Y s°boto zvečer je bila v Tržiču javna radijska oddaja Spoznavajmo svet in domovino. Ekipa Tržičanov je bila uspešnejša. Premagala je Zagorje ob Savi s 13:8. Oddajo sta vodila Milanka vavcon in Vili Vodopivec. V programu so sodelovali ansambel Mojmira Šepeta. Frane Milčinski- Ježek, pevka Alenka Pinterič in gledališka igralka Jadranka Tomažič. Ekipi sta pokazali dobro
2*anje. Le 11 vprašanj od 32 je bilo pretežkih. Naslednja oddaja bo v Kopru, (jk) - Foto: F. Perdan
Leto XXVIII. Številka 94
Vftanovitelji: občinske konference SZDL in T^1Ce' kranj. Radovljica, Škofja Loka „" *, m  ~ ^daja ČP Glas Kranj. Glavni eamk Igor Slavec - Odgovorni urednik Albin Učakar
GLASIL
O   S O C I
Kranj, torek, 9. 12. 197£ Cena: 1,50 dinarja
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
NE   ZVEZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
Koliko zaposlenih v obrti'
Tudi na zadnji seji radovljiške občinske skup ščine sporno vprašanje niso rešili
Zvezn Se-*e v KranJu mudila 33članska sindikalna študijska delegacija iz skun§*- rePubhke Nemčije. Dopoldne sta jo sprejela predsednik občinske Eržen me ^one Volčič in predsednik občinskega sindikalnega sveta Viktor sindih S s°delavci. Člani delegacije so se zanimali za organizacijo in delo Škee at°V IW za razvoJ samoupravljanja pri nas. Delegacija je gost republi-rpn7?li?,Veta Zveze sindikatov Slovenije in je na večdnevnem obisku v naši Obliki. - Foto: F. Perdan
Spremembam je težko slediti
V enotnosti
9. stran:   Je moč
Radovljica — Pisali smo, da bo morala radovljiška občinska skupščina ponovno razpravljati in sklepati o predlogu sklepa o dovolitvi uporabe dopolnilnega dela nad pet do sedem delavcev pri samostojnih obrtnikih. Družbenopolitični zbor občinske skupščine je namreč na seji 5. novembra letos sprejel sklep, da splošnega sklepa (kot ga je pred časom že sprejel zbor združenega dela občinske skupščine Radovljica) ni potrebno sprejeti. Pač pa je bilo stališče družbenopolitičnega zbora na seji v začetku novembra, naj občinska skupščina razpravlja posebej o vsakem posameznem zahtevku samostojnega obrtnika, pred tem pa mora dati svoje mnenje družbenopolitični zbor občinske skupščine.
Ko smo novembra pisali o takšnem stališču, smo tudi zapisali, da bo na prvi prihodnji seji morala skupščina razpravljati o tem stališču oziroma predlogu družbenopoli-
Tržič — Med razpravljavci na zadnjem skupnem zasedanju zborov tržiške občinske skupščine je bil tudi predsednik skupščine občinske izobraževalne skupnosti Marjan Dolinar. Grajal je predvsem potek dogovarjanja in oblikovanje samoupravnih sporazumov o splošni in skupni porabi oziroma sredstvih za delovanje samoupravnih interesnih skupnosti za prihodnje leto. Dobro so nam v spominu lanske po-Pomanjkljivisti in zagotovila, da 86 jim bomo pri letošnjem dogovarjanju o skupni porabi izognili, "endar temu ni tako. Predvsem z republike prihajajo skoraj vsak nan nova navodila in napotila, ki v občinah skorajda ni mogoče sproti uresničevati in spreminjati že. sprejete odločitve. Ze izvršni odbor interesne skupnosti je tež-
ko vsak teden sklicevati. Kaj pa šele številnejšo skupščino, je dejal Marjan Dolinar. Po njegovem bi se morali zediniti in uskladiti najprej na republiški ravni in šele nato stališča posredovati po občinah. Pogoste spremembe ne prispevajo k učinkovitejšemu dogovarjanju in uspešnemu nastopu pred delovnimi ljudmi, občani in kolektivi. Ljudje na površno oblikovane programe ne bodo pristali! Čeprav se leto izteka, za posamezne samoupravne interesne skupnosti prispevne stopnje od osebnih dohodkov še niso znane. V sorazmerno kratkem času bo potrebnega še veliko usklajevanja, če želimo doseči realne in predvsem stabilizacijske programe samoupravnih interesnih skupnosti.
V krajevni skupnosti Podnart v radovljiški občini so se letos lotili velike in smele naloge in jo tudi uspešno rešili. Na podlagi referenduma bodo občani pet let plačevali samoprispevek za rešitev komunalnih problemov. Za dan republike so že odprli 16 kilometrov asfaltiranih cest.
Drug prav tako zgleden primer enotnosti in zavzetosti pa je akcija, ki so se je letos lotili prebivalci vasi Vošče in Brda v krajevni skupnosti Lancovo prav tako v radovljiški občini. Tudi v tem kraju so za dan republike slavili delovno zmago.
v.
Davek od skupnega dohodka občanov
Slovenski izvršni svet je v začetku tega meseca že sklepal o predlogu novega zakona o davku od skupnega dohodka občanov. V primerjavi s sedaj veljavnim zakonom so predvidene nekatere spremembe. Tako naj bi se neobdavčeni del dohodka zvišal od 40.000 na 50.000 dinarjev, višina
Priporočamo nakup modelov
ZIMSKO-ŠPORTNIH OBLAČIL
in
OSTALE KONFEKCIJE
v veleblagovnici Globus in blagovnici Kokra, Kranj
olajšav za vzdrževane družinske člane naj bi se zvišala za otroke od 16.000 na 20.000 dinarjev, za druge vzdrževane družinske člane pa od 13.000 na 16.000 dinarjev. Razen tega naj bi se precej znižale tudi sedanje veljavne davčne stopnje.
O takšnem predlogu oziroma sklepu izvršnega sveta bo konec meseca dokončno sklepala še republiška skupščina.
Podražitev tovora na železnici
Z novim letom se bodo cene prevoza v tovornem železniškem prometu povečale za 8 odstotkov. To bo sicer delno prispevalo k izboljšanju slabega položaja železnic, vendar ga še vedno ne bo rešilo. Položaj je namreč tak, da bi morali zvišati tudi cene potniškemu prometu. Vendar pa prevoz potnikov na železnici nenehno upada; posebno na krajših razdaljah železnico spodriva cestni promet.
V skupnosti jugoslovanskih železnic poudarjajo, da niti z mobilizacijo vseh notranjih rezerv v železniškem prometu ne bi bilo mogoče zagotoviti železniškim transportnim podjetjem dovolj sredstev za enostavno reprodukcijo v tej panogi.
tičnega zbora. Po pravni preučitv poslovnika pa so ugotovili, da zboi združenega dela ne more takoj neposredno razpravljati o predlogu družbenopolitičnega zbora (zbor združenega dela je namreč enkrat žt razpravljal o predlogu in sprejel drugačno stališče), ampak da je potreben usklajevalni postopek.
Zato so na zadnji seji vseh zborov občinske skupščine imenovali paritetno komisijo, sestavljeno iz treh delegatov zbora združenega dela ir treh delegatov družbenopolitičnega zbora. Komisija se je sestala še med sejo občinske skupščine in potem tudi na seji že poročala o stališču.
Komisija je soglasno sklenila, da se predlog kakršnega koli sklepa c tem spornem vprašanju zadrži in da naj izvršni svet občinske skupščine najprej preuči, za katero obrtno dejavnost v občini obstoja družbeni interes, da se izda dovoljenje za več kot pet oziroma do sedem zaposlenih pri obrtnikih. Ko bo izvršni svet to ugotovil, naj predloži skupščini v obravnavo ustrezen predlog sklepa. Razen tega je komisija naročila, naj izvršni svet pri tem upošteva tudi reševanje tega vprašanja v drugih gorenjskih občinah.
Občinska skupščina je takšno stališče komisije sprejela.
Sporno vprašanje v občini torej še vedno ni rešeno. Lahko bi rekli, da položaj postaja na trenutke že malce komičen in da spominja na neprijetno zavlačevanje in čudno žon-gliranje. Po drugi strani pa je res in najbrž prav, da se vprašanje (če je bilo že doslej o njem toliko razprav) enkrat zares temeljito preuči.
A. Zalar
Igu bi 1 e j na wč%> & fj| d; x& iL o &*
XVI. NOVOLETNI SEJEM OD 17. DO 26. DECEMBRA 1975
Naročnik:
Gost iz ČSSR
Na vabilo predsednika ZIS Džemala Bijediča je včeraj prišel na uradni in prijateljski obisk v našo državo predsednik češkoslovaške vlade Lubo-mir Strougal.
Romunska delegacija v Jugoslaviji
Na povabilo predsednika skupščine SFRJ bo danes prispela na prijateljski obisk delegacija velike ljudske skupščine socialistične republike Romunije, ki jo vodi predsednik skupščine Nicolae Giosan. Med bivanjem v naši državi se bodo člani romunske delegacije pogovarjali s člani delegacije skupščine SFRJ, obiskali bodo tudi Srbijo, Bosno in Hercegovino ter Kosovo in se seznanili z našim notranjim razvojem. Pričakujejo, da bodo izmenjali mnenja o aktualnih vprašanjih ekonomskega in političnega razvoja ter mednarodne situacije.
Prognoza po telefonu
S telefonskim prenosom EKG signala med Koprom in Ankaranom so v soboto preizkusili nov sistem daljinskega posredovanja. To je bil prvi takšen poskus v Jugoslaviji. S tem sistemom, ki bo začel redno delovati prve dni prihodnjega leta, nameravajo na centralno kardiološko enoto bolnišnice v Ankaranu vezati vse zdravstvene organizacije tamkajšnjega območja, večje hotele in zdravstvene organizacije, ki imajo organizirano lastno zdravstveno službo.
Postopek je zelo enostaven in poceni. Internemu oddelku v Ankaranu bodo lahko zdravniki ob vsakem času prek običajne telefonske linije poslali EKG signal. V centru ga bodo takoj odčitali in izvide sporočili zdravniku bolnika. Po želji se bo zdravnik lahko posvetoval tudi s specialistom na internem oddelku, saj lahko telefonski pogovor teče hkrati s prenosom EKG signala.
Dijaški obrambni dan
Odbori za splošni ljudski odpor ptujskih srednjih šol so v soboto na pobudo občinskega odbora ZRVS pripravili obrambni dan, kije lepo uspel. Dijaki so preskusili znanje, ki so si ga pridobili pri pouku predmeta obramba in zaščita. Sklenili so tudi, da bodo obrambni dan odslej pripravljali vsako leto.
Nagrade novatorjem
V zdravilišču Radenska so pred dnevi prvič nagradili na osnovi meril za delitev dohodkov več novatorjev in drugih zaslužnih delavcev, ki so se s svojim delom najbolj zavzeto vključili v uresničevanje stabilizacijskega programa v tem 2000-članskem kolektivu.
Samo za inovacije, ki bodo prinesle delovni organizaciji letos več kot štiri milijone dinarjev prihranka, so podelili nagrade desetim zaposlenim. Za izredne dosežke na kulinaričnem področju in na drugih delovnih mestih pa so podelili osemnajst nagrad.
Srečanje študentov
V Portorožu je bilo v nedeljo sklenjeno  srečanje študentov in profesorjev ljubljanske in celovške univerze, ki ga je pripravil Center za razvoj um verze v Ljubljani. V treh dneh so  udeleženci razpravljali o vrsti vprašanj, ki se tičejo reforme   visokega   šolstva. Dr. Aleksandra    Kornhauser je govorila o našem visokem šo/ stvu in njegovem povezovanju z združenim delom. O posku sih reforme aistn/skc univerze pa je govoril prof. dr. E. Van Trotsenburg.  Beseda je teh hi tudi o problemih štipendira nja in možnostih medsebojne gn kulturnega sodelovanja.
Manjšinsko vprašanje v ospredju
Jesenice
Komisija za informii
Oktobra je bil v Pliberku na Koroškem četrti mladinski mednarodni seminar. Udeležile so se ga delegacije ZSM iz Slovenije, Furlanije, Julijske krajine, Koroške, delegacija zveze hrvatske mladine in delegacija mladine gradiščanskih Hrvatov.
Prvi seminar, imenoval se je seminar mladine Alpe-Adria, je bil prav tako na Koroškem. Obravnavali so mladinsko delovanje, kulturno sodelovanje, šolsko politiko in tujski promet v obmejnih pokrajinah. Ta seminar je bil bolj manifestativne narave. Na veliko so ga tudi publicirali in tudi državni funkcionarji Avstrije so mu posvetili precejšnjo pozornost. Kakšnih konkretnih sklepov za mednarodno sodelovanje mladine pa ni prinesel.
Drugi seminar za mladince iz obmejnih dežel treh sosednjih držav je bil avgusta 1973. leta v Gradežu v Furlaniji Julijski Krajini. Na njem so obravnavali sodelovanje med mladimi obmejnih dežel, problematiko mladine v sedanjem času in vlogo mladine v mednarodnih odnosih. Slovenska delegacija je na tem seminarju dosegla, da so v program dela vključili tudi vprašanja o položaju manjšin v Italiji, Avstriji in Jugoslaviji.
Lani se je mladina treh dežel sestala v Kranjski gori. Obravnavali so politični sistem SFRJ, zunanjo politiko naše države, mladinske organizacije, ki delujejo v Sloveniji, na Koroškem in v Furlaniji Julijski krajini, manjšinsko šolstvo, poleg tega pa so obiskali tudi muzej talcev v Begunjah in si ogledali tovarno Sava v Kranju. Slovenska delegacija se je na tem seminarju posebno potrudila, da je tovariše iz sosednjih dežel čimbolje seznanila z našo državo. Bolj podrobno so spregovorili tudi o manjšinskem vprašanju.
Letošnji, to je četrti seminar, je bil ponovno na Koroškem. Najprej je vse navzoče sprejel deželni glavar Leopold Wagner. V nagovoru je izrazil željo za sodelovanje med vsemi tremi deželami tako na   gospodarskem   kot   tudi na
družbenopolitičnem področju, vendar se je pri tem popolnoma izognil manjšinskemu vprašanju. Zato pa si je slovenska delegacja, v njej je bil tudi predsednik OK ZSMS Kranj in predsednik medobčinskega sveta ZSMS za Gorenjsko Ciril Sitar, toliko bolj prizadevala, da bi bila osrednja tema na seminarju neizvajanje avstrijske državne pogodbe oziroma položaj naših rojakov na Koroškem. Avstrijci so se tega vprašanja izogibali. V takih razpravah je prihajalo tudi do nasprotovanj in različnih mnenj v samem avstrijskem taboru. Avstrijsko delegacijo namreč niso sestavljali mladinci, temveč voditelji raznih strank, ki imajo na skrbi delo z mladino.
Kljub temu pa so na koncu seminarja ugotovili, da je bilo delo uspešnejše, saj je bilo največ razprav posvečenih prav narodnim manjšinam in položaju Slovencev na Koroškem. Naša in hrvatska delegacija sta si prizadevali, da bi v zaključke seminarja vnesli stališča do problema neizvajanja državne pogodbe, vendar tega kljub podpori mladincev iz Furlanije Julijske krajine niso uspeli narediti. Prav tako je zaradi nasprotovanja avstrijske delegacije padla v vodo zamisel, da bi jia seminarju v zvezi z manjšinskim vprašanjem sprejeli posebno resolucijo.
Veliko so se na seminarju pogovarjali tudi o konkretnem sodelovanju med mladimi. Vendar to otežko-ča izredna razdrobljenost mladinskih organizacij tako na Koroškem kot v Furlaniji Juliski krajini. Nikjer nimajo enotne mladinske organizacije, ampak mladina deluje v okviru posameznih strank. Zato so se za sedaj dogovorili lahko le za izmenjave kulturnih skupin, tekmovanja v športu in za izmenjavo mladih v času počitnic. Dogovorili so se tudi za obveščanje o delovanju naše mladine in mladine naprednih organizacij na Koroškem in v Italiji.
L. Bogataj
Dosledno zavzemanje za sporazumevanje in dogovarjanje
V Ljubljani je minuli teden zasedala republiška skupščina. O gradivu je pred sejo v Kranju razpravljala skupina delegatov, ki delegira delegate v zbor občin in zbor združenega dela republiške skupščine. O osnutku resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju v Sloveniji ter neposrednih nalogah v prihodnjem letu in o izvajanju politike družbenoekonomskega razvoja Slovenije letos ter tendencah v gospodarskih tokovih na prehodu v leto 1976 so razpravljali tudi delegati iz Kranja.
Ugotovili so, da se v resoluciji objektivnejse predvideva obseg rasti in razmerje v delitvi dohodka. Opozorili pa so, da pri omejevanju inflacije dohodek gospodarstva oziroma posameznih delov kljub povečani produktivnosti še v dno ni dovolj trdna osnova za doseganje postavljenih ciljev. Nadalje je bilo poudarjeno, da vsi, ki združujejo delo in sredstva, morajo imeti tudi večji pregled nad gospodarskimi tokovi,    prelivanjem    dohodka in
Priznanje Marjanu Manfredi
Radovljica — Vsi trije zbori radovljiške občinske skupščine so na seji 3. decembra sklenili, da se Marjanu Manfredi z Bohinjske Bele, ki je bil član letošnje jugoslovanske alpinistične odprave JAHO VI in je po zelo napornem vzponu osvojil 8471 metrov visoki vrh Makaluja v Himalaji, podeli izredno priznanje kot občanu občine Radovljica.
V obrazložitvi oziroma utemeljitvi je tudi rečeno, da je Marjan alpinist že .»d L968. leta, da je opravil prek 2(M) vzponov (od tega osem prvenstvenih) in da je bil 1974. leta član jugoslovanske alpinist k'ne odprave, ki je osvojila 7902 meti a visok vrh Kangbaeena.
Na zasedanju vseh treh zborov je '•>il kot delegat SGP dolenje Radovljica tudi iflŽ. Jane/ Dov/.an, ki je bil brav »ako elan letošnje -JAHO VI. Inž. Janez Dovžan je doma iz jese-niške občine. Za njegov uspeh v letošnji odpravi so j;a delegati radovljiške občinske skupščine na seji nagradili z aplavzom. A. Z.
samoupravno usklajevati odnose, ki bodo zagotovili potrebno akumulativnost ter razvojno reproduktivno sposobnost posameznih panog in gospodarstva kot celote. Skratka, delegati so menili, da bomo dosegli hitreje v resoluciji zastavljene cilje, če se bomo dosledno zavzemali za sporazumevanje in dogovarjanje.
V razpravi o skupni porabi so menili, da v okviru samoupravnih interesnih skupnosti ne moremo zmanjševati dejavnosti in pravic občanov in delovnih ljudi, ki so jih že pridobili. V Kranju menijo, da so glede na sedanja predvidevanja posebno problematična področja otroško varstvo (zaposlenih je 48,9 odstotka žensk), zdravstveno varstvo, kultura in tudi izobraževanje.
Glede predvidene večstranske poravnave (multilateralne kompenzacije) pa so ugotovili, da poravnave, kakršne so bile doslej, le znotraj gospodarstva, niso dale zaželenih rezultatov. Zato so delegati na podlagi razprav in stališč v Kranju predlagali, naj večstranska poravnava zajame vse uporabnike družbenih sredstev, vključno tudi družbenopolitične skupnosti. Le tako namreč lahko pričakujemo večje rezultate od kompenzacije.
A. Z.
iranje pri OK ZSMS bo konec tega meseca pripravila ustni časopis svojega glasila Horizont, ki bo združen z nastopom mladih M* rarnih ustvarjalcev iz jeseniške občine. Na tej prireditvi bodo obiskovalci dobili najnovejšo številko Horizonta, s seboj bodo lahko prinesli prispevke, w katerih bo posebna komisija izbrala najboljšega, poleg tega pa bodo poleg mladih literatov nastopili tudi mladi glasbeniki. Ustni časopis Horizonta bo predvidoma v mladinskem klubu na Javorniku. J. R-
Kranj
V nedeljo dopoldne je bil v Kranju izredni občni zbor Čebelarskega dr štva Kranj. Na podlagi novega zakona o društvih so na zboru sprejeli no društvena pravila. Po zboru pa je o gozdnem meden j u predaval inž. Franc Šivic. .
Včeraj popoldne se je na prvi seji sestal koordinacijski odbor za gradnj družbenih objektov v krajevnih skupnostih v kranjski občini. Na dnevne redu je bilo konstituiranje odbora, informacija o zbiranju sredstev za gradnj družbenih objektov v krajevnih skupnostih in dogovor o delu koordinacij skega odbora.
Danes opoldne bo najprej tretja seja delegatov zbora samoupravne eno za graditev stanovanj pri samoupravni stanovanjski skupnosti. Med drugi bodo razpravljali o pravilniku za kreditiranje graditve stanovanj in sklepaU. ■ višini posojila za nakup najemnih stanovanj in stanovanj v etažni lastnini bloku ter o razpisu za dodelitev posojil za nakup stanovanj v bloku.
Popoldne danes pa bo 17. seja komiteja občinske konference zveze k0.111 nistov. Obravnavali bodo stališča o delu ZK med mladino, pregledali Pnja:e ljene za politično šolo in program šole in se dogovorili za dnevni red naslednj seje občinske skupščine. ,u
Predsedstvo medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko je za četrtek sK calo skupno sejo vseh medobčinskih organov družbenopolitičnih organizaCJ Gorenjske. Ocenili bodo vlogo in delovanje socialistične zveze na Gorenjske^ kot enotne fronte organiziranih socialističnih sil po sprejetju nove ustave razpravljali o organih medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko. , e
Predsedstvo občinske konference socialistične zveze bo v petek dopol? skupaj s predstavniki koordinacijskega odbora, družbenopolitičnih organi cij, predstavniki gospodarstva in samoupravnih interesnih skupnosti razpr , ljalo o predlogu resolucije o družbeno-ekonomskem razvoju SR Slovenije prihodnjem letu in o skupni porabi. A. Z-
Radovljica
V petek popoldne je bila v Radovljici seja predsedstva občinskega s zveze sindikatov. Razpravljali so o družbenem dogovoru o razporej ^ dohodka v prihodnjem letu, nadalje o ustanovitvi kluba samoupravljale fl o letnih skupščinah osnovnih organizacij sindikata. O družbenem dog°v0 je razporejanju dohodka v prihodnjem letu in o nalogah sindikatov pri te govoril predsednik koordinacijskega odbora za skupno in splošno PHstv<> Franc Podjed. Glede ustanovitve kluba samoupravljavcev je predsea razpravljalo o pripravah na ustanovitev kluba, ki bo skrbel za izobraževanj o izmenjavo izkušenj na področju samoupravne prakse. Ko so razpravlja^fl letnih skupščinah osnovnih organizacij sindikata, so ugotovili, da bo skupščin v občini ta mesec. Na seji so sklenili, da bo vsako skupščino odi po en član predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov. A. «•
kofja Loka
Jutri ob 16. uri bo v Škofji Loki seja iniciativnega odbora za ustanovi^
osnovne organizacije sindikata delavcev pri zasebnih delodajalcih. jn odbora se bodo na njej dogovorili o sklicu občnega zbora ter o načrtu d poslovniku osnovnih organizacij sindikata. ,nega V četrtek, 11. decembra, ob 17. uri bo v prostorih občinskega s!n^Plnega sveta Škof j a Loka v Škofji Loki seja predsedstva občinskega s»ndlka ^rta sveta. Za sejo je predlagan naslednji dnevni red: rebalans finančnega n za letošnje leto, imenovanje koordinacijske komisije za vodenje stanova f£7 politike v občini, priprava seminarja za predsednike osnovnih organ izac J qV. dikata, program izobraževanja sindikalnih delavcev v izvršnih odborih 0 se nih organizacij sindikata, organizacija kluba samoupravljalcev, obenem P ^ bodo člani predsedstva pogovorili tudi o proslavi dneva JLA ter priprav proslavljanje dedka mraza v občini.
Tržič
Danes popoldne bo v Tržiču 5. redna seja izvršnega odbora občinske ^ ference SZDL. Na sejo so vabljeni tudi člani programskega sveta *° va|j radijske postaje, ki bodo uvodoma skupaj z izvršnim odborom obr^[nnl.tar položaj tržiškega radia. Razen tega sekretar izvršnega odbora Jože r>l0/«jni, predlaga razpravo o oceni organiziranosti in delovanju SZDL v tržiški o finančnem načrtu za leto 1976 in programu aktivnosti občinske konferen prihodnjem letu. 1
Mladinski dom še vedno nedograjen
Zelja in potreba po mladinskem domu v Kranju obstaja že skoraj vsa povojna leta. Premaknilo se je leta 1973, ko je občinska skupščina odstopila mladim stavbo nekdanje posebne šole in za obnovo odobrila 90 tisoč dinarjev. Ker je bilo tega denarja premalo, so lani dodali še 120.(XX) dinarjev. S tem denarjem so uredili prostore za radio klub, občinsko zvezo za tehnično kulturo, zvezo taborniških organizacij, mladinski servis in klub študentov. Za
slednjega   je   opremo P"sp^jn° osnovna šola Stane Žagar. Se ve ^ pa ni prostora za osrednji mlajdin klub in po izračunih bi za °"n prostorov in za najnujnejšo opro ^ potrebovali še 200.000 dinarjev- )0 to vsoto je všteto tudi P°Pra jja strehe, ki na vseh koncih pušča- ^ občinski konferenci zato upaj0« bo občinska skupščina imela ra j0 mevanje za te potrebe, ker sicer stroški le naraščali. _)b
Mladina spet dela
Po nekajletnem mrtvilu je v Smledniku spet pričela z delom mladinska organizacija. Prvi uspeh so mladi dosegli z dobro obiskano proslavo na predvečer dneva republike. Zapuščeno dvorano Prosvetnega doma so v 14 dneh obnovili s prosto-volj nim delom. Mladi Smlejci imajo
riredit^
namen pripraviti še več prire . saj želijo, da bi Prosvetni dom »F,, postal dom kulture, športa in . ^ drila za vse občane, kot je nekdaj ^ bil. Seveda brez podpore starejS' j. pomoči družbenopolitičnih °x» zacij v kraju ne bo šlo.
Razveseljivo dejstvo
Potem ko smo takoj po zvišanju naročnine na naš časopis in dvigu cene za en izvod od 1 dinarja na 1,5 dinarja, začutili precejšen padec števila naročnikov in padec prodaje naših časopisov v kolportaži, sedaj že dva meseca (oktober in november) nenehno rastejo prijave novih naročnikov. To je zelo razveseljivo in obenem tudi določeno priznanje ter zaupanje našemu kolektivu, ki se nenehno trudi v mnogočem zadovoljiti naše bralce. Kako nam to uspeva, se vidi po tem, da nam večina naročnikoi ostaja zvesta tudi takrat, ko se lotimo doku/ neprijetnih
ukrepov, med katerimi je prav gotovo rut/manj popularen
tisti, ko dvignemo, ceno časopisu.
Koliko imamo torej zvestih bralcev! Vas zanimat Dob - 3, Domžale - 23, Mengeš - 30, Moravče - 2, Radomlje — 12; Gozd Martuljh - 36, Jesenice — 595, Kranjska gora - 79, Roteči Planica - 29, Žirovnica — 236; Kamnik - 103, Komenda - 154, Stahovica - 33, Šmartno v Tuhinju - 17; Ljubljana - 192, Medvode -176, Smlednik - 1()6, Šentvid - 62, Vodice - 123; Bes
niča - 230, Cerklje - 893, Duplje Jezersko - 145, Kranj - 4097, Naklo 310, Pre
286, Golnik: ^ ....o 310, I+eddiftgjgJ 491, Šenčur - 704, Žabnica - 433; Begunje - W'.n vO*
i, oencur — /uh, /.a oni ca — 4J.*; tfegunje — lv,"in^ 592, Bohinjska Bistrica - 186, Bohinjska SredW $0, - 70, Brezje - 98, Gorje - 286, Kamna gorica Kropa - 117, Podnart - 254, Radovljica - 6l5> ic(j ' Fužina - 60; Gorenja vas - 342, Poljane 176, p 283, Sorica - 54, Sovoden - 74, Skofja Loka - '* J P< lesniki - 400, Žiri - 209; Tržič - 956; Beograd razno — 199, inozemstvo — 86. r rf.
In kaj pravimo mi k temu- V letu 1976 bi vseka*0 it
m nuj /'/(/< v/;m. mi k ivrnu: v tem nt/o vi vsenu-pridobili vsaj 1000 novih naročnikov, to pa Pre^vSn jeseniške (mesto .Jesenice m Kranjska gora), ra,l*lF
./     'i(oAt [mesto rjvsffiicv m i\ranjsKa gora), .,pf>; (Kropa, Kamna gorica in mesto Radovljico) in občine, posebno iz samega mesta Kamnika, pa ("1 v^ cer iz vseh drugih naših krajev in zaselkov so
" vsi skupaj novi in stari naročniki dobr
casc in
in Z veseljem sprejeti. i" Veselilo bi nas tudi vsako kritično pismo, v kati'li ^,,n nam poi cd,i/i. s čem ste zadovoljni m kaj vas [>'' J' raJl pisanja moti, oziroma o čem naj bi pisali m kOf
orali. Pišite nam!
bi
i. s.
Sporočilo Gorenjske predilnice Škofja Loka
V 88. številki Glasa (18. novembra) srno podrobneje poročali o razmjeni seji komiteja občinske konference zveze komunistov Kranj, ki Je bila 10. novembra, in o tem, da se iLe seje udeležila tudi delegacija CK £KJ in C K ZKS pod vodstvom sekretarja v izvršnem komiteju predsedstva CK ZKJ Jureta Bilića.
Zapisali smo tudi, da so v razpravi ugotovili, da se tudi na Gorenjskem kažejo premiki na bolje, čeprav imajo nekatera podjetja precej težav z ?alogami in druge. »Čeprav se stanje izboljšuje, je nekako najtežji položaj se vedno v Iskri, kjer ne primanjkuje denarja le za proizvodnjo, marveč tudi za kreditiranje elektronskih telefonskih central. Sicer pa so na Gorenjskem v največjih težavah kranjska Iskra, Iskra v Železnikih, Gorenjska predilnica iz Škofje Loke in Alples iz Železnikov. Zaradi nelikvidnosti prav ta podjetja najbolj pri-
tiskajo na bančna posojila in tako hromijo pravzaprav celotno gorenjsko gospodarstvo.«
Toliko o takratnih ugotovitvah v razpravi. Pred kratkim pa smo glede na takšne ugotovitve dobili naslednji dopis iz Gorenjske predilnice Škofja Loka.
»Delavski svet naše delovne organizacije je to informacijo obravnaval in ugotovil, da kar se naše delovne organizacije tiče, taka trditev na odgovarja dejstvom. Gorenjska predilnica je bila dolga leta med najbolj likvidnimi delovnimi organizacijami. V letošnjem letu je bila od časa do časa nelikvidna in sicer zato, ker je zaradi splošne nelikvidnosti zelo naraslo stanje dolžnikov. Poleg tega pa se je obseg poslovanja povečal, bančni krediti pa so ostali isti s tem, da nam je Jugobanka PE Ljubljana bančne kredite celo občutno zmanj-
Samoupravna komunalna skupnost v Kranju
. Skoraj na tekočem traku se vrstijo seje Izvršnega sveta skupščine občine Kranj, ki mora do konca leta obravnavati in se odločiti o mnogih Pomembnih zadevah, ki urejajo poslovno leto 1976 še pred zaključkom letošnjega. Tako je na svoji seji 5.
preučil samoupravni spo-ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za "umocje občine Kranj. Učeno, ali pa Ijerazumliivo povedano, boste rekli.
samoupravno interes-
decembra j"azum o »
^unalne °ornočj(
To?^U?lj-IVO P°vedano, boste rekli, no tt ^ ^ samoupravno interes-ristn-i?Pn°St se združujejo tako koturi; ■ komunalnih storitev kot tako uajalci teh deL Koristriiki smo zach Vsi ODČani ter vse organi-Štva ? Ustan°ve, skupnosti in dru-Ho ; 1ZXaJalci Pa so: Obrtno gradbe-VodovJi0?unalno Podjetje Kranj, buciin , ^ranj' Poa>tje za distri-za PTrpelektnčne energije, Podjetje vanisln -promet' Podjetje za stano-Alnit    ln k°munalno gospodarstvo,
kS-°toVTt?z?, potniški ^romet'
ivjz,u   Vrtnarstvo, Živinsko
veterinarski zavod Gorenjske, Cestno podjetje in Dimnikarsko podjetje. Ta skupnost bo imela pristojnost potrjevati plan dela izvajalcev in tudi postavljanje cen storitev. Skupnost bo imela svojo skupščino, ta pa nekaj pomembnih (strokovnih) odborov: za kanalizacijo in vodovod, za ceste in javno razsvetljavo, za javno higieno, parke in pogrebno službo ter odbor za ostale komunalne dejavnosti.
Upamo, da bomo imeli občani koristi od te skupnosti, da bodo naše želje in upravičene zahteve hitro in kvalitetno izvršene, seveda pa izvajalci na drugi strani po svoje tudi upajo, da bodo njihove hitre in učinkovite storitve tudi ustrezno nagrajene (cene)! Sporazum bo obravnavala Skupščina na svojem zadnjem zasedanju letos, ker je potrebno njeno soglasje; izvršni svet podpira akt in priporoča soglasje.
f    J^ranj — V sredo, 26. novembra, je imel svojo 6. redno sejo izdaja-jski svet časopisa Glas, ki ga je vodil njegov predsednik Rado Čar-an. Najprej je poslušal poročilo o devetmesečnem poslovanju ČP m**8 ter ° Prognozi poslovnih rezultatov do konca leta. Situacija ni dnheSe^*Va' sa/ G^as 00 letnem prometu 6,485.200 predvideva ostanka aodka komaj 43.000 (ali 4 stare milijone) dinarjev, kar je pretresljivo malo.
v-j K° je izdajateljski svet ugotavljal razloge za tako stanje, je ugoto-j ' "a 8i mora kolektiv Glasa (18) z reklamami zagotoviti polovico svo-iJll dohodka! In samo mali spodrsljaj je zadosti, da je časopis že la*ko v »izgubi«!
st d&jateljski svet se je strinjal, tako kot so se strinjali tudi pred-„ 0/1 .. družbenopolitičnih organizacij vseh gorenjskih občin — usta-multe^C' ^a Je treba °dnos občin do časopisa postopoma korigirati in Gn ^ornaSoti z večjimi sredstvi, kot je to bilo letos in že nekaj let nazaj. 0olfnJsne občine so namreč v prejšnjih letih pokrivale 15, 16 pa tudi 24 totkov vseh stroškov (1971), dočim je ta odstotek prav zadnja leta 98 n?padel J973 ~ 12 odstotkov, 1974 - 10,7 odstotka in letos 1975 -sir ° °tka! Zato naš plan za l. 1976 predvideva delno izboljšanje, in er na 12,7 odstotka ali okroglo 1,02 milijona dinarjev!
Plan za leto 1976 torej v grobem izgleda takole: Izdali
bomo
100 številk Glasa v nakladi pri tem bomo imeli materialnih stroškov v višini masa OD s prispevki zakonske in pogodb, obveznosti in planiran ostanek kar skupaj znese . Ta potrebna sredstva pa bomo zbrali s prodajo časopisa (po 1,50) od oglasov in reklam z drugimi storitvami skupaj lastni dohodki predvidene dotacije občin
red Kaj torej vse to naštevanje podatkov pomeni? To pomeni, da je vis n° ^ZnaJanJe časopisa in »življenje« kolektiva v preveliki meri od-OZn °^ ProPagandnih zmogljivosti združenega dela oz. gorenjskih pQ, ln zdravja naših komercialnih sodelavcev. Pri tem pa samo še dtn»a'e^: v ekonomski ceni (za leto 1976) enega izvoda časopisa (4,45 j Qpnln Pri predvideni letni dotaciji gorenjskih občin v skupni višini ' *u°00 din je naš izkupiček:
18.300
4,875.000 ( 612 %) 2,520.000 ( 31^ %) 428.000 ( 5,3%) 181.000 ( 2,3%) 8,004.000 (100 %)
2,460.000 3,564.000 960.000
6,984.000 ( 87,3 %) 1,020.000 ( 12,7 %)
od prodanega izvoda
od reklam in oglasov
ostale storitve kolektiva
skupaj so torej lastni dohodki din
dotacije občin pa vsega din
1,38(31,0%) 1,98 (44,5 %) 0,53(11,9 %) 3,89 (87,4 %) 0,56 (12,6 %)
Tr
novt j.nu^no naš delovni kolektiv še ne ve, koliko nam bodo naši usta-stai xxJl namenili sredstev za l. 1976, vendar pa pričakujemo, da bodo 0p     a izdajateljskega sveta časopisa Glas pri dokončnem sklepanju
°računu občin upoštevana v največji možni meri. in . . 0°jayo ien podatkov smo želeli naše bralce kot tudi vse delegate zQ-vicP-a^e v z°ore občinskih skupščin v naprej seznaniti z našim ne-oa\sl>V^m P°l°^aJeni, da si ustvarijo mnenje in stališče, ko bodo nnfj%Prebirali časopis, in tudi ko bodo v forumih sklepali o njegovem aa0njem razvoju. Igor Slavec
občina Domžale	75
občina Jesenice	1185
občina Kamnik	314
občina Kranj	8810
občina Ljubljana Šiška	715
občina Radovljica	2760
občina Škofja Loka	2925
občin u Tržič	1114
Ostalo	305
Skupaj	18203
šala. Krediti, ki jih imamo pri bankah, so glede na naš obseg poslovanja daleč pod povprečjem in so bili 30. 9. 1975 enaki kot v istem obdobju lani. Lastna poslovna sredstva pa so bila lansko leto na dan 30. 9. 79.623.000 din, letos 30. 9. pa 94.326.000 din in znaša indeks 118.
V zadnjem času pa smo uspeli občutno zmanjšati stanje dolžnikov in smo likvidni.
Iz navedenega jasno izhaja, da se nas nikakor ne more šteti za delovno organizacijo, ki bi vršila pritisk na banke ali celo hromila gorenjsko gospodarstvo.
Smo delovna organizacija, ki v vsakem pogledu računa predvsem na lastne sile. Sicer zelo dobro sodelujemo z Ljubljansko banko, ampak izključno v okviru kriterijev, ki jih ima ta banka za dodeljevanje kreditov svojim komitentom.«
Gorenjci,
*»80pis
Konkretna akcija
RADOVLJICA - Vsi trije zbori radovljiške občinske skupščine so na zadnji seji med drugim razpravljali o gospodarskih gibanjih v občini do septembra letos in o smernicah gospodarskega razvoja občine v prihodnjem letu. Razprava o predlogu družbenega dogovora o gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v občini v prihodnjem letu pa je bila umaknjena z dnevnega reda. Sicer pa obravnava slednjega vprašanja (skupne porabe) poteka v občini po programu. Občinska skupščina pa bo o tem razpravljala na prihodnji seji, ki bo 24. decembra.
Ocena letošnjih gospodarskih gibanj v občini do konca septembra se ni prav nič razlikovala od ocen, ki sta jih med drugim že zavzela izvršni svet občinske skupščine in občinska konferenca zveze komunistov. Če na kratko povzamemo, potem v občini ugotavljajo, da se na nekaterih področjih gospodarstvo precej približuje letošnji republiški resoluciji, ponekod pa se od nje tudi oddaljuje. Posebej pa velja poudariti ugoden izvoz, ki je večji od uvoza in ustvarjena devizna sredstva od turističnega prometa v občini.
Posebej pa so na seji poudarili in opozorili, da je z akcijo za stabilizacijo treba v prihodnje nadaljevati. Razen tega so se tudi strinjali, da bodo posebne komisije, ki spremljajo uresničevanje stabilizacijskih prizadevanj, že ta teden obiskale vse tiste delovne organizacije v občini, ki po zadnjih podatkih dosegajo nekoliko slabše poslovne rezultate. Glede na vprašanje delegata zbora združenega dela iz Verige Lesce, kolikšne so in za koliko so se dejansko povečale zakonske obveznosti v letošnjem letu, pa so sklenili, da bodo o tem posebej razpravljali že na prihodnji seji.
Ob dokaj konkretnih in jasnih predvidevanjih o razvoju gospodarstva v občini v prihodnjem letu, so delegati podprli ugotovitev izvršnega sveta občinske skupščine. Le-ta je namreč opozoril, da ima radovljiško gospodarstvo precejšnja sredstva pri kupcih in da to prav tako prispeva k nelikvidnosti. Ker bo prihodnje leto prišlo do izvajanja predpisa o vodenju oziroma izkazovanju dohodka na podlagi tako imenovane plačane realizacije, izvršni svet meni, da je naloga gospodarstva, da čimprej izterja dolgove od dolžnikov in da vnovči čimveč zalog. To naj bi bila ena glavnih in osnovnih konkretnih akcij gospodarstva v okviru smernic gospodarskega razvoja v prihodnjem letu.
A. Zalar
/O ljubljanska banka
Svet delovne skupnosti Ljubljanske banke, podružnice Kranj
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. višjega referenta za analizo finančnega poslovanja v podružnici
Pogoji: višja šola ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj
2. referenta za potrošniške kredite
Pogoji: štiriletna srednja šola ekonomske, komercialne, upravno-administrativne smeri ali gimnazija z zaključnim izpitom in dve leti delovnih izkušenj
3. referenta za dinarsko varčevanje
Pogoji: štiriletna srednja šola ekonomske, komercialne, upravno-administrativne smeri ali gimnazija z zaključnim izpitom in dve leti delovnih izkušenj
Delo na tem delovnem mestu poteka v dveh izmenah.
4. odpravnika
Pogoji: dveletna administrativna šola, dve leti ekonomske ali upravno-administrativne šole ali dve leti gimnazije ter 1 leto delovnih izkušenj. Kandidat mora obvladati strojepisje.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Oddelek organizacije in splošnih poslov v LB-podr. Kranj, Prešernova c. 6 do 20. decembra 1975. Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po roku za prijavo.
Gorenjska mora ohraniti čist in zdrav zrak
»Izvršni svet skupščine občine Kranj se je 3. decembra seznanil z vsebino predloga samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v SRS za gradnjo domov za učence in študente ter ga priporoča združenemu delu v sprejem in podpis«, je bilo sklenjeno na 74. seji. Istočasno pa je Dila posredovana tudi vest, da je Kranj s svojimi potrebami po dijaških domovih v republiki na 10. mestu, kar pomeni, da bomo v Kranju dobili potrebni dom iz solidarnostnih sredstev nekoliko kasneje, ker so v drugih središčih potrebe še
Zazidava Seničnega
Tržič — Na 6. skupnem zasedanju zborov občinske skupščine Tržič, ki je bilo v torek popoldne v osnovni šoli Kokrškega odreda v Križah, je bilo postavljeno dvoje delegatskih vprašanj. Izvršni svet občinske skupščine bo nanju odgovoril pismeno.
Delegat krajevne skupnosti Se-nično je spraševal po zazidalnem načrtu Seničnega. Obljubljen je bil že pred nekaj meseci, je dejal, pa ga do danes še ni. Ta problem bi kazalo čim prej rešiti, saj željđ po zidavi zasebnih stanovanjskih hiš v Senič-nem ne manjka. Za gradbene parcele se zanimajo tako domačini kot ljudje iz drugih krajev občine.
Delegat krajevne skupnosti Brezje pa je predlagal sestanek z odborom za modernizacijo ceste Bistrica pri Tržiču— Begunje, na katerem bi člani odbora poročali o rezultatih dosedanjih pogovorov in prizadevanj za popravilo te regionalne ceste. -jk
Geodetski dan
V petek in soboto, 5. in 6. decembra, je potekalo v Kranju posvetovanje geodetov in geometrov iz vse Slovenije na temo »Kartografska dejavnost za potrebe občine«. Zasedanja so potekala v dvoranah skupščine občine Kranj, v avli pa je bila ta dva dni zanimiva razstava tematskih in topografskih kart.
Za vse udeležence je Zveza geodetskih inženirjev in geometrov Slovenije pripravila bogato gradivo, katerega je založila in izdala v lični obliki Geodetska uprava SRS. Naklada 700 izvodov zagotavlja, da gradivo lahko dobe tudi drugi zainteresirani delavci in ustanove. I. S.
večje in še mnogo bolj pereče, kot v Kranju (Koper, Ljubljana,.. .).
Na istem zasedanju je IS obravnaval tudi predlog za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za varstvo zraka, ki jo morata ustanoviti najbolj ogroženi občini na Gorenjskem: Jesenice in Kranj. Načelnik oddelka za inšpekcijske službe Boštjan Jocif je na seji obrazložil dve možnosti: ali organiziramo v kranjski občini svojo interesno skupnost in v jeseniški svojo, ali pa vsi skupaj na Gorenjskem organiziramo eno samo skupno interesno skupnost za varstvo zraka. To zadnje je Izvršni svet osvojil in predlaga vsem ostalim gorenjskim občinam, da se za območje Gorenjske organizira skupna območna interesna skupnost, saj nam je vsem prepotreben čist in zdrav zrak, ne glede v kateri dolini že prebivamo; vsekakor pa je prav, da z akcijo pričnemo prej, kot pa bi to lahko bilo prepozno. Bolje in ceneje je preprečevati kot pa zdraviti!
Kako se bodo odločile gorenjske občine, bomo še poročali.
I. S.
Vsem enake možnosti šolanja
Tržič — V tem smislu je izzvene la razprava direktorice osnovne šoleJ heroja Grajzerja iz Tržiča Marije| Faganelli-Greif na zadnjem zaseda nju občinske skupščine Tržič. Dejala* je, da so tudi družbene dejavnosti del združenega dela in dodala, daj imajo načrtovane spremembe iz-* obraževalnega sistema cilj omogočiti; enake možnosti šolanja in izobraže-jj vanja vsem. Menila je, da je srednje^ šolstvo najmanj posodobljeno. PraV tako je prepičlo izobraževanje oh delu in dopolnilno izobraževanje odi raslih. Tudi šolanih ljudi, ki bi bili pri vsakodnevnem delu bolj povezani s proizvodnjo, je premalo. Še vedno je preveč pravnikov, ekonomistov itd. Gospodarstvo mora odločneje poseči na to področje. Mogoče tudi na račun večjega prispevka in pospešenega vlaganja v objekte, ki bodo zboljšali ta proces.
-jk
IM« 3
Torek, 9. decembra 1975
s
Veletrgovina Špecerija Bled
objavlja naslednja delovna mesta:
internega kontrolorja
Pogoj: VK trgovski delavec z 10 let delovnih izkušenj ali KV prodajalec z najmanj 15 let delovnih izkušenj v notranji trgovini;
finančnega knjigovodja
Pogoj: ESŠ z najmanj 3 leta delovnih izkušenj na enakem ali podobnem mestu
referenta
za obračun osebnih dohodkov
Pogoj: ESŠ z najmanj 3 leta delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu
kontrolorja finančnih dokumentov
Pogoj: dovršena ESŠ
Ponudbe pošljite na naslov: Veletrgovina Špecerija Bled, Kaju-hova 3, do 20. decembra 1975.
IV. jugoslovanski kongres medicine dela
Letos je bil v Sarajevu IV. jugoslovanski kongres medicine dela. Kongresa se je udeležilo preko 700 strokovnjakov. Na tej doslej največji strokovni manifestaciji jugoslovanske medicine dela, ki je vsake štiri leta, je sodelovalo 317 referentov s 336 referati iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin ter iz inozemstva.
Na kongresu so bile obravnavane naslednje strokovne teme: medicina dela v lesni industriji, ergonomija, biološki učinki in zaščita pri nejoni-zirajočem sevanju, vloga ocene dela-zmožnosti v prevenciji in preprečevanju posledic invalidnosti, mentalno zdravje v industriji (okrogla miza) in proste teme.
Veliko število referentov in referatov je po mnenju redakcijskega odbora kongresa narekoval koncept kongresa. Kongres namreč mora biti široka tribuna, na kateri so poleg rezultatov dobro organiziranih in izvedenih raziskav, prikazana tudi izkustva in ugotovitve iz prakse. Referati dajejo torej "zvesto sliko stanja  na področju zdravstvenega
Pisma bralcev
Se enkrat: »Zdravi in čili v bolniški«
»Že dalj časa me bodejo v oči različna poročila o izkoriščanju zdravstvenega varstva s strani nekaterih posameznikov. Članek s podobno tematiko sem prebral tudi v vašem listu, ki je izšel 3. decembra letos. Naslov mu je bil: ,Zdravi in čili — v bolniški',« nam piše Milan Čadež iz Škofje Loke.
Nato Milan Čadež nadaljuje! »Nikakor ni mogoče ugovarjati trditvam, da je število občanov, ki so v bolniškem staležu, že zdavnaj naraslo prek predvidene in kolikor toliko razumljive meje. Najbrž tudi ni mogoče zanikati vzrokov, ki jih posamezniki navajajo za .bolniško', čeprav dvomim, da so kje sploh zbrani in natančno dokumentirani. Bojim se namreč, da gre tudi pri tem, kar pri nas ni ravno redek pojav, za ugotovitve ,na pamet'. Vendar, ker so ti podatki javno objavljeni, jim moramo verjeti. Ne gre mi torej zato, da bi podatke, ki so bili objavljeni, hotel tako ali drugače demantirati. Tega tudi ne morem, saj bi v tem primeru moral razpolagati z drugimi in natančno dokumentiranimi podatki. Gre mi za nekaj čisto drugega.
»Grajam namreč ukrepe, ki navadno takim ugotovitvam sledijo,« piše Milan Čadež. »Namesto, da bi odstranjevali vzroke, ki so povod za take pojave, kar je tudi poudarjeno v navedenem članku, pa je naša slabost, da navadno udarimo popolnoma v drugo smer. Znižujemo nadomestilo za čas bolezni, povečujemo participacijo za zdravila in nekatere zdravstvene storitve ter grajamo zdravnike, češ, da so preveč radodarni. S takim ravnanjem sicer morda zares omejimo število zaposlenih, ki so v bolniškem staležu, ter zmanjšamo (toda le začasno) stroške, prizadenemo pa s tem tiste, ki so resnično bolni. Medtem, ko se .namišljeni' bolniki posledicam tovrstnih ukrepov lahko izognejo, pa se jim dejansko bolni ne morejo. Za čas bolezni prejemajo nižje nadomestilo, prispevati morajo za zdravila in zdravstvene storitve. Vemo pa, da se je vsak človek pripravljen odpovedati prav vsemu v korist svojega zdravja. Posledic, ki jih zaradi takih ukrepov morajo prenašati ti ljudje, najbrž nismo še nikoli ugotavljali.«
»Mislim, da bi s tako prakso morali prenehati. Treba se bo odločiti za ukrepe, ki bodo zagotavljali trajnejše uspehe. Ti ukrepi pa morajo biti posledica pravih in dokazanih vzrokov, učinkoviti pa bodo seveda le, če jih bomo strpno, načrtno in dosledno uresničevali,« zaključuje svoje pismo Milan Čadež.
Popolnoma se strinjamo z vašimi trditvami v pismu, tovariš Čadež. Nekatere stvari, ki bodo morda pripomogle k reševanju takih in podobnih vprašanj, ste že nakazali, mnogo pa je ostalo še nedorečenega. Da bi se stanje na tem področju dokončno vsaj kolikor toliko uredilo, bi bilo namreč potrebno sprejeti še marsikateri ukrep. Morda ve za rešitev kdo od bralcev? Oglasite se! -jg
V Tržiču o razvoju Slovenije in Jugoslavije
Predelovalna industrija na stranskem tiru
Delegacija tovarne obutve Peko opozarja na pomanjkljivosti osnutka resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1976
Delegati tržiške občinske skupščine so se sešli pretekli torek v osnovni šoli Kokrškega odreda v Križah na 6. skupno zasedanje. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o osnutku resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1976 in razprava o osnutku resolucije o skupni politiki ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije v prihodnjem letu.
Razlagalci uvodnih pojasnil in razpravljavci so skušali vsestransko in kritično pojasniti stališča do obeh dokumentov, upoštevajoč razmere v tržiški občini in tudi na Gorenjskem. Opisan je bil letošnji gospodarski položaj in poudarjene ugotovitve, da nam cen ni uspelo povsem brzdati, da se izvoz ni povečeval v pričakovanem obsegu in zato ni v popolnosti prispeval k izravnavi plačilne bilance, da je bila stopnja rasti zaposlenosti večja od planirane, da so ostali osebni dohodki v glavnem na lanski ravni itd.
V obeh resolucijah zapisanih nalog je na pretek. Omenjamo hitrejše uresničevanje ustave in razvijanje samoupravnih odnosov, rast dohodka in povezovanje gospodarstva v reprodukcijske celote, večjo in predvsem cenejšo proizvodnjo, ki je ne sme nadomestiti povečevanje cen, borbo proti inflaciji, izravnavo plačilne bilance, manjši uvoz cen, večjo produktivnost, hitrejši razvoj kmetijstva, malega gospodarstva in stanovanjske graditve, hitrejšo in smelejšo usmeritev k izvozu v dežele v razvoju, usmerjanje zdomcev k delu in vlaganju doma, gospodarske odločitve na osnovi ekonomskih izračunov, splošno varčevanje itd. Prezreti ne gre tudi pomena družbene samozaščite in splošnega ljudskega odpora, razvoja prometa in energetike, učinkovitejšega družbenopolitičnega dela in uveljavljanja delegatskih odnosov, hitrejšega vključevanja delavcev iz drugih republik in pokrajin v življenje naših občinskih skupnosti itd. Delegati tržiške občinske skupščine so menili, da morajo biti tako sami kot delegati republiških in zveznih organov še bolj aktivni pri razpravah o tako važnih programskih dokumentih in posredovanju stališč delovnih ljudi in občanov, ki so jih izbrali. Predvsem pa ne kaže zanemariti povratne poti obveščanja, to je od delegatskih skupščin do delovnih ljudi, občanov in organizacij!
V Tržiču so opozorili na nekatera nasprotja med napovedmi republiške in zvezne resolucije. Za najbolj očitno so smatrali programirano rast družbenega proizvoda prihodnji« leto in družbenega t it osebnega standarda. Zvezna resolucija je na primer smelejša pri družbenem proizvodu in osebnem standardu, pa tudi drugje je opaziti nesorazmerja, ki jih mora prihodnja razprava odstraniti. Ugotovili so, da posebno
osnutek republiške resolucije o družbenoekonomski politiki, razvoju in neposrednih nalogah prihodnje leto ne govori preveč v prid tržiškemu gospodarstvu oziroma industriji, ki je večinoma predelovalnega značaja. Tako sodijo v Bombažni predilnici in tkalnici, Združeni lesni industriji in Peku.
Delegacija tovarne obutve Peko je na torkovi skupščini povedala, da organizacija združenega dela računa prihodnje leto na manjšo stopnjo rasti prodaje na domačem trgu in s tem tudi na počasnejšo rast celotnega dohodka in dohodka ter na povečan izvoz na konvertibilno področje, vendar se celotni izvoz ne bo povečal, ker je že sedaj njegova udeležba v realizaciji prevelika. V Peku za prihodnje leto ne predvidevajo velikega povečanja zaposlenih. Le v barvarni in poliuretanu bo dobilo zaposlitev 60 ljudi. Investicije, upoštevajoč tudi depozite na vlaganja v prodajne površine in na uvoz opreme, bodo na ravni planirane amortizacije za leto 1976. Z razvojem orodjarne in večjo proizvodnjo poliuretana pa bo Peko veliko prispeval k manjšemu uvozu s konvertibilnega področja.
Delegacija Peka sodi, da republiška resolucija premalo govori o gospodarskih   možnostih   in razvoju predelovalne industrije, ki v Tržiču prevladuje. Resolucija poziva k večji produktivnosti, ničesar pa ne pove o možnostih zanjo. Napovedi o manjših možnosti prodaje doma in na tujem, združevanju naložb za energetske objekte in manjšemu uvozu opreme niso v prid večji produktivnosti predelovalne industrije. Tudi položaj   večjih   izvoznikov   se ne zboljšuje. Resolucija sicer govori o stimulaciji izvoza, praksa pa ubira svoja   pota.   Davčnih   olajšav ni, večjih   stopenj   carinskih povračil tudi ne, izvozne premije pa kasne štiri in več mesecev. Predvsem uvozni režim ni selektiven. Večji izvozniki, ki so tudi od izvoza bolj odvisni, so izenačeni z drugimi! Postopek za odobravanje cen je zamotan. Oddaljuje se od razmer na trgu. Postopki za   potrjevanje   cen   na različnib ravneh so dolgi, ('ene proizvajalcev se ne primerjajo.  Kriteriji, najpogosteje niso znani, temelje največkrat na ceni pretečenega leta. Delegati Peka ugotavljajo, da osnutek resolucije ne določa pogojev gospodarjenja. Obljuba, da bodo zunaj-trgovinski ukrepi, kreditna politka, zakonske   obveznosti   in podobno znani  še  pred   resolucijo,   ni bila uresničena.    Praksa   se ponavlja. Poslovne odločitve za prvo polletje prihodnjega leta so padle skoraj na slepo. Enaka slika se Lahko ponovi za drugo polletje. V takih pogojih ni mogoče realno načrtov.tt i rast produktivnosti, trošenje sredstev, zaloge  reprodukcijskega  materiala itd. Ukrepi kasni jo. Obveznosti »na |>a
met« pa najverjetneje nihče ne bo sprejel. J. Košnjek
varstva delavcev v naši deželi, z vsemi uspehi, problemi in pomanjkljivostmi.
V prvi kongresni temi je bilo prebranih 23 referatov, predvsem o poklicnih škodljivostih in nevarnostih v lesni industriji. Poudarjeno je bilo, da so delovni pogoji, škodljivosti in okvare v tej panogi odvisne od vrste dejavnosti (pohištvo, galanterija, elementi, plošče itd.) ter od povezave tehnološkega postopka z drugimi industrijami (kemična, tekstilna, plastične mase).
Glavne škodljivosti in nevarnosti v lesni industriji so: težko fizično delo z dviganjem in nošenjem težkih bremen, delo v izmenah, neugodno toplotno okolje pri delu v zunanjih obratih, ropot, vibracije, alergični in obstruktivni efekti lesnega prahu, kemikalije pri terciarni obdelavi lesa, kancerogeno delovanje lesnega prahu in posebej še večji riziko mehaničnih obratnih poškodb. Pomembni problemi v lesni industriji so tudi dolga pot delavcev na delovno mesto in domov, maladaptacija delavcev, visoka stopnja travma-tizma in invalidnosti, premajhna prilagoditev dela delavcem ter problem priznanja benificirane delovne dobe za posamezna delovna mesta v lesni industriji.
Kongresni referati iz ergonomije (bilo jih je 20) so delovali tematsko sveže — ergonomija še ni bila na dosedanjih jugoslovanskih kongresih medicine dela zastopana kot posebna kongresna tema. Dominirali so referati iz praktične korektivne ergonomije, manjkali so referati iz projektivne ergonomije, uvodna referata sta zanimivo razpravljala o dosedanjih in perspektivnih tendencah v razvoju naše ergonomije.
Človekovo delo je integralna celina in zato nedostopna parcialnemu proučevanju. Prilagoditev dela človeku in človeka delu je dialektično edinstvo dveh aspektov • integralnosti dela. Zato je nujna interdisciplinarnost obravnave sistema med človekom, delom in delovnim okoljem. Ergonomija nam omogoča interdisciplinarnost obravnave tega kompleksnega sistema, zato ni niti veda niti poklic, temveč interdisciplinarni prijem, oblikovanje, postopek, rešitev ali ukrep z namenom optimalizacije hibridnega kompleksnega sistema človek — delo — delovno okolje. Delež strokovnjakov medicine dela pri ergonomskem oblikovanju dela je tradicionalno dolg in velik.
Referati iz teme o bioloških efektih in zaščiti pred nejonizirajočimi elektromagnetskimi sevanji so bili novi. Na dosedanjih strokovnih sestankih jugoslovanskih strokovnjakov medicine dela doslej ta tematika praktično ni bila širše obravnavana. Trije splošni referati so obravnavali interakcijo med elektromagnetskimi sevanji in organizmi ter o bioloških efektih mikrovalovnega in lasar-skega sevanja. Ostalih 18 referatov je bilo iz prakse in so obravnavali predvsem raziskave o vplivu sevanj na posamezne organske sisteme ter zaščito pred sevanji. Posebej moram poudariti zelo veliki delež referatov v tej temi, ki so jih imeli strokovnjaki za higieno in medicino dela iz JLA.
32 referatov je bilo prehranili s področja ocene delazmožnosti, kar govori o veliki aktualnosti te teme. Glavna referata te kongresne teme sta ugotovila, da je ocena delazmožnosti zelo kompleksna dejavnost, ki ima skrajni cilj »pravega človeka na pravo mesto«. Ocena delazmožnosti je sestavni del vseh faz aktivnega življenja delavca: pri poklicni orientaciji in selekciji, predhodnem pregledu, obdobnem pregledu, interni spremembi delovnega mesta, ob bolovanju (ocena začasne delazmožnosti) in ob invalidnosti (ocena preostale delazmožnosti). Ocena delazmožnosti je usklajevanje zmožnosti delavca in zahtev ter obremenitev delovnega mesta in obratno. Pregledi za oceno delazmožnosti si- do-
polnjujejo s funkcionalno diagnostiko, predvsem tistih organov, ki so bistveni za opravljanje nalog na določenem delovnem mestu. Oceno delazmožnosti kot sintezo vseh izvidov in zahtev ter obremenitev mora podati zdravnik medicine dela.
V koreferatih in v razpravi smo slišali tudi glas izbranih zdravnikov splošne medicine. Poleg vseh prizadevanj, da ocenjujejo delazmožnost le za to pripravljeni kadri, morajo izbrani zdravniki splošne medicine posvetiti oceni delazmožnosti precejšnji delež svojega delovnega časa. Ker ne more vedno uporabiti vseh potrebnih elementov, predvsem ne tistih, ki se nanašajo na zahteve, obremenitve in pogoje delovnega mesta, je ocena delazmožnosti, ki j° opravi izbrani zdravnik splošne medicine, večkrat krivično izpostavljena kritiki. Zato je potrebno programirati in izvajati edukcijo zdravnikov splošne medicine na področju ocene delazmožnosti.
Med prostimi temami je bilo največ referatov s področja profesionalne toksikologije. Večina teh tem Je bila s področja poklicnih zastrupitev z ogljikovim disulfidom, organskimi topili, kovinami in polkovinami ter s pesticidi. V primeri z dosedanjimi kongresi je tokrat med referati s področja profesionalne toksikologije bilo precej referatov, ki so obravnavali temeljne toksikološke raziskave na nivoju celice, tkiv in organov ter raziskave na eksperimentalnih W valih.
S področja poklicnih bolezni dihal je bilo 24 referatov. Večina avtorjev je referirala o distribuciji poklicu"! bolezni dihal med posameznim? kategorijami delavcev in o korelacij1 med kliničnimi, radiološkimi J*1 funkcionalnimi izvidi pljučnih funK" cij. Nekaj referatov je obravnavalo problematiko radioloških klasifikacij poklicnih bolezni dihal.
Referati prostih tem iz medicme dela v prometu so obravnavali predvsem okvare organov in sistemov v prometu, medtem ko so referati s področja profesionalnega travma-tizma imeli žal premalo poudarka na prepotrebni prevenciji.
Štirinajst referatov s področja ropota in vibracije je ponovno pokazalo na stalno večjo aktualnost teh škodljivih pojavov pri delu ter na problematiko neenakih kriterijev rizika in na dosedanjo večkrat premajhno ter neadekvatno primarno in sekundarno prevencijo.
35 ostalih referatov iz prostih tem je bilo pisan pregled raziskav ah opazovanj nekaterih manj znanih ali vsaj manj opisanih področij iz zdravstvenega varstva delavcev.
Posebej zanimiva je bila kongre*
na razprava za »okroglo iuw- 0 mentalnem zdravju v industriji. PrV pogoj za dobro razpravo so bili Pre' brani referati o psihosoeialnih dejavnikih v zaščiti mentalnega zdraVj ja delavcev v industriji, o motivacij in odnosu do dela, o emocionalne11 stresu pri delu, o absentizinu k° vzročniku demotivacije za delo, prevenciji in sanaciji medicinsK0* psihiatričnih ter socialno-psihol<£ ških problemov v delovni organi*''
ciji, o alk
Rdeča nit razprave je uvodnega referata, da v velikega  števila psihičnih
industriji bila mise] g etiolotfp motenj.
psihosomatskih in kroničnih dege^ rativnih bolezni še ni priznan P8 l. socialnim dejavnikom tisti VOIVetl^ ni delež, ki ga dejansko imajo, premalo  raziskujemo  psihosocia' ^ delovno okolje, da zato o njem ze v malo znamo in da smo pičimw> stanju   vplivati  na potrebne SP menihe   pribosoeialnega delovne* okolja.
Po zaključku kongresa je bil obČ. zbor jugoslovanskega združenja n dicine dela. Izbran je novi o<ij> ' sedež združenja se je za n;islt '/jI štiriletno mandatno obdobje Pr.eS-u, iz Sarajeva v Skopje. Naslednji J^ goslovanski kongres medicine ( bo 1979. leta v SR Makedoniji- .*
dr. Mario Kocijan«^ .
Komisija za delovne odnose pri
OZD Oblačila - Novost Tržič
objavlja prosto delovno mesto
komercialista
na-
Poleg splošnih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati Še slednje pogoje:
— da ima izobrazbo komercialnega tehnika ■:.
— da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v kornere, poslih, koniekcJ skc smeri ^
— da je družbenopolitično razgledan in moralnopolitično neoporece Ponudbe sprejema Komisija za DO pri OZD Oblačila-Novo« Tržič do 31. decembra 1975.
Prodajni sektor, ki je v sestavi delovne organizacije
Slovenijales Alples Železniki
razpisuje na podlagi 17. čl. Samoupravnega sporazuma in v skladu z načeli Družbenega dogovora o enotnih merilih kadrovske politike, prosto delovno mesto
vodje prodajnega sektorja
Poleg splošnih pogojev morajo prijavljeni izpolnjevati še Naslednje posebne pogoje:
~ diplomirani ekonomist — aktivno znanje enega tujega jezika "~ zunanjetrgovinska registracija "~ šest let ustrezne prakse
Kot posebfen pogoj se postavlja zahteva, da prijavljeni predlože Program dela za prihodnja štiri leta.
TOZD tovarna pohištva,
ki je v sestavi iste delovne organizacije objavlja na podlagi 10. 61. Samoupravnega sporazuma već prostih delovnih mest
montažerjev
za delo na terenu
Poleg splošnih pogojev morajo prijavljeni izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— K V mizar
~- lastnik vozniškega izpita B in C kat. f~ veselje do dela na terenu
Montaža pohištva na terenu nudi pestro in dinamično delo, ki je tudi čredno dobro nagrajeno z osebnim dohodkom.
Pismene prijave je treba poslati v 7 dneh po objavi delovnih mest. Izbira kandidatov bo najpozneje v 10 dneh po preteku razpisnega oz. objavnega roka.
Med realizmom in abstrakcijo
Ob razstavi del akademskega slikarja Maria Petrica v Domžalah
GIP Gradiš Ljubljana
TOZD Lesno industrijski obrat
Škofja Loka
sprejme na delo snažilko
za dom učencev
to5*J^*datke naj se osebno z glase ali pa pošljejo ponudbo na 8i0v GIP Gradiš, TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva 56.
Lepo novoletno darilo
alr?°^akali  smo  izid Slovenskega manaha 19?6^ k. ga je nekaj
niki °ev ponuJal° Delo. Prvi naroč-»IpH Dodo Prejeli že v nekaj na-EJJJJ* dneh. V knjigi je za kilo-ftovr Z" osemnaJst dekagramov raz-Prik      • podatkov o naši domovini,
azanimi skozi »svetovno oko«, od wanah Je iz§el v 60.000 izvodih, trio   \erih Je "Že 47.000 prodanih. Sa-
26oon na Iskra Jih Je naročila kot Za vsakega svojega delavca vsebin?V°letno darilo! Saj almanah gočr.- >>lcnJig° dejstev« z vsemo-nj".lmi statističnimi podatki, življe-jo £ xiJ,°slPa Broza-Tita, kronologi-jev življenje narodnih hero-
h\io\li' na »Pratiko«, na »knjigo pu-boEat V' *knJig° reportaž«, vse to fotoil? ifUstrirano, s karikaturami m
^JaDel ami Z mednarodnega nate"
lskrrepriČani smo' da bodo delavci b0 j^z, veseljem prebirali knjigo, saj
k0v t !ia sk°raj neizčrpen vir podat-tn0 *ud* 0 Iskri, katero sicer pozna-
enaar pa nikoli zadosti.
I. S.
Sveže meso
dob?mrzovalne skrinJe
po ugodnih cenah
ce«f Vnici Kranj, Savska S"5* 16 ob torkih od 10. do i o ure in Petkih od 10. Na "re"
Vsak *a sprejemamo
§te^„dan Po telefonu na v kiUko 22027 in osebno
iz-
KŽK TOZD Klavnica ** anj
n-sol.o. Kranj
Garažna hiša v Medvodah?
Splošno gradbeno podjetje Tehnik iz Škofje Loke je s samskim domom zaključilo graditev stanovanj na trikotnem zemljišču pod Svetjem. Po zazidalnem načrtu je ostal prostor le še za garažno hišo s 60 garažnimi boksi. SGP Tehnik je pripravljeno prevzeti graditev garažne hiše za približno ceno garažnega boksa 50 tisoč dinarjev, zato se je obrnilo na krajane Medvod z anketnim listom. Ce bo kupcev dovolj, bodo pričeli z deli v drugi polovici prihodnjega leta, garažna hiša pa naj bi bila dograjena maja 1977. -fr
Motel preurejajo
V Kompasovem Motelu Medno so z letošnjimi rezultati poslovanja zelo zadovoljni, saj so v devetih mesecih letos dosegli 6 milijonov dinarjev realizacije, kar je za tretjino več kot lani v istem času. Odločili so se za preureditev bara, kamor bodo vložili milijon dinarjev lastnih sredstev ter pridobili restavracijski prostor s 60 sedeži. Poleg motela so uredili 150 metrov dolgo smučišče, ga osvetlili ter postavili vlečnico, kar jih je veljalo 120 tisoč dinarjev. Odločili so se, da bo vožnja z vlečnico veljala le dinar, s čimer želijo gostom omogočiti ceneno smuko v ugodnih snežnih razmerah.
Vzgojni zavod
Frana
Milčinskega
v Smledniku razpisuje
prosto delovno mesto
kuharice ali kuharja
(KV delavec, najmanj 2 leti prakse)
Samsko stanovanje je na razpolago.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa.
Pred nekaj dnevi so v dvorani Komunalnega centra v Domžalah ob veliki udeležbi občanov odprli razstavo del akademskega slikarja Maria Petriča, profesorja likovne vzgoje na Osnovni šoli M. Blejca v Mengšu. Likovno prireditev, ki je bila povezana s kulturnim programom, sta pripravila Kulturna skupnost in Likovno društvo Petra Lobode v Domžalah.
Razstava slikarskih del Maria Petriča, ki je po rodu iz Siska-, študiral in diplomiral pa je na ljubljanski akademiji za likovno umetnost (1951) in tam obiskoval tudi slikarsko specialko pri prof. Gabrielu Stupici (1953), je slikarjeva prva samostojna razstava pri nas, čeprav je sicer že nekajkrat razstavljal v Sisku (1956,1958, 1967,1969, 1975) in v skupini tudi drugod (Poreč 1971, Bled 1974, Kranj, Maribor, Piran 1975).
Pojav nove krajine, ki se na zanimiv način javlja tudi v slikarstvu akademskega slikaraja Maria Petriča, se geografsko veže predvsem na Gorenjsko. Že ob koncu šestdesetih in na začetku sedemdesetih let se pri nekaterih gorenjskih slikarjih kot so Ive Šubic, Kamilo Legat, Herman Gvardjančič, France Novine in kasneje tudi Pavle Florjančič, Janez
Pokrajina '75
V galeriji v mestni hiši v Kranju je bila 5. decembra odprta II. medklub-ska razstava fotografije Pokrajina '75 in bo na ogled do 25. decembra. Na njej sodelujejo tudi Gorenjci: Marko Aljančič, Franc Bizjak, Milojko Demšar, Franc Ferjan, Dušan Fišer, Jakob Gnilšak, Aleksej Ignaščenko, Marjan Kukec, Tone Marčan, Pavel Oman, Dragutin Radan, Milan Ropret, Franc Sluga, Polde Šajn, Mirko Udir in Lojze Zibert.
Spričo poplave kričečih turističnih reklam in razkošnih ilustriranih edicij v bleščečih barvah se zdi smisel skromne monokromne fotografske razstave dvomljiv. Toda videz vara. Kajti v razstavljenih delih čutimo — neodvisno od ideologij in gospodarskih teorij, v resnici zgolj človeško — instinktivno iskanje žal vse redkejše naravne pokrajine ob spretnem izogibanju atributom modernega časa po eni strani in po drugi nemara prav tako nezaveden protest proti predimenzionirani industrializaciji z vsemi njenimi neslutenimi kvarnimi posledicami. Pri tem je formalna plat res do kraja postranskega pomena in gledalca ne sme motiti zdaj manj zdaj bolj maniristično podajanje motivov.
Poleg vodilne misli prirediteljev o pospeševanju umetniške ustvarjalnosti na področju zahtevne pokrajinske fotografije (pri čemer izpoved posameznega avtorja nujno ostaja podrejeno v ozadju) se mi zdi pomen kranjskih tematskih razstav — letos že druge — v soočanju gledalca-obi-skovalca s kolizijami med modernim človekom in naravnimi zakonitostmi njegovega življenjskega okolja, skratka v njenem deležu k splošnemu prizadevanju za bolj zdravo, naravnejše življenje.
Razstavljena dela, ki jih je mojstrska selekcija — kolikor je pač dopuščalo prispelo gradivo — skušala zaključiti v enovito celoto in tako posredno nakazati smer nadaljnjega razvoja tega fotografskega žanra, nas nevsiljivo in iskreno, brez skritih namenov vabijo k razmišljanju o naši lastni eksistenci, pri kateri ima okolje veliko, morda odločilno vlogo.
M. Aljančič
Zakaj ni bilo proslave?
Naš bralec in občasni sodelavec Jože Ambrožič s Poljšice v krajevni skupnosti Gorje nam piše, da letos v Gorjah ni bilo proslave za dan republike, čeprav je bila doslej vsako leto. Takole piše:
»Letos slavimo 30-letnico zmage nad fašizmom in prav zato bi morala biti proslava za dan republike še bolj poudarjena. Tako pa nič! Sicer se odgovorni sklicujejo na to, da bo skupna proslava za dan naše ljudske armade 22. decembra. Toda tO jih z ničemer ne opravičuje. Bodimo v bodoče bolj pozorni do naših revolucionarnih praznikov in ne pozabimo na ogromne žrtve, ki so bile za naš boljši danes in jutri.«
Hafner, Alenka Kham-Pičmanova, Boris Jesih ali Franc Feldin srečamo s poskusi, ki pomenijo pomemben napredek v dosedanjem pojmovanju krajinskega slikarstva in važno izhodišče za nadaljnje delo. Kot vsi slikarski posegi, ki se vežejo na ogrodje novega realizma, pomeni tudi nova krajina reakcijo na obdobje abstraktnega slikarstva, ki se je pri nas komaj dobro izživelo. Toda tako kot vsak umetnostni pojav, ki se rojeva, nosi sledi starega v sebi, tako tudi nova krajina — razpeta med dvema poloma, med realizmom in abstrakcijo — neprestano niha med obema skrajnostima, se jima približuje pa spet odmika.
Pripovedno bogat, s simboli in znamenji izpolnjen svet Petrićevega slikarstva, se je že nekaj časa izne-verjal starim vzorom in iskal nova pota in nove likovne rešitve v oblikovanju krajine. In če so se v začetku še pojavljali nekateri formalni in barvni elementi, ki jih poznamo iz slikarjevega prejšnjega obdobja, je zdaj na razstavi krajina v vsej svoji izvirni podobi zaživela pred nami.
Za drobec naivno obarvan realizem, za katerega se je zdelo, da bo postal stalni spremljevalec Petriće-vih krajinskih prizadevanj, se je kmalu umaknil bolj poenostavljenemu, glede na pretečeno fazo bolj reduciranemu, toda barvno zelo intenzivnemu izboru oblikovalnih elementov. Na prvi pogled-se nam zdi, da imajo raznoliki členi, iz katerih gradi Mario Petrić svojo krajinsko podobo in ki jih sestavljajo živo obarvani pasovi in ploskve, vzete pogosto iz zakladnice oblik abstraktnega likovnega sveta ter so premišljeno in v barvnem sozvočju nanizane ena poleg druge, predvsem krasi-len značaj. Toda kmalu razločimo v njih reke in druge vode, pa spet nad njimi skalovje, obrise gora in v barvah žareče krošnje dreves. Toda to ni nikakršna mrtva narava, prenesena na platno, vsa ta pisana podoba krajine živi in se giblje: vode se umikajo kamnom v strugi, v drevesa se upira veter, fantastično obarvani oblaki hitijo preko neba. Prav ta barvna fantastika in v ploskve razdeljena in ploskovito razložena podoba krajine sta najbolj značilni lastnosti novejšega Petrićevega slikarstva.
Usklajevanje barvnih ploskev in iz njih sestavljenih barvnih gmot v prepričljivo sozvočje in trdno kompozicijsko zgradbo je v nekaterih slikah kot so Pokrajina z drevesi, Slap, Reka, Struga in druge doseglo visoko raven in kaže, da dobiva Gorenjska s Petričem poleg odličnega kolorista tudi resnično kvalitetnega in izvirnega predstavnika novokrajinskih teženj. Za razliko od
Brez komentarja
Brez lastnega komentarja povzemamo vest, ki smo jo prepisali iz letošnje 48. številke revije Stop in jo dajemo našim bralcem v premislek in komentiranje z edino pripombo, da je do danes, 8. decembra, ni še nihče preklical:
»Satelitska grandomanija
Čeravno gre kar za ,afero' le ponovimo: .Nedavno so nad Evropo izstrelili komunikacijski satelit s 24 kanali. Zato so se odločili Francija in Belgija, ZRN in NDR, da bodo vzeli vsaka le po en kanal. Naše zastopstvo v Evroviziji pa je terjalo — osem.
Na Evroviziji česa takega niso mogli verjeti: vprašali so naše, če ne gre morda za napako ...'
Zdaj pa je generalni sekretar J RT dr. Ivko Pustišek za tisk izjavil, da ne gre za pomoto in da tudi ne za megalomanstvo, češ da smo federalna država z osmimi enakopravnimi subjekti in da v primeru, če na svetovni konferenci, ki bo januarja 1977 v Ženevi, Jugoslavija ne bo dobila osmih kanalov, Jugoslovani ne bodo mogli nikoli več z obračanjem gumba izbirati program vseh naših študijev.
Dr. Pustišek je tudi poudaril, da nad Evropo niso nedavno lansirali nikakršnega satelita in da tudi na Evroviziji niso razpravljali o delitvi TV kanalov, za kar, med drugim, Evrovizija niti ni pristojna . . .
Satelitska evropska TV zmešnjava — ali pa TV ribarjenje po kalnem? Domače? Tuje?«
R -C
nekaterih drugih slikarjev te smeri, katerih krajina pogosto nastaja na osnovi dedukcije oziroma redukcije v naravi pojavljajočih se oblik, je Petrićeva krajinska zgradba povsem odvisna od slikarjeve ustvarjalne volje, kajti samo poskusimo jo premakniti ali stresti kot npr. stresemo pisane delčke v kalejdoskopu, pa smo v trenutku do kraja spremenili njen značaj. Petričev pisano obarvani krajinski svet živi tako na robu realnega in na robu abstraktnega svoje lastno in morda prav zaradi tega tako zanimivo, privlačno in samoniklo življenje.
Oblikovalne zasnove, iz katerih raste slikarjevo sedanje ustvarjalno delo, so brez dvoma zelo perspektivne,, v svojih rezultatih spodbudne, po številu možnih inačic pa skoraj neizčrpne.
dr. Cene Avguštin
Ugankarsko tekmovanje o samoupravljanju
V okviru praznovanja dneva republike so v domu učencev Zelezar-skoizobraževalnega centra Jesenice pripravili ugankarsko tekmovanje na temo: samoupravljanje in razvoj socialistične Jugoslavije. Učenci, ki so bili razdeljeni v pet ekip, so odgovarjali na vprašanja o zgodovinskih dogodkih naše preteklosti, kakor tudi o sedanji graditvi samoupravnih socialističnih odnosov. Vse nastopajoče ekipe so pokazale izredno dobro znanje, tako da je ocenjevalna komisija imela obilico dela še z dodatnimi vprašanji. Na koncu so bili najboljši učenci tretjega letnika poklicne kovinarske šole.
Tekmovanje je bilo združeno s kulturnim programom, ki so ga za praznik republike pripravili mladi glasbeniki doma. J. R.
Glasilo Bobri na jeseniški Posebni šoli
Na Posebni osnovni šoli Jesenice so pred kratkim izdali tretjo in četrto številko glasila Bobri. Učenci so tudi tokrat poskrbeli za pestro vsebino, saj so na šestnajstih straneh objavljeni številni prispevki in ilustracije učencev vseh razredov. Poudarek v glasilu je na šoli v naravi, ki jo je Posebna osnovna šola v poletnih mesecih pripravila v Pineti pri Novigradu. Kako je šola uspela pripovedujejo domiselni sestavki in ilustracije. Za glasilo Bobri skrbi novinarski krožek, ki uspešno deluje na šoli. J. R.
Razstava v Kranju
Včeraj so v avli občinske skupščine v Kranju v počastitev 30-letnice osvoboditve odprli razstavo o partizanskem šolstvu na slovenskih tleh. Razstava bo odprta do 16. decembra, -jg
Otvoritev razstave
V petek so v gradu Goričane odprli razstavo Kultura Indijancev Ojibwa v 19. stoletju, katero so pripravili sodelavci Slovenskega etnografskega muzeja iz Ljubljane. Razstava prikazuje indijansko okrasno umetnost, predvsem razvoj tkanin, vezenih in aplikacijskih umetnin. Predmeti predstavljajo dragoceno gradivo, katerega so zbrali slovenski raziskovalci, etnološka zbirka pa sodi med najstarejše v muzeju.
-fr
Igro pripravljajo
KUD Simon Jenko iz Mavčič združuje v svojih vrstah predvsem mlajše člane. Ti so se v letošnji sezoni zelo resno lotili dela in vneto študirajo socialno dramo Miška Kranjca Pot do zločina pod vodstvom režiserja Rudija Zevnika. Računajo, da se bodo z igro predstavili na domačem odru že v začetku januarja, gostovali pa bodo na številnih okoliških odrih. Obenem pripravljajo več predavanj s kmetijsko in planinsko tematiko, s programom pa bodo sodelovali na vseh proslavah v kraju. -fr
-C
Črtomir Zoreč:
N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico...
(Pogovori o koroških krajih in ljudeh)
(97. zapis)
Spet sta se vtihotapili dve napaki! V prejšnjem zapisu, v zadnjih odstavkih, popravi: . .. bližal se je hrup turških vojščakov. . ., ne »kup«; in potem še popravi »gra-ničarja« v janičarja.
Saj ni, da bi spet »poučeval« bralce, toda mlajši rod najbrž malo ve o starih graničar jih in nekdanjih janičarjih. Graničarji, kot že ime pove, so bili najemniška vojska, katere naloga je bila varovati mejo (granico) med avstrijskimi in turškimi deželami. Prostor, ki jim je bil bivališče in hkrati tudi bojno torišče, se je imenoval »Vojna krajina«. Bil je to pravcati oborožen koridor med zahodno in vzhodno miselnostjo, med križem in polmesecem. Graničarji so bili v glavnem Hrvatje in prebegli Srbi iz Korduna in Like. Krvaveli so, da se je Evropa lahko 'v mirU zabavala ... ' Z janičarji (iz turške besede yeni-čeri — nova vojska) pa so se naši koroški, ne le kranjski, kraji večkrat srečali v prav nepričakovanih okoliščinah. Spomnimo se le na Jurčičevega Jurija Kozjaka, na Miklovo Zalo in na Miklavovo lipo. — Sultan Murat Drugi je izvedel strogo organizacijo janičarskih čet. Nove voj-ščake so vzgajali iz ujetih ali ugrabljenih krščanskih dečkov, ki so jih vodili s seboj na povratku iz bojev. Janičarji niso vedeli za svojce, niso vedeli, kje so doma — le okrutnega vojskovanja so se naučili. In veljali so za najboljši del turških vojnih krdel. Za njih je veljal rek, da je janičar (ali poturica) hujši od Turka. — Seveda pa se je dogodilo, da kak deček le ni povsem pozabil materinega jezika in krajev, kjer je preživljal prvo otroštvo — no in nastale so (vsaj v povestih!) take situacije, ko janičar spregovori v domačem jeziku in celo pomaga vojščakom svojega rodnega ljudstva.
Pozneje so janičarske oddelke množili tudi z dečki krščanskih pod-ložnikov v Turčiji. Vsakih pet let so pobirali takoimenovan krvni davek (adžami oglani) in fante potem vzgajali v posebnih šolah v Carigradu. — Janičarstvo, kot poseben rod turške armade, je bilo odpravljeno šele leta 1826.
No, vsa ta pripoved zaradi ene same nagajivosti tiskarskega škrata, ki mu je bilo najbrž vseeno, ali zapiše »graničar« ali pa »janičar«.
SKRITO GNEZDO
Ker je že stekla beseda o stari Miklavovi lipi, bo prav, če se spomnimo še druge koroške lipe, ki je v svoji gosti krošnji varovala partizanske borce, preganjane terence in utrujene kurirje.
Ta lipa še stoji, in sicer v Mokri-jah (med Zablatniškim jezerom in Dobrlo vasjo v Podjuni), na posesti zavednega rojaka, koroškega partizana Jaka Potočnika.
Lipa je tako razraščena, da ima kar več vrhov, med njimi pa je v rogovih kar precejšen prostor, kot nalašč za zgraditev skrivališča. Kadar je lipa zelenela (in ni tako gola kot je na naši zimski sliki), je celo od spodaj navzgor pogled v krošnjo zastrt z zelenimi vejami. No, in v tej gostoljubni lipi si je nekaj domiselnih borcev uredilo nekak bunker, ki je vsaj občasno nudil varno zavetje utrujenim možem. Hrano in vodo v vedrih so si med veje potegnili z vrvico, kajti domači so zvesto skrbeli zanje.
Ko sem v zgodnji vigredi poslušal pripoved o teh dogodkih, občudoval domiselnost  naših  ljudi  in gledal
Da so le zdravi ...
mogočno slovensko lipo — sem brž pomislil: saj to je živ spomenik na one svetle čase, ko se je tudi naš koroški človek postavil z orožjem v bran proti nacističnemu sovražniku.
Kaj vse je videla že ta stara lipa! Več hudih kot dobrih dni. Zdrava je še, trdna — naj živi in zeleni še v prihodnje vekove! Morda bo kdaj le priča boljšim časom za naše rojake onstran Karavank.
DOLINA REMŠENIK
Naklepetal sem se ob janičarjih in graničarjih pa o lipi partizana Jaka. Namesto, da bi se s pripovedjo podal kar brž še v tretjo dolino pri Železni Kapli (prvi dve sta Lobnik in Lepena), ki je tako natanko usmerjena na vzhod, k nam ...
Še preden pridemo (če potujemo z jezerske strani) v Železno Kaplo, opazimo na desni smerokaz — v Remšenik. Ozka, osojna dolina z malo prebivalci na skopih bregeh — na koncu pa zastrta z možno tro-oglato Olševo (1929 m). Je pa tudi Remšenik v svoji višji legi razcepljen v več grap. V »vilicah« dveh poti (2 km od Železne Kaple) vabi celo gostilna, pri Kupicu ji pravijo.
Če odtod kreneš na desno, te gorska cesta pripelje do cerkvice sv. Lenarta, blizu 1350 m visoko! — Pot v levo pa vodi do Šmarjete, lične cerkvice v planinski samoti. Od tu je kar srhljiv pogled v ogromna skalna okna Vrat. Po nemško pravijo tej naravni lepoti Felsentore. Saj so res »skalna vrata«, kajti skozi eno od teh vodi celo nadelana ninska steza. Od Šmarjete naprej do državne meje je pravkar v gradnji nova gozdna cesta. Travnikom-paš-nikom na mejnem področju pravijo Marolčevi ali Zadnji travniki. Žal, mejnega prehoda tu ni, sicer bi kar zložno lahko sestopili v Crno na naši strani.
OLŠEVA IN POTOČKA ZIJALKA
Sicer je res pretežni del Olševe na naši plati, le njen skrajni zahodni del sega na avstrijsko ozemlje. A to lepo goro, ki se vidi prav iz koroškega Remšenika najmogočnejša, kar moram vključiti v tale zapis.
Olševa — široka, prepadna gora, s prelepim razgledom in neokrnjeno floro. Ravno prav odmaknjena, četudi ne prav težko dostopna, je ohranila med našimi mejnimi gorami še vedno svoj prvobitni, deviški videz. Morda je tako od rok ali pa je zastražena meja brez uradnih prehodov nekako odbijajoča — naj bo tako ali tako, gorohodcev tu ni dosti. Pač pa privablja več učenih antropologov zaradi svoje znamenite Potočke zijalke, veličastne kraške jame, dolge približno 115 m, ki na višini 1700 m prevotli velik del gore. Jama (zijalka pač zato, ker zija!) je široka 20 do 40 m in visoko obokana. V njej so raziskovalci našli dragocene izkopanine davnih ljudi (koščeno in kremenasto orodje) in več okostij jamskega medveda iz stare kamene dobe.
Ime jame — Potočka — se naslanja na ime kmeta Potočnika, čigar last je bil ta del gore. Odkod pa ime Olševi sami? Najbrž od jelš, torej Jelševa. Toda privodno drevo na visoki Olševi? Morda so bile nekoč tu okrog drugačne klimatske razmere, saj tudi dokazi o nekdanjih ljudeh na teh višinah dajejo misliti na ugodnejša podnebja.
(Se bo nadaljevalo)
Rojstvo otroka je velik in vesel dogodek v družini. Če pa pridejo trije hkrati, naj bi bila sreča trikratna. Takšna sreča je doletela Zdenko in Toneta Arneža iz Šenčurja. 18. oktobra je 22-letna Zdenka v kranjski porodnišnici povila trojčke. Najprej se ie rodil Klemen, ki je tehtal 1840 gramov, za njim je prijokala deklica, ki so ji dali ime Klavdija in je tehtala 1600 gramov in zadnji se je rodil Sebastjan, ki je imel enako težo kot sestrica. Novorojenčke so
Prijetno presenečenje
Potniki, ki potujemo z avtobusi, se večkrat jezimo na sprevodnike in šoferje, pravi v svojem dopisu Franc Ran t iz Reteč pri Skofji Loki. Prav pa je, da včasih o njih spregovorimo tudi kako lepo besedo, meni Franc, ki je vodja tamburaškega orkestra iz Reteč.
»V nedeljo, 30. novembra, smo prevoz na koncert v Borovnici na Notranjskem kombinirali z avtobusom in vlakom. Ker smo se bali, da bo na rednem avtobusu, ki ima odhod iz Škofje Loke ob 13.10 gneča, smo avtobusno in turistično podjetje Alpetour obvestili naj upoštevajo, da bo v Retečah v avtobus vstopilo dvajset tamburašev z instrumenti. Prav prijetno smo bili presenečeni, ko je ob času odhoda iz Škofje Loke v Reteče pripeljal poseben prazen avtobus in nas vse udobno pripeljal do Ljubljane. Zato se delovnemu - kolektivu Alpetoura vsi zahvaljujemo za izkazano uslugo,« zaključuje svoje sporočilo vodja znanega tamburaškega ansambla »Bisernica« Franc Rant. -jg
Halo, petkov telefon.,
J-Sfc
Torek, 9. decembra 1975
Dvanajsterovrha lipa pri Potočni-koiih v M ok rij ah
V današnjem hitrem tempu življenja in osamljenosti med množico se človek pogosto znajde v stiski, ki ga začne dušiti in iz katere bi mu morda pomagal že pogovor, pa čeprav z neznancem ali celo samo po telefonu. Vsem, ki ob petkih od 15. do 19. ure zavrtijo telefonsko številko 56-646 ali 53-983, se bodo oglasili strokovnjaki, zdravniki, pedagogi, psihologi ali socialni delavci svetovalnega centra v Ljubljani. Lahko jim bodo razložili svoje težave in povprašali za svet. Svetovalni center je specializirana ustanova, katere delo je pomagati ljudem. Pogovori in nasveti so namenjeni staršem, otrokom, mladini in odraslim.
Dosedanje izkušnje svetovalnega centra so pokazale, da je marsikomu v pomoč že kratek telefonski razgovor, zato so v svojo dejavnost vključili »petkov« telefon, ki bo anonimen in iskren prijatelj vsem, ki bodo iskali pomoč. Že omenjena skupina strokovnjakov pa bo odgovarjala v skladu s poklicno in moralno etiko, ki je dolžnost in obveza vsakega člana naše samoupravne družbe.
Taborniški kviz v Kranju
V počastitev dneva republike so Člani taborniškega odreda »Stražni ognji« i/. Kranja pripravili na osnovni šoli Staneta Žagarja taborniški kviz. Na tekmovanje so bili vabljeni vsi odredi kranjske občinske zveze tabornikov, udeležile pa so se ga tri ekipe: dve iz odreda »Stražnji ognji«, ena iz odreda »Albin Drolc«, »Kokrški odred« pa je svoj izostanek opravičil.
Tekmovalci so odgovarjali na temo »Moja domovina«. Člani ekip so odgovarjali na vprašanja iz geografije, kulturne in zgodovinske preteklosti   našib   narodov, poezije
ter    narodnoosvobodilne borbe.
Vmesne igre pa so bile namenjene tudi gledalcem. Tekmovalci iz vrst gledalcev so morali, denimo, napihovati balone, reševati Uganke tet peti taborniške pesmi.
Vsako tekmovalno ekipo je sestav-11 a i < > po pet tabornic in tabornikov ter po ena čebelica ali medvedek. Zmagovalca BO Odločila šele dodatna vprašanja. Z malenkostno pred nostjo je tako zmagala ekipa kranjskega taborniškega odreda »Stražni ognji«.
M. Velikonja
takoj po porodu prepeljali v Ljubljano in jih položili v inkubator, kjer so ostali toliko časa, da so »zrasli« do dveh kilogramov in pol in so bili po mnenju zdravnikov sposobni za življenje v normalnih pogojih.
Klavdija in Klemen sta že pri starših, Sebastjan pa je še za nekaj časa ostal v bolnišnici. Pretekli teden je Arneževe obiskala delegacija krajevne skupnosti Šenčur in sicer predsednik Matevž Bernard, tajnik Pavel Gorenec in predsednica socialne komisije pri svetu KS Mira Turk. Izročili so staršema čestitke krajanov in želje za napredek in zdrtavo rast otrok ter za vsakega otroka darilo: 500 dinarjev za opremo.
»Važno je, da so zdravi,« je ob tej priliki dejala mamica Zdenka, »vse drugo, delo in neprespane noči se hitro pozabi. Čeprav sva bila z možem zelo presenečena in sploh nisva pričakovala tako številnega naraščaja — o tem, da naj bi mogoče rodila dvojčke ji je zdravnik namignil le nekaj dni pred porodom — sva sedaj zelo srečna, da jih imava. Bova že zmogla.«
Ker sta pričakovala le enega bratca ali sestrico za triinpolletnega Robija, sta imela pripravljen le en košek in kupljeno opremo samo za enega otroka. Potem pa je bilo treba vse potrojiti.
»Takoj so nama priskočili na pomoč v Planiki, kjer je zaposlen mož in v Iskri, kjer sem jaz zaposlena. Otroke so obdarili tudi sodelavci in sorodniki ter.prijatelji. Tako, da imava opreme za enkrat dovolj.«
»Porodniški dopust se bo kmalu iztekel. Kako boste uredili varstvo, ko boste morali ponovno na delo?«
»Do sedaj sva se z možem menjala. Tako sva mislila tudi v bodoče. Vendar so mi v Iskri, kjer sem zaposlena, predlagali naj bi naredila prošnjo za delavski svet, da bi bila lahko doma, dokler otroci ne bodo stari tri leta. Socialna delavka, ki me je obiskala, je dejala, da bi mi ta čas šteli kot stalež za nego otrok.«
Arneževi živijo v enosobnem stanovanju pri Tonetovih starših. Za tako veliko družino je postalo pretesno.
»Stanovanje je res pretesno, vendar bi drugo večje stanovanje težko dobila. Zato so nama v delovnih organizacijah, kjer delava, že obljubili, da nama bodo pomagali s posojili. Hiša, v kateri živimo, je namreč zgrajena tako, da se da dozidati. Najprej* že letošnjo zimo bova začela z gradnjo oziroma dozidavo še ene sobe za otroke.«
Zatem povprašam mamico,
kdo Ji
f*"j-----"......------ .
pomaga pri delu. In pove, da največ mož in to izdatno, tako da druge pomoči skoraj ne potrebuje. Včasih, ce je sila priskočita na pomoč tudi mami, vendar veliko ne moreta. Njena in moževa, obe sta zaposleni in nimata dosti časa.
»Če bodo otroci zdravi in bodo lepo napredovali,« je dejala mamica Zdenka ob slovesu, »bova vse zmogla. Tudi še večje družine se preživijo in lepo živijo, če je v hiši prijateljstvo in če si znajo pomagati med sabo.«
L. Bogataj
Klavdija in Klemen sta že doma pri starših, Sebastjan pa je še za nekaj ostal v bolnišnici. — Foto: F. Perdan
Lovska družina Sorsko polje ima 39 članov, ki se ukvarjajo največ Z ^ ffij^ divjadi, saj porabijo za krmljenje faZanbv kar 1600kg koruze t" ujgf^ 300 kg sena. Posebno skrb posveča/o čiščenju gozdov in krivolOVStVVt gfjtv bdi doka; uspešni. Njihovo lovišče obsega 34S0 hektarov, toda ke' gil j. .,,/<'/''.' cesta l reda, imajo precej povožene divjadi. Trudijo se, da bi ob' ('nl Iflietij' C€, fazane, race m <i/cc. ki izumirajo zaradi uporabe novih škrofuv V . f^O stvu, sicer pa skrbijo z gojenjem in odstrelom za ravnotežje V >Hl ,s.^/t" sliki: Ob dnevu republike §0 V Delavskem domu v K ranju f»iprai1''' r
lovskih trofej svojih članov. — Foto: F. Rozman
V enotnosti je moč
^ krajevni skupnosti Podnart so se letos lotili velike in smele naloge in jo tudi uspešno rešili — Za dan republike so odprli 16 kilometrov asfaltiranih cest
%Q kulturnim domom v Podnartu zdaj gradijo tudi športno igrišče
Podnart - Sredi junija letos se je v krajevni skupnosti Podnart v radovljiški občini tri četrtine prebivalcev od 877 v osmih naseljih na referendumu odločilo za samoprispevek Za ureditev nekaterih komunalnih Problemov. V programu so se odloči-u> da bodo najprej uredili in asfalti-rah 16 kilometrov cest. Obvezali so Se> da bodo pri tem sodelovali s prostovoljnim delom in da bodo krajevni samoprispevek plačevali pet let.
Nihče v krajevni skupnosti sicer ni dvomil, da začrtanega programa ne bodo uresničili, vendar pa so bili redki, ki so upali verjeti, da bo dobr-
šen del le-tega uresničen še letos; in to v slabe pol leta! Odločili so se namreč, da bodo 16 kilometrov cest uredili in asfaltirali še letos. Vendar so nalogo, ki so si jo zadali, rešili.
Navečer praznika republike, 28. novembra, je bila najprej slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti, na kateri so med drugim pregledali opravljeno delo. Svojevrstno priznanje za dosežene uspehe pa so doživeli tudi, ko je bila uro kasneje v Podnartu še osrednja občinska proslava za praznik republike. Naslednji dan, 29. novembra, dopoldne pa
so slovesno odprli asfaltirane ceste. Ob tej priliki je avto-moto društvo pripravilo motoriziran sprevod po asfaltiranih cestah in v vsaki vasi je bila manjša slovesnost.
Pred dnevi smo se o uspehu pogovarjali s predsednikom skupščine krajevne skupnosti Podnart Cirilom Rozmanom in predsednikom sveta krajevne skupnosti Miho Bevcem.
»Pobudo za referendum, da bi s samoprispevkom in prostovoljnim delom v krajevni skupnosti rešili nekatere komunalne probleme, je dala osnovna organizacija zveze komunistov Podnart. Predlog so nato podprli krajevna konferenca socialistične zveze, krajevna skupnost in občani, ki so se na referendumu odločili za samoprispevek in akcijo,« je povedal Ciril Rozman.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Miha Bevc pa je dodal: »Zares smo se lotili velike naloge. Marsikdo morda ni bil prepričan, da nam bo uspelo v tako kratkem času rešiti dobršen del začrtanega programa. Vendar z enotnostjo, s prostovoljnim delom, z voljo in željo, da nalogo čimprej dokončamo, je šlo. Ko smo namreč enkrat začeli, ni bilo nikogar več, ki bi odnehal. Tako imamo danes praktično asfaltirane vse ceste v krajevni skupnosti.«
Po predračunu znaša vrednost opravljenih del blizu 3,40 milijona dinarjev. Od tega pa so prebivalci s prostovoljnimi zemeljskimi deli prihranili kar 880.000 dinarjev. Vsi občani so namreč delali po več dni skupaj. Ob takšni zavzetosti pa so jim potem prihitele na pomoč tudi nekatere delovne organizacije. Tako so se delavci v Kemični tovarni Podnart na referendumu odločili, da njihov
Vsaka hiša prispevala poprečno po milijon
Čas?00*0 ~ Res Je' da Je že lep nju     .sm° v vsakodnevnem življe-
nejjj0z^roma poslovanju prešli od pot anJih starih najprej na nove in r,a§eS /amo na dinarje. Tudi v ali i . .asoPisu pišemo le o dinarjih smoe lzJemoma o novih. Tokrat pa i2j Se v naslovu odloČili za majhno vek 1^ ■ e.u smo poudariti prispe-nip- Je Pripomogel, da se je življe-tako ?oložaJ ljudi v dveh naseljih sul0 rek°č Čez noč spremenil. Zato naslov zapisali v starih dinarjih, sporni zr altciJo, ki so se je letos Lan lotili v krajevni skupnosti icovo v radovljiški občini prebi-da l Vasi VošČe in Brda. Sklenili so, Prisn i? S Prostovoljnim delom in skuj}!! °m ter deloma s pomočjo najv^°Su in orKanizacij rešili enega ju. pCJm problemov na tem področ-vezar • )r*' široki, urejeni cesti po-glav 1 " dve vasi z dolino oziroma z Uho prometno žil° ~ s cesto, ki **at>r°-VO poVezuJe z Radovljico in tom \P° dolim s Kropo in Podnar-Voše • vferaJ Je bila pot iz vasi po^etln ^rda le medo boljši kolovoz, rtaliv e-rem ^e kil že P° malo večjem rne+ V in za Ped visokem snegu pro-
skoraj nemogoč. skUp.18 »mata vasi Vošče in Brda Se i7t,-   i veliko prebivalcev, ki bi ^rvič JUČno bavili 8 kmetijstvom, jalj  ^ tisti, ki so se nekdaj ukvar-
ugič
zemljo,  že  malce ostareli,
iava  / pa moderna kmetijska obde-tak0 \*  kmet ijsko mehanizacijo) k0]OvrL'koč ni bila mogoča. Po slabih ozih Še tako moderni in različ-
!***€ A ž man
no težavnemu terenu prilagojeni kmetijski stroji težko rijejo. In prav zato so se odločili, da bodo enkrat za vselej uredili cesto.
Kot rečeno, so se naloge lotili že spomladi. Vsi so delali in vsi so prispevali. Ko so pred dnevi delali obračun, so ugotovili, da je poprečno vsaka hiša v vasi Vošče in Brda z delom in prispevkom prispevala po milijon starih dinarjev. Skoraj tri kilometre dolga in prek 3 metre široka je cesta, ki danes z dolino povezuje obe vasi. Prekriva jo asfalt, ki bo omogočil laže pluženje snega in preprečil, da bi cestišče razril že vsak večji naliv. Lastniki zemljišč niso prav nič razmišljali, če je bilo treba za novo traso prispevati zemljo, če je bilo treba posekati les, za nekaj časa pustiti delo na polju in delati na cesti. V skupno korist so se radi odpovedali vsemu.
Novo cesto so odprli za praznik republike, 29. novembra, dopoldne. Še danes vsi vedo povedati, da takšne svečanosti v tem kraju ne pomnijo. Bile so narodne noše, sprevod dolg kakšen kilometer, v katerem so prikazali, kako se je promet odvijal nekdaj in kako se bo zdaj. Priznanje za delo pa so jim izrekli tudi predstavniki občine: predsednik občinske konference SZDL Franc Jere in predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Franc Podjed.
Ko smo že po otvoritvi obiskali kraj in si ogledali novo cesto, smo se pogovarjali tudi s tajnikom sveta krajevne skupnosti Lancovo Antonom Šantlom.
»Vsi, zares vsi, so sodelovali pri urejanju ceste. Tako rekoč vse bi lahko izredno pohvalil. Vseeno pa menim, da so največ prispevali in naredili Tine Až-man iz vasi Brda, Tine Pesjak iz Vošč in Janko Lotrič. Prva dva sta poleg prostovoljnega dela pomagala tudi z mehanizacijo, Janko Lotrič pa je s kamionom opravil številne prevoze.
Po predračunu znaša vrednost vseh del okrog 630.000 (novih) dinarjev, vendar je vse skupaj vredno veliko več. Pri tem pa smo dolžni zahvalo tudi občinski skupščini, ki nam je priskočila na pomoč s 140.000 dinarji in Gozdnemu  gospodarstvu Bled.«
Tine Ažman iz vasi Brda pa nam je povedal: »Nova cesta nam veliko pomeni. Zdaj pozimi vsaj ne bomo odrezani od doline in bom laže zoral cesto. Sicer pa nikar ne mislite, da je bila to naša prva takšna akcija. Pred štirimi leti smo podobno zgradili vodovod. Takrat je vsak prispeval po 4000 dinarjev. Zdaj pa nas čaka še ena pomembna    naloga. Prihodnje
leto bo treba obnoviti električno omrežje.«
Tudi to bo veliko delo, za katero pa skoraj ni bojazni, da ga občani oziroma prebivalci krajevne skupnosti ne bi zmogli. Želimo jim, da bi morda ob letu spet tako nepozabno slavili, kot so letos za dan republike.
Besedilo: A. Žalar
Slike: F. Perdan
	
^1 lil	
it	
Za dan republike so v krajevni skupnosti odprli 16 kilometrov asfaltiranih cest
kolektiv prispeva za to akcijo 263 tisoč dinarjev. Tovarna Iskra Otoče je prispevala 100.000, GG Bled 48 tisoč, Grafično podjetje Gorenjski tisk Kranj 1 odstotek od dohodka zapo- . slenih iz krajevne skupnosti in občinska skupščina je odobrila 300 tisoč dinarjev posojila. Poseben delež, če tako rečemo, pa je prispevalo Cestno podjetje Kranj, ki je na podlagi referenduma o samoprispevku odobrilo 920.000 dinarjev posojila.
Kot rečeno, so na ta način izpolnili glavni del začrtanega programa komunalnih del. Vendar so se sporedno z urejanjem cest spoprijeli tudi z izgradnjo športnega igrišča za kulturnim domom. Ko bo zgrajeno bodo imeli igrišče za košarko, odbojko, rokomet, mali nogomet in atletsko stezo. Razen tega pa se nameravajo v prihodnje lotiti še ureditve parkirnih prostorov pri pokopališču in spomeniku padlim, urejanja smetišč, izgradnje protipožarnih bazenov in še nekaterih del. Že prihodnje leto pa bodo kot kaže vse vasi v krajevni skupnosti povezali tudi s telefonskim omrežjem. Tako bodo v krajevni skupnosti v nekaj letih zares rešili vse glavne komunalne probleme. Zgleden primer, mar ne?!
Besedilo: A. Zalar
Slike: F. Perdan
Predsednik sveta krajevne skupnosti Miha Bevc pravi, da prav vsi občani zaslužijo pohvalo. »Za uspešno vodenje del pa gre pohvala tudi gradbenemu tehniku Viliju Kejžar-ju iz Cestnega podjetja Kranj
Škoda zaradi plazov
Tone Šantel
Jesenice — Letos aprila je vremensko neurje napravilo v jeseniški občini precejšnjo škodo. Številni zemeljski plazovi so resno ogrožali naselja in stanovanjske hiše ter poškodovali ceste in kanalizacijo. Pri občinski skupščini Jesenice so se odločili, da poravnajo račune za stroške, ki so nastali ob vremenskem neurju iz sredstev rezervnega sklada občine.
Geološki zavod iz Ljubljane je na plazu na Blejski Dobravi opravil za 79.858 dinarjev del ter na plazu za
Skoraj tri kilometre je dolga preurejena cesta z asfaltno prevleko, ki povezuje vasi Vošče in Brda v krajevni skupnosti Lancovo.
jeseniško bolnico za 3.900 dinarjev. Ostala dela je opravil jeseniški Kovinar in sicer so razna vzdrževalna dela veljala 108.136 dinarjev, cestni propust in hodourniški jašek na cesti v Planino pod Golico 16.300 dinarjev, gradnja obvozne ceste na Blejski Dobravi 230.678 dinarjev ter popravilo kanalizacije pri Cufarju na cesti na Planino pod Golico 79.817 dinarjev. D. S.
Priznanja ob prazniku republike
V petek,28.11., je bila v domu občanov v Mavčičah proslava ob dnevu republike, kjer je zbranim krajanom \ prepolni dvorani najprej o pomenu praznika spregovoril Filip Lavriša, nakar so v krajšem kulturnem programu nastopili recitatorji KUD in pevski zbor podružnične osnovne šole Lucijan Seljak iz Mavčič. Sledila je podelitev priznanj zaslužnim krajanom KS Mavčiče za dolgoletno požrtvovalno in uspešno delo. Proslavo so sklenili člani KUD s skečem »Veseli večer«, -fr
MLj m3l "
Torek, 9. decembra 1975
mali oglasi • mali oglasi
prodam
Prodam cementno STREŠNO OPEKO folc in špičak. Gartnar Stanko, Studeno 6, Železniki 6680
IZKORISTITE UGODEN NOVOLETNI POPUST! Vsi izdelki GORENJE, TV aparati, ISKRA in EI NIŠ — 8 % popusta pri plačilu za gotovino ali kredit. Za vsa gotovinska plačila nad 500 din 2 %. ELEK-TROTEHNA Kranj, Prešernova 9, tel. 21-029 6726
Prodam KRAVO, 7 mesecev brejo, ki bo tretjič teletila in KOSILNICO BCS. Perne Franc, Prezrenje 6, Podnart ' 6728 Popolnoma nov globok OTROŠKI VOZIČEK, temno moder velur, italijanski, prodam. Telefon 22-946
6729
Prodam otroški KOMBINIRANI VOZIČEK. Nunar Milka, Mlaka 13, Kranj 6730
Prodam DELOVNEGA VOLA po izbiri, suhe SMREKOVE DESKE 20, 25 in 50 mm in malo rabljeno li-toželezno KOPALNO KAD dolžine 168 cm. Poljšica 59, Gorje 6731
Prodam KRAVO in TELICO po izbiri. Zg. Bela 21 6732
Prodam skoraj novo TRAJNO ŽAREČO PEČ kamin EMO 5 za 1500 din. Sp. Bela 3 6733
Prodam otroški ŠPORTNI VOZIČEK. Zgajnar, Planina 32, Kranj
6734
Gorenjci,
ALPETOUR ŠKOFJA LOKA TOZD servis osebnih vozil Labore
obvešča lastnike vozil ŠKODA, da od 21. decembra 1975 ne bo več opravljal storitev v garancijskem roku.
Jesenice RADIO
9. decembra amer. barv. fant. ZA H DOZ
10. decembra amer. barv. vestem PONY EX PRESS
Jesenice PLAVŽ
9. decembra amer. barv. CS pust. POSE I DONOVA PUSTOLOVŠČINA
11. decembra amer. barv. satira ZADNJI UKAZ
Kranjska gora
10. decembra amer. barv. fant. ZARDOZ
Prodam AUSTIN 110, letnik 1967 v dobrem stanju. Korenčič, Sv. Duh 69, Sk. Loka 6754
Prodam FIAT 750, letnik 1969. Hotemaže 44 6755
stanovanja
Zakonski par brez otrok išče OPREMLJENO SOBO v Kranju. Oddati ponudbe pod Gorenjski tisk
6756
Iščem GARSONJERO v Kranju, po možnosti v bližini zdravstvenega doma. Oddati ponudbe pod December 6757
Mlad zakonski par brez otrok išče SOBO v Kranju ali okolici. Oddati ponudbe pod »Nujno 6758« 6758
Študentka nujno išče SOBO v Kranju. Oddati ponudbe pod »VŠOD« 6759
Opremljeno DVOSOBNO STANOVANJE v Kranju ali Škofji Loki iščem za eno leto. Janjič, hotel Creina 6760
Iščem ENOSOBNO STANOVANJE, največ do dveh let od Kranja do Radovljice. Nudim nekaj predplačila. Naslov v oglasnem oddelku
6761
Oddam opremljeno sobo fantu z vozniškim dovoljenjem. Naslov v oglasnem oddelku. 6762
Prodam PRAŠIČA, težkega 180 kg. Pipanova 24, Šenčur 6735
Prodam mlado KRAVO za zakol. Ziganja vas 22, Tržič 6736
Prodam PRAŠIČA za zakol. Pre-bačevo 17 6737
Prodam KRUŠNO PEČ. Crngrob 1, Žabnica 6738
ČEŠNJEVO DEBLO s korenino prodam. Eržen, Kajuhova 12, Kranj
6739
Prodam staro SVINJO za zakol. Zapoge 22, Vodice 6740
Prodam PRAŠIČA za zakol. Suha 24, Kranj 6741
Prodam težkega PRAŠIČA za zakol. Luže 47, Šenčur 6742
Prodam BIKCA za rejo. Dvorje 17, Cerklje 6743
Prodam suhe BUKOVE KLAF-TRE. Poženik 17, Cerklje 6744
Prodam KRAVO S TELETOM. Poženik 8, Cerklie 6745
Prodam PRAŠIČA, težkega 180 kg, za zakol. Cerklje 52 6746
Prodam PRAŠIČA nad 180 kg težkega. Luže 6 6747
Prodam TEŽKO SVINJO. Stra-hinj 18. Naklo 6748
Prodam 140 kg težkega PRAŠIČA. Adergas 28, Cerklje 6749
Prodam PRAŠIČA za zakol. Sp. Brnik 14. Cerklie „ 6750
Prodam ŠTEDILNIK KUPPER-BUSCH, sobna VRATA, KAVČ in RAZNO POHIŠTVO. Pervanja, Tomšičeva 23, Kranj 6751
Dobro ohranjeno ročno MOTORNO ŽAGO prodam po ugodni ceni. Telefon 064-61608 6765
Prodam PRAŠIČE za zakol. Po-renta, Sv. Duh 44, Šk. Loka 6766
Prodam lepe suhe MACESNOVE DESKE 25 mm. Mesec Albin, Lenart I4> Selca nad Šk. Loko 6767
zaposlitve
Iščem ŽENSKO ZA VARSTVO dojenčka, dopoldan. Mahmutovič Hasan, Planina 16, telefon 21-763
6763
posesti
Kupim HIŠO takoj ali po dogovoru na območju Šk. Loke. Lahko je tudi nedograjena ali PARCELA z dokumentacijo. Gotovina. Oddati ponudbe pod »Hiša ali parcela« 6716
izgubljeno
Izgubila se je PSIČKA - volčjak Poštenega najditelja prosimo naj javi na naslov: Kraljic, tel. 23-886
6764
obvestila
Obveščamo cenjene stranke, da naj do 25. decembra t.l. DVIGNEJO IZGOTOVLJENE OBLEKE in POPRAVLJENE NOGAVICE ter ostalo blago last strank, ker bo z 31. decembrom lokal zaprt. Servisno podjetje KRANJ - Gospodinjski biro. 6768
vozila
Prodam R-4 1967. Registriran do oktobra 1976. Lesjak, Srednje Bitnje it. 113 6660
Prodam osebni AVTO VVV. Čirči-če 34 6752
Prodam TRAKTOR pasquali, 2 leti star, s priključki ali brez. Brezovica 3, Kropa 6753
I/daj 11 < r GiM, Kranj, Ulica MoJe Pijadeja 1. Stavek: UP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Zdru/eno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, kopi-tarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mošc Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju Atcvilka 5 lf)00-<;<)l-12.->9l - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-8.15, novinarji 21-Htt0, nialo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 1 10 din, polletna 70 din, cena /.a I številko 1,50 dinarja. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 121-1/72.
10
Torek, 9. decembra 1975
Kranj CENTER
9. decembra ital.-anul. barv. pust. beli očnjak ob u:.,\H  in 20. uri
10. dn črnin a premiera ital. barv. komed. morilec stoletja ob 16., 18. in 20. mi
11. decembra amer. barv. komed. herbik
ah, ta Čudoviti avto ob    is. in 20. uri
Kranj STORZlC
9. decembra ital. barv. zadnji spomla danski sneg ob Ki., i«, in 20. uri
10. decembra japon. barv. krim. tajni agent 101 ob 16., 18. in 20. uri
11. decembra ital. barv. komed. MORILEC stoletja ob 16., 18. in 20. uri
Tržič
9. decembra amer. barv. komed. herhie!
ah, ta Čudoviti avto ob is. in 20. uri
K), decembra amer. barv. pust. TRADER horn ob 18. in 20. uri
11 decembra amer. barv. pust. trader horn ob 18. in 20. uri
Kamnik DOM
9 decembra franc. barv. krim. vlomilec ob 18. uri
10. decembra franc. barv. krim VLOMILEC ob 18. uri in 20. uri
11. decembra ital.-angl barv. pust razuzdani ob 18. m 20. un
Škofja I ...k ,i SOKA
9. decembra juh barv drama smrtna po mlad ob 20 uri
10. decembra jug. barv. drama smrtna pomlad ob 18 in 20. uri
11. decembra angl. barv drama HIŠA LUTK ob 20. uri
Železniki OBZORJE
10. decembra amer barv vestern sodnik ZA OBEŠANJE ob 20. uri
Smrt v Rimu
Naslov sam je obetajoč in zapeljuje. Ker v filmu nastopa Ehsabeth Tavlor, je za nas tudi zanimiv, že zaradi množice obiskovalcev, ki se hočejo prepričati o izjemnosti te izjemne ženske in igralke, ne glede, da nas naslov asociativno opozarja na znan film: Smrt v Benetkah.
Znani in takoimenovani veliki igralci si vloge lahko kupijo, imajo pa lahko med producenti prijatelje. Skratka, ko so v krizi in potrebujejo denar in hkrati tudi vlogo, se vedno najde priložnost za uresničenje pregovora o celi kozi in sitem volku. To je Smrt v Rimu.
Ambicije ustvarjalcev so sicer zanimive. Za tiste, ki niso nikoli razmišljali o parapsi-hologiji, o telepatiji in podobnih rečeh (lahko imajo trdno osnovo, ali zasnovo), bo Smrt v Rimu skrivnosten film; dober, dober zaradi nerazumljivosti. Mi pa seveda hočemo svet, čas in prostor razumeti. In koketiranje s skrivnostjo se nam zazdi odveč, posebej še, ker vemo, da se igralka, nosilka vloge in filmskega sporočila, kaže samo v lepi pozi, v pozarstvu. Poza pa sebi v namen in v izhodišče, ne more biti komunikacijsko prepričljivo sporočilo.
Poglejte: na severu nekje se ji zazdi, da bi bilo dobro umreti. Odpotuje na jug, se pravi v Rim, izzove potencialne morilce (to smo lahko ti ali jaz), umre ter pusti poanto: ženska je moškemu predana le, če ni prisebna. Veliko pa potem pove samovprašanje: če je podreditev ženske pripomogla k toliki gled-ljivosti, potem je film nasploh le samo grenka informacija. j. Poštrak
Veletrgovina
" IVIL-A
Kranj
TOZD Maloprodaja
Do 25. decembra vam pri prednaročilu nad 20 kosov DARILNIH ZAVITKOV v vrednosti vsaj 50 din nudimo 5 % popusta v vseh naših poslovalnicah. Priporočamo se za naročila.
Prešernovo gledališče
ČETRTEK, ll. decembra, ob 19.30 - P Hadžič: HITLER v PARTIZANIH; gostovanje v Zagorju ob Savi.
dežurni veterinarji
OD 12. DO 19. DECEMBRA 1975: CEPUDER Bogdan, dipl. vet., Kranj, Kajuhova 23, telefon 22-994 za območje občine Kranj; PIPP Andrej, dipl. vet., Šk. Loka, Spodnji trg 29, telefon 60-053 za območje občine Škofja Loka; PLESTENJAK Tone, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, telefon 77-828 ali 77-740 za območje občin Radovljica in Jesenice.
V primeru odsotnosti področnega dežurnega veterinarja in v nujnih primerih kličite centralno veterinarsko dežurno službo: tel. št. 25-779 na ŽVZG Kranj, Iva Slavca 1. (nasproti hotela Jelen).
TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ
Pri nakupu nad 300 din dajemo praktično darilo v naših prodajalnah v Kranju, Kamniku in Tržiču.
Zamrzovalne skrinje prijateljice gospodinjstva
EEh
Kmetijsko živilski kombinat Kranj
TOZD Komercialni servis Kranj
Z n.SOl.O. Skladišče gradbenega
materiala
HRASTJE, tel.21-611
^    z n.sol.o.
Graditelji!
Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material:
— stavbno pohištvo (okna, vrata) »Inles«
— parket
— cement
— betonsko železo
— hidrirano apno
— strešnik »Novoteks«
— betonske mešalce 100 litrov
CENE VEZANIM OKNOM »INLES« SMO ZNIŽALI ZA 25 %.
ZA   VSE    VRSTE    VRAT    PA VAM NUDIMO 5 % POPUST. Izkoristite ugoden nakup!
nesreče
Nezgoda ob prehitevanju
V petek, 5. decembra, ob 6.50 se je na cesti drugega reda med Kranjem in Skofjo Loko na Laborah pred tovarno Iskra pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Branko Maček (roj. 1953) >z Kranja je peljal po cesti drugega reda proti Zg. Bitnjam. Ko je preh1: teval nek avtomobil, mu je nasproti pripeljal mopedist Anton Bu«° (roj. 1929) iz Kranja in pravilno zavijal levo. Kljub zaviranju je avtomobil mopedista zadel, da je pa«el in se laže ranil. Škode je za 3000 dm-
Ni upošteval prednosti
V sredo, 3. decembra, ob 14. uri se je v Kranju v križišču Smledniške in Pintarjeve ulice pripetila prometn nezgoda zaradi izsiljevanja Pre<*£-T„ sti.   Voznik   osebnega avtomobila Anton Urh (roj. 1950) iz Trboj Je vozil po Smledniški cesti proti rre' bačevu. V križišču s Pintarjevo ulico mu je z desne strani pripeljal na prednostno cesto, ne da bi upošteval znak »stop«, voznik osebnega avtomobila Stojan Adžič (roj. 1943)# Ajdovščine. Voznik Adžič je zapeljuj na prednostno cesto v trenutku, * je pripeljal voznik Urh; ta je ostr zavil levo in zaviral, da bi prepih' trčenje, vendar ga je zaneslo s cest* v hišico avtobusnega postajališča-nesreči je bil voznik Urh laže ranjen-škode na vozilu pa je za 25.000 aH1,
Poledenela cesta
V nedeljo, 7. decembra, neKajJ!d 19. uri se je na regionalni cesti in Podbrezjem in Posavcem v G'°^ja. cih pripetila prometna neZJ°an-Voznik osebnega avtomobila t»f iry ko Pavlin (roj. 1955) z Brega p£ ^ rovnici je peljal proti Posavcu. y pripeljal v desni nepregledni ?vl{fie v Gobovcih, ga je zaradi neprime v hitrosti na poledeneli cesti zane*> levo s ceste kakih 20 metrov g10^ ko. V nesreči je bil laže ranjen ^ potnik Igor Petrovčič iz Begunj \ g. ga prepeljali v ljubljansko "0gQ(jO nico. Škode na avtomobilu je za din. L-M'
Vlom v zlatarno
V noči na 7. december je n vlomljeno v zlatarno Irene ""Lj-I na Bledu. Vlomilec je nasilno ojjjjj vhodna vrata in prav tako y. izložbeno okno. Iz prodajalne, de jjj niče in izložbe je odnesel več z ^ izdelkov v vrednosti okoli 30.00"
Osnovna šola
France Prešeren
Kranj, Kidričeva 49 razpisuje delovno mes*0
hišnika
Pogoji: K V elektro ali vodovodni instalater
Rok prijave je 15 dni °& dneva objave.
Naš komentar
Prvi uspeh in neuspeh ni merilo
Najboljši »asi« alpskega smučanja so v Val d'Iseru spravili s smukom in veleslalomom prvo letošnjo dirko za svetovni pokal. Ostali, ki pa niso merili moči na nedeljskem Val d'Iserskem smuku, so nastopili v novem francoskem smučarskem središču v FlcUnu v tekmi za evropski pokal.
Ze v petek je bila v Val d'Iseru prva veleslalomska tekma za svetovni pokal.  Vsa jugoslovanska smučarska javnost je z nestrpnostjo pričakovala prvega obračuna mojstrov veleslalomskih vratio, saj smo v konkurenci vseh najboljših imeli tudi naše predstavnike. Po uspehu na prvi mednarodni prireditvi v Livignu, ko je Bojan Križaj zasedel odlično sedmo  mesto,  so prav  v Val d'Iseru  mnogi pričakovali več. Prve vesti po prvem teku pa so °He kaj skromne, saj je Bojan Progo presmučal s triintridesetim časom. Čeprav je bila ta uvrstitev skromna, je Križaj v drugem hotel dokazati,  da je  res pravi Športnik, saj se je v drugi tek Pognal na vse ali nič. Toda ni imel sreče, izpustil je vratica in upanja na boljšo uvrstitev je bilo konec. Ni mu uspelo in nimamo mu kaj očitati.  Tudi nedeljski slalom v Flainu mu ni prinesel Pričakovanega   rezultata. Med vso to druščino odličnih smučarjev   je   zasedel petintrideseto rnesto, medtem ko je bil Jeseni Čan Gašperšič oseminštirideseti.
Mnogi so po odličnem sedmem niestu Križaja v Livignu v Val d'Iseru pričakovali ugodnejših rezultatov. Toda marsikateri zdaj misli drugače. Vendar je Pred nami še vsa dolga tekmo valna sezona in uspehi ter ne uspehi se ocenjujejo šele po kon čani sezoni. Zato že po prvem ne uspehu ne smemo zmajevati z Slavo. D. Humer
Neuspeh naših smučarjev v Val d'Iseru
Naši alpski smučarji so na kriteriju prvega snega v Val d'Iseru popolnoma razočarali. Po odličnem startu v Livignu je bilo pričakovati, da nas bodo tudi na prvi tekmi za svetovni pokal razveselili z dobrimi rezultati. Vendar ni bilo tako, saj so se vsi naši tekmovalci uvrstili šele v zadnjo tretjino nastopajočih. Bojan Križaj pa si je dobro uvrstitev pokvaril z odstopom v drugem veleslalomu.
V ženskem smuku je v odsotnosti Prollove (prenehala tekmovati) zmagala Švicarka Zurbriggen s skoraj pol sekunde prednosti pred Zahodno Nemko Epple. Barbara Pikon je zasedla 76. mesto z več kot desetimi sekundami zaostanka za zmagovalko. Rezultati: 1. Zurbriggen (Švica), 2. Epple (ZRN), 3. Nadig (Švica), 4. Totschnig, 5. Lukaseer (obe Avstrija), 76. Pikon, 83. Blažej.
V veleslalomu pa je malce nepričakovano zmagala Švicarka Lise-Marie Morerod in sicer več kot s sekundo prednosti pred Nemko Mit-termaier. Najboljša Jugoslovanka je bila spet Pikonova na 78. mestu. Rezultati: 1. Morerod (Švica), 2. Mit-termaier (ZRN), 3. Kaserer (Avstrija), 4. Serrat (Francija), 5. Giordani (Italija).
Vrstni red za svetovni pokal: Morerod in Zurbriggen po 25 točk, R. Mittermaier in Epple po 20, Kasse-rer 17, Totsching 16, Nadig 15, Serrat 11, itd.
Moški veleslalom je minil v izrednem dvoboju Thonija in Stenmarka. Thoni je v prvi vožnji smučal zelo dobro in si pridobil več kot dve sekundi prednosti pred zasledovalci. V drugi vožnji pa je stopil na sceno Stenmark in uspel z izredno tvegano vožnjo skoraj nadoknaditi zamudo iz prve vožnje. Naši so tudi tu razočarali. Križaj, ki je bil po prvem , teku na 33. mestu, je v drugem tvegal preveč, izpustil vrata in odstopil. Od naših se je uvrstil samo Gašperšič in sicer na 53. mesto. Rezultati: 1. Thoni (Italija), 2. Stenmark (Švedska), 3. Gros (Italija), 4. Hauser (Avstrija), 5. Good (Švica), 53. Gašperšič (Jugoslavija).
Nedeljski smuk pa se je končal z velikim presenečenjem. Prvi favorit Avstrijec Franz Klammer je namreč
malo pred ciljem padel. S startno številko 1 je zmagal malo znani kanadski smučar Read s skoraj pol sekunde prednosti pred Italijanom Plankom. To je bila prva zmaga Reada v svetovnem pokalu. Zanimivo je tudi to, da so med prvo deseterico kar štirje Kanadčani. Tako kot vse dni na treningu je bilo tudi med tekmo nekaj spektakularnih padcev, ki pa so se na srečo končali brez težjih posledic. Rezultati: 1. Read (Kanada), 2. Plank (Italija), 3. Russi (Švica), 4. Irvin (Kanada), 5. Grisman (Avstrija), 43. Koželj, 51. Pašović (oba Jugoslavija).
Vrstni red za svetovni pokal: Thoni in Read po 25 točk, Stenmark in Plank po 20, Gros in Russi po 15, Hauser in Irvin po 11, Good in Gris-mann po 8, itd.
Letošnje tekmovanje v Val d'Iseru pa je žal zahtevalo tudi smrt obetavnega francoskega smučarja Michela Dujona. Dujon je hudo padel pri treningu smuka, pri tem se mu je odpela smučka, mu prebila čelado in ga ranila po glavi. Naslednji dan je v bolnišnici umrl. Poleg njega pa so se na treningu poškodovali še Zvvilling, Vesti in Colombin, ki je še vedno v bolnišnici. Kot zanimivost naj povemo, da se je Colombin tudi lansko leto poškodoval na isti progi in potem ni nastopal celo sezono.
Naslednje tekmovanje za svetovni pokal za ženske bo od 10. do 11. decembra v italijanskem smučarskem središču Aprica. Na sporedu bo smuk in slalom. Moški pa bodo od 12. do 14. decembra nastopili v Ma-doni di Campiglio (Italija). Tekmovali bodo v smuku in veleslalomu.
Na poti v Madono di Campiglio so naši tekmovalci nastopili na slalomu za evropski pokal. Tudi na tem tekmovanju se naši tekmovalci niso uvrstili najbolje. Zmagal je Nemec Neureother, Križaj je bil s zaostankom treh sekund petintrideseti, Gašperšič pa 49. Rezultati: 1. Neureother (ZRN), 2. S. Mahre (ZDA), 3. Schlager (ZRN), 4. Nogler (Italija), 5. I. Mahre (ZDA), 35. Križaj, 49. Gašperšič (oba Jugoslavija).
F. P.
Predstavljamo vam eno od najboljših mladinskih nogometnih moštev Gorenjske, ki je v jesenskem delu prvenstva v A skupini zasedlo 1. mesto -brez poraza. TVD Partizan Naklo - stojijo: Marjan Marinšek, (trener) Pavel Marčun, Zdravko Korenčan, Drago Legat, Janez Celar, (vratar) Bojan Šter, Peter Celar, (kapetan) Marjan Trampuž; čepijo: Janez Zelnik, Danici Jošt, Branko Količ, Bojan Onišak, Uroš Feldin in Edvard Becan.
L zvezna hokejska liga
Visoka zmaga Jeseničanov
Jutri na Jesenicah odločitev o prvaku
lev€ ^toši Seširja so osvojili naslov jesenskega prvaka v republiški ligi.Od ^UrnnhtlT^esni stoJU°: predsednik Bobnar, Trobec, Kalamar, Krek, Oblak, ^Qrda      a^in' Kužel in trener Stupnišek, čepe: Mehonič, Debenc, Kopajtič, n' Kristan in tehnični vodja Čater. - Foto: F. Rpzman
Nepričakovano, toda zasluženo vodstvo
širjak°fia Loka - Rokometaši Seske.. ° z osvojitvijo naslova jesen-6a Prvaka v SRL prijetno pre-
Zmaga Ui poraz judo-*stov Triglava
^le J?nj ~" V telovadn ici osnovne tadnjr^nce Prešeren Je bilo v soboto
Bran-, r^lav je gostil mariborskega to'em    ,.m Nagaoko. Domačini so &rn«^    Nagaoko, izgubili pa so z Kn'*om,
Triglav : Nagaoka ^avl '. :*0)» posamezni dvoboji: &ori       :  Bole 5:0> Srebrnjak
* u!'Pnik
Savor
Ostaševski 10:0, 0:0, Nežmah : NTK l°:0. Zaplotnik : Strah 0:0, J^ovan : Mibelič 0:10. '
Wanik : Tr*8-«v 6:1 <36:7)' P°"
H pIU rezultati: Danko : Cavlovič r.1 • ^abrijelČič : Srebrnjak 7:0, Maj-Kunej 0:7, Rozman : Podlipnik
EN Klrič": Nežmah 7:0, 7:q k°van 5:0, Drobnič :
Dežmarj : Zaplotnik
V t
K\\ retJem srečanju, ki je bilo naj-ri*zburljiv<>, je Branik z veliko tefi.o?   rmmiHirMl   Naeaoko   s 4:3
Nagftoko s
Pavčič (-Kranj), %0Jj (Ljubljana) in Šamperl (Ma-'■ J. J.
premagal Sodili so
senetili in obenem dosegli največji uspeh doslej. V enajstih prvenstvenih kolih so dosegli deset zmag in le v prvem srečanju z mariborskim Branikom so oddali točko ter vodijo s šestimi točkami prednosti pred Šoštanjem. Tudi v pokalnem tekmovanju so bili uspešni, saj so se uvrstili med štiri najboljše ekipe.
Po besedah trenerja ekipe Igorja Stupniška je k uspehu pripomoglo več vzrokov. Pred pričetkom prvenstva so načrtovali le obstanek v ligi. Samoupravno so se dogovorili o nalogah in jih dosledno izvajali. Igralci so vsako tekmo jemali zelo resno in to je krepilo kolektivno igro ter odgovornost vsakega posameznika. V jesenskem delu so nastopali: Debenc, Verbinc, Jordan, Oblak, Kopajtič, Kuželj, Jeršin, Kalamar, Kristan, Trobec, Mehonič in Jamnik. K uspehu je veliko pripomogla zelo delovna klubska uprava, velika pridobitev pa je tudi razsvetljava na igrišču.
Osvojeno prvo mesto je seveda spremenilo načrte, saj ga želijo obdržati tudi na koncu prvenstva. Toda, v spomladanskem delu imajo zelo neugoden razpored ter o igranju v II. zvezni ligi še ne razmišljajo. Navkljub uspehom članskega moštva, je poglavitna skrb usmerjena v množičnost, saj dva rokometna krožka pionirjev uspešno delujeta, lepe tekmovalni' uspehe pa beležita tudi ekipi članic in mladincev.
-fr
Ikos : Iskra 3:0
V predzadnjem kolu kranjske občinske sindikalne vaterpolske lige so bili doseženi pričakovani rezultati, le Ikos je presenetljivo dobil srečanje s favorizirano Iskro. Prosveta je dobro napolnila mrežo Gorenjskemu tisku, vodilni na lestvici pa je brez težav osvojil novi točki v igri s Cestnim podjetjem.
Izidi: Ikos : Iskra 3:0, Prosveta :s Gorenjski tisk 9:2, Tekstilindus : Cestno podjetje 4:1.
Lestvica:
Tekstilindus 7 6 1 0 37:15
Prosveta 7 5 0 2 39:17
Iskra 7 4 2  1 28:23
Zdrav, dom 8 4 1 2 23:21
Cestno podj. 7 3 13 17:18
Ikos 7 2 2 3 17:17
Sava 7 3 0 4 21:25
Gor. tisk 7 1 1 5 14:33
Planika 7 1 0 6 5:32
V prvi zvezni hokejski ligi za člane skupine A je bilo odigrano 10. kolo. Jeseničani so v Zagrebu visoko premagali Medveščak, Olimpija pa Slavijo. Pred derbijem so Jeseničani prikazali hitro in učinkovito igro, medtem ko Ljubljančani niso in niso mogli napolniti mrežo vevške Slavi-je. Jeseničani so tako ostali na prvem mestu, Kranjskogorci pa so še vedno zadnji. V prihodnjem kolu bosta dva derbija. V sredo bo na Jesenicah derbi za prvo mesto med domačo ekipo in ljubljansko Olimpijo. Ta derbi bo verjetno že odločil o naslovu novega državnega prvaka. V primeru zmage namreč Jeseničani že postanejo državni prvaki. Tekmo bo neposredno prenašala tudi televizija, začetek pa bo ob 17. uri. Na Jesenicah pa bo tudi derbi zadnjih dveh uvrščenih ekip. V eni izmed odločilnih tekem za obstanek v prvi zvezni ligi se bosta pomerila Kranjska gora in zagrebški Medveščak. V primeru zmage Kranjskogorcev, bi se ti povzpeli na tretje mesto s točko prednosti pred Medveščakom in Slavijo, ki bo v tem kolu prosta.
MEDVEŠČAK : JESENICE 1:12
Jeseničani, čeprav oslabljeni, so v Zagrebu brez težav premagali domači Medveščak. Rezultat 12:1 pove vse. Jeseničani so bili skozi vso tekmo boljši nasprotnik in so povsem nadigrali domačine. Jeseničani so pred derbijem prikazali dobro, predvsem pa učinkovito igro.
OLIMPIJA : SLA VIJ A 4:1
Vevška Slavij a se je dobjo upirala favorizirani Olimpiji. Povedati je treba, da so bili ljubljanski napadal-
ci zelo neučinkoviti, tako da so zadnjo tretjino dobili celo igralci Slavije z 1:0.
LESTVICA:
Jesenice
Olimpija . Slavij a . Medveščak . Kranj, gora
109 0183:25 18
10 8 1 1 70:22 17
11 22732:62 6 11 22 7 30:64 6 102 1 734:76 5
V zadnjem kolu drugega dela zvezne lige v hokeju na ledu skupine B je kranjski Triglav doživel že svoj drugi zaporedni poraz. V Celju ga je premagalo domače moštvo z 8:3 in tako prevzelo vodstvo na lestvici. Igralci Tivolija pa so premagali INO. Pred nadaljevanjem vodi na lestvici Celje s 14 točkami pred Triglavom 12, Tivolijem 10, Mladostjo 2 in INO 2 točkama. Pari prihodnjega kola: INA : Triglav, Mladost : Tivoli, Celje bo prosto. F. P.
Troboj ESŠ : UAŠ : AŠ
V soboto je bil v telovadnici EAŠC prvi dvoranski atletski troboj v letošnji sezoni. Tekmovale so dijakinje vseh treh šol v sklopu EAŠC, in sicer v dveh disciplinah: teku na 20 m in skoku v višino. Vsako izmed treh šol je zastopalo enako število dijakinj.
Rezultati — 20 m: 1. Jesenovec (AŠ) 3,2, 2. Peneš (ESŠ) 3,4, 3. Hočevar (ESŠ) 3,4; višina: 1. Traven (ESŠ) 1,30, 2. Jesenovec (AŠ) 1,30, 3. Lotrič, Savinc, Sivec 1,25.
L. Radej
NOVO! NOVO! O
NOVO! NOVO! NOVO! NOVO!   NOVO! NOVO!
13 10 10 9 7 6 6 3 2
O > O
z
o > o z
o >
o > o
o > o z
TO-MO-DI
uporablja se za peči in kotle od
4.000 do 100.000 Kcal/h
TOPLI MONTAŽNI DIMNIK Z GIBUIVO KISLOODPORNO OGNJESTALNO SAMOTNO CEVJO
NOVO! z O < o
INFORMACIJE — STROKOVNI NASVETI:
MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE 61000 LJUBLJANA. OPEKARSKA 13 Tel. 22-113, 20-641, Telcx 31420 YU KIP IN V VSEH PRODAJALNAH Z GRADBENIM MATERIALOM
Z
o < o
< o
o < o
o < o
z o
Na listi strelcev še vedno vodi Naglic (Iskra) z 12 goli pred Štroma-jerjem ( Tekstilindus) 10, Petričem (ZD) in Koncem (Prosveta) 8 in Kle-menčičem (ZD) ter Brinovcem (Prosveta) s po 7 goli.
Pari zadnjega kola (sreda ob 20. uri): Ikos : Prosveta, Planika : Tekstilindus, Gorenjski tisk : Cestno podjetje, srečanje Zdravstveni dom : Sava pa bo že drevi. .dh
IOAON IOAON IOAON   IOAON IOAON iOAON IOAON IOAOM IOAON
Skakalci Triglava na prvi tekmi
Prvi Berce
V Kranju se je končal polfinalni šahovski turnir za prvenstvo Kranja, na katerem so Berce, Obleščak in Krek osvojili drugo kategorijo. Vrstni red: 1. Berce 9, 2. Obleščak 8,5, 3. Krek 8,5, 4. Jeraj 8,5, 5. Pavlin 7,5 itd. L. M.
Planica — Po nekajdnevnih treningih na snegu na Pokljuki oziroma v Planici so imeli mladi skakalci kranjskega Triglava v nedeljo prvo od treh tekem za prvenstvo kluba. Pomerili so se v Planici na 20-metr-ski skakalnici. Med mlajšimi pionirji se je najbolj izkazal Zvone Bernard, pri starejših pionirjih je zanesljivo zmagal Bojan Globočnik, enako pa tudi v kategoriji mlajših mladincev Miro Bizjak.
REZULTATI: MLAJŠI PIONIRJI: 1. Zvone Bernard 179,0 (16, 16), 2. Roman Beton 172,5 (16, 16), 3. Krištof Gašpirc 162,0 (15, 15), 4. Robi Čimžar 160,5 (14,5, 15), 5. Peter Slatnar 149,0
(14, 14); STAREJŠI PIONIRJI: 1. Bojan Globočnik 209,5 (18,5, 18),
2. Andrej Ropret 177,5 (16,5, 16),
3. Marko Rogelj 167,5 (15, 15), 4. Rajko Stare 166,5 (16, 15), 5. Stane Martinjak 162,5 (16, 15);
MLAJŠI MLADINCI: 1. Miro Bizjak 219,5 (19, 19), 2. Branko Benedik 211,5 (19, 19), 3. Slavko Vesel 200,5 (17, 17,5), 4. Bogdan Finžgar 190,0 (16,5, 17), 5. Branko Hrovatin 167,5 (17,5, 17) itd.
J. J.
Pokažite GLAS tudi
vašemu sosedu!
n
Pred referendumom v Stražišču
y
Složno do asfalta
Prebivalci krajevne skupnosti Stražišče se bodo v nedeljo, 14. decembra, na referendumu, ki se bo začel ob šestih zjutraj in bo trajal do 18. ure, odločali, ali bodo s samoprispevkom asfaltirali 9560 metrov cest, potov, ulic in priključkov, ob katerih stoje najmanj štiri stanovanjske stavbe in jih   priključki   povezujejo   z   javnim cestnim
omrežjem
pričakovati. Krajani se odločajo zato za referendum o samoprispevku.
Glasovanje bo v nedeljo, 14. de-. cembra. Volišča v osnovni šoli Luci-jana Seljaka se bodo odprla ob šestih zjutraj in bodo odprta do šestih zvečer. Razen krajanov, starih nad 18 let imajo pravico glasovanja tudi vsi zaposleni, starejši od 15 let. Volilni upravičenci so razvrščeni v štiri volilne enote.
Predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij so vse dosedanje predloge strnili v vsestranski program asfaltiranja. Krajane sproti seznanjajo z njim. Te dni bodo prejeli najnovejšega. Program asfaltiranja predvideva 9560 metrov cest, ulic, potov in priključkov, ob katerih stoje najmanj štiri stanovanjske stavbe in jih priključki povezujejo z javnim cestnim omrežjem. Površina, predvidena za vgraditev asfalta, znaša 26.186 kvadratnih metrov. Predračun del dosega 3,580.000 dinarjev. Krajani naj bi začeli plačevati samoprispevek 1. januarja leta 1976. Končan pa naj bi bil konec leta 1978. Razen tega računajo na pomoč organizacij združenega dela, kjer so zaposleni krajani oziroma so na področju stražiške krajevne skupnosti. To bi pomagalo, da bi bile ceste asfaltirane še pred pretekom treh let.
Samoprispevka bodo oproščeni občani, ki prejemajo vajeniške nagrade, študijska posojila, štipendije, socialne podpore itd. Razen njih pa še upokojenci, za katere je pokojnina edini dohodek in znesek na družinskega člana ne presega 1000 dinarjev. Kdor se iz krajevne skupnosti za stalno odseli, ga samoprispevek ne zavezuje več. Kdor pa se za stalno priseli, je samoprispevek dolžan plačevati!
Sicer pa bodo v primeru uspelega nedeljskega referenduma plačevali vsi redno zaposleni poldrugi odstotek od mesečnega neto osebnega dohodka, upokojenci pa prav toliko od pokojnine, če znaša le-ta nad 1500 dinarjev mesečno. Občani, ki plačujejo davek od kmetijstva, prispevajo 8 odstotkov od letnega katastrskega
Predsednik sveta krajevne skupnosti Stražišče Franc Verdnik
Politična akcija krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter zbori občanov, ki so bili izredno dobro obiskani med 11. in 14. novembrom, so potrdili željo prebivalcev krajevne skupnosti Stražišče po asfaltiranih cestah, poteh, ulicah in priključkih. Strašani se zavedajo, da je zdajšnja akcija med najpomembnejšimi za razvoj krajevne skupnosti, ki je med največjimi v kranjski občini. Novi kilometri asfalta utegnejo njeno urejenost še zboljšati. Sedanje asfaltirane površine so pičle. Prva je bila asfaltirana Delavska cesta. Razen nje pa še Škofjeloška in del Benedikove. Tem se je zadnje čase pridružil se asfaltni odsek do Benedikovega gostišča. Prednosti asfalta so krajanom znane. Zato je želja po vgraditvi asfalta na vseh ulicah, cestah, poteh in priključkih še večja. Da bi družbena skupnost izdvojila potrebno vsoto denarja, ni
Tako slabih cest v Stražišču ni malo. Uspel referendum je zagotovilo, da jih kmalu ne bo več! — Foto: F. Perdan
dohodka in dohodkov iz gozda od vrednosti posekanega lesa. Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter intelektualne storitve ter so obdavčeni po dejanskem dohodku, pa 1,5 odstotka od ugotovljenega dohodka (celotni dohodek po odbitju stroškov). Občanom, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, se upošteva kot dosežen dohodek znesek, od katerega bi bil po veljavnih stopnjah odmerjen tolikšen znesek davka kot znaša pavšalni znesek davka.
J. Košnjek
Ogenj je uničil dva stroja za izdelovanje poliuretanskih podplatov ter druge naprave, tako da je škode po prvih ocenah za okoli 8 milijonov novih din. " Foto: F. Perdan
Zazidalni
načrt in lekarna
Radovljica — Ko je pred časom prišlo do precejšnjega razburjenja in različnih ugibanj in pripomb med prebivalci Radovljice zaradi stališča ustreznih inšpekcijskih organov in republiškega sekretariata za zdravstvo, da je radovljiško lekarno treba zapreti, so v občini takoj začeli iskati možnosti, da do uresničitve tega ukrepa ne bi prišlo takoj. Lekarna v Radovljici namreč oskrbuje z zdravili okrog 12.000 prebivalcev. Čeprav v sedanji lekarni nimajo vseh pogojev za poslovanje, je še vedno bolje, kot če bi bila zaprta.
Na zadnji seji občinske skupščine je predsednik skupščine inž. Polde Pernuš seznanil delegate s problemom. Pojasnil je, da je stališče inšpecijskih organov in republiškega sekretariata za zdravstvo, da je najkasneje do julija prihodnje leto problem lekarne treba začeti reševati, sicer bo sedanja lekarna res zaprta.
Za zdaj v občini razmišljajo o naslednji rešitvi. Na prvi prihodnji seji občinske skupščine bodo sprejeli zazidalni načrt za Radovljico in tako po urbanistični plati omogočili začetek reševanja tega vprašanja. Do julija pa si bodo prizadevali, da bi na predvideni lokaciji začeli z gradnjo. Ker pa v občini sami ne bodo mogli zagotoviti vseh sredstev za izgradnjo lekarne, nameravajo regionalni zdravstveni skupnosti za Gorenjsko predlagati, naj gradnja lekarne dobi določeno prioriteto in da bi skupnost prispevala tudi del sredstev.
A. Z.
Požar v Planiki
V noči od sobote na nedeljo, 7. decembra, je ob 0.35 uri začelo goreti v Planiki v obratu poliure-tana. Uničena sta dva stroja za izdelavo poliuretanskih podplatov vredna 8 milijonov novih din. Požar so pogasili kranjski poklicni gasilci.
Ogenj je izbruhnil v oddelku med nočno izmeno. Delavci so zaslišali močan pok in opazili plamen med hladilno in krmilno napravo. Stekli so po gasilne aparate na prah in štiri uporabili. Ker je v oddelku takoj zmanjkalo električnega toka, seveda niso mogli najti še ostalih gasilnih aparatov. Ogenj se je že močno razširil, zato so prostor zapustili, saj se v dimu, temi in v vro-
Zanimivo na nebu in na tleh
V počastitev dneva letalstva in dneva mladosti bomo maja prihodnje leto na brniškem letališču spet priča letalski razstavi in mitingu — L. 1970 zadnja takšna prireditev, ki jo je obiskalo 200.000 ljudi — Vsestranski pomen prireditve
čini niso mogli več znajti. Spr°" žili so alarm, takoj so bili ob**' ščeni kranjski poklicni gasil«1* Medtem se je ogenj razširil na* prej v krmilno omaro in po vseifl prostoru. Kranjska gasilska čet* je nato v dveh urah požar omeji" la in pogasila, na pomoč Pa 80 prihiteli tudi ljubljanski gasilci« vendar je bil ogenj že ukročen.
Komisija UJV, ki je v sodelovanju z varnostno službo tovarne že pregledala mesto požara, vzroke, da je nastal ogenj, ** raziskuje.
»Škoda je po prvih ocenah Pre' cejšnja,« je povedal direktor Anton Gros. »Oba stroja za izdelovanje podplatov, ki sta vredna ' milijonov din, sta uničena, š^o-da pa je nastala tudi na ostali" napravah vsaj še za milijon novih din. Skrbi pa nas izpad Pr°" izvodnje, saj imamo zalog P0'1' uretanskih podplatov le za 8 o 10 dni. Če ne bomo hitro mog11 obnoviti proizvodnje, nam bo » dan primanjkovalo podplatov z 4000 parov čevljev. Ob tej nesreči sta nam ponudili vso P°m?0 tovarni Peko in pa Alpina, taK da   upamo,   da   zastoj   ne ^ prevelik. Tovarna Peko namA. začasno odstopila stroj za i2" lavo  poliuretunskih  podplat0' ki pa je še na carini, tako da n> ramo   najprej   urediti carin*** formalnosti. Ce bo šlo po »re,^
bo proizvodnja podplatov ste nekako v 3 tednih.« Li-
ki*
Edvin Rutar je sam prispeval za asfalt do gostišča Benedik in tako v marši čem razbremenil samoprispevek krajanov — Foto: F. Perdan
Mnogim je še v svežem spominu maj leta 1970, ko sta bila na letališču Brnik velik letalski miting in le talska razstava. Prireditev je trajala pet dni, obiskalo pa jo je skorajda neverjetno število občanov in strokovnjakov s tega področja -200.000!
Prihodnje leto 21. maja, ko bomo slavili 34. obletnico ustanovitve jugoslovanskega vojnega letalstva, se bo na brniškem letališču pričela enaka enotedenska prireditev. Po-svečena bo slavljeneu, vojnemu letalstvu, razen tega pa dnevu mladosti. Tako so se dogovorili na sestanku, ki je bil v četrtek, 1. decembra, na letališču Ljubljana na Brni' ku. Udeležili so se ga predstavniki brniškega letališkega podjetja, Zveze letalskih organizacij Slovenije, Jugoslovanske ljudski' armade m -Ju goslovanskega vojnega letalstva. Uprave javne varnosti Ljubljana in Kranj, letalskih podjetij in slov.o
skih prevozniških podjetij, republiškega komiteja za prosveto in kulturo, organizacij združenega dela, ki sodelujejo z letališčem, JLA in vojnim letalstvom ter letalskimi prevozniki itd. Zamisel o veliki letalski
prireditvi je bila soglasno sprejeta, imenovan Organizacijski odbor, obli
kovan finančni predračun m razde
Ijene glavne zadolžitve posameznikom, Ustanovam ter organizacijam
združenega dela. Brniški letalski praznik bo prinesel obilo zanimivega na tleh in v zraku. To so letalski mitingi, na katerih bodo sodelovali vojno letalstvo, civilno letalstvo in športno letalstvo, padalci in proti-avionska zemeljska zaščita. Organizirana bo razstava dosežkov na tem področju, predstavitev organizacij združenega dela, pomembnih za razvoj letalstva in letalskega prometa ter na zemlji spremljajočih dejavnosti itd. Prireditev bodo popestrile propagandne vožnje z letali. P<>\e dati velja, da s prireditvijo soglašajo najvišji organi vojnega letalstva. |u goslovanskega civilnega zračnega prometa, jugoslovanske letalske or ganizacije, Jugoslovanske ljudske armade itd. Prireditev naj bi bila med Ki. in      majem prihodnje leto!
Številne dobre plati bo imela le talska  prireditev.   Ljudi, zanesljivo
iib bo najmanj toliko kot leta 1970,
bo seznanila z dosežki na tem področju in jih opozorila na pomen Splošnega ljudskega odpora m družbene samozaščite. Povedala bo, da brez njihovega sodelovanja ne gre in potrdila, da letalstvo ni več nekaj posebnega, temveč je pomembna pa noga našega gospodarstva in proine ta Pomembna bo |ore| dru/benopo litična   plat   prireditve.   Po drugi
strani pa bo priredite** mlade navdv
sevala za letalski poklic.
3. Košnjek
Nov rekord Petriča
Plavalci in plavalke kranjskega plavalnega kolektiva se mrzlično Pr}' pravljajo za start v letošnjo zimsko plavalno sezono-Tako imajo vsako soboto v zimskem bazenu v KranJu uraden nastop merjenj" moči po končanem
enotedenskem treningu, že na prcdšnjih Štopingih so ztj pripravljalni del dosetftfI odlične ra/.ultate.
Le-ti pa niso izostali na    sobotnem.    OlimpU* \ kandidat za Montreal J,ur*L Petrič je namreč s čaf«J 8:41,1 na 800 m kravi po**J vil  nov  absolutni držav* rekord.  Ta  rezultat p* uvršča    na    petnajsto a. šestnajsto mesto v Kvr<,'jj l/.ka/.ali    pa    so    se t0.. pionirji, saj so v posta**' Petrič, I). Petrič, derint«"' A. Šali v Štafeti 4 X 200 " kravi s 9:11,1 postavili n° vo   slovensko znamko starejše pionirje.