GLEDALIŠKI LIST SEZONA 1923^ mm \ M ŠTEVILKA' 16 IZDAJA UPRAVA MARODNEGA GLEDALIŠČA VOJUBLJANI r. K05TR UUKR5inOUIC n L1UBLTRDR, Dunajska cesta šteu. l/a Palača Ljubljanske kreditne banke Trgouina močnih čeuljeu in usnjatih izdelkau: = Listnice - Damske torbice = Potoualni usnjati predmeti i. dr. Samopročaja in zaloga izčelkou touarne ..PETOUIO", d. d L cJ ! Jadranska lata BEOGRAD Dionička glav. .. Din 60,000.000 5 Rezerva..... Din 30,000.000 \ Podružnice: j Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Her-J eegnovi, Jclsa, Jesenice, Ljubljana, J Maribor, Metkovič, Prevalje, Safa-i. jevo, Split, Šibenin, Tržič, Zagreb, Amerikanski odio. | Naslov za brzojavke: Jadranska Afililrani zavodi: J Jadranska banka: Trst, Opatija, i Wien, Zadar; Frank Sakser State J Bank, Cortland Street 82, New-York \ City, Banco Yugoslavo de Chile, i Valparaiso, Antofogasta, Punta Are-$ nas, Puerto Natales, Porvenir. L ************************ O MSM O O ISMJI O o w&mw o o mmsm o Najfinejša svetlobna telesa ...—— za stanovanja, vile, banke, bare, kine itd. kakor: lestence, namizne, stoječe svetiljke itd. itd. r vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih, izdeluje r kovini, lesu, STili, steklu Itd. edina jugoslovenska Svetlobna industrija „VESTA“. Napočila samo ne atelje „VE5TA“, Ljubljana, Kolodvorsha ul. 1/1. SPORED. DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. Torek, 29. januarja Zaprto. Sreda, , 30. Golobček Red D Četrtek, 31. n Zaprto. (Generalna vaja.) Petek, 1. februarja Beneški trgovec. Premiera . Izven Sobota, 2. n Othello . . . • ... . . . Izven Nedelja, 3. n ob 3. uri popoldne Ugra bljene Sabinke Izven Nedelja, 3. v ob 8. uri zvečer Beneški trgovec Izven Ponedeljek, 4. n Začetek Mogočni prstan OPERA. ob pol 8. uri zvečer. Red B Torek, 29. januarja Traviata. Gostuje ga Vesel-Polla Red B Sreda, 30. n Suzanina tajnost — Mozart in Salieri —Gianni Schicchi Red A Četrtek, 31. n Plesni večer mladostne plesalke gne Rut Vavpotičeve Izven Petek, 1. februarja Gosposvetski sen Red E Sobota, 2. » ob 3. uri popoldne Prodana nevesta. Ljudska predstava Izven Nedelja, 3. n Gorenjski slavček, 25. predstava Izven Ponedeljek, 4. n Zaprto. Uprava si pridržuje pravico spremembe sporeda in zasedbe. Priporoča se tvrdka največja zaloga oblek na Aleksandrovi cesti samo st. 12 Začetek ob 8. Konec ob pol 11. Beneški trgovec. Igrokaz v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Poslovenil Oton Župančič. fi t Režiser: O. ŠEST! Beneški dož.............................g. Sancin Kraljevič maroški, 1 ... f . . . g. Skrbinšek * Kraljevič maroški, \ _ ... , I . . . „ .. .„ .. < Porzijina snubca { Kraljevič aragonski, > l . . . Antonio, beneški trgovec...............................g. Terčič Bassanio, njegov prijatelj.............................g. Peček Solanio, 1 {...................g. Jerman Salarino, j prijatelji Antonija .......................g. Cesar Graziano, j (...................g. Gregorin Lorenzo, ljubimec Jessike..............................g. Drenovec Shylock, žid.............................................. * * * Tubal, žid, njegov prijatelj...........................g. Danilo Lancelot Gobbo, Shylockov sluga........................g. Medven Stari Gobbo, Lanzelotov oče............................g. Plut Salerio, sel iz Benetk.................................g. Jan Leonardo, Bassanijev sluga.............................g. Bertok Baltazar, \ n .. I..............- g. Smerkol Stefane, I slug' PorZIJe I.............................g. Kumar Pisar..................................................g. Sršen Porzia, bogata dedična.................................ga Marija Vera Nerissa, nje družica...................................gna Ježkova Jessika, Shylockova hči................................gna M. Danilova * * * Shylocka in kraljeviča aragonskega igrata izmenoma gospoda Lipah in Rogoz. Beneški senatorji, uradniki sodnega dvora, jetniški ključar, strežaji in spremniki. Godi se deloma v Benetkah, deloma v Belmontu, Porzijinem letovišču. Scenično glasbo zložil kapelnik g. Pauer. — Dekoracije po slikali starih mojstrov Carpaccia, Bellinija, Pinareala naslikal šef gledališke slikarne g. Skružny. Začetek ob 8. Konec krog pol 12. OTHELLO. Tragedija v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Prevel Oton Župančič. Režiser: O. ŠEST. Beneški dož.......................................g. Lipah Brabantio, senator . . ...........................g. Skrbinšek Prvi senator......................................g. Medven Drugi senator.....................................g. Sancin Graziano, Brabantijev brat........................g. Cesar Lodovico, Brabantijev sorodnik....................g. Drenovec Othello, plemenit zamorec v beneški službi . g. Putjata Cassio, njegov pobočnik. . . ....................g. Kralj Jago, njegov praporščak...........................g. Rogoz Roderigo, beneški plemič..........................g. Gregorin Montano, namestnik na Cipru.......................g. Peček Desdemona, Brabantijeva hči, Othellova žena ga Marija Vera Emilija, Jagova žena..............................ga Juvanova Bianca, Casijeva ljubica..........................gna M. Danilova Glasnik..................................... . . g. Terčič Plemiči, vojaki, senatorji, godci. Prvo dejanje se godi v Benetkah, naslednja na Cipru. Glasbo zložil g. Balatka. Po prvem in četrtem dejanju daljša pavza. Za dame in za gospode IDošli so novi francoski modeli „POIRET“ Brata Brunskole konfekcija in splošno specialno krojaStvo po meri ■ v Ljubljani, Židovska ulica štev. 5 o o Centrala slovenskih mlekarn, o o Ima stalno »-S n vseh vrst, na* v zalogi a » mizno ln čajno Ljubljana, Vojaška ul. 10. * na debelo in drobno, ki ga dostavlja q o a o a o Telefon 4-46. oooooo o o o o o strankam na dom. o o o o o Začetek ob pol 8. Konec ob pol .11. SUZANINA TAJNOST. Intermezzo v enem dejanju. Napisal 'Enrico Golisciani. Vglasbil E. Wolf-Ferrari. Dirigent: A. NEFAT. Režiser: 0. ŠEST. Grof Gil...................................g. Rigo Grofica Suzana, njegova soproga . . gna Thalerjeva Sante, sluga...............................g. Zupan Čas: sedanjost. MOZART IN SALIERI. Dramatske scene. Spesnil Puškin. Poslovenil P. Debevec. / Vglasbil N. Rimski-Korsakov. '> - Dirigent: L. MATAČIČ. Režiser: P. DEBEVEC. Mozart.....................................g. Burja Salieri.................................... g. Betteto Slepi godec................................g. Jermol Prva slika v sobi Salierijevi: druga slika v krčmi. Čas: okrog 1790. GIANNI SCHICCHI. Komična opera v enem dejanju. Besedilo zložil G. Forzano. Poslovenil dr. I. Šorli. Vglasbil G. Puccini. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA. Gianni Schicchi..........................................g. Levar Lauretta, njegova hči.........................................gaa Korenjakova Žita, nazvana „Stara“, sorodnica Buosa................ gna Rewiczeva Rinuccio, nečak Zite..................................g Kovač Gherardo, nečak Buosa.................................g. Mohorič Nella, njegova soproga................................ga Gai -JermdllOVa Gherardino, njen sin ................................g. Jakše Betto iz Signe, svak Buosa............................g' Šubelj Simon, sorodnik Buosa.................................g. Zupan Marco, njegov sin.....................................g. Pugelj Ciesca, njegova soproga..................................ga Smolenskaja Maestro Spinelloccio, zdravnik. ............ g Perko Amantio plemeniti Nicolao, notar......................g Debevec Pinellino, čevljar...................................... g Bogojevič Guccio, barvar........................................g. Finko Dejanje se vrši v Firenci leta 1299. Svetlobna telesa posodila tvrdka «Vesta». Vsebina. Gianni Schicchi. Florentinski bogataš Buoso Donati je umrl in za njegovo veliko premoženje, ki ga je pokojnik volil fratrom,. se vname velik prepir. Gianni Schicchi, z vsemi žavbami namazani premetenec, vso zapuščino prav po salamonsko razdeli: mrtveca da na skrivaj pokopati, sam pa leže v pokojnikovo posteljo in kot falso Donati narekuje testament notarju znova. Vsakemu kaj zapusti, sebi pa seveda največ. Prevara mu izvrstno uspe, dejanje je polno tragikomičnosti in vse skupaj se konča tako, da ima vsak, česar si želi: s svatbo dveh mladih zaljubljencev. _ 4 _ Začetek ob pol 8. Konec pred 10. V četrtek dne 31. januarja 1924. PLESNI VEČER mladostne plesalke gospodične RUT VAVPOTIČEVE, soloplesalke baleta Narodnega gledališča v Ljubljani. SPORED: 1.) Chopin: Valse v E-inolu. 2.) Mendelssohn: Pomladna pesem. 3.) Čajkovski: Jesenska pesem. 4.) Čajkovski: Chanson triste. * * * 5.) Sdiumann: Elan. 6.) Škerjanc: Iz suite k ..Žlahtnemu meščanu0 a) Indijski motiv. b) Groteska. 7.) Crieg: Škrat. 8.) Rahmaninov: Polichinelle. * * * Pri klavirju gospod Niko Štritof. Damska konfekcija in modni atelje TEODOR KUNC MESTNI TRG 14 POD TRANČO 2 Modna, galanterijska trgovina in parfumerija M. BARTL, Ljubljana, Stritarjeva ulica 2 Glavno zastopBtvo kolonjske vode za Slovenijo Johann Maria Farina, gegeniibcr dem Jiiliclisplatz v Kiilnu ob Reni. - 5 - Začetek ob 3. Konec po pol (5. Prodana nevesta. Komična opera v treh dejanjih. Besedilo spisal K. Sabina, prevel A. Funtek. Vglasbil B. Smetana. Dirigent: A. BALATKA. Režiser: FRANJO BUČAR. Krušina, kmet...................................g. Šubelj Katinka, njegova žena...........................gna Kattnerjeva Marinka, njiju hči..............................gna Rozumova Miha............................................g- dr. Rigo Neža, njegova žena..............................gna Ropasova Vašek, njiju sin................................g. Banovec Janko, Mihov sin, iz prvega zakona .... g. Kovač Kecal, mešetar..................................g. Betetto Vodja glumačev..................................g. Medven Esmeralda, plesalka.............................ga Matačičeva Indijanec.......................................g. Drenovec Godi se v večji češki vasi v sedanjosti. — Prva vprizoritev leta 1866. v Pragi. MODNI SALON DAMSKIH K LOBU KOV ANGELA PEKOLJ ALEKSANDROVA CESTA 12 se priporoča velecenjenim damam - 5pecialna trgouina damskega in moškega sukna Zaloga belega blaga ^osip K^čroč ^ie^san^roua c* In gonilnih jermenov Frkovic i drug Ljubljana, Kongresni trg 9 Začetek ob pol 8. Konec ob 10. 25. predstava. Gorenjski slavček. Komična opera v treh dejanjih. Spisala L. Pesjakova in E. Ziingl. Vglasbil Anton Foerster. Dirigent: J. JERAJ. Režiser: O. ŠEST. Majda, vdova . .................................gna Sfiligojeva Minka, njena hči................................ga Zikova Franjo, študent.................................g. Šimenc Chansonette, učitelj petja......................g. Levar Ninon, njegova soproga, plesalka................ga Lewandowska Štrukelj, oskrbnik..............................g. Zupan Rajdelj, njegov pisar...........................g. Mohorič Lovro, prijatelj Franja.........................g. Debevec Krčmar..........................................g. Perko Kurir ...................:......................g. Drenovec Pismonoša.......................................g. Bekš Prva učenka Chansonetta.........................ga Jeromova Druga učenka Chansonetta.......................... gna Korenjakova Vaščani, hlapec, nosači, otroci, učenke Chansonetta. Dejanje se vrši na Gorenjskem. Prva vprizoritev 1. 1872. V. BEŠTER ATELJE „HELIOS“ Oglejte si slike, Aleksandrova cesta 5 Priporočamo vsem rodbinam KOLINSKO CIKORIJO izvrsten pridatek za kavo — 7 — O: Š. r Shakespeare: „Beneški trgovec“. Častitemu gospodu Williamu Shakespearju se je zopet enkrat zljubilo, da je potrkal na vrata pri našem direktorju, pa sta se zmenila za „Beneškega trgovca". Zadeva je presneto čedna, tantijem ni več, in vse drugo se bo pa že našlo. „Beneški trgovec" za naš teater ni nov. Igralo se ga je rado že za časa Dragutinoviča in pred štirimi sezonami je tudi užival lep uspeh z Osipovičem kot Shylockom. Vendar tako, kot drugje zun^j pogosto, smo tudi pri nas imeli predstavo, ki bi se imela nazivati prej „Shylock“ kot pa „Beneški trgovec". — Shakespeare pa je napisal „Trgovca“, napisal je igrokaz, če že ne komedije, gotovo pa ni prav, položiti vso težo na tragično noto Žida ... •• In v tem je razlika sedanje vprizoritve. Venecija, veselje, razkošje, bogastvo in mladost. Vse, kar nastopa, je mlado . . . Med njimi trgovec, izkušen, morda malo utrujen . . . Med njimi Shylock, črnogled, siten, sovražen veselju . . . Vse veselje ni zastor in prospekt za Shylocka — on sam pade med vrvenje — in skoraj da pokvari za hip veselo razpoloženje . . . Veselje do življenja je dominanta — hebrejski nazori Shylocka samo disonanca. — Vse, prav vse skupaj, pravljica o treh parčkih, o bogati dedični, o prebrisani Židinji-lepotici, o ljubezni, šali in o čudoviti sodni razpravi . . . Haha, Shylock, stari godrnjač, ali smo te ugnali . . . Takrat, ko se zgosti veselje in lepota tako zelo, da zmanjka besede, takrat se rode toni ... in Shakespeare jim odpre celo bajno noč . . . Pravijo: peti akt, ta je odveč . . . Prav res, bil je odveč, odveč je bil takrat, ko so transponirali vse na Shylocka, ko so zanj vtaknili eno celo sceno, katere ni v nobeni Shakespearjevi izdaji, namreč: stari žid se vrne od večerje pri Bassaniju in najde vrata svojega doma odprta — hiti v sobe in se vrne ter si puli brado, obupno jehteč: Jessica, Jessica — nato zastor . . . Vse to je prav lepo, ne glede na to, da bi stari Shakespeare sam pogruntal tako sceno, če bi hotel, ampak ne spada k „Beneškemu trgovcu". . . Torej peti akt, ta je obdan od pravljičnega diha, kot predslutnja čudovitih sladkos i. Shakespearjeva erotična poezija, polna mesečine in miline, postane kot sen, kot Notturno nežnosti ... Tako naj bo. In prva točka bo, ki nanjo bom Nerisso zaprisegel: kako je s spanjem? Ali greva zdaj, ali počakava večera naj? A dan bi želel hitro spet za goro, da spal bi pri pisarčku mladem skoro. Naj bo! A bolj ko vsako drugo stvar, Nerissin prstan čuval bom vsekdar. Trije pari, tri želje, luna se deli in pomežikne vsakemu malo — noč pa prede in gode, prede in gode ... in tako noč ... Mi pa spustimo zastor — povabimo gospoda Williama Shakespe*-arja k premieri - in obogatimo naš ciklus njegovih del za en večer. - 8 - W. Shakespeare: »Beneški trgovec". Premiera „Beneškega trgovca" je peta Shakespearjeva premiera tla našem odru po uedinjenju. Po komedijah „Sen kresne noči" in ^Komedije zmešnjav" je bilo v Shakespearjevih „Kar hočete", ^Hamletu" in „Othellu“ lani in letos največ navdušenja in razprodanih hiš. Zato piše po pravici „Prager Presse" (25. avgusta 1923.), ocenjujoča našo prošlo sezono, med drugim: . . Shakespeare, ki -je najboljše merilo za višino vsakega gledališča, je bil igran 30 krat in zavzema tedaj osmino vseh predstav." — W. Shakespeare. Premiera »Beneškega trgovca" bo osemnajsti Shakespearjev večer v tekoči sezoni. Upajmo, da ga bo naše občinstvo, ki Shakespearja nad vse ceni, vzprejelo tako, kot to krasno delo zasluži. Delo je napisano med 1594. in 1598. Prvi Zupančičev prevod (Slov. Matica 1905., drugi izpremenjeni Nova založba 1921) ima tole krasno opombo: »Čudovita je umetnost v tem delu, ki je vanjo spojil Shakespeare vse iri glavne dramske kategorije v harmonično celoto. Dočim zgrabi \ v „Kralju Learu“ ’Avuyxy, brezobzirno vladajoča nad vsem dejanjem iri nehanjem ljudi, vsako osebo, ki stopi na prizorišče, tirajoč jo v ;pogubo, se razvija v „Beneškem trgovcu" usoda vsakega posamez-.nega junaka popolnoma v soglasju z njegovim značajem. Tam ozadje “t- elementaren vihar, ki se mu mora brezpogojno ukloniti človeška moč, tu — z ladjami odičeno morje, nestalno in pogubno, a vendar žibajoče up. Okoli resne drame trgovca Antonija in tragedije Shylocka :se plete liki lahna arabeska vesela komedija Antonijevih prijateljev. Shylock je med najznamenitejšimi figurami, ki jih je izobličil Shakespearjev duh: junak silne, dosledne strasti, ki ga pribiča do tragičnega padca. Toliko človeka je v tem zakrknjenem Židu, :da bi človeka mikalo pisati njegovo apologijo. Mogoče ni gledal Globe-gledališče (od zunaj). 1 . . i Shakespeare v nobeni drugi drami človeškega gibanja s tako mirnim, neprizadetim očesom, kakor v tej; to je duševno razpoloženje ;umirjenega umetnika, ki ne obsoja, marveč opazuje in obrazi; svet mu je, kakor Antoniju, „igrišče, kjer igramo vsak vlogo". Lični prijatelji Antonijevi so lahko treznemu opazovalcu približno toliko nesimpatični, kolikor Shylock; nedostaje jim resnosti in globokosti, zlasti pa veličine trpljenja, ki bi nas spravila z njimi, kakor nas spravi s ShyIockom.“ V teh kratkih besedah je dovolj karakterizovanlgrokaz in pove > Zato je šla moderna režija na to delo brez predsodkov in brez. entuziazma, (kadar ta ni na mestu, kot n. pr. pri Shylocku, katerega so njega dni smatrali za glavno osebo in so ga igrali gledališki ravnatelj ali režiser, ki se je zaročil z ravnateljevo hčerko, ali žonglerski gostje — in so pri tem peto dejanje kratkomalo črtali!), temveč ga, je vzprejela kot si ga je Shakespeare v resnici brezdvomno tudi zamislil: vsem osebam, ki nastopijo v tej igri, je bil skrajno pravičen, on, pesnik-mislec, ki mu je bilo življenje — oder! Ni napravil iz maroškega kraljeviča samo divjaka in iz aragon-skega samo blamiranega bebca, sicer bi jima ne dal govoriti med drugim tudi tako filozofskih sentenc in globokih misli. . Vsem lahkoživim benečanskim veternjakom-kavalirjem je tudi odpustil, češ, le izdivjajte se, saj ste mladi, toda poprej jih je še poslal v tigrovo bližino, kjer so se pošteno oznojili . . . itd. * * * ' ■ ■ ! '• I Oh, kaj bo vse to! Saj so samo besede. Igra je lepa, lepa, lepa! Ce se igralcem in predstavi posreči,, izvabiti gledalca v poetični Shakespearjev svet, bo ta pozabil na vse to, nase in na klavrno vsakdanjost. Mladina in vsi ljubeči bodo zasanjali ljubezenske sanje beneške noči in belmontske pomladi s Porzio, Jessico, Nerisso in Bassanijem, Lo^enzom in Grazianom vred. — Oni pa, ki je že vse to za njimi, bodo sanjali dvakrat: svojo mladost in mlado ljubezen v igri. ' Uživali bodo in na vse pozabili! In to je namen te igre! K plesnemu večeru v operi. Mlada plesalka, ki je že kot otrok v manjših baletnih vložkah zadivila naše občinstvo, prihaja to pot s celovečernim programom, da razgrne pred nami mlado in močno hotenje umetnice, ki išče novih potov preko hladnega baletnega aparata, v oblasti absolutne' umetnosti, ki pozna le eno — ustvarjanje iz globin duše in ekstaz občutja. Ritmično irt linearno ubrana razgibanost telesa kot prenos du* i hovne sile je prvi in edini postulat plesa, ki hoče biti umetnina. Vsebina, objekt sta postranska zadeva, prav tako kot stremljenje za iluzijo — zahteva naturalistične polpretekle umetnosti —•, ki je : spreminjala ples v pantomimično ilustracijo, pozabila pa popolnoma, , da bodi ples, kot vsaka druga umetnina, refleks duše. Salon za dame in gospode EMIL, NAVINŠEK šef vlftsuljar slov opere in drame v Ljubljani , Izposojevalnica eledališVcih lasulj in potrebšSln - 13 - Moderna stremljenja z ekspresivnostjo v plesni umetnosti nam* niso nova. Seznanila nas je z njimi deloma že slavna Sent M’ahesa, pozneje Kratinova iz heleravske šole, malo enostranska, noseč ritmični element pred linearnim. ‘ Izkustva iz iste šole je prinesla k nam Wissiakova s klasičnim baletnim plesom v stilu Karsavine, Pavlova in Fokina pa so nas seznanili zagrebški Fromanovi, pozneje bivša balerina naše opere, Polakova, in zlasti dražestna, silfidna Nikitina, danes v Berlinu in na Dunaju proslavljena, Karsavini prispodabljana, pri nas pa, žal, skoro pozabljena umetnica. <■' ' Smelo stopa sedaj tudi naša najmlajša plesalka pred nas, da nam prikaže v pestrih slikah stopnjevaje od klasičnega plesa do ekstaz ekspresivnega, vsa moderna stremljenja v plesni umetnosti. Chopin je zamišljen še v stilu ruskega baleta, Mendelssohnov«, pomladna pesem, kot čisto liričen izliv otroške čiste duše, ki se koplje v solncu, raja pa po cvetočih livadah in se veseli božjega dneva. Čajkovskega jesenska pesem sega že v globine občutja, v silna hrepenenja, ugašajoča v resignaciji tihega jesenskega večera umirajače krasote. V temno valovanje pa prehaja njen ples v Čajkovskega večno lepi žalni pesmi. Brezupno, tiho ihtenje, pesem solza, pesem V solzah tonečih hrepenenj. V sfere absolutne ekspresivnosti pa nas popelje v Schumannovem Elanu (Aufschwung). Revolucionaren tema osvobojenih energij. V šestosminskem taktu, vriskajočem zanosu uvodnega motiva v prešernih skokih, pridrvi plesalka na oder. Misel upora in osvoboditve. In že se vzbujajo dremajoče energije, tleči ogenj pod pepelom, v globinah vre, buta ob stene, trga verige in v grandijoznem prehodu iz mola v odkrit B-dur naraste vihar razpaljenih strasti v podečih se ritmih v upor ; uvodni motiv osvobojenja vzplamti znova in znova, da se vedno zopet zgrudi. Vzplamti še enkrat v divjem plamenu — in razlete se stene ječe, okovi stoletij in v vriskajočih akordih uvodnega motiva, — vrhunec, h kateremu je spela vsa glasba - zadoni pesem svobode. Dobrovoljačka banka, d. d. v Zagrebu podružnica LJUBLJANA LJUBLJANA, ŠElENBURGOUfl UU.Cfl 3 KNAFLJEVE ULICE Telef. Inter. št. 5 In 720 Dunajska cesta št. 31 Izvršuje vse bančne posle najkulantneje CjRIČAR & MEJAČ ZALOGA OBLEK zn DAME, OOSPODEIN OTROKE — 14 - Bizarno eksotična bisera Škrjaneeve suite k »Žlahtnemu meščanu"" sta gotovo še v lepem in živem spominu. Orkestralni part obeh plesov* pa je priredil za klavir mladi ženijalni komponist izrecno za Vav-potičevo, ki je že pri svojem prvem nastopu v Mariboru vprav s; tema dvema kreacijama osvojila vse občinstvo. : ' Dočim je prvi ples čisto religijozno-estetičnega značaja, prehaja drugi v grotesko. Molierova maškarada. Našemljen orijent. Pol člo- Gospodična Rut Vavpotičeva. vek, pol lutka. Veseli stakati, prešeren marziale in v čudovitih kontrastih božajoči legati. Izrazita groteska v ekspresivnem zmislu pa je Griegov Smatrold (Puek), po naše škrat. Izraz razposajenega veselja malega gozdnega poredneža in nagajivčka, ki preži, plaši in lovi prestrašene male deklice. Pol groteska, pol tragična pesnitev pa je Rahmaninovov poli-činel, ki ga pleše Vavpotičeva kot lutko, ki se v prekrasnem agitato spremeni v živo bitje, zbudi kot človek, presajen v neznan mu svet, — 15 — katerega pa ga je groza, kajti življenje je žalostno do smrti. Gorje rpjenim, da niso ostali nerojeni! .•, n, Pa zazvončkljajo kraguljčki, pajac se zdrsne, odreveni in konec je strašnega sna in v brezmernih skokih raja vesela igračka, kra;-.-guljčki pa prizvonkljavajo. V N. Štritofu je našla naša umetnica idealnega spremljevalca prekipevajočega notranje dinamike in občutja, ki jih skoro sugestivno prenaša v zvenečo dušo mlade plesalke. K. 0. Š. „Gorenjski slavček" - petindvajsetič. (K domačemu prazniku v operi.) S tole številko „petindvajset“ je stvar takale, da velja za jubilejno številko. In praznuje se petindvajsetletnica dela, dobi se zato celo kolajno, praznuje se petindvajset let zakonskih zadev, pa naj so že srebrne ali drugačne — gotovo pa so velik praznik, ki kaže presneto žilavost in tako naprej. Ta številka je presneto v časti in zato; je v redu in prav, da se je spomnimo v tem slučaju tudi mi. Torej ,.Gorenjski slavček'1 bo zabrenkan petindvajsetič. In to tako rekoč tekom enega leta. Petindvajset predstav enega dela, to bi pomenilo serijo 100—150 predstav v velikem mestu, in na plakatih hi bilo: danes in vsak večer Slavček. Ob nedeljah in praznikih popoldne ob 3. uri in zvečer ob 8. uri. Za tako početje nas je še dosti premalo in na tistih je, ki praznujejo 25 let poročenega življenja, da si pridobe zaslug za bodočnost, čeprav ne čisto petindvajset. Potem bo „Slavček“ danes in vsak večer. — No, ne glede na vse! Le malo premoremo tu pri nas del, ki bi dosegla število petindvajsetih večerov. Kar pa se tiče slovenskih oper, je „Slavček“ trenutno edini. In prvi! Tega mu ne more že nihče več odvzeti. Kje tiči vzrok? Jaz ne vem in se tudi ne brigam za to. Vem samo, da je v ,,Slavčku" marsikaj domačega, prijetnega, da se da pri njem odpočiti, da odhaja človek iz gledališča svež in neutrujen. In to še, ker je naš. Ker razumemo in poznamo vse to, čeprav se ne vrši danes. Drugje bi najbrže ne razumeli, kot je to s »Pohujšanjem". To so naše zadeve in zato nam drage. Sedajle, ob petindvajseti predstavi, pa si denimo postrani klobuk, zataknimo si nagelj v gumbnico in si povejmo, da je to naš majhen praznik, ki ga radi in z veseljem praznujemo — in pa, da je v nas vere dovolj, da bomo slavili kmalu tisto predstavo, ko bomo pomnožili današnji jubilej s štirimi. Če ne bo tako — potem jih zaslužimo pa vsi skupaj petindvajset. IG. KLEINMAYR & FED. BAMBERd, dr. z o. z., LJUBLJANA. PrnTtlsn* yVc/n • Edmond rto^ta.id: Ci/runo de Bergerac. H rojsku komedijo ■* C//vic# (^<3(1/ • v pedh dejanjih. Poslovenil Oton Ž pancič. (Jena 65 Din. Franco ka književnost adnjih 50 let inoida ne >re n re dela, ki hi bilo v svoji dovtipnostl. vznešenosti in sijaju besede t ko tipično francosko, kakor je i ostandov „Cyra to-*. Z duhom poet, z vnanjostjo nosata grdoba; srce polno ljub zn i, usta pre ipev joči) d po meha nad seboj; lev, ki bi si moge priboriti svet in se ne upa dvigniti oči od žene, i jo ljubi rvo vam ju-uaka te čudov te komedije! „Cyrano de Bergerac“ je uvr čen v letošnji repertoar ljubljanskega Narodnega led li ča. — 16 — Pisarniške potrebščine pisarniški papir in trgovske knjige priporoča papirnica IVAN BONAČ v Ljubljani, Šelenburgova ul. KRirapna, slaščičarna in pekama. JAKOB ZALAZNIK Ljubljana, Stari trg at. 21 TRGOVSKA BANKA, D. D. t)UBL)nnn, šegenburgova uc. i izvršujf vse rnnnsnKcijr nn]KUMnTnc]t „ Oriont44, družba z o. z., Ljubljana Tovarna oljnatih barv, steklarskega kleja, lakov in firneža — Zaloga pleskarskih in slikarskih potrebščin SREČKO POVŠE uglašavalec klavirjev v operi in pri privatnih strankah Ljubljana, Tržaška cesta 43 Modna krojačnica za gospode in dame J. Sušnik, Ljubljana, Sy. Petra cesta 16 U mednarodna .na ib komlaljaka družba e o. k. LJubljaaa, Dunajala caata atav. 31 — larlbor, Rakak, Jetaniaa ga brzojavke : „Adrij»sp#d“ — Tekoči raraiii : /-»druina(oapodarska bank* — Int«rnrb»N«ki it. 7tl Mednarodni transporti - Pratoi vsakavrstna roba — Vakladl*č«nja raba - Komlalja — Carinska poara4nlitva — TVanaportno oaiguranja — Zbirni promat na vaa atranl - Prakomorakl transporti - Zastopništva in zvz9 v vsah vačjik tr*a»aki| aantrlb tuismstva la Inozemstva Založna knjigarna Ig. Kleinmayr & Fed. Bamberg Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 76 ♦ ✓x\E4TN|*TRC^*1^ MODNA* I COC\I \ \* Z<\+tAMt *IN*GCS f C>l)f+ Urejuje Fran Lipah — Tiska DelniSka tiskarna, d. d. v Ljubljani. Cena 4 Din.