hoče ostati naraven.
Izmed igralcev sta mi bila (in najbrž tudi drugim gledalcem) najbolj Všeč kmet Mokar (Milan Krišelj) in kaj-žar Kante (Ivan Gros). Tudi Ančka (Bojana Bcvc) je bila prepričljiva. Kajti prav take, zbegane, ubogljive in otožne so bile kajžarskc hčere, ko so morale iti od doma, služit k  tujim gospodarjem...
Gospodinja Polona (Jelka Hafner) je bila v igri izvrstna, po figuri pa ni povsem ustrezala. Bila je previtka za košato kmečko gruntarico. Spreten kostimograf bi stvar znal spremeniti — kot je prav dobro to storil pri Mo-karju: iz vitkega mladega moža je napravil mogočno fi-
guro kmečkega gospodarja. Omeniti še velja prizadevno igro velikega hlapca Janeza (Zlato Grošelj), ki je bil poleg Ančke glavni akter vse predstave. Le predroban se mi je videl za velikega hlapca ca. Vsi drugi sodelujoči so več ali manj uspešno opravili svoje epizodne odrske naloge. Posebno Mica (Olga Kepic) je bila zanimiva. Župnik (La-dd Boštar) je bil impozantna pojava po srcu blagega podeželskega duhovnika. Zanimiv obraz velike dekle Špele (Majda Tomažič) se je neverjetno približal naši predstavi, dobljeni pri branju novele.
In še to, kdor je bral Finžgarjevo novelo Dekla Ančka, je bil ob koncu igre na Visokem skoro potolažen. Kajti novela se konča tragično, brez izhoda za osramočeno kmečko deklo. Dramatizirana Dekla Ančka pa Izzveni kar močno optimistično: Ančka se z Janezom poroči, oba sta srečna ob otroku, spočetem sicer še pred sklenitvijo zakona. Povrhu vsega pa Ančka tiho zaupa Janezu, da bo otročiček kmalu dobil še bratca.
In tako so bili na odru zadovoljni, mi v dvorani pa tudi, ker smo gledali zares dobro ljubiteljsko predstavo, odigrano z mladimi ljudmi. To pa nas hkrati krepi v misli, da na našem podeželju ljudsko-prosvetno delo še ni izumrlo in da med amaterji še živi idealizem. Zato, hvala Visočanom za lep večer!
skupini treh razstavljala * v Gorenjskem muzeju v *• nju in na Jesenicah.
jelK'
Akademska slikarka *,9 Reichman je izredno P^j vita avtorica, ki je v letih   ilustrirala  vrsto 0 ških knjig in slikanic za jj^, mlajše ter prispevala k oP,lt, mi  številnih  Cicibanov, * rirčkov in Pionirskih 1,5 ^ Čeprav knjižne ilustracije^ so edino področje Hk°v aJl, ustvarjanja Jelke Rde«1" predstavljajo brez dvoma ^ memben, če ne kar bisl del njenih prizadevanj.
Svet, ki ga slikarka dablja, je realen in k°" „« ten. V njenih ilustracija* zasledimo  karikiranja, Pj, tesknosti ali otožnih s^,ef nov na lastno otroštvo. Q^o niča z zrelo slikarsko r ^ slika otroški svet, ki &^e( vedno nosi v sebi. Ta pa* je poln optimizma, y so njene slike za otrok« posebej privlačne.
lja' ali
guri, naj gre za otroke , vali. Ljubi skupine, ki v majhnem formatu od^
jo dognanost njene s,"lJ^be tehnike, od minuciozne ' p do razgibane kompozicij* j. živahnega kolorita, čim *™ ^ ša so dela, tem bolj na In skladna postaja pozicija,  risba  je   vse ^ prečiščena in kolorit vsestcov' uglašen. Vendar strožji ^ ni-prijemi privlačnosti »i v posrednostl upodobitve P, nič ne zmanjšujejo.
če bi hoteli primerjati s seboj ilustratorice, ki 90^
predstavile v našem Pr.0Al ru,  bi  lahko  pri Man* Stupici npr. ugotovili, da *, ne podobe  izražajo 11 ,skl krat tistj imaginarni s3^g!< svet, ki je sestavni del ra bane     otrokove     fant a*« otroške in mladinske ^Ktfr cije Melite Vovkove v ni   risbi   izražajo   Pred j,^ avtoričin bogat smisel ?-a ig mor; Ančka Gošnik-Godec ^ med   njuni   morda   ,U1J ^ subtilna In lirična izpove , valka, ki ji je posebej v srcu slovenska ljudska 1* *. »; najbolj otroško Pr,s/a.
ljica;
na in polna mladostnega ^ dovoljstva pa je v svojih strlranih delih Jelka R^ClJjjj, nova. Njene upodobitve *' jev, Smolčkov, čenč, ^\0 linov, Nan in tako naprej, ^ tako žive In otipljive, da "j nam zde kot bi bili to m lastni otroci.
*,1 *
Zares nam je lahko za*> g odrasli   danes   že   števi ^ vrsto odličnih ilustratorjev Slovenskem vse premalo P£ znamo in tudi premalo ce v mo; vsekakor man} kakot tujini, kjer v prevodih i*haJ jo njihova dela.
M. Avgust"1
O telefonu in pljučnici
Glavna junaka tele zgodbe sta kranjski Projekt in nova blejska osnovna šola
Predstavljajte si lepo, no-0 šolo, arhitektonsko mojstrovino, kakršnih je pri nas *a zdaj še zelo malo. Na Ble-đu v Seliški ulici stoji. Od-J*rU so jo 1. septembra lani ^ kot zmeraj ob podobnih prUožnostih tudi tokrat ni Manjkalo zanesenih besed, Optimističnih izjav, zazrtih v b°dočnost, ter pohvalnih be-*^*f namenjenih graditeljem. f° »tari domači navadi je bi-* otvoritev preuranjena, ^Pak v prekipevajočem na-«, dušenju navzoči niti opazili ***°» da sta dvorišče in sploh Ce'°tna ožja okolica stavbe p0Polnoma neurejeni, da sve-^ ni nikjer in da v vsej
notranjosti ni niti enega telefona. Le ravnatelj je potihcm spraševal odgovorne tovariše, kdaj bodo uredili naštete malenkosti. »Bomo že, brez skrbi,« so odgovarjali sijoči predstavniki izvajalca del, podjetja Projekt iz Kranja, ter delili ljudem nasmeške.
Žal je do danes, 2. marca 1973, ko tole pišemo, vse ostalo pri starem. Sneg in mraz sla sicer začasno skrila zapuščeni njivi podobno ravnico pred vhodom, vendar dvomimo, da bi Projekt sklenil kakršnokoli pogodbo z vremenom. Najbrž mu je slednje pomagalo čisto neho-
te. Uprava šole zato pošteno trepeta pred skorajšnjo spomladansko od jugo, ko bodo otroci na ogromni, dvajset centimetrov globoki luži tik glavnih vrat spet lahko spuščali ladjice. Kljub neštetim obupnim pozivom so namreč Projektovci vedno našli kak tehten izgovor in nejevoljne učitelje odpravili s pomirjujočim »drugič«. Mreža hodnikov v notranjosti poslopja pa je medtem postala podobna hribovskim kolovozom, polnim rdečkastega blata.
Irf luči? Krasne so, res — ampak samo v načrtih. V praksi je šola čez noč po-
v Selški ulici na Bledu in njena telefonska »govorilnica«. — Foto: F. Perdan
V obrat so ga bili poklicali takoj, ko je j na delo v tovarno. Brž je vzel svojo Z orodjem in' ves krmciljav in neje-j^Jioi v hladnem jutru odtaval proti obratu, naj bi bila okvara velikega valja. Okvare P se v zadnjem času kar vrstile, zato je m^ polne roke dela.
Med potjo je še enkrat preveril, če ima orodje, odzdravil sodelavcem in ie je bil lr]inc'n in mirnem obratu. Okvaro 'je bilo IePa Popraviti takoj, kajti zaradi nje je tr-£C'5' vsa proizvodnja. Ne da bi pomislil na a/ drugega se je splazil pod valj in najprej gjnledu\'al,  kako naj  bi  napako odpravil. if/J'ikrat se je vrnil do orodja, vzel najnuj-e^<-' in se brez premisleka splazil nazaj pod
Minilo je precej časa, preden je ugotovil
f^.v' vzrok napake, se medtem večkrat plazil * valjem in vračal po orodje. Potem je eba le še privi'ti nekaj vijakov in na-
bjlo „
Pra
tokrat
VQ bi lahko spet obratovala. Ponovno —
se
zadnjič — se je vrnil po orodje in
'Plazil pod valj. Delal je neslišno, miren
in hkrati tudi zadovoljen, da bo končno uspel. Še nekaj vijakov in spet se bo lahko vrnil na svoje običajno delovno mesto.
Pri delu in odstranjevanju napake ni mogel slišati ne odpiranja vrat ne korakov, ki so se pribliievail. Tudi tedaj ne, ko so bili koraki povsem blizu, ko se je neznano telo sklonilo, stegnilo roko in pritisnilo na gumb . . .
Ko se je v bolnici prebudil, je bil ves v povojih in zavezah. Čisto počasi se mu -je vračal spomin na tovarno, popravilo, na nenadni sunek in na ničesar več. Počasi je dvignil zdaj levo, zdaj desno roko, zmajal z giavo, le nog ni čutil več. Obeh nog, ki so mu jih morali odrezati. ..
Svarilne ali opozorilne table, da je stroj v popravilu ali v okvari, imajo v vseh tovarnah. Tudi v tej so jo imeli, le da je delavec nanjo popolnoma pozabil in je ni namestil na pravo mesto. Povsem odveč je ugotavljati, kdo je kriv za* nesrečo pri delu, a v tovarni niso ostali neprizadeti. Sklenili so, da mu bodo pomagali, kolikor bodo le mogli...
dobna zakletemu »radu iz pravljice o Trnuljčici. Učenci popoldanske izmene se zvečer komaj pri t i pa jo skozi temo do precej oddaljene stranske ceste. Nič hudega, če kdo pade. Mlade kosti sO prožne kakor gumi j. No, zdaj je že bolje; mlad električar, bivši gojenec nesrečne osemletke, ni mogel več prenašati nenehnega direktorjevega tarnanja. Vrh bližnjega električnega droga je namestil zasilno svetilko, ki skupaj z. obleskom neona iz. zastckle-nele avle skuša kljubovati mraku. Bolje kot nič, a ne? K sreči v orjaški zgradbi ni nobenega telefona, tako da upravitelj vodstvu Projekta ne more ravno vsak dan za-želeti obilo sreče in poslovnih uspehov. V direkciji so pač »pozabili« do časa poslati na sedež PTT Kranj naročilnico za priključek. Navzlic zagotovilom, da bodo kabel napeljali hkrati z »ožičenjem« blejskega otoka, je šola še zmeraj »gluha«. Resda kakih 50 metrov vstran, v snegu, stoji barakica, ki bi ji nepoučeni občan utegnil prisoditi funkcijo poljske latrine. V njej je zaklenjen — telefon. Včasih so ga uporabljali delovodje, do nedavna pa šolska tajnica, ki je po desetkrat dnevno morala tjakaj obračat številčnico. Potem je staknila pljučnico in tri tedne preležala v postelji. Poslej jo niti potres, niti povodenj, niti požar ne bi več spravila k fidamanemu »golobnjaku«. Profesorji so obupani in razmišljajo, ali ne bi kazalo nabaviti golobov — pismonoš. Poslovne morale kranjskih gradbincev itak ni mogoče obuditi v življenje, saj so odpovedala celo opozorila nadzornika del, podjetja Turist-progres.
Zanimiva storija, kaj? Škoda, ker njenega konca ni videti. I. Guzelj
Ježevska pamet gor, je-• zevska pamet dol, ampak kdo je vztrajen in v časo. pisu ne prebere samo naslovov, mi bo ob pričujočem zapisu bržkone dal prav. Prav v čem? V ugo-. tovitvi, da je zadnja seja skupščine občine Skofja Loka, ki je bila prejšnjo sredo, 21. februarja, vrle tovariše odbornike prikazala v dokaj nenavadni, ali — če hočete — novi, spremenjeni, aktualnim družbenim procesom prime/ni luči. S filozofsko mirnostjo in brez sleherne razprave so namreč občinski možje »spustili skoz« šest od enajstih točk dnevnega reda ter tako v pičlih dvajsetih minutah po pospešenem postopku sprejeli pol ducata odlokov, posvečenih skrajno delikatni, pereči in v mnogih primerih boleči problematiki stanovanjske gradnje. Šele ob informaciji o varstvu okolja se je malce zataknilo, saj sta dva člana zbora delovnih skupnosti sodila, da morata vsebino poročila dopolniti s pohvalami na račun svojih redoljubnih tovarn. A nepričakovano prebujena govorniška strast ju je kmalu zapustila in že smo mislili, da bo tokratni sestanek najpomembnejšega organa v občini rekordno kratek. Pa je prišel na vrsto usodni predlog o posesti psov, označen z zaporedno številko devet. Drug za drugim so možje povzdigovali glasove ter v razburljivi debati pretresli dobre in slabe strani velikih, sred. njih in majhnih, mestnih, predmestnih in vaških, klateikih in dresiranih, plemenitih, mešanih, lovskih in damskih, popadljivih in nepopadljivih cuckov, spremenili nekatere ne zadosti pretehtane člene in nasploh zapustili vtis, da je obstoj zobatih štirinožcev za Škof jo Lo. ko usodnega pomena. Zaradi njih je seja trajala celo uro dlje in redki »ne-pasji« individuutni so proti koncu skrajno netaktno zavijali oči.
Kdo ve, kako bi ob vsem naštetem pisano gledali šele občani, ki se otepajo s perečim stanovanjskem vprašanjem. Vendar ne kaže izgubljati iivcev. Vaš Jež Popotnik
Potem ko je svet pretresla novica, .da so izraelska lovska letala sestrelila potniški bo-eing 727 libijske letalske družbe, se je pozornost preusmerila v Pariz, kjer se je začela konferenca o Vietnamu. Obe temi s{a prevlado-, vali na zunanjepolitičnih straneh časopisov po svetu.
KONFERENCA: V skladu s 27. januarjem letos podpisanim mirovnim sporazumom o Vietnamu se je v začetku tega tedna začela v Parizu konferenca, ki naj bi potrdila ta sporazum in zagotovila njegoVo Izvajanje. Prisostvujejo predstavniki trinajstih delegacij, ki jih vodijo (z izjemo delegacije Združenih narodov — le-to vodi dr. Kurt VValdheim, generalni sekretar svetovne organizacije) zunanji ministri.
Okrog okroglega stola sedijo delegacije vseh štirih neposredno prizadetih strani (Združenih držav Amerike, Demokratične republike Viet-
Pariška konferen
nam, sajgonskega režima in začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama), člani če-tverne komisije (Madžarska, Kanada, Poljska in Indonezija) ter velesile, ki so sodelovale tudi na ženevski konferenci -(Velika Britanija, Francija, Sovjetska zveza in LR Kitajska).
Konferenca naj bi predvsem uzakonila že dosežen sporazum o Vietnamu in dala zagotovila, da se bo tudi v resnici izvajal. Hkrati naj bi služila kot možnost za izmenjavo mnenj tudi o sklenitvi miru v vsej Indokini, se pravi tudi v Laosu in Kambodži, kjer ta čas- še vedno odmevajo eksplozije in to kljub temu, da so v Laosu sicer uradno razglasili premirje.
Tačas, ko v Parizu zborujejo zunanji ministri za okroglim stolom, pa so se zapletle zadeve v Južnem, oziroma Severnem Vietnamu, odkoder so sporočili, da do nadaljnjega ne bodo izpustili več nobenega ameriškega vojnega ujetnika. Za ta sklep so se v Hanoju odločil zato, ker v Saigonu In VVashingtonu menda zavlačujejo z izpustitvijo ujetih borcev in aktivistov nasprotne strani.
DRAMA NAD SINAJEM: izraelski fantomi so nad Si-najskim polotokom sestrelili libijsko potniško letalo, pri čemer je izgubilo življenje 106 ljudi. Letalo je zašlo med hudim neurjem s svoje redne poti — letelo je namreč Iz Bengazija v Kairo. Letalo je vodil francoski pilot. Medtem ko so v Bengaziju in Kairu že pokopali žrtve tega iz-
raelskega napada in je bil večinoma svet enoten v obsodbi tega dejanja, pa je slišati v arabskih deželah vse več glasov, ki terjajo maščevanje.
Vsekakor je mogoče oceniti to dejanje kot eno izmed tistih zavor, ki od časa do časa onemogočijo spravljiv dialog med nasprotujočima si stranema na Bližnjem vzhodu.
Čeprav je izraelska vlada priznala napako in ponudila odškodnino žrtvam, oziroma njihovim sorodnikom (kar so Egipčani odklonili) lahko pomeni ta sestrelitev, ki jo ni mogoče opravičiti, nadaljnje poslabšanje položaja na tem področju in to ravno v trenutku, ko je Kairo očitno začel z novo diplomatsko pobudo za ureditev razmer.
Po obisku posebnega odpO-slanca predsednika Sadata W08hlngtonu in bivanju j°r'
ivua.liilgiuiiu   111   uiviuij« •>
danskega kralja I-Iuseina, J Isedni-Golda
tja dopotovala še predsedni
ca   izraelske vlade Melr.
Vsa ta potovanja in razgo* vore spravljajo v zvezo s takim ali drugačnim upanje«'' da se utegnejo nasprotujoč* si strani vendarle začeti P°* govarjati o rešitvi krize. Toda to je zgolj upanje b» mnogo znamenj (kot že onie* njena sestrelitev libijskega letala) kaže, da je do sprave vsekakor še daleč.
ljudje in
dogodki
:><    . v.  ■> ':
Čeprav je še kar lepo število dni do začetka koledarske pomladi so se številne ceste na Gorenjskem že »pomladno« razcvetele. Ena takšnih je tudi Pšcvska cesta v Stražlšču. Skušali so jo sicer že zakrpati, vendar so še pravi čas ugoto-#vili, da v sicer precej velike jame na cesti vseeno ne sodi tako grob material. Zato so s krpanjem prenehali. Prebivalci pa zdaj upajo, da Pševska cesta ne bo med zadnjimi, ki bi jo bilo treba urediti.
Uboj iz usmiljenja
V nizozemskem mestu Leeu\varden je sodišče obsodilo zdravnico Gertruidro Postma van Bo-ven na teden dni zapora pogojno na leto dni, ker je svojo'mater ubila iz usmiljenja. Nizozemski kazenski zakonik predvideva za evtanazijo, uboj iz usmiljenja, tudi do 12 let zapora.
Atentat na most
Pri kriminalistični policiji v Islambulu so zaradi številnih groženj neznancev, da bodo še nedograjeni most čez Bospor razstrelili, že ustanovili posebno varnostno skupino. Novi most, dolg 1074 metrov, bo povezoval Evropo in Azijo in bo odprt julija za pešce, septembra pa za vozila.
Tudi moški se bojijo starosti
Ameriški profesor za psihologijo Ken Rod-gers je ugotovil, da se s 30. rojstnim dnem za moške začne najtežavnejše obdobje v življenju. Takrat, pravi psiholog, moški nenadoma spoznajo, da imajo za seboj že.polovico svojega življenja. Nekateri se začnejo smiliti sami sebi, drugi pa se pač potolažijo s tem, da tudi njihove žene niso filmske igralke.
Smrt na slovenskih cestah
Februarja letos je na. naših cestah umrlo »samo« 26 ljudi, 11 manj kot v istem mesecu lani. Zato pa je bil toliko bolj črn januar, ko je bilo kar 38 mrtvih (lani 22).
Bolničarke se ne dajo
V zahodnonemških kinematografih ne bodo več smeli vrteti filma Poročilo bolničark, v katerem so glavni akterji gole bolničarke in pacienti. »Prave« bolničarke so namreč film napadle in zahtevale, da se črtajo vsi prizori, ki mečejo slabo luč na njihov poklic.
Ministra mrtva
V letalski nesreči, ki se je zgodila 1. marca ponoči blizu Szczecina na Poljskem, /e* izgubilo tivljenje 15 ljudi. Med njimi sta bila tudi dva ministra: član CK poljske združene delavske partije, minister za notranje zadeve Wieslaw Ociepka ter člana CK komunistične partije Češkoslovaške, ki sta bila na obisku na Poljskem — minister za notranje zadeve Radko Kaska in vodja oddelka za državno administracijo CK KPČ Michal Kudzej.
Zabava po telefonu
Komsomolska Pravda je objavila članek o najnovejšem uspehu leningrajske informacijske službe. Zavrtiš telefonsko številko in brž ti povedo, kje se je na primer r&dil ta ali oni pomembni mož, kakšno bo čez mesec dni vreme na Kavkazu, izbereš pa si lahko tudi koncert, popevko, pravljico, romanco ali pa poslušaš poro-
čila o uresničevanju petletke. Obenem pa se sovjetski: tisk zaskrbljeno sprašuje, kaj bo spri*0 sodobne brezglave naglice in naraščajoče breZ' čutnosti nastalo iz nas, ljudi.
Vojna napoved pornografiji
Notranji minister avstralske države Victor\e je napovedal vojno pornografskim knjigam lf! revijam. Posebna policijska enota, ki šteje irt' deset članov, se bo trdo borila »proti najini jšetnM zlu, ki ogroža prebivalce te dežele«. Policija le v nekaj dneh zaplenila že nad 72 ton porH0' grajskega materiala.
Cepljenje proti rdečkam
Vse 14-letne deklice naj bi cepili pro'! rd$\ kam, da bi tako preprečili morebitne poškodb* njihovih otrok ki bi jih kasneje rodite. Tuko Prt" poroča švedska zdravstvena služba. Tudi vse tf% sečnice naj bi šle na pregled, kjer hi ugotovity ali so dovzetne za tg'bolezeri Cepljenje je vst' kakor cenejše kot kasnejša nega invalidnih otro* mater, ki so med nosečnostjo dobile rdečke.
»Victorv« v nevarnosti.
Požar, ki je zajel najstarejšo britansko ladjOi bojno jadrnico Victorv, zasidrano na suhem dO' ku v Portsmouthu, je Britancem povzročil dovoli skrbi, saj pomeni zanje pomemben zgodovin^1 spomenik. Na njej je leta 1805 padel admirM Nelson v znani bitki pri Trafalgaru. Barko, ima 2162 ton, bodo čimprej obnovili.
Ženska obsojena za posilstvo
Newyorško sodišče je te dni obsodilo 19-lepl° Ermo Mitchell na šest let zapora. S prijateljuj1 je v stanovanje zvabila dve 20-lelni dekleti, Ju zvezala, omamila z LSD, nato pa z njima počeli razne perverznosti. To je prvi primer lake sodba v zgodovini pravosodja v ZDA.
Saharin povzroča raka?
Pri laboratorijskih podganah, ki so jih hramj1 s saharinom, je ameriška uprava za hrano 'J1 zdravila odkrila tumorje na mehurju. Sedaj fe raziskujejo, če je res mogoče, da -bi šaha t'"1' najboljši nadomestek sladkorja, povzročil rakci.
Kravje mleko nevarno
V ZR Nemčiji umre vsako leto v prvih meS^ cih življenja do 4 tisoč otrok, pri katerih poPrel ni nikakršnih sumljivih znamenj. Smrt nastdP* zaradi pomanjkanja kisika. Izvedenca za sodu0, medicino pri kolnski heildelbtrški uuiverl} sta po daljših raziskavah zbrala dokaze za trdi' tev, da smrt pri dojenčkih povzroči .prav kravi f mleko. V pljučih nastanejo gosti sluzasti začepk'> ki poslabšajo sprejem kisika. Zdravnika zac*1' krat le svetujeta, da matere čim dlje dojijo sv& je otroke.
GLAS * 11. STRAN
°rnjj posnetek je s VI. državnega srečanja novinarjev smučarjev Jugoslavije, ki je od 27. fcb-J^rja do 4. marca na Bledu in Zatrniku. In kje so novinarji? Na pikniku vendar, ki ga je *redo ob 11. uri na Zatrniku pripravil hotel Grad Podvin. — Foto: F. Perdan
**°tel Grad Podvin je v sredo dopoldne na Zatrniku pripravil piknik na snegu. Poskus tovrst-' Postrežbe je uspel, zato bodo podvinski gostinci v prihodnje tovrstne piknike pripravili tudi 15 sobotah in nedeljah za obiskovalce Zatrnlka. — Foto: F. Perdan
Ansambel ECHO - 5 in F
Kranjčanom   do tridesetih
ansambel ECHO
*pJetrio še v- spominu, vsaj ^stin-i, ki so pred loti hodili mladinske  plese. Potem je   ansambel   preselil v Jtibljano in Študentsko na-v^Ue. Sem ter tja ga je bilo ^ slišati, počasi pa se je sled a njim izgubila.
Jaka  Pucihar,  prejšnji in •qaJšriji vodja ansambla, mi Povedal, da ves ta čas nji-noya glasbila  niso molčala.
Pač
»»as.
fop
Pa dai so širili reklamo ;e glasbe po zahodni Ev-lj Tam da smo kot glas-
beniki zelo cenjeni, našim pa, se mi zdi, je na zahodu najbolj všeč plačilo. Skupina ni kot celota nastopala le eno leto. Scxlaj začenjajo znova, z novim imenom ECHO —- 5 + F. Namesto pet jih je sedaj šest, oziroma sedem, če prištejemo Eldo Viler, ki je njihov stalen gost.
Sploh pa bi to ne bilo toliko pomembno, če ne bi ECHOVCI znova nastopili v Kranju. V soboto in na pustni torek bodo razveseljevali občinstvo v hotelu Creina, v torek bo z njimi tudi Eida
Viler. Nastopov imajo obilo, predvsem ob sobot ali in nedeljah, pripravljajo pa se tudi za snemanje na Radiu. Njihov program je šc vedno predvsem plesna glasba, dixicland, beat, komercialna glasba.
Sicer pa, kdo so člani skupine ECHO? Poleg Jake Pu-ciharja nastopajo še Ivo Umek, bivši član Belih vran, Marjan Loborc (Ad hoc), Iztok Pečar (Corus, Generals), Jure Šulc in Joco Ratej, ki je igral za Sincope.
J. Poštrak
Kranj
vas vabi k nakupom
za dan žena
v  naše  prodajalne, kjer lahko izberete darila za svoje   žene,   matere in dekleta:
zlatnina, parfumerija, ■ darilni zavitki
Drogerija
TITOV TRG 23
žensko perilo,
trikotaža, modni dodatki
Moda
TITOV TRG 15
Volna
CANKARJEVA 5 in
Maja
PREŠERNOVA 11
posteljnina, prti, zavese,
Bala
CANKARJEVA 10 nogavice vseh vrst
Nogavičar
TITOV TRG 18
ure, torbice
Galanterija
PREŠERNOVA 14 ženska oblačila
Konfekcija
TITOV TRG 7 in
Konfekcija na Klancu
VODOPIVCEVA 2 tkanine za ženske obleke
Pri Kranjcu
CANKARJEVA 7
NAJ NE RO ŽENE, KI BI OSTALA ZA TA PRAZNIK BREZ DARILA, ZATO IZBIRAJTE V NAŠIH PRODAJALNAH, KJER VAM PRODAJALCI POMAGAJO PRI IZBIRI.
ELITA KRANJ
Najboljša Plamen in Iskra
niča
Pisali smo že, da je bilo minulo nedeljo v Kropi tradicionalno občinsko sindikalno tekmovanje v sankanju. Organiziralo ga je športna društvo Plamen iz Krope. Ob. činski sindikalni svet r»a je najboljšim posameznikom in ekipam podel H pokale, priznanja in diplome.
Športno društvo Plamen nam je poslalo rezultate nedeljskega tekmovanja. Pog! .-j. mo nekatere. Med tekmovalkami je bila z enosedežnimi tekmovalnimi sanmi v ka'o-goriji vseh starosti najboljša Janja Marolt (Iskra Lipniea), v tekmovanju z navadnimi enosedežnimi sanmi v kategoriji do 25 let starosti je bila prva Julika Jelene (Iskra Lipniea), v tekmovanju z navadnimi enosedežnimi sanmi (nad 25 let starosti) je bila prva Štefa Gašperšič (UKO Kropa), z navadnimi dvos<> dežnimi sanmi v. kategoriji vseh starosti pa sta bili najboljši Milka Bertonceij in Angela Lukan (Iskra Lipniea). Med tekmovalci so bili v vseh (razen eni) kategorijah najboljši člani iz Plamena. L navadnimi enosedežnimi sahr mj (do 35 let starosti) je bi najboljši Franc Mohorie, nad 35 let pa Albin Kordež, A navadnimi dvosedežninii sanmi (vseh starosti) MarJkin J* lovčan in Joža Eržen, z ogiar-skimi sanmi (vseh starosti) pa so bili prvi Joža Markel:, G* brljel Pavlic, Joža Košir in Pavel Gantar. Le pri iekm :\ d-nih enosedežnih saneh v kategoriji vseh starosti je bil prvi predstavnik Iskre Ij/ml-ca. To je bil Slavko Gaš vršič. Ekipno pa je med tekmovalci osvojila prvo me ao in prehodni pokal ekipa Piar mena, med tekmovalkami pa okipa Iskre Lipniea.
A 2.
Odprto šahovsko prvenstvo
Šenčurja
V nedeljo, 4. marca, se bo v Šenčurju končal turnir če-trtokategornikov. Prva štiri mesta in s tem 3. kategorijo so si že zagotovili Sajovic, Bogataj, Globočnik in Potoo nik.
Naslednjo nedeljo, 11. marca, pa se začne veliko odprto prvenstvo Šenčurja. Šahovski klub vabi na to prvenstvo vse šahiste kranjske, tržiške in kamniške občine, ki še ne tekmujejo v republiški ligi. Prijave sprejema šahovski klub v domu kulture do za* četka tekmovanja. I B. Remic
»Mali človek«
V osrednjem slovenskem dnevniku sem pred tedni zasledil zanimivo razpravo o tem, kako bomo v bodoče našemu »malemu človeku« posvečali veliko več pozornosti kot smo jo doslej. Poučne misli so bile notri, ni kaj. Motil me je le izraz »mali«. Nikjer namreč ni pisalo, kdo vse sodi med »ta male«. In če imamo »male«, morajo najbrž obstajati tudi »veliki«. So vrli domači teoretiki izoblikovali kakšne formule, po kateri bomo občani lahko izračunali, kam pravzaprav spadamo?
Vprašanje mi ni in ni dalo miru. Hodil sem naokrog, opazoval mimoidoče ter pri vsakem posebej skušal ugotoviti, ali gre za »malega« ali »velikega«. Žal golo ugibanje ni prineslo nobenih pametnih rezultatov, zato sem se sklenil lotiti ankete, Problemu bom prišel do -dna — in naj stane kar hoče!
»Oprostite, tovariš.ca, kakšen človek ste: majhen ali velik?« sem ustavil z mrežami in cekarji otovorjeno Žensko srednjih leti.
»Za babnico imam čisto dovolj centimetrov — 165,« je ustrelita.
»Ne, ne, drugače sem mislil. . .«
»A, jal Hm, ne vem točno. Ob zadnjem popisu so me vtaknili pod rubriko .gospodinje' .. Napišite raje, da sem navadna revica, ki zaman skuša usjcladiti zamrznjeno moževo plačo in naglo rastoče cene,* je pribita ter odhitela svojo pot.
»Trenutek, gospod! Anketo delam. Anketo o ,malih' in .velikih'. Na katero stran naj vas postavim?« sem pobaral elegantno oblečenega neznanca, ki je lezel iz Črne limuzine.
»Če pri priči ne izginete, vas bom jaz nekam postavil!« je preteče zasikal. »Moreže vašega kova bi morali nemudoma onemogočiti. Poštene državljane provocirate, dokler ne bleknejo česa, kar jih spravi v konflikt z oblastmi. Marš!«
Ubogal sem ga. Koleriki so mi že od nekdaj zoprni.
»Dober dan! Ali smem naprej?«
•Seveda, seveda, izvolite!« je slavni krajevni politik narejeno vljudno razširil roke. Prsti so mu živčno trzali in zaman je jel skrivati kriminalko, ki jo je še malo prej vneto prebiral. Ni in ni hotela iti pod debel šop ciklostiranih papirjev. Nazadnje je vse skupaj zgrmelo na tla in ko sva družno pobirala razstrešene liste, sem ugotovil, da gre za najnovejši NN roman o nekakšni kraljici podzemlja. Možakar je bržkone preučeval kvarne vplive šunda.
»Prihajam zaradi zelo zapletene zadeve,« sem povedat. »Rad bi odkril, kakšna je uradna definicija .malega človeka'.*
V sobesednikovo čelo so se zajedle globoke gube, ki naj bi obrazu vtisnile čim strožji videz.«
»Mali človek? Tovariš,- takšnega izraza v naši družbeni ureditvi, kjer smo vsi zgolj delavci-samoupravljav-ci, ne uporabljamo. Kje ste ga staknili?«
»V časniku. In v izjavah znanega sodobnega slovenskega književnika,« sem odgovoril ter potisnil predenj izrezek sumljivega članka.
»Ah, da ... No, kajpak, jasno, razumljivo... V določenih, izjemnih primerih je beseda čisto sprejemljiva, res ... Domnevam, da avtor želi specificirati konkretno, relativno obsežno sfero prebivalstva ... Hm, hm ...« je brundal v črke.
»Kaj so torej mali ljudje?« sem postajal nestrpen.
»Dragi prijatelj, odgovor nikakor ni preprost. Zaslužil bi kompleksno analizo socialnih procesov, gledanih skozi prizmo infrastrukturnih gibanj. Po mojem ni formulacija v nobeni zvezi z materialno platjo življenja, temveč opredeljuje nizki duhovni nivo ljudskih mas, ki, denimo, namesto zdravega kulturnega izživljanja zmeraj huje podlegajo poplavi škodljive kvazilite-rature, kvazimode, kvazifiltnov, kvazi umetnosti...«
»Torej tudi vi pripadate .malim',« sem uporabil metodo sklepanja od splošnega k posamičnemu.
»Kako, prosim?«
»Preprosto: namesto Shakespeara iti Cankarja požirate ničvredno detektivsko plažo.«
O najinem slovesu, ki je bil nenavadno kratek in formalen, ne bi posebej govoril. Dodal bi le, da močno dvomim o obstoju malega človeka. Pomoč in podpora, ki jo bo v prihodnje menda deležen, sta očitno plod prenapete novinarske domišljije. Praznemu mitu pač ne moreš posvečati otipljive pozornosti.    I. Gu/clj
Sinoči v Prešernovem gledališču
Micka se predstavi iti Janez, kranjski Janez
Sodobna slovenska epopeja kot veseloigra za Slovence, ki so in
niso lutke
Pavle Lužan je poleg Dušana Jovanoviča, Rudija Šeliga in Francka Rudolfa že četrti predstavnik slovenske literarne generacije, ki se je z uspehom znašel na zelo moderno zastavljenem dramatičnem polju. Tako kot Zaščitna maska igrajo jo v Primorskem dramskem gledališču, je tudi
igra Micka se predstavi, in Janez, kranjski Janez napisana prav posebej za gledališče. Če bi ga le brali, bi bil to precej »tenak« tekst, parodija na slovensko ljudsko zabavno igro, na Murnika ali Čitalniške večere. Tako pa je mnogo več: njegov šarm je v igrivosti, v ludističnosti.
»Ura karikature« na Bledu
Učenci osnovne šole prof. dr. Josipa Plemlja so minulo sredo imeli priložnost spoznati najboljše jugoslovanske karikaturiste
»Tako zanimivo na naši šoli že dolgo ni bilo,« so po končanem kramljanju z re-porterji in karikaturisti različnih jugoslovanskih redakcij izjavili navdušeni učenci blejske osemletke. Preteklo sredo jih je namreč obiskala večja skupina »ljudi od časopisa« ter debelo uro držala v napetosti okrog 200 otrok in učiteljev, časnikarji so izkoristili priložnost ter se rade volje odzvali povabilu uprave zavoda, saj prav te dni na Bledu in Zatrniku poteka IV. državno srečanje novinarjev smučarjev Jugoslavije.
Največ pozornosti je med mladino zbudila trojica Bine Rogelj — Andrej Novak — Oto Reisinger, katerih risbe, polne zdravega humorja, ki brez nepotrebnih besed razkriva drobne in manj drobne težave v vsakdanjem življenju poprečnih občanov, nas dan za dnem spravljajo v smeh. Kot bi mignil so, kar pred očmi presenečenih gledalcev, ustvarili kup posrečenih karikatur. Zlasti je šolarje dn njihove varuhe navdušilo delo Roglja in Rei-singerja; prvi je upodobil zimskega turista, ki se mu je sredi zamrznjenega jezera nenadoma udrlo. 'Prihodnjič bom raje dopotoval poleti!' vpije iz. mrzle vode. Oto*od zagrebškega Vjesnika pa je zraven brž dodal prezeblega domačina, ki — v duhu časa — vpije nazaj: 'Hopla, tova-
riš! Treba bo raziskati, kako da si lahko privoščite dvojne počitnice na Bledu!'.
Ob koncu so fantje in dekleta goste povabili, naj spet kaj pridejo k njim.
L G.
Ze sam osnovni prijem • > kombinacija živih oseb igralcev in lutk — je odlič^?j Zgodba sama je kar se d* preprosta.— na tej njeni pr£ prostosti je celo poudareK« brezpomembna je kot zgodb* sleherne operete, veseloig^ domače kmečke zabave. y MICKA SE PREDSTAVI ie zabava na drugo potenc0' raziskava gledaliških možnO* sti, ki jih nudi rafinira0* uprizoritev preproste zabav*' V tem sta zanimiva in dobr° uporabljena predvsem dv* elementa: jezik in petje. Je"* je poudarjeno enostaven, obi* čajen, »ljudski«, včasih hot* »zanikan«, kot ga poznaj0 kodrovske zgodbe za 1JU stvo. Tu prihaja do izraz* ravno kot posebna kvalitet3' .njegova »ljudskost« postaj* poetičnost. Petje špotljivih a'* popularnih pesmic prav tak0. Odrska fantazija izvajale^ napravi iz tega petja veUk špas.
Taras Kermaunef
/O ljubljanska banka
podružnica Kranj
obvešča:
Primerno darilo za 8. marec
v Zlatarni Levičnik
Kranj, Maistrov trg 9 (nasproti Delikatese)
da začne poslovati pred
veleblagovnico Globus naša nova
delovni čas je neprekinjen
Zaradi tehničnih ovir prestavljamo otvoritev hranilnice na
12. marca
niča
vsak dan
razen ob nedeljah od 7. do 18. «re ob sobotah od 7. do 12. ure
/O ljubljanska banka
JjjOTA — 3 MAR'CA 1973
GLAS * 13. STRAN
ob^8 Poslušajte vsak dan
flonlS' 5' 6- 7< 8- 9' 10 (danes
bjj c) 11 • 12> 13' 14> 15' fa** ladijski  dnevnik), ll,
23 in odmevi), 17, 18,
7 «1 °b nedeljah pa ob 6,
|j        10, H, 12, 13, 14, 15,
b" ,*'J0  (radijski dnevnik),
•« ln 24.
3. MARCA
Dobr0 jutro; 8.10 Glas-tetj^.^^tne-ja; 9.05 Pionirski 10.2q * 9-35 Kitara v ritmu; fcrtu, Pri vas doma; 12.10 °t^lu damič ~~ Kruno Cipci: slej a suita: 1230 Kmetij-ttjft v.c,i; 1240 Po domače; S ~Prlporočajo vam; 14.10 gasu I*1 U o in besedo po Ju-OftZTlJ*;    15 40   Poio naši
Oj^VJ«.    o w Pojo
1640 c Povci; 1600 VrtHia/k: X * S knjižnega trga; 17.10
GJJj^ublom Booker; 17.20 Se^JJ0 v kino; 18.15 Dobimo
I9.00 uri; 1845 NaS so,s,t; ^inu no4, olrocl- 1915
WaJer z ansamblom Borisa $vei .^a; 20.00 Spoznavajmo PriiMm domovino; 21.15 Za cl^no razvedrilo; 2220 Od-$ »JfnaSe izseljence; 23.05 ^dg^01^0 in plesom v novi
gi
Program
bi05 Uvodni akordi; 3.40 So-
f^na vaJu 202: 12-40 Pano-ta]{ a zvokov; 14.00 Odrasli Stisak kako Pa mi; 14.20 Z ,
l4is £JoTn   J errv   M urad:
G'asbeni variele; 15.35 *n *Vn> zbori, filmska glasba i*bre,. kai; 16.05 Danc-s smo b0; '; 16.40 Rad imam glas-ftta Instrumenti  v rit-
giašh 0 Oddaja progresivne gr       18.40 Jazz na II. pru-
^ja- \9°? Pel mim,t hu' |W   1 '9-05 Za vsakogar no-
i?aaTTT~--
»ki ln tiska Cp Gorenj. $J «sk Kranj, Ulica Mu-„   pijadeja  1  — Naslov
sta a   in   uPrave i'-
Ja :, Kra»j, Moše Pijade v - Tek. rač. pri SDK le,ra"ju 51500 601-10152 -»oni; glavni urednik, govorni urednik in *u»«a 21 19°- »»edništvo ^/l35. novinarji 21-860, Odi R,asn' in naročniški „,^'lek 21-194. - Naroč-30 *; ,ctna 60 din, polletna 7q d'n, cena za 1 številko j^Par Malj oglasi: do 10 dah**' ^ din, vsaka na-t^l bcseda 2 din; na-Ht^i imajo 25% popu-». ' Neplačanih oglasov J* ^Jatljamo.
Tretji program
20.05 Okno v svet; 20.20 Ri-chard Slrauss: Kavalir z rožo (opera v treh dejanjih); 00.10 Iz. slovenske poezije
4. MARCA
6.00 Dobro jutro; <S.05 Radijska igra za otroke; 8.50 Skladbe za mladino; 9.05 Srečanja v studiju 14; 10.05 Še pomnite, tovariši; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, vmes ob; 11.50 Pogovor s poslušalci; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z domačimi ansambli; 14.05 Popularne Operne melodije; 14.30 H u ni;), reska tega tedna; 15 05 Nedeljsko športno popoldne; 17.05 Radijska igra: Mesečna vozovnica; 17.52 Z ansamblom Faust o Paipetti; 18.00 Radijski radar; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Zaplešite z nami; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz za vse
Drugi program
8.05 Vedri zvoki za nedeljsko jutro; 8.40 Glasbeni mozaik; 9.35 Nedeljski »prehodi; 12.00 Opoldanski cocktail; 14.00 Panorama zvokov; 15.00 Nedelja na valu 202
Tretji program
20.05 športni dogodki dneva; 20.15 Igramo, kar ste izbrali; 23.55 Iz slovenske poezije
5. MARCA
4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Z velikimi zabavnimi orkestri; 9.40 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risaiJjc; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Dimitrij Šostako-vič: Zlati vek — baletna suita, op. 22; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 S tujimi pihalnimi godbami; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Amaterski zbori pojo; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Z našimi simfoniki v svelu lahke glasbe; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Zvoki in barve orkestra Robert Hanell; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 18.15 Zabavni zvoki iz vzhodnoevropskih dežel; 13.35 Interna 469; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Rudija Bardorferja; 20.00 Stereofonskl operni koncert;
21.30   Tinke   in   godala; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni  nokturno;  23.15 Popevke se vrstijo Drugi program
13.05 Panorama zvokov; 14.00 Ponedeljkov križcmkr.iž; 14.20 Sprehodi instrumentov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Melodije velikih mojstrov v novih priredbah; 16.05 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe; 16.40 Rezervirano za
mlade; 17.40 Pota našega gospodarstva; 17.50 Klavir v riit-mu; 18.00 Izložba hitov; 18.40 Dvajset minut s plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 19.00 S knjižne police; 19.05 Igramo za vas; 19.40 Svetovna reportaža
Tretji program
20.05 Orkestralni prizori Ri-clu-rda VVagnerja; 20.50 Literarni večer; 21.40 Koncer-tantni jazz; 22.00 Večeri pri Slovenskih skladateljih: Dane škerlj; 23.55 Iz slovenske poezije
6. MARCA
4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.35 Slavenske narodne; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Pri Ipavcib; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.30 Priporočajo vam; 14.40 Na poti s kitaro; 15.40 Od melodije do melodije; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Popoldanski simfonični koncert; 18.15 V torek nas viden je; 18.45 Pota sodobne medicine; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka; 20.00 Prodajalna melodij (stereo); 20.30 Radijska igra: Lazar spod Klanca; 21.30 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 22.15 Popevke se vrstijo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Pri skladatelju Janezu Matičiču
Drugi program
13.05 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Lahka glasba na našem valu; 16.05 Radi smo jim prisluhnili; 16.40 Melodije po poŠti; 17.40 Ljudje mod seboj; 17.50 Deset minut v ritmu Latinske Amerike; 18.00 Parada orkestrov; 18.40 Jaz* iz studia 14; 19.00 Pet minut humorja; 19.05 Zabavni zvoki za vse
Tretji program
20.05 V korak s časom; 20.15 S loven siki zborovski skladatelji: Pavel Si vic; 20.45 Minule s pianistko Tatjano Bučar; 21.40 Nikola Hercigonja: Pla-nota.rijom — glasbeno scenska vizija za soliste, otroški in mešanj zbor ter orkester; 23.00 Wolfgang Amadeus Mozart: Sorenada za pihala v B-duru, K. 361; 23.55 Iz slovenske poezije
7. MARCA
4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.25 Iz glasbenih šol; 9.45 Glasbeni spomini; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Dva prizora iz Kogojevih Črnili mask; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Komorni zbor RTV Ljubljana poje skladbe in priredbe slovenskih skla-
dateljev; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Majhen recital oboista Boža Regoije; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Listi iz albuma orkestra Andre Koslclanetz; 17.10 Naša glasbena galerija; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.15 Glasbene vinjete; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo s'u-diu; 22.15 S festivalov ji//a; 23.05 Literarni noklurno; • 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe
Drugi program
13.05 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev); 14 35 Glasbeni variete; 15.35 S plesnim orkestrom RTV Ljubija-na; 16.05 Srečanja melodi/; 16.40 Mladina sebi in vam; 17.40 Mejnik v zgodovini; 17.50 S slovenskimi instrumentalnimi ansambli; 18.00 Popevke na tekočem traku; 18.40 Z beat ansambli in pevci; 19.00 O avtomobilizmu; 19.10 Izbrali smo vam
Tretji program
20.05 Kultura danes; 20.20 Operni koncert; 21.40 Z jugoslovanskih festivalov jazza; 22.00 Razgledi po so.!obni glasbi; 23.00 Naši skladatelji — Primorci; 23.55 Iz slovenske poezije
MARCA
4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev); 9.35 Slovenske narodne; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Razpoloženjske skladbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Igrajo pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Mladina poje; 14.30 Sestanek instrumentov; 14.40 Mehurčki; 15.40 Naš orkester igra Hydna; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Četrt ure z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana; 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18.45 Naši znanstvenici pred mikrolo-nom; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute s kvartetom Silva Stingla; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov; 21.00 Večer s slovensko pisateljico Nado Kraigher; 21.40 Glasbeni noklurno; 22.15 Paleta popevk in plesnih ritmov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Iz opusa Sergeja Prokofijeva
Drugi program
15.05 Panorama zvokov; 14.00 Otroci med seboj in med nami; 14.10 Beat glasba evropskih izvajalcev; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 S slovenskimi pevci zabavne glasbe; 16.05 Iz cvetoče dobe lepili melodij; 16.40 Rezervirano za mlade; 17.40 Naš intervju; 17.50 Z ansamblom Lati-nos; 18.00 Sestanak ob juke-boxu; 18.40 Jazz za mlade; 19.00 Filmski vrtiljak; 19.05 Zabavna glasba od včeraj in danes
Tretji program
20.05   Večerni coocer.tino;
20.55 Deseta muza; 21.05 lz. nemške zborovske literature; 21.40 Rafael Ajlec: Srečko Kosovel in njegovi skladatelji; 22.25 Iz našega glasbenega življenja; 23.55 Iz slovenske poezijo
9. MARCA
4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za ni/jo stopnjo; 9.35 Glasbena pravljica;  10.20 Pri
vas doma; 12.10 Modest Mu-
sorgski: Prizor v krčmi iz opere Boris Godunov; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Za otroke otroške pesmi; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Glasba za čembalo; 16.00 Vrtiljak; 16.49 Popoldanski sestanek z orkestrom radia Stultgart; 17.10 Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.15 Signatli; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Pavla Kosca; 20.00 Amaiterski zbori tekmujejo; 20.30 Top-pops 13; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo
Drugi program
8.05 Vedri zvoki; 8.40 Petak na valu 202; 12.40 Panorama zvokov; 14.00 Radijska soda za nižjo stopnjo (ponovitev); 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Vodomet melodij; 16.05 Beat glasba po svetu; 16.40 Melodije po pošti; 17.40 Svet in mi; 1730 S slovenskimi ansambli zabavne glasbe; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.40 Z velikimi plesnimi orkestri; 19.00 Odmov z gora; 19.20 Kitara v ritmu; 19.35 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe
Tretji program
20.05 Radijska igra: Svinja; 21.00 Mojstra zgodnjega glasbenega kkisieizma: Ilavdn in Bach; 21.40 Francoska zborovska glasba; 22.00 Z jugoslovanskih koncertnih odrov; 23.20 Komorni nokturno; 23.55 Iz slovenske poezije
11.00 TV v šoli do 12.00 (RTV Sarajevo), 16.30 Košarka Borac : Beograd — prenos (J RT), 18.00 Obzornik, 18.15 Maroško — serijski film, 18.50 Filmska burleska, 19.10 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.15 Humoristična oddaja (RTV Beograd), 19.45 Risanka, 19.50 Cikeak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 in TV Barometer (RTV Ljubljana), 20.30 Festival zabavnih melodij — prenos iz Opatije (RTV Zagreb), 21.40 Arsene Lupin »— serijski barvni film (RTV Ljubljana), 22.30 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju — barvni posnetek tekmovanja moških iz Bratislave (EVR-Ljubljana), 23.30 TV kažipot, 23.50 Poročila (RTV Ljubljana)
4. MARCA
8.45 Po domače s slovenskim oktetom, 9.20 Mestece
Peyton (RTV Ljubljana), 10.10 Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 11.10 Mozaik, H.15 Otroška matineja: Mačkon in njegov trop, Gvajana, dežela voda — barvna filma, 12.10 Poročila, 12.15 Delavski amandmaji — 3: oddaja TV Beograd, 12.45 T V kažipot, 13.10 Po domače z ansamblom Milana Križana (RTV Ljubljana), 13.30 Naše malo misto — ponovitev (RTV Zagreb), 14.20 Brigadni general Fitzrov Mac Lean, 14.45 Za konec tedna (RTV Ljubljana), 15.00 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju — barvni prenos revije najboljših iz Bratislave (EVR-Ljubljana), 18.00 Poročila, 18.05 Francozi, naprej! — francoski barvni filmT 19.40 Risanka, 19.50 Cikeak,-20.00 TV dnevnik, 20.23 3-2-1 in TV barometer (RTV Ljubljana), 20.35 šoferji —i serijska oddaja (RTV Beograd), 21.30 Iz tuje produkcije zabavne glasbe (RTV Zagreb), 21.45 Športni pregled (JRT), 22.15 Poročila (RTV Ljubljana)
MARCA
9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb). 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.40 TV v Šoli — ponovitev, 15.40 Angleščina — ponovitev, 15.55 Nemščina —» ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe — ponovitev, 16.45' Madžarski TV pregled
Ta teden na TV
Nedelja, 4. marca, ob 18.05:
FRANCOZI, NAPREJ — francoski barvni film; režiser Robert Dhery;
Skupina Francozov pride bodrit svoje mqštvo, ki se je spopadlo z angleškim nasprotnikom v rug-bvju. Med njimi je tudi Martin, ki mu razvneli navijač izbije zob. Nesrečnež mora k zobozdravniku. Skušnjava ga premoti, da se v čakalnici obleče v policijsko uniformo. To pa je vzrok za vse zlo, ki ga preganja skozi ves film z igrivimi in komičnimi zapleti. Film je izrazita komedija, ki nosi pečat svojega avtorja, veščega in izvirnega tako v režiji kot v igranju komičnih vlog.
Četrtek, 8. marca, ob 22.00:
Benjamin Britten: ALBERT HERING — 1. del opere;
V treh četrtkih zapored bomo v izvedbi leipziške opere predstavili delo enega najmai kanlncjših osebnosti glasbenega življenja
Anglije in sveta, opero Benjamina Brittna Albert Hering, ki je nastala po Maupassantu in jo je skomponiral leta 1947. Na odru je 13 solistov, pred odrom 13 glasbenikov; to pomeni ansambelsko igro in komorno glasbo, največjo odgovornost posameznika ob popolni učle-nitvi v celoto. Delo je bilo posneto leta 1969, ko je leipziške opera gostovala na ljubljanskih poletnih kulturnih prireditvah.
Petek, 9. marca, ob 20.30: Emile Zola: THĆRESE RAOUIN; režiser Marcel Carnč, v gl. vlogah: Simone Signoret in Raf Vallone;
Glavna junakinja Therc-se Raouin se hoče s svojim ljubimcem rešiti bo-tehnega, nadležnega moža. Pripravila in izpeljala sta načrt, ki je skoraj popoln. Zola se v odkrivanju človeških strasti in vzgibov za nečedna dejanja trdno opira na svoja naturalistična pisateljska načela, tako značilna za vsa njegova dela. Režiser je vešče vodil tok dogajanja in ustvaril gladko tekoč film, ki predstavlja šolski primer dobre filmske adaptacije obširnega romana.
(RTV Beograd), 17.45 Zvonček palček — 5. del oddaje TV Zagreb, 18.00 Otroci pojejo o Pustu — barvna oddaja, 18.15 Obzornik, 18.30 Gvajana, dežela voda — barvni film, 18.55 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Zagreb), 19.45 Risanka,. 19.50 Cikeak, 20.00 ,TV dnevnik, 20.25 3-2-1 in TV barometer, 20.30 Večer TV Beograd — šečerovič: Kopanje — drama, 21.25 Zakon in ljudje — dokumentarno-fcl j-tonska oddaja, 22.00 Mala zgodovina harfe, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana)
6. MARCA
9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove' splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.35 Ruščina — ponovitev, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.40 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.15 Delavski amandmaji — ponovitov 3. oddaje, 17.45 G. Vitez: Zrcalce, — barvna oddaja, 18.00 Risanke, 18.15 Obzornik, 18.30 Od zore do mraka, 19.00 Zastrupive s hrano'/ 19.20 Odiseja miru — oddaja TV Beograd, 19.45 Risanka, 19.50 Cikeak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 in TV ba-•rometer, 20.30 R. Dubillard: Naivne lastovke — predstava Male drame, 21.45 Pust v svetu, 22.10 Vesefo s Pustom — zabavno glasbena oddaja, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana)
7. MARCA
8.20 T V v šoli (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli-, 15.00 Nogomet  Beograd : Tvvenle
— prenos, 16.50 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Mačkon in njegov trop
barvna risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Na sedmi stezi, 18.50 Živa filozofija — 1. oddaja, 19.10 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.15 Zabavna oddaja (RTV Beograd), 19.45 Risanka, 19.50 Cikeak, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana), 20.15 Nogomet Ajax : Bavern
— barvni prenos iz Amsterdama (EVR-Ljubljana), 22.00 Nenavadne zgodbe: Mož, ki je spridil Hadlevburg — barvni film, 22.25 Stoletje kirurgov — barvni film, 22.50 Poročila (RTV Ljubljana)
8, MARCA
9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli .— ponovitev, 15.40 Angleščina — ponovitev, 15.55 Nemščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Francoščina — ponovitev, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) 17.30 Beseda za mame, 18.00
Otroci pojejo o mamicah, 18.15 Obzornik, 18.30 Dru čina Jenu — serijski film, '3.55 Nikolaj Kopernik — film; 19.45 Risanka, 19.50 Cikeak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Kam in kako na oddih, 20.40 Četrtkovi razgledi: Njihov Vsakdan, 21.30 Večer s Fernande-lom, 22.20 B. Britten: Albert' Hering — 1. del opere, 23.30 Poročila (RTV Ljubljana)
9. MARCA
9.30 T V v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV Beograd), 14.40 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 15.45 Smučarski poleti — barvni posnetek iz Oberstdor-fa, 17.45 Verne-Hohout: V 80 dneh okrog sveta — 3 del, 18.15 Obzornik, 18.30 Profesor Baltazar — barvna risanka, 18.40 Vzgojni problemi: Tudi nadarjen otrok lahko odpove, 18.50 Pet minut za boljši jezik, 18.55 Mozaik,' 19.00 Kratek film, 19.15 Naš ekran, 19.45 Risanka, 19.50 Cikeak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 in TV barometer, 20.30 Iz zakladnice svetovne književnosti — Emila Zola: Therese- RaqUin, 22.00 XXI. stoletje — barvna oddaja, 22.25 Poročila (RTV Ljubi ja-
Kino CENTER
3. marca amer. barv. film
V SLUŽBI NJENEGA VELIČANSTVA ob 15., 17.30 in 20., premiera i tal. barv. filma CRNI DNEVI ZA STRELCA ob 22.30
4. marca amer. barv. film
V SLUŽBI NJENEGA VELIČANSTVA ob 14., 16.30 in 19., premiera dan. barv. filma REKTOR V POSTELJI ob 21.30
5. marca I tal. barv. film CRNI DNEVI ZA STRELCA ob 16., 18. in 20. uri
6. marca ital. barv. film CRNI DNEVI ZA STRELCA ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORžIč
3. marca amer. barv. film KOCKAR IN PROSTITUTKA ob 16., 18. in 20. uri
4. marca angl. barv. film HREPENENJE PO VAMPIRJU ob 14. in 20. uri, amer. barv. film KOCKAR IN PROSTITUTKA ob 16. in 18. uri
5. marca ital. barvni film LJUDJE PROTI ... ob 16., 18. in 20. uri
6. marca ital. barvni film UUDJE PROTI ... ob 16., 18. in 20. uri
Tržič
3. marca amer. barvni CS film VITEZI RULETE ob 18. uri
4. marca amer. barvni CS film VITEZI RULETE ob 15., 17. in 19. uri
Kamnik DOM
3. marca franC. barv. f'1"} UM KRALJUJE ob 16., 18. in 20. uri
4. marca Franc, barv- f'1^ UM KRALJUJE ob 15., 17- 10 19. uri
Krvavec
4. marca i tal.-amer. barvOj film TUJEC V MESTU °° 16. in 19. uri
škofja Loka SORA
film
3. marca nem. barvni EVA ob 18. in 20. uri
4. marca angl.-franc. barv. film UMOR LEVA TROCKE; GA ob 16. in 18. uri, nemški barvni fihn EVA ob 20. uri
5. marca kinoteka
ZADNJI
IZ  PLEMENA KOMANčEV ob 19. uri o. marca kinoteka
ZADNJI
IZ PLEMENA KOMANČEV ob 20. uri
Železniki OBZORJE
3. marca angl.-frahc. barv. I Hm-UMOR LEVA TROCKE-GA ob 20. uri
4. marca ital. barvni fi'"1 JEGULJA ZA 300 MILIJONOV ob 17. in 20. uri
Radovljica
3. marca amer. film SlN^ nem.   barv. film
HEINTJR
—'» mulca iiniei. umi VI   PUSTINJE   ob   18. »£' nem.   barv.   film HEINTJ*" SONCE BO SPET ZASIJAL" Ob 20. uri
4. marca amer. fihn SINOVI PUSTINJE ob 16. m nem. barv. film HElN'fj*s SONCE DO SPET ZASIJA*^ ob 18. uri, amer. barv. fij DETEKTIV SHAFT ob 2U' url
5. marca amer. barv. f'1'1] VRELI DIAMANTI ob.20. tf
6. marca meh. barv. Mltt} MEHIKA V PLAMENU o* 20. uri
Jesenice RADIO
3. in 4. marca amer. barv CS fihn TEROR IN STRAS*
5. in 6. marca ital. bar* CS fi,!m PREISKAVA BREZHIBNEGA DRŽAVLJANA
Jesenice PLAVŽ
3. in 4. marca iita.1. barv. c$ film PREISKAVA BREZ Hi"' NEGA DRŽAVLJANA . 5. in 6. marca amer. ba^ CS fiilm TEROR IN STRAŠI
Dovje Mojstrana
3. marca franc.-italij. bar* film SKUŠNJAVE MLADEC* CASANOVE
4. marca ital. barv. film;.' MAŠČEVANJ ZA 7 DOLARJEV
Kranjska gora
3. marca ital. barvni f''nl„ MAŠČEVANJ ZA 7 DOLARJEV
4. marca amer barv. ANTIBABY PILULA
Javornik DELAVSKI
3. marca anel. barv. CS f'1'11 PRED MILIJON LETI
4. marca frahc.-ital. barv* film SKUŠNJAVE MLADEC* CASANOVE
filru
!%TA — 3. MARCA 1973
rešitev nagradne križanke u[ avarka, 7. babica, 12. samostra, 14. ilir, 15. ir,
v Jerica, is. eta, 19. ron, 21. ml, 22. erard, 24. vadu,
STRUNO, 27. napoj, 28. ilo, 29. ana, 31. ela, 32. aorist, AG, 36. okli, 38. kanonada, 40. namera, 41. altmar
loterijat
nagradna križanka
IZŽREBANI REŠEVALCI
Prejeli smo 105 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Marjeta Tavčar, škofja Loka, Stara Loka 22; 2. nagrado (40 din) Mira Čer-makf Kranj, šorlijeva 33; 3. nagrado (30 din) pa Mihael Dacar, Bled, Poljska pot 6. Nagrade bomo poslali po pošti.
VODORAVNO: 1. osmi del celote, 7. ost, konica, 13. nazadak, Kdor je staiokopiten, 15. teža embalaže, 16. tuje meško s* (Teodor), 17. tečaji pri kolesih, tudi glagol dirjati, 18. podnje, 21. prislov in veznik vendar, vsaj, 22. oznaka na zem-j^idih za otroke, 23. znak za kemično prvino zlato (aurum), ^' osebni zaimek, 26. avtomobilska oznaka za Sarajevo, J Krška črka, 29. kolektiv, 34. zelena vodna rastlina, morski 36. makedonsko kolo, 37. tisoč kilogramov, 39. poslanec, jan parlamenta^ posrednik, 42. ime slovenske pevke Krašev-Vei 43. vzpetina nad Bledom z žičnico, tudi čuvarji.
	3		■				s	9	10 .	ii	
											
							B 20				
			Etra								
is			19								
		ja					y> .		SI		
			29		31				j		
							?/|	if			
							'h				
						■ti					
NAVPIČNO: 1. konica, 2. moško ime, Stane, 3. žensko ime, * Tonijcve tete iz RTV, 4. sultanov uradni razglas, 5. krati-
ca Narodna obramba, 6. uradni spisi, listine, 7. omama, .^°Jnost, 8. avtomobilska oznaka za Sisak, 9. enaki soglasniki, ,!,• špansko žensko ime (pevka Tadio), 11. človek brez časti,
»2.
nada.v, predujem, ažio, 14. osnovna enota šole, 19. češki
ar1?* ' reformator, Jan, 20. doba, trajanje, večnost, 22. vrsta
• r'ške gozdne živali, 25. nekdanli javni pisar, pravnik, 28. za-Oa
*Va  otrok;  dramsko  delo,  30. globoka  nezavest, mrtvica,
deli  dneva, .32. junak  Honoreja  Balzaca  (roman: »Siri-
li • . .«), 33. reka, ki se pri Medvodah izliva v Savo, 35. Aleksa J. Nenadovič, 38. srbsko moško ime, Aleksander, 40. Akademci klub, 41. slovenski tednik.
J Rešitev pošljite do četrtka, 8. marca na na-J slov: Glas, Moše Pijadeja 1, Kranj, z oznako Na-* gradna križanka. Nagrade: 1.: Zd, 2.: 40, 3.: 30 din.
Srečke	so zadele
s končnicami	din
690	60
810	. 100
12330	800
37140	• 800
1	10
72691	1.010
99001	810
99911	810
545321	5.010
32	50
42	20
52	30
62	40
822	80
55342	620
99442	820
183232	10.050
292352	10.030
793	60
1953	500
21643	600
076903	5.1 H10
74	30
94	20
23584	600
54804	1.000
59534	800
93234	1.000
048024	5.000
16	20
11875	800
18425-	600
56845	600
92755	1.000
174925	150.000
335625	5.000
561315	10.020
16	20
76	30
4926J	300
32916	1.020
34956	600
76426	800
85346	1.000
264726	5.000
	10
57287	610
80447	1.010
89647	810
48	20
38S	' 80
40108	600
63078	1,000
059778	10.000
073518	5.000
.149098	5.000
300188	5.000
79	40
1769	200
07039	600
55219	600
58769	800
212119	10.000
Ki stro i
Klub za konjski šport Tri-~j'ilv na  Bledu pripravlja te "i veliko pustno maškarado.
dežurni veterinarji: r2- iii. do 9. iii.: Bogdan gPuder,  Kajuhova  23, tel.
r9- hi. do 16. iii.: Jože Rus,
^•klje, tel. 73-115,
k16   hi. do 23. iii.: Anton
^dina, Kokrica, tel. 23-518,
r~3. iu. do 30. iii.: Bogdan
zfPuder,  Kajuhova 23, tel.
22-994.
na Bledu
Sprevod mask z vozmi iz okoliških krajev in blejskih ter nekaterih drugih delovnih organizacij se bo začei pomikati   po  blejskih  cestah na
Bledu v nedeljo, (Jutri) ob 14. uri. Sprevod bo krenil tudi na jezero, če bo le led dovolj trden. Po končanem sprevodu pa bo v dvorani Kazine na Bledu velika pustna zabava, Najboljše skupine v Sprevodu in najboljše maske na popoldanski zabavi v Kazini bodo nagradili.
A. Ž.
JESENICE
Solata 6,50 din, špinača 14 din, korenček 3,50 in 7 din, slive 8 din, jabolka 6,80 din, pomaranče 6 din, limone 8,50 din, česen 24 din, čebula 7 din, fižol 7,50 do 15 din, pesa 3 din, kaša 6,40 di|i, koruzna moka 2,47 din, jajčka 1 do 1,15 din, surovo maslo 35 din, smetana 15,50 din, klobase 5,30 din, skuta 9,10 din, sladko zelje 2,80 din, kislo zelje 4,20 din, kisla repa 3,30 din, cvetača 7 din, krom. pir 2,50 din
KRANJ
Solata 5 din, špinača 18 din, korenček 10 din, slive 1
din, jabolka 6 din, pomaranče 7 din, limone 8 din, česen 15 din, čebula 6 din, fižol -8 do 10 din, pe sa 5 din, kaša 8 din, čebulček 13 din, grozdje 10 din, ajdova meka 9 din, koruzna moka 3 din, jajčka 1 din, surovo maslo 32 din, smetana 14 din, orehi 70 din, klobase 12 din, skuta 8 do 10 din, sladko zc::e 3 din, kislo zelje 5 do 6 din, kisla repa 4 do 5 (tin, cv^icjča 6 do 7 din, krompir 2 do 2,50 din, žganje 28 do 30 din, med 25 do 23 din
TRŽIČ
Solata 7 din, špinača 16 din, korenček 8 din, slive 10 din, jabolka 7 din, pomaranče 7 din, li«ione 10 din, česen 25 din, čebula. 7 din. fižol 12 din, pesa 5 din, kaša 9 ,din, čebulček 15 din, zelena 8 din, peteršilj 8 din, ajdova moka 10 din, iajčka 1,10 din, surovo maslo 30 din, smetana 17 din, orehi 20 din, jedrca 70 din, klobase 16 din, sladko zelje 6 din, kislo zelje 6,50 din, kisla repa 5 din, krompir 2 din, banane 8 din
...3!
V KRANJU
Roblek Marjan in M §ič Marjanca. Drinovec Franc in Golob Frančiška, • Zalaznik Alojzaj in Zadnikar Marija, čuk .Alojz in Razinger Marija Ivana, Grilce Mihael in Jenko Frančiška, Lango Stanislav in Ker Cecilija, Kavčič Avguštin in Ferlan Marija, Zihcrl Nikolaj in Pečan Silva
V RADOVLJICI •
Hrovat Jožef in H rova t Marija, Pesjak Matija in Mikelj Kristina
V ŠKOFJI LOKI
Trček Silvester in Karaklič Celestina, Bergant Franc in Subic Marija, Gašperin Rudolf in Kumar Antonija, La-panja Jurij in Benedik Cvetka, Zlatanov Stojan in Mojzes Slavica, Strel Vinko in Tavčar Zdenka
V TRŽIČU*
Kamič Fadil in skriance Vida, Horvat Avgust in Mlinaric Marjeta
"J
V KRANJU
Draksler Franc, roj. 1886, Perne Jožefa, roj. 1909, Tram-puž Alojz, roj. 1888, Kimovec Ivana, roj. 1892, Škof Franc, roj. 1899, Perko Janez, roj. 1906, Runnik Ivana, roj. 1880, Nakičevič Klara, roj. 1972, Šink Franc,,roj. 1906, Kalan Marija, roj. 1884, Sitrcr Mina, roj. 1892. Polajnar r rance, roj. 1890, Resma i Edvard, roj. 1908, Vrcčer Pavla, roj. 1898, Benedik Mariia, roj. 1902, Pire Franc, roj. 1917, Martinjak Helena, roj. 1930
V RADOVLJICI
Simnic Stanislav, roj. 1935, Mcrčnik Peter, roj. 1881
V ŠKOFJI LOKI
Planina Lovro, roj. 1890
V TRŽIČU
Škantar Jože", roj. 1903, Šter Marta, roj. 1904, Babič-Jcz.crnik Frančiška, roj. 1901
»SiM AHA« na jeseniškem odru
člani amaterskega gledališča Tone Cufar so v letošnjem letu pripravili novo premiero. Tokrat so se odločili za angleško igro Snaha, L. D. LavvTcncea, ki je manj poznan po odrskih delih, več pa po romanih. Igra nas popelje  v   rudarsko angleško
družino in med zanimive razplete med materjo, sinovi in snaho. ^
Premiera je bila v četrtek, 1. marca v dvorani amaterskega gledališča, ponovitev pa bo v nedeljo, 4. marca zvečer. D. S.
KŽK Kranj Vrtnarija Zlato polje
vam nudi v svojih vrtnarijah in cvetličarnah veliko izbiro cvetočih lončnic in šopkov od 5—8 din dalje. OBIŠČITE NAS
v vrtnariji /kito polje
od 7.-18 ure, telefon 21-529 v vrtnariji S t razišče
od 7.-18. ure, telefon 21-600, V cvetličarni Globus
od 7.—19. ure, telefon 24-083, v cvetličarni 'Rožnim in od 7.30—11:30 in
13.15—16.30, telefon 21-224 v cvetličarni Pri mostu od 9.—13.45 in
16.30—18.30, telefon 21-221 Za predhodna večja naročila kolektivov od 500 din dalje daj mo \ vrtnariji Zlato polje in Straž Sce za 8. marec 10 % popusta. Cvetje in vence lahko- naročate tudi po telefonu v navedenih vrtnarijah in cvetličarnah, po želji pa tudi dostavljamo naročnikom.
S četrtkove tiskovne konference v salona pohištva tovarne Stol na Duplici. — Foto: F. Perdan
Na Duplici pri Kamniku
Nov salon pohištva
Danes bodo v novih prostorih tovarne Stol na Duplici odprli nov salon pohištva, v katerem bo tovarna prikazala in prodajala nov stanovanjski pohištveni "UNI program.
V tem novem salonu je bila v četrtek tiskovna konferenca, na kateri je arh. inž. Brane Uršič, šef razvojnega oddelka tovarne STOL, pojasnil, kaj pomeni beseda UNI program. UNI je krajša, va od besede univerzalen. .UNI program je torej univerzalno sestavljeno pohištvo. Sistem omogoča sestavljanje elementov v poljubne kompozicije po širini in višini za opremljenost dnevnih sob, spalnic, jedilnic, predsob, študentskih ali delovnih sob.
Sprva bodo potrošniki UNI program lahko kupili samo v prodajalnah tovarne Stol, kajti sedaj proizvodnja še ni tolikšna, da bi s tem res sodobnim in funkcionalnim pohištvom lahko oskrbovali celotno trgovsko mrežo.
Direktor tovarne STOL Franc Vogrinec je novinarjem razložil) zakaj so se odločili za dodatni proizvodni program. Industrija pohištva Stol Kamnik je namreč znana in specializirana za proizvodnjo pisarniškega pohištva in za opremo drugih javnih lokalov.
»Preveč nevarno bi bilo,« je dejal direktor Vogrinec, »da bi se v sodobnih tržnih tokovih, ko na tržišču (tako
domačem kot tujem) ne;>«;h-no niha ponudba in povpraševanje po tem ali onem artiklu, preveč naslonili samo na določeno vrsto proizvodnje. Zato smo v naš proizvodni program vključili še stanovanjsko pohištvo.«
Stanovanjski UNI program izpričuje določeno kulturno stopnjo na področju opremljanja stanovanjskih prostorov.
Salon pohištva na Duplici bo odslej odprt vsak dan, razen nedelje, dopoldne in popoldne (ob sobotah samo dopoldne). Tovarna daje tudi do 10.000 dinarjev potrošniškega posojila za nakup pohištva. J.Vidic
turizem
Turistično društvo Žirovnica si intenzivno prizadeva, da bi v krajih zaživel kmečki turizem. Zanj so čudovite možnosti, saj ni ugodnost le v kraju samem, temveč tudi v ljudeh, prebivalcih, ki v velikem številu urejajo turistične sobe. Pri tem pa se še kako zavedajo, da uspešnega kmečkega turizma ni brez dobre domače kuhinje. Prav zaradi tega je TD skupaj z Gozdnim gospodarstvom Bled, sekcijo za kmečki turizem, organiziralo kuharski tečaj. Odziv je bil naravnost presenetljiv, saj tečaj obiskuje 36 gospodinj, tečaj pa bodo zaradi velikega zanimanja jeseni ■ ponovili. Pri tem so velikodušno pomagali lastniki gostilne Knafcl, ki so brezplačno odstopili gostilniške prostore udeleženkam tečaja.
seljivo, da so pripravili ta tečaj, za katerega je vsaka od* štela 100 dinarjev.«
Vsak dan razen nedelj« in F. Perdan
si lahko ogledate nov salon pohištva. —
Franc Pristov, kuhar, vodja praktičnega dela tečaja:
Zaposlen sem doma, v domači kuhinji, pri Knaflu in ker so me prosili, naj vodim praktični del, sem privolil. Odziv je bil kar precejšen, zalo so tečajnice razdeljene v tri skupine. Najprej sam sestavim jedilnik, poskrbim za živila in* jim pokažem, kako je treba kuhati. Največ kuhamo domačo hrano, težave so le pri oskrbi z mesom, saj ga večkrat ni dobiti. Udeleženke tečaja so navdušene in vedno me poslušajo in ubogajo. Resnično se hočejo naučiti kuhati.«
Cilka Krivic, gospodinja iz
Zgoše: »Nad tečajem sem naravnost navdušena, saj nam v teoretičnem delu, ki traja 60 ur ali več, profesor Štefka Bregantova pove vedno kaj novega in zanimivega. Zanima me predvsem domača kuhinja, domače jedi, pa tudi praktičnega nikoli ne zamudim. Zdi se mi nadvse razve-
Erika Slamnik, gospodinja iz Žirovnice: »Vsi, ki preurejamo hiše in nameravamo zgraditi sobe za tuje goste in se ukvarjati s kmečkim turizmom, smo dobili posebno pismo, s katerim nas )c turistično društvo obvestilo, da prireja kuharski tečaj i'1 da bi se ga bilo dobro udeležiti. Že pel let sem rta kmetiji, tudi prej sem za silo že znala kuhati, vendar menim, da si bom več kuharskega znanja pridobila prav v tem tečaju, ki se ga vse redno in z veseljem udeležujemo. Tudi če ne bi bilo posebnega priporočila turističnega društva, bi se bila prijavila, saj je tečaj, zelo kvaliteten.«
D. Sedej
gOGOVORI O STRAZISĆU
Pa
v
seo Šmartnem, Gašteju, Laborah, Šmarjetni gori in Gorenji Savi
(17. zapis)
Šempetrskim gradom jj^^aprav se je včasih jjjpoval Schrottenthurn in bnilf8rajen za bivališče oskr-tukajšnjih loških po-,je J? "— ime »šempetrski« pa ^.aobil po patronu bližnje, 1 - sve-
sel
km ^azPaclajoče kapele, s ^ Petru) je povezana mi kij na tri Prešernove prija-
RNOVA CASTILKA
vse tri pesnikove pri-^^jatelje iz šempetrskega j^v gradu nam pisana po-J)n. . ln ljudsko izročilo jj.|vii da so bili iskreni ča-tj Cl Prešernovi, kar je bila f er redkost v onem času. n^sebno v letih, ko Prešerna sPloŠno še niso pesniško lj'.°dkrili in so vsi zaslep-|e ni videli pravega pesnika iu v, Ivanu Veselu-Koscskem ^jegovem bobnečem ropo-
J^rija pl. Vest, roj. 1811, k|frla 19. januarja 1861, je y a uči profesorja Jožefa pl. tw?ta in Fran&ške, roj. Po-I n'k. umrle 9. maja 1871 v je Šempeter. Marija se jj ^e pred Prešernovim prijem v Kranj — bHo je to j,', maja 1846 — poročila s
/'^erikom pl. Gasparinijem $ JL njegov je bil graščak na cj*0vem turnii pri. Vodt-
5^riletna šempetrska graj-: a gospodična (ob poroki ji £ b'lo že 35 let!) je veljala eno najduhovitejših žena ^ °Je dobe, a vSe kaže na to, h   sc  njeno  poznanstvo s
Doe,
crnom ali vsaj z njegovo ezUo ni začelo šole po pri-°du pesnika v Kranj (na je-j n !• 1846). Drugače si njeno j!  vse njene hiše naklonje-j     do Prešerna v kranjskih 'h le stežka predstavljamo.
^ iragiko  njenega življenja
iznenada odkrije napis
<jr ^a§robniku (o nagrobniku ^zine Vest bomo še govo-- pač spet z grenkim
»oku
som,   zaradi njegove
nernar jenosti), ki pravi, da na šmarlinskem poko-
la tu
j^'išču spi Marija roj. Gata .n*' rojena in umrla 0(r Januarja 1861. To je bil °k Prešernove častilke j^'ie roj. Vestove. Datumi j*eJ0, da je bila ta čudovita $tv poznega materin-
j a- kajti tudi njen smrtni ^ je 19. januar 1861 . . . Po-g v'|a se je torej taista tra-j^i'ta kot sedem let prej z ■j, aclo Josipino Urbančičcvo-
^fnograjsko, prvo slovensko j aleljico: tudi ona je dne
'Junija 1854 umrla pri po-)0 ,u svojega prvega otroka, j. Pini, poročeni Tomanovi, bilo tedaj šele 20 let...
VIKTOR VEST
Sin Jožefa pl. Vesta — umrlega že leta 1836 — se je rodil 22. julija 1819 v šempetrskem gradu; tu je 12. septembra 1886 tudi umrl. Pokopan je na šmartinskem pokopališču. V istem grobu spi tudi njegova življenjska sopotnica Avgusta, rojena 31. januarja 1838, umrla 31. junija 1901.
Viktor pl. Vest, v Prešernovem času konceptni uradnik pri deželni vladi v Ljubljani, je bil pozneje predsednik okrožnega sodišča v Celovcu. Vendar nas bolj zanima in naravnost preseneča njegova vnema za Prešernovo pesništvo. Gotovo pod močnim vplivom starejše sestre Marije, izobražene in razgledane žene, je bil Viktor oni kranjski gardist — poročnik, ki je s prijateljem Francem Potočnikom tako čuteče zapel »Luna sije, kladvo bije.. .« po melodiji, ki jo je zložila sestra. In v navzočnosti pesnika, ki se je prav ta-
gorenjski kraji in ljudje
krat — v poletju leta 1848 — mudil v stražarnici Narodne straže pri starem kranjskem rotovžu...
Kaže pa, da rod tega izvrstnega moža — Prešernovih iskrenih častilcev v onih časih ni bilo dosti — le ni izumrl. Pred leti sem omenil, da sem imel v tekstilni šoli dijaka Viktorja Vesta, sina Antona Karla Vesta, rojenega 14.. januarja 1917 na Šmar-jetni gori št. 9. Takoj sem sklepal, da mora biti to eden od direktnih potomcev pesnikovega častilca Viktorja Vesta. Zvedel sem še tudi, da je v letu 1942 padel.
Potem pa sem dobil prijazno pismo od Albine Rodič-Kovačičeve iz Stražiške ulice št. 46. Piše, da je bil pokojni Viktor, moj dijak, njen nečak in da je pri njej živel že od ranih otroških let. In da je zapustil dva sinova — Viktorja in Aleša — ki sedaj živita v Ljubljani.
Potem pa sem dobil potrdilo tega dejstva še v ljubljanskem Dnevniku z dne 26. januarja 1971, kjer sem -zvedel, da je Viktor Vest član.sveta za telesno in tehnično vzgojo pri mestni skupščini ljubljanski.
Torej rod starega Viktorja pl. Vesta, nekdanjega šempetrskega graščaka še ni izumrl! Vsekakor simpatičnega moža, tako romantično povezanega s Prešernom.
Črtomir Zoreč
Zlata poroka zakoncev Kalan
Do zdaj smo skoraj vse zlatoporočence obiskali na domu, se z njimi pogovorili in jih seveda tudi slikali. Tokrat pa so nam sliko in podpis kar poslali. Na sliki: Kalan Valentin in njegova žena Ana sta 5. februarja praznovala 50 let skupnega življenja, živita na kmetiji na Dolenjih Brdih. V zakonu so se jima rodili štirje otroci.
Najprijetnejšl športni dnevi za šolarje so pozimi, žal je sneg Foto: F. Perdan
letos pozno zapadel in kmalu ga bo najbrl tudi pobralo. —
stava se najavSja in skupina TR
Kaj pravi pisec?
Novouslanovl j eno glada 1 i š k o eksperimentalno skupino TR pri Prešernovem gledališču trenutno sestavljata igralca Pavel Raikovcc-Raca in Toma/. Pipan, režiser Matija Logar, scenograf Saša Kump in pisec Pavel Lužan. Druži pa i'h glledališko delo, s poudarkom na iskanju novih možnosti izražanja na odru, ki je povezano naprej tudi z drugačnim odnosom do gledalca in funkcije gledališča nasploh. S tem delom se skupina TR vključuje v širši slovenski prostor (skupina TR sodeluje na srečanju eksperimentalnih gledališč v Novi Gorici) in delovno področje eksperimentalnih gledališč. In prav takšne mlade delovne gledališke skupine v Kranju
do sedaj še ni bilo, čeprav so potrebe v kranjskem gledališkem prostoru »tudi zelo podobne tovrstnim potrebam v ostalih slovenskih mestih, kjer eksperimentalna gledališča in skupine že so. Moram reči, da je v Kranju ta potreba precej izrazita, saj družina Prešernovega gledališča, kljub precojšujii produkciji, ne pripravlja predstav, ki bi bile privlačne za številne mlade Kranjčane, ki se ne zadovoljujejo s tradicionalnim modelom gledališča. Skupina TR torej predvsem pričakuje, da bo privabila na svoje predstave gledalce, ki se angažirano odziivatjo na sodobne probleme življenja in časa. Te lastnosti pa seveda niso lastne le mladim, zato mi-
slim, da je takšno ŽIVO gledališče zlahka blizu vsakemu ^ui t urnemu potrošniku.
Z nastankom skupine TR je tesno povezan nastanek dramskega teksta Salto Mor-tale, ki kot osnovno temo kaže majhen, m ikro svet dveh ljudi in njun boj za življenje in smrt. Tesni odnosi do sveta in človoka, situacije, ki se tičejo vsakega človeškega posamevnika. Absurd in zabava. Burka in smrt. črni humor. Človekovo videnje v praznem. To so nekateri podatki o tekstu, ki jih sporočam iz druge rOke, saj bodo bistvo te igre zagledali in začutili šele gledalci v prihodnjih dneh v Kranju.
Pavel Lužan
Kaj pravi režiser?
V gledaliških institucijah je v »navadi«, da ekipa (ansambel) pred premiero pokaže svoje opravljeno delo gledališko umetniškemu vodstvu Tak pregled dela se imenuje kontrolka. Naša ekipa je bila »primorana«, da svoje ne še čisto opravljeno delo pokaže na laki kontrolki.
Med diskusijo po kontrolki so nekateri ocenjevali našo igro, igranje, morda cel,) sceno in režijo kot nekakšen porog klasično pojmovauemu načinu igranja, čeprav defi-niciija o klasičnem načinu igranja ni odkrita, bom vseeno poizkušal odgovoriti s svojo definicijo. Vse bolj spoznavam, da naše delo ni nikakršno igranje proti nekemu (kakršnemukoli) preživetemu al|i celo živečemu gledališko igralskemu sistemu. Mnogokrat (pri pravi umetnosti celo vedno) se ne da po-
Kaj pravita igralca?
govarjatt na vcrbr.ilno-logici-stičen način, čisto umetniško delo je mogoče le čutiti in šele nato ga je možno ocenjevati, vendar ne na verbalen način, temveč- s sočasnim čutenjem kreacije, ki ti lahko ostane v spominu zaradi izvirnosti, poštenosti ali svoje problematičnosti. Tako nekako je z našim delom, z rezultatom tega dela.
Določene stvari so razlož-Ijive, d■■>!očene pa lahko ob Igralčevi napetosti boilj ali manj čutimo, jim verjamemo. Tako tudi nekateri gegi (mogoče je govoriti celo o komiki) niso izključno na nivoju SVOje »ideologije«, ampak se slap!jajo v celoto in rezultira:o včasih povsem drugače kot bi bilo v njihovi samostojni kreaciji pričakovati.
Vse skupaj se dogaja na neki meji realnosti dogodka in irealnosti spoznanj juna-
kov sredi teh dogodkom. Ta dvojnost tudi zahteva poseben pristop k interpretaciji, k načinu gledališke govorice. Tu ni mogoče govorit] o znanem realističnem igranju, niti ne o kakršnih kuli notranjo čisti simboMki. Igra je le selekcija rea'nih in krčevitih dogodkov enega dne iri zato v momentih celo dovoljuje brutalni odrski reizem.
Igra je kljub notranji zaprtosti dogodkov do absoluta odprta in splošna. Z nastavljenimi detalji individualnosti se splosnost še močneje potencira. V bistvu je torej igra odprta in je možna kadarkoli in kdaj.koli. Naša definicija ni torej zaključena, odpira druge definicije, vendar jih ne določa. Sočasnost igranja in gledanja dopušča novo definicijo. Krog se stalno zapira in odpira.
Matija Logar
Vedno več ljubiteljev fotografija
V torek zvečer je bila v prostorih Kluba gospodarstvenikov v Kranju nadvse uspešna in dobro obiskana letna skupščina Foto kino kluba Janez Puhat iz Kranja. Kranjski fotoamater ji so ugotovili, da je bilo delo v preteklih dVeh letih uspešno kot še nikoli. S tem so dostojno proslavili 62. obletnico ustanovitve prvega foto kluba v Kranju ter 25. obletnico povojne organizacije foloamalerjcv. Kranjski klub Janez Puhar se spet uvršča med vodilne tovrstne organizacije na Gorenjskem in v republiki predvsem po zaslugi starejših mojstrov fotografije in mlajših, med katerimi dosegajo nekateri že lepe uspehe in posegajo po naših najvišjih priznanjih. To dokazuje, da ima umetniška fotografija vedno več prijateljev in ljubiteljev. Le-leh je precej tudi na podeželju, predvsem v Cerkljah, Šenčurju, Preddvoru in Predc-sljah.
člani kranjskega foto kino kluba Janez Puhar so sodelovali ali organizirali predlanskim in lani kar 41 razstav doma in na tujem. Udeležili so se vseh večjih prireditev doma, posneti motivi pa so romali tudi prek meja domovine, predvsem v prijateljska mesta Oldham, Am-berg, La Ciotat in Železno Kaplo. Za tako plodno mednarodno prijateljsko sodelovanje, ki ga nameravajo še okrepiti, so prejeli vrsto priznanj in pohval. Leta 1971 je zaživel tudi kabinet slo-
venske  fotografije, °sn<£j v spomin na izumitelja.* a grafije na sleklo, Kranja Jane/u Puharju. V . kabif* je bilo že 7 razstav nap nejših slovenskih in.Jug0p<!' vanskih  fotoamaterjev. .g javnost  kluba bi bila la" še večja, če bi imeli fotoan ter j i  več  denarja  »0 b.°Jse delovne prostore. Stiskaj prostorih delavskega dO .
Irar   mn .v, w .   h-fnO odšt^
za kar morajo letno p rece j š n jo najemnino kup potrebnega mate
izdelavo fotografij pa ??ffli jo seči večkrat tudi v la*1^ žep. Kljub tem težavam naleteli fotoamaterji na
izaC»Ja
cejšnje razumevanje nje    kranjske organi Ljudske tehnike, katere o javnost   so,   skupščine 1 družbenopolitičnih organi3* cij. Takšno sodelovanje n., mera vaj o še krepiti, $c °°>L pa se želijo vključiti v soQ lovanje z ostalimi mladins* mi specializiranimi organlZ j cijami,  JLA  ter organ', skrbe za krepitev splošni ljudskega odpora. . a
Fotoamaterji so sprejeli n torkovi skupščini precej ° sežen delovni program. ». slavili   bodo   110. obletu'^ smrti Janeza Puh ar j a ter • prizadevali,   da   bi   eno \ kranjskih, ulic   poii t'n°v s po njem. Nadaljevali bodO? klubskimi tečaji za odrc.slc mladino, poživili natečaj« l.. najboljše   klubske fotop*? je ter pridobivali nove, m'1"' še   člane,   čeprav tak&** podmladka,   kakršnega 10 kranjski  klub Janez Pn"v nima nihče v republiki.
Večer prijateljstva na Jesenicah
Jeseničani utrjujejo stike s koroški*111 literarnimi ustvarjalci in pevci
Jeseniška   kulturna   skup-    prijateljstva med kulturni^
nosi, Zveza kulturno prosvetnih organizacij, sekcija za sodelovanje z zamejskimi Slovenci pri občinski konferenci SZDL, še posebno pa kulturno — umetniški klub Tone Čufar, ki deluje pri istoimenski Svobodi, že dve leti intenzivno in premišljeno navezujejo stike z zamejskimi literarnimi ustvarjalci in pevci. Kulturno — umetniški klub je pritegnil koroške literate S tem, da jim je omogočil objavo njihovih stvaritev v prilogi Železarja, jih povabil medse in sodeloval pri organiziranju raznih večerov koroških pesnikov in pisateljev na Jesenicah. Pri tem niso stali ob strani tudi jeseniški gledališčuiki in pevci ter godbeniki, ki so večkrat gostovali v krajih onstran Karavank. Ti stiki pa so zdaj tako trdni in pristni, da na Jesenicah že načrtujejo program organiziranega sodelovanja z zamejskimi Slovenci. Na osnovi trdnih temeljev
ustvarjalci za mejo in Jese čani so ZKPO, kuitUfJ* skupnost ter sekcija za sod* lovanje z zamejskimi Slov^' ci pripravili Koroški veCj£ ki bo drevi v dvorani gledj lišča Tone Čufar. Že poP°J dne bodo sprejeli goste p**? delavskim domom, kjer °^ do takoj nato v mah' dv<"'^ ni delavskega doma pri J**~J nu odprli slikarsko razsta** Jožeta Boschitza iz Metlo** na Koroškem. v
Na   Koroškem večeru dvorani gledališča bo SOdeKr
val mešani pevski zbor
BiH«
pev$
zbor iz Loge vasi, člani a«J terskega uledališča Tone t far, ki bodo predstavil roške literarne ustvarjale^ ' Srečanja,  na katerem bodo med drugim pogovan
li  tudi  o  nadaljnjih stik. se bodo udeležili tudi P> stavniki Zveze slovenskih^ ganizacij, Narodnega koroških  Slovencev  in ^ venske prosvetne zveze iz lovca.
1973
9
ova* foto čanu nettf j vi J' oslo
iin3*
>lj^
9 S* tftt* Šteti if 3 in ar3' stni so pl*
** ter
iZ3* 0»
,ol) ,dc ^ki-iza; ki jg«
n» :)iv ro-
s' oJ
»D s
fi-vi-
23
j* 1
domu kmetijske zadru-jv yrklje smo se prijavili za ^dnevno bivanje na Krvav-^ " nedeljo smo se v mc-jj"61^ jutru komaj budni ^'jali z avtomobilom v jj. *lje na žičnico, ki se vzpe-^ Proti Krvavcu. Nekaj ča-Slr»o nestrpno čakali, da
je žičnica ponovno začela obratovati. Med tem smo ogledovali napisne table, na katerih so bile narisane planinske cvetice.
»Posodite se po sedežih,« nas nekdo predrami iz premišljevanja. Komaj smo se posedli, bilo nas je malo, so
SIMONA ONSENEK
k Prostem času grem več-P rta  obisk  k  stari ma-
^eflno mi pove kaj zanimi-Sjj*a o dogodkih v starih ča-f^' **red vojno je imela sta-Oj ^nia gostilno. Sedaj je ^.arela in le še kuha ter valj,0 vnučka Andrejčka. To-ii^nii je pripovedovala, ka-dji Je bilo včasih, ko . j ju 5r      motornih prevoznih
lih tcVt J-)oma Je m'a na Sgjji v Bašlju. Ob pone-W,i h je šla peš v Kranj. i)j j^a ie zgodaj zjutraj, da V »godila po dnevni vročini, v^a je nosila jajca in jih P™jala na tržnici. Večkrat vo if Prodajala tudi suhe sli-jj,'pruske in orehe. Pravi, da %• .° v^asiri ze'° težko za-JLvJU denar in so skromno
vračala domov. Nikoli ji še na misel ni prišlo, da bi zaradi preutrujenosti godrnjala.
Prostega časa ni imela. Običajno je bila prosta le ob nedeljah popoldne. Takrat je vneto prebirala knjige, ker drugega razvedrila na- vasi ni bilo.
Alenka Cudcrman,
5. a r. osn. šole
Matije  Valjavca, Preddvor
se prvi že odpeljali po zračni stezi navzgor. Že vidim streho postaje pod seboj in poseko pod žičnico. Na obeh straneh poseke pa se razprostirajo mešani gozdovi. Kmalu se pokažejo v daljavi pod hribom prve njive in travniki, in vidijo se tudi nekatere hiše. »Kaj pa je to?« se sprašujem ko nenadoma vidim na smrekah nekaj rjavega. V istem trenutku si že odgovorim: »Oh, to so storži, pa toliko jih je,' saj bodo kmalu začeli rasti drug na drugem!« Res, na vsaki smreki jih je bilo polno kot piškotov na novoletni jelki. Da, tudi jelke so vmes, le da so Okrašene z naravnimi »balončki«, ne z umetnimi. Šopirijo se med mnogolislhimi jelšami in temno zelenimi igličavimi smrekami. V daljavi mi oko obstane na Cerkljah, opazujem, kako lepo so razvrščene hiše, nekoliko proč se razprostira vas Brnik, še naprej pa ravna široka in dolga bela črta. Kaj je to, mi ni treba spraševati, kajti takoj mi šine v glavo: »Letališče s stolpom in restavracijo!« Nekoliko na desno pa se že baha s svojo obširnostjo moja rojstna vas Šenčur. Kako je velika! Rahel tresljaj. Že sem na prvi postaji, kjer izstopim, lahko pa bi se presedla še na drugo vlečnico; toda ker je naša postojanka že pred vrhom, kamor vleče druga vlečnica, jo skupaj mahnemo do koče peš. Pot je precej naporna,"'toda kmalu smo na cilju — na mojih prvih počitnicah na Krvavcu.
Erika Novak,
8. a r. osn. šole
Stanka Mlakarja, Šenčur
Morda sle opazili, da že nekaj časa nismo razdelili knjig najboljšim dopisnikom. Odločili smo se, da jih tokrat podelimo učencem osnovne šole heroja Bračiča iz Tržiča za njihovo vestno dopisovanje.
Tokrat smo poiskali nekaj novega. Avtor najboljšega prispevka bo dobil kvalitetno nalivno pero Geha, ki nam jih bo prispevalo podjetje   Hermes iz
Ljubljane, zastopnik zahodnonemške firme Geha. Pisca bomo povabili v naše uredništvo, da nam bo povedal kaj zanimivega o sebi, morda sošolcih, šoli, domu ipd. Skušali mu bomo tudi pokazati, kako naslaja časopis.
Upamo, da bo takšna nagrada spodbuda za sodelovati je in da se boste pridno oglašali in s tem razveseljevali vaše sošolce.
Obisk v vojašnici Staneta Žagarja
Čakamo, kdaj se bodo vrnila dekleta iz cvetličarne. Dolgo jih ni. Končno le pridejo. Samo skok, dva čez cesto in že smo pri kasarni. Vojak stražar odpre vrata in mi stopimo na dvorišče. Levo in desno stojijo stavbe, vojakov skoraj ni. Le štirje igrajo na igrišču nogomet.
Sprejmejo nas v neki stavbi med drevjem. Najprej nas popeljejo v sobo, kjer vidimo slike pomembnih oseb in krajev, znanih iz NOB. Nekatere so prav zanimive. Na več slikah smo videli tovariša Tita.
.....
jij^''- Novo obleko so ji ku-Hjj| starši le za velike praz-(L6- K šivilji je hodila na a!nik.
večkrat pa je delala na •*u- Zvečer se je utrujena
}®,e misli daleč so nekje. t>Q ,rl Pa seva Žalost ti,
'!c'' grenka solza ti polzi.
<ta°**°*~c sem kriva jaz za to, AliS>Cc' ]C tv°ie žalostno? hn   lv' so ljudje, Soče so le skrbi
ta
vsakdanje?
r°ko primem prav V  v narahlo te,
Veb se drobna lučka ti
Khr •     ,     ■ ,- \priige-Lnna) grde misli ti
ljUf v " prežene,
eča roka mene se oklene.
Moj
ca Zaplotnik, Kranj
Budilka na omarici se je s truščem sprožila in prebudila ne samo mojih staršev, ampak tudi mene. čeprav sem bila še majhna, stara morda dobrih pet let, se še vsega prav dobro spominjam.
Prišel je zopet tisti strahotni teden naokrog, ko sta morala mama in oče oba zjutraj v službo, jaz pa sem bila za debelih osem ur sama doma. Mama je imela zjutraj mnogo opravil. Tekla je sem in tja in loputala z vrati. Skuhati mi je morala topel zajtrk, kajti sama sem bila še premajhna. Na omarici, ki je stala poleg postelje, je pripravila tudi malico in mrzlo kosilo. Založila me je z igračami; glavna med njimi pa je bila punčka, klicala sem jo Rebeka. Z njo sem se vedno pogovarjala, kajti celih osem ur nisem mogla spati, čeprav-sem bila največ časa v postelji.
Ključ v vratih je zaškrtal, ostala sem čisto sama. Toda, še enkrat so se odprla vrata in po stopnicah je pritekla .nama ter z zaskrbljenim obrazom ponovno naročila, naj bom pridna ter mi popravljala odejo in zatrjevala, da se bo kmalu, kmalu vrnila. »Zakaj moraš iti, kam greš in zakaj moram biti toliko časa sama?« sem jo vsako jutro spraševala. Odgovor je bil
vedno enak: »Za nas vse grem služit kruha.«
Oglasil se je zvon. Vedno sem ga poslušala. Pritisnila sem nos k šipi, toda zunaj je bila še skoraj tema — pa tako dolgo sem že bila sama. Zlezla sem nazaj v posteljo in poslušala tiktakanje ure. Dnevi so bili dolgi: Bodi pridna, ne smeš iz postelje, nikomur se ne smeš oglasiti! Da ne boš lačna!« Ta svarila sem si dobro zapomnila. Ubogala sem mamo, ker sem vedela, da se bo kmalu vrnila. »Zdaj gre! Mama je! Prav gotovo, dobro poznam n jene korake.« Napenjala sem ušesa, vrata so zaškripala. Planila sem i/, postelje in stekla po stopnicah navzdol. Tako sem je bila vesela. »Veš mama, nič nisem bila lačna, nisem pogrešala druščine, ne sonca, ampak smo tebe« Kosilo je tako prijetno dišalo, ker je bila poleg mene ona — ker nisem bila več sama.
Tako sem odraščala. Postajala sem vse bolj.samostojna in pogumna in mama mi je vse bolj zaupala. Sčasoma ie tudi ona
šla v službo z manjšo bojaznijo in strahom, meni pa so dolge ure minevale hitre*-je, kajti v knjigah je bilo /ame mnogo zanimivi ga.
Po stenah dolgega hodnika so viseli zemljevidi naše države in republike Slovenije, na njih pa je bilo označeno bodisi osvobojeno ozemlje ali vdor okupatorjev v našo državo. Te stvari smo si spotoma ogledali.
V drugi sobi so nam hoteli pokazati episkop, a so malce razočarani ugotovili, da ga imamo tudi v šoli in da smo se o njegovem delovanju učili pri liziki.
Zadnja soba, katero smo si ogledali, je bila natrpana s knjigami. Boljši učenci smo dobili knjige.
Kmalu smo se nekoliko razočarani poslovili, ker nam niso pokazali orožja in druge vojaške opreme.
Vinko Vreček,
8. b r. osn. šole Stanka
Mlakarja, Šenčur
Najvišje rastline rastejo v Avstraliji. Drevo evka-liptus doseže 155 metrov. S to višino prekaša tudi tako imenovano mamutsko drevo sekvojo (Se-quoia gigatttea) v kalifornijski Sierra Navada, ki doseže 140 metrov.
Tadeja Prestor, 8. b r. osn. Stanka Mlakarja, Šenčur
šole
kotiček za ljubitelje cvetja
Piše ing. Anka Bernard
Spomladanska dela v vrtu (2)
Spomladi poskrbimo tudi za vrtno trato. Zaradi stalne košnje se trata močno izčrpa, zato jo je treba izdatno gnojiti. Najbolje je seveda, če smo to storili že jeseni s kompostom ali gnojem. Ker organskih gnojil vedno primanjkuje, lahko potrosimo tudi šolo. Trati bo koristilo, če jo spomladi pognojimo s šoto, seveda, če tega nismo storili že jeseni. Trato pred gnojenjem skrbno pograbimo z železnimi grabljami, zravnamo krtine in jamice z zemljo. Ko bo topleje, na gola mesta posujemo travno seme.
Trato pognojimo tudi z mešanim gnojilom nitrofoskalom 8:8:8, in sicer 3 dkg na kvadratni meter. Če se je v trati razbohotil plevel, ga odstranimo s herbicidi: kot so deherban, agroksone itd. Večjih plevelov kot so na primer regrat, trpotec, ščavje in gabez. pa se najhitreje znebimo, če jih od časa do časa odstranimo z nožem čim globlje v tleh.
Z okopavanjem trajnic in spomladanskih čebulnic počakamo toliko časa, da odženejo. Biti moramo zelo previdni, da ne poškodujemo rastlinic, dokler ne pribodejo iz zemlje. Škoda bi bilo, če presekamo čebulico hiacir.tc ali lilije, ki šele kasneje odženejo. Tulipane in hiacinte izdatno pognojimo z mineralnimi gnojili, kar se bo močno poznalo na večjih in lepših cvetovih. Priporočljivo pa ni gnojili trajnicam, ker tega mnoge ne prenesejo. Predvsem nizke blazir.aste trajnice za skalnjake ne marajo gnojenja z umetnimi gnojili.
Na zelenjavnih gredah bomo sejali špir.ačo, korenček, pe-teršilj, prvo solato berivko, sadili čebuljček in česen. V topli gredi lahko gojimo še marsikaj, kar si na prostem ne moremo omisliti v tem letnem času. Prve pridelke bomo seveda vzgojili v topli gredi ali pod folijo.
Spomladi tudi kupimo nove sadike grmičevja, trajnic, sadnega in okrasnega drevja ter vrtnic. Za nasvete pri urejanju vrta povprašajmo najbližjega vrtnarja ali poglejmo v primerno knjigo. Tudi strokovnjak vam bo rad svetoval. Žal je pri nas še premalo vrtov, po katerih bi se lahko zgledovali, mnogo preveč je prenatrpanih in nesmotrno urejenih.
Obrvi
Košate bi nepravilno raščene obrvi so vsekakor problem. Z vztrajnostjo pa se da tudi nekaj urediti. Vsako jutro in vsak večer krtačite obrvi od spodaj navzgor v zaželeno obliko s krtačko namočeno v ricinusovo olje ali namazano z mastno kremo. Takšno gledanje bo tudi najupornejšim dlačicam dalo zaželeno smer, obrvi pa bodo gladke in urejene. Posebno neubogljive rastoče dlačice na obrveh, ki se ne dajo popraviti s puljenjem, ukrotite z lakom za lase. Zjutraj si nanesite na drobno krtačko nekaj laka in počešite obrvi v zaželeno obliko. Vsekakor tak postopek traja nekaj časa, preden se košate ln precej razraščene obrvi ugladijo in dobe zaželeno obliko.
Skrb za škornje
Škornji, ki jih še vedno zelo radi ohujemo v mrazu, so lepi le, kadar zanje skrbimo. Kadar so blatni, jih ne peremo pod curkom vode, pač pa usnje obrišemo z vlažno gobo. Dobro je, če vodi dodamo tudi nekaj kapljic kisa. Prah očistimo z usnja z mehko krpo. Ko se usnje posuši, ga namažemo s pasto in osvetlimo. Od časa do časa usnjenim škornjem vrnemo prvotni lesk s posebnim sprejem za nego usnja (box spray).
S kor nji izgube svojo obliko, če jih nemarno shranjujemo. Če nimate posebnega držala za škornje, jih napolnite čez noč s časopisnim papirjem ali starimi najlonskimi nogavicami polnimi papirja. Od časa do časa notranjost škornjev osvežimo Z osvežujočim sprejem. Škornje hranimo na suhem in ne preveč toplem mestu.
Za krepke] še lase
Pivo je staro in znano sredstvo za nego las. Zato je dobro, če si od časa do časa po umivanju las, glavo oblijemo še s polovico steklenice piva. Lase prej temeljito splalknemo in zbrišemo s frotirko. Nato lase navijemo in uredimo kot običajno. Učinek je še boljši, pa tudi občutek prijetnejši, če pivo pred uporabo nekoliko segrejemo. Pazimo le, da količino piva enakomerno razdelimo po laseh.
Skutna žemljevka
Potrebujemo: 2,5 dl mleka, 2 rumenjaka, 3 žličke sladkorja, 5 dkg masla, 5 žemeLj. Za nadev: 40 dkg skute, 2 dl smetane, 8 dkg sladkorja, 2 rumenjaka. Limonino lupm°. po potrebi še malo mtoka, sladkor za posipanje.
V mleko razžvrkljamo rumenjaka, sladkor in stopljeno surovo maslo. V tej mešanici namočimo nalomljene žemlje. Za nadev pretlačimo
skuto in jo zmešamo s smetano, sladkorjem, rumenjakoma, limonino lupin ;co in očiščenimi opranimi rozinami. V pomaščeno kozico naložimo plast namočenih že-melj, nato plast skutnega nadeva, ki ga pokrijemo z drugimi namočenimi zemljami. Ce je potrebno, zalijemo še z malo mleka in pečemo v pečici pol ure. Pečerto potrese-mo s sladkorjem.
Sv*
Zdenka V. iz Kranja --, 3,
tuj te mi, prosim, kaj naJ ^ redim iz blaga, ki sem t?3 ^ bila v dar in katerega vz<f j v pismu prilagam. Blaga J ^ meter. Stara sem 19 ^ sem študentka.
Marta — Blago se r0. zelo primerno za krilo. ^ j:te si zvončasto krilo, ^ j. pa naj bo obrnjen diaS0
ČE ocenjuješ žensko, 1 oceni km se da visok0;. Le  pri  starosti in bodi skromen.
Za vse postave je primerna tale spomladanska kombinacija. Krilo z gubami, srajčna bluza ln pa jopica brez ovratnika.
V Mošnjah se bojijo smradu
Odlagališče industrijskih odpadkov bi lahko škodovalo turizmu in nasadu jabolk v Podvinu
radovljiški ponedeljek
Mošnjah v J2"tf je bila v ■Zsiirjena seja sveta krajev-skupnosti, ki so se je po-^ članov sveta udeležili tu-J Predstavniki krajevnih T'ižbenopolitičnih organizam ^< hotela Grad Podvin in j?rata KŽK Kranj v Radov-L^i- Razpravljali so o pred-£^ani lokaciji za odlaganje J^u&trijskih odpadkov v biv-1 pamoznici v Mošnj; Udeleženci sestanka
jah. c» so bili
Jjl'». da bi  opuščeno gra-^°2nico v  Mošnjah določili kraj, kamor bi podjetja
Elan, Veriga, Jelplast Kamna gorica, Plamen, Suk.no in druga lahko odlagaili odpadke. Bojijo se, da bi izgorevanje odpadkov povzročalo precejšen smrad in hkrati povzročilo škodo na nasadu deset tisoč jablan v Podvinu. Predstavnik hotela Podvin je povedal, da namerava hotel prav na področju v bližini gramoznice v prihodnje urediti jahalno stezo. Predstavnik KŽK pa je menil, da bi plini, ki bi se sproščali ob izgorevanju, lahko škodovali listju in plodovom v nasadu, saj je
Razširitev pokopa-v Šenčurju
Sv
et    šenčurske krajevne
Pnosti je na zadnji sej
sku
plenil začeti z akcijo za raz-.Ir'tev pokopališča v šenčur-Osno'vaM so poseben ini-j^tivrii odbor, ki ga sestavljajo   predsedniki krajevnih j*uPno'Sti Visoko, Vo.glje, Vo-in   Šenčur, predsedniki rajevnih   organizacij SZDL ~ omenjenih vasi ter še po 11 občan iz vsake od omejenih vasi. O razširitvi potpali šča  v   Šenčurju bodo ^PravLjali tudi na letošnjih ^frih občanov.
Idejni  načrt   za razširitev ^dvideva    pridobitev 1393 J^dh prostorov za grobove, r^ajo    okrog pokopališča, graditev mrtvašnice s tromr
vežicami ter ostalimi prostori, ki morajo biti na takem pokopališču. Problem potrebnega zemljišča bo kmalu rešen. Za gradnjo ograje bodo potrebovali 240.000 dinarjev, za gradnjo mrtvašnice in ostalih prostorov pa 600.000 dinarjev. Da bi lahko predvidene objekte čimprej zgradili, podpirajo vaščarii Visokega, Vogelj, Voklega in Šenčurja predlog, da bi vsaka družina, ki pokopuje svojce na šen-čursko pokopališče, prispevala letos 200 dinarjev in prihodnje leto prav toliko. Na ta način bi zbra.fi polovico potrebnih sredstev, drugo polovico pa naj bi dala kranjska občinska skupščina.
P. Gorenc
Šenčurski gasilci praznujejo
^a zadnjem občnem zboru ^° šenčurski gasilci sklenili, .a bodo j'idija skupaj s krasnim praznikom proslavili tUcii 75. obletnico gasi is ke-*a društva. Ob tej priložnosti
°do organizirali vaje, na ka-ero bodo povabili vsa dru-
Va  kranjske občine, gasil-
sko parado po vasi ter slovesno akademijo v novem kulturnem domu, na kateri bodo podelili priznanja najzaslužnejšim gasilcem. Skupaj z mladinskim aktivom nameravajo do praznovanja ustanoviti še eno mladinsko in pionirsko  gasilsko desetino.
P. g.
Občni zbor AMD Šenčur
soboto zvečer je bil v Neurju   redni   občni zbor-
njega avto-moto dru , va. Društvo je zelo aktivno
'ma že 476 članov. V pre-teli
i*'ern l^tu so organizirali iz-v neznano, lov na lisico, *°deIovali    pri praznovanju
^fevnega praznika ter or-. '"'zirali 6 tečajev za šoler-|e amaterje,  na  katerih so
sPosobili 182 voznikov.
Na občnem zboru so izvolili nov upravni in nadzorni odbor ter sklenili, da bodo še tesneje sodelovali s krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami, predvsem pa z osnovno šoio, kjer bodo okrepili preventivno vzgojo. Posebne skrbi bodo deležni kmetje traktoristi ter najmlajši člani, katerih organizacija šteje že prek 40 članov.
C. Rozman
nasad oddaljen od gramoznice oziroma od predvidenega odlagališča le kakšnih 100 metrov v zračni črti. Skratka, predstavniki krajevne skupnosti in drugi so menili, natj bi pristojni organi na občini našli za odlaganje tovrstnih odpadkov primernejši prostor. Sklenili so tudi, da bodo, če bo potrebno, zaradi predlagane lokacije v Mošnjah, sklicali še zbor volivcev, kjer naj bi svoje mnenje povedali tudi vsi prebivalci krajevne skupnosti.
A. Ž.
w
HRANA ZA PTICE H IN RIBE
Ž IVI L-A
globus
v
Kviz Šenčurju
Mladinski aktiv iz Šenčurja je organiziral pred kratkim že drugo kviz tekmovanje iz serije Mladina 73, kjer mladi merijo svoje znanje o zadnjih olimpijskih igrah v Munchnu. Na prvem kviz tekmovanju je ekipa mladinskega aktiva iz Šenčurja premagala ekipo Poklicne šole .Iskre, v drugem pa učenci šenčurske osnovne šole mladinski aktiv iz Stražišča. Na prvih dveh kvizih sla nastopili pevki Elda Viler in Sonja Gaberščck, vodila pa sta jih Milan Kalan in Jože logar. Nagrade sla prispevala Držav, na založba Slovenije in mladinski akliv iz Šenčurja, ki namerava tudi v prihodnje organizirati takšna tekmovanja.
B. R.
Namen in pomen
zdravniške dežurne službe
Kot vse gospodarstvo in življenje se spreminja tudi zdravstvena služba. V preteklosti smo imeli v Zdravstvenem domu Jesenice organizirano dežurne službo tako, da je bila pomešana urgentna služba, služba resnične prve pomoči in služba obiskov na bolnikovem domu kot nadaljevanje bolniškega ali ambulantnega zdravljenja.
V tem času je bila ekonomska moč občana manj razvita, relativno tudi zdravnikova, tako da je uporabljal za obisk javno vozilo, to je reševalni avtomobil:
V razvoju naše družbe in ekonomske moči nas vseh pa so se 7aeeta pojavljati na vseh ravneh prebivalstva osebna prometna sredstva in s tem so se spremenili tudi odnosi zdravljenje na domu in zdravljenje v ambulanti, kot je to pojav vseh razvitejših dežel. Ekonomska moč se je dvigala, kadrovsku smo zaradi različnih vzrokov, zaradi razširjenega zdravstvenega varstva v splošni službi, tudi močno oslabeli, kar je tudi pojav v vseh naprednejših deželah, zato se je s tem problemom začela ukvarjali tudi Svetovna zdravstvena organizacija.
V trenutku, ko je dobil Občan v roke primerno prometno vozilo, se mu je približala tudi ambulanta in odpadla nenujna strokovna pomoč na domu.
Vprašanje je samo, kaj je nujna pomoč na domu. Nujno — je prešlo pri ljudeh predvsem v frazo. Nekdo meni, da je nujna .temperatura 39°, nekdo 37°, nekdo W, nekdo krvavitve, poškodbe, nekdo zobobol, zanoht-nice, glavobol. Na vsak način zaradi vseh naštetih stvari ni potreben obisk na domu. Možno pa je, da bi se kdaj zaradi teh stvari lahko klicalo, če bi bilo povezano 7 neko komplikacijo in je bolnik sam ne more rešiti. V dobi avtomobilske poplave lahko išče pomoč v sta-cionariju, kjer je strokovna pomoč stalno na voljo, obisk na domu pa je rezervfran izključno za najbolj nujna in najbolj neodložljiva trenutna obolenja. Za zdravljenje na domu pa bi se moral občan pogovoriti in dogovoriti s svojim Iečečim zdravnikom v ambulanti, kar je tudi zdravnikova dolžnost, da si odtrga delček prostega časa v korist bolnika, ki se mu je zaupal. Težave nastopajo le zaradi pomanjkanja zdravnikov v splošni službi in je tako zdravnik v dežurni službi in v prostem času močno zaseden, da mnogokrat nima privatnega življenja.
Ne misiiim kritizirati ljudi, ki kličejo za obiske na domu, pač pa se morajo zavedati, da ima zdravnik svoj redni delovni čas, poleg tega obiskuje bolnike na domu, največkrat pa mora zaradi izpadov nadomeščati v svojem tako imenovanem prostem času.
Zdravnik je človek kot vsak drug in njegove umske in fizične zmožnosti so omejene. Zaradi tega naj bo v premislek vsakomur, da po dežurstvu ni prost, temveč ga čaka najprej še sedemurni delavnik, kjer ga čaka 60 do 70 ljudi, v ambulanti. S tem nastopa samo eno vprašanje, kako zadostiti človekovim potrebam, da bi bil predmet pozornosti v ordinaciji vsaj 20 minut, da bi pVšel takoj na vrsto, ker mu je čakanje odveč in bi bil vedno sprejet, to je nikdar odklonjen.
Tako je zdravnikov čas izpopolnjen v glavnem samo
z delom in se tudi on težko večkrat sprijazni z dejstvom, da mora biti občanu na voljo ne glede, ali je stvar nujna ali ne, samo zaradi tega. ker je to občanu ekonomsko ugodnejša, časovno ustreznejša in enostavnejša rešitev. Pri tem pa se ne zaveda, da je postavil svojega bližnjega, ki bi bil resnično potreben takojšnje pomoči, lahko tudi v nevarnosti za življenje. Zato menim, da je zaradi svoje komodnosti občan tudi moralno odgovoren za ogroženo stanje sočloveka."
Poudariti hočem, da le dežurna služba namenjena res za nujna in neodložljiva trenutna obolenja in nezgode, vse drugo pa Je si var dogovora občana z Iečečim zdravnikom.
Predstojnik ZE Jesenice: dr. Sajevic Mihael
mali oglas
prodam
Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in KOS. Krolj, Staru cesta 13/1, tel. 21-624
' 10)2
Prodam mlade PRAŠIČKE in PUNTE. Ljubno 70, p. Podna rt 1031
Prodam leto dni staro TE-LICO za plenu ali zakol. Jur-jevoc. Si'. Bitnje 28 1032
Prodam dobro KRAVO mlekarico, ki bo marca tele-tila. Bled, Reeiška 51 1033
Prodam mladega BIKCA. Breg 8, Preddvor 1034
Prodam suha DRVA. Suha 5, Kranj 1035
Prodam SEME otave. Naklo 101 1036
Prodam dobro ohranjeno navadno HARMONIKO. Regin-Čeva 5, Kianj 1037
Prodam polovico PRAŠIČA težkega nekaj nad 200 kg, Sp. Brnik 39, Cerklje 1038
Prodam 2 kub. metra HRASTOVIH PLOHOV prvovrstnih, IZRUVAC za krompir lan/ in semensko GRAHORO. Pipanov« 40,  Šenčur 1039
Prodam KRAVO po izbiri. Voklo št. 31 1040
Prodam 2 plemenski TELIČKI. 6 tednov stari, vprož-n; SADILEC krompirja in hrastove suhe PLOHE. La-hovče 13, Cerklje 1041
Prodam GUME 640 X 15 za volksvagen kombi. Dobrav ^.i 14, Jesenice 104.?
KOSILNICO BCS tovarniško novo odstopim. Ponudbe poslati pod »14100 N din •
um
Prodam delovnega VOLA. Avsenik, Gorica H, Radovljica 1044
Prodam . dobro ohranjen TELEVIZOR znamke orion za 700.00 din. Resnik, Šorlij -va 21, Kranj 1045
Prodam 2000 kg sena in 1000 kg slame. Šenčur, Vele-sovska 27.     • 1046
Približno 3 kub. metre DESK in PLOHOV ter KMEČKI MLIN prodam. Tavčar Ivanka, Vodice 60
1047
Prodam STREŠNO OPEKO bobrovec. Šenčur, Mlakarjeva 48 1043
Zahvala
Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata, strica in svaka
Janeza Perka
iz Sp. Dupelj
sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsem vaščanom, podjetjem Živila in Merkur za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo zdravniškemu in strežnemu osebju Bolnice Golnik, ki so mu pomagali ob težki bolezni, zahvala č. g. župniku, pevcem ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Tanja, sin Edi in hčerka Zdenka z družinama, hčerka Majda / ino.vm in ostalo sorodstvo
Zg. Duplje, 27. februarja 1973
Zahvala
Ob težki in nenadomestljivi izgubi ljubega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, bratranca in tasta ^
Franca Sinka
Jclenčcvega ata iz Sp. Besnice
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh dneh pomagali, darovali cvetje in počastili njegov spomin ter ga spremili" na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo zdravniku dr. Mayu Juliju, č. duhovniku Pavlinu, pevcem, sodelavcem tovarne Exoterm, krajevni organizaciji ZB in zaposlenim pri hčerki Francki ter vsem, ki so nam izrekli sožalje. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena, sin Jože, Franci z družino Janez z. ženo Miro in Francka z družinama, brat in sestra ter ostalo sorodstvo
Sp. Besnica, 27. februarja 1973
- Zahvala
Ob težki izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata in strica
Franca Drakslerja
sc najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo dobrim sosedom za pomoč, ZVVI za venec, časlitemu duhovniku za lep pogrebni obred in pevcem za žalostinke.
žalujoči: družini Hidič in Meznarič
Orchek, 28. februarja 1973
Prodam KRAVO sivko po 4 teletu. Zevnik Pavel, Praše 10, Kramj 1049
Prodam OVES in ČAJNE. Zg. Bela 62, Preddvor 1050
Prodam PŠENIČNO SLAMO. Sp. Brnik 57 1051
Prodam PRAŠIČA za zakol. Šmartno 5, Cerklje 1052
Prodam BIKCA simentaica 200 ksr težkega. Visevca 3, Cerklje 1053
Prodni komplet nova KOLESA za cizo. Senturška gora 19, Cerklje 1054
Prodam 6 tedno stare PRAŠIČKE od 13 do 19 kg težke. Lahovče 39, Cerklje 1055
Prodam mlado KRAVO s teličkom, dobra mlekarica. Zalog 11, Cerklu 1056
Prodam lopo, 150 let staro KMEČKO SKRINJO, 155 k 60 x 65. Naslov v oglasnem oddelku 1057
Prodam PUNTE in nekaj LAT za kozolec. Zg. Bitnje 23, Žabnica      -      • 1053
Prodam 150 LETEV 5 x 3. Rozman Milena, Sr. Bitnje 29, Žabnica 1059
Prodam rabljene DESKE, PUNTE in BANKINE. Preddvor 21 1060
Prodam 80-Iiterski BOJLER z garancijo. Moše 36, Smlednik 1061
Prodam CEBULCEK. Brc/ niča 8, Žirovnica 10i>2
Prodam meč z verigo in ciliinder z batom za žago jo-bi — tiger. Habjan, Brode 5, Skolja Loka 1063
MOTORNO ŽAGO stihi OSO-AV, popolnoma novo, prodam. Krek Jože, Sv. Barbara 15, skolja Loka 1064
Prodam vprežni OBRAČALNIK in SONCE na tri. Gor. vas 39, Roteče • 1065
Prodam 2 SLAMOREZNI-CI, ročno in s puhalu:kom, ali zamenjam za goved. Prodam STRESNO OPEKO »lok« in DESKE 25 in 50 milimetrov. C. na Klane 19,
Kranj 1066
•Prodam KRAVO, 2 meseca brejo in plug obračalnik,, vprežni. Bukovica 4, Vodice
1067
Prodam mailo raiblljen KOMPRESOR, enofazni, trudbenik. Srebrnjak Peter, Hrast jc 187, Šenčur 1063
MIZARJI — prodam »fro-mia gerung stos« železni stroj za »goranje« in močne stisk i če, stolice, železje za vrata. Ogled nova vinska trgovina Škofjeloška c. 56, Kranj
' 1069
Prodam KRAVO pred četrto telilvijo. Britof 314, Kranj 1070
Prodam mailo rab'lj ep OTROŠKI VOZIČEK. Kri/ nar Marija, Zg. Bitnje 112 ali knjigarna Simon Jenko, Kranj 1071
Prodam 2 težka KONJA, stara 6 do 9 let, 2 TELIČKI, Stani 8 mesecev. Polijšica 13, Gonje 1072
Prodam PLINSKO PEC na ' električni vžig. Pušavec Vere-na, Tenet i.Šc 16, p. Golnik
1073
Prodam osem mesecev Staro ŽREBICO. Gorica 7, Radovljica 1074
Prodam globok CT ^ •] VOZIČEK. Omart, BcllC (| va 26, St razišče
Prodam SEJALNIK- )tli Hlin0] umetni gnoj, CirČe 17 -0nU
Prodam dobrega N^ «ARj ali zamenjam  za  nI i-"1 "^j^ *^ike
Pivka 15, p. Naklo
Prodam PRAŠIČA za ■-^ Žablje 2, Golnik jfl Pnodam  skoraj nC>VOjni SILNICO »gudbrod« na za  manjše posestni* J
ROČNI VOZIČEK za 3?0
Sobo
Oeutj to* , Wri
Golnik 53 uK^Cw.
Prodam 4 breje Z^*  $ *4 Hafnerjeva 16, Kranj ,ravO| Jn Proda ni mlado
Jož,
Voglje 74 Cfi * 1
.Prodam HLADILNIK- ^ sta na Klanec 61        c §1
Prodamo RABLJEN^ VA^NE STROJE na JJ3 pogon dne 5. marca za tl|i beni soktor od 7. do 1U( ,v ter od 10. do 12. ure Cf'g kupcem! KROJ, JESEN^
Prodam gostinsko ^'f^ stole, mize, malo iabiic" 50 čilno mizo (staro), vbl^J de, dva igralna aparata, ^ ni nogomet in skoral biljard. Vse prodam P° , i ni ceni. Interesenti D*lju| zglasiijo v popoldanskem ^1 v bivši gostilni Jerm^jJ Podreči 29, p. Kranj .
Prodam KRAVO po %f' in DROBNI KROMPIR- "fa farje 21, Žabnica
Prodam SENO. BodcMI^ Skolja Loka ^
kupim
Kupim MOTORNO KONICO v dobrem stanj«- K llien Ivan, Senturška *°x\$ Cerklje ^fO Kupim plemensko sv ^ okrog 100 kg težko, ni<*M vrste, nemške pasme. ^ Strahinj 18, Naklo ^j$0 Kupim enodružinsko ^ v v okolici Kranja. Ma&*jrfll T jI
gotov ini 84
Kupim HIŠO na
lliuko NoM,
enostanova'1^
Gorenjskem- ~m čain  v dinturjih ali  di>la Naslov v oglasnem pdd« M
Kupim zazidljivo ^,.^t> do 5 km severno od ^'j'iK'1 Naslov v oglasnem od<-
Prodam    dobro ohraAFj ŠKODO   1000   MB. SeO« S telet ova 18 • j
Prodam MOPED T 13 M prestave.^ Strahinj 6, Na ?9
Prodam ZASTAVO 750, ^ nik 1964. Srednja vas 9, ^
"jlk ciAt!
Ugodno prodam r*«* pilotni k 1969. Babic j*net'$ strica 7, p. Duplrje
PrtKlam KOMBIBUS O^m letnik 1966. Poiz.ve se v »" brunarica, Kokrica, KranJ^
Prodam motor tri prestave dobro onfTjc Močnik, Ambrož 1, CerkUjp
godno
prodam NSU pri-
SeV<  ^istrirano, vozno, deli. Cerklje 108.
*r 1021 iiiKin^Tam osobni avto moriš
li W 2a 2500 c1in ai1i 7am°-
i HARu^ dob*o D1ATONICNO '^k^MONlKO. Cater, C. ko-*«ga odreda 26, Kranj
!°VORNl  AVTO  masi rus
^cUt» ■
Der .^6 KM, letnik 1965, ki-" Wi*    0 ohranjen, prodan US Vošče 7, Radovljica
PtYw, 1023
1969 , ™ FIAT 750> k"[lv'k -1 54 • dobro ohranjen. Krona
jO- j» . 1024
O***111   TOVORNI AVTO
Pj* 2,10^. Lp 608. keson 4,50
sHvo Izda", Savska 5,
Si   J***. Jesenice 1025 P tje'^T 1100 nujno prodam. u* Jože t° d°Sovoru. Toporiš A     • ravčarjcva 2, Kranj ^ 1026
fSo*?*!"0 Prodam ZASTAVO ' 2e]o dobro ohrajeno, let-
nik 1968. Teratn Srečko, Kranj, Savska c. 32, tel. 21-798.
1027
OPEL BLITZ, 2 t., dobro ohranjen, prodam. Teran, Bistrica 1, Duplje 1028
Prodam VW 1200. Ogled popoldan Zg. Bela 64, Preddvor 1029
Ugodno prodam FIAT 1300. Markič Anton, Cankarjeva 20, Tržič 1030
Prodam dele za SPAČKA. Prebačevo 5, Kranj 1031
TRIPLEX GARAŽO prodam v Centru Kranja, tel. 23-937, popoldne 1032
Prodam TOVORNO KAROSERIJO (keson) za TAM 4500. Legat Jože, Naklo 132, tele Ion 72-529 1033
stanovanja
Oddann opremljeno SOBO v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 1034
Zamenjam DVOSOBNO STANOVANJE za trosobno v Kranju. Informacije na tol. 22-198, samo popoldne 1035
Mir^o dekle išče SOBO v Kranju, po možnosti neopremljeno. Mohorie Ivica, Britof 231, Kranj 1036
Bodoča zakonca iščeta SOBO IN KUHINJO v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku
1037
' Prodam ENOSTANOVANJ-SKO HIŠO z veliko garažo in sadnim vrtom, Ljubno 39, Podnart. Informacije: Jen-sterle Peter, Besnica, n. h. Zg. Besnica 1038
Zamenjam " TRISOBNO STANOV AN,E z vrtom za dve manjši enosobni in garsonjero Kranj — Šk. Lo'ka — Ljubljana. Oddati ponudbe pod »DRUŽBENA LAST« 1039
Oddam opremljeno SAMSKO SOBO s posebnim vhodom. Informacije od 17. ure
Zahvala
vi?:-
Ob nepozabni izgubi naše dobre mame, stare mame, botre, sestre in tete
Pavle VreČek roj. Kosem
Erjakove mame
se najiskreneje zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam ob težkih dneh stali ob strani, sočustvovali z nami, izrazili sožalje, Počastili njen zadnji spomin, ji darovali cvetje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo za vence: sindikatu obrata Klavnice, sodelavcem obrata Klavnice, barvarne in beliln.ice Inteks, sindikatu Gorenjska oblačila Kranj, prevoznemu oddelku Iskre, gasilcem in pevskemu društvu Srednje vasi ter vsem ostalim. Enako zahvalo č. g. župniku iz Šenčurja. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: Viečkovi
Srednja vas, 28. februarja 1973
Zahvala
Ob boleči izgubi naše drage« mame, stare mame in sestre
nje
I !C# < roj. Rakovec
sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v težkem trenutku. Hvala *a vsako toplo in sočutno besedo ter ustno ali pismeno izraženo sožalje. Hvala jg. župniku za pogrebni obred ter vsem, ki so prinesli toliko cvetja in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Se posebej hvala Prof. dr. Martinu Bencdiku, dr. Desanki Šupdt, dr. Dragu Ažmanu ter zdravniškemu in strežnemu osebju BGP Kranj.
žalujoči: sinova Rajko in dr, Avguštin z družinama  ter  sestri  Johana  in Micka
Zahvala
Ob težki in boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta in strica
Franca Polajnarja
Korenovega ata
sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem ter dobrim sosedom — vsem Mrakovim, Kovačevi mami, Tončki in Ratku, šparovčevim in Kogov-škovemu atu za izkazano pomoč v naših najtežjih trenutkih. Iskrena hvala dr. Janezu Bajžlju za dolgoletno zdravljenje, č. g. župniku, pevcem in tov. Cvertkeljnu iz Ljubna za poslovilne besede ob odprtem grobu. Prisrčna hvala tudi kolektivu Kemične tovarne Podnart, ZD Jesenice, projektantski grupi Podjetja PNZ r/ Ljubljano. ZB Podbrezje, DU Naklo za darovano cvetje in izrečena ter pismena sožalja. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Francka, hčerke Olga z družino, Bcrta z  družino  in  Ani  ter ostalo sorodstvo Podbrezje, Bled, 2. marca 1973
dalje. Naslov v oglasnem oddelku 1040
Solidnemu starejšemu gospodu oddam opremljeno SOBO z souporabo kopalnice. Naslov1 v oglasnem oddelku
Na stanovanje sprejmem dva fanta. Jezerska 6, Kranj
Prodam HIŠO v Zabrekvah nad Selcami. Poizve se pri Smolej Ivanki, Planina pod Golico 50 nad Jesenicami
Študentki iščeta ogrevano SOBO v Kranju za 3 mesece« Oddati ponudbe pod »SOLIDNI« 1044
Iščem SOBO v Kranju. "Pcskvalis Franc, Tekstilin-dus, obrat I, Kranj 1045
Prodam zazidljivo PARCELO. Naslov v oglasnem oddelku 1046
izgublj
Izgubil sem DENARNICO od Kmetoze do Ribncga; Prosim poštenega najditelja, da jo vrne proti nagradi v Km.-tozo Bled 1047
zaposlitve
Iščem ŽENSKO za varstvo
18-mesečne punčke v dopoldanskem času v Lescah. Rožna ulica 4 1043
obvestila
ROLETE, lesene, plastične z zimskim popustom, ža luži je in PARKET naročite zaslop-Mikn šPILERJU, Gradnikoma 9, Radovljica, telefon 75-610 aH pišite, pridem na dom
Naprošam očividce prometne nesreče, ki- se je pripetila v četrtek, 1. marca ob 6.30 pri gostilni Jaka na P; i .' > \«.m, da sporočijo kaicivU ti podatke o povzročitelju, ki je pobegnil proti Klancu, na reševalno postajo Kranj.
Novo ustanovljeni moškP pevski zbor TUGO VIDMAR i/. Kranja vabi vse ljubitelje petja k sodelovanju. Vaje so vsak petek ob 19.30 v glasbeni sobi osnovne šole France Prešeren 1050
prireditve
MLADINSKI AKTIV MAVČIČE priredi v soboto, 3. marca, VESELO PUSTOVA-NJ^. Igra ansambel TIGER. Vljudno vabljeni! 96
KUD ZALOG priredi V nedeljo, 4. marca, PUSTNO ZABAVO, igra Šenčurski kvartet s pevci. Začetek ob 16. uri v soli Zalog. Maske bodo nagrajene 1026
Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini
od 2. marca do 9. marca od 19. do 6. ure zju traj dr. Bojan Gregorčič, tel. 89-060.
V nujnih primerih kličite Zdravstveni dom škof-ja Loka, telefon 85-440.
MLADINSKI AKTIV TR-BOJE priredi v soboto, 3. marca, ob 19. uri mladinski ples. Igra ansambel Tiger. Vabljeni! , 1027'
MLADINSKI AKTIV i R-BOJE priredi v nedelj 0, 4. marca, ob 17. m j v zadružnem domu VESELO PUSTNO ZABAVO z. zabavni n programom ■ in oddajo »POKAŽI, KAJ ZNAš«. Maske zaželene, najlepše nagrajene. Zabaval vas bo ansambel TURISTI, Vabljeni!        ' 1023
MLADINSKI AKTIV PRK-DOSLJE priroja 3. marca ob 20. uri tradicionalno PUSTO-VANJE s programom. Igra ansambel VISKI FANTJE. Vabljeni! 1029
Nogometni klub Primsko-vo priredi v soboto, 3. marca, ob 19. uri v zadružnem domu na Primskoveni
pustno zabavo
Najboljše maske bodo nagrajene. Zabaval vas bo ansambel Metoda Praprot-nika.
Vabi odbor
GASILSKO DRUŠTVO KOKRICA priredi v soboto, 3. marca, in v torek 6. marca, ob 19, uri PUSTNO ZABAVO s plesom v kulturnem domu na Kokrici. Igra ansambel TURISTI: Najboljše maske . nagrajene. Vabijo gasilci!
Gostilna ZARJA Trboje vam prireja V soboto, 3. marca, ob 19. uri VESELO PUST. NO ZABAVO. Igra ansambel ZASAVSKI TRIO. Maske zaželene. Najboljši par nagrajen. Vabljeni! 1051
GOSTIŠČE pri Jan.viu priredi VESELO PUSTOVAN JE dne 3. m 6. marca. O;'L r si astronavta Klemena. Vabljeni! 1052
KUD Ivan Cankar Sv. Duh
priredi v soboto, 3. marca in v torek, 6. marca v kulturnem domu Sv. Duh
pustovanje.
Igrajo v soboto ORFEJI in v torek AKORDI.
Dostojne maske zaželene.
Vabljeni! •
GOSTIŠČE Trnove Duple prireja v soboto in v torek zvečer VESELO PUSTOVANJE. Maske zaželene. Se priporočamo za obisk 1053
V nedeljo, 4. marca, gostuje KUD »Valentin Kokalj« Visoko v Preddvoru s Finžgarjevo ljudsko igro — DEKLA ANČKA. Predstava bo ob 16. uri, dvorana ogrevana
Gostišče GAMSOV GAJ priredi V soboto, ob 18. uri PUSTOVANJE. Maske zaželene. Vabljeni!
Graditelji in kmetovalci!
Kmetijsko živilski kombinat Kranj
vam nudi po konkurenčnih cenah v našem skladišču v Hrastju (bivša farma bekonov):
gradbeni material stavbno pohištvo umetna gnojila
Informacije daje K2K — Komercialni servis, Cesta JLA št. 2 (nad kinom Centrom), telefon 22-439 in 21-260.
Priporočamo sel
Cesta JLA6/I nebotičnik
PROJEKTIVNO POD J E T J E KRANJ
IZDELUJE NACRTE ZA STANOVANJSKE HISE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ
Podjetje VARNOST Izpostava Kranj
razglaša prosta delovna mesta
vratarjev — čuvajev
za območje Kranja in Breznice
Osebni dohodek od 1600 do 2000 din.
Pismene ponudbe je treba poslati izpostavi v Kranju, Koroška 17.
Kulturna skupnost Kranj
razpisuje zaradi vzpostavitve skupne računovodske službe kulturnih Institucij in ZKPO naslednja prosta delovna mesta
1. računovodje
Pogoj:
za delovno mesto se zahteva višja strokovna izobrazba ekonomske smeri in pet let delovnih izkušenj v stroki ali srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in deset let delovnih izkušenj v stroki;
2. finančnega knjigovodje 3* materialnega knjigovodje
Pogoj:
za delovni mesti 2. in 3. se zahteva srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri ali nepopolna srednja izobrazba in deset let delovnih izkušenj v stroki.
.Kandidati naj pismene vloge z dokazili o Izpolnjevanju pogojev pošljejo razpisni komisiji Kulturne skupnosti Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 8 dneh od dneva objave.
Delovna skupnost GLASBENE SOLE KRANJ
razpisuje prosto delovno mesto
snažilke
za nedoločen delovni čas.
Ponudbe sprejema delovna skupnost Glasbene šole Kranj, Trubarjev trg 3 do 7. marca.
ZAVOD ZA LETOVANJE KRANJ
vabi k sodelovanju za delo v zdravstvenih kolonijah v letovišču Novigrad in Stenjak:
zdravnike medicinske sestre pedagoške vodje vzgojitelje
Delo v izmeni traja 20 dni. Rok za pismene prijave je 15 dni od dneva objave oz. do zasedbe delovnih mest. Informacije lahko dobite tudi telefonično na številki 220-52.
mncBir11 sama 111 LtZ ZL« IlZ LL« HIB
upM
V DELAVSKEM DOlV«U V KRANJU
od S. do 13. marca
POHIŠTVO GOSPODINJSKI STROJI OKNA VRATA
odprto vsak dan od 9. do 18. ure
h
ssa
UGODEN NAKUP S POPUSTOM
pohištvo
okna vrata pri nakupu z gotovino
gospodinjski
stroji
pri nakupu
z gotovino
3
3 5
mesec mur
Tekstilna tovarna Sukno Zapuže Prodajalna Kranj, Staneta Žagarja 48
Cenjene potrošnike obveščamo, da prodajamo vse vrste *ens^®?* blaga iz 100 % runske volne v najnovejših modnih vzorcih. MosK lodne in volnene odeje z manjšimi tovarniškimi napakami. Prod* jamo tudi domačo volno za pletenje. Vse to vam nudimo po zel nizkih cenah.
Prodajalna je odprta vsak dan od 7. do 18. ure
ob sobotah od 7. do 12. ure.
Priporočamo se za vaš cenjeni obisk!
3392 zadev za dva Sodnika za prekrške
l^enicah  so  na seji 7°rov občinske skup-obravnavali delo ?pdni\kov za prekrške, esnjemh prostorih in večjem številu za-•"»oreta delati v nor-Pogojih. Na Jesenicah .*li zaradi meje in več ■Jn ob prestopili meje dežurstvo obeh sodni-,Prekrške. Odborniki eJeli poročilo in skle-«f Morajo na Jesenicah .        y še   enega sodnika ^^"ške ter se zavzeti za v    "Ormaln'h možnostih.
^.(^ ana republiška norma k jjjjjSa sodnika za prekrške ^ zadev na leto, jese-eiu.^nika pa sta v pre-^j? letu rešila 3392 za-£ Y*l zaostanek iz pretek-
■ *a^a sta mora,a rešiti Sfta, Cv- na novo pa ob-'V5at> in rešili 3740 za-\. *JJo sta rešila 3392 za-koncu le'ta pa je J nerešenih 776 zadev, ,jasn0 kaže, da bodo mo-Jesenicah zaposliti še J? hodnika za prekrške.
te prekrškov
rab prekrškov je v ©bčiu» enostransko m odpade na krši-PtsoV O rTotnih listinah •V,-o kršitvah'pVc^ifI*', Ij^^jjržavno mejo 613 za-• "V**"•.<>• o?!Žma meje zalite-"atno obnJnienitev, saj lani  kar  1332 zadev
ali 40 odstotkov vsega deda, ki ga je bilo treba reševati v večini primerov takoj. Na prometne prekrško odpade 1032 zadev ali 31 odstotkov, na javni red in mir 420 zadev ali 13 odstotkov, na druge kršitve v javnem prometu 309 zadev aH 9 odstotkov ter na ostale zadeve 1 odstotek, na prekrške obveznosti do državnih organov 190 zadev ali 6 odstotkov.
OSTRP.JSA KAZNOVALNA POLITIKA
Čeprav sta sodnika za prekrške tako lani imela precej dela, pa nikakor ni trpela kvaliteta dela, saj je bilo na rešene zadeve le 80 pritožb. Pri tem pa se je precej poostrila kaznovalna politika, tako da znašajo poprečne denarne kazni več kot leto poprej. Lani j<- bita poprečna denarna kazen 170,10 dinarjev.
Tudi na področju prometnih prekrškov se je kaznovalna poliftika zaostrila, saj so varstvene ukrepe odvzema vozniškega dovoljenja izrekali ne le za vožnjo pod vplivom alkohola, temveč tudi v tridesetih drugih primerih.
Medtem ko. znaša poprečna denarna kazen lani 170 dinarjev, pa je poprečna zaporna kazen 15 dni. IV podatkih je bilo lani vplačanih denarnih
kazni (denar od hazarderjev in druga vplačila) na Jesenicah 477.485 N dinarjev.
NAJVEČ PREKRŠKOV OB MEJI
Na Jesenicah so prošnje za pravno pomoč vse lansko leto takoj reševali, izjema je le mesec december, ko sodnjka zaradi večjega števila rednih postopkov teh prošenj nista •mogla reševati. Nasploh pa ugotavljata, da je število prekrškov zoper javni red in mir v upadanju, prav _lako je malo postopkov na področju gospodarstva in financ, medlem ko pa je največ prekrškov na meji. Tudi prometni prekrški nekako stag-n i rajo in so iz leta v leto v enakem številu.
Nujnost uvedbe dežurne službe in dežurstva je prav gotov l upravičeno, saj sta mora-la lani s področja moje in prometa oba sodniku za prekrške posredovati takoj kar v 1828 primerih!
Če ne bi bilo prav na meji in mejnih prehodih toliko prestopkov, ne bi »mela toliko zaostalih zadev, zato prav lahko ugotavljamo, da je bilo njuno delo v preteklem letu uspešno. Ne le, da sta rešila več zadev, kot je priznano z. normami, tudi kvaliteta njunega dela kljub obilici deli, ni trpela.
D. S.
Zahvala
Ob bridki izgubi našega dragega očeta, deda, pradeda in strica
Alfonza Trampuža
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, sindikalni podružnici Creina in Projektivnemu podjetju ter drugim, ki ste mu darovali vence in cvetje, nam izrazili sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala dr. Bajžlju za zdravljenje, doc. dr. Rozmanu za zadnjo popotnico, župniku Zidarju za lep pogrebni obred, sosedi Mici za vso pomoč ter domačim pevcem za poslovilne pesmi. Vsem smo iz srca hvaležni.
Žalujoči: sinovi in hčerke z družinami ter drugo sorodstvo
Strahinj, 25. februarja 1973
Zahvala
Ob boleči izgubi moje drage mame, stare mame, tašče, prababice
Ivane Kimovec
sc iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, posebno Vidu Ulčarju, prijateljem in znancem, ki so nam ob bolečem trenutku stali ob strani, ji poklonili toliko vencev in cvetja, jo spremili na njeni zadnji pot.. Iskrena hvala č. duhovščini iz Šenčurja za spremstvo, zahvaljujemo se upokojencem, sindikalni organizaciji Save Kranj za venec in za izrečeno sožalje. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sin Tone z družino, Tone ml. z družino in Meri z družino •
Šenčur, 25. februarja 1973
Nenadoma je padel
Kmetovalec Stanko Vrhovnik Iz Vopovelj se je v četrtek popoldne peljal na kolesu s pomožnim motorjem po cesti iz Zgornjega proti Spodnjem Brniku. V Spodnjem Brniku je nenadoma iz neznanega vzroka padel po cesti. Zaradi poškodb so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
Sled — lovski nož
Jeseniški miličniki so 13. januarja letos prijeli Vinka Birka z. Jesenic, rojene;':! 18. jamarja 1951 in S tem razjasnili vrsto vlomov v vikende na Ornem vrhu v Planini pod Golico nad Jesenicami.
Na jeseniški postaji LM so prejeli prve prijave o v'omih \ vikende v Planini pod Golico že lani junija. Do septembra SO se nato vlomi vrstili, v nekatere vikende je bilo Vlomljeno tudi dvakrat. Skupno so prejeli 13 prijav.
Iz viikendov so izginjali televizorji, dve lovski puški, naboji, daljnogledi, predmeti precejšnje vrednosti in tudi nahrbtniki ter celo konzervirana hrana ter pijača. Med drugim pa je izginil jz nekega vikenda tudi zelo značilen večji lovski nož
Miličniki so se «^obro zavedali, da bo zelo težko najti kakršnokoli sled, saj so izginjali taki predmeti, ki jih je lahko skriti. Edino možnost so videli le v zelo značilnem in dokaj redkem lovskem nožu, po katerem bi storilca lahko takoj odkrili, /aro so prav lovskemu nožu posvetili največ pozornosti.
Januarja sta miličnika odkrila pri prepovedanem hazardu v neki hiši, kjer večinoma prebivajo sftmski delavci, na mizi tudi velik lovski nož in ga odvzela. Ko jim ga je lastnik ponovno opisal
in med množico dragih podobnih nožev t ne! i takoj SPO* /nal, so vlomilca lahko prijeli.
Pri hišni preiskavi so ugotovili, da je Bii'k VSC vrednejše predmete že odtujil, jih preproda] na Dolenjsko. S pomočjo postaje L.V1 v Trebnjem so nato poiskali sledi za preprodanimi dragocenostmi.
Vinko Birk je bil doslej nekaznovan, v svojem zasebnem življenju umirjen, vlam-lial je sam, zato ga je bilo tudi tako težko odkriti.
Na postaji LM na Jesenicah so že po prvih prijavah vedeli, da so vlomi delo enega ali več istih storilcev, iskali lovski nož, sled, ki se je pozneje izkazala tudi kot edino pravilna
D. Sedej
1/A¥/A
m
IVIUA
KURIVO • KURIVO • KURIVO • KURI
Na tri stvari morate misliti:
— kvaliteten premog za vas je že na razpolago,
— poleti in jeseni bo rok dobave spet najmanj tri mesece,
— dobavimo takoj še po starih cenah
prednosti
Veleželeznina MERKUR — poslovna enota »Kurivo« Kranj, Gorenjesavska 4
KURIVO • KURIVO 9 KURIVO * KURI
Kdaj smučarska gimnazija v Škofji Loki
Slovenci. smo znani kot naroči smučarjev. Odstotek ljubiteljev bele opojnosti med prebivalstvom nenehno raste in bo v kratkem celo višji kot pri Avstrijcih, ki veljajo za zimskošportno velesilo številka ena. Zato je več kot čudno, da vzporedno z množičnostjo ne napreduje tudi kvaliteta, saj bi morala biti oba elementa v lesni medsebojni soodvisnosti, če namreč pogledamo dosežke naših vrhunskih alpincev, ki branijo jugoslovanske barve v tujini, bomo brž ugotovili, da že več let ne premoremo zares dobrega tekmovalca. V mednarodni areni pomenimo bore malo, saj smo prisiljeni priznati premoč dežele, kjer je sneg prava redkost in kjer mnogo ljudi smučk sploh ne pozna (Španija). Zakaj? Kje tičijo vzroki tolikšnih nasprotij?
Odgovor je najbrž skrit v zgrešenem odnosu do športa in v neizdelanih ter neenotnih metodah treninga. Znano je, da sleherni klub uveljavlja svoj način dela in da so spričo pomanjkanja denarja skupne priprave dokaj redke ter ponavadi neustrezne. Medtem ko sosedje nenehno iščejo nove, originalne oblike vadbe ter gojijo lastne smučarske šole, zasnovane na dolgotrajnih izkušnjah in raziskavah obsežnega štaba strokovnjakov, je pri nas vsa stvar prepuščena naključju ter prizadevnosti posameznikov. V zadnjem času sicer opažamo določene pozitivne spremembe, toda to velja zgolj za društva, ki so se posvetila vzgoji mladega rodu, zlasti cicibanov in pionirjev (Transturist, Alples, SK Tržič, ŠD Jesenice, mariborski Branik, Fužinar itd). Vprašanje je, ali bodo sedanji »upi« pozneje deležni enake načrtnosti, kajti praksa kaže, da fantje začno zaostajati prav ob prehodu v kategorijo mladincev, ko jim dodatne obveznosti preprečujejo intenzivno, današnjemu kakovostnemu nivoju ustrezno vadbo. O zgoraj nakazanih vprašanjih je po končanem evropskem pionirskem kriteriju na Starem vrhu razpravljal tudi zbor funkcionarjev, predstavnikov SZS. Ugotovili so, da je zaostanek domače vrste presenetljivo majhen ln da torej izvorov kasnejšega relativnega nazadovanja ne gre iskali pri najmlajših, temveč pri članih. Nekje vmes je očitno vrzel, zaradi katere potencialna vrednost jugoslovanskih reprezentantov ostane neizkoriščena. Ko so potlej pretresli »recepte« Švicarjev, Francozov, Nemcev in Avstrijcev, je brž postalo jasno, da »luknjo« predstavlja kritično obdobje prehoda otrok iz osnovnih v srednje oziroma poklicne šole. Avstrija in ZRN sta problem rešili zelo preprosto: z ustanovitvijo smučarskih gimnazij. Poznavalci razmer gotovo pomnijo, da so prejšnje generacije mojstrov hitrih dllc v rdeče-belih trikojih izhajale pretežno iz kmečkih predelov Tirolske, Bavarske in Koroške, zdaj pa se mednje zmeraj češče vrivajo bivši gojenci srednjih šol, prilagojenih posebnim zahtevam, ki ob neokrnjenem učnem programu omogočajo dijakom intenzivno športno aktivnost ter izpopolnjevanje že Izpričanega smučarskega znanja. Urnik je kajpak precej spremenjen; poletne počitnice so skrajšali, zimske podaljšali, prostih dni je več, profesorji neredko spremljajo varovance na potovanja ter jim snov predavajo kar sproti, med turnejo itd. Takšen režim resda terja strogo disciplino in maksimalno prizadevnost obeh strani, pedagogov in mladine, a rezultati so odlični.
No, podobne smučarske gimnazije — tri ali štiri — naj bi kmalu dobili tudi Slovenci. Ena bo v škofji Loki. 2e jeseni nameravajo odpreti poskusni smučarski razred in če bi se eksperiment obnesel, bi zamisel razvijali naprej. Ravnatelj Lojze Malovrh je optimist, vendar meni,- da bodo pristojni morali najprej zagotoviti ustrezna bivališča v dijaškem domu, kjer trenutno ni dovolj prostora. Vsi ostali pogoji so izpolnjeni: Stari vrh je blizu, prometne zveze ugodne, možnosti dopolnilne telesnovzgojne aktivnosti skoraj neomejene, sposobnih trenerjev ne manjka ... Torej stisnimo pesti ln upajmo, da bo ideja v bližnji prihodnosti zaživela.
I. Guzclj
Novi vaditelji smučanja v Tržiču
Zbor trenerjev in učiteljev smučanja iz Tržiča je v tem mesecu organiziral tečaj za vaditelje smučanja, ki ga je Obiskovalo 14 tečajnikov. Teoretični del tečaja, ki jje o'»>>
gal predavanja in izpite is zgodovine smučanja, medici-
ne športa in prve pomoči, ne. varnosti v gorah, metodike šole smučanja ter poznavanja smučarske opreme in maž, je !>il v Tržit«, praktični del pa na Zelenici.
Zaključni izpit je uspešno opravilo 9 tečajnikov. K.
nlnstvo tudi v srednje šole
V sredo, 21. februarja, je bil v Kranju redni občin zbor planinskega društva Kranj, ki je tretje najmočnejše društvo v republiki, saj ima prek 2000 članov, od tega 46 odstotkov starejših, 54 odstotkov pa pionirjev in mladincev. Društvo ima več sekcij in odsekov. Tako deluje pri kranjskem Planinskem društvu pionirski in mladinski odsek, alpinistični odsek, markacijski odsek in odsek za varstvo narave, 'postaja Gorske reševalne službe ler odsek, odgovoren za gospodarsko dejavnost društva. V okviru društva deluje tudi planinska sekcija v tovarni Sava ler odbor za gorenjsko partizansko pot, ki je bila trasirana leta 1961, pobudo zanjo pa sta dala Planinsko društvo ter organizacija Zveze borcev. Gorenjsko partizansko pot je v celoti prehodilo že prek 60 ljudi. Začenja sc na Smrekovcu nad Kamnikom, poteka prek Velike planine, Kamniških Alp in Karavank in se konča v Planici .nad Crngrobom. Partizanska pot obišče vsa partizanska grobišča in spomenike na tem področju.
Za vse odseke in sekcije kranjskega Planinskega društva je značilna delavnost in prizadevnost. Pionirski odsek ima sekcije na osnovnih šolah, ki so organizirale prek 50 izletov, odsek je organiziral planinsko šolo za pridobivanje osnovnih planinskih veščin, več ko 130 članov se je udeležilo pohoda ob žici okupirane Ljubljane itd. Mladinski odsek je organiziral orientacijska tekmovanja, sodeloval pri gorski straži in pri akcijah za večjo čistočo okolja, 6 mladincev se je udeležilo zleta jugoslovanskih planincev na Kozari, prav toliko pa Igmanskega pohoda. Člani alpinističnega odseka so opravili lani 352 plezalnih vzponov, in sicer 266 letnih, 83 zimskih ter 43 turnih smukov, razen tega pa še 10 prvenstvenih vzponov od 2. do 5. težavnostne stopnje. Velik uspeh je bila tudi prva
samostojna alpinistična odprava v Afriko. Odsek je usposobil nekaj mlajših članov ter se udeleževal vseh večjih smučarskih tekmovanj alpinistov. Veleslalom pri Češki koči bo postal najverjetneje tradicionalen. Nič manj uspešni niso bili gorski reševalci, člani markacijske-ga odseka (lc-ti so ponovno označili najbolj prehodne in
nevarne  planinske poti) člani sekcije za varstvo rave. hj. Letos bodo skušali P"** ti  kranjski  planinci mej* čim več srednješolcev, de
krneflj tem okt-eP11! n društva, kj^
ske in še posebno mladine ter
bo odslej vodil Franci bodo posvečali precej tudi varstvu narave.
Kar 92 tekem
„ V okviru rokometnih tekem na osnovni šoli Kokrškega odreda je bilo v jesenskem delu odigranih 92 tekem, in sicer 45 prvenstvenih, 26 zunanjih, ostale pa so bile prijateljske, čeprav se je število tekem v primerjavi z lanskim letom nekoliko zmanjšalo, so bili strelci nadvse razpolože-
-J*
ni. Skupno je bilo dose&jj 782 golov. Od tega 605 pn tjf; tih in 177 pri dekletih- V fantih so se najbolj ^k^jfjjj Boštjan Perčič s 55 gofi, b£ s Grah s 50 in Jurij AhačjC 42 goli. Pri dekletih pa -Vi, Jenko š 47 goli, SvetlanMK, loševič s 37 in Mira ObaP z 22 goli. B.Pei"čiC
Kdo in kje
Pomanjkanje vaditeljev in prostorov ovi*^ TVD Partizan Kranj pri vključevanju vd? dine v svoje vrste
Pulju so omogočili 320 ^ ležencem,  za najmlajše priredili celo dedka niraZ3^
Slišati pa je bilo mnogo žav in ovir zaradi poinan' ^
TVD Partizan v Kranju, ki s svojo telesno-vzgojno dejavnostjo deluje že 77 let, beleži v zadnjem času določene premike. Število njihovega aktivnega članstva so že leta suče okrog 250 do 300 članov. Toda spremembe se gibljejo v sestavi članstva. Starejših članov jo vse manj, vedno več pa je mladine, kar je zelo razveseljivo. Druga sprememba je upadanje čistih gimna-stičnih vaj z večjim zanimanjem za telesne in rekreacijske vaje.
Taka splošna ocena je bila na 22. rednem občnem zboru te organizacije, ki je bil v petek, 23. februarja. Iz potoci] je bila razvidna obsežna dejavnost tudi lani. Razen rednih vaj, občinskih in drugih srečanj so nastopili na sedmih republiških in zveznih tekmovanjih z dobrimi uspehi, poceni rekreacijsko taborjenje   v   Banjolah pri
ln1'
nja vaditeljev in lelovau ^ prostorov. Predvideni l,L''^'5i nji idealizem sokolov P0^. izumira. Celo vaditelji. P°s e. ni na razne tečaje, se P0?,^ je zgubijo zaprti v sV® zasebnem življenju ali p3 -
20  dinarjev .
htevajo po uro. Za nekatere vaje ne najdejo vaditeljev'. so  potrebe.   Podobno Je prostori. V glavnem S°stj0je jo v telovadnici osnovne s Simona  Jenka  in FranCjj Prešerna, za kar so Izr*** hvaležnost.   Vendar jih-obremenjuje z izdatki lfl zadostuje. Ob tem so
Taborniki iz Tržiča in Radovljice na državno prvenstvo
Na Popovi Šapki v Makedoniji bo od 8.—11. marca VI. zimsko prvenstvo jugoslovanskih tabornikov Za šarplanin-ski taborniški pokal. Tekmovanje bo pripravila zveza tabornikov Makedonije, udeležili pa se ga bosta po dve dvanajstčlanski ekipi iz vsake republike in po ena ekipa iz avtonomnih pokrajin.
Ekipe slovenskih tabornikov so bile izbrane na republiškem prvenstvu, ki je bilo H. februarja na Blejski Dobravi. Največ uspeha so imeli taborniki iz Tržiča, zato bodo tudi najštevilneje za-stopa"ni v slovenski ekipi na državnem prvenstvu. Poleg njih bodo ekipo sestavljali še
taborniki iz Radovljice in Slo. ven j Gradca. •
Zimsko prvenstvo tabornikov zajema tri discipline; taborniški veleslalom, biatlon in postavljanje šotora v snegu za starejše tabornike In" tabornice, za mlajše pa sankanje s premagovali jem ovu»»-ter taborniški veleslalom. Seštevek rezultatov v vseh disciplinah \ odloča o naslovu državnega prvaka in prehodnem pokalu. Le-tega so doslej že štirikrat osvojili taborniki iz Slovenije. <j
Številno zastopstvo na državnem prvenstvu je vsekakor lepo priznanje tabornikom iz Tržiča in Radovljice, pa tudi gorenjskim tabornikom nasploh. K.*
njali potrebo večjih PrP?Ji rov, kot so jih svojČas i"1 v domu Partizana (bivši -kolski dom), današnji de* • ski dom na Trgu revokicU Skratka — glavne težave zožijo v eno samo vpraša Jj — kdo naj vadi in kje vadi. j.
Vsa težina dela in orgaj, zacije sloni na ožjem idealistov, ljubiteljev Vega duha v zdravem tete* < To je pokazala tudi ude»e ba na obenem zboru. VeC«^ članstva je pionirjev in ,c banov — okroglo 150. *\EJ, morajo  zvečer  v poste Manj razumljivo pa je "^ to, da je od skupno 9 P°^,v
am»5
Ijenili Organizacij m prišel samo eden — iZ si\( nega društva Iskra. Obv je lani dala temu drUf 23.000 dinarjev dotacije, tošnje redno delo je P-^'m denih 29.000 dinarjev. Zat°n<i bilo pričakovati, da bodo ^ občnem zboru predstavn* zainteresiranih služb in.0'^ nizacij sodelovali tudi \^ sprejemanju delovnega n* ta in reševanju težav.
K. r •'
Pogovor tedna
Dr. Franc Leben:
Povsod na voljo
Dr. Franc Lcbcn, mednarodni smučarski sodnik za alpske discipline, teke in skoke, sicer pa Ločan po rodu, je bil na nedavnem evropskem kriteriju pionirjev Uradni delegat smučarske zveze Slovenije. Skupaj s Predstavnikom FIS Oskarjem Fischerjem (ZRN) je bdel nad pripravo veleslalomskih in slalomskih prog, ki.so korale kajpak v vsem ustrezati strogim predpisom. Ker kot domačin pozna Stari vrh, njegove prednosti in slabosti (naj povemo, da je v mladosti tudi sam aktivno skakal in smučal) in ker sodeluje pri pripravi vseh Pomembnejših zimsko-športnih tekmovanj v Sloveniji, snio ga poprosili, naj nam izda svoja zapažanja in vtise.
»Tereni so bili dobro izbrani, sneg hiter, pa tudi lIPam, da liseher ni imel nobenih pripomb. Ce upošte-vamo pomanjkanje izkušenj in če vemo, kolikšne napore zahteva takale prireditev, je organizacijski komite bokala 1000 letnice Loke popolnoma opravičil pričakovanja ter stvar zelo spretno pripeljal do konca. Poglavje *ase je kajpak tehnična ekipa Transturista, ki ima trenutno najboljše merilne aparature v Jugoslaviji in ki j*h tudi zna uporabljati. Nikoli se jim ni zataknilo, kar Priča o izredni izvežbanosti moštva . . .«
Kasnejši dogodki so pokazali, da Lcben ni prav nič Pretiraval. Sloves Transturistovega »ornega« štaba je očitno že segel čez republiške in državne meje, kajti Prireditelj balkanskih iger, ki so bile pred dnevi v Poiana Brašovu v Romuniji, so Ločane zaprosili, če bi hoteli prevzeti meritve časov na veleslalomskih in slalomskih progah. Tako je Transturistova četa pravzaprav rešila alpski del BI. D. H., I. G.
Gorenjska košarkarska liga
k Pred dnevi je bilo končano tekmovanje v zimski gorenjski k°sarkarski ligi. Brez poraza je prvo mesto osvojila ekipa Sanjskega Triglava in tako že drugič zapored osvojila pokal e*rnovalne skupnosti Gorenjske za košarko. Na odlično dru-rnesto so se uvrstili mladinci Triglava, ki so pod vodstvom Q0vega trenerja P. Jakšeta prikazali lepo in borbeno igro.
Stala moštva so igrala poprečno in so zimsko ligo izkoristila ^ dober trening pred startom v novem prvenstvu. h, Rezultati: 6. kolo: Triglav A : Gorenja vas 78:59, Triglav B : j^hle veje 77:57, Sava : Kladivar 64:54; 7. kolo: Trhle veje : ^ropa 35:67, Gorenja vas : Triglav B 47:65, Medvode : Triglav A •:70- Lestvica:
Triglav A
Triglav B
Medvode
Trhle veje
Sava
Gorenja vas Kropa
Triglav: Ilirija 61: 56 (35:37)
.V prijateljskem  košarkar- premagali   Ljubljančane. V
Kcni srečanju je ekipa Tri- kranjski vrsti je dosegel naj-
S'ava v Ljubljani premagala več   košev  Dežman,   in si-
rUgoligaše   Ilirijo.   Čeprav cer 21.
zbijeni, so z borbeno igro J. A.
7	7	0	572:386	14
7	6	1	426:342	12
7	5	2	458:339	10
7	3	4	375:457	6
7	3	4	460:480	6
7	2	5	340:441	4
7	1	6	324:406	1
			J.	Ažman
Občinsko prvenstvo Kranja v gimnastiki za pionirke
jša OŠ Lucijan Seljak
V organizaciji šolskega športnega društva osnovne šole Lucijan Seljak iz Straži-šča je bilo pred dnevi občinsko prvenstvo v gimnastiki za pionirke. Prvenstva se je udeležilo 7 ekip oziroma 45 tekmovalk iz kranjskih osnovnih šol. Največ uspeha so imele mlade tekmovalke Osnovne šole Lucijan Seljak, saj so zmagale v ekipni konkurenci, med posameznicami pa so zasedle pivo in drugo mesto. Tekmovalke so prikazale precejšen napredek v primerjavi z enakim prvenstvom minulega leta, kar pomeni, da se tUdI orodni telovadbi na naših osnovnih šolah posveča precej pozornosti.
V ponedeljek, 5. marca, ob 16. uri pa bo prav tako v organizaciji osnovne šole Lucijan Seljak v veliki telovadnici osnovne šole Lucijan Seljak v Stražišču področno prvenstvo v gimnastiki za pionirke. Na tem prvenstvu bodo lahko sodelovale ekipe, ki so zmagale na občinskih prvenstvih in po pet najbolje uvrščenih posameznic. Zmagovita ekipa si bo pridobila pravico udeležbe na republiškem prvenstvu.
Rezultati občinskega prvenstva Kranja: ekipe: 1. OŠ Lucijan Seljak I 188,85, 2. OŠ
4
prvaka
Z nedavnega prvenstva v dvoranah v Celju so kranjski atleti prinesli dve odlič ji. Prvi mesti sta zasedla mlada Darko Prezclj in Ciril Ravnikar. Prvi je zmagal v skoku v višino z novim osebnim rekordom 193 cm. Ravnikar je zmagal v teku na 60 m' za mladinec z rezultatom 6,9 in premagal svojega večnega tekmeca Mariborčana Groše-to. Ostali Kranjčani so dosegli naslednje rezultate: Slavko Udovč drugo mesto v skoku v dal javo (687 cm), Lado Konc četrti v skoku ob palici (410 cm), Sagadin je pretekel 60 m v času 7,4, enak rezultat je dosegel tudi Bi-tenc, Brczarjcva je progo 60 m pretekla v času 8,5 sek.
Vsekakor se je ekipi Triglava poznala odsotnost Mi-leka, ki je poškodovan ter Dušana Prezlja in Francija Fistra, ki sta v JLA.
D. žumer
France Prešeren I 183,10, 3. OŠ Simon Jenko II 175,75, 4. OS Lucijan Seljak II 166,55,
5. OŠ Simon Jenko I 162,45,
6. OŠ Stane Zacar 160,15, 7. OŠ France Prešeren II 152,45.
Posameznice: 1. Alenka Fa-j on, 2. Darja Ješe (obe Oš L. Seljak), 3. Nuša Šilar (Oš F. Prešeren), 4. Irena Grum (OŠ •L. Seljak), 5. Ljubica Sol j ič (OŠ S. Jenko) itd.     S. Pelko
Kvalifikacije za vstop v I. zvezno vaterpolsko ligo
U
najhujši
livar, 2. marca — V hotelu Amfora so se zvečer začele kvalifikacije za vstop v I. zvezno vaterpolsko ligo. žreb Triglavu ni bil naklonjen, saj so že v prvem kolu dobili težkega nasprotnika ln kandidata za prvo mesto split-
skega POšK. Razpored tekem — 1. kolo, 2. marca: Triglav : POšK, Solaris : KPK; 2. kolo: POŠK : KPK, Triglav : Solaris; nedelja ob 9. uri: Solaris : POŠK, ob 10. uri: Tri glav : KPK.
—dh
V telovadnici osnovne šole Lucijan Seljak v Stražišču je bil košarkarski turnir v •spomin na lani preminulega igralca košarkarskega kluba Save Ivana Mihelčiča. Zmagala je ekipa Triglava pred ekipo organizatorja — Save.
Rezultati: Sava : Kroj 65:53, Triglav : Litija 77:46, Kroj : Litija 82:78, Triglav : Sava 58:45. Vrstni red: 1. Triglav, 2. Sava, 3.' Kroj, 4. Litija, Najboljši strelec turnirja je bil Škofjeločan Balderman, ki je dosegel 49 košev.
J. Ažman
Jesenicam tudi pokal
V sredo je bila v hali Tivoli povratna tekma finala hokejskega pokala Jugoslavije. V drugi tekmi so Jesenice premagale Olimpijo s 3:2. Ker se je prvo srečanje končalo neodločeno, so bili tako končni zmagovalci jeseniški hokejisti, ki so naslovu državnega prvaka dodali sedaj še prvo mesto v pokalnem tekmovanju.
Srečanje je bilo izredno razburljivo. Prvaki so dali odločilni zadetek 20 sekund pred koncem tekme. Igra je bila izredno falr, polna lepih kombina. cij ln ostrih strelov, zaigrali pa sta odlično tudi obe obrambi.
Jesenicam je po tekmi izročil pokal član predsedstva ZDKSJ ing. Marjan Luksa. J. J.
Občni zbor nogometnega kluba LTH
Nogometaši škofjeloškega LTH so imeli pred dnevi redni letni občni zbor, katerega se je udeležil tudi sekretar NPG Kranj Pavel Novak. V pozdravnem govoru je tovariš Novak razložil nekaj problemov, ki tarejo nogometne klube na Gorenjskem in ugotovil bistvene vzroke, zakaj nogomet na Gorenjskem sta-
Zadnja tekma za pionirje
Smučarska sezona gre h koncu. Tekmovanja v smučarskih skokih so v glavnem zaključena, saj bo v prihodnjih dneh na vrsti le še državno prvenstvo za mlajše mladince in s tem bo sezona prvenstvenih tekmovanj končana.  Danes,  v soboto,
3. marca, bo zadnja tekma sezone za starejše in mlajše pionirje, ki bo veljala za kategorizacijo. Tekmovanje bo organiziral smučarski klub Triglav na 25-metrski skakalnici v Besnici z začetkom ob 15. uri. J. J.
gnira. Klubi posvečajo premalo pozornosti pionirjem in mladincem, to je vzgoji lastnega kadra. Obsodili so tudi slab odnos občinske zveze za telesno kuturo škofja Loka do domačega kluba. V klubu primanjkuje strokovnega kadra, saj nimajo nobenega trenerja z izpitom; prav zato so sprejeli sklep, da morajo v novem obdobju posvetiti glavno skrb strokovnemu kadru, to je -trenerjem in sodnikom.
Novi upravni odbor bo vodil Mirko Vasi, ostali člani odbora pa so še: Peter Finž-gar, Janez Krajnik, Vera Oter, Janez Brce, Vili Medved, Slavko Božnar, Boro Matic in Peter Poljanec. , J. K.
GLAS
SOBOTA — 3. MARCA
Od 27. februarja do 4. marca bo na Bledu in Zatrniku več prireditev v okviru VI. državnega srečanja novinarjev-smučar-jev Jugoslavije. Poleg smučarskih tekmovanj so ob le j priliki različne organizacije na Bledu pripravile ludi druge prireditve. Tako je v sredo dopoldne hotel Grad Podvin za novinarje, ki so le dni na Bledu, pripravil na Zatrniku zimski piknik. Postregli so s pečenicami, piščanci in drugimi okrep-Čili. Direktor hotela Grad Podvin Štefan Špilak je povedal, da bi poslej hotel vsako soboto in nedeljo takšne piknike pripravil tudi za obiskovalce Za-trnika. Za prvi tovrstni piknik v sredo dopoldne lahko rečemo, da je uspel ln. bil prijetna poživitev. Kaj menijo o organizaciji tovrstnih piknikov v prihodnje, pa smo ob tej priliki vprašali še tri uslužbence hotela.
ŠTEFAN HIRCI (28 let), natakar  v  hotelu Grad
Podvin:
»Na začetku so morda nekateri dvomili o organizaciji takšnega piknika. Pokazalo pa se je, da se jih da lepo pripraviti. 2e danes so številni smučarji spraševali, če je moč kaj dobiti,N zato sem prepričan, da v prihodnje gostov ne bo manjkalo. Za Zatrnik pa bo to sploh prijetna novost, saj prav postrežba in preskrba v tem novem športnem središču še nista najboljši.«
HELENA SOK (50 let), zaposlena v hotelu Rot vodja kuhinje:.
»Deset let sem že zaposlena v hotelu Grad Podvin in osem let kot vodja kuhinje. Doma sem iz Mo-šenj in sem s službo zadovoljna. Za današnji piknik lahko rečem, da je dobro uspel. Bilo je sicer malo hladno. Mislim, da bi bili v prihodnje tovrstnih piknikov vsi smučarji in drugi obiskovalci Za-trnika veseli. Prav prijetno se jih da organizirati, zato sem prepričana, da jih bomo v prihodnje, če bo lepo vreme, pripravili vsako soboto in nedeljo.«
ANITA BOBIC (19 let), natakarica v hotelu Grad Podvin:
»V hotelu sem dobre pol leta in sem zelo zadovoljna s službo. Ko smo zjutraj prišli na Zatrnik, nas je malce zeblo, potem pa smo se ogreli s kuhanim vinom. Prvič sem stregla na takšnem pikniku in mislim, da je tako za smučarje in druge goste kot za uslužbence oziroma zaposlene to posrečena oblika. Prav rada bom delala na takšnih piknikih, če jih bomo organizirali v prihodnje.«
A. Žalar
novi stanovanjski
um program
v novo odprtem salonu stol interier
Industrija STOL pohištva
STOL Kamnik