P.b.b
svetovnih in domačih dogodkov
Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagcnfurt 2.
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagcnfurt
LETO X1V./ŠTEVILKA 22
CELOVEC, DNE 30. MAJA 1902
......min IM——OMMl I ■ !■■■■ IH
CENA 2.- ŠILINGA
Nekaj šolske zgodovine
Sodasnlji zakon o osnovnem šolstvu naše narodne 'manijšine pomeni za manjšino krivico posebno v paragrafu 13, iki predvideva izrecno iprijavo ličencev za dvojezično kolo, Krivica obstoji v 'tem, da so stvaritelji tega zakona kršili osnovno vzgojno načelo glede materinščine in popolnoma prezrli dejstvo, da so koroški Slovenci Se dolga desetletja iprej prijavljali svoje otroke za 'jiouk v slovenskem maternem jeziku, a jih 'je oblast dosledno zavračala. Evo nekaj naše šolske zgodovine:
1874: Tedanje osrednje društvo koroških Slovencev »Trdnjava« vloži prošnjo na na-učno ministrstvo za uvedbo slovenščine v ljudskih šolah din ponovi nato svojo prošnjo na deželni' zbor. Uspeh: zavrnjeno.
1878: Sedemindevetdeset slovenskih kate-
S?!**
\JfOv Vloži prošnjo za slovenski pouk na Osnovnih Sodah in dostavil j a, da otroci sicer ne morejo sdediti verouku. Uspeh: zavr-nljeno.
1879: i Krški škof dr. Wiery ponovi prošnjo, Od katehetov nasHoVljeno na deželni šolski svet, na cesarslko prosvetno ministrstvo in podpre svojo vlogo z izkušnjami izza viizitacij. Uslpeh: zavrnjeno.
1882: Občani iiz St. Lenarta pri 7 studencih prosijo dunajsko pošlamsiko zbornico za slovenski pouk svojih Otrok. Uspeh: zavrnjeno.
1882: Krajevni šolski svet v Glin j ali želi sporazumno s šolsko Občino od dež. šolskega sveta slovenski pouk v osnovni šoli. Uspeh: zavrnjeno.
1882: Občina Rožek Vloži prošnjo na poslansko zbornico, dlstotako prosi za slovenske osnovne raizrdde šolska občina Kaza-Kazažani prosijo še pri okrajnem šol-v^m svetu za večje upoštevanje slovenščine. Uslpeh: zavrnjeno.
1882: Krajevni šolski sivet v Šmihelu prosi Skupno z Občilniskim odborom za uvedbo slovenščine v prvih štirih letih. Od dež. šolskega sveta pride odklonilna rešitev, nakar se pritoži na ministrstvo. Uspeh priziva: zavrnjeno.
1884: Krajevni šolski svet v Podgorjah želi v vldgi na beljaški okrajni šolski svet. slovenski pouk z obligaltno nemščino v višjih štirih razredih. Uspeh: zavrnjeno. In ■nato rdkurz na dež. šolski svet za izidom: zavrnjeno!
1889: Krajevni šolski svet v Vogrčah in Občinski svet na Blatu zaprosita za slovenščino pri deželnem šolskem svetu in reku-tirata malto Ipri cesarsko-kraIjevskem ministru na Dunaju: V Celovcu zavrnjeno, rešitve od cesarskega ministra še do danes ni.
1887: Krajevna šolska sveta Ledince in Podgorje vlOžita skupno z občino Št. Jakob na dež. šolski svet vlogo za sloveinski elementarni 'pouk. Uslpeh: zavrnjeno, šentjakobska Občina ponovi svojo prošnjo leta 1888 in rek uri ra leta 1891 na cesarsko ministrstvo. Uspeli z Dunaja: še do danes ni priziv rešen!
1887: Slovenski državni ]>oslanec Hren 'predloži na seji državnega zbora na Dunaju 'prošnjo 22 občin, 34 krajevnih šolskih svetov in 1700 posestnikov za uvedbo slovenščine v prvih štirih 'letih elementarnega pouka. Zadevo preda zbornica šolskemu odboru, ki jo isto leto odgodi na poznejši čas.
1891: Slovenski poslanci se še enkrat Obrnejo na ministra Gautscha' in mu razložijo Šolski položaj koroških Slovencev. V tej ve-letzanlmivi vlogi se pravi med drugim: Udž. šolski svet je v letih 1869 hi 1870 v posebni Okrožnici vpraševal občine, kakšne sole si želijo. Dež. protOkOli leta 1874 kažejo, da se je večina občin izjavila za slo-vensko-nemško šolo.
Trifcrat okrog Zemlje
V četrtek, 24. maja je poletel drugi ameriški astronavt v vsemirje in trikrat obkrožil Zemljo. Bil je to Scott Caripenter, ki se je za ta polet dalje časa pripravljal. Brtzel je okrog zemlje z Ibrzino 28.000 km na uro lin je potrebovali za svoje trojno obkrožen je Zemlje pičle 4 ure. Vsemirska ladja se imenuje Aurora 7 {zarja) im jo je pognala v vsemirje raketa »Atlas«. Polet je bili med vsemi dosedanjimi najbolj! dramatičen, kajti pilot Carpenter, ki je sam vodil svojo zračno ladjo, se je nekoliko zmedel in je Ob tretjem poletu nekaj sekund prepozno prižgal zaviralno napravo in je tudi 'Ugotovil, da je ob poletu porabil preveč gonilnega goriva. Tudi zveza z zemljo, ki je sicer odlično delovala in stalno povezovala letalca z zemeljskimi postajami, je ob pristajanju za nekaj- časa bila pretrgana. To je povzročilo, da Carpenter ni pristal na v naprej določenem prostoru Tihega oceana, temveč ga je zaneslo nekaj nad 300 km dalije. S konico rakete, v kateri je plaval Caripenter Okoli sveta1, se je spustil v morje im šele po nekaj urah so ga našli
in tako rešili nevarnega položaja. Ves polet 'so Američani spremljali po tdlevizijii in pri radijških aparatih.
Drugi ameriSki vesoljski polet ali četrti v svetu vObče je velik na'predek v prizadevanju človeštva, kako čimbolj prodreti v neizmerno vesoljstvo. Ameriški poročevalec je Ob tem uspehu rekel, da so Združene države tako prišle do zaključne stopnje začetnega tlela.
Posebnih odkritij menda ta polet ni doprinesel, zlasti še, 'ker baje fotografska naprava ni najbolje delovala in so posnetki slabi, ker so ob pristanku prišli v dotiiko z vodo. Kot 'posebno zanimivost pa je Car-penter dognali, da je mogoče že samo z gibanjem z roko ali glalvo preusmerjati polet rajketne konice. Kaj več še o izsledkih in uspehih niso dali vedeti. Pilot je ves čas poleta zagotavljal, da se dobro počuti, čeprav ga je polet močno izmučil. Takoj po rešitvi so Carpentra 'prepeljali na okrevališče, kjer so ga zdravniki točno preiskovali nekaj dni.
Nila obsodba nad Salanom
Mnogo ogorčenja je vzbudila obsodba, ki jo je izreklo vojaško sodišče nad voditeljem uporniške framcolske vojske v Al-žiru, bivšim generalom Salanom. Vojaško sodišče ga je namreč obsodilo na dosmrtno ječo; pričalkovalli ipa so, da bo obsojen na smrt, kakor jie to zahteval državni tožilec. Ogorčenje je toliko večje, ker je general Salam bil že ob u|poru francoske vojske v Alžiru pred dvema letoma obsojen na smrt v njegovi odsotnosti. Salan pa je tudi odgovoren za Vse teroristične pokole, ki se dnevno ponavljajo po alžirskih mestih in podeželju.
Ta nepričakovano mila obsodba je hudo presenetila tudi samega De Ganila. Saj pomeni ta obsodba »atentat na suverenost in oblast države«. Kolt odgovor vlade na to sramotno razsodbo je vlada izdala nekaj drakoničnih odlokov za učinkovitejšo borbo proti OAS. Nadaljnji ukrep je bila ukinitev delovanja posebnih vojaških sodišč. Ob' tam procesu se je namreč izkazalo, da sega OAS-sovski vpliv 'tudi v najvišje vojaške kroge. Kot poročajo, je general Salan
še celo iz zapora dajal svojim pristašem navodila za nadaljnjo horbo; trdijo tudi, da so mu pri tem pomagali celo ljudje iz same De Gaulilove vlade. Vobče pa je db tej priliki bilo ugotoviti, da je v Franciji mnogo Ijiuldi, ki ne morejo pozabiti na »francoski Alžir« in zato vsaj v »skritem srcu« priznavajo generala Salana za »zadnjega francoskega viteza« in opravičuj ejb pod tem vidikom vsa grozodejstva OAS-ovcev.
Kmetje grozijo
Kmečko vprašanje stopa vedno bolj v ospredje javnega življenja tudi v Avstriji. Zgleda, da so se kmetje naveličali čakali in na vidiku so podobne stavke, kakor so bile lansko leto v Franciji. Kot poročajo, se bo 7. junija zbralo na Dunaju 2500 zastopnikov 'kmetov iz vse Avstrije, kjer bodo pregledali trenuten 'položaj in skušali določiti odločnejše ukrepe za dosego upravičenih zahtev kmetov. Tudi na Koroškem so se zastopniki kmetov že razgovarjali, da 'bi naj začeli s svarilno mlekarsko stavko.
Od leta 1848 pa do uvedbe državnega šolskega zakona leta 1869 je veljal zakon, da se v osnovnih šolah poučuje otroke v maternem jeziku. In to se je prvotno ni Koroškem tudi izvajalo in do tedaj ni bilo nobenih pritožb. Novi zakon pa je dal vzbujajočemu se nemškemu nacionalizmu možnost, da je pričel s smdtmo germanizacijo že v prvih letih osnovnega šolstva. Deželni šolski' svet se je postavil na stališče, da je nemščina najprej in najbolj ne-obhodno potrebna in se je pri tem opiral na mnenje nekih nezavednih slovenskih krogov, vloge, prošnje, peticije in deputa-cije Slovencev pa je dosledno zavračal. Vloga konča tako: »Da k. k. Ministerium ge-ruhe die bereits uberreichten umi noch laufenden Petitionen um die Einfuhrung der slovvenischdn Sprache als Unterrichts-sprache don VVunschcn der PCtenten ent-sprechend zu erledigeh sowie eine tur alle slmvenischen umi sipradhličh gemischten Schulen Karnterts giltige Verordnung zu veranlassen, daB die slovvoniscben Kinder die Ausbildung auf Grundlalge der Mutter-Sprache als Unterrichtissprache erhtalen, hingegen die 'zweite Lamdessprache als
obligater Unterrichtsgegenstand vam vierten Schuljahre angefangen in einer im Lehrplan genau zu frnerenden Stun-denzahl gelehrt ■wird, falls jene, welche die Schule erhalten, es tviimsehen«. — Uspeh: Celovško 'učiteljišče je sicer ddbilo profesorja slovenščine, osnovna šdla sama pa je ostala Slej ko prej domena koroškega nemškega liberalizma.
19. 3. 1959: 'Novi šdlski zakon uvaja po vzorcu sklepa dež. šolskega sveta iz leta 1872 tri kategorije osnovnega šolstva: nemško, dvojezično in slovensko. Izvršnih odredb tedanji šolski svet ni nikdar izdal. Tako je postali zakon področje vsesplošnega ponemčevanja otrok. Novi šolski zakon iz leta 1959 pravi tozadevno, da so izvršne odredbe zadeva dežele, po treh letih pa zadeva <1 rž a ve. K temu pripominjamo: tri leta so minila.	v
Glede dolžnosti prijave pa smo tudi danes istega mnenja, kot ga navaja že svdje-časna vloga 1891, ki pravi: Najvišja postava vsakršne vzgoje je, da je umska in srčna izobrazba tako v verskem, nravnem in duševnem smislu mogoča samo na osnovi maternega jezika.
DIJAŠKA AKADEMIJA
V proslavo petletnega obstoja slovenske srednje šole v Celovcu priredijo dijaki Državne realne gimnazije in gimnazije za Slovence v nedeljo, dne 3. junija 1962, ob 15. uri v veliki dvorani Delavske zbornice v Celovcu
AKADEMIJO.
Peli bodo naslednji šolski zbori: Deški zbor, dekliški zbor, mešani in moški zbor.
Na sporedu so tudi nastopi telovadcev.
Istočasno je letos tudi razstava risb in ročnih del deklet in fantov, ki bo odprta od 14. ure naprej.
-KRATKE VESTI —
V	posebnem pastirskem pismu napovedujejo avstrijski škofje, da bo v dnevih od 1. do 3. junija t. 1. v Solnogradu katoliški shod. Vernike 'pozivajo, da naj Bogu izkažejo zahvalo, ker spremlja z blagoslovom javno življenje v Avstriji. Letošnji katoliški shod ne bo proslava za široke množice ljudstva, malrveč se bo vršil v znamenju Zborovanj posameznih naravnih in poklicnih stanov, kjer bodo razpravljali o perečih vprašanjih katoliškega življenja v Avstriji'. Ves shod ‘bo {x>d geslom: »Da ne ugasite božjega Duha«!
V	Črni gori se je v soboto zgodila zopet težja nesreča, ki je zahtevala 22 življenj, naldaljnih 17 delavcev pa je bilo ranjenih. Do nesreče je prišlo pri' zidanju 230 m dolgega mostu pri samostanu Morači, ko se je mostišče čez Malo reko podrlo. Mostišče je 'bilo 90 metrov visoko in na njem je bilo v času nesreče zaiposldnih okrog 40 delavcev ih tehnikov. Pravega vzroka nesreče še niso ugotovili.
Na Kitajskem prihaja pogosto do spopadov med množicami in vladnimi četami, kar ostane zunanjemu svetu večkrat prikrito. Zadnje tedne se 'je število pobeglih čez mejo ipovečalo in pribežniki vedo povedati', da je zlasti v okolici mesta Kanton prišlo 'do ostrih spopadov med gladujo-Čimi in policijo. V obmejni pokrajini Sum-čun so ustavili prodajo voznih kart ih vojaštvo je moralo proti uporni množici uporabiti ostro orožje, pri čemer je bilo več mrtvih. Vobče pa so mejo ob angleški koloniji Honkonig popolnoma zaprli, da so tako ustavili dotok beguncev v Honkong.
Morski polip je zadnjo soboto skOraj umoril neko švicarsko dijakinjo, ki se je kopala v morju pri Imperiji' v Italiji. Ta nenavadna žival je dekle v vodi zgrabila z eno svojih »rok« in jo vedno bolj privijala k sebi. K sreči je bilo v bližini več njenih znancev, ki so ji prihiteli na 'pomoč: z nožem so morskemu polipu odrezali »roko« ali lovko in tako rešili dekle
grozne smrti.
Čez Gothardski prelaz med Italijo in Švico potuje te dni poštna kočija, ki je vozila to pot pred kakimi 100 leti, zadnjih 80 let je 'bila v berlinskem muzeju. Ta kočija bo v osmih dneh 'prepotovala 463 kilometrov in je začela svojo pot v soboto iz Milana. Kočijaž in poštar sta oblečena v noše iz 'tedanje dobe. Istočasno bo potovalo še več poštnih kdčij iz drugih sosednjih držav v Švico, kjer se bodo vsa sešla v mestecu Neuveville, kjer se je pred 250 leti rodil ženevski filozof in pisatelj Jean Jac-ques Rousseau.
V Sovjetski zvezi so te dni poslali zopet, nov satelit v vsemirje z imenom »Kosmos V«. Uradno poročile pravi, da je posebnost tega satelita v tem, »da se njegova pot zelo sklada z naprej narejenim načrtom«. Iz. tega se da sklepati, da dosedanji poizkusi vsemirskih poletov tudi v Sovjetski zvezi niso šli vedno po načrtih. n.
Politični teden
Po svetu...
Amerika — Nemčija
Razmerje med Ameriko lin Nemčijo se je zadnje Čase nekoliko ohladilo. Ni več pravega medsdbojnega zaupanja; -vzrok temu je nekoliko gibundjša politika Amerike do Sovjetov ina eni Strani in že kar nerealno sanjarjenje o nemških zahtevah Okrog Berlina in Vzhodne Nemčije na drugi strani. Zadnji čas je prišlo celo do ostrejših polemik v ameriškem in zahodnoneniškem tisku. Povod so dali temu Nemci sami, ko so brez predhodnega sporazuma objavili ameriške načrte za rešitev (berlinskega vprašanja. Zdi se, da so Nemci to storili celo z namenom, da' hi tako ta načrt javno ožigo-safli in ga tako preprečili. Njihov stalni argument se glasi: čim hi se Amerika začela z Vzhodno Nemčijo uradno pogajati, jo s tem že pripozna kot storjeno dejstvo. 'I e-mu se pa Zapadna Nemčija stalno upira, ko trdi, da !je samo ona predstavnica Nemčije. Ta spor so sicer po diplomatskih razgovorih med Waishingtonom in Bonnom poravnali, kar je potrdil tudi p rezident Kemnedy, toda razgovori o Nemčiji in Berlinu se med Sovjeti in Ameriko še vedno nadalijnjejo.
Nadalje moti n emSko- am er iško zavezništvo vprašanje upravljanja atomskega orožja na področju Zapadne Nemčije. Nemci hi namreč radi sami razpolagali z atomskim orožjem, ki se po dogovoru v okviru Atlantske zveze nahaja na nemškem ozemlju. Na zasedanju NATO v Atenah pa so se Amerikanci ponovno uprli tej zahtevi svojih zaveznikov in dali jasno razumeti, da bo samo predsednik Kennedy odločal, kdaj se lahko uporabi atomsko orožje.
De Gaulova Evropa
Šest z ah odno - e v ropsk i h držav, ki so že nekaj let združene v gospodarsko skupnost EWG, zelo ugodno razvijajo svojo gospodarsko Skupnost. V zadnjem času so ponovno znižale medsebojne carine, kar je znamenje, da jim ta gospodarska skupnost prinaša -lepe sadove. Precej drugače pa je z državami, ki so izven te gospodarske skupnosti, zato je toliko (posvetovanj in predlogov, kako hi naj ostale zapadno-evropske države bile tej skupnosti priključene.
Znano je, da ima general De Gaulle svojo zamisel evropske gospodarske vzajemnosti v okviru takozvane ,,Male Evrope”, ki bi obstajala y rahli konfederaciji šestih držav EWG, dočim bi naj zlasti Angl tj a ostala izven te gospodarske skupnosti. Tudi ameriški tisk namiguje, da hoče De Gaule s pomočjo Bonna ustvariti v Ev-itpi nekakšno gospodarsko in politično nadoblast. Pri teh načrtih bi ji pa bila Anglija velik tekmec, zato se jo De Gaule tako brani sprejeti v EWG. Iz ameriškega tiska pa je tudi razvidno, da se prezkldont Kennedy močno trudi, da bi tudi Anglija čimprej postala 'polnovreden član EWG-ja, da bi tako dala evropski politiki trdnejšo in zanesljivejšo smer.
De Gaule je pred kratkim omenil politično združitev Evrope kot sanje, kar je imelo precejšnje pošledice v francoski notranji politiki. Kar ipet ministrov katoliške republikanske ljudske stranke je odstopilo iz vlade, kajti prav iti ministri (Schumann in Pilim! in) so največ ji zagovorniki- Združene Evrope in početniki sedanje EWG. Zanimivo je, da je tudi vatikanski list „Osservatore della domenica” grajal De Gaulovo stališče kot škodljivo za mednarodno evropsko politiko.
Stavke na Pireneju
Po 26 letih vladanja generala Franca v Španiji se je začelo nekaj majati. V zadnjem času je zajel val stavkovnega gibanja in dijaških nemirov ves Pirendjsk-i polotok. Stavkajo predvsem rudarji. Začelo se je v Asturiji ter se nato razširilo na druge province. V staviki je udeleženih blizu 100 tisoč delavcev; od teh največ na področju Barcelone in Bilbao, kjer je tudi prišlo do spopadov s -policijo. Vladne oborožene sile so zasedle več delavskih centrov ter ddlavcev izgnale iz tovarn ali pa jih na tovornih avtomobilih odipdljale v druge pokrajine.
Frankova vlada je delavstvu sicer že povišala plače, toda stavke se še vedno nadaljujejo. Oblasti so mnogo vidnejših voditeljev stavke zaprli; zatrjlujejo tudi, da so stavke zanetili inozemski komunisti in
opozarjajo, da mnoge tuje radijske postaje iz vzhodnega bloka pozivajo špansko delavstvo na upor. Najbolj zanimivo pa je, da podpirajo te stavke v Španiji tudi desničarske organizacije in da je tudi katoliška Cerkev, katero je Franko doslej močno upošteval, opravičila to stavkovno gibanje.
Pa tudi ata Portugalskem so začeli delavci stavkati. Vodijo jih komunisti, ki so se vrinili v razne, Vladi nasprotne stranke, od koder ščuvajlo proti Salazarjevemu režimu. Do pouličnih bojev je že prišlo v glavnem mestu Lizboni, vendar do večjega razmaha se tukaj -stavka ni mogla razviti.
... in pri nas v Avstriji
Visoki obiski
Minuli teden smo imeffli kraljevski obisk iz Nizozemske. Prišla je kraljica Julijana v spremstvu svoje družine in najvišjih predstavnikov Nizozemske na državni o-bisk, ki je lepo potekel. Poleg običajnih pojedin, izletov in zalbav je imela kraljica razgovore s predstavniki avstrijske vlade. Ker pa ima Nizozemska trenutno precejšnje težave s svojo kolonialno posestjo v Indoneziji, je moral zunanji minister predčasno zaipustiti Dunaj.
Drugi -visoki obisk je bil namenjen Koroški, ko je kmetijski minister Hartmann obilSkaval gospodarske naprave na Koroškem. V spremstvu deželnega kmetijskega referenta', (poslanca Bacherja, si je kmetijski minister ogledal itudi področje južne Koroške in bil v Ddbrli vesi ter v Svečah.
Tretji visoki obisk pa smo imeli zadnjo soboto v Celovcu, ko se je na poti -v Udi-ne ustavil na vljudnostnem obisku novi papeški zastopnik in nuncij na Dunaju nadškof dr. Otilio Rossi. Sprejeli so ga v škofijskem dvorcu, pa tudi pri deželni vladi je bil na vljudnostnem obisku. To je bil njegov prvi oblšk v Celovcu, odkar je prevzel nunciaturo na Dunaju. Na poti ga spremljata njegov tajnik misgr. Gdovanni Cierano in tajnik avstrijskih škofijskih konferenc misgr. dr. Alfred Kosteldtzkv.
Parlamentarci potujejo ...
Avstrijska parlamentarna delegacija je nedavno dobila od jugoslovanske skupščine povabilo, da pride na obisk v Jugoslavijo in si tam ogleda, kako gradijo socializem. Povabilu so se odzvali in minuli teden so
Slovesnosti
Velike proslave so bile dne 25. maja v -vsej Jugoslaviji. Njen voditelj in predsednik maršal Josip Brolz-Tito je obhajal svojo 70-letničo življenja. Rojen je bil kot sedmi Otrok iz zakona Franja ih Marije Javoršak (Slovenke iz Podsrede) dne 25. maja 1892 v Kumrovcu ob Sotli. Svoja otroška leta je preživel pri dedu v Sloveniji, ljudsko šolo pa je obiskoval v Kumrovcu. .-Pozneje sc je učil kovaške obrti in kot pomočnik iskali po svetu dola. Pri tem se je sam izobraževal in bil pritegnjen v organizirano delavsko gibanje, kjer se je kmalu uvrstil med najsposobnejše in najdejavnejše. Komunistična revolucija ga je postavila na najvilšje melsto že v času voljne in to mesto zavzema vsa povojna leta. V svetu velja maršal Tito za spretnega in modrega politika, ki se je znal uveljaviti zlasti med nevtralnimi in nevezanimi državami; za njegovo naklonjenost pa se -trudita tudi oba velika rivala- v svetovni politiki; Amerika in Sovjetska zveza.
Ob priliki svoje 7(Metnice je maršal Tito prejel čestitke od neštetih državnikov. Da so te častilke iz nevtralnih držav bile prisrčne, je razumljivo, saj je Tito eden najvidnejših predstavnikov držav med obema blokoma. Tudi čestitke z Zapada so bile prijazne in vljtidnc, kajti Zapati bi vendar še rad ohranil dosedanje hladno razmerje Jugoslavije do vzhodnih držav. Zelo so pa presenetile svet in tudi same Jugoslovane naravnost ljubeznive Čestitke, ki so prišle z Vzhoda. Za Hruščeva Tito m več revizionist in odpadnik od pravega Marlesovega nauka, temveč je zopet »dragi tovariš«, s katerim ga vežejo najtesnejše vezi socialistične ideologije ih skupna borba proletariata za zmago nald buržuazijo. Razume ise, da so frodobne čestitke prišle tu-
še podali na desetdnevni obisk po Jugoslaviji. Med parlamentarci so zastopniki vseh strank in so -najprej šli v južno Srbijo, preko Dalmacije v Slovenijo, kjer si botlo ogledali Postojnsko jamo in Ljuibljano. Nato se bodo zopet vrnili v Beograd, kjer bodo sprejeti pri predsedniku Titu.
Kot poroča dopisnik Tanjuga, je -to prvi tovrsten Obisk avstrijske delegacije v Jugoslaviji po zadnji vojni.
Zvezni kancler svari
Kancler dr. Gotbačh je v svojem zadnjem radijskem govoru resno svaril avstrijske gospodarstvenike, naj -Store vse, da avstrijski šiling ohrani svojo vrednost. Za to pa seveda ne zadostujejo veliki napisi na plakatih, temveč So potrebne nujne in trde določbe, ki bodo zagotovile večjo gospodarsko stabilnost. Pri tem Je z resnimi besedami grajal tiste, ki lahkomiselno dvigajo cene in tako izpodkopavajo vrednost avstrijskega šilinga. (Posebej je še opozoril na resno dejstvo, da bodo države EWG s 1. julijem kar za 50 odst. znižale carine v medsebojnem blagovnem prometu, kar bo imelo -resne posledice za ostale države, ki tudi trgujejo s šestimi državami EWG. In znano je, da ima prav Avstrija s temi močne gospodarske stike. Vse odgovorne avstrijske gospodarstvenike je zato pozval: (»Avstrija mora proizvajati ceneje in ne dražje, če hoče ,v bodočnosti ostati zmožna uspešno konkurirati: na -svetovnem trgu.«
Nekaj številk o avstrijski mladini
Zadnje -ljudsko štetje v Avstriji je pokazalo, da se avstrijiskii mlad človek vedno bolj uveljavlja v javnem življenju.
Vseh prebivalcev je v Avstriji nekaj nad sedem miiijonoiv. Od teh jih je takih, ki še niso dosegli 25. leto starosti 2,600.000.
Mladina od 20 do 30 let je močno udeležena na gospodarskem področju; v tej starosti. j-e zaposlenih 473.921 moških in 452.196 žohsk. Se bolj je zanimivo dejstvo, da je od vseh poklicno zaposlenih Avstrijcev, katerih je nekaj nad 3 milijone, dobra -tretjina (1 milijon) takih, ki še niso 30 let stalri.
Število študentov v Avstriji se je v zadnjem desetletju tudi močno (pomnožilo. Visoke šole in univerze obiskuje trenutno 40.815 študentov in študentk. -Pri tem pa so všteti tudi študenti iz inozemstva, katerih je na avstrijskih univerzah sorazmerno z drugimi državami zelo veliko, -kar je avstrijskim visokim ‘šolam in državi v veliko čast. Teh inozemskih študentov je 10.374 (največ na Dunaju),
v Beogradu
,Družabna pravda' v Argentini
SLOVENCI
djoma ui po voetu
Prof. Mirko Fiiej - srebrnomešnik
Letos praznuje cela vrsta znanih duhovnikov v Sloveniji in v inozemstvu srebrnomašniški jubilej. Tako tudi na Goriškem obhaja 25-letnico mašni-štva poleg drugih tudi nam Korošcem znani profesor Mirko F i 1 e j, ki je že večkrat prišel s svojim pevskim zborom na KoroSko. Vsakokrat smo občudovali njegov zbor in njega, ko nam je znal tako lepo podajati narodno in umetno slovensko pesem. Jubilant je doma iz sončnih gor iških Brd, kjer raste dobro briško vince in že dolga leta votli z veliko izkušenostjo petje na goriških srednjih šolah. Prosti čas pa žrtvuje za pevsko izobrazbo mladine v katoliških organizacijah na Goriškem. Bog mu daj mnogo trdnega zdravja!
dl od vseh satelitskih držav vzhodnega bloka.
Diplomatski opazovalci vedo povedati, da se v zadnjem času razmerje med Moskvo in Beogradom zelo hitro izboljšuje. Obiskom obeh zun. ministrov bodo sledili obiski parlamentarnih delegacij, kar se bo najbrž zgodilo že meseca junija. Za september pa je že napovedim obtok .sovjetskega državnega predsednika Brcžnjeva v Jugoslaviji, nakar 'bo v začetu novega leta maršal Tito vrnil obtok in šel v Moskvo, kot je tudi že napovedano. Vse to potrjujejo napovedi opazovalcev, ki iz teh dejstev sklepajo, da se misli jugoslovanski komunizem doktrinarno in gospodarsko čimbolj približati vzhodnemu bloku.
Režiser Osip Šesf umri
Slovenska gledališka kultura je izgubila enega svojih najbolj plodovitih gledaliških delavcev. Osip Šest je bil zlasti v času med obema vojnama vodilni režiser ljubljanskega gledališča. Rojen je bil leta 1893 v Metliki v Beli krajini, udejstvovati pa se je začel na gledališkem polju leta 1913. Med vojno se je seznanil tudi z rusko gledališko umetnostjo, kar je dalo njegovemu poznejšemu ustvarjanju rahel pečat hudožestveništva. Največ pa je presajal v slovensko gledališko umetnost angleško Shakespearovo dramatiko, pri čemer mu je odlično pomagal pesnik Oton Župančič z izvrstnimi prevodi. Seveda je postavil na oder ljubljanskega gledališča tudi druga največja svetovna dela (Shawa, Moliera, Struidlicrga itd.). Iz domače dramatike pa je postavil na oder skoro vsa dra-matska dela Ivana Cankarja in Župančiča ter drugih; vseh skupaj okrog 40 domačih dramskih del. Režiral pa je tudi operna dela, udejstoval pa sc ie mnogo s publicistiko in vzgojo igralskega n^ ščaja. Umrl je po daljši bolezni na Gobiiku 23. maja tega leta.
Msgr. MilanovU - fastni doktor
Znani istrski kulturni delavec, dolgoletni dušni pastir v Trstu in velik prijatelj tržaških Slovencev msgr. Božo Milanovič, sedaj rektor semenišča v Pazinu in profesor filozofije istotam, je bil promoviran na zagrebški teološki fakulteti za častnega doktorja bogoslovja. Spisal je osem knjig filozofije. Sedaj piše zgodovino Istre. Izšla je prva knjiga. V Istri živijo predvsem Hrvati, vendar pa živi na severu tudi nekaj Slovencev. Priredil je tudi več izdaj molitvenika: Oče, budi volja tvoja, katerega je napisal istrski škof in narodni buditelj Dobrila. — Dobrilevo dobo je opisal pisatelj Ivan Pregelj v posebni povesti, katero je izdala gor iška Mohorjeva družba.
Petnajst let ..Demokracije"
. »C
Slovenska demokratična zveza v Trstu ima s. politično-kulturno glasilo, ki se imenuje „l)emo-kracija". Po sklenitvi mirovne pogodbe z Italijo je bila ustanovljena Demokratska zveza, ki je kmalu nato začela izdajati svoj list; to je bilo leta 1947. Tako obhaja dobro urejevan protikomunistični list svojo petnajstletnico. Prvotno je bil tednik, nekaj let sem pa izide vsakih štirinajst dni. V teku let si je pridobil mnogo zaslug za utrditev demokratičnega mišljenja med primorskimi Slovenci.
jc organizacija slovenskih socialnih delavcev, ki so se po drugi svetovni vojni naselili v Argentini. V izseljenstvu so ustanovili organizacijo, ki so jo nazvali „I>nižal>na Pravda”, ki sedaj v Argentini rclo živahno dela. Izdaja glasilo z istim imenom, ki ga berejo Slovenci jm) vsem svetu. Prireja socialne tečaje, socialne dneve, izdaja knjige s socialno vsebino. Zlasti so znana dela pok. prof. dr. Ivana Ahčina (Sociologija, Socialna ekonomija, Ob jubileju social, okrožnic). Po zaslugi te organizacije bomo Slovenci v kratkem dobili prevod najnovej-5c socialne okrožnice Mater et Magistra. Okrožnica je prevedena iti se že tiska v vatikanski tiskarni. Družabna Pravila je tudi poskrbela, da bo izšel primeren komentar k omenjeni okrožnici. Ta komentar piše prof. dr. Ignacij Lenček in l>o izšel v založbi Družabne Pravde. Organizacija je imela dne 1. maja v Buenos Airesu svoj redni oMni zbor, na katerem je bil izvoljen nov odbor, ki bo nadaljevali delo, t. j. širjenje kričaitfko-socialncg.i nauka med Slovenci.
V Torontu delujejo živahno
Ne le v Argentini, marveč tudi v Kanadi — seveda poleg Združenih držav — so slovenske kulturne skupine zelo delavne. Kot poročajo iz Toronta, je bilo v zadnjem času tam kar več gledaliških predstav. Tako so člani Slovenskega gledališča dne 24. in 25. marca postavili na oder pravljično igro „Pepclka”. Teden pozneje jc isto gledališče uprizorilo Claudelov misterij „Marijino oznanjenje”. Zopet leden pozneje pa so članice Marijine družbe v isti dvorani pri fari Marije Pomagaj igrale duhovno igro »Slava Brezmadežni”. V aprilu so igrali še dvakrat Mavscrjcvo igro »Ura s kukavico”, katera nam je znana po istoimenski povesti naše Mohorjeve družbe. Pri predstavi jc bil navzoč tudi pisatelj Karel Mavser. V mesecu maju pa so bile na programu še igre »Radikalna kura” in materinska proslava z uprizoritvijo mladinske igre »Pavelč-kova piščalka”.
Tržaški skavti
V Trstu so kmalu po vojni začeli s skavtsko or-ganizacijo. V mestu in okoliških farah imajo prav dobro organizirano to vzgojno organizacijo, ki je vključena v mednarodno skavtsko zvezo. V njej sc zbira krščanska mladina, ki hoče ostati zvesta Bogu in naravi. Poleg rednih skavtskih sestankov imajo tudi letna taboren ja v prosti naravi. — Zadnjo nedeljo so tržaški slovenski skavti priredili v veliki dvorani tržaškega Avditorija pestro akademijo v proslavo desetletnice obstoja svoje organizacije. Na miru so kazali odlomke iz skavtskega življenja ter igrali igro o svetem Juriju.
Dr. Janez Zdešar:
SLOVENSKI IZSELJENCI v zakM hmviiii
Število Slovencev
Slovenci so prihajali v Nemčijo v različnih, zaporednih valih. Približno takole bi jih mogli razdeliti:
a)	Slovenci, ki so se vselili v lldtiih od 1800 do 1939. Prihajali so pretežno v rensfko-vestfalsko industnijlsko področje. Po podatkih nemSkih statistik je iv dolbi šestdesetih let prišlo v Nemčijo 40 do 45 tisoč Slovencev.
b)	Druga skupina obsega okoli 1500 Slovencev, ki so prišli v Nemčijo v letih 1945 in 1946, da bi 'se izselili v prekomorske dežele, pa so ostali v Zahodni Nemčiji zaradi starosti, 'bolehnosti ali iz drugih razlogov. Ti žive raztreseni po vsej zvezni republiki.
c)	Tretja skupina obsega dkoli 4 tisoč Slovencev, ki so prišli po letu 1953., ko se je začel veliki bdg iz Jugoslavije in v manjši meri še danes traja. Okoli 2500 jih živi med Aachelnom in Ministrom, 1000 v južni Nemčiji, 1500 v seVemi Nemčiji.
Prva Skupina ne prihaja tako močno v poštev za dušno pastirstvo v materinščini, ker skoraj vsi obvladajo nemščino in so se bolj ali manj prilagodili, dostikrat tudi prisiljeno, iker so jih v dobi nacizma naredili za nemške državljane. Vendar v zadnjih letih opazujemo poživitev čustva pripadnosti k slovenskemu ljudstvu, ki se posebno izraža v skupnih, organiziranih počitniških izletih v Jugoslavijo, katerih se nddležuje do 2 tisoč Slovencev. Zaradi preveč dela med Slovenci, ki so prišli po drugi Svetovni vaj ni, so se slovenski dušna pastirji mogli le malo brigati za to skupino jjovencev. Zato se naše poročilo nanaša na drugo in tretjo Skupino.
Drugi skupini Slovencev, žal, še vedno ni posvečenih dovolj naših dušnopastirskih skrbi. Ti 'žive raztreseni po vtseh koncih in kraijih zvezne republike, le redko in težko je mogoče priti do njih. Ti so že starejši in pogosto tudi bolni. Se mnogo truda in časa bo stalo, da bomo prišli do teh ljudi in mogli skrbeti zanje. V kartoteko smo zajeli le majhen del od njih.
Za tretjo (skupino imamo večinoma kartoteko in elušnopastirSko je bolj ali manj redno oskrbovana.
Mesta, v katerih 'prebiva po več sto Slovencev in so zato tudi središča dušnega pastirstva, so: Essen, Oberhausen, Miinchen in Esslingen (pri Stuttgartu) z okolico.
Razdelitev po poklicu, starosti, stanu itd.
^•Večina Slovencev v Nemčiji točasno dela v rudnikih in tudi v tovarnah. Le malo od njih jih vrši poklic, ki so se ga v Jugoslaviji izučili; kolikor je mogoče presoditi, jih je 70 do 80 odstotkov strokovnih delavcev.
Izobražencev je zelo malo, 5 jih je vseuči-1 iških profesorjev ali docentov (Miinchen in Aachen), nekateri so zdravniki, inženirji, pisatelji tin umetniki.
Povprečna starošt je okoli 30 let.
Družin je dkoli 500, drugi so neporočeni mladi mdški ali pa ovdoveli ljudje. Deklet je le prav malo.
Trav zelo malo od njih obvlada nemščino. Pač se morejo sporazumeti, komaj pa morejo nemško brati in pisati.
Večina hoče ostati v Nemčiji, le malokateri se hoče izseliti ali vrniti v domovino. Ne smemo podcenjevati števila tistih, ki prihajajo v Nemčijo z rednimi potnimi listi za dlje časa in tukaj ostanejo. Tudi ilegalno vedno znova novi Slovenci prihajajo v Nemčijo.
Življenjske razmere
a) Pravne razmere
Majhna manjšina ima jugoslovansko ah nemško državljanstvo, še manjše je število 'tistih Slovencev, ki so priznani kot politični begunci; velika večina živi v Nemčiji kot brez državljanstva ali 'kdt taki, glede 'katerih ni jasno, kateri državi pripadajo. Zato imajo le tako imenovani potni list za tujce in nimajo nobene možnosti, da bi socialno napredovali. Kot delavno moč jih cenijo, jih celo žele, a kot tujci nimajo nobene pravne podlage, da bi si mogli ustvariti položaj. Nič se n. pr. ne ve, 'koliko časa smejo tu ostati, ali ne bodo v primeru gospodarske krize odpuščeni. Z uradnega vidika je njihovo dovoljenje za delo in bivanje le začasnega značaja. Te nejasne pravne razmere zelo neugodno vplivajo na duševno razpoloženje mojih rojakov.
Ib) Delovne in stanovanjske razmere
Delovne razmere so povprečno dobre, ravno tako tudi možnosti za zaslužek. Le na področju Oberhausen vprašanje, koliko Časa bodo Slovenci morali delati v rudniku, kljub ponovnim posredovanjem še vedno ni bilo 'pojasnjeno. Rudarski cehi zavzemajo namreč to stališče, da morajo za vedno pri njih delati. Zato policija preganja rojake, ki so zapustili rudnik. Ta pri-siljenost k delu ,povzroča mnogo hude krvi, ker bi skoraj vsi mnogo rajši delali v izučenih poklidih.
Se nerešene so stanovanjske razmere. Nekatere družine še vedno stanujejo v barakah, ravno tako mnogo mladih moških. Toda tudi stanovanja v hišah so pogosto zelo skromna (le ena soba za vso družino), razpadajoča in zastarela. Vendar je treba ugotoviti, da se je marsikaj izboljšalo.
c) Nravne razmere
Nravne razmere so se v zadnjem času vidno izboljšale. Se pred tremi leti je zelo
mnogo Slovencev živelo v barakah, v nekaterih taboriščih 'do 300 in še več skupaj. Ne redko je bilo mogoče opaziti različne napake: zapravljanje denarja, tatvino, pijančevanje, spolno razbrzdanost. Množični Človek je dobil oblast. Odkar so se Slovenci razkropili, ti pojavi izginjajo. Vendar pa praktični življenjski materializem in predvsem uživanjaiželjmoslt še nista izginila. To je izraz notranje brezciljnosti, na kateri moji rojaki trpe.
Težko vprašanje je dejstvo, da je v Nemčiji le malo slovenskih deklet. Mladi moški so v dobi, primerni za ženitev, mnogi bi se mogli poročiti, pa imajo hkrati malo dostopa do dobrih nemških družin.
Dalje so težak problem mešani zakoni, zlasti tisti, ki so dvakrat »mešani« — narod-rtostno in versko.
Nekaj poročenih živi le v zakonih, sklenjenih pred državno oblastjo. Ureditev takih zakonov je še vedno ena izmed najvažnejših nalog slovenskega dušnega pastirstva.
Da moremo nravne razmere pravilno presojati, ne smemo pozabiti, da velika ve-
čina slovenskih priseljencev Skoraj ni imela v svojih otroških letih verskega pouka. Ko jih je zadela dolžnost hoditi v šolo, je izbruhnila vojska. V dobi nacizma so bili Skoraj vsi slovenski duhovniki izgnani, nato pa je leta 1945 prišla »svoboda« pod Titom.
d)	Verske razmere
Verske razmere zato odgovarjajo bolj ali manj nravnim. Po krstnem spričevalu je 98 odstotkov Slovencev katoličanov, 2 odstotka pa evangeličanov. Velilka večina od njih je versko ricvodna in ne prakticira. Hranijo se od osltankov vere njih očetov in mater. Sicer hočejo biti katoliški, so pa polni pomislekov in nazorov proti Cerkvi, Ikair je posledica boja proti veri v njihovi domovini. Zato So nasproti temu, kar je veiiskoga, 'indiferentni.
Razveseljivo dejstvo in hkrati izjemo tvorijo pogosto mladi pari, ki so se v zadnjih letih poročili v Nemčiji. Splošno opažamo, da se versko življenje šele potem more razviti, če se razmere ustale in imajo ljudje jasen življenjski cilj pred seboj.
Dr. Frančišek Šegula, Rim:
Novi slovenski prevod sv. pisma
(Nadaljevanje)
V seznamu tridentinskega zbora listi niso razvrščeni po časovnem redu, ampak po važnosti vsebine ali po odličnosti1 naslovljencev. Pisani so bili v razdobju 15 let: od 51-66 po Kristusu.
Po vsebini so neizčrpna zakladnica verskih in nravnih resnic. Sv. Janez Zla toasti jih primerja rudnikom, v katerih je skrito neizmerno bogastvo naj dragocenejših rud, in studencem, ki nikdar ne usahnejo, ampak tem obilneje tečejo, čim več ljudje iz njih zajemajo.
Apostol v pismih oznanja vesoljnost odrešenja. S Kristusovo smrtjo je padla stena med judi in pogani. Obojni so poklicani k zveličanju, obojni tvorijo skrivnostno telo, katerega glava je Krilstus.
Pavel zagovarja to misel zlasti v svojih prvih pismih s toliko silo svojega govorniškega daru, da prisili k molku končno Dudi svoje ozkosrčne judovske nasprotnike. Njegova moč in veličina pa ni v zunanji obliki poslanic, marveč v njegovi nenavadni govorniški spretnosti. Sv. Hieronim v pismu 'Pamahiju vzklika: »Kolikorkrat berem Pavla, se mi zdi, da ne slišim besed, ampak grmenje ... Kamorkoli se ozreš, povsod vidiš le bliske.«
b) Pisma drugih apostolov
Apostolske liste so že od nastarejših časov imenovali tudi katoliške. To pa zato, ker je njihova vsebina splošnega značaja. Vsi razen drugega in tretjega Janezovega lista so namreč namenjeni večjemu številu krščanskih občin.
Med apostolske liste štejemo: list sv. Jakoba, prvi In drugi list apostola Petra, prvi in tretji list 'apostola Janeza in list apostola Juda.
Vsi apostolski listi razen Janezovih so pisani pred letom 70 po Kr. Najstarejši je Jakobov list, ki je bil napisan že pred 50. letom. Smatrajo ga zato za najstarejšo novozavezno kanonično knjigo.
3.	Razodetje sv. Janeza
Nova zaveza se končuje z edino preroško knjigo, ki je Razodetje sv. Janeza.
Staro izročilo, ki sega v 2. stol. po Kr., priča, da je Razodetje napisal alpostol Janez v Izgnanstvu na otoku Patmu v Egejskem morju okrog k 96. Priče tega starega izročila so zopet cerkveni očetje sv. Justin, sv. Irenej, Tertulijam in drugi, med dokumenti pa Moratorijev kanon. Priča je pa tudi jezik in sorodnost sloga, ki ga ima Razodetje glede na četrti evangelij.
Po značaju in obliki knjiga močno spominja na starozavezno knjigo preroka Daniela.
Razodetje je bilo nekaka okrožnica apostola Janeza sedmerim cerkvam Male Azije. V tem čaisu je Kristusovo Cerkev že zajelo preganjanje, 'ki se je raztegnilo tudi v Malo Azijo. Pisatelj je hotel tolažiti v stiskah preganjanja, obenem pa vzpodbujati k zglednemu krščanskemu življenju. V živih barvah je prikazal hudo borbo med zlom in dobrim ter končno zmago Jagnjeta — Kristusa nad močmi teme, da bi verniki ostali stanovitni.
(Konec na 6. strani)
Jack London:	4
jCiu&ezeft (Lo> jzU/Jtichia
To noč mi imel ognja ne vroče vode. Zlezel je pod odejo in spal nemirno spanje lačnega. Sneg se je sprevrgel v hladen dež. Mnogokrat se je zbudil in začutil, kako mu pada po obrazu. Napočil je dan — siv dan brez sonca. Dež je prenehal. Ostrina njegovega gladu je izginila. Kolitkor je šlo za željo po hrani, se je njegova občutljivost izčrpala. V želodcu je čuti! topo, težko bolečino, toda ni se veliko menil zanjo. Bil je razumnejši in spet mu je šlo predvsem za »deželo drobnih stebel« in za skrivališče pri reki Dease.
Razcepil je ostanek ene svojih odej v pasove in si omotal krvaveče noge. Obvezal si je tudi poškodovani gleženj in se pripravil za nov dan hoje. Ko je prišel k culi, si je dolgo pomišljal nad natlačeno vrečico iz losove kože, toda naposled je šla vendarle z njim.
Pod dežjem se je sneg raztopil in samo vrhovi hribov.so bili še beli. Pokazalo se je sonce in možu se je posrečilo, da je določil strani neba, čeprav je vedel, da je zašel. Morda je pri svojem tavanju prejšnje dni krenil preveč na levo. Zdaj je zavil bolj na desno, da bi s tem popravil tisto, za kolikor se je morda oddaljil od prave smeri.
Čeprav ga glad ni več tako močno grizel, je čutil, da je oslabel. Moral se je pogosto ustavljati in počivati, preden se je lotil močvirnih jagod in šopov trstičja. Jezik mu je bil suh in velik, zdelo se mu je.
da je pokrit z drobnimi dlačicami, in v ustih je bil čutiti grenaik. Tudi srce mu je bilo v hudo nadlego. Komaj je hodil nekaj minut, je že začelo svoj neusmiljeni bum, bum, bum, potem se je pognalo navzgor in vstran v bolečih, trepetajočih udarcih, ki so ga dušili in mu zbujali slabost in omotico.
Okoli poldneva je našel v iveliki luži dva klena. Bilo je nemogoče, da bi lizplal vodo iiz luže, toda zdaj je bil mirnejši in posrečilo se mu je, da ju je ujel v svojo cinasto posodo. Nič daljša nista bila od njegovega mezinca, pa slalj ni bil posebno lačen. Topa 'bolečina v želodcu je bila bolj in bolj topa in slabotna. Skoraj tako je bilo, kakor da njegov želodec dremlje. Jedel je ribe kar 'surove in žvečil z neutruldljtvo vnemo, kajti jed je bila zdaj čisto razumsko Opravilo. Ni ždel ješ ti, toda vedel je, da mora jesti, Če hoče živeti. Zvečer je ujel še tiri klene in dva pOjedcl, tretjega pa prihranil za zajtrk. Sonce je 'tu pa tam posušilo kak košček mahu, talko da se je lahko ogrel z vročo vodo. Ta dam je -prehodil samo deset milj; naslednji dan je hodil ves čas, kadar mn ni nagajalo srce, Ipa jih je prehodil le pet. Toda želodec ga ni niti malo nadlego-|val, zaspal je. Hodil je tudi skozi čudno (pokrajino, severni jeleni so bili številnejši im volkovi tudi. Veter je pogosto nosil njihovo lajanje skozi samoto in nekoč je videl tri, kako so se odplazili z njegove poti.
Spet ena noč; zjutraj, ko je bil razumnejši, je razvezal jermen, s katerim je bila zavezana sploščena vrečica iz losove kože. Jz njene odprtine se je ulil rumen curek grdbega zlatega prahu in zrnc. Razdelil je
zlato približno v dva enaka dela, zavili eno polovico v kos Odeje in jo skril na skalnati čeri, drugo pa zmetal nazaj v vrečico. Pasove za noge si je začel delati že iz edine odeje, Iki mu je Še ostala. Od puške se še ni hotel ločiti, kajti v tistem skrivališču ob reki Dease so-bili naboji.
Dan je bil meglen in tega dne se je glad v njem spet prebudil. MOŽ je bil hudo Slaboten in napadala ga je omotica, tako da včasih ni nič videl. Čliisto navadna reč je bilo zdaj zanj1, Če se je spOtaknil in padel. iKo se je nekoč Spotaknil, je padel po strani |V gnezdo snežnih jerebic. Štirje komaj izvaljeni, en dan stari mladiči so bili v njem — drobni koščki utripajočega življenja, komaj za grižljaj veliki. Jedel jih je požrešno, metal jih je žive v usta in jih drobil med 'zdbmi kakor jajčne lupine. Mati jerebica je frfotala Okoli njega in glasno vreščala. Prijel je puško kakor gorjačo in mahnil prali njej, da bi jo pobil, pa se je izmaknila. Metal je 'kamenje za njo in po-nakljnčju ji je z enim zlomil perut. Ptica je odfrfotala, potem je tekla in vlekla zlomljeno klilo po tleh; 'pognal se je za njo.
Drobni mladiči so mu samo razdražili tek. S svojim poškodovanim gležnjem je nerodno poskakoval in šepal za ptico, metal kamenje in kdaj pa kdaj hripavo kričal. Potem je spet šepal in -poskakoval molče, se zagrizeno in vztrajno 'pobiral, kadar je padel, ali si s rOko m el Oči, kadar je grozilo, da ga bo premogla omotica.
Zasledovanje ga je vodilo po močvirnih tleh na dnu doline in prišel je do stOpinj v mokrem mahu. Njegove niso bile, to je lahko videl. 'Morale so hiti 'Billove. Toda ni
se utegnil ustavljati, kajti jerebica je tekla naprej. Najprej jo bo ujel, potem sc bo vrnil in preizka! stopinje. Utrudil je ptico, toda utrudil se |je tudi Sam. Jerdbica je ležala na boku in težko sOpla. Mož je ležal na boku ves zasopel pet korakov od nje in ni bil spdsoben, da bi se priplazil do nje. Ko si je opomogel, si je opomogla tudi ptica in je odfrfotala, tako da je njegova lakotna roka ni mogla dOseči. Lov se je nadaljeval. Zmočilo se je in ptica je pobegnila. On se je od slabosti spotaknil in se zrušil po dolgem na tla. Cula na hrbtu ga je težila, la je padel na obraz lin si razrezal lice. Dolgo se ni premaknil, potem se je prevalil na stran, navil uro in ležal tam do jutra.
Spet meglen dan. Polovico zadnje odeje je že porabil za omotavanje nog. Billove sledi ni šel iskat, ni bilo vredno. Preveč neizprosno ga je gnal glad, samo —- samo rad bi bil vedel, ali jie tudi Billi zašel. Okoli poldneva mu je postalo breme njegove stare cule pretežko. Spet je razdelil zlato in tokrat razsuli pdlovico kar po tleh. Popoldne je vrgel strah še tisto, kar je prej pustil, talko da mu je ostalo saimo pol odeje, cinasti lonček in puška.
Začela ga je nadlegovalti halucinacija. Zbujalo se mu je prepričanje, da ima še en naboj. Ostal je v malgalzliimi puške in dn ga je prezrl. Z druge strani pa je ves čas vedel, da je magazin prazen. Toda halucinacija ga ni nehala nadlegovati. Nekaj ur se je je otresal, potem je odprl puško in vidci, da je prazna. Razočaranje je bilo tako bridko, kakor da je v resnici pričakoval, da bo našel n albo j.
(Dalje prihodnjič)
Državna realna gimnazija in gimnazija za Slovence
OBJAVA
Na Državni realni gimnaziji in gimnaziji za Slovence so sprejemni izpiti za šolsko leto 1962/63 v soboto, dne 7. julija 1962, to je prvi dan velikih počitnic. Začetek ob osmi uri.
Prijavite svoje otroke pravočasno in sicer do 1. julija 1962!
Prijavi je treba dodati rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva. Pri vodstvu šole, katero otrok sedaj obiskuje, zaprositi za popis učenca. Ta popis (Schiiler-beschreibung) pošlje šola neposredno na naslov: Direktion des Bundesrealgymnar siums und Gymnasiums fur Slotvenen in Klagenfurt, Terchenfeldgasse 22. Na dan izpita, torej 7. julija, pa mora vsak učenec predložiti spričevalo, katero bo dobil 6. julija 1962 na svoji dosedanji šoli, ker brez tega spričevala ne more biti pripuščen k izpitu.
Izpit za prvi razred obsega snov četrte šolske stopnje iz slovenščine, nemščine in računstva — pismeno in ustno. Glede ostalih razredov pa dobite podrobna pojasnila vsak dan popoldne v šolski pisarni: Ler-chenfcldgasse 22, soba 65 v drugem nad-stropju.
Zaključna prireditev v tekočem šolskem letu 1961/62 bo v nedeljo, dne 3. junija 1962, v veliki dvorani Delavske zbornice. Tokrat bo zaključna prireditev povezana tudi z razstavo risb in ročnih del deklet in fantov.
Ravnateljstvo
Prevzemam poslikanje kapelic, križev, kakor tudi napravo novih božjih grobov.
Sf. Egyden / Velden
Darovi za tiskovni sklad:
,,Rojak v tujini” 100.— šil.
Po 50.— šil. sta darovala: Artač Matevž, št. Vid; Gruber Liza, Žvabek.
Po 20,— šil, so darovali: Zdravje Martin, Celovec; Ožinalc J., Miklavčevo; Kežar H., Št. Vid; Ražun P., Št. Vid; David Ignac, Dobrla ves; Sienčnik Štefan, Dobila ves; Wastl Ana, Dobrla ves; Lomšek Marija, Dobrla ves; Hrast Friderik, Mala ves; Skuk Janez, Pliberk; Zechner Janez, Dolnja ves; Milavec Andrej, Breg; Borštner Anton, Labud; č. g. Hotimitz Martin, Pliberk; Gregorič, Mala ves; Writz Janez, Štebcn; Dumpclnik Tomaž, šteben; Portsch Ludovik, Štebcn.
Po 10.- šil. so darovali: Pečnik Mihael, Svetna ves; Zupanc L., Miklavčevo; Hobcl Ferdinand, Miklavčevo; Lesjak A., Miklavčevo; Plautz M., Miklavčevo; Biick Neža, Miklavčevo; Slugovec Ana, Škocijan; Wuttc B., Sinča ves; Ogris Tomaž, Žre-lec; Martinšič Angela, Podgrad; neimenovani, Ra-diše; Sienčnik Jakob, Dobrla ves; Jan Helena, Dobrla ves; Smrtnik Marija, Boja ves; Linče Jožef, Zagorje; Smrcčnik Matevž, Mala ves; Zanki Franc, Mala ves; Žik Johana, Libuče; Krainz M., Libuče; Čik Alojz, Libuče; Gorenschc Gcrtruda, Doljna ves; Buchvvald Johan, Nonča ves; Cvelf Leopold, Nonča ves; Krassnitz Ludovik, Dole; Wuttc Valentin, Večna ves; Hutter Peter, Večna ves; Eržen Robert, šteben; Dutnpelnik Franc, šteben; Kordež Blaž, Globasnica; Lutnik Aleš, Blato; Smolič Franc, Replje; Petrovnik Marija, Vogrče.
Po 5.— šil. so darovali: Krautzcr Ana, Gaisbuhcl; Damej Jožef, Miklavčevo; Mohorko Jožef, Goriče; Sctz P., Goriče; Oparian H., Jcriše; Ogris A., Miklavčevo; Mičej Franc, Nagelče; Sternad Gregor, Škocijan; Carf Rudolf, Grabalja ves; Kuster Franc, Mokrije; Pavlič Ljudmila, Dobrla ves; Tributsch Eliza, škocijan; Košič Elizabeta, Sinča ves; neimenovana, Sinča ves; Cergoj Uršula, Tihoja; Petek Tomaž, Zagorje; Smolnik Berta, Stara ves; Resman Hanzcj, Zagorje; Markič Karel, Mala ves; Zanki Rozina, Mala ves; Grilc Franc, Podkraj; Maček Urban, Grablje; Lindi Rozalija, Žvabek; Buchvvald Franc, Nonča ves; Trampuš, Dole; Oj>etnik Ciril, Dole; Račnik Marija, Breg; Domnik Kristina, Globasnica; Graincr Pavel, Globasnica; Šorli Janez, Podgora; David Emil, Rinkole; Petjak Valentin, Rinkolc; Hafner Lovrenc, Rinkole.
Cufer Mat., Miklavčevo, 11.— šil.; Lipuš Franc, Miklavčevo, 3.— šil,; Prajnik Franc, Grabalja ves 3.— šil; Kordeš Štefan, Mala ves, 7.50; č. g. Ropic, Pliberk, 12.— šil.; Gallob Klara, Železna Kapla, 3.— šil.; Hutter Marica, Globasnica, 15.— šil.; Pavlič Hanzej, Podkraj, 40.— šil.; Wutte Peter, Globasnica, 17,50 šiL; Lubas Jakob, Vogrče, 4.— šil.
CELOVEC
Znani pisatelj in pesnik Herbert Strutz ibo 6. junija sloVil svojo 60-leitnico. Ro-jeln je bil v Celovcu; svoje študije pa je dovršil na Dunaju; posvetil se je študiju glasbe. Od 1928 se je največ; bavil z glasbeno in gledališko kritiko. Od leta 1956 pa se pogosto vraiča na Koroško, katere lepoto zna na izviren način opevati.
Za svoje kulturno delo je prejel že več odlikovalnlj. Izdal je doslej že 22 knjig, med katerimi je 'iz zadnjih let največ posvečenih lepotam Koroške. Te knjige, ki so o-pretmiljene z lepimi pokrajinskimi slikami, je izdala založba Carinthia v Celovcu.
PODJERBERG pri ŠT. ILJU (Pevski koncert)
V soboto zvečer, dne 26. maja 1962 je igostoval v Po d j erlberlgu pri Kreutzvvirtu pevski zbor »Ivan Cankar« iz Škofje Loke pod vodstvom g. prof. Franceta Demšarja.
Iz vseh sltrani so prišli ljudje poslušat našo domačo slovensko pesem in napolnili dvorano do zadnjega kotička. Iz trideset fantovskih grl so donele slovenske pesmi, ki bi jih Se iln še poslušali. Med številnimi pesmimi, kot i»lPlanikc«, »Peter je lep ob kresu«, i»Da te ni«, »Z a vrš ki fantje«, »Vasovalec«, i»Triglav, moj dom« ter »Plo-'vi, plovi« iln .»'Vre, vre, mi smo Ribniča-nje« je bilo tudi nekaj koroških, kot Ker-njalkova »Mojcii«. Od pesmi do pesmi je raslo navdušenje poslušalcev, tako da ni hotelo biti konca ploskanja. Po končani prireditvi smo se ob veselem raizpoloženjn razgovabjali. Tudi sedaj ni nehala doneti Slovenška peSem iln vsa dvorana je prepevala domače viže. Prehitro je minil čas in morali smo se posloviti, a v upanju, da se bomo še večkrat videli.
Zahvalimo se našim sosedom onstran Karavank za lelpe urice v skupnem, domačem veselju.
SV. NEŽA - ŠT. RUPERT PRI VELIKOVCU (Poroka)
'Sv. Neža je včasih slovela daleč naokoli po spodnjem Koroškem, saj je prihajalo 'som na tri zaporedne nedelje po Veliki Gospojmici več kot deset procesij iz raznih, tudi oddaljenih župnij. Tedaj — bilo je to še pred kakimi 80 leti — je vodila tod mimo glavna cesta iz Celovca v Labotsko dolino. Medtem se je seveda veliko spremenilo. Zdaj smo bdi j skriti pred očmi velikega sveta.
Če smo kdaj imeli iz našega kralja kaj pordčati, so bile navadno le vesti o smrti in pogrebih. To pot pa imamo za naš list razveseljivo novico. Pri Sv. Neži stoji lep kmečki dom, pd. pri Mučiku. Je to rojstni dom nam vsem znanega f prelata Valentina Podgorca, za naš narod nad vse zaslužnega molža. Da je po letih preganjanja in strašne vdjmc Mohorjeva družba zopet vstala k 'življenju in lepo deluje in še veliko drugega se moramo zahvaliti njegovemu prizadevanju. Pri Mučku je 'bilo že treba misliti na to, ali in kje se bo našla moška rdka, ki bi vodila častitljivi dom naprej,
kadar omahnejo roke sedanjih gospodarjev. In roka bdžje Previdnoisti je pripeljala k hiši mladega moža, ki prav tako izhaja iž trdne kmečke hiše pod Peco in ima veselje do kmečkega dela in življenja. V ponedeljek, 21. V., je bil za Mučkov dom lep praizničen dan, poroka najstarejše hčere Viljemine s kmečkim sinom Stankom Baročnik, pd. Brdnikom iz Podkraja pri Pliberku. Svatba se je vršila v krogu najbližjih sorodnikov, brez zunanjega hrušča, preprosto, zato pa toliko bolj domače in prisrčno. Pred oltarjem domače cerkve Sv. Neže sta sli poročenca Obljubila trajno ljubezen in zvestobo in prejela blagoslov sv. Cerkve, pri sledeči daritvi sv. maše pa so po Jezusu, našem Srednilku, rosile nanju še obilnejše milosti. Naše domače cerkvene pesmi so še olepšale in povzdignile svete obrede. Na Mnčkovem domu pa ije bilo navrh prijetno ždnitovanje. Še dnkrat želimo novoporočencema in vsej družini obilen božji blagoslov!
ŠT. PETER na VAŠINJAH (Pogreb Pintarjevega očeta)
V sredo, dne 23. maja, smo pokopali Pintarjevega očeta, Franca Sadjak iz Šmart-na in sicer ob veliki udeležbi pogrebcev.
Rajni se 'je leta 1904 priženil 'k Pintarju iz Rinkol, od Klančnikove hiše. Bil je globoko verein mož, se tudi ni nikdar sramoval svoje materine besede, bil je dalje časa v občinskem odboru kot zastopnik Slovencev. Bil je tuldi dolgo dobo cerkveni ključar pri romarski cerkvi na Lisni. Kakor mnogo drugih koroških Slovencev, je tudi rajni moral dosti bridkih dni prestati. V prvi vojni je bil težko ranjen in je trpe1! do smrti na poškodbah. V drugi vojni sta mu padla dva sinova, pa je v Bogu vdano nosil vse naložene križe do konca življenja. Zdaj je združen v večnosti s svOjo pred več leti umrlo ženo.
Počivaj v miru, dragi Pintarjev oče, in moli še tam za nas sosede in sorodnike!
SPREMEMBA VOZNEGA REDA
Od nedelje naprej vozijo Vlaki po novem voznem redu. Isto velja tudi za avtobuse. V krajevnem prometu v glavnem ostane stari vozni red v veljavi. Le na progi Ce-lovec-Beljiak je z novim voznim redom prišlo do spremembe in to zaradi štirih novih brzovlakov, s katerimi se na tej progi poveča število brzovlakov v obeh smereh kar na 36 dnevno. Tudi na progi Beljak-Pod-
PROŠNJA NAROČNIKOM! Potrebujemo več izvodov našega lista štev. 14 od 5. IV. 1962 in štev. 16. od 19.
4.	1962. Prosimo da, kdor jo more, naj nam jo pošlje ali pa nudi v odkup. Uprava NT-Kr.
rožčica je vpeljan en brzovlak več, dočim je vOzni red osebnih vlakov ostal isti.
Tudi avtobusni vozni red je v glavnem ostal isti kot doslej. Le na progi Celovec— Gornja vesca je ob delavnikih povečan za avtobus, ki vozi ob 17.30 iz Celovca, zmanjšan pa |je poštni avtobus na progi Celovec —Slovenji Plajberg, ki vozli ob 16.00.
»Avstrijsko mladinsko petje"
V	okviru »avstrijskega mladinskega petja« v torek, 29. maja 1962, »ta nastopila tudi zbora Slovenlslke gimnazije v Celovcu, in sicer moški in mešani zbor.
Iz cele 'Koroške se je zbralo lepo število nad dvajset otroških, srednjidšolskih in višjih zborov. Dvorana je bila nabito polna udeležencev, ki so vneto poslušali. Tekme so se začele 'že ob pol devetih zjutraj in so trajale s kratkim odmorom preko dvanajste ure.
V	prvem delu so nastopili predvsem mlajši Zbori, mlajši po ustanovitvi in mlajši po starosti •udeležencev. V drugem pa zbori raznih šol in udruženj.
Kot 18. in 19. sta bila določena zbora naše gimlnazilje. Že nekaj časa prej je mor al pevovodja dr. France Czigan poslati v predlog 7 pesmi, od katerih je žirija določila vsakemu zboru po eno pesem. Dve drugi pa si je zbor lahko sam izbral.
Moški zbor je zapel poleg določene nemške narodne »VVohlauf« še umetno »Pogled v nedolžno oko« in narodno »Po gorah grmi«. Bujen aplavz je spremljal vsako izvajanje. Navdušenje v dvorani in na odru je bilo veliko.
Nato Ije nastopil še mešani zbor. Kot prvo je odpel »določeno« Gallus-Petelinovo »Gavisi sunt«, sledil je nemški kanon »Wenn die Nachtigalilen schlagem«, končno pa je zaorila Premrlova »Svatba na ;fx>lja-ni«. Navdušeno ploskanje ceile dvorane je bil dokaz, da so pevci zares napravili svoje.
Kdo je zmagal, se ne bo zvedelo tako kmalu in je težko reči, saj je sodišče moralo upoštevati mnogo stvari (tonalno čistost, zvenenje tona1, prednašauje, izgovorjavo...). Dejstvo pa je, da so se naši dijaki odlično postavili, iln da jim je zagotovljeno, če sodimo po 'besedah mnogih slov. in nem. kritikov in slušateljev gotovo eno izmed prvih mest.
CELOVEC
(Minimundus)
V	bližini Vrbskega jezera so že pred leti ustanovili »Minihiundus«, kar bi se reklo: mali svet. Vsako leto privabi zelo mnogo obiskovalcev, med katerimi je največ letoviščarjev; pa tudi med domačini je vedno večje zaniimahje za to izvirno dobrodelno zamisel. Kot pove statistika, je 'lansko loto obiskalo Minimundus 92.000 ljudi, kar pomeni, da je za celovškim vlesejmom ta ustanova privabila največ ljudi.
Druga leta so že mnogo prej otvorih razstavo Malega sveta, letošnje slabo vreme pa je oviralo toliko, da so izvršili otvoritev šele zadnjo nedeljo.
Skupnost južnokoroških kmetov sporoča:
V	četrtek preteklega tedna so imeli mandatarji Skupnosti južnokoroških kmetov v krajevnih kmečkih odborih posvetovanje z mandatarji iste skupnosti v okrajnih kmečkih zbornicah in v Kmetijlski zbornici za Koroško. Razpravljali so o položaju kmetijstva iln kmečkih ljudi na južnem Koroškem. 'Zbornični svetnik Mirko Kumer in svetnik okrajne kmečke zbornice Beljak Lojize Trunk sta mandatarje v krajevnih kmečkih odborih seznanila z dosedanjim delom in z aktualhkni problemi jeseni izvoljenih okrajnih in deželnih kmečkih zastopstev.
Po tem uvodu so zbrani mandatarji pre-motrili težave kmetijstva in kmečkih ljudi na južnem Koroškem.
Iz večine krajevnih kmečkih odborov zbrani mandatarji Skupnosti južnokoroških 'kmetov so Ob koncu posvetovanja določili poglavitne obvdzne smernice za svoje ddo. Nadalje so ugotovili, da so redna skupna posvetovanja potrebna in koristna ter zato sklenili, da se bodo na zimo spdt sesuf k skupnemu posvetovanju.
Kmečka gospodarska zveza javlja, da v poletnih mesecih Zbornični svetniki v Mohorjevi 'hiši niso na prve četrtke na razpolago. Gospodarji naj sporočijo svoje težnje pismeno njim ali Zvezi.
IZPLAČILO POKOJNIN Pokojnine delavcem za mesec junij bodo pošte izplačevale 4. junija 1962. — Tako sporoča svojim zavarovalcem Zavarovalni zavod za delavce iz Gradca.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
PONEDELJEK, 4. 6.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Znamka, zrcalo naših dni. — 18.00 Sp lojna socialna vprašanja sodobnosti. — TOREK, 5. 6.: 14.15 Poročila, objave. Operne airije. — SREDA, 6. 6.: 14.15 Poročila, objave. — V sredo popoldne v prijetni družbi. — ČETRTEK, 7. 6.: lfe Poročila, objave. — Koroški kulturni pregled. — PETEK, 8. 6.: 14.15 Poročila, objave. — Odlomki akademije Državne realne gimnazije in gimnazije za Slovence v Celovcu. - SOBOTA, 9. C.: 9.00 Od pcsmii do pesmi — od srca do srca. — NEDELJA, 10. 0.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in g lasi M> pozdravljamo in voščimo.
Tiimska
Bistrica v Rožu. — Sobota, 3. 0. Au.s der Hblle zur Etvigkek (IVa). — Vojni film. Rejenec neke japonske družine v Združenih državah se mora za časa druge svetovne vojne boriti proti Japoncem. Moralni zadržki! — Nedelja, 3. 6.; Die Muske-tiere des Teufels (IV). — Pustolovski film, ki sc dogaja v srednjem veku. — Sreda, 6. 6.: Ein Kerl wie Dvnamit (IVa). — Mlati mož. išče morilca svojega očeta ter pride na sled zločinski bandi.
Pliberk. — Sobota in nedelja, 3. 6.: Wenn das mein groBcr Bruder tviilite (IV). — Muzikalična veseloigra z mnogimi popevkami. — Torek, 5. C.: WciBe Teufel von Arkansas (III). — Film iz divjega zapada. — Četrtek, 7. 6.: Solange e.s Menschen gibt (III). — Drama o materinski ljubezni in vzgojnih problemih.
št. Jakob v Rožu. — Sobota, 2. 6.: Der geheim-niisvolle Tireffpunkt (IVa). — Kriminalni (Hm, moralni zadržki. — Nedelja, 3. G.: Hubertusjagd /IV).
—	Hčerka nekega 'veleposestnika sc zaljubi v sina očetovega nasprotnika. — Sreda, G. 6.: Garten von Eden (V). — Brezpomemben film, ki dela reklamo za prosto telesno kulturo. Film odsvetujemo.
Borovlje. — Sobota, 2. G.: Der Transport /111 + ).
—	Vojni film. V zadnjih dnevih vojne mora nek rezervni oficir peljati kaznjence na bojno polje, da bi še oni pomagali rešiti nemški rajh. Film priporočamo odraslim in zrelejši mladimi —- Nedelja, 3. G.: Rantoma (III). — Rovucfilm z mnogimi popevkami. — Torek, 5. G.: Madohcnhiind-ler von Pariš (IVb). — Brutalen gangsterski film.
—	četrtek, 7. G.: Hito, Hito (III). — Zanimiv barvni dokumentarni film o ekspediciji v bolivijske pragozdove.
Ruski katoliški škof Pavel Meletijev - umrl
V lirusljiu v Belgiji je v ipomedeljek, 21. maja, umrl k.atoli&ki škof vzhodnega obreda Pavel Meletijev v starosti 82 lelt. Rojen je bil v daljnem Arhangelsku kot sin pravoslavne ruSke družine 'leta 1880. Po osnovnih študijah se je odločil za bogoslovje in vstopil je v samostan ruskih menihov kot 26-lcltmi mladenič. Bil je goreč duhovnik in vzgled en menih, kar je že takrat kazalo, da bo dosegel še višje cerkvene službe; kot učen menih je imel vtse predpogoje, da 'postane kmalu škof (pravoslavni duhovniki ne morejo 'postati škofje, če so oženj oni).
Toda leta 1917 jie prišlo v Rusiji do revolucije, ki je zadala Vsemu verskemu življenju težek udarec, zlasti pa še meništvu, ki je bilo razgnano. Razkropljeni duhovniki in menihi so še kljub pretečim nevarnostim vneto vršili svoje duhovniško delo med ljudstvom,' da bi Itako Ohranilo vero. Toda tudi njemu ni bilo dano dolgo apo-Stolšlko delovati, kakor je to doletelo že neštete. Oblasti so 'že našle »krivdo« in menih Pavdl je moral leta 1920 pred sodnike, ki so ga Obsodili na prisilno delo v Sibiriji.
Obsojen na Sibirijo
' Zgodilo pa se je to na sledeč način: Takrat je dedoval na neki župniji. Kot povsod, je zlasti mod pravoslavnimi navada, da prižigajo sveče pred svdtimi podobami. Take svečke so mogli verniki kupiti kar v cerikvi za majhen denar. Talko se je nabralo v nabiralniku precej drobnega denarja. Bil pa je takralt v Rusiji v veljavi odlok, da ne Sme nihče imeti preko določene z*ftate drobnega denarja v blagajni. Ob pre-Sitavi so v cerkvenem nabiralniku našli preveč »drobiža« in menih Pavel Meletijev je bil kOt goslpodar cerkve aretiran in je moral po obsodbi iti v Sibilrijo.
Trpljenje v Sibiriji je bilo strašno. Tudi Pavel Meletijev je mOral izpiti tak kelih trpljenja do dna. Kmalu po prihodu v sibirsko taborišče so ga hoteli pripraviti do tega, da bi pred Ostalimi jetniki javno zatajil vero in jo obsodil kot znamenje nazaduj aštva. Vsemu nagovarjanju in grožnjam se je uprl, kar mu je nakopalo maščevanje mučiteljev. Moral je v celico-sa-mico, kjer ni mogel ne sedeti ne stati in kamor so vrgli tudi več lačnih podgan, da bi ga grizle. Toda sestradane podgane se ga niso lotile, kar je imel trpeči menih za očitno božjo pomoč. (Pred podganami se jetniki uspešno borijo, če jim vržejo košček sladkorja1, za katerega se podgane med seboj zgrizejo im pdžro). Naslednji dah so ^'svoje začudenje stražarji našli meniha n?er zelo oslabljenega, a nedotaknjenega.
Po odslužen ju kaizlni je bil Meletijev izpuščen in se je vrnil v bližino Moskve, kjer pa je živel tajno; nobena oblast mu ni hotela izdati osebne izkaznice. Končno je s pomočjo žene nekega komunističnega lunk-rionaUja le dobil 'izkaznico, ki mu je vrnila človečanske pravice in mOžnost svobodnega gibanja.
Postane škof
Ob napadu Nemčije na Rusijo leta 1941 je bival v bližini mesita Briamsk, kjer je* kot duhovnik tajno vršil duhovniško službo. V tem času je bil tudi posvečen v škofa, skrivališče pa je imel pri nekem kmetu. Toda oblasti so postajale vedno strožje in so strogo kontrolirale ozemlje, 'kateremu se je naglo bližala fronta. Škof Meletijev se zato ni mogel več skrivati; javil se je oblastem, ki so ga z zanimanjem poslušale, a bil jim je preveč sumljiv, zato je moral pred vojaško sodišče. Pa se je zgodilo, da je prav tedaj priletela v tisto hišo nemška granata, ki je '[robila vse razen njega. Malo nato so se v vasi pojavili nemški tanki.
V čaSu nemške okupacije je bila na zasedenem področju precejšnja verska svoboda in duhovniki so nemoteno vršili svojo duhovniško službo. Tudi škof Meletijev je v tem času razvil v vsej polnosti svojo delavnost in kmalu organiziral kar 63 župnij v okolici Brian sika. Kljub strogi nemški kontroli in odporniškemu gibanju ruskih partizanov njegovega dela ni nihče oviral.
Razočaran išče . . .
Ko pa. se je vrnila ruška oblast v pokra1-jine oh poljski meji, se je škof Meletijev umaknil z mnogimi rojaki na Bavarsko. Tam so katoličani pravoslavnim vernikom orlstopiili nekatere ijxxlružne katoliške cerkve za bogoslužje, kar je na škofa in ver-
nike zelo ugodno vplivalo. 'Bili so tudi deležni papeške podpore v enaki meri s katoliškimi begunci1.
Ob neki konferenci pravoslavnih ško-fo'v v begunstvu je prišlo do prvih nesoglasij med Škofom Meletijevom in nekaterimi drugimi Škofi. Meletijeva so osumili, da je papist (privrženec papeža), ker je zagovarjal mnenje, da je treba tudi javno pokazati hvaležnost do papeža in katoličanov. Kmalu je opazil, da mu hočejo Odtujiti tudi vernike, kar ga je zelo 'bolelo.
Naj hujši udarec pa je bil zanj, ko mu pri nekem bogoslužju škofje, ki so z njim sodarovaili bogoslužje, niso dali »bratskega objema«. To je pomenilo nekako javno obsodbo ih izobčenje. Ves pdtrt je šel k škofu-prijatelju im mu potožil svojo bolečino. (Pri njem je tudi zagovarjal svoje stališče s svetim pismom, kjer je vendar zapisano, da je Jezus molil: »Da bi bila ena čreda in en pastir.« Zato je dolžnost vseh kristjanov, da stremijo in delajo za združenje kristjanov. Tedaj pa mu je pravoslavni škof. rekel, da se maj na to mesto svetega pisma ne ozira, če mu pa dela težave, pa ga. naj prečrta. Ta nalsvet ga je silno razočaral. ZaisUuti! je, kje je polna resniča.
Postane katoliški škof
Iz te stiske je iskal izhod. iPo nasvetu katoliških znancev se je podal s svojo sestro, ki je bila pravoslavna redovnica, v Rim, kjer so ju sprejeli v goste v ruskem zavodu; tami je mnogo razpravljal o problemih vzhodne Cerkve in o verskem zedinjenju. Povsod so spoštovali njegova naziranja, iz katerih je odsevala iskrena ‘resnicoljubnost. Bil je sprejet 'tudi v Vatikanu, kjer ga je papež Pij XII. ljubeznivo pozdravil z vzhodnim liturgičnim pozdravom. Svetemu očetu je takrat tudi izpovedali svojo pripravljenost, da prestopi v katoliško Cerkev.
Pravoslalvni škof j e im duhovniki so pravilno posvečeni in je zato njihovo posvečenje veljavno tudi za katoliško Cerkev, škof Meletijev je talko ohranil svojo ško-
fovsko posvečenje in je bil imenovan za ■naslovnega škofa katoliške Cerkve vzhodnega obreda (priznavajo verski nauk kat. Cerkve, bogoslužje pa je vzhodno).
Misel, ki je škofa Meletijeva privedla v katoliško Cerkev, je bila: Otec-oče je papež; on je skupni oče verske družine. Ta pa more biti samo eden, kakor je molil Kristus pri zadnji večerji. Taka pa je samo katoliška Cerkev s papežem na čelu; zato je le ona prava Kristusova Cerkev.
V Belgijii v Chevetogne je znameniti be-nediktinislki saimolstan, kjer je sedaj zavod za študij vzhodnih vprašanj in se dnevno daruje sv. maša po vzhodnem obredu v Staroislovamskem (jeziku. i(>Podoben zavod za vzhodna vprašanja so po vojni hoteli ustanoviti tudi na Plcšivcu - Tanzenberg, do česar pa žalibog ni prišlo.) V tem belgijskem zavodu je škof Meletijev deloval do svoje visoke starosti.
Zadnja leta
Zadnja let a je škof Meletijev preživel kot gOst v salezijanskem zaivodu v Bruslju. Ob nedeljah je »maševal v kat. ruskem domu, katerega vodi naš rojak č. g. Tone lic. Le-ta je škofa večkrat spremljal na poti v Rim ob prilikah posvečenja bogoslovcev v ruskem zavodu in tudi v Fatimo ob zaključku Marijihega leta.
Pred kratkim je bil škof Meletijev zadnjič pri papežu. Sprejel ga je sv. Oče Janez XXIII. Prisrčno ga je objel z obrednim bratskim Objemom im ga v bolgarskem jeziku nagovoril šaljivo, da ga je zato tako Objel, ker je točno eno leto starejši.
Čeprav je škof dosegel visoko starost 82 let, je bil Zdrastveho še zelo krdpalk in bi še lahko dolgo živel. Toda pred nekaj dnevi ga Ije v Bruslju povozil tovorni avto ih iga težko poškodoval na glavi. Podlegel je poškodbam in v sredo so ga položili v Bruslju Ik večnemu počitku. Tako je škof Meletijev deloval sredi mogočnega ralžple-ta misli o verskem zedinjenju vzhodnih kristjanov s sv. Cerkvijo; za 'to veliko misel je pokojhi škof skoro vse življenje molil, delal, trpel ih umri.
Ohranimo meso tudi poleti sveže!
Meso ohranimo sveže tudi poleti, Če ga posujemo s stolčenim sladkorjem, in ko se ta zaradi vlažnosti mesa izpranem' v sirup, ga obrišemo in položimo meso zopet na sladkor, ki nato napravi že trdo skorjo. Meso nato lahko spravimo v posodah s pokrovom in se obdrži nekaj časa. Pred uporabo ga položimo v vodo, da izgubi sladki okus. Takšno shranjevanje po francoskem navodilu se obnaša pri govedini in svinjini. Japonci hranijo sveže meso talko, da ga položi jo v porcelanasto skledo, ga polijejo z vrelo vodo in nato z oljem. (Nekaj dni ostane meso sveže, če ga v hladni jedilni shrambi ali kleti natremo s soljo in stolčenim ingverjem, zavijemo v platno, položimo v lončeno posodo in obtežimo s kamnom ali pa ga zalijemo s posnetim mlekom, ki ga moramo vsak dan menjati. Meso ohranimo tudi v cunjah, namočenih v kisu. Če ga obložimo s čebulo, muhe ne pridejo zraven. Meso polagati na led ni prav; lecl se pod mesom taja in meso postaja sluzasto. Meso torej damo na led na krožniku ali podložimo kamen, ali pa ga nad led se (pod mesom taja in meso postaja čiste sveže koprive ali ga namažemo z beljakom ali oblijemo z lojem. Če zadalme, ga položimo za malo časa v razredčen kami-
lični čaj, nakar ga dobro operemo. Če treba, ponovimo. Pomaga tudi okisana voda. Seveda pa ne preprano meso ne juha nista več tako dobra. Če ima juha duh, vrzi med kuhanjem skorjo črnega kruha vanjo in jo vzemi pozneje ven; tudi močne zelenjave prevzamejo duh. Močno nasoljeno prekajeno meso bo omililo okus, če ga pristaviš v mrzli, ne pa, kakor je navada, v vroči vodi, in pridaj malce sladkorja. Trdo meso zmehčaš, ako med kuhanjem ali pečenjem vliješ nekoliko kisa ali žganja, ali pa pokapaš meso z oljem 'ih iga pustiš čez noč. Goveje pečenje ostane zelo sočno, če ga tik prod uporabo položiš za trenutek v vrelo vodo. Meso stare kokoši bo bolj mehko, če vliješ v juho, v kateri jo kuhaš, žlico žganja. Vonj po žganju izhlapi; kakor povedano, velja ta nasvet tudi za trdo govedino in za meso drugih živali. Pred kuho vselej še enkrat poglej, meso. Če je zdravo, je jedro in če se ga dotakneš, si komaj ovlažiš pršit. Bolno pa je mokro in mehko. BledovijoliČaSta barva pove, da žival ni bila zdrava. Meso ipiltahe živine je marmornato prepreženo z maščobo, ki je pri zdravem mesu bela im čvrsta, pri bolnem in starem pa mehka in rumena.
Ne pijmo preveč močne kave!
Kava vsebuje kofein (0.7 do 1.8 odst.), ki poživlja srce dh osrednje živčevje. Zelo ugodno deluje pri utrujenosti, telesni in duševni, pri migreni in podobnem. Čezmerno uživanje kave pa .povzroči nespečnost, razdraženost, težave v prebavi, oslabelost in podobno. Surovo kavo presojamo pri nakupu predvsem po zunanjosti. Zrna naj bodo enako velika, nezlomljena in težka, tako da padajo v vodi na dno, trda, rožena, ki se pri praženju povečajo. Zlomljenih, črnih, zgubančenih zrn sme imeti surova kava kvečjemu 3 odst. Pravi okus dobe kavina zrna šele pri praženju, ki jim da lepo rjavo barvo. Kava je, takisto kakor čaj, dobra le tedaj, če jo pravilno skuhaš. Vodo pristavi v topli posodi, da hitro zavre, stresi vanjo kavo in hitro skuhaj. Nekateri jo sploh samb 'polijejo s kropom. V postani vodi ali taki, ki jo pustiš dolgo vreti, da
.vsa svežost in dobrota 'izhlapi in ostane v posodi le apno in železo, ne moreš pripraviti dobre m zdrave pijače. Ne pijmo preveč močne kave, zlaslti ne redno, pa tudi ne mnogo slabe kave! Kajti vedno naj nam bo na misli 'beseda starega učenega zdravnika: kava učinkuje kakor bič, ki poganja konja k delu, a nikoli ne more nadomestiti ovsa. Naši organi ne smejo otopeti za dobre učinke kave, ki nam včasih lahko koristi: pri slabi prebavi, pri želodčnih bolečinah ih potrtosti. Če moramo mnogo sedeti, združujmo zdravilno uživanje kave z gibanjem na svežem zraku. Tako je kava koristna tudi starejšim ljudem, ki imajo slabo srce, in kot protistrup pri raznih zastrupitvah, zlasti z jedili, alkoholom hi tobakom. Zmleta prava kava ohrani1 vso aromo, če jo pomešamo s stolčenim sladkorjem.
6t>UUa (Uta človeka
Dobra obleka ni nikoli poceni, zato jo negujmo in varujmo! Obleko, plašč in drugo obesimo, ko jo slečemo, na široki obešalnik, da ohrani lepo Obliko, toda najprej jo prezračimo in očistimo, šele na to jo obesimo v omaro. Zmečkano Obleko Obesimo v vlažen iprdstor ali ob meglenem vremenu na prostem, da se gube poravnajo. Tudi tkanina mora počivati, zato naj moški ne nosi vsak dan ene in iste kravate. Obleka se na ponošenih mestih ne bo več svetlikala, če jo osnažiš z mlačno vodo, ki si ji pridal malo salmiaka in soli. Mastne robove na ovratnikih iz blaga odpraviš z vodo, ki si ji primešal saimiak, svilen ovratnik pa osnažiš z bencinom. Temne volnene in suknene obleke ih plašče lahko popravimo na več načinov. Na krajih, kjer se svetijo, uporabimo tole sredstvo: čisto ščetko pomočimo v vročo črno kavo (ostanek!), v katero vlijemo nekaj kapljic amoniaka, skrtačimo z njo svetle lise, potem pa blago zlikamo na narobno strah. Lahko pa tudi obleko raztegnemo na desko m skrtačimo svetle dele z mehko kirtačo in mlačno salmiakovo vodo: žlico salmiaka na 1 liter vode. Ko 'smo krtačo pomočili v tekočino, jo moramo otresti, preden začnemo krtačiti, ker blago ne sme biti od nje mokro, marveč samo rahlo navlaženo. Tako nalvlažene dele gladko nategnemo na desko, če treba tudi napnemo, in pustimo tako toliko časa, da Se sama brez likanja posuši. Če se krilo sveti, ga skrtači s ščetko, ki si jo pomočila v raztopino boraksa ali salmiaka1, nato pa prelikaj na sOpari. Obleki tudi vzameš lesk, če jo na svetlečih se mestih namočiš v ohlajeni zavretek bršljana in jo nato lepo prelikaš. Obleko, umazano od pdtu, očistimo z vinskim cvetom ali s Čistim nevtralnim milom, ki smo ga raztopili v prekuhani Vodi. Če se je obleka raztrgala na vidnem mestu, jo popraviš takole: naravnaj razporek in prilepi na nardbni strani prizadetega mesta angleški obliž, ki ga pa ne smeš zmočiti. Potem poldži na lice razporka zmerno vroče železo, toda le za malo časa, kajti če vročina predolgo deluje na obliž, se lep skvari in obliž je uničen. Tako zalepljeni razporek se skoraj nič ne pozna. Za debelejše ■in močnejše blago, na primer za sukno, uporabljaj namesto dbliža gutaperčo, ki jo dobiš v drogeriji, če je treba obleko razkužiti, opraviš to z žveplanjem v popolnoma zaprtem tesnem prostoru ali omari. Prav je, če jo poprej poškropiš z raztopimo lizola. Razkužiš pa jo 'lahko tudi s pranjem, nakar jo pustiš 24 ur v mešanici karbola in lizola ali v raztopini sublimata. — Obleke in perila iz volnenega ali svilenega trikoja ne obešaimo, marveč polagalmo v omaro, ker se sicer raztegne in izgubi prvotno o-bliko.
IfacU&za (telidal in s-edai
.Morda veste, kako so v srednjem veku dajali narkozo, ki bolnika pred' operacijo omami in uspava, da ne čuti bolečin. Ali so ga do grla nalili z alkoholom, ali pa so ga s kolom nemilo pdbožali po glavi...
Nato pa je prišla doba, ko so začeli uporabljati razna uspavalna sredstva, in ta način je ostal v navadi vse do danes, ko še skoraj po vsem svetu uporabljajo za nar-kotiziranje eter.
Toda moderni zdravniki zadnje čase ta način val no bolj opuščajo. Razne tovarne zdravstvenih potrebščin so začele izdelovati naprave, ki dajejo električni tok z visoko frekvenco. Če tok usmerimo na živčni sistem, se 'bolnik kmalu 'pogrezne v dolg in globok spanec.
Tako odpadejo vse neprijetnosti, ki so kaj pogoste pri uporabi etra in podobnih sralstev za narkozo.
MOTORNE VERIŽNE ŽAGE (Motorkettensagcn)
znamk Stihi, Jonsercds, Pioneer, Klington in Solo naročite najceneje pri domačem podjetju
Johan Lomšek
TIHOJA 2, P. Dobrla ves — Eberndorf
Telefon 04237 246
Ugodni plačilni pogoji - tudi na obroke. Zahtevajte cenike in brezobvezno predvajanje (Vor-fiihrung) na Vašem domu.
Priložnostni nakup že rabljenih žag.
Sreda, dne 30. maja 1962
--------------------i-------
Jflol cdccefra 6Uka
Po vsem svetu
V Kalkuti se je spomladi leta 1961 na prometom cesti uistaVil taksi, v Ikaterem sta sedela diva človeka, oči vidno tujca. Nekaj časa sta se ozirala naokrog potem pa sta Stopila iz avtomobila in se pes napotila dalje po cesti. V rokah sta nesla velikanske zavoje 'knjig. Srečala sta nekaj otrok, se jim približala in jim ponudila par izvodov. Zraven sta povedala ceno: ena rupija (125 lir) za pet iknijg. Smešna cena! iKnjjige same pa so bile lepe na pogled, lopo ilustrirane, nove. Bile so pa to samo mladinske (knjige. Vse so bile tiskane v Moskvi.
Ta nova rdeča propaganda s knjigami, revijami in ilustracijami je ena najhujših, kar jih je kdaj bilo. Samo v letu 1960 je Sovjetska zveza izdala 40 milijonov knjig v vseh svetovnih jezikih; rdeča Kitajska pa jih je isto leto izdala tudi sama skoro 10 milijonov. Poleg toga komunistične dežele tiskajo in razpošiljajo v svobodni svet 125- revij iv 400 različnih jezikih. Nekaj številk: vsak mesec pride na Japonsko, v Zahodno Nemčijo in v ZDA 3 milijone izvodov komunističnih revij, da ne štejemo še milijonov knjižic in listov, ki jih redno izdajajo razne komunistične tiskarne.
Knjižne založbe
Leta 1955 je »Pravda« priobčila članek, v katerem zatrjuje, da je sovjetski tisk »najmočnejše ideološko ordžje komunistične partije«. Od tedaj je ZSSR izdala o-gromne vsote za ustanovitev novih tiskam, kjer tiskajo knjige v najrazličnejših jezikih. Samo do leta 1965 je predvideno, da bodo izdali še 200 milijard lir za razvoj in razmah sovjetskega tiska.
Leta 1958 so Sovjeti v Vzhodnem Berlinu usanovili založbo, imenovano »Sedem morij«. Kot je potem poročalo sovjetsko časopisje, je 80% teh knjig odšlo na zahod in sicer predvsem v dežele, kjer govorijo angleški. Največ jih je prišlo v Indijo in na Srednji Vzhod. Poleg tega je Vzhodna Nemčija v Severnem Vietnamu ustanovila velikansko tiskarno, ki na leto izda lahko 9 milijonov knjig. Poleg te tisikarne je še mnogo drugih tudi na Poljskem, v Severni Koreji, v Romuniji in na Češkem. Vse te tiskarne tiskajo in izdajajo vsako leto ogromno količino knjig, vse v tujih jezikih.
Zdaj se zdi, da sovjetska Rusija pripravlja tak center za razmah svoje tiskane propagande tudi na Kubi. Kot dokaz temu so v raznih deželah Latinslke Amerike že začeli množično razprodajati revije in knjige, ki prihajajo s Kube.
Za majhen denar
Navadno se te knjige prodajajo silno pod ceno, da jih ljudje lahko brez večjih težav kupijo. Pisec tega članka pripoveduje, da je sam videl, kako so prodajali krasno vezane knjige, bogato ilustrirane, za smešno ceno od 70 do 90 L za Izvod. V nekem mestu v Indoneziji je nekoč bil eno uro in pol v neki knjigarni, kjer je pregledoval knjige. Od všeh knjig ni bilo niti ene, da bi ne bila prišla iz držav vzhodnega bloka. Poleg drugih je bila tudi knjiga z 272 (stranmi1, ki je govorila o Leninu. Tiskana je bila v Pekingu in je stala 20 L!
Program komunističnega bloka je zato natančno določen in ima točen cilj: -uničiti svobodni svet. Za to imajo določene točne načrte. Samo Indija je na primer leta 1955 prejieia 17.000 'knjig iz Sovjetske zveze; leta 1957 jih je prejela že skoro 3 milijone, leta 1960 pa kar 4 milijone knjig. Poleg tega je treba šteti še 177 mesečnikov.
Indijska mladina ima takega čitva dovolj im preveč, tako da že več ne ve, kaj bi vzela v roko. Prhko 126 knjig, ki jih letno izide za otroke, mladim bralcem (kar darujejo, da jih rajši berejo.
Lažna propaganda
Indijski otrok najprej dobi v roko slikanico z živalmi, (ko ne zna še brati), pozneje začne brati zgodbe iz ruskega življenja, nato pa dobi v rdke knjige, ki govorijo o mladih sovjetskih pionirjih in o njihovem delovanju pri ekonomski zgradbi države. Če je v teh knjigah kdaj pisano o človeku, ki je kakorkoli proti napredku, je ta gotovo naslikan kot »ameriški kapitalist«.
Ta književna propaganda je zajela celo vojaštvo v zahodnem Berlinu. Vsak teden prihajajo med te vojake revije, tiskane v
mi/rdiftfl in prosrieto

„PAX CHRISTI“
(Za mir med narodi)
Mir je neizmerna dobrina za 'človeško družbo. Vendar pa je bila prav ta dobrina v vseh časih najbolj ogrožena; saj je vsa zgodovina človeštva prepletena z vojnami.
Nemec ]. Blodi je zračimal, da je bilo od leta 1496 pred K risi us om pa do leta 1861 — torej' v dobi 3357 let — edinole 227 let, iv kalerih mi bilo vojne. Vsa ostala leta, to je 3130 Idt, pa so divjale večje ali manjše vojlne na Svetu.
Čim manj je na Svetu med narodi pravičnosti in ljubezni, te mveč je vojna. Poželenje po tujem, zaivist 'in stremljenje po nadoblasti so navadni vzroki, ki vodijo do vojne. V povojni dolbi pa je zlasti k dimi-idejnih inasprotilj (verske vojine), v zadnjih dpbaih ipa skoro vedno zaradi gospodarskih koristi. Tudi pretiram nacionalizem, narodni napuh, zlasti nauk o nadvrednosti nekaterih plemen (arijisiko pleme!) je bil v zadnjih desetletjih povod za vedno nove vbjne. V povojni dobi Ipa (je zlasti komu-nizem, ki obljublja odrešenje vsem ponižanim in zatiranim, vzrok vedno novih vojnih požaroV na svetu.
(Pomanjkanje miru, strah pred vojjno onemogoča normalno življenje. Več kot polovica človeštva trpi glad, je slabo hranjena, istočasno pa 'Uporabljajo izredno velike vsote denarija za oboroževanje in širjenje sovraštva med narodi. Če bi ne bilo blaznega dbokoževalnja v današnji dobi, bi .tarodi živeli v Izobilju in rešen bi bil problem nerazvitih 'in gladujočih narodov.
Mir je velika dobrina, je dar božji in pomeni urejenO življenje v vsakem pogledu. Da bo pa prišlo do resničnega miru v
svetu, je potreben notranji mir v dušah posameznikov; saj vendar posamezniki tvorijo človeško družbo. Potem bo šele mogoče, da bodo izginila nesoglasja in neupravičena stremljenja v družbi in v mednarodnem življenju.
Pravi mir se more (porajati samo v dušah, ki so prežete s Kristusovim naukom ljubezni in pravičnosti. V tem imajo kristjani veliko in odlično poslaništvo. Zato bi moral biti vsak apostol miru in načela krščanskega bratstva med posamezniki in narodi ter širiti to idejo med posamezniki in med narodi.
Katoliška Cerkev je tudi v tem oziru dala svetu velik vzgled. Samo v zadnjem piliš tole tj u so se papeži neumorno trudili, delali in trpeli' za mir med narodi. Če bi jih oblastniki in narodi hoteli (poslušati, bi bili človeštvu prizaneseni dve svetovni vojni in neizmernio gorja.
Po zadnji svetovni vojni je med francoskimi in nemškimi katoličani nastalo gibanje »Pax Christi« kot molitvena križarska Vojska za mir. Je to katoliško gibanje, ki hoče v okviru Cerkve sodelovati pri gradnji mednarodnega miru. V zavesti Skupne pripadnosti dlsti religiji (ivečjii del kulturnega sveta je krščanski) vidi to gibanje najbolj učinkovit in ipotrdben pogoji za skupno prizadevanje za mir. Zato že nekaj let organizira med kristjani mirovne prireditve in hoče zlasti rra »nedeljo miru« vzbuditi v kristjanih duha milni Kristusovega.
»Pax Ohrilsti« je mednarodna organizacija s sedežem v Fribourgu v Švici, z upravnim sedežem v Parizu.
Delo mladostnikov
Sodobna družba se ponaša s socialnimi pridobitvami. Delavstvo je zaščiteno pred izrabljanjem in socialno ter bolniško zavarovanje je (izpeljano na vsa področja delavskega udejstvovanja.
Urejena so vprašanja delovnih odnosov med delodajalci' in delojemalci, dosežene so pravice do pokojnine in dopustov. Po zakonu je točno določeno, kako je treba ravnati z vajenci in s kolikimi leti je dovoljeno mladega delavca sprejeti v delovno razmerje — na delo. Povsod pa je strogo prepovedano delo otrok vsaj do 14 leta. Zakonito so celo določene kazni za one podjetnike, ki bi sprejemali otroke v delo.
In vendar se dogaja — ne kje v Afriki — marveč sredi napredne in svobodne Evrope, da je na stotisoče otrOk v starosti od 12 do 14 let zaposlenih v tovarnah.
V italijanski poslanski zbornici so imeli pred kratkim o tem vprašanju hudo debato. Poslanci so poročali, da je v italijan-
skih tovarnah nad 300.000 otrok zaposlenih; za sramotno plačo enega in pol šilinga za delovno uro morajo delati po enajst ur na dan.
Poročilo pravi nadalje, da nadzorstvena oblaist sicer redno nadzoruje podjetja in izdela tudi poročila o delu mladbstni-ikov. Vedo pa povedati, da podjetniki v času kontrole otroke skrijejo v kleteh, da jih kontrola ne vidi. Nekateri poslanci pa so prav to neresnično poročanje nadzor-istvenih oblasti ožigosali kot kaznivo, kajti očividno je, da je pri tem na delu ]xxi-kupljivost uradništva.
Tovarn, ki zaposlujejo otrdke, jie največ v okolici Milana. V zadnjih mesecih je bilo samo na področju tega mesta kazno vanih z večjimi denarnimi kaznimi 18 tovarn zaradi zaposlitve otrok. Pa tudi drugod se je ta sramotna razvada močno udomačila, kar je prav gotovo nečastno in škodljivo za ugled države same.
Novi slovenski prevod sv. pisma
(Nadaljevanje s 3. strani)
Zaključek
Ob koncu še enkrat prelistajmo vso novo zavezo v novem slovenskem prevodu.
Podčrtujemo važnost izčrpnih in obširnih uvodov v posamezne knjige. Celo vsak Pavlov list ima svojega kakor tudi vsi listi ostalih apostolov.
Poleg uvodov v posamezne knjige imamo tri dolge splošne uvode. Prvi obravnava novo zavezo, drugi evangelije in sinop-
nemščini, ki imajo namen, da vojaštvo hujskajo in da mu svobodni svet prikazujejo v luči propadanja.
Nadalje je Moskva proti koncu leta 1960 izdala celo naklado knjig, ki je lažno poročala o ameriških letalih U-2 in RB-47. Tudi tiska proti veri, posebno proti katoliški ne manjka; še celo vsako leto več ga jje.
Tako ta književna ilustrirana propa-ganda grozi, da popolnoma 'preplavi ves svet; in to ordžje je seveda uspešnejše od vseh drugih, ker lahko prodre kamorkoli, tudi v najbolj zapuščene afriške in azijske predele.
(Kat. Glas)
tično vprašanje, tretji pa oris Pavlove osebnosti in njegove teologije.
Uvodi so dobro pripravljeni v duhu moderne in napredujoče biblične znanosti po navodilih velikih okrožnic pokojnega papeža Pij a XII. »Humani Generis« in »Divino afflante Špiritu«. Bralcu bodo izvrsten pripomoček in kažipot v skrivnost Razodetja.
Pred sdboj imam najnovejši italijanski prevod celotnega sv. pisma, ki je zelo jmi-doben našemu. Obsega tri knjige, ki so tehnično res na višini. Kar tiče znanstvene strani, pa nisem mogel vsaj doslej zaslediti ničesar omembe vrednega, v čemer M naš novi slovenski prevod zostajal.
Naša knjiga ima ob koncu bibličnega teksta še zelo koristna navodila za branje sv. pisma. Želeti bi bilo res, da bi počasi vsaka slovenska družina imela sv. pismo. Naj bi ga vsi načrtno in vztrajno prebirali, če že ne celotnega, vsaj novo zavezo. Novi slovenski prevod celotnega sv. pisma je do sedaj izšel v 30.000 izvodih.
Nadalje imamo na koncu nove- knjige seznam vseh mašnih beril in evangelijev za nedelje, praznike in svetniške godove skozi vse leto.
Med besedilom se prijetno vrštijo sli-
Za dekleta:
Neustrašeno dekle
V severne pokrajine Zapadne Nemčije, kjer so že od nekdaj pretežno protestanti naseljeni, prihaja po zadnji vojni vedno več priseljencev-beguncev, ki so katoliške vere. Tako se je zgodilo tudi, da je prišla neka katoliška družina v povsem protestantski kraj. Najmlajša hčerka je še morala v šolo; olstali otroci so pa že bili v službah.
Toda 'mlada Rozi je 'bila mnogokrat zasmehovana in žaljena zaradi njene vere. Sošolke so jo zaničevalle in celo učitelj se je spozabil in večkrat vrgel na deklico za-smehovalno opazko. Največ takih opazk in žalitev je Rozi morala pretrpeti prav zaradi češčenja Marije.
Ko se je nekega dne zopet učitelj obregnil ob Marijo, katero katoličani častimo nad vsemi svetniki, je Rozi neustrašeno dvignila roko.
Učitelj jo vpraša: »Kaj hočeš?«
Rozi se je dvignila in ponižno vprašala: »Gospod učitelj, ali smem nekaj vprašati?« In ko ji je učitelj dovolil, je nadaljevala: »Ali smem ponoviti besede, katere je govoril angel Gospodov?«
Kar neprijetno je postalo učitelju, a je vendar dovtollil Rozi nadalje govoriti. »'Potom smem tudi jaz reči: Zdrava, milosti polna, Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženami.«
Ponovno je prosila, če sme še ponoviti besede pobožne žene iz svetega evangelija, nakar je rekla: »S teto Elizabeto naj ponavljam: Blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa!«
Ves razred je napeto 'poslušal, a Rozi je nadaljevala: »Upam, da (smem še ponoviti, kar je govorila Marija, kakor je zaljf sano v svetem pismu: Odslej me bodo blagrovali vsi rodovi! — Ali se vam ne zdi, da je češčenje Marije povsem v skladu z evangeljskimi poročili?«
Kar strmeli so učitelj in sošolke nad Rozinim govorjenjem. Od L alk ra t je imela Rozi mir.
#
Rozi je bila dobra, pridna in vzg ledna. Tudi v študiju je bila prva; .pozorni so na njo postali celo nadzorniki, tudi to je vzbujalo pri sošolkah zavist in ostre žaljivke so se zopet pogosteje ponavljale. Žalostna Rozi se je podala h katoliškemu duhovniku v bližnje mesto in mu jootožila svoje gorje.
Duhovnik j'o je bodril: Rozi, ravnati se moraš po nasvetu svetega Pavla. Ne vračaj hudega s hudim, marveč zmaguj, nad hudim z dobrim! Tako je Rozi tudi ra.” nala. V šoli je pomagala šibkejšim in j. edo na domu obiskovala.
Hčerka vaškega trgovca je bila vedno zelo neprijazna z 'Rozi. Med vsemi jo je prav ona najbolj zasmehovala. Pa je zbolela in dalje časa ni mogla v šolo. Rozi jo je pogosto obiskala in ji prinašala ljubezen in cvetice. Tudi ji je pomagala pri učenju, da ni preveč zaostala v šolski snovi.
Bolna sošolka je kmalu spoznala Rozino dobroto in 'postali sta najboljši prijateljici. Enako so jo vzljiibili vsi v razredu in še mnogi drugIL In ko se je poslavljala od šole, ji je celo protestantski pastor izrelčel v priznanje: »Rozi, če bi bili vsi katoličani kakor ti, (potem bi morali imeti pred tvojo vero zares spoštovanje Vsi ljudje...«
kc, izemlljevidi in številne priloge, ki veliko pripomorejo k jasnosti in pravilnemu razumevanju. Dobro bi bilo, če bi h kazalu prilog bile pridane tudi strani, na katerih moremo najti posamezne slike.
Zares smo lahko ponosni, da smo kljub izrednemu času in prilikam za stoletnico Slomškove Smrti dobili ta velik zaklad — celotno sv. pismo v novem slovenskem prerodu.
Izreden dogodek je to za naš mali slovenski narod, kullturnOv.godovinski dogodek na znanstvenem in slovstvenem jx>lj u.
Ne pozabimo, da dolgujemo ta kulturni ponos v prvi vrsti velikemu škofu in služabniku božjemu ANIONU MARTINU SLOMŠKU. Iz hvaležnosti bomo radi molili z.a njegovo poveličanje pred vesoljno Cerkvijo.
Iz srca pa smo hvaležni tudi sedanjemu nasledniku na Slomškovem prestolu, škofu mariborskdmm previzvišenemu dr. Maksi-imillijanu 'DRŽEČNIKU lin vsem našim strokovnjakom za svetopisemske vede, živim in pokojnim v domovini.
P * I * S * /\ * N * O * B * R, * /\ * I\J * J E
Alphonse Dandet:
X
iufutik h fkisjepa dola
Provansalski ipesniki in pisatelji izdajajo vsako leto o svečnici v Avignonu mično knjižico, na'polnjeno z lepimi verzi in prijetnimi povesticami. Tista, kii so jo izdali letos, mi je prišla po naključju takoj v roke in v njej sem naletel na ljubeznivo staro pripovedko, ki vam jo poskusim prevesti nekoliko skrajšano. Parižani, nastavite čaše, kajti to je najčistejše provansalsko vino, ki vam ga hočem natočiti...
#
Gospod Martin je bil župnik v Mišjem dolu.
Dober kot kruh, čist kot zlato je očetovsko ljubil svoje Mišjedolce. Zanj je bil Mišji dol pravil raj na zdrnllji. Toda — joj, prejoj! Njegova spovednica je 'bila prepre-žena s pajčevinami in celo o Veliki noči so mu ostale svete hostije v cilboriju. Srce dobrega dušnega pastirja je stiskala globoka žalost ib neprestano je prosil ljubega Boga milosti, naj ga ne pokliče k sebi, dokler ne pripelje tudi svoje razkropljene črede v Njegovo stajo.
In — kakor bodete takoj slišali — nebeški Oče ga je uslišal.
Neke nedelje je po evangeliju stopil na prižnico.
ne smete tako gnati k srcu; zadene vas lahko še kap. Predvsem to ni vaša krivda. Glejte, vaši Mišjedolci morajo najbrž prestajati malo očiščevanja v vicah.«
»Ah, za božjo voljo vas prosim, veliki sveti Peter, pomagajte mi, da bi jih mogel vsaj obiskati in potolažiti.«
»Prav rad, dragi prijatelj ... Nataknite hitro tele cOpalte, kajti polt ni ravno najboljša. Dobro tako! Sedaj pa bodite kar naravnost. Poglejte tja dol, na dno, na oglu. 1 am najdete srebrna vrata, vsa posl ikana s črnimi križi... na desno... Tam potrkajte in odprli vam bodo. Srečno pot! Ostanite zdravi!«
In jaz jo maham ... maham. Križ božji, kakšna -pot je bila to! Kurja polt me obliva, samo če se spomnim nanjo. Ozka steza, vsa preprežena s trnjem, polna žarečih ognjencev in sikajočih kač me je vodila do srebrnih vrat.
Potikam!
»Kdo kliče!« zastoka hripav in bolesten glas.
»Župnik iz Mišjega dola.«
»Iz...?«
»Mišjega dola.«
»Aha! Naprej!«
Vstopim. Velik, lep angel s perutnicami, črnimi kot noč, v obleki^ ki se je bleščala kot sončno jutro, z diamantnim ključem, ki mu je visel ob pasu, je pisal v veliko knjigo, še večjo, nego sem jo videl pri sv. Petru.
»Kaj hočete in kaj iščete tu?« vpraša angel.
»Lepi angel božji, rad bi vedel.. . morda sem preradoveden ... če imate tu kaj Miš-jedolcev?«
»Koga...?«
»Mišjedolcev, ljudi iz Mišjega dola ... jaz sem namreč njih župnik.«
!»C), čalstiti gdspod Martin, kajne?«
»Da, če vam morem s čim 'postreči, gospod angel.«
»Vi torej pravite Mišjedolcev ...«
In angel odpre ter lista po svojih velikih bukvah in oslini večkrat svoje prste, da laže obrača liste.
»Mišji dol,« globoko'zdihne. »Dragi moj gospod Martin, tu v vicah nimamo nobenega Miš j odolca.«
'»Jezus! Marija! Jožef! Nobenega Mišje-dolca v vicah! Križani Bog, kje pa -potem so?«
»O, sveti mož, gotovo so v nebesih. Kje, za vralga, naj' bi pa sicer bili!«
»Toda saj ravno prihajam iz nebes ...«
»Od tam prihajate? No, torej?«
Spregovoril je talko-le:
Bratje v Kristusu! Ni še dolgo tega, ko sem se neke noči, jaz nevredni grešnik, znašel pred nebeškimi vrati, pa če verjamete ali ne.
tPotrkam in sv. Peter mi odpre.
»O, vi moj dragi gospod Martin!« me nagovori. »Kaj vas je pa zaneslo semkaj? S čim vam morem postreči?«
'»Dobri sveti Peter! Vam sta izročena v varstvo nebeški ključ in nebeška knjiga. Ali bi mi mogli povedati, če mi ne zamerite radovednosti, koliko Mišjedolcev imate v nebesih?«
»iPrav rad vam ugodim, gospod Martin! Sedite, lahko kar skupaj pogledava!«
In sv. Peter vzame svojo veliko knjigo, jo odpre in si natakne očala, rekoč: »Poglejmo! Mišji dol; Miš ... Miš ... Aha, tu je! Mišji dol! Moj dragi gospod Martin, stran je čisto prazna. Niti ene vaše duše ni tu.«
/Vj,»Kaj! Nobenega Mišjedolca ni tu? Nobenega? To je vendar nemogoče! Poglejte vendar natančneje ...!« »Nobenega', dobri mož! Poglejte sami, Če mislite, da se šalim.«
Gorje mi grešniku! Zašibijo se mi noge in s povzdignjenimi rolkami prosim milosti. Tedaj mi pravi sv. Peter:
»Verujte mi, gospod Martin, da si tega
Fran^ois-Reiič Chateaubriand:
Jaz nisem nič, jaz sem le preprost samotar. Pogosto sem poslušal razprave učenjakov o prvotnem Bitju in jih nisem razumel prav nič, toda vedno sem čutil, da se javlja to neznano Bitje v človeškem srcu, onostran pozornice narave.
Nekega večera — vsenaokrog je vladala globoka tišina — smo pluli po tistih lepih morjih, ki oblivajo obrežja Virginije. Vsa jadra so bila zvita in jaz sem imel posla na mostu, ko sem zaslišal zvonec, ki je klical moštvo k molitvi. Pohitel sem, da bi pridružil svoje prošnje molitvam svojih sopotnikov. Častniki so bili s potniki na krmi', ladijski duhovmilk je stal s knjigo v roki pred njimi, mornarji so MM pa raztreseni vse križem po palubi: vsi smo stali, Obrnjeni proti ladijskemu kljunu, ki. je rezal valove na zapad.
Sončna obla, ki se je pripravljala, da utone v morju, se je še vedno bleščala iz brezmejnega prostora skozi ladijsko vrvje. Radi zibanja krme se je zdelo, kot bi se ozvezdje na obzorju vsak hip spreminjalo.
Na vzhodu, kjer se je pdčasi dvigala luna, je brez reda plavalo nekaj oblakov; ostalo nebo je bilo pa čisto, a proti severu se je dvigala iz morja kdt kristalni steber v vseh
barvah blesketaljooa se vddna troha, podpi-rala nebesni obldk in tvorila z danico in z večernico slavni trikotnik.
Bil je pač obžalovanja vreden vsak, ki v tej nepopisni krasoti ni videl lepote 'božje.
Proti moji volji so mi drsele po 'licu solze, medtem ko so tovariši sneli svoja osmo-Ijena pokrivala in s hripavimi glasovi zapeli tisto preprosto pesem Zgodnji Danici, zavetnici mornarjev. Kako ganljiva je bila molitev teh ljudi na tej slabotni deski, sredi oceana, ob pogledu na potapljajoče se sonce! Kako gldboko v dušo je segla ta prošnja ubogih mornarjev k Žalostni Materi božji.
Ob zavesti naše neznatnosti nasproti neskončnosti je donela naša pesem daleč preko valov; bližala se je noč s svojimi tajnimi zasedami; čudo našega broda sredi tolikih čudes; verno moštvo, ki sta mu stiskala srca Občudovanje dn bojazen; vzvišeni duhovnik v molitvi; sam Bog se je sklanjal nad globočinami, zadržujoč z eno roko sonce pred vrati zapada, z drugo pa dvigajoč luno na vzhodu, in je preko neizmerja poslušal glas svojih bitij:: glejte, to je, česar sploh ni mogoče naslikati in kar more človeško srce komaj čutiti.
»No, torej! Niti enega ni tam! Sveta Po-magavka!«
»Kaj hočete, dragi gospod župnik! Ni jih ne v raju in ne v vicah, vmes ni ničesar, torej morejo biti samo še ...«
i»Sveti križ božji! Jezus, sin Davidov! Joj, joj, prejoj! Ali je to mogoče...? Pa me sveti Peter vendar ni nalagal...? Toda nisem slišal peti 'petelina ... ! Joj, jaz, jaz, revež! Kako naj pridem v nebesa jaz, če pa tudi Mišjedolcev ni tam?«
'»(Poslušajte, ubogi gospod Martin! Ker hočete biti za vsako ceno na jasnem o tem in se na lastne oči prepričati, odidite po tej stezi. Če dobro stopite, bošte na levo roko kmalu ugledali velika vrata in tam poprašajte po vsej zadevi. Bog vas spremljaj!«
In angel zapre vrata.
*
Dolga pot je bila, dolga in vsa posuta z žarečo žerjavico. Jaz sem se opotekal, kot bi bil pijan, in se slpotikal na vsak korak. Ves sem bil premOčen, kajti mrzel pot me je oblival in umiral sem od žeje... Toda, pri moji veri, copate, ki mi jih je posodil dobri sv. Peter, so me Obvarovale, da si vsaj nog nisem osmodil.
Začnem že šepati in omagovati; končno vendarle zaglodalm na levi plaiti ogromna vrata, na široko odprta vrata, kakor vhod v velikansko peč. Ah, otroci moji, kakšen prizor! Tam mc nihče ne vpraša za ime in tudi kakega zapisnika ne vodi nihče. Tam Vstopajo kar trumama in pri odprtih vratih, bratje moji, kakor vstopate vi ob nedeljah v krčme.
Mrtvaški znoj me je obliva! in čeprav sem bil kar trd od groze, sem vendarle ves drhtel. Lasje so mi Vstajali, v nos mi je udarjal duh po ožganem, pečenem mesu, nekaj takega kakor duh, ki se razširja pri nas v Mišjem dolu, kadar naš kovač Bdlte-žar smodi kopito starega osla, da ga podkuje. Kar dušilo me je v tem smrdljivem vzdušju in pretresalo me je strahotno kričanje, ječanje, rjovenje in preklinjanje, ki je donelo od vseh strani.
'»No torej, ali boš vstopil ali ne,« se zadere nad menoj neki rogat hudič in me dregne s svojimi vilaini.
»Jaz? Ne! Jaz sem prijatelj božji.«
»Ti prijatel j božji... He-he-hel Zguba garjasta, kaj pa potem iščeš tu?«
»Prihajam ... Ah, saj še govoriti ne morem, niti na nogah se ne morem več držati ... Prihajam ... prihajam od daleč in vas ponižno prosim, če ... če ... morda nimate slučajno tu tudi kakega... kakega Mišjedolca...«
»Oj, strela 'božja, ne delaj se vendar tako bedastega, kot bi ne vedel, da je tu zbran ves Mišji dol. Kar poglej, dolgosuk-njež črni, in videl boš, kako smo postlali tu tvojim slavnim Mišjedolce m.«
(Dalje na 8. strani)
N. V. GOGOLJ:	8
Majska noč ali utopljenka
Starosta ni dokončal stavka. Pred Oknom se je slišal šum in topotanje z nogami. Vmes so zazvenele strune bandure, katerim se je pridružil glas. Strune so zazvenele močneje ih kakor vihar je zadonela pesem prešernih fantov:
Ej, mladci, ste li slišali?
Starbsta ni več v moči: njegovi buči zmešani so počili obroči.
Nabij, sodar, mu na glavo trpežne spet obroče, nabij, sodar, mu jih trdb, naj stoče in ropoče.
Starbsta naš je siv in kriv, a vendar v svojih letih pohoten je in iznajdljiv, hlepeč še po dekletih.
Na robu groba bo vsak čas, v samoti hiše mrke —
‘izrujmo čop mu zadnjih lais, izpulimo mu brke!
»Imenitno so zapeli, kuni!« je dejal žganjar, ki je bil nekoliko nagnil glavo, da bi bolje slišal in se zdaj Okrenil k starosti, ki je kar ostrmel nad toliko predrznostjo vaške mladeži. »Lepa pesem! Samo škoda, da se v njej tako nespoštljivo govori o gospodu starosti...«
In spet je razkrečil svoje roke po mizi
in se z izrazom sladke ginjenosti v očeh pripravljal, da posluša dalje, zakaj pred oknom so se bohotah in vzklikali: "še enkrat! še enkrat!« Starosta pa ni bil tako dolgo obstal na mestu sredi sobe zato, ker je bil presenečen. Ne, to je bil lisjak oz h roma star, izkušen maček, ki pusti, da miš bega okoli njegovega repa, medtem ko on naglo dela načrt, kako ji bo prerezal pot nazaj v luknjo. Oko staroste je bilo še uprto v okno, roka pa, s katero je dal znak desetniku, je že zagrabila za leseno kljuko dvori, kar se je na cesti spet začul glasen krik in vik. Žganjar, ki ga je poleg drugih čednosti odlikovala tudi radovednost, je hitro natlačil svojo pipo in stekel na ulico, 'poredni fantje pa so se bili že razbežali na vse strani.
'»Ne 'boš mi ušel, ne!« je kričal starosta, ki je bil zagrabil človeka v črnem ovčjem kožuhu, ki je bil odet narobe. Žganjar je izkoristi! priliko in jadrno prihitel, da pogleda povzročitelju nemira v lice. Od strahu pa se je opotekel, ko je zagledal dolgo brado in grdo, z vsemi barvami pomazano spako. »Ne, ne iboš mi ušel!« je kričal starosta in vlekel ujetnika v vežo; ta pa se ni nič branil in mirno sledil, kakor da se nahaja v lastnem domu. »Knrpo, odpri čumnato!« je velel starosta desetniku. »Zaprli ga bomo v najtemnejšo sobo. 'Potem prebudimo pisarja, zberemo desetnike, polovimo vse razgrajače in še danes jih obsodimo!«
Desetnik je zažvenketal z majhno visečo ključavnico v veži in odprl čumnato. V tem
hipu je ujetnik izrabil temo v veži in se z nepričakovano 'silo izvil iz rok desetnika.
»Kam?« je zarjail Starosta in še krepkeje zagrabil ujetnika za vrat.
»Pusti me, to sem jaz!« je ujetnik zavpil s tenkim ženskim glasom.
»To ti ne Ibo nič pomagalo, ibratec! Mene ne boš prevaril, pa ovili, če hočeš, kakor peklenšček, ne samo kakor baba.« S temi besedami ga je sunil, da je bedni ujetnik telebnil na tla, starosta pa se je v spremstvu desetnika odpravil k pisarju, za njim pa je kakor 'parnik sopihal žganjar.
Zamišljeni So šli vsi trije po cesti s sklonjenimi glavami. 'Ko pa so zavili v temno stransko ulico, so vzkrikmili, ker so zadeli s čelom v čelo v tri može, ki so ji'm prihajali naproti An takislto vzkliknili. Starosta je začudeno ugledal pred seboj pisarja in dva desetnika.
»K tebi grem, gbspod pisar!«
»Jaz pa k tebi, golspod starosta!«
»Čudne stvari se godijo, gospod pisar!«
»čudne, gospod starojsta!«
»Kaj pa je spet?«
»Fantje razgrajajo, v celih tolpah kolovratijo po ulicah. Tvojo milost zmerjajo s takimi besedami, da me je sram povedati ... še pijanega' moSkala Ibi bilo sram take klatiti. (Dolga pisarjeva preklja v vrečastih, iz domačega platna tkanih hlačah ih v telovniku, ki je Ml take barve, kakor so vinske tropine, je molela naprej svoj vrat in ga zopet potegnila nazaj kakor želva.) Komaj' sem malce zadremal, so me dvgnrlii iz postelje, prekleti smrkavci.
s svoj im nesramnim petjem in rogoviljenjem! Nameraval sem jih zaigOsti, pa preden sem nadel hlače dn telovnik, so se razbežali In izginili kakor kafra. Kolovodja pa nam le m utekel. Zdaj prepeva v kehi, kamor zapiramo zločince. Kar srhi me zvedeti, kdo je ta iptica, pa si je namazal Obraz s sajami, da je podoben hudiču, ki kuje ždblje, da pribije z njimi grešnika.«
»Kako je oblečen, gospod pisar?«
»V črn, narobe obrnjen kožuh, gospod stardsta.«
»Morebiti pa se motiš, gospod pisar? Kaj, če sedi sedaj ta nepridiprav pri meni v čumnati?«
»Kaj pa, če se motiš ti, gdspOd starosta?«
»Podajte luč! Bomo pogledali kdo je!«
Prinesli So svetilko, odprli vrata, starosta, pa je bil ves prevzet Od začudenja, ko je zagledal pred sdbojl svojo — svakinjo.
»Povej mi, stari osel,« je dejala svakinja, »ali je ostalo še kaj soli v tvoji neumni betici? Kaj si mislil, bedak, ko si me sunil v temno čumnato? To je še sreča da si nisem razbila glave ob železnem kavlju. Ali ti nilsem rekla, kdo sam? Zgrabil si me, prekleti medved, s svojimi železnimi tacami fn me Sunil! Da Ibi te še na tem svetu suvali sem in tja peklenščki!«
Te zadnje besede je govorila že za vrati na ulici, kamor se je odpravila po nekih svdjih osebnih zadevah.
»Res Ije, vidim, da si to ti!« je rekel starosta, ki se je bil čisto zavedel, pri čem
je-
(Se nadaljuje)
žufiftUc iz, l/hisfefra dota
(Nadaljevanje s 7. strani)
In videl sem sredi strašnega plamenoga vrtinca dolgega zidarja Florijana — vsi ste ga poznali, 'bratje mo(ji — ki je hlodil vedno pijan in se je potem znašal nad svojo ubogo Katro.
Videl sem Polono, tisto malo beračico, s privihanim nosom..., ki je spala čisto sama na skednju .., Gotovo se je spominjate, malopridneži moji! Toda pojdimo dalje, mnogo, mnogo vam imam povedati.
Ugledal sem Damjana Dolgoprstneža, ki si je stiskal olje iz sosedovih oliv.
Seveda ni manjkalo tudi bajitarice (Barbare, ki je paberkovala klasje po stmiSčih in tako rada segala tudi v tuje snop j e...
Videl sem mojstra I.eščerbo, ki je znal tako dobro mazati kolo svoje samokolnice.
In seveda teto Marjano, ki je tako drago prodajala vodo iz svojega vodnjaka.
In zakrknjenega Matevža, ki je naduto glodal svoj vivček v kljunu in se ni niti odkril, če me je srečal, kadar sem nesel samega našega Gospoda, kot da bi bil srečal psa.
In Jakoba s svojo Meto in Janeza in Toneta in Franceta ...
*
Presunjeni, vsi bledi od strahu so ječali farani in gledali v duhu skozi odprta peklenska vrata nekateri svdje očete, drugi svoje matefe, tretji svoje stare matere in četrti svoje sestre...
Sami pač dobro veste, bratje moji, je nadaljeval dobri gospod Martin, da tako ne more dalje. Meni so izročene v oskrbo vaše duše in jaz želim, jaz vas želim rešiti
brezna, v katerega drvite. Jutri se lotim dela; niti dneva ne smemo več odlašati. In posla bo čez glavo. Glejte, taiko-le bomo pričeli, kar po vrsti:
Jutri, v ponedeljek bom spovedoval starce in statike. S temi menda ne bo mnogo posla.
V	torek so na vrsti otroci. Ti bodo opravljeni hitro.
V	sredo fantje i!n dekleta. Tu bo najbrž daljša želita.
V	petek žene. Povem vam: le prav nobenih komedij.
V	soboto pridejo obrtniki. S temi bo menda dovolj opravka kar ves dan.
In če bomo v nedeljo končali, bomo srečni.
Poglejte, otroci molji, kadar je žito zrelo, ga je treba požeti; ko vino prevre, ga je treba izpiti. Dovolj je že umazanega perila, trdba ga je oprati in prav temeljito oprati.
To je milost, ki vam jo želim. Amen!
*
Rdčeno — storjeno. In želita je bila o-pravljena. Po tej nepozabni nedelji se je razširjal Vonj mišjedlolskih čednosti po devetih farah naokoli.
In dobri župnik Martin je ves srečen in 'Židane volje, naslednjo noč sanjal, da se je spenjal na čelu vse svoje črede v sijajni procesiji sredi prižganih sveč in zavit v oblake kadila med otroki, ki so prepevali Te Dcum, po blesteči poti proti raju.
#
To je zgodba o mišjedoIškem župniku, kakor mi jo je pravil star očanec, tla vam jo povem. On pa jo je slišal Od nekega svojega dobrega prijatelja.
NEKAJ O TELOVADBI
Nedavno smo videli v Celovcu tekme za naj višje naslove Koroške, za prvenstvo posameznikov v orodni 'telovadbi za leto 1962. Udeležba je bila razmeroma majhna, uspehi nekaterih mladih telovadcev in telovad-kinj pa so bili še kar dobri, Četudi bi si upal trditi, da je na Koroškem športna telovadba še v povojih. Izgleda pa, da se zanimanje za to vrsto telesnih vaj ijx>časi le veča, kar bi bilo samo želeti, kajti moderna telovadba ni samo sebi namenjena, ampak tvori — kakor znano — tudi podlago za vsakokratno športno udejstvovanje. Predaleč bi nas privedlo, če bi hoteli naštevati razne telovadne vaje, ki so nujno pogrebne za ta ali oni šport in katerih se športniki poslužujejo za zboljšanje svojih uspehov na športnem polju; brez gimnastike in talne telovadbe namreč noben športnik dandanes ne more izhajati. In ]>ol-no primernih vaj je na telovadnem orodju (drog, bradlja itd.), plezanje, švedske lestve, preskoki (čez konja, mizo itd.), da si vsak športnik izbere one, ki so zanj, odnosno za njegovo športno panogo, najboljše in naj-učinkovitejše. Zlasti bi poudaril tako zvano
naravno orodno telovadbo,
ki so jo Nemci po prvi svetovni vojni močno forsiralii. Razlika med naravno orodno telovadbo in umetno (moderno) je v tem, da nam pri naravni orodni telovadbi služi telovadno orodje v glavnem kot zapreka, katero je preskočiti, preplezati, splaziti se pod njo itd.; v kolikor pa izvajamo vaje na orodju samem, pa ne polagamo važnosti na estetsko plat (stegnjeni udje, prfstl, noge skupaj itd.), temveč jih izvajamo tako, kakor nam po naravnem čutu najbolj prija, se pravi, da kar najlaže dn najbolj enostavno izvedemo gib in da po najkrajši poti doskočimo na tla. Tak način telovadbe na orodju ima svoje dobre istrani ter je tudi za orodne telovadce^pecialiste
Najnovejše kmetijske stroje, štedilnike, pralne stroje, gospodinjske potrebščine
ugodno in na obroke pri
HANS WERNIG
KLAGENFURT, Paulitstfigasse (Prosenhof)
potreben, zlasti pri društveni telovadbi, kjer je treba vse telovadce zaposliti. Pri doraščajooi mladini in zlasti pri otrocih pa močno greši vaditelj, ki zahteva od njih lepe drže, stegnjene ude itd. pri orodnih vajah. Ti potrebujejo naravno orodno telovadbo. Šele po večletnem vežbanju, ko so dobili potrebno moč, spretnost, hitrost, prisotnost duha itd. (okrog 14 leta starosti), jih začnemo uvajati v one finese, ki se zahtevajo in so potrebne
pri umetniški orodni telovadbi.
Vrhunska orodna telovadba (nemško: Kunsttornen) dandanes nima več takih in toliko nasprotnikov, kot so bili v času med prvo in drugo svetovno vojno. Po zadnji svetovni vojni se 'je moderna orodna telovadba tako razširila in si pridobila tolikšen krog simpatizerjev in aktivnih telovadcev, da tega ni nihče pričakoval. Razume se, da dobimo še danes ljudi, zlasti med ono mladino, ki je sovražno razpoložena nasproti telovadbi, in orodni še posebej, vendar je treba upoštevati, da večji del te mladine tudi športu ni naklonjen — v kolikor se namreč tiče aktivnega udejstvovanja — ampak sedi in gleda najraje na tribunah med »športniki-gledaloi«.
Skušnja je pokazala, da je med kmečko in delavsko mladino največje zanimanje za telovadbo. Pri Slovencih pa je že od nekdaj igrala telovadba glavno vlogo med mladino in je bila najbolj razširjena med vsemi športi. Po zadnji svetovni vojni pa se je v nekaterih državah zopet močno razširila med inteligenco, zlasti na visokih šolah. Poglejmo samo Japoiteko, Kitajsko, Ameriko dn dr., kjer sestavljajo državne reprezentance skoraj izključno telovadci iz univerz. In s kakšnim uspehom? Japonci so olimpijski prvaki in poleg Rusov najboljši telovadci na svetu; zraven pa pridejo še Amerikanci, tla ne govorimo o Kitajcih,
Blago za poletne obleke, posteljno perilo
Velika izbira —
zelo ugodne cene
L. Naurer
Klagenfurt	Alter Platz 35
ki ;I>odo že letos v (Pragu pokazali, kaj znajo in zmorejo. In dalje: Ali ni evropski prvak, mladi visokošolec, Slovenec Cerar iz Ljubljane? Tudi ta bo igrali ,prvo viofliino’ med posamezniki na letošnjem svetovnem prvenstvu v Pragi. Značilno je, da so one potisnili nekako v drugi razred, kjer je tekla zibelka tej telesni panogi, oziroma je najsta-rojši telesna panoga, kakor: v 'Nemčiji; Švica, Italijia, Francija in Finska so pa dežele, 'kjer ima ravno orodna telovadba veliko tradicijo. Danes imamo že 50 narodov, odnosno držav, 'ki so včlanjene v mednarodni telovadni zvezi.
Pri vsem tem napredku tako v kvantitativnem kakor v kvalitativnem pogledu se moramo vprašati: Zakaj? Gotovo ne brez vzroka! Telovadba, vključno orodna, se je namreč toliko spopdlnila in talko modernizirala, da spada med najpotrebnejše in najkoristnejše telesne vaje. In, če gledamo najboljše telovadce in telovadk in j e na svetu, potem ugotovimo še to, da spada telovadba med najelegantnejše in naj lepše gibanje, ki ga premore človeško telo.
Mojster ne postane vsak in to velja tudi za telovadbo. Vsekakor pa lahko doseže vsak fant in vsako dekle (tudi kmečki in delavski) pri nekoliko dobre volje in idealizma tako višino, da gre lahko jx> par letih vežbanja pred javnost, katero bo razveseljeval s svojim elegantnim in smolim gibanjem na orodju, ki mu prinaša poleg veselja in razvedrila tudi moč in zdravje.
Ivo Kermavner.
Športni kotieek
SMUČANJE
Letošnji zadnji dnevi belega športa (Trije Korošci, med prvimi šestimi)
Ne le v dolinah, ampak tudi nas gorah in osojnih pobočjih je sonce začelo kazati svojo moč, vendar se ponekod zima 'le še noče posloviti. Nasprotno, celo novi sneg je na več krajih zapadel. Tako ni čuda, da so na visoko ležečih smučarskih središčih še vedno tekme, ko Ipri nas vvdolini že vse cveti.
Dne 20. majnika je — sicer pri slabem vremenu s snežnimi meteži — bil izredno
napet veleslalom na » Wo Iz er t au ern «. Na-iStopilo je 115 tekmovalcev, med njimi tudi Pepi Stiegler, ki pa v letošnji sezoni ni imel preveč sreče, in celotna štajerska ter koroška smučarska elita. Svetovna prvakinja Ghristll Haas, ki se je tudi prijavila, je bila navzoča samo kot gledalka, ker si je pri treningu dan prej spahmila nogo.
Rezultati:
Moški (1,3 km dolga proga z 450 m višinske razlike im 50 vrati:) 1. Franz Die-grtiber (Maria Zdi) 1:24,9; 2. Hermann M u ck en s c h n a b 1 (Koroška) 1:25,6; 3. Pepi Stiegler (Koroška-Vzhodno tirolska) 1:26,7; 4. Rudi Bozek (Veitsoh) 1:27,8;
5.	Walter Kutschera (ASC Graz) 1:33,3; 6. Norbert L i p p a u t z ((Koroška) 1:33,0.
Dekle t a (krajša proga); 1. Gilde Dan-de (Leoben) 1:13,4; 2. Gertraud Ehren-fned-Gaber (ASC Graz) 1:13,5; 3. Irmgard Neffe (Weiz) 1:15,2.
KOLESARSTVO
Za letošnjo vožnjo okoli Avstrije so prijavile svoje najboljše tekmovalce naslednje države: Avstrija, Nizozemska, švedska, Belgija, Luksemburg, Jugoslavija in Vzhodna Nemčija. Tekmovanje, na katerem bodo kolesarji prevozili 1498 km, bo trajalo 6 dni. Višek vožnje bo verjetno tretji dan, ko se bodo tekmovalci v etapi, od Beljaka do Saalfeldena povzpeli po cesti na Visoki Klek.
NOGOMET
Avstrijska televizija mam bo iz svetovnega prvenstva v Čilu posredovala naslednje tekme:
2. junija, 15—16.30: Nemčijadtalija m Čileišvica.
5. junija, 21.35—23.05: Švica:Nemčija T' ) Čiletllalija.
8. junija, 21.10—22.40: Čile:Nemčija in ZSSR: Urugvaj.
12. junij, 21.10—22.30: štiri tekme po 20 minut.
18.	junija, 22.15—23.45: tekma za tretje mesto.
19.	junija, 21,00—22.50: srečanje dveh najboljših ekip sveta.
Najnižji odstotek rojstev na Švedskem
Švedska ima danes najnižji odstotek rojstev na svetu, je zaskrbljeno ugotovil osrednji statistični urad v Stockholmu. Še pred 60 leti se je na tisoč prebivalcev rodilo 27 otrok, pred štiridesetimi še 20, med obema vojnama, ob veliki gospodarski krizi, le 14. Vlada je vse storila, da bi zaustavila to katastrofalno padanje rojstev. Malo se je položaj izboljšal, potem pa je šlo spet navzdol. Danes je Švedska s 13 rojstvi na tisoč ljudi zadnja med vsemi državami na svetu.
Podoba pa je še temnejša: mladi zakoni so (vedno 'bolj brez otrok, zakonci niso voljni poskrbeti za potomstvo in vladi dela to velike skrbi. Sicer se število prebivalstva veča, le povprečna starost se pomika navzgor. Število nad 65 let starih Švedov se
bo do leta 1975 povečalo za 40 odstotkov, število zaposlenih moških in žensk od 15. do 64. leta pa le za 6 odstotkov. Čudna bo tedaj podoba švedskega prebivalstva.
Od kod ta čudni pojav, da ima po živ-Ijenski ravni prva evropska država najmanj rojstev? Predvsem je zanimivo, da do takega visokega standarda pripomogla ženska s svojim delom in zaslužkom. Ko bi iimella diva allli celo tri oltroke, ne bi mogla hoditi v službo. Dalje je zanimivo, da \ je na Švedskem dohodninski davek za zakonec z otroki in za tiste brez otrok enako visok. Po drugi strani pa so otroške doklade nesorazmerno nizke. Majhno število rojstev je torej sad preračunljivosti in materialističnega pojmovanja življenja.
Za dc&ca i/olfr
Razlika med demokracijami
Ameriški turist, kateremu so dovolili prihod na 'Madžarsko, vpraša meščana Budimpešte: »Kalkšna je razlika med demokracijo in ljudsko demokracijo?«
»Isti kot med srajco in železno srajco, katero nataknejo slaboumnim,« mu odgovori budimpeštanski meščan.
Med poročenimi ženami
Prijateljica toži: »Pomisli, če bi mojega moža pustila cn teden samega, ne vem, kaj bi mi naredil; saj rti zmožen, da bi si skuhal jajce.«
>To še ni nič,« pravi druga, »morala bi poznati mojega! Ko si mora zašiti nogavice, ali pa odtrgan gumb, mu moram jaz utakniti nit v iglo ...«
KLAVIRJE, HARMONIJE - nove in rabljene, pa tudi vse „JOKA"-izdelke
po ugodnih cenah pri
FRANZ KREUZER’s Wtw.
prodaja pohištva in klavirjev Klagenfurt, Kardinalplatz 1	tel. 23-60
Pri zdravniku
»Doktor, že pet minut vam kažem jezik in vi se na vse to Se požvižgajte ne,« se huduje zgovorna gospa.
»Nič ne de, gospa, hotel sem napisati recept — (ne da bi me nadlegovali.«
Raztreseni profesor
Profesor naravoslovja hiti v šolo. Na mostu zagleda na tleh nenavaden kamenček, ki takoj privlači njegovo pozornost. Skloni se in ga pobere. Ogleduje si ga od vseh strani, končno se pa spomni, da mora v šolo. Potegne uro iz žepa in obstani. Uro je že zamudil. Naglo vtakne kamenček v žep, uro pa zažene v reko in na vso moč steče proti šoli.
Huda žena
Janez se je pritihotapil že pozno v noč ves v »rožcah« v svojo spalnico. Skoro bi bil neopažen zlezel v posteljo, ko se mu je nenadoma prebudila žena. Naglo mu je šinila rešilna misel v glavo: na vso moč je začel gugati zibelko.
»Kaj delaš?« se je oglasila jezno žena.
»Že dve uri zibljem otroka, ko ga ti nič ne slišiš!«
»O ti lažnivec pijani!« se je v znesi a razkačena žena. »Otrok leži vendar pri meni!«
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika’', Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.— šil., letno 80.— šil., 7.a inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radišc, p. Žrelec. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.