leto xxn. št. 4 ptuj, četrtek, 30. januarja 1969 cena: 0,50 din GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA S seje SO Ptuj Kdaj bo konec zapostavljanja kmetijstva ? Dolga leta po osvoboditvi smo zapostavljali kmetijstvo. Za zasebni sektor kijietijstva nismo vedno našli pravih me- tod. Mnoge občasne nepravil- nosti smo kljub obsodbam prepozno odklanjali... Vse to in še mnoge nepravilnosti so nagrmadile kmetijstvu ve- liko problemov in težav. Da- nes, ko iščemo rešilno pot za omenjeng panogo, pride do ostrih razprav v najvišjih in najnižjih nivojih vodenja go- spodarstva. Ni se čuditi, da pride tudi na sejah ptujske občinske skupščine, ki leži v kmetijskem območju, vse če- šče do hudih razprav o kme- tijstvu. Družbeni in zasebni kmetovalci nakazujejo ne- pravilnosti in zahtevajo re- šitev. Ena takih je bila tudi zadnja seja ptujske občinske skupščine. O kmetijstvu je bilo govora še pozno popol- dne. Skupina 24 odbornikov je poslala predsedstvu predlog za razpravo o kmetijtsvu. Smatrajo, da občinska skup- ščina in njeni organi ne mo- rejo mimo tako perečih pro- blemov, posebno še, ker je ta panoga v močni kmetijski občini, kakršna je ptujska, precej zanemarjena. Težko stanje se vleče že več let. Ker je predlog za razpravo o kmetijstvu kot pismo dobil širši javni značaj, je nanj odgovoril predsednik SO Ptuj, Fran j o Rel^ernak. Poročal je o reševanju kmetijskih vpra- šanj v občini. Mnoga vpraša- nja bi morali rešiti v repub- liškem in zveznem merilu Ni mogoče prezreti številnih razprav o kmetijstvu na vsa- ki seji občinske skupščine. Prerzreti ne smemo uspehov, ki smo jih dosegli v druž- benem in zasebnem kmetij- stvu. Sklenili so, da bodo v najkrajšem času izdelali a- nalizo o stanju kmetijstva v občini in se o njem pomenili na eni izmed prihodnjih sej skupščine. V burni razpravi so odbor- niki kmetovalci kritično oce- njevali nepravilnosti in naka- zovali potrebne rešitve: po- večanje proizvodnje pri za- sebnih kmetovalcih s pomočjo kooperacije. Zahtevali so kre- dite za dvig vseh kmetijskih panog. V občini ne morejo pridelovati samo brojlerjev in koruze. Urediti je treba zdravstveno varstvo v kme- tijstvu in pokojnine. Odliv mlade delovne sile ni v raz- merju s prilivom ustrezne kmetijske mehanizacije v kmetijsko proizvodnjo. En narod se naj ne deli na tako različno ekonomsko razvita območja. Ce so krediti za gradnjo žičnic, vlečnic itd., bi morali biti tudi za razvoj kmetijstva. Lastniki 2 do 3 ha zemlje so prisiljeni še to pus- titi in iti v inozemstvo. Gle- de šolanja smo med zadnjimi v republiki. Premalo »trmasto in revolucionarno« uveljav- ljamo svoje pravice. Nujno je sodelovanje velikih kme- tijskih organizacij: Kmetij- skega kombinata in Perutni- ne. Združiti je treba štajer- ske kmetijske organizacije in najti koncept, kako razvijati kmetijsko področje. Odnos do te panoge se mora spremeni- ti. ZR Priprave na volitve v piujski občini 13. aprila bodo skupščinske volitve tudi v ptujski občini. Kako potekajo priprave, nam je povedal Zdravko Turnšek, predsednik OK SZDL Ptuj. V razpravi je volilni pra- vilnik. Prispelo je že nekaj pripomb, ki jih bo treba upo- števati. Socialistično zvezo in ostale družbenopolitične orga- nizacije in društva čakajo v prihodnjih dneh izredno po- membne naloge v predvolil- pripravah. Rok do volitev je izredno kratek. Glede na lansko leto je več sprememb. V zborih delovnih Skupnosti je imela ptujska ob- ema 9 poslancev, letos jih voli v omenjene zbore le 7, skupaj z ormoško in lenarško občino; gospodarski zbor 3, v pro- svetno kulturni zbor 2 in so- cialno zdravstveni zbor 2 po- slanca. Po ključu za izvolitev ^sianca v gospodarski zbor ^ Ptujska občina izvolila v gospodarski zbor 2 poslanca. fetjega poslanca bodo volili ^Mipaj ormoška, lenarška in ^ ujska občina. Po volilnem ključu bo volila ptujska obči- d sama enega poslanca v kul- urno prosvetni zbor, skupaj z ormoško in lenarško občino poslanca. Prav la on ° občina voli- zdr^^P poslanca v socialno gSr sama, dru- občina^ ^^^^ z omenjenima ^ ^"epubliškem zboru smo imeli doslej 5 poslancev, od- slej bodo le 3. Zaradi zmanj- šanja števila poslancev so morali spremeniti tudi števi- lo volilnih enot. Na območju ptujske občine bodo 3 volilne enote. V 64. volilno enoto spa- dajo naslednje krajevne skup- nosti: Desternik, Dornava, Gorišnica, Grajena, Juršinci, Markovci, Polenšak, Rogozni- ca. Trnovska vas in Vitomar- ci. Skupno število prebivalcev v tej volilni enoti je 23.191. V 65. volilni enoti so krajevne skupnosti: Cirkulane, Lesko- vec, Ptuj, Videm, Zavrč (21.824 prebivalcev). V 66. vo- lilni enoti so krajevne skup- nosti: Cirkovce; Dolena, Haj- dina, Kidričevo, Lovrenc, Majšperk, Podlehnik, Ptujska gora, Stoperce, Zetale s skup- nim številom prebivalcev 20.879. Ključ za izvolitev ene- ga poslanca v republiški zbor je nekaj nad 18.000. Zvezne volilne enote ne bo- do več sestavljale občine, ki so jo doslej (Maribor-Tezno, Slovenska Bistrica, Ptuj in Ormož). Odslej bodo zvezno volilno enoto sestavljale ob- čine: Lenart, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Sloven- ske Konjice. Sedež volilne e- note je v Ptuju. Volilne enote za odbornike občinskih skupščin se bistve- no ne bedo spremenile. Z. R. VREME Lunine spremembe In vre- menska napoved za čas od so- bote 1., do nedelje, 9. februar- ja 1969. Polna luna bo v nedeljo, 2. februarja, ob 13,56. Napoved: Vreme bo precej nestalno. Pre- težno bo oblačno, od časa do časa bodo manjše padavine. SnežUo" bo verjetno v sredo, 5. februarja. Čez dan bo v glavnem južno vreme, ki pa bo v nočnih urah prekinjeno radi vdora hladnejšega zraka. Alojz Cestnik Kurentovanje, letos 16. februarja 1969 Le kratek čas nas še loči od tradicionalne pustne priredi- tve, saj imamo do nedelje, 16. februarja 1969, le še dva dobra tedna. Z organizacijskimi pripravami je folklorno društvo v Ptuju tako rekoč pri kraju. Domoče in tuje folklorne šemske skupine si že urejajo opremo, pa tudi delovne organizacije in šole so že naredile svoje načrte za karnevalski nastop. Pri- pravljamo okrasje za mestne ulice in trge; te dni bomo raz- poslali propagandni material in začeli bomo s prodajo kurent- skih značk, ki bodo letos veljale kot vstopnina za kurento- vanje. Po vseh znakih sodeč si lahko letos obetamo lepo in veliko prireditev. Toda te razveseljive ugotovitve nas seveda ne sme- jo uspavati, ampak morajo biti le spodbuda, da naslednjih šti- rinajst dni kar najbolj izkoristimo in da se na letošnje ku- rentovanje poleg prirediteljev pripravimo tudi vsi drugi Ptuj- čani. Smo namreč v jubilejnem letu 1969, ko slavimo iooo-let- nico, ker se je v letu 69 prvič dokumentirano pojavilo ime Poe- tovio v pisani zgodovini. Z našo pripravljenostjo, da pomagamo oblikovati vse le-: tošnje prireditve, bomo dokazali, da se tega jubileja tudi za- vedamo. Ena od mnogih prireditev v tem letu je tudi kur en- tovanje. Zato bomo letos prav posebno lepo okrasili pročelja naših hiš, zlasti na tistih poslopjih, kjer se bo odvijal dopol- danski program folklornega nastopa (letos ne bomo imeli fol- klornega nastopa na športnem^stadionu) oziroma, kjer bo po- poldne krenil karnevalski obhod. Vse gostinske lokale m pro- dajalne bomo tudi primerno okrasili, mnogi se bomo našemili ter s tem razveseljevali številne obiskovalce in sploh ustva- rili bomo pravo pustno razpoloženje. Skratka, pokazali bomo, da je kurentovanje naša ptujska prireditev. Vabimo torej vse Ptujčane in okohčatie, da kar m j več pri- spevajo k uspehu naše prireditve, tako da bo letošnje kuren- tovanje ostalo vsem obiskovalcem v najlepšem spominu. Predsednik Folklornega društva Drago Hasl Ni pogojev za skrajšanje delovne dobe Delovna doba naj ne bo krajša, je bil eden izmed skle- pov seje izvršnega odbora re- publiške konference SZDL Slovenije, na kateri so raz- pra\ljali o stanju in nalogah na področju zdravstvenega varstva in zavarovanja ter starostnega zavarovanja. Znano je, da so mnoge an- kete pokazale, da je večina za skrajšanje delo\ne dobe, vendar pri tem gotovo niso bi- li informirani, kaj bi se s tem vse spremenilo. Z namenom, da dobi pokojnina pravi smi- sel kot zagotovilo socialne, e- konomske in pravne varnosti v starosti, podpira SZDL jas- ne izračune, ki vsakomur do- kažejo, da bi skrajšanje de- lovne dobe pomenilo ne samo nižje pokojnine, pač pa tudi nižje osebne dohodke aktivnih delavcev. Mimo tega so se zavzeli za ustrezno obravnavanje zapo- slovanja upokojencev. Pokoj je pravica, ne dolžnost. SZDL je proti temu, da bi po sili za- kona upokojenci bili prikraj- šani do dela. Le lastna želja in sposobnost ter družbena potreba po njihovem delu naj odločajo o delu u^>okojencev. Na koncu je izvr.šni odbor republiške konference SZDL Sloveniji razpravljal tudi o prometnem davku na oglase in bil proti, da se na tak na- čin {»sega v tisk. Izvršni od- bor je mnenja, da reklame v tisku ne smejo biti obdavčene in bo to svoje mnenje prim.er- no posredoval skupščini SRS in občinskim skupščinam. Prediagane spremembe predpisov Na seji, ki ji je predsedoval podpredsednik dr. France Ho- čevar, je izvršni svet med drugim obravnaval predloge za spremembo predpisov, ki se nanašajo na prispevke od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav. Obravna- val je tudi predlog zakona o regresih za skupinska potova- nja otrok in mladine. Novi predlog zakona na novo ureja sistem urejevanja skupinskih potovanj mladine. Predlagani sistem dodeljevanja finančnih sredstev organizacijam je v skladu z namenom regresi- ranja prevozov, ki naj bi se uporabljala racionalneje in v skladu s potrebami koristni- kov. Vse te zakonske predpise bo izvršni svet predložil v obrav- navo republiški skupščini. STRAN ) tednik — četrtek, 23. januarja Te dni v republiški skupščini o predlogih amandmajev k ustavi SR Slovenije so v prej- šnjem tednu razpravljali zbori delovnih skupncjsti republi- ške skupščine. Različnost mnenj m^ zbori je prišla do izraza zlasti glede bodočega sestava republiške skupščine. Prosvetno-kulturni in soci- alno-zdravstveni zbor sta sprejela predlagane ustavne amandmaje, in sicer naj bi imeli poleg republiškega zbo- ra še tri zbore delovnih skup- nosti: gospodarski, prosvetno- kulturni in socialna-zdrav- stveni zbor; gospodarski in organizacijsko-politični zbor pa sta sprejela, naj skupščino sestavljata dva zbora: repu- bliški zbor in zbor delovnih skupnosti. Skupna komisija vseh zborov skupščine SRS za ustavna vprašanja je v pone- deljek razpravljala o mnenjih zborov delovnih skupnosti, o dokončnem besedilu predlo- gov ustavnih amandmajev pa je sklepal republiški zbor na seji 29. januarja. Republiški in organizacijsko- politični zbor sta na sejah v sredo 29. januarja razprav- lja,la tudi o zakonskih pred- logah, ki se nanašajo na volit- ve i>oslancev republiške skup- ščine, volitve odbornikov ob- čiiiskih skupščin in na določi- tev volilnih enot za volitve po- slancev skupščine SRS; poleg tega pa še o problematiki in predlogu za izdajo zakona o org-anizaciji inšpekcijskih služb v SR Sloveniji ter po- ročilu in predlogih začasne ko- misije izvršnega sveta skup- ščine SRS za proučitev orga- nizacije republiške uprave. Odbori bodo 'nadaljevali z obravnavo zakonskih predlo- gov in osnutkov s področja cesti\e;?a in železniškega pro- meta. Komisija za vprašanje borcev NOV pa bo razprav- ljala G aktualnih problemih gradnji; stanovanj za borce NOV, usklajevanje pokojnin in rtvabliških priznavalnin borcen\ NOV. Novo o vojaški obveznosti Z^ne v obrambi dežele Med najzanimivejšimi določ- bami novega zakona o vojaški obveznosti so vsekakor tiste, ki se nanašajo na žene. Treba je takoj povedati, da žene ne bodo šle v armado, kakor morajo to moški, vendar obramba dežele nanje resno računa. Po sedanjem zakonu so voja- ški obvezniki le žene — stro- kovnjaki, in še to le v rezerv- nem sestavu JLA. Sedai predla- gajo in čez nekaj dni bo to ver- jetno sprejeto, da bodo vojaške obveznice vse ženske od 19. do 40. leta. Bile bi v rezervnem se- stavu oboroženih sil. To pome- ni, da bi jih lahko klicali na orožne vaje in jih razporejali v enote teritorialne obrambe. Dolžnosti V predlogu zakona niso ome- jene naloge, ki bi jih opravljale žene v teritorialni obrambi. Žene bi se na ta način usposa- bljale za vojne naloge. V mir- nem času žene ne bodo služile v JLA, to pa je predvideno za primer vojnega stanja ali ne- posredne vojne nevarnosti. Med novostmi v novem zako- nu o vojaški obveznosti je opa- zen tudi način službe v rezerv- nem sestavu za moške po od- služitvi obveznega roka. Na vo- jaške vaje so doslej hodili le v enote JLA, sedaj pa bodo lahko to svojo obveznost izpolnili tu- di v enotah teritorialne obram- be. Te enote bodo imele enako- praven status z enotami JLA. Milica Predvidena je tudi možnost, da bodo poklicali posamezne osebe na vojaške vaje v sestav enot milice. Enote milice so v sestavu enot teritorialne obram_ be s posebnimi nalogami in bi jih po mnenju predlagateljev tega zakona morali usposobiti za svoje naloge že v mirnem času. Pravico do vpoklica v te enote bi imel predstojnik repu- bliškega organa za notranje za- deve. Novi zakon bo na povsem drugačen način reševal vpraša- nje nadomestil za izgubljen za- služek zaradi vojaških vaj in drugih obveznosti do narodne obrambe. Doslej so imeli pravi- co do nadomestila le zaposleni, odslej pa jo bodo imeli vsi. Po- drobnejše predpise bo izdal zvezni izvršni svet. Rok Omejeni bodo pogoji za skraj- šan vojaški rok obveznikov. Enoletni rok bo veljal le za samohranilce in obveznike z višjo ali visoko šolo. Znano je, da so imeli enoleten rok mla- deniči, ki so jih poslali v šole za rezervne oficirje. To določi- lo je bilo redek izvor privilegi- jev za nekatere vojaške obvez- nike, posebno za nogometaše. Uvedeni bodo tudi novi raz- logi, po katerih določenega časa ne bi šteli za službo v vojaškem roku. To je primer z disciplin- sko kaznijo, daljšo od 30 dni, pa tudi zdravljenje po poškod- bi ali obolenju, povzročenem zaradi poskusa izogibanja vo- jaške službe. SV KRONIKA DOGODKOM poskus atentata Se en dogodek, čepra, toliko nenavaden v oko]' katerem se je pripetil v. dneh, bo ostal zapisan na' vih straneh našega in tu tiska. Prejšnji teden v sil; ko se je približala kolot sovjetskimi vesoljci in višjimi državnimi predstav ki Kremlju, so zadoneh množice revolverski streli koga je streljal atentatoi na četverico vesoljcev ali koga drugega, bomo (mog zvedeli kdaj pozneje. novi samosežigi Po znanih primerih iz; škoslovaške o samosežigni prišle podobne vesti tui drugih dežel o podobnih, skusih samomorov. Porot o takšnih samomorih v i str i j i, na Madžarskem ii Italiji ter celo — iz Ljubt ne, kjer se je poskušal seii ti ključavničar Marjan Lo bar, ker je bil »razočai nad svojim življenjem«, teritorialna obram »Oborožene sile Jugosla je tvorijo JLA in teritoriai obramba« — je rečeno predlogu novega zakona oi rodni obrambi, ki so ga bravnavali v prejšnjem ted na seji zveznega odbora družbeno varnost in naroi obrambo. To kar je važno kar je treba podčrtati jf, dobijo enote teritorialne i rambe v sistemu splošm ljud. od. pomemb. vlogo. I lujejo lahko samostojno pa skupno z enotami JLA boju proti sovražnikom. Po določilih tega zakonai ganizirajo te enote obči pokrajine in republike. I kor financira potrebe JI zveza, financirajo potrebe ritorialnih enot organizati ji. Razprava o tem predle zakona še ni končana. Odb zvezne skupščine bodo r. pravi j ali o njem sredi febi ar j a. richard nixon predsednik zda Richard Nixon je sloves zaprisegel kot 37 predsedi ZDA. Ob inavguraciji je in četrturni govor, v kateri je med drugim dejal, da »s pamo po obdobju konfron cij v obdobje medseboji pogajanj«. Nixon se ni dot; nil nobenega konkretnega! litičnega problema. Samo zvezi z rasnimi vprašanji dejal, da moramo črni in' li hoditi skupaj, ko en neff Poudarek v govoru je bil težnji k miru. manevri nato Ameriške sile, ki bodo • delovale na manevrih NA' v Zahodni Nemčiji, prihaji v Niirnberg. obisk koroških slovencev pri prep sedniku kavcicu Delegacija Narodnega si ta koroških Slovencev Zveze slovenskih organiz^ je bila na dvodnevnem o sku v Ljubljani. Pogovari so se na IS. Člani delegac so obiskali tudi ljubljans tovarno Saturnus. (Konec na 12. strani) Predvolilne priprave SZDL v SI. Bistrici Na pobudo občinske konfe- rence SZDL Slov. Bistrica so se 23.1. 1969 zbrali predstavni- ki družbeno političnih orga- nizacij z območja občine, da bi ocenili dosedanje priprave na bližnje volitve v zvezne, re- publiške in občinske organe. Predsednik občinske zveze SZDL Jože Du?ej je uvodoma seznanil prisotne o dosedanjih dosežkih ter o nadaljnjih ak- cijah, ki jih pripravlja SZDL v zvezi s predvolilno dejav- nostjo na območju obČine Slov. Bistrice. Posebno je poudaril, da mo- ra predvolilna dejavnost za- jeti vse občane, posebno pa vse družbeno politične organiza- cije, s čimer bi se omogočilo eventualno delovanje nekate- rih skupin ali posameznikov, ki bi na kakršni koli način po- skušali uveljaviti svoje posebne interese. Pomembna vloga v predvolilni aktivnosti je do- deljena organizacifi ZK ter njeni aktivnosti na posameznih področjih. Da bi SZDL v Slov. Bistri- ci kar najlažje urejala in vodi- la predvolilno dejavnost, je iz volila posebno komisijo, ki je dobila nalogo omogočiti naj- Jirše sodelovanje vseh občanov ▼ izbiri kandidatov v pred- stavniška telesa kakor tudi za- gotoviti kar največjo demo- kratičnost ob volitvah. Komi- sijo sestavljajo predstavniki vseh družbeno političnih orga- nizacij z območja občine. Ime- la Je že 6 rednih sej, od kate- rih so bile 3 razširjene, s či- mer je bila zajamčena kar naj- Sirša povezava in sodelovanje občanov z vsemi družbeno po- litičnimi organizacijami. V ta namen so sklenili organizirati sektorska posvetovanja, ki naj bi bila v času od 3. II. — 5. II. Na teh posvetovanjih naj bi se kar najfiršl krog občanov skupno z družbeno politični- mi delavci konkretno pogovo- rili o možnih kandidatih za bližnje volitve. Na teh posve- tovanjih bodo formirali tudi krajevne cttive, katerih nalo- ga bo po posam.eznih področ- jih spodbujati in voditi pred- volilno aktivnost. Posebno po- zornost so sklenili posvetiti večjemu zastopstvu kmečkih proizvajalce-v' v zveznih, re- pmblišklh in občinskih pred- stavništvih. Za občino Slov. Bistrica ima ta interes še po- sebne močno podporo, saj je občinski dohodek v veliki me- ri vezan priv na uspehe v kmetijski proizvodnji. Glfde ria dosedanje Izkušnje Je SZDL sklenila, da se bo na letošnjih predvolilnih akcijah kakor v času samih volitev bolj kot pretekla leta angaži- rala, da bodo mladi občani do- bili svoje predstavnike v skup- ščinskih zveznih in občinskih predtavništvlh. Seveda pa bo ta težnja uresničena samo s kar največjim sodelovanjem mladili v predvolilnih pripra- vah in končno tudi na samih volitvah. Na zboru so kritično ob- ravnavali tudi dosedanje delo izvoljenih poslancev ter sesta- vili listo kandidatov, ki bodo kandidirali za .r.vezne In repu- bliške poslancc ter za nove od- bornike v občinski skupščini. Ob tej priložnosti so opozorili tudi na pogoste pojave, ko so bili posamezni odborniki ali pKJslancI obremenjeni še z dru- gimi funkcijami. Največkrat so bili rezultati takšnih dodat- nih obremenitev slabi. Viktor Horvat S seje sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije Odstopanje od nemogočega m nenormalnega Kot smo že informativno poročali v naši zadnji štesvil- ki, je bila v torek v Ormožu v vinski kleti razširjena seja občinskih in medobčinskih svetov sindikata delavcev kmetijstva in živilske indu- strije severovzhodne Sloveni- je. Med gosti so bUi Vasil Dimovski, predsednik Cen- tralnega odbora sindikata de- lavcev kmetijstva, živilsike in tobačne industrije Jugoslavi- je, zivezna poslanca Marjan Dajčman in Franček Suman, predsednik republiškega strokovnega odbora Julij Planine, predstaivnika repu- bliškega sekretariata za go-. spodarstvo, nekateri republi- ški poslanci in direktorji ne- katerih kmetijskih organiza- cij. Razpravljali so o stališčih, sklepih in priporočilih repu- bliške in zvezne skupščine, ki f?e nanašajo na nadaljnji raz- voj kmetijstva. Pozdravili so prizadievanja republiških in zveznih organov, ki so, če- prav že nekoliko pozno, ven- darle six>zinali, da je treba vrednotiti kmetijstvo povsem enakopravno z drugimi go- spodarsikimi panogaimi. Za- vzeli so se za dosledno ures- ničitev priporočil in sklepov, da bi republiški sekretariati in drugi organi pravočasno opraivili svoje naloge, za ka- tere je določen rok do marca. Predstavnik poslovnega združenja kmetijskih organi- zacij »Styria« se je predvsem zavzemal za znižanje občin- skega prometnega davka na vino. Ta predlog so soglasno podprli, saj je dosedanja pra- ksa pokazala, da so posamez- ne občinske sfkupščine dolo- čale davek na vino po neena- kih kriterijih. V diskusiji je bilo rečeno, da davek na vi- no naj ne bi presegel 40 par. Razliko, ki bi nastala zaradi zmanjšanega dohodka, pa bi občine pokrile z razširitvijo in povečanjem davka od u- metnih pijač. V razpravi je bilo, kot že tolikokrat prej, ugotovljeno nemogoče stanje kreditnih pogojev za nadaljnji razvoj (Konec na 12. strani) tednik — ČETRTEK, 30. JANUARJA 1969 STRAN S Kdo zavira gradnjo mostu v Levajncih Regulacija Pesnice je za- nustila veliko neprehodnih Cnalov. Nova struga Pesnice Ve onemogočila dovoz na vec- iP travnike tudi v I^vanjcih. minuli seji SO Ptuj je odbornik J. Zampa vprašal, ali bodo gradili most preko Pesnice v Levanjcih v letoš- niem letu. Odgovoril mu je dipl inž. agr. Dušan Suha- dolnik. Med drugim je dejal, da neglede na to, da so va- ščani Levanjc že sami zbrali precejšnje količine lesa- za gradnjo mostu, so predstav- niki občinske skupščine pred- lagali boljšo rešitev. Predla- gali so, da bi Kmetijski kom- binat prizadetim posestni- kom zemljišča zamenjal. V k. o. Levanjci je dovolj zem- ljišč družbene lastnine, ki jih Kmetijski kombinat brez iz- jeme daje v zakup. Proizvod- ni programi Kmetijskega kombinata z omenjeno zame- njavo ne bi prizadeli. Meni- jo, da je vseeno, če daje ome- njena organizacija zemljišče v zakup na levem ali desnem bregu Pesnice. Občinska skupščina je za protiuslugo ponudila Kmetijskemu koni- binatu gradnjo mostu prek materialom, ki bi ga pridobili Dravinje v k. o. Biš in to z z rušenjem starega mostu v Tibolcih. S tem bi Kmetijski kombinat prihranil približno 5 milijonov starih dinarjev, občinska skupščina pa okoli 10 milijonov; odpadla bi grad- nja mostu v Levanjcih. Zal so občinska prizadeva- nja doslej še brezuspešna. Kmetijski kombinat na ome- njeni predlog še ni pozitivno odgovoril. Po dogovoru, ki so ga sprejeli zastopniki občin- ske skupščine in zastopniki Kmetijskega kombinata na zadnji seji odbora koristni- kov hidrosistema, pa bo po- sebna komisija še enkrat na terenu preučila celotno za- devo in dala dokončen pred- log v februarju. J. Zampa je na minuli se- ji OS Ptuj vprašal, zakaj v studencih območja Desterni- ka in Ločkega vrha leta 1968 in še danes ni vode. Tudi na omenjeno vprašanje je odgo- voril predstavnik SO Ptuj, dipl. inž. D. Suhadolnik. De- jal je, da padec nivoja vode v vodnjakih na območju Slo- venskih goric ni vzrok regu- lacije Pesnice in pritokov. Ko je razlagal stanje vode in tal v teh predelih je med dru- gim dejal, da v omenjenem predelu ni talnice. Tu so ne- propustna glinasto.ilovnata tla. Je bistvena razlika po geološkem in pedološkem se- stavu tal med Dravskim in Ptujskjm poljem na eni stra- ni in Slovenskimi goricami na drugi strani. Zaradi pro- pustnih prodnatih tal na Dravskem ali Ptujskem polju vsak poseg v talnico vpliva na širše območje. Lep primer je nivo talne vode po grad- nji hidrocentrale in kanala v Zlatoličju. V Slovenskih gori- cah je vpliv do sedaj zgraje- nih melioracijskih objektov omenjenih le na neposredno bližino teh objektov. Zaradi nepropustnosti tal so zem- ljišča poplavljena ali zamo- čvirjena tudi neposredno ob melioracijskih jarkih. Vzroke za padec nivoja vode v vod- njakih bo treba iskati v dvo- letnem relativno sušnem ob- dobju. Z. R. V občini Ormož Intenzivne priprave na volitve Smo v predvolilni pripra- vah, ki terjajo široko druž- beno politično angažiranje vseh subjektivnih sil in vse- ga samoupravnega mehaniz- ma. Da bi zvedeli, kako se pripravljajo na volitve v ob- predsednika občinske konfe- razgovor Vlada OZBOLTA, prdsednika občinske konfe- rence SZDL Ormož. Vemo, da so priprave na Hli riie ' HPŠ nsk vnlitvi ena izmed zelo pomembnih, lahko tudi rečemo, trenutno najpomembnejša akcijska na- loga. Kako daleč ste s pri- pravami na volitve v ormo- ški občini? Skupščinske volitve, ki bo^ do 13. aprila letos, pomenijo prav gotovo težko politično nalogo. Ne zaradi tega, ker bomo volili vse odbornike in poslance, temveč zaradi tega, ker imamo premalo časa za vsebinske, kadrovske in po- litične priprave. Razprava o ustavnih amandmajih volil- nega sistema se je zavlekla bolj kot smo to pričakovali in seveda najmanj želeli. Znašli smo se v stiski s ča- som, v katerem zaradi pred- videnih ustavnih in zakon- skih sprememb ostaja prema- lo časa za res temeljite pri- prave, ki jih zahteva tako obsežna in pomembna naloga kot so skupščinske volitve in s tem krepitev našega demo- kratičnega in samoupravne- ga mehanizma. In kaj je na tem področju občinska konferenca SZDL Ormož že storila? S političnimi in kadrov.ski- mi pripravami smo pričeli pravočasno, vendar zlasti kadrovske priprave zavira dejstvo, da še vedno nimamo sprejetega ustavnega in vo- lilnega zakona, čeprav nam volitve trkajo že skoraj na vrata. lO SZDL in koordina- cijski odbor političnih orga- nizacij sta demokratično pri- pravila osnutke potrebnih dokumentov, ki bi naj pred- stavljali osnovo za kadrov- sko in politično predvolilno dejavnost. To sta predvsem osnutek volilnega pravilnika ter akcijski program, ki do- ločata politične naloge ter kriterije za volitve odborni- kov in poslancev. V kratkem bo izdelano tudi poročilo o delu občinske skupščine v pretekli mandatni dobi ter naloge skupščine in njenih Konec na 12. strani Vlado Ožbolt, predsednik občinske konference ZSDL Ormož PREDSEDNIK IN POD- PREDSEDNIK SO PTUJ EVIDENTIRANA KOT MOŽNA KANDIDATA ZA TI FUNKCIJI PO APRILSKIH VOLITVAH Volilna komisija pri Obč. konferenci ter izvršni odbor obč. konference SZDL Ptuj sta na ločenih sejah v prejš- njem tednu obravnavali in soglasno sprejeli predlog o evidentiranju dosedanjega predsednika občinske skup- ščine Ptuj Franca Rebernaka kot možnega kandidata za predsedniško funkcijo in do- sedanjega podpredsednika SO Ptuj Toneta Žagarja kot možnega kandidata za pod- predsedniško funkcijo na le- tošnjih volitvah v skupščino občine Ptuj. Tone Žagar Franc Rebernak Svetovni pohod proti nepismenosti Na svetu je milijarda ljudi, ki ne znajo pisati (skupno s tistimi, ki so se sicer tega nau- čili, pa pozabili). To je torej tretjina človeštva. Ena četrtina so šoloobvezni otroci, ki pa ne obiskujejo šole, ali pa so za- čeli hoditi, pa so pozneje pre- nehali in pozabili še tisto, če- sar so se že naučili. Resnično osupni podatki v času, ko postavlja človek v ve- solju svoje vesoljske postaje, ko se odpravlja na Mesec ali na Mars. Organizacija Združenih na- rodov za prosveto in kulturo je ustanovila štab za pohod proti nepismenosti na svetu. Zbrani so podatki o armadi nepismenih, ki ne znajo na- pisati svojega imena in ne mo- rejo razširjati svojega znanja in duhovnega obzorja, ker so slepi za teh nekaj znakov, ki bi jim to omogočala. Organizacija ZN je napra- vila že več poskusov za zmanj- šanje svetovne nepismenosti, posebno v nekaterih predelih sveta. Vendar odrašča milijo- ne otrok Afrike, Azije, Južne Amerike kakor tudi stotisoče otrok v razvitih deželah sveta, ne da bi se naučili pisati in bodo ostali po »zaslugi« ljud- ske skupnosti nepismeni. Na Japonskem, trdijo, ni nepismenih, čeprav se morajo naučiti tisoče znakov, da bi si pridobili osnovno izobrazbo, kar v japonskih razmerah po- meni postati pismen. So pa še druge dežele na svetu, ki se lahko pohvalijo s takšnimi podatki. Ce ima OZN oziroma njen organ UNESCO pred seboj to nalogo, bo moral spodbuditi vse vlade na svetu, mnogo ma- terialnih sil, mnogo učiteljev, da bi pregnal nepismenost z našega planeta. BS V p!ujsl(i pelcarni »Vinico Reš« Nove krušne peči, uldnitsv nočnega dela - Kmalu referendum o združitvi z Intesom iz Maribora Osrednja vprašanja sindi- kalnega sestanka v ptujski pekarni »Vinko Reš« sta bi- la ukinitev nočnega dela in integracija pekarne z mari- borskim podjetjem Intesom. Ukinitev nočnega dela so utemeljili z več vzroki. Noč- no delo zmanjšuje fizično kondicijo in ima večje po- ledice na zdravje delavcev. Mladina se izogiba pekarske- ga poklica prav zaradi noč- nega dela. Doslej so upoko- jili le enega delavca s 35 leti aelovne dobe. Predlagali so T^udi, naj pekarske delavce upokojijo že po 35-letni de- lovni dobi. 40 let delati v ^karni je zelo težko. Nov ae ovni čas naj bo v zado- vo jstvo pekovskih delavcev. J^ekovski delavci Slovenije naj s skupno akcijo odpra- vijo nočno delo. ri so zagotovili, "a bi ptujska pekarna kljub "Kinitvi nočnega dela zado- ^oijevala potrebe. Nočno delo Odpravili postopoma. Do- m-? i. da je treba na- o^^ podrobno analizo o C potrošnikov s kru- lom v mestu in okolici. Tu- ea i^^^dstavnikom občinske- ia ^jndikalnega sveta iz Ptu- ce in zavzeli za delav- čl-in- potrošnike, so DO ,1 zagotovili, da Ukinitvi nočnega dela ne bomo jedli starega kruha, niti tisti v oddaljenih krajih. Pekovski delavci bi se lahko naspali v času, ki je za to najbolj primeren. Prosti čas bi porabili tudi za kulturno, športno in drugo življenje. Kljub temu so se zavedali, da morajo ostati še naprej konkurenčni. Nočno delo bo- do še toliko lažje ukinili, ker pripravljajo večjo rekon- strukcijo pekarne na Rogoz- niški cesti. Kupili so dve no- vi peči, ki so med najboljšimi v Jugoslaviji. Nove peči so večje. Vsaka ima 36 kvadrat- nih metrov. Sedanje imajo le 22 kvadratnih metrov. Prihodnji mesec bodo pričeli z montažo. Z njimi bodo po- večali proizvodnjo in izbolj- šali kvaliteto pekovskih iz- delkov. Pri ukinitvi nočnega dela jim bo dal vso pomoč in podporo občinski sindikal- ni svet. Na sindikalnem sestanku so govorili tudi o integraciji z Intesom iz Maribora. Raz- govori o integraciji tečejo že 8 mesecev. Izdelali so že vse analize, ki so potrebne; pred- vsem tiste o nadaljnjem ob- stoju podjetja in o nadalj- njem delu. Predvidevajo, da bo koncem meseca razpisan referendum o združitvi. ZR STRAN 4 TEDNIK — ČETRTEK, 30. JANUARJA ig; Gostinska podjetja V jubilejnem letu Gostinska podjetja v Ptuju bi morala prispevati velik delež I ri praznovanju jubilejne oblet- ..ico mesta Ptuja. Med drugim bo v tem letu več prireditev. Pričtikujejo tudi več domačiii in tujih turistov. Glede n i to bodo morala biti gostinska pod- jetja pripravljena. Nuditi bodo morala predvsem dobre gostin. ske storitve in prispevati k ostr.lim prireditvam. Ne sme se zgoditi, da bi gostinska podjet- ja karkoli presenetilo in jih za- lotilo nepripravljene. Kako se pripravljajo na jubilejno leto v gostinskem podjetju ►JTaloški biser« v Ptuju, smo zvedeli te dni. Na minulem sestanku delav- skega sveta so veliko razpra- vljali o delu v jubilejnem letu. Sprejeli so več sklepov. Pred- vsem so sklenili, čim bolje po- slreči svojim gostom. Pri tem niso mislili samo na čiste go- stinske storitve, ampak tudi na cerečih krajevnjj problemov, ki jih žal nikoj ne zmanjka. ' V tej predvolilni aktivncj sti nekoliko moti občane ne, nehno spreminjanje in še nt! dokončno izdelan profil nel katerih predstavniških tele in -predlogi lustavnih amaiuj; majev, ki so jih obravnavaj na zadnji seji organizacijski! političnega zbora republiški skupščine v Ljubljani. Opa! žiti je bojazen s komentarji da nobena stvar, pripravljei na v naiglici in sprejeta til pred dvanajsto uro, ne more roditi željenih uspehov. J. a Lovska družina Bresnica Jesenska lovna sezona je bila uspešna Lovska družina Bresnica šteje 37 članov, ki gospoda- rijo na 4000 ha lovnih povr- šin, ki zajemajo ravninski predel Ptujskega polja ter hribovita in gozdna območja Slovenskih goric. Plan od- strela v jesenski lovni sezo- ni so v celoti realizirali. Iz- polnili so tudi plan odstrela, ki so ga opravili lovski go- stje iz sosednje Italije. Lov- ski turizem se iz leta v leto veča, kar kaže tudi podatek, da je prišlo v minuli lovni sezoni iz naslova lovnega turizma v družinsko blagaj- no nad 3 milijone S din. Kot nam je v razgovoru povedal gospodar lovske družine Bresnica Ivan KOR- PAR, skrbijo tudi za vlaga- nje v lovišče in za osvežitev krvi divjadi. Urejajo tudi re- mizo za pernato divjad. V ta namen so dobili od biv- šega kombinata »Jeruzalem« Ormož 3 ha nerodovitnega zemljišča, ki ga bodo zasa- dili z grmičevjem in z dre- vesi, ki bodo nudila perna- ti divjadi zaščito. Člani zelene bratovščine skrbijo tudi za pomladitev svojega članstva. Kandidatoi je vedno dovolj in prihajajo večinoma iz vrst nekdanjU gonjačev, ki so palico zame- njali s puško. Pred leti so lovili žive zaj- ce, ki so jih izvažali v dru- ge države. Sedaj se jim td ne izplača več, saj dobijo za zajca, ki ga ustreli tuj lov- ski gost, več, kot so dobili prej za živega zajca. Ne na- zadnje pa je zahteval loi živih zajcev mnogo dela, ve- liko število ljudi in načrt- nega ter dobro pripravljene- ga lova. Uredili so si tudi lovoču- vajno službo. Nimajo po- klicnega lovskega paznika, vendar je vsak član lovske družine. tudi hkrati paznik na določenem lovnem ob- močju. Krivolovstvo sicer ni redek pojav, vendar se pro- ti »raubšicom« uspešno bo- rijo. Tradicionalne zadnje pogone prirejajo v lovskem domu v Podgorcih. Dom j« na izredno lepi točki v zgrad- bi nekdanje stare šole. Vsem bresniškim »jagrom« lovski zdravo in v prihodnji sezoni — dober pogled in čim manj »krivih« cevi. J. S. Ciani lovske družine Bresnica se ponašajo z lepim donioJU tednik — ČETRTEK, 30. JANUARJA 1969 STRAN S Rast gospodarstva Mhteva maksimalno izkoriščanje obstoječega Ristriška občina šteje ne- IcaT nad trideset tisoč prebi- lalcev. To jo uvrsca med prednje velike občine v Slo- Lniji. Zaostaja pa po številu aktivnih prebivalcev napram jrugim občinam Seveda je takemu stanju knva vrsta objektivnih vzrokov. Slaba rast aktivnega prebi- valstva je bila v obdobju od 1961 do 1966. Njegovo število se je povečalo samo za devet- sto kar je pa mnogo premalo. ^Tečji dvig aktivnega prebi- valstva se predvideva do le- la 1976, ko bi se naj iz seda- pjih 13.216 dvignilo na šest- pajst tisoč in več. ■ Pri sedanjem stanju se o- paža, da je v številu aktiv- nega prebivalstva še premalo zastopan družbeni sektor, predvideno povečanje v na- llednjih letih naj bi šlo na tačun vse bolj intenzivnejše- |a zaposlovanja v vzporedno ^večani industrijski, pred- vsem pa obrtni proizvodnji. Seveda so tudi drugod možnosti za dvig števila ak- tivnega prebivalstva. Tako predstavljajo kmetijske povr- line v občini skoraj 40 od- stotkov vseh površin, gozdne ^vršine pa nadaljnjih 51 od- stotkov. Ti dve števili pove- sta, da bi ob povečani kvali- tetni proizvodnji kmetijskih pridelkov bilo že možno po- večati število aktivnega pre- bivalstva. Kmetijstvo bo mo- jralo intenzivirati oba sektor- ki lahko ob bolj urejenih medsebojnih odnosih in ob večji stabilizaciji trga dose- žeta ugodnejše rezultate. Posebne možnosti v razvoju bistriške občine daje indu- strija in vzporedno''Z njo o- brtna proizvodnja. Industri- ja predstavlja namreč suro- vinsko bazo za obrt. Seveda pa sedaj še zdaleč niso izko- riščene vse možnosti medse- »x^jnega položaja. Trgovina, turizem in go- 3tinsWo pa so dejavnosti, ki >1 v določeni meri šele utira- jo pot v razvoju občine. Na- P®'"'- ki jih bodo morali vlo- vsi merodajni v občini, morali izkoristiti vse naravne pogoje ob določenih investicijskih sredstvih. Ce pogledamo vse te mož- nosti, ki jih ima za razvoj bistriška ob., in pogledamo, kaj je bilo storjenega v zad- njih letih, lahko ugotovimo, da niso bile vse izkoriščene. Zaradi tega je tudi rast na- cionalnega dohodka nekoliko nižja od predvidene po sred- njeročnem načrtu. Kljub te- mu pa takšna rast daje do- volj pogojev za optimizem, seveda pod pogojem, da bodo v naslednjem obdobju našli na vseh področjih ustrezne poti za reševanje nalog, ki jih čakajo. -b V Podgorcih letos dva velika krajevna jubileja v Podgorcih se letos pri- pravljajo na dva velika ju- bileja, — proslavo 150-letni- ce šole in 60-letnice delova- nja kulturno prosvetnega društva. Oba častitljiva jubi- leja bodo praznovali jeseni letos ter bosta združena v proslavo krajevnega prazni- ka. Da bi proslavili ta visoki jubilej svoje šole čim bolj svečano, nameravajo v le- tošnjih letnih počitnicah pri- četi adaptirati šolo. Vstavili bodo nove okenske okvire, napeljali vodovod, položili parket, prepleskali notranje prostore ter uredili fasado. Kot nam je v razgovoru po- vedal ravnatelj šole Silvo BEDRAC, bi rabili za nave- dena dela najmanj 12 mili- jonov S din. V ta namen bo- do uporabili sredstva, ki se stekajo iz naslova krajevne- ga samoprispevka, upajo pa tudi na pomoč temeljne izo- braževalne skupnosti, ki bo v okviru svojih finančnih možnosti prispevala svoj de- lež. Ravnatelj šole- Silvo BE- DRAC nam je povedal, da je šolski uspeh na njihovi šoli zadovoljiv in v poprečju z drugimi šolami v ormoški občini. V prvem in v drugem razredu je precej učencev, ki po svojih inteligenčnih sposobnostih sodijo v poseb- no šolo. Ta v ormoški občini še ni ustanovljena. Kot ka- žejo nekatera prizadevanja, bodo oddelek posebne šole ustanovili letos v osnovni šo- li Ormož. V petem razredu je čutiti zaostajanje v učnem uspehu učencev, ki se odraža v več- jem številu negativnih ocen in v končni fazi v sorazme- roma malem številu učencev, ki uspešno končajo osmi raz- red. Osip učencev ni samo problem na šoli v Podgor- cih, temveč je to splošen po- jav, ki smo ga do sedaj vse preveč pavšalno reševali. Vsi dobro vemo, da otroci, ki ne dokončajo osemletke, pra- ktično nimajo nobene per- spektive za zaposlitev in na- daljnje šolanje. Ostajajo v breme sebi in družbi. Na šoli v Podgorcih so nam prav tako povedali, da je v zimskih mesecih učni uspeh neprimerno boljši od učnega uspeha v poletnih in jesenskih mesecih, ko mora- jo otroci poleg šolskih obvez- nosti opravljati tudi težja kmečka dela. Na območju Podgorec niso redke družine, od katerih je eden, ponekod pa celo oba roditelja na de- lu v tujini. Otroci iz teh dru- žin so navadno med slabšimi učenci. V Podgorcih so z zgradit- vijo stanovanjskega bloka ugodno rešili stanovanjsko vprašanje za učitelje. Za zgraditev bloka so ujeli ta- korekoč zadnji vlak. Imajo velike težave s pitno vodo in še cel kup problemov,- o ka- terih bomo še poročali. J. S. Silvo Bcdrač, ravnatelj osnovne šole v Podgorcih l^m LETNA RENCA ZMS 1969 i^^.f^ie' . 2- februarja confeS. letna letnth izvoljeni 'ov n?? konferencah akti- ^ v šolah in ^onfer^n'"'^' organizacijah. >^edvsem ' razpravljala nu dSr ° bodočem progra- »o postavi nalogah, ki »rgSiS!^''^ P^^d občinsko 'i"gani7L-- občinske »tur ^® ZMS v občini 'O vod^f ''' izvolila no- ^^ oa^tvo občinske organi- 100 LET GASILSTVA NA SLOVENSKEM 13. JIMIIJA NASTOP SLOVENSKIH GASILK V PTUJU Letos bomo proslavili 100 let gasilstva na Slovenskem. Pred 100 leti je bilo ustano- vljeno prvo ;?asilsko društvo v Metliki. Obletnico bodo pro- slavili tudi v Ptuju z množič- nim »shodom žena-gasilk« iz vse Slovenije. Nastopilo bo 400 gasilk s prostimi vajami. Občinska gasilska zveza iz Ptu- ja že pripravlja potrebno za ta shod. ZR Sindikalna podružnica Petovie: tudi v bodoče kvalitetni in iskani izdelki o dvoletnem delu sindikal- ne podružnice »Poetovie« je na občnem zboru spregovoril predsednik Rudi Terglavček. Obseg proizvodnje industrije alkoholnih in brezalkoholnih pijač podjetja iz leta v leto raste. Dosedanji uspehi pod- jetja so posledica rekonstruk- cije in modernizacije, za ka- tero so se odločili pred dvema letoma. Z nabavo polavto- matskih polnilnic za steljle- ničenje oranžade, piva in al- koholnih pijač, so se razvili v sodobno industrijsko podjet- je. Osnovna sredstva podjet- ja so povečali za 90 odstot- kov. To predstavlja veliko prednost glede tehnične o- premljenosti podjetja. Se vedno je treba misliti na sred- stva za zaključno fazo re- konstrukcije. Glede na napredek v re- konstrukciji pa je bilo treba rešiti še veliko problemov v proizvodnji in prodaj L Prišlo je do premika delovne sile. V začetku je bilo precej težav pri pralagajanju moderne j. proizvodnemu postopku. Tre- ba je bilo veliko iznajdljivo- sti, mnogo strokovnega dela vodilnih delavcev in organov upravljanja. Nekaj količinskih podat- kov: v tretjem trimesečju preteklega leta so natočili močnih alkoholnih pijač nad 10 tisoč hektolitrov. V tem obdobju so natočili samo pe- linkovca, ruma, konjaka, li- kerja 7500 hI. Od osvežujo- čih pijač so samo naravne oranžade natočili v istem ob- dobju lani 4300 hI. Piva so v istem obdobju lani napol- nili 5280 hI. Na dohodek podjetja so vplivale spremembe cen, več- ji popusti in manjša potroš- nja piva in oranžade v sezo- ni zaradi slabega vremena. Govoril je tudi o nalogah podjetja v bodoče. Glede iz- delkov bo treba izdelovati le take, ki jih bo trg sprejel. Morali bodo biti specifični za njihovo proizvodnjo; njihove »specialitete«, ki bodo potro- šnikom dobro znane po svoji kvaliteti. Se naprej bodo pri- siljeni izdelovati tako kvali- tetne pijače kot so na pri- mer pelinkovec, brandy Mar- tin, klok in še nekatere. Pri- zadevati si bodo morali izde- lovati še boljše brezalkohol- ne pijače in uvsti nekaj no- vega. Novi prostori in stroji bo- do veliko pripomogli k ure- sničitvi planov. Tehnološki postopek bo zaokrožen in or- ganiziran po najsodobnejši tehnologiji. Vsi si morajo pri- zadevati, da bodo ne glede na to obdržali dosedanji nivo za- poslenosti in dosegli maksi- malno izkoriščanje kapacitet, to je povečanje proizvodnje, V razpravi so člani sindi- kata obsojali tudi najmanjše nepravilnosti v poslovanju, planiranju dela, zavedajoč se, da tudi najmanjša škoda pri- zadene njihov dohodek. Z. R. S sindikalnega občnega zbora »Petovie« # Pametno govoriti je po- gosto težko, pametno molča- ti je Se teže. (Bodensedt) # Molk naj vlada okoli tebe, če želiš poslušati petje tvoje duše. (Graf) GP »Haloški biser« dalo šoli v Rodnem vrhu 5009 din Pred kratkim je gostinsko podjetje »Haloški biser« skle- nilo pomagati osnovni šoli na Rodnem vrhu pri urejevanju prostorov. Sola bi rada uredi- la sedmi in osmi razred. Pri- mankuje ji finančnih sredstev. Obrnili so se po pomoč k svo- jemu patronu, to je omenjene- mu gostinskemu podjetju. So- la bo dobila 500.000 starih di- narjev. To je pohvale vredna akcija. Tudi druga podjetja bi lahko sledila temu zgledu. Za marsikatero podjetje bi bila omenjena vsota manjše bre- me. ZR STRAN 6 TEDNIK — ČETRTEK, 30. JANUARJA ig; 40-letnka gasilskega društv^i Rezultati mesebičnega In požrtvovalnega dela Preteklo soboto so v Goriž- mci proslavili 40 let gasilske- ga druitva. V nekaj vrsticah ni mogoče opisati obsežnega dela društva, nesebično samo- odpoved požrtvovalnih članov, ki so obdržali društvo tudi v najhujših časih. Prizadevno pripravljena razstava fotogra- fi), priznanj, diplom in poro- čilo, ki ga je prebral Janko Znidarič, predsednik GD Go- riSnica na proslavi, sta osve- tlila številnim gostom sveča- nosti prehojeno {>ot gasilskega društva v 40 letih. Po dolgoletnem prizadeva- nju se je posrečilo županu ob- čine Sv. Marjeta niže Ptuja Ivanu Mahiču, kmetu Ln go- stilničarju iz Gorišnice, s po- močjo vnetega gasilca Tomaža Janžekoviča, ustanoviti prosto- voljno gasilsko društvo. Se istega leta so kupili ročno brizgalno. Naslednje leto so s prostovoljnimi prispevki po- stavili gasilski dom. Ob teh sve- čanostih jim je igrala godba na pihala, ki so jo tudi ustanovili in zanjo kupili instrumente. Sledili so prvi nastopi, tombo- le, slovesnosti in uspele proti- požarne akcije. Leta 1935 so se oblekli v enotne obleke. Na- slednje leto je društvu uspelo sezidati gasilski stolp. Denarna sredstva so pridobili s priredi- tvami in velikimi tombolami. Pod okupacijo gasilska organi- zacija ni bila več prostovoljna. Bila je delno vojaška. Nekateri člani so morali delati v gasilski četi in se vežbati p>o nemških navodilih. Nemci so društvu kupili motorno brizgalno in ulspK>sobili gasilski avto. Ob umiku so ga odpeljali. Na sre- čo takrat brizgalne nI bilo v d^mu. Še danes je v GorIšnicI. Takoj po osvoboditvi so ustanovili upravni odbor, ki Je pričel delati. Pričeli so va- diti novo pridobljene člane. Ustanovili so prvo žensko de- setino. Stevilr e diplome in po- hvale pričajo o uspehih na raz- nih svečanostih in prireditvah. S pridnim gospodarjenjem in s pomočjo posameznih članov, ki so zaupali posojilo, so 1959. le- ta kupili star vato, ki je služil bolj za dvig morale, kot pa Je bilo od njega koristi. Na vse načine so zbirali sredstva za nov gasilski dom. Leta 1965 so se preselili v nov gasilski dom. Leta 1966 so slavili sprejem no- ve motorne brizgalne. Leta 1967 Je društvo gospodarsko in tehnično najbolj napredovalo; dobilo Je nov gasilski avto. Od podeželskih društev so danes najbolje opremljeni. Za vse to je treba pohvaliti neumorne člane, mnoge gospodarske In družbeno politične organizaci- je, občinsko GZ, SO Ptuj, vse vaščane in mnoge druge, ki so kakorkoli pomagali. Na svečanosti so podelili častne diplome, značke In na- geljne še živim ustanoviteljem drulšrva Številna priznanja so prejeli tudi drugI zaslužni čla- ni In d-^setine. K jubileju so jim čestitali tudi predstavniki republiške in občinske zveze, predstavniki sosednjih društev. K čestitkam se pridružuje tudi naJe uredništvo. Z R Janko Žnidarič, 10 let predsednik GD Gorišnice Ustanovni člani GD Gorišnice Franc Bombek iz Podgorc Igra 24 glasbenih instrumentov, od tet' hkrati harmoniko, bobne in jazz trobento Gostilničar in muzikar da mu ni enakega Prav gotovo so redki lju- bitelji dobrega domačega pri- grizka in žlahtne vinske kap- ljice, ki ne poznajo gostilne Bombek v Podgorcih. Tu ne mislimo samo ožjega območ- ja Podgorc, saj je ime Bom- bek poznano tudi v sosednjih občinah, česti pa so tudi go- stje iz sosednje Hrvatske. Kaj je tisto, kar je napra- vilo tej kmečki gostilni tako velik sloves? Dejstvo je, da si gostilne Bombek v Pod- gorcih ne moremo predstav- ljati brez 61-letnega Franca BOMBEK A, ki je poleg te- ga, da se zna še vedno mla- deniško zasukati v gostilni — svojevrsten posebnež v prvi vrsti muzikant in šalji- vec, da mu daleč naokrog ni enakega. Povsem dovršeno igra kar 24 različnih inštru- mentov, od tega vse pihalne inštrumente, harmoniko, bobne, kitaro, violončelo ... skratka iz vsega, česar se lo- ti, izvabljajo njegove roke, noge in usta — poskočne vi- že, ki zabavajo njegove goste. Posebna glasbena zanimi- vost je pri Bombekovih trio »Solo Bombek«. Tisti, ki ga ne poznate, si pod imenom trio prav gotovo predstav- ljate tri muzikante, ki igra- jo vsak svoj instrument. Ja, veste, tu ste se pa prav po- šteno zmotili. Oče Bomtek je v eni osebi glasbeni an- sambel, saj igra hkrati kar tri inštrumente — harmoni-| ko, bobne in jazz trobento.j Na videz nemogoče, kajne? Tudi sam tega nisem mogel verjeti, vendar sem se o tem na lastne oči prepričal. Ko sem prejšnji teden kri- žaril po Podgorcih, me je pot med drugim zanesla tudi k Bombekovim. Očeta Bom- beka sem našel v gostilni za »šankom«, opasanega s pred- pisanim belim predpasnikom. Stregel je svojim prvim ju- tranjim gostom, ki so si s silcem žganja ali pa konjaka tešili svoje prve jutranje skomine. Popil sem skodeli- co čaja in se zapletel z njim v prijeten pogovor. Povrnila sva se daleč nazaj v njego- va mlada leta, ko se je prvič srečal z glasbo in začutil njen skrivnostni objem. Iz- učil se je za krojača. Kot krojaški pomočnik je kaj hi- tro spoznal, da ima za glasbo mnogo več smisla in tudi na- ravnega talenta. V glasbeni matici v Ptuju je v enem le- tu z odliko končal učno snov, predpisano za štiri leta šo- lanja. Za tem je bil kapelnik mnogih godb na pihala, ki so bile v tistem času v skoraj vseh večjih krajevnih cen- trih. Postal je muzikant od pet do glave. Igral je pri različnih ansamblih in zaba- val svate na več kot 300 go- stijah. Ko so odpovedali in- štrumenti, je prevzel glavno vlogo njegov dar govora. Niso bili redki primeri, ko so se svatje zvijali od sme- ha, ko so poslušali in gledali njegove vragolije, ki mu jih tudi še danes, ko nosi na se- bi že sedmi križ — ne zmanj- ka. Pred nedavnim ga je obi- skala večja skupina gostov iz Ruš pri Mariboru. Ko jim je zaigral na svoje tri in- štrumente in povedal nekaj sočnih izi-ekov, mu je eden izmed gostov dejal: »Očka, vi ste pa prav gotovo prišli iz cirkusa ali pa s^ morda šele pripravljate za kak,šen cirkuški nastop!« Da, tak je ta naš gostilni- čar Bombek, ki ima poleg te- ga tudi vedno dovolj gostov. V sobotah in nedaljah j^ njem težko najti prazen' dež. Meso iz tunke, don' klobase, gibanice in df' prleške specialitete, zalii dobro domačo kapljico,' gostom vedno na voljo, i; ko soboto in nedeljo popci oče Bombek raztegne i meh, tolče na bobne in ha v trobento, tako da srbijo pete tudi tiste naji lene plesalce. Poleti priš tudi vrtne veselice. Vei sprejema naročila obi^ večjih skupin. Posel cveti, vendar pa treba za vse to trdo del Tudi družbene dajatve i majhne. Oče Bombek jej letih. Sin Mirko se jej nedavnim poročil. Dobil snaho Marto, ki ima se« pet mesecev starega si Mirka. Ob mojem obisH tudi on z glasnim jokoni] kazal, da želi nadalji tradicijo Bombekovih n kantov. To ne bo težko^ imajo pri hiši kar 12 inS mentov. Ob odhodu mi je zgov^ Franc Bombek dejal, da njihova gostilna že stol( tradicijo ter da bo moral časi izpreči. Upajmo, da sta Mirko in Marta nada vala njegovo delo in ol nila sloves pristne km gostilne, kjer je vedno lidna postrežba in zvrt mera dobre volje. Kdo če ne bo gostilničar in i zikant tudi mali Mirkec je sedaj še v zibki? Franc Bombek mi je zaradi boljše osvetlitve zaigral kar na snegu pod drevesom Poslovodja kaznovan zaradi nevestnega gospodarjenja in neupravičene uporabe zaupam ga mu imetja v zadnjem času se je število kaznivih dejanj zoper narodno gosp>odarstvo nekoliko zvišalo. Podobno dejanje je storil tudi poslovodja ptujske trgovine. Opustil je nadzorstvo nad za- poslenimi v trgovini. Ni skrbel, da bi se prodano blago v trgo- vini redno popisovalo. Delavci v trgovini so samostojno raz- polagali z denarjem. Kupcem je dajal blago na up, denar pa posojal svojim znancem in prijateljem. Nevestno poslo- vanje je povzročilo škodo, ki presega milijon starih dinar- jev. Sodišče je uvidelo v takem ravnanju nevestno gospodar- sko poslovanje. Poslovodja je od dnevnih izkopičkov upora- bil znesek okoli 150.000 starih dinarjev kot posojilo, s kate- rim si je kupil nekatere pred- mete za lastno uporabo. S tem je neupravičeno uporabil de- nar, ki mu ga je družba zaupa- la. Tudi za to dejanje mu je občinsko sodišče v Ptuju izre- klo primerno zaporno kazen. Javno tožilstvo je smatralo, da se mora kazen, katere i šitev je bila pogojno odlož tudi izvršiti. Poslovodja svojim ravnanjem dajal zgled podrejenim. Nastal tudi precejšnja materi škoda. Prav zaradi tega je žilo tožbo, ki ji je okrožni dišče v Mariboru ugodilo, zen je spremenilo vnepog' Poslovodja doslej še ni bil znovan. Del škode je že P nil. Kljub temu je okrožn( dišče smatralo, da bo vzgojno vplivala na druž jih odvračala od kaznivih janj ter prispevala k utrj nju discipline zaposlen tako, da bo poslovodja zap kazen tudi odslužiL Primer je vsekakor po^ S tem da je delal poslov »usluge« z družbenim de jem drugim, je sebi na: škodoval. Ker je nastala^ lovni organizaciji prece] škoda, organi samoupra' nja ne bodo veliko razroi' o tem, ali naj ostane tak < vec še naprej član njihoV lovne skupnosti. tednik — ČETRTEK, 30. JANUARJA 1969 STRAN S Tavamo valnenih Izdelkov Majšperk Doslej najuspešnejše leto TMa minulem občnem zboru .fndikata Tovarne volnenih frdelkov v Majsperku, je SSsednik, Maksimiljan Sa- eadin v uvodnem poročilu nakazal aktualne probleme v Stvarni in v kraj u^ Med dru- ^m je govoril tudi o delov- nih pogojih delavcev in o možnostih rekreacije. Ivan Vidic je v razpravi poročal o rezultatih proiz- vodnje, doseženih v pretek- lem letu. V primerjavi s po- stavljenim planom so zadovo- ljivi. Predilnica je presegla plan. Večkrat so delali ob so- : botah in nedeljah. Težave so ^ bile z uvoženimi surovinami. ' Plan proizvodnje so presegli , tudi v tkalnici. K boljšim u- spehom so pripomogli tudi novi stroji, ki so z visoko turažo prinesli več metrov in večji dohodek. Proizvodnjo povečujejo tudi s sodelova- I njem s kooperanti. Nakazal je še nekatere pomanjkljivo- sti, ki jih bo treba odpraviti. Dobre rezultate so dosegli kljub prehodu na nov delov- ni čas. Na kraju razprave je želel, da bi še naprej delali s takim elanom. Anton Campa je poročal o delu komercialne službe, predvsem o prodaji izdelkov. Poudaril je pravočasno izde- lavo blaga. Glede na to so morali delati ob sobotah in nedeljah. Uspeh podjetja je v tem, da niso delali na za- loge; blago so prodali. Tudi v letošnjem letu je veliko na- ročil. Prilagoditi bodo morali dobavo še nekaterih surovin. Vilko Skrbinek, direktor, je spregovoril o bistvu eko- nomskih uspehov. Med dru- gim je dejal, da je podjetje le malokatero leto doseglo v tako kratkem obdobju (enem letu) tak napredek. Zahvaliti se je treba kolektivu in mož- nostim, ki so jih znali pra- vilno izkoristiti. Dobiček je mnogo večji kot v letu 1967. Govoril je tudi o težavah, ki jih povzroča neurejen'izvoz. Izvoz bodo zreducirali tako, da ne bo negativno vplival na dohodek. Govoril je tudi o nalogah, ki čakajo kolektiv v prihodnje. Omenil je potreb- no rekonstrukcijo podjetja in še nekatere naloge proiz- vodnje v bodoče. Ker je TVI edino večje podjetje v Majšperku, je tudi edini večji soinvestitor raz- nih komunalnih potreb v tem kraju. Zato ni čudno, da so v razpravi spregovorili tudi o možnostih asfaltiranja ceste od Ptuja do Majšperka, o potrebni gradnji bazena in o drugih krajevnih potrebah. Novi kopalni bazen bi kori- stil prebivalcem Majšperka, razvoju turizma in tovarniški proizvodnji. V deževnem vre- menu, ko Dravinja naraste in se skali, bi lahko tovarna uporabljala čisto vodo iz ba- zena. Načrte v ta namen so že pregledovali. Pohvalili so tudi ponovno delovanje kina. A- daptirala in kupila novo apa- raturo je tovarna. Z. R. Z občnega zbora sindikata TVI Majšperk t i težko je danes ; gospodariti Težki so res težki danes po- : |oji za dobro gospodarjenje, : težji pa so, če imaš kmeti- . 30 visoko na Pohorju. Tako je Pn Štefanovih, kakor pri Jo- ' ^tu Pliberšku rečejo po do- ; rnace. ; imajo pri Štefanovih yeiiko kmetijo. Deset hektar- • zemlje, ki je > nikp d' uporabljajo za paš- ' tn'ib tega imajo tudi uko hektarjev gozdov. Gozd vzrS-^'^^"^' jo vsako leto " "If^^j Slav, pa so jim I- sroH : vir denarnih il 2f Vse ostalo, kar pri- ' T^' P^^-abijo sami. ? prehi- P^j Plibarškovih iz dneva vdan, iz ' je trdo ^ "^^sec. Njihovo delo ^ večeri garajo od jutra do ' svojih P^ ^ teh J'" težavah osamljeni. Mnogo je njim podobnih, ki živijo še v trših pogojih, pa krpajo kraj s krajem. Seveda se mnogi od njih sprašujejo, kako dolgo še ...? -b Jože Pliberšek MEDOBČINSKI SEMI- NAR V ORMOŽU Društvo knj igovodij Ptuj — podružnica Ormož je orga- niziralo v soboto v grajski dvorani v Ormožu seminar za vodilne delavce v delovnih organizacijah. Seminarja so se udeležili predstavniki de- lovnih organizacij iz občin Ptuj, Ormož, Gor. Radgona Ljutomer in Murska Sobota. Glavni namen seminarja je bil v tem, da se vodilni de- lavci v podjetjih podrobneje seznanijo z nekaterimi zakon- skimi spremembami, ki se na- našajo na poslovanje, samou- pravne pravice, predvsem pa na uskladitev samoupravnih aktov z zadevnimi zakonskimi spremembami, V navedenih zakonskih spremembah je po- udarjena okrepljena vloga de- lavskega samoupravljanja in prenos samoupravnih pravic od »spodaj navzgor-/ in ne obratno, kot se je to večkrat pojavljalo v naši dosdanji praksi. Na sr-minarju so pre- davali strokovnjaki tehnolo- ško ekonomskega biroja i? Zagreba. Kot nam je povedal pred- sednik ormoške podružnice društva knjigovodij Franjo Polič, nameravajo v kratkem sklicati razgovor, na katerem bodo obravnavali vprašanje pridobitve potrebne kvalifi- kacije za tiste vodilne de- lavce v delovnih kolektivih, ki so na odgovornih delovnih mestih in nimajo za to de- lovno mesto predpisane šol- ske izobrazbe J. S. Jože Kerenčič, življenje heroja (Nadaljevanje) Dr. Svetozar Breznik se spominja, da so se večkrat zbrali pri Kerenčičevih nje- govi ožji študentski tovariši v poletnih počitnicah, ko je pomagal Jožek domačim pri delu: pri okopavanju na nji- vi, pri sušenju in spravljanju krme in podobnem delu. Ob takšnih priložnostih so, da bi skupaj preživeli nekaj pri- jetnih uric v prelepih Slo- venskih goricah in odšli na krajši izlet, njegovi prijate- lji poprijeli za delo, ga hitro opravili ter z Jožekom od- pravili na pot. Ob takšnih srečanjih so mnogo razprav- ljali o raznih političnih vpra- šanjih v svetu in v domo- vini. Bili so enotnega gledi- šča in zelo dobri prijatelji, ki so znali včasih zapeti tudi lepo slovensko pesem ali ce- lo internacionalo (preprosti ljudje takrat na podeželju niso poznali te pesmi in nje- nega pomena). V začetku avgusta 1935.1eta je bil sestanek zaupnikov Ljudske pravice pri Viktorju Kukovcu v Ljutomeru. Sesta- nek je sklicala ptujska partij- ska organizacija (zvezo z Ljutomerom je vzdrževal Du- šan Kveder). Sklenili so, da bodo organizirali shod kme- tov, viničarjev in delavcev, ki bi naj bil 15. avgusta 1935. Te- ga dne se je na Glavnem trgu v Ljutomeru zbralo več ljudi Kljub dežju in policijski pre- povedi je navzočim govoril Jože Kerenčič in po krajšem govoru razvil prepovedano slovensko zastavo ter odšel z njo pred ljudmi po Ljutome- ru, Skupino je zaustavil žan- darski kordon in jo ražgnal Toda Kerenčič in njegovi somišljeniki niso odnehali. Sklenili so, da bodo organizi- rali shod kmetov, ki bo mno- go večja manifestacija ljudi in s katero bodo pokazali svo- jo revolucionarnost in nacio- nalno zavest Ljudska pravica je objavila vabilo na to ma- nifestacijo, poleg tega pa si prevzela agitacijo za udelež- bo društva kmečkih fantov in deklet Pavel Horvat iz Male Nedelje je prijavil shod na glavarstvu v Ljutomeru za 1. september po vseh takrat ve- ljavnih predpisih. Dan pred najavljenim sho- dom je ljutomerska žandar- merija dobivala okrepitve. Zgodaj zjutraj 1. septembra 1935. leta so zastražili žandar- ji vse ceste, mostove in tudi brod prek Mure. skratka vse dohode proti Ljutomeru Ven- dar so ljudje našli nezastra- žene poti in prišli v Ljutomer iz Slovenskih goric. Murskega polja, Prekmurja in Medji- murja Na Glavnem trgu se je zbralo nad pet tisoč ljudi. Pavel Horvat je zbrano množico nagovoril ter pove- dal. da so oblasti sh(xl prepo- vedale in da naj se ljudje mir- no razidejo. Nekateri so me- nili, da mora oblast prepoved preklicati, drugi pa, da je tre- ba prositi za novo dovoljenje. To pa se ni posrečilo. S Sini- gojevega dvorišča, ki je bilo močno zastraženo, so začeli polivati udeležence shoda z gnojnico. Ogorčeni ljudje so začeli metati izpred Martinu- šičeve trgovine nazaj kame- nje. V tem trenutku je prine- sel nekdo iz Herudlove gostil- ne stol in ga postavil na pro- storu med gostilno in lekar- no. Nanj je stopil Pavel Hor- vat, da bi seznanil ljudi z ne- uspehom posredovanja in jim priporočil, da se vrnejo na do- move. V trenutku, ko je spre- govoril, so po ukazu narednika Baltiča žandarji ustrelili pro- ti množici. Smrtno zadet je padel Alojz Mavrič, kmečki sin z Vitana, ki je bil v ne- posredni bližini Kerenčiča, dva pa sta bila ranjena. Mav- riču so priskočili na pomoč Kogovčani, ki so bili v bližini, med njimi Kerenčič, Pavlinič in drugi. Mrtvega Mavriča so odnesli na hodnik brivca Iva- na Žižka, nato pa na pokopa- lišče. Streljanje je povzročilo med zbrano množico veliko zmedo. Vsak je hotel najti varno za- vetje pred žandarji, ki so od- hajajoče ljudi zapisovali, ne- katere aretirali, pretepali in grdo z njimi ravnali. Žandar- ji so aretirali nekatere Ljuto- merčane in naslednji dan v Ptuju nekatere člane KP (D. Kvedra, dr. J Potrča, I. Brat- ka, T. Znidariča). Za Keren- čiča ]e bila izdana s strani po- licijske uprave v Mariboru tiralica, ki so jo skupaj s sliko objavili v časopisu. Žandarji so ga iskali doma v Jastrebcih, kjer so napravili tudi hišno preiskavo, vendar Kerenčiča^ označenega kot agitatorja in komunista, niso našli nikjer. (Dalje prihodnjič) Letos 40 letnica ga- silskega društva Ga- bernik Gaberniški gasilci so na svojem letnem zboru 18. ja- nuarja tega leta sklenili, da bodo letos pKDleti s primerno prireditvijo proslavili 40-let- nico obstoja svojega društva. DnLštvo so ustanovili leta 1928. V svoji zgodovini je zabeležilo vrsto uspehov, pa tudi težav, s katerimi se je borilo, da bi čim bolje lah- ko opravljalo svojo funkci- jo. Tudi danes so težave v ga- silskih društvih. Čeprav je manj požarov, kot jih je bi- lo včasih, pa je občutno tudi krčenje števila članov v njih, ker za to sF>osobni odhajajo v mesta in v tujino, na po- deželju pa ostajajo starej.ši ljudje, od katerih ni mogo- če zahtevati večje aktivnosti v gasilskih društvih. STRAN 8 TEDNIK — ČETRTEK, 30. JANUARJA ig; Rozmišijanje sredi šolskega leta Na otrokovo učenje vplivajo tudi družinske razmere Med dejavniki, ki vplivajo na otrokovo učenje in šolski napredek, zavzemajo zelo važ- no, mnogokrat celo odločilno mesto družinske razmere in celotno vzdušje, ki vlada v družini, ter seveda tudi skrb- nost staršev. Urejenost ali neu- rejenost, ubranost ali neubra- nost okolja, v katerega se vsak dan vračamo in v njem pre- življamo precejšen del svojega življenja, močno vpliva celo na odrasle, kaj šele na otroka, ki je čustveno bolj krhek In ranljiv ter potreben družinske topline in varnosti. Posledice neugodnih dru- žinskih razmer srečamo na ža- lost v vsaki šoli, skoraj v vsa- kem razredu. Vsak primer je sicer drugačen, kot so različ- ne »usode« takih otrok In nji- hove družinske prilike. Le ne- kaj primerov: © V družini A so prepiri pogosto na dnevnem redu. Oče se vdaja pijači In pretepa ženo, ta pa postaja živčno čedalje bolj razkrojena In tepe ter ošteva otroke za vsako malen- kost. Torej ni čudno, če po- stajajo otroci v učenju in obnašanju čedalje bolj proble- matični • V družini B sta oče In mati zaposlena ter se večji del časa zadržujeta izven doma. Otroci Imajo na voljo vse, kar si želijo, nimajo pa pravega doma, ne topline ne skrbne vzgoje staršev. Čeprav nadar- jeni, v šoli le s težavo doha- jajo. • V družini C je mati imela nezakonskega otroka, pozneje se je poročila in rodila še dva otroka. Očim In mati sta do prvega otroka strožja In manj ljubezniva kot do ostalih, zato se počuti zapostavljenega. Kljub nadarjenosti v šoli ne napreduje dobro. • V družini D se je zakon- ska zveza staršev, ki je bila prej vsaj navidezno složna, v zadnjem času povsem skrha- la. Hčerka, kj je prej dosegala v šoli odlične uspehe, je posta- la vase obrnjena in negotova, pouku ne sledi več zbrano ter so njeni uspehi vedno slabši. Žarišče otrokove »bolezni« so v takih primerih domače razmere, otrokova prikrajša- nost za tiste duševne dobrine, ki jih najbolj potrebuje, ter krize, ki jih otrok ob tem do- življa. Nesloga In razkroj y družini, alkoholizem, nasilje nad otrokom, prepuščenost cesti, pomanjkanje pravilne vzgoje — take in podobne okoliščine bodo Iz otrok, ki bi bili sicer duševno zdravi in normalni, prej ali slej naredi- le vedenjsko in učno proble- matične učence, katerih bo- dočnost je negotova. y materialno skromnih, a urejenih družinskih razmerah je zraslo In še raste na sto ti- soče zdravih, v šoli ter v ži- vljenju uspešnih ljudi. Notra- nje neurejene družine, kjer je otrok prikrajšan za toplino In vzgojo, pa razvijajo v njem klice bolezni In notranjega razkroja; to se dogaja pogosto tudi v družinah, kjer na videz otroku nič ne manjka, v res- nici pa mu manjka pravi dom — ljubezen, toplina In skrb- nost staršev. Zlata poroka treh bratrancev Iz Bukovec Življenje večkrat ustvarja presenetljiva naključja. Zu- panova mati iz Bukovec, ta- ko so jo imenovali, verjetno ni pomislila, da bodo njeni potomci v tako presenetlji- vem naključju slavili svoje življenjske jubileje. Preteklo soboto so imeli njeni trije vnuki, bratranci iz Bukovec, zlato poroko v Markovcih. Ker so slavij enci in sorod- niki iz ene vasi, so jim tega dne omogočili prevoz z av- tobusom, ki je bil tokrat na posebni vožnji. Zgodaj po- poldne je pripeljal slavijen- ce in številne sorodnike in sovaščane iz Bukove v Mar- kovce. Svečanost je bila v kinodvorani. V prvi vrsti so sedeli trije pari in čakali na zlato poroko. To so bili Ana Janžekovič in Martin, Mari- ja Vrtič in Filip in Marija Pešec in Ivan. Za njimi so sedeli številni sorodniki, saj ima vsak zlatoporočeni par že veliko vnukov in pravnu- kov. Obreda so se udeležili tudi številni sovaščani in znanci. Ob porokah smo na- vajeni na neveste v belem z vencem v laseh, na pripo- vedi, ki mladoporočencema govori o zakonski zvezi, pri- čakamo tudi izjavi mladopo- ročencev »hočem« in nazad- nje si drug drugemu natak- neta prstane. Svečanost pre- teklo soboto je bila brez teh obredov, a je bila mnogo lepša in je globlje segla v dušo vseh navzočih. Trije pa- ri zlatoporočencev so izrekli zvestobo drug drugemu že pred 50 leti stopili v zakon- drugemu nataknili prstane. Tokrat so s ponosom potrdi- li, da so obljubo držali. Zlato poroko je opravil podpredsednik skupščine ob- čine Ptuj, Tone Žagar. Med drugim je zlatoporočencem dejal, da so ponovno izpriča- li zvestobo drug do drugega v zakonskem življenju. 50- letnico poroke s ponosom praznujejo. Vedno so si stali drug ob drugem. Vzgojili so nov rod. Njemu so posvetili mnogo let življenja. Ko so pred 50. leti stopili v zakon- sko življenje, so si želeli predvsem sreče. Zelja se jim je izpolnila. Po 50 letih za- konskega življenja jih je proglasil za zlatoporočence. Podelil jim je poročne diplo- me, šopek rož in darila. Zla- toporočencem je zaželel zdravja in osebne sreče, so- rodnikom in znancem pa čim lepše praznovanje ob ta- ko visokem jubileju. Z.R. ^ Trojna zlata poroka v Markovcih IZREKI--- # Ni dovolj, če imaš veli- ke sposobnosti, poznati mo- raš tudi ekonomijo. (I^a Rochefoucauld) # Z besedo je človek vzvišen nad živaljo, z mol- kom nad samim seboj. (Masson) # Molk ljudstva je lek- cija za kralje, (Mirabeau) BO BISTRISKO ŠOLSTVO IZPOLNI^ SVOJ PROGRAM? V zadnjem obdobju je za- vel v bistriški občini nov, bolj svež veter. Sole so pope- strile svoje programe pred- vsem z delom izven učnega programa. Ra'zen tega pa so občani bistriške občine spre- jeli samoprispevek za uredi- tev materialnega stanja šol- stva. Taiko so prosvetni de- lavci dobili večje zaupanje, predvsem pa moralno oporo, da je njihovo delo le ct>nje- no. Raizen tega je bil storjen tudi korak naiprej v divigu osebnih dohodkov prosvetnih delavcev. Obseg temeljne dejavnosti v bisitriški osnovni šoli se v letošnjem letu ne bo bistve- no povečal glede na lansko leto. Taiko so na stopnji raz- rednega ix>uika odprli samo en novi oddelek na osno šoli v Slov. Bistrici. VeM imajo vsi oddellki na tej, zgoi-njo mejo otrok, pred san z nonmativi. Nov delek pa so odprli tudi na sebni osnovni šoli. Se naprej pa bo ostaj nefeaterih šolah kombini pouik, kot v Stuidenicah, kanji in Keblju. Na stoj predmetnega pouka pa so prli nov oddelek šestega i reda na Sp. Polsikavi. Ker 90 za naslednja tri ta uikinili višjo stopnjo osnovni šoli v LukanjlJ imela temeljna izooraževa] sikupnosit zairadi tega daj ne stroške, ker bo morala skrbeti za te učence pr« (Konec na 12. strani) Ljubn bralka z Gorenjske Najprej te prav lepo pozdrav- ljam. Ne bodi huda, ker se ti ni- sem takoj zahvalila za tvoje pi- smo ln za pošiljko. Nekega dne sem prišla iz šole. Na mizi me je čakala pošta. Hi- tro sem odprla pismo in ga pre- brala. Bilo je tvoje. Priloga si mi tudi mnogo lepih razglednic. Takih še nimam. Večkrat sem jih pregledala in pokazala moji ma- mi in sestricam in bratu. Moja zbirka razglednic se je povečala s tvojo pomočjo. Hvala ti! Mama mi je takoj rekla, naj ti odpišem in se lepo zahvalim. Te- ga nisem mogla storiti, ker ml nisi napisala .svojega naslova. Na to pa se nisem spomnila, da bi ti v NASA pisma poslala odgo- vor in zahvalo. Zato mi oprosti! Se enkrat se ti zahvaljujem za pismo in razglednice. Marija Stager, Vičanci 77 V prvi vrstici te srčno pozdrav- ljam in s? ti zraven zahvaljujem za sprejeto pismo in znamke. Ni- sem verjela, da si mi zares izpol- nila mojo željo. Ko sem prišla iz šole, mi je brat povedal, da sem dobila pismo. Zelo sem se razve- selila. Takoj sem odprla zavoj in iz njega potegnila tvoje pismo. Na tla so se vsule znamke. Ve- selo sem jih pobrala. Sedaj še raje zbiram znamke. Ni me sram, če moram ljudi vprašaU, če imajo kaj rabljenih znamk za mojo zbirko, škoda je velika, ker lepe Ln redke znamke s pi- smi vred zmečkajo in vržejo v koš ali v peč. Zelo rada bi ti pisala na tvoj naslov in te tudi razveselila, kot si ti mene. Bili bi si prijateljici, čeprav se ne bi videli. Oprosti mi, ker ti dolgo nisem odpisala ln sprejmi mojo veliko zahvalo! Silva Slana, Trgovišče 49 Alenka! Mene dobro poznaš, ker sem že več pesmic napisala za tvoj koti- ček. Pišem se Jožica Hanžehč, doma sem v Cvetkovcih. Pri nas je sedaj zvečer najbolj toplo ln prijetno in tudi moja pesmica ima naslov ZIMSKI VEČER Zdaj je prišel tisti čas, ko zima zopet je pri nas. Zvečer, ko živino nahranimo, radi k peči sedemo, toda ne k mrzli peči, temveč k topli in vabeči. Otr^jci r.a ,oeč se spravijo ln ušesa napenjajo. da vsako besedo ujamejo, kaj se starejši pogovarjajo. Moški ladi kadijo' in modro govorijo, kaj se po svetu godi, pa tudi o davku in poceni ft o mesarjih in o dragi govedii Zimski večer mami prav prid nobena minuta ji ne uide, s hčerko in teto za mizo sedi fižolček prebirat hiti. V kotu na polici radio stoji in nam »vesele viže« vrti, elektrika sveti v vsaki kot in je svetlo povsod. S^jnski večer jze kratkočasa čeprav je na peči gorko, da se otrokom oči zapro ln sanjati začno. Ko zjutraj se zbudijo, se ves dan veselijo na večer, ki bo spet — ZIMSKI VECER Jožica! Zares si moja stara znank prav tvoje lepe pesmice so i našle in zbližale. Tudi tvoj ski večer-« kaže tvojo razul moč in srčni občutek. To je v uspeh, to je dosežek posebne ste. VeseUm se s teboj. alenl Alenka! Zimske počitnice so mn< učencem bridke. Meni tudi sladke in zaradi tega je na ta moja pesmica. Zadnji dve stici nista moji, zato sem Ji v narekovaj. Napiši mi, Ale če veš, kateri pesnile je to i sal! Prosim za odgovor. Franc Kuharič, Lešft ZIMSKE POCITNICE Pol leta Sole je minilo, pouk se je končal, to šolarjem je veselje, a ne za vse, nezadostne ocene jih skrbe. Ce nezadostnih ocen ne bi bilo, naše življenje bi bilo lepo. Učenci pa so sami krivi, če te ocene so dobili. »Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen boKa' Franček! , Soglašam s pesnikom nom Vodnikom in s tebol- Imata oba popolnoma prav. pa posebno in povsem resu' lim, naj ti bo šolsko leto usf in veliJce počitnice »sladke' daj boš napisal veselejšo P! co. ALEK ČETRTEK, 23. JANUAR.T.\ 1969 DNII^ _____ STRAN 9 jflarji, dijaki m študenti iz ormoške občine: Teliko veselje v „malih" počitnicah Knt bi trenil, smo. se zna- Sedi počitniškega vrve- V času semestralnih po- Inic, ki so za nekaj^ časa tonile v popbo solske liige ter približale vse mi- vnosti »bele opojnosti«, novnočolci, dijaki pa tudi Untje, so spet privlekli . dan smuči, sanke m dr- Ike skratka zimsko vese- » se je pričelo, dasiravno lxn zima letos s snegom ni •eveč naklonjena. Oživela I snežna pobočja, oživeli so iledeneli ribniki, vesel vrišč 1 brezskrbnost sta napolni- I počitniške dneve, ki tako ►lo naglo minevajo. Najbrž bi grobo grešil, če I zapisal, da so v času zim- tih počitnic pajki dobesed- 0 razpredli mrežo nad šol- dmi knjigami. Mnogo je ikih, ki morajo tudi v po^ Itnicah nadomestiti tisto, ar so med letom zamujali 1 zanemarjali. Seveda star- i pri tem počitniškem vrve- D ne bi smeli pretiravati z emogočimi zahtevami po Čenju in z očitki slabega pričevala, saj otroci v takem .rimeru ne bodo imeli od očitnic prav nič ali pa vsaj ore malo. Za otroka je ne- mogoče presedeti ob knjigi ikrat, ko je na sosednjem riču najbolj veselo in mi- Javno. V tem času je učenje » kazni brez vsakega haska, aj bo otrok še bolj zasovra- al šolo in se bo po počitni- ah vrnil v šolo nespočit in lepripravljen. Strahovanje ti ponižujoči postopki zara- li slabega spričevala lahko 'odijo tudi črne kronike. 5trah pred palico, sramoto n ponižanjem lahko napelje nlade ljudi na vsemogoče odločitve. Ne pozabimo, da iismo vsi ljudje enako na- darjeni in ne morejo biti vsi nroci odličnjaki. Ce želimo popraviti otrokov uspeh v »li, mu pomagajmo z lepo ^sedo m z dnevnim urni- v katerem bo zajeto vse i^itnisko veselje in tudi 5Krb za šolo. ^ V prejšnjem tednu me je preživljajo Ritnice šolarji, dijaki in "udentje v ormoški občini, .ih : ^saj v grobih obri- »ifi razkriti ta počitniški živ- 'P . zvedeti, s čim se se n^di s^daj, ko so Vrata ^^^^^ čas zaprla šolska ^Dvojčici Ino in Marijo smo lani v sk2 že predstavili clZ \ %/etkovima dvojči- mTron ?^/deka. Takratne- dali n. zapisu smo žtir "^Stiri dvojčice, i ' ^li^ne glasbenice«. po'končani »la vpisala akademijo v nadaljuje sestra medtem ko ,'cbiskuj^ r asisipnf!i zobarsko šole v Mariboru. Ob sv'^^ preživljata doma > ^^ojem najbolj priljub- ljenem inštrumentu klavir- ju, ob šolskih knjigah ter seveda tudi na bližnjih smu- čiščih. V ta namen sta se letos preskrbeli s kompletno smučarsko opremo in sta ravno v času mojega obiska pri Lahovih kovali načrte za nedeljsko smučanje na Po- horju. Ina je bila v nekoliko napetem pričakovanju kolok- vija, ki ga je opravljala na- slednji dan v šoli, medtem ko se je sestra Marija prav po gospodinjsko sukala okrog štedilnika in pomagala mami pri p>ečenju palačink. (Moram priznati, da so bile zelo okusne). Marija mi je pove- dala, da mora v času počit- nic opraviti še strokovno prakso in da jo zobarsko asistentsko delo zelo veseli. Ina tudi v času počitnic živi v svojem svetu glasbe in vsak dan vadi za klavirjem. »Na pomoč« ji priskoči tudi Ma- rija ter tako v duetu pre- življata počitnice za klavir- jem in polnita Lahov dom z nežnimi in plešočimi zvoki klasičnih, kot tudi modernih melodij. Čeprav sta v Mariboru vsaka v drugi šoli, izkoristita ves prosti čas za skupno živ- ljenje. Ina stanuje v " štu- dentskem domu, Marija pa je v zasebnem stanovanju. Obe nosita dolge bahave ki- te, ki si jih ne nameravata še tako kmalu porezati. Po- leg vseh drugih velikih po- dobnosti so tudi kite znak, da sta Ina in Marija navi- hani, vendar pridni se.^tri- dvojčici. Milana ŠALAMUNA iz Podgorec, učenca 5. razreda osnovne šole, sem povprašal o počitniških vtisih kar v trgovini trgovskega podjetja Zarja v Podgorcih. Prišel je kupovat nekatere gospodinj- ske potrebščine. Povedal je, da bo mama pekla »biskvit«- in se pri tem prav sladko zadržal. V šoli dobro »vozi«, njegov najljubši predmet pa je matematika. V počitnicah prebira knjige, obnavlja učno snov in hodi seveda tudi na obvezne potepe k sosedovim. Zeli si, da bi zapadlo -še vsaj nekaj centimetrov novega snega. S tem bi bila ustvar- jena nekoliko mehkejša pod- laga za številne padce s smučmi in s sankami. Tudi led je nekoliko premehak, tako da v letošnji zimi ne bo mogel raztrgati svojih čev- ljev. Pravi, da se mu je to v prejšnjih zimah na veliko jezo očeta in mame večkrat pripetilo. Za kakšen poklic se bo odločil po končanem šolanju, še ne ve. Sicer pa je za to še čas, saj so pred njim še dolga tri leta trga- nja hlač v osnovnošolskih klopeh. V Podgorcih sem ta dan srečal tudi malega in navi- hanega Lenarta KOSLJA iz Zamušanov. Je učenec dru- gega razreda osnovne šole in že na prvi pogled prebri- san fant. Pohvalil se je, da ni bilo v spričevalo nobene- ga »biča« in da je izdelal v polletju z dobrim uspehom. Z malim Lenartom je bila tudi učenka IV. razreda So- nja KELENC, ki je pri Ko- sijevih v oskrbi. Malce sra- mežljivo mi je priznala, da bi morala biti že v šestem razredu in da ji je dvakrat »spodrsnilo«. Na vprašanje. kako jc bilo v letošnjem pol- letju, je nekoliko tiho rekla, da dobro. Zdelo se mi je, da je bilo v tem odgovoru ne- kaj laži in sem z vprašanji sitnaril še dalje. Končno mi je priznala, da je imela ne- gativno oceno iz družbenih ved. V skrbništvu pri Kosi- jevih je tudi njen 15-letni brat Milan. Ata in mama ju bolj po redko obiščeta. Za- kaj, Sonja sedaj še ne ve. Prav gotovo bo zvedela, ko bo nekoliko odrasla. Oba sta si v trgovini ku- pila bonbone in odcepetala po zasneženi in blatni cesti. V soboto sem se ix) naprej dogovorjenem srečanju, ki ga je organizirala dijakinja IV. letnika ESS v Ptuju Gor- dana OŽBOLT iz Ormoža, pogovarjal tudi z nekateri- mi srednješolci in študenti, ki so takorekoč zapustili Or- mož ter študirajo v Ptuju, Mariboru, Ljubljani in dru- god. Zbrali smo se v grajskem bifeju v Ormožu ob obvezni turški kavi in z uvodno ugo- tovitvijo, da Ormož nima pri- mernega prostora, kjer bi se lahko mladi zadrževali.' Be- seda je stekla sama od sebe, k čemur so pripomogli v za- četku omenjena Gordana Ož- bolt, Dragan Krstič, dijak IV. letnika srednje tehnične šole — smeri šibki tok v Ljublja- ni, Edvard Brazda, dijak III. letnika Vazduhoplovne gim- nazije »Maršal Tito« v Mo- starju, Marjana Brazda, di- jakinja I. letnika gimnazije v Ptuju ter Franc Sulek, štu- dent. II. letnika pedagoške akademije v Mariboru. Dijakinja IV. letnika ESS Ptuj, Gordana Ožbolt je v razgovoru najprej omenila priprave za maturo in semi- narsko nalogo, ki jo bo na- pisala iz področja zemljepisa. Uspešno napravljena matu- ra je njena letošnja največja želja. Vedno si je na tihem želela, da bi čimprej končala šolanje, to da sedaj, ko je ta korak iz dneva v dan bliže si želi, da bi brezskrbna šol- ska leta trajala še dalj časa. Po šolanju se namerava za- poslili v tovarni »Jože Keren- čič« v Ormožu, od koder pre- jema tudi štipendijo. Ce bo le mogoče, bo nadaljevala iz- redni študij na Višji pravni šoli v Mariboru. Počitniški dnevi ji naglo minevajo ob knjigah, poslu- šanju plošč, obiskovanju ki- nopredstav in na sicer red- kih mladinskih plesih v Or- možu. Včasih se zberejo mla- di v grajskem bifeju, kjer se pogovorijo o svojih proble- mih. Gordana ima svojevrst- nega konjička. Zbira pro- spekte in razglednice. Ima že okrog 2000 razglednic najraz- ličnejših mest in krajev iz vsega sveta. Skratka, njena dijaška leta in dekliška mla- dost mineva tako, kot pri ti- sočih mladih, ki upajo v svo- jo srečno prihodnost. Dragan Krstič, dijak IV. letnika TSS v Ljubljani do- biva štipendijo od gradbene- ga podjetja Ograd v Ormožu in je prav tako v mrzličnih pripravah na maturo. Po šo- lanju se bo za nekaj časa za- poslil, zatem pa namerava odslužiti najprej vojaščino. Elektrika ga je mikala že kot otroka. Odločil se je za po- (Konec na 10. strani) Ina Lah, študentka I. letni- ka PA v Mariboru. Semestr- ske počitnice preživlja v glavnem za klavirjem in na smučeh. Marija Lah, dijakinja i. let- nika zobarsko asistentske šo- le v Mariboru. Sola, klavir, smuči in seveda nepogrešlji- va .sestra Ina mnogo pripo- morejo, da počitnice naglo minevajo. Milan Šalamun v počitnicah zelo rad sede tudi na kolo in se malo zapelje po Pod- gorcih Lenart Kosi in Sonja Koleno sta prišla kupit bonbone Gordana Ožbolt: priprave na maturo .so iz dneva v dan bolj intenzivne. Dragan Krstič: matura je pred vrati in z njo (udi di- ploma. (Upajmo, da tudi za- poslitev). i STRAN 10 TEDNIK — ČETRTEK, 30. JANUARJA ig; (Nadaljevanje z 9. strani) klic, ki ima iz dneva v dan večje perspektive. V času po- čitnic gre večkrat na kegla- nje k »Abonentu«, bere knji- ge, se pripravlja na maturo in po večerih posedi s pri- jatelji in s prijateljicami. Zbira športne značke in znam- ke. Ima že bogato kolekcijo, V kateri je okrog 10.000 znamk. Z značkami je neko- liko težje. Dopisuje si tudi z mladimi iz različnih držav. Pogoji študija v Ljubljani so še kar dobri, vendar se kot »provincialec« težko vključi v zaprte kroge neka- terih ljubljanskih »frajerjev«, ki razmetavajo denar in gle- dajo na dijake iz podeželja, kot na črne ovce. Edvard Brazda, je dijak III. letnika Vazduhoplovne gim- nazije »Maršal Tito« v Mo- starju — želi nekoč poleteti visoko v sinje nebo in se iz- šolati za pilota najmodernej- ših vojaških letal. To željo je gojil v sebi že kot otrok, ko je delal papirnate avione in spoznaval prve skrivnosti letenja. Njegov cilj je že so- razmerno blizu. Po gimnaziji bo nadaljeval šolanje na le- talski akademiji v Zagrebu. V gimnaziji je že opravil te- čaj za jadralne pilote. Ko je pod strokovnim nadzorstvom inštruktorja prvič upravljal jadralno letalo in »z viška« gledal na mater zemljo, so ga sinje višave še bolj priteg- nile Domov prihaja bolj pored- ko. Počitnice mu zelo naglo minevajo. Komaj je toliko časa, da se pozdravi z vsemi svojimi nekdanjimi prijate- lji, pa je že treba ponovno vzeti v roke torbo in odpo- tovati nazaj v Mostar. In ne- koč bo Edvard vodil kot pilot morda najmodernejše letalo, prebijal zvočni zid in postal branilec našega zračnega prostora. Marjana Brazda, dijakinja i. letnika gimnazije v Ptuju je sestra našega bodočega pi- lota Edvarda. Nanj je še po- sebej ponosna. V šolo se vo- zi z vlakom, poleti pa tudi »štc.pa«. V šoli zaenKrat še dobro »vozi« in upa, da bo v bodoče še boljše Je šele na začetku dijaškega življe- nja in bi zato težko progno- zirala. kateri poklic si bo iz- brala Verjetno bo nadalje- vala študij germanistike, ni pa seveda izključeno, da se bo odločila še za kaj drugega. Sedaj, ko je brat doma, ji po- čitnice naglo minevajo. Do- ma poslušata plošče, včasih je treba pobrskati tudi po učnih knjigah, poklepetati s prijateljicami in prijatelji, rada tudi pleše... in kot bi trenil bodo minile počitnice, na katere bo ostal le še spo- min, zavit v nove šolske pro- bleme in učne uspehe, za ka- tere si želi, da bi bili čim boljši. Franc Sulek je študent II. letnika PA v Mariboru. Odlo- čil se je za študij zemljepisa in zgodovine. Ima štipendijo, vendar se mu zdi, da je za zaposlitev zelo malo možnosti. Študij se bliža h kraju. Ker pregovor pravi, da ženske ne smemo nikoli vpraševati ko- liko je stara, študenta pa prav tako ne smemo gnjaviti z vprašanjem, koliko izpitov ima že v žepu, si tudi jaz te- ga nisem drznil. Franc mi je povedal, da že pripravlja di- plomsko nalogo. Od 15. fe- bruarja dalje mora opraviti še počitniško prakso. Prakti- ciral bo na šoli Ivana Can- karja v Mariboru. Pravi, da so študentska leta zelo lepa in včasih tudi zelo trda. Tre- ba je vztrajati in marsikaj tudi potrpeti. Po vsakem o- pravljenem izpitu je bliže ci- lju. da ne bodo drugi učili samo njega, ampak bo tudi sam lahke pričel poučevati, kot predmetni učitelj. Ce bo- do težave z zaposlitvijo, bo nadaljeval študij v Zagrebu Marta Cajnko je dijakinja II. letnika gostinske šole v Mariboru. Zmotil sem jo pri delu za točilno mizo v gostil- ni Marije Havlas v Ormožu. Stregla je lačnim in žejnim gostom, ki jih je bilo v času mojega obiska kar precej. Nekaj časa sem jo opazoval pri njenem delu. Prijazna be- seda, hitra postrežba in za- peljiv pogled... v njenem poklicu mnogo pripomorejo, da je v gostilni tudi večji iztržek. Iz kratkega razgovora, ki je potekal kar za točilno mi- zo, sem izvedel, da se je od- ločila za poklic natakarice predvsem iz veselja do dela z ljudmi. Semestrske počit- nice preživlja na počitniški praksi. Povedala mi je tudi, da je v gostilni pri Mariji Havlas vedno dovolj gostov, še po- sebej poleti, ko imajo odprt lepo in nevsakdanje ure- jen vrt. Prihajajo tudi večje skupine gostov iz sosednje Avstrije. Marta v prostem času naj- raje posluša plošče, gre vča- sih v kino, bere knjige... največkrat pa utrujena od dela zaspi ter pozabi, da pre* živi j a počitnice, ki v bistvu niso počitnice, temveč prak- tično delo v okviru učnega programa njihove šole. Martin poklic ne pozna ne- delj in praznikov, saj imajo gostinci med prazniki največ dela. Uspeh v šoli ji ne dela preglavic. V gostilni je treba imeti urne. noge in mnogo- krat tudi dobre živce. Marta se je temu tudi že privadila. Z ljudmi je zelo lepo delati, čeprav so gostje včasih tudi nemogoči. Takšni smo pač. Tako smo r našim počitni- škim popotovanjem pri kra- ju. S kratkimi izseki življe- nja naših šolarjev, dijakov in študentov, sem vam žele! pri- kazati njihov svet, načrte in skrite želje. Našim intervju- vancem, kot tudi vsem dru- gim, ki v teh dneh preživlja- te počitnice, želim mnogo prijetnega razvedrila v »ma- lih« počitnicah in veliko u- spehov v šoli. Jože Slodnjak Marjana Brazda: dijaška leta so šele na začetku. Do kon- ca šolanja bo treba »prebavi- ti« še ceSo goro knjig. p Sinje višave bodo postale njegov svet. Edvard Brazda Marta Cajnko: delo z ljudmi jo veseli, čeprav so (.smo) včasih nemogoči Franc Sulek: študentska leta so lepa, včasih tudi zelo trda Alkoholizem in Slovenci v zadnjih letih je alkoho- lizem v Sloveniji vznemir- ljivo narastel. Pri tem pa je bilo za odpravljanje ali vsaj omejitev tega pojava malo storjenega. Hitrejše zatiranje alkoholizma preprečuje tudi dejstvo, da se prepušča zdravljenje samo medicini oziroma psihiatriji. Jasno je, da sodi močan delež odprav- ljanja socialno-varstveni slu- žbi pa tudi politični organi in notranja uprava bi morala krepkeje pristopiti na po- moč pri zatiranju alkoholiz- ma pri nas. V Sloveniji je po oceni se- daj okoli dvanajst do dvaj- set tisoč alkoholikov. V Ju- goslaviji jih je med tri sto in štiri sto tisoč. Zaradi al- koholizma pa je v Jugosla- viji posredno ali neposredno prizadetih vsaj milijon in pol prebivalcev. V Sloveniji zavzemajo vi- nogradniške površine več kot 20 tisoč hektarjev površin, sadovnjaki pa 34 tisoč hek- tarjev. Tako sadovnjaki in vinogradi zavzemajo v Slo- veniji eno četrtino vseh kme- tijskih površin. Pred tremi leti pa smo v Sloveniji pri- delali 840 tisoč centov sadja in 653 tisoč centov grozdja. Torej ogromne količine su- rovine za proizvodnjo alko- holnih pijač. Večina pride- lanega grozdja so predelali v vina in sicer 90 odstotkov. Po statističnih podatkih za leto 1963 porabi kmečko go- spodinjstvo pri nas na enega družinskega člana 50 kilo- gramov sadja in 110 litrov alkoholnih pijač. VseljS zelo zaskrbljujoči podat,' Razen tega je naša dtj ena redkih, v kateri ij vsi nekontrolirano projj j a jo te pijače, poleg teg? za njih tudi svobodna ma in prodaja. Ta se % vseh mogočih lokalih, od! ščičarn in prodajaln rr,i in kruha do gostinskih ij lov in privatnih kleti. : Po nekaterih ocenah jJ koholizem kot bolezen tretjem mestu kot vzrok j levanja, takoj za bolezi srca, ožilja in rakom. Imj alkoholizem kot bolezen! pojav. Ni to bolezen p meznika, temveč hkrati vzema širše okolje. Pri nas v Sloveniji nim specialnih klinik za zd; 1 jen je alkoholikov. Ti zdravijo večinoma v pi atričnih bolnišnicah. Vei pomeni to le začetek zd Ijenja, ker je še potn vrsta drugih dopolnilnih lik. IZREKI 9 Dve stvari sta ško4 za vsakogar, ki se hoč« vzpeti po stopnicah si molčati, ko je čas govi in govoriti, ko je čas i čati. (Bodieni 9 Kdor molči, pomen pritrjuje. (Boaii! ® Zgodaj naj se vadi, hoče mojster biti. (Sck KuSturnozgodDvliiski spomeniki S!o¥eoska Bisirica Prvotno naselje se je raz- vilo ob križišču cest v Mari- bor, Celje in Ptuj. Njegovi prvi začetki pa še segajo v obdobje antike. Iz urbanistične zasnove se da sklepati, da se je starej- še naselje raavilo in obstaja- lo, še preden je v prvi polovi- ci 13. stoletja naselbina po- stala trg. O tem nam govori Gradišče, trapezast trg ob ju- govzhodnem delu današnjega mesta. Te osnove nam govo- re o okroglem naselju ali va- si, ob kateri se je v kasnej- ših letih razvil trg. V prvi polovici 13. stoletja tako nastajajo prve zgradbe, ki so ohranjene, seveda pre- urejene in prezidane so danes. Tako je bil v tem času ver- jetno sezidan grad in pa cer- kev. Prvi znani lastniki kra- ja so Spanheimi. Njim pa sledijo Traungavi, Baben- beržani idr. Po Otokarjevem lastništvu pa prevzamejo kraj, takrat že mesto, Habs- buržani. Leta 1239 se omenja v zgo- dovinsiklh virih že bistriški sodnik Becelinuis, 1265 t ji urad Veustritz, leta pa že oiesto. Saimo še dvajset let kasneje je d Bistrica iste pravice, k' jih imela druga deželno- žja mesta. Cez tri leta I jim priznali pravico, da ko bistriški meščani svc no prodajajo na ptuji trgu. Ptujčani pa so 1 zaradi tega svobodno i sikozi njihovo mesto Ravno te pravice proste daje na ptujskem trgu i' ratno je omogočilo širši voj Bistrice. Tako se j' votni trg močno razširil stalo pa je tudi več pr< in vzdolžnih ulic. V na njem stoletju je dobilo sto Zički dvor, v začetk stoletja pa Rotovž in bo sv. Duha. V tem času J' bilo mesto tudi varC naprave, kot mestni zid rovalne jaške, prekope Seveda pa .je srednje^ mesto prizadelo precej ! rov, tako da se je do ' ohranilo le malo origi® ga. tednik — ČETRTEK, 30. JANUARJA 1969 STRAN S Z starih zapisov o starem Pluju V rimskih časih ^ častili več božanstev Glede na to, da so najocm tSni ostanki svetisc v okoh- r^^uia bomo tokrat pogledala, IK'davni predniki Ptujča- S častiU svoje bogove, fcistusov nauk je pognal ko- prdne v Poetovioni in v sose- l^^^^Je v III. stoletju. Pred em pa so, kakor v vsakem vec. S pokrajinskem niestu, cči- •dno tudi v Poeto^om, častili imska državna božanstva. V m v si Poetovio M. Abramic pi- E- »Napisi nam izpričujejo šte- riina posvetila luppitru, ki je mel bržčas svetišče na griču panorami.- Pisec navaja še vr- ito kultov ostalih božanstev, ied drugimi navaja boga vojne Pri zdravilnih vrelcih v ?-araždinskih toplicah so imele joscben kult Nvmphae Augu- ^... Važno in za Poetoviono mačilno je češčenje takozvanih ijutrices Augustae. Njegovo rvetišče je bilo bolj kapelica nego tempelj... je stalo na Sp. Hajdinu ... Malo svetišče je bilo očividno nekoč v IV. sto- letju razdejano, a ne več posta- vljena Njegov inventar so po- rabili za grobove in i>opravo svetišč, v katerih se je kult na- daljeval. Večina teh pK)Svetil so poklonili možje za blagor svojih otrok in žena; saj je bila zaščita teh »božanskih dojnic« name- njena zlasti otrokom. .. Sužnji ilirske carinske uprave so bili razmeroma zgodaj uvedli v Poe- tovioni Mithrov liult ter zgradi- li okoli leta 160 po Kr. v že ob- stoječem svetiščnem okolišu majhno svetišče.-« Pisec dalje piše, da so 2:gradili poveljnik in častniki dakiških legij, ki sta imeli v Poetovioni večje odre- de, tretji mitrej sredi gosto za- zidanega mesta na Gcwnjem Bregu. Pisec predvideva, da je stal še četrti mitrej na levem bregu Drave poleg dominikan- ske vojašnice. Možno je tudi, da so prinesli na omenjeno mesto izkopane napise le slučajno. »-. .. Tudi z Mithrovim kultrst f^ , ^Sra žene vseh ga zpn z divje- ''s jo prikazuje uigra v ^ rirj^^^^ Napoleonovega ku- Claudia Cardinale TP ZARJA IZ ORMOŽA SE ŠIRI NA HRVATSKO Trgovsko podjetje Zarja iz Ormoža si je v svojem kon- ceptu razvoja postavilo med drugim tudi nalogo razširit- ve dejavnosti r\a območje so- sednje Hrvatske. Kot smo že poročali, so na tem področ- ju že dosegli lepe uspehe. Na hrvatski strani so odprli v lanskem letu tri prodajalne, ki so pokazale lep poslovni rezultat ki je predvsem od- raz konkurenčnih cen ter do- bre založenosti prodajaln. Le- tos nameravajo v tej smeri iti še dalje. Do konca marca bodo odprli na Hrvatskem še tri nove prodajalne z meša- nim blagom. Navedena vlaganja sicer niso majhna, vendar se bodo v zelo kratkem času amorti- zirala. Prodajalne, ki jih od- pira trgovsko podjetje Zarja na območju sosednje republike niso samo uspeh za omenjeno trgovsko pod- jetje temveč za celotno ormo- ško občino, ki na tak način kanalizira občane in seveda tudi njihova sredstva v Or- mož in v prid nadaljnjega razvoja revne kmetijske ob- čine. J. S. Pred 40 leti prva gasilska črpalka v Gorišnici Pred mnogimi leti je bil fotografski aparat prava red- kost. Ce so hoteli tudi foto- grafijo za spomin, so morali klicati fotografa ali tiste redke ljudi, ki so imeli foto- aparate. Danes fotografski aparat ni več nobena poseb- nost. Predvsem v turistični sezoni mnogim visi preko ramen. Pred mestnirai zna- menitostmi ali drugje je več- krat opaziti turiste, ki slika- jo zanimive objekte ali pa svojce, ki se bodo spominjali ob sliki, kod so hodili na iz- lete, počitnice in podobno. 2e od davnih časov pa fo- tografija veliko pomeni, po- sebno še tista, ki prikazuje zgodovinske osebnosti, do- godke, objekte, ki jih več ni in podobno. Mnogi, ki so se fotografirali pred leti, se niti zavedali niso, kako pomemb- ne bodo njihove fotografije za naslednje generacije. O tem sem razmišljal pre- teklo soboto, ko sem si ogle- doval v Gorišnici razstavo v počastitev 40-letnice gasil- skega društva. Poleg diplom, pohval... je bilo tudi veliko šitevilo fotografij. Ko sem si ogledoval fotografijo, na ka- teri je par konj vlekel ročno motorno brizgalno, okoli ka- tere je bilo večje število ga- silcev in ostalih vaščanov, je pristopil prileten možakar. Pobliže je pogledal fotografi- jo in s prstom pokazal na mladega fanta, ki je sedel na konju: »To sem pa jaz, je dejal. Takrat sem bil star 16 let, sedaj pa sem 56.« Navzo- či smo ga z zanimanjem ogledovali. Ko sem zvedel, da je Franc Muhič iz Mo- škajnc, prej stanujoč v Go- rišnici, sem ga zaprosil, da nam je povedal, kako je bilo, ko so pripeljali prvo gasilsko črpalko v Gorišnico. Povedal je, da so šli ponj o v Radva- nje pri Mariboru. Ker takrat ni bilo avtomobilov, so jo pripeljali s konji. Gasilska godba je šla naproti priha- jajoči brizgalni do Spuhlje. Sprejem brizgalne v domači občini je bil prisrčen. Briz- galno so blagoslovili nasled- nji mesec obenem z domom. Spored ob svečanosti je uspel. Svečanosti so se ude- ležili gasilci mnogih društev. Tega dne je bila tudi tom- bola. Veselični prostor je bil premajhen ... Fotografija je obudila vr- sto lepih spominov na do- godke pred 40 leti. Prav ta- ko je vsaka izmed razstav- ljenih fotografij veliko pove- dala. Z. R. Bodo mladi v Ormožu dobili svoj prostor? Kot smo to že tudi v na- šem listu nekajkrat poudar- jali, mladi v Ormožu nima- jo primernega prostora, kjer bi se lahko sestajali, se po- govorili o svojih problemih ter od časa do časa organi- zirali mladinske plese. V zadnjem času so jim z velikim razumevanjem pri- skočili na pomoč člani ,de- lovne skupnosti osnovne šole Ormož in v prvi vrsti ravna- telj šole Zlatko KOVACiC. Za veseli skok iz starega v novo leto so jim odstopili kletne prostore, v katerih je šolska mlečna kuhinja. Tu so si mladi priredili veselo silvestrovanje, ki je potekalo v najlepšem redu, kar je v Ormožu sicer redkost. To je bil v pravem pomenu bese- de družabni večer, ki bo vsem navzočim še dolgo ostal v spominu. S tem silvestr- skim in še z enim plesom, ki so ga organizirali v počitni- cah, so si mladi Ormožanci ustvarili pri kolektivu za- upanje, da jim ravnateljstvo šole tudi v bodoče ne bo od- bilo njihovih prošenj. Nekateri mladinci so me zaprosili, naj se v njihovem imenu javno zahvalim celot- nemu kolektivu osnovne šo- le Ormož, še posebej ravna- telju Zlatku Kovačiču in učiteljici Gizi Blagovič V Ormožu se slišijo govo- rice, da vodijo mladinci raz- govore s trgovskim podjet- jem Zarja, ki bi jim naj od časa do časa omogočila za njihove prireditve in sesta- janje grajski bife. Ko bomo o tem zvedeli kaj več, bomo obširneje poročali. Ob vsem tem ne moremo mimo dejstva, da si mladi v Ormožu svoj prostor zaslu- žijo ne glede na utemeljene ali pa neutemeljene očitke, ki so naperjeni na ormoško mladino. Vse preveč radi na- pihujemo njihove senčne strani in nočemo priznati, da smo tudi sami krivi njihovih grehov. J. S. Prizadevnost gasilcev bistriške Steklarne Industrijsko gasilsko dru- štvo v bistriški Steklarni šte- je po doseženih rezultatih med najaktivnejše v občini. Številne akcije, tekmovanja in sodelovanje na proslavah so izdaten izkupiček dejavno- sti društva, ki pa se iz leta v leto bori s pomanjkanjem fi- nančnih sredstev in le velika požrtvovalnost in volja zago- tavlj.^ta navedene aspehe. Društvo je svoje člane te- meljito seznanilo z nalogami operative in sploh uporabe gasilskih aparatov. Med svo- je uspehe pa šteje društvo tudi supeh Štefana Veleja na občinskem prvenstvu v tek- movanju 300-litrskih motork. tork. Na letošnjem občnem zbo- ru je predsednik ob. gasilske zveze Franc Cvahte podelil trem članom društva, Viktor- ju Dvoršaku, Faniki Berd- nik in Štefanu Repniku pri- znanja za 10-letno delo v or- ganizaciji. Med nalogami društva v tekočem letu je povečanje števila članov, ureditev orod- jarne, nabava nove motorne črpalke, medtem ko je naba- va motornega vozila stvar daljše perspektive. Viktor Horvat Amatersko gledališče v Ptuju uprizori v nedeljo, 2. 2. 1969, ob 15. uri popoldne komedijo DREVESA UMIRAJO STOJE Opozarjamo, da je to zadnja popoldanska predstava teg« dela. O ČEVLJIH čevljev nikoli ne kupujemo dopoldne, ko so noge spočite. Veliko mani nevarnosti je, da nas bodo čevlji tiščali, če se za nakup odločimo popoldne, ker so noge proti večeru ved- no nekoliko nabrekle. Nove podpate nadrgnemo s prerezanim krompirjem, da nam ne drčijo. Šivi na svetlih čevlji'h se ze- lo hitro umažejo. Če hočemo ohraniti bele sive, jih prevle- čemo s prozornim lakom, S tem zaščitimo čevlej pred vla- go. Na svetle čevlje ali torbi- ce nikoli direktno ne nanaša- mo krem-e. Večja količina narareč zapušča na svetlem us- nju temne madeže. Zato je priporočljivo, da kremo na kr- pici razmažemo in šele z na- maščeno krpico zdrgnemo. čevlje ali torbice. Starejše čevlje kdaj pa kdaj umijemo s terpentinom. Tako odstranimo umazane obloge prahu in kreme, _ ki sta se sčasoma nabrala na usnju. Po- novno namazani čevlji bodo spet svetli kot novi. STRAN 12 TEDNIK — ČETRTEK, 30. JANUARJA ig; NAO/iUEVANJA - NADALJEVANJA - NAHAUE Bo bistriško šoiStvo izpolnilo svoj program do šole v Oplotnico iz raznih krajev. V tem letu pa se ne bo po- večalo število štipendistov. Storjeni bodo vsi napori, da se uresniči tisti pravilnik, ki govori o gibljivem delu šti- pendij. Določeno je, da dobi- jo štipendisti z boljšimi uč- nimi rezultati tudi višji gi- bljivi del, s čemer se stimu- lira njihova prizadevnost pri študiju. Seveda pa je na vseh šolah predvidena tudi dodatna uč- na dejavnost, s katero po- magajo učencem k lažjemu dojemanju snovi. Za izpolnitev programa, katerega je podprla tudi So- cialistična ziveza in je v sikla- du s težnjami, ki so se naka- zale na problemsiki konferen- ci o šolstvu, so potrebna sred- stva. Po programu temeljne izobraževalne sikupnosti bi bilo potrebno zagotoviti za vso dejavnost čez devet mi- lijonov novih dinarjev. Zato bo potrebno p>oisikati vse vi- re, da si zagotovijo ta sred- stva,_^ seveda pa bodo potreb- na tudi dodatna republiška sredstva, če bomo želeli, da bo bistriško šolstvo izpolnilo svoj program. -b roditi uspešen — predvsem pa demokratičen potek skup- ščinskih volitev, ki so tre- jiutno pred nami. J. S. Odstopanje od nemogočega kmetijstva. Kratkoročni kre- diti razivoj le še bolj zavira- jo ter vnašajo še večjo zme- do. Med drugim so obravnava- li tudi vprašanje nadaljnje- ga ra-zvoja živinoreje, ki je v občutni stagnaciji in v veči- ni delovnih organizacij kot tudi pri kmetih v občutnem nazadovanju. Za nadaljnji razivoj kmetijstva bo treba napraviti temeljit načrt, ki ne more in ne sme biti pav- šalen za celo Slovenijo, tem- večza posamenza območja, ki imajo tudi specifične pro- izvodne, talne in kliniatsike pogoje. Podkrepili so ugotovitev, da je Ireba končno nehati z diskriminacijo kmetov ter jih obravnavati kot enakopravne proizvajalce. Proizvodnja in trgovina ne moreta in ne smeta nadalje- vati s staro prakso, ki je ro- dila težke in nepopravljive posledice. Eden izmed diskutantov je v razpravi omenil tudi zapo- slovanje delovne sile in skrb za ostarelo kmečko prebival- stvo ter izobraževanje kmeč- ke mladine. Na tem podr-očju bo treba v bližnji prihodnosti pričeti s temeljito preobraz- bo, ki ne sime ostati samo pri besedah in obljubah. Ce grobo ocenimo vsa do- sedanja prizadevanja pri re- ševanju razmer v kmetijstvu, lahko le ugotovimo, da sio za- enkrat v bistvu to le še bla- ga odstopanja od nemogoče- ga in nenormalnega. J. S. Predpustne šale Domnevam, da se v trgovini, kjer prodajajo šaljive pred- mete za predpustne zabave, zbirajo samo pesimisti. S po- lic se režijo mrtvaške lobanje in krinke z votlimi očmi ter binglja fakirsko vože. Ko sem vstopil, so rožljale verige in neka krava je mu- kala tako zamolklo, kot bi ho- tela zdaj zdaj teliti. Za prodajno mizo je stala priletna gospa. Neki možakar blagega videza je stal v pro- dajalni in želel kupiti brado. »Brade,« je rekla stara go- spa, »so žal pošle.« »To je neizrečno žalostno,« je rekel mož in se napotil pro- ti vratom. »Toda vzemite to škatlico,« je rekla gospa s tožečim gla- som. »Ce jo daste komu v ro- ke in jo odpre, mu skoči plo- čevinasta žabica na nos.« On: »In to vi odobravate?« Ona: »No, če ste ravno razi- grani.« On: »Ste morda vi razigra- ni?« Ona: »Ti moj ljubi bog! To- da če vzamete ta nož in ga položite h krožniku pa nekdo sede za mizo in si hoče zre- zati biftek, se rezilo sklopi.« On: »Nad tem se ne morem smejati. Nimate čarobnih ar- tiklov, ki nas pripravijo do smeha?« Ona: »Morda bi hoteli ča- rati?« On: »Ne, morda pa bi ho- teli vi?« Ona: »Nikakor ne.«" V tej prodajalni sem kupil kartonsko škatlo, ki je bila polna šaljivih predmetov. Na njej je bila slika človeka, ki se je smejal na vse grlo; imel je karirast telovnik in črn ci- linder na glavi. Pod to sliko sem bral: »S temi šalami po- stanete ljubljenec vsake druž- be.« Ko sem odhajal iz trgo- vine, je nevidna krava zopet mukala, verige so rožljale, mrtvaške glave pa so se re- žale ... Bil sem povabljen na neko družinsko predpustno zabavo. Pri rabi svojih šaljivih pred- metov sem se točno ravnal po navodilu, ki sem ga našel v škatli. Uspeh je presegel vsako pričakovanje. Za začetek sem vzel iz škatle pripravo za topovski strel, ki sem jo obesil na kartonski le- stenec v salonu. Točno ob dva- najsti uri sem tlečo cigareto pritaknil k vžigalni vrvici. Nihče se ni smejal. Ko je go- spodinja čez pet minut s pe- trolejko prišla v salon, je dr- sel z gostov še droben apnen prah. Lestenec so pozneje na- šli na dvorišču. Ce je verjeti gospodarju, je visela na po- rušeni steni originalna Muril- lova slika, ki je potlej niso mogli nikjer več najti. Od pre- šernega smeha sem se komaj držal pokonci. Ostali so zrli potrti iz svojih počrnelih o- brazov. Ko so jih s pomočjo arnike in Hoffmanovih kap- ljic zopet spravili na noge, smo odšli v spalnico, kjer se je za- bava nadaljevala. Ženske so se živčno smeja- le in pogledovale proti stropu. A jaz, neugodni šaljivec, sem medtem naskrivaj že prebral naslednji odstavek navodila porabe. Zlesel sem pod mizo in privezal ženskam eksplo- zivne žabice na gležnje. Misli- le so, da je pod mizo pes, ne- katere so me božale, druge se zame niso menile. Tokrat sem vžigalno vrvico prižgal s ci- gareto. Uspeh je bil nadvse presenetljiv. Ena od navzočih žensk je dobila krče od vre- ščanja. Jaz pa sem seveda nadalje- val s svojim duhovitim nači- nom razveseljevanja, kajti moja čudežna škatla predpust- nih presenečenj še zdavnaj ni bila izčrpana. Tako sem ne- kemu komercialnemu svetni- ku položil na stol otroško tro- bento. Komaj jo je nastavil na usta in zatrobil, že je bil prek in prek pokrit s sajami. Glasno sem se zasmejal. Te- daj se mi je s počasnimi kora- ki približal in mi prisolil za- ušnico. Nato sem odšel iz sobe in pripravil iz svoje škatle še boljšo šalo z naslovom: »Ro- parji.« V ta namen sem si mo- ral politi roke z rdečo barvo, ki je bila kartonu priložena. Tako sem vstopil v sobo s kr- vavo rdečimi rokami in še o pravem času ujel hišno go- spodinjo, ki se je ob pogledu name onesvestila. Tedaj je prišel oddelek po- licije. Ponudil sem svojim prijateljem policajem odlične bonbone, ki so bili polnjeni s kremo za čevlje. Vzeli so jih z veseljem. Ko smo prispeli do policij- ske postaje me je bolela gla- va od samega smeha in — u- darca z nekim trdim predme- tom. Rezerviral! za prieškega Lujzef Dober rten drogi gospofli, leki no fsi driigi, ki se j; giič viin razmite. 'ji Zaj tote dni gdo nan tjP cajtugah grozijo, ke mo v,I ken uvozili tiidi v našo (»j »Hongkonško kripo«, sploij ne vujplen na cesto poliif Kak, da bi bija na smrt obs'' sidin za pečjoj pri korpfiašjij niče no od cajta do cajta gi;. tote protistrupe. Premoj dij;^ še skoro nede tota liiba gripti jovla te mo jas letos pret t' ves letošji šnopsov pridelek« enkrat srna z mojin sosldonl ke debatirala o toten moji betegi pa me je bogi reve;», preplošeni pita: »Liijs, ti sj, boj političar, povej mi čej mogli tiidi za toto uvoženo ^ carino pločati?« Poveda senii ke je to do zaj še nigi ne pi da pa se lehko to v resnici saj smo pri nas že tak iiaT;' ke fsoko uvoženo stvor tt;> tak drogo zacarinimo, kak J resnici vredna. Ne ven, zat te naj gripa bila viin vzeti že čemo svoje domoče beteg' ščititi. Keri pa so to pa vem vete: polomiaditis v gosptj stvi, lenoritis na delovaih, stih, fkradnltis družbenega' možeja, goflaritis na sestav no še celi kup tokih žmetnil« tegov, ki jih vroči gospa dt »gospodarska reforma«. Dopisnik iz Ormoža piše: Drogi gospod Lujs, moren, malo potožiti, kak se nan go, Ormoži tistin, ki hodimo našo gostilno na keglaje. T. si tak boj poznoni vinski I'] tak vena veš, ge je tota gos no kak ji je ime. Moren ti p; dati, ke je v tisti liikji gekh mo ne nikol zakurjeno, no si! remo vneti pristoši totega šf! po Ormožu plenke no store t! fkiip nositi, ke se lehko od(| do cajta malo sgrejemo pri i Svctiivli nan kak si naj por mo no se zaščitimo pred ni pečjo. I Tvoj zvesti brolec iz Orn Pozdrovleni Ormožonec! Ja Vidin, ke ste si resen t če vas na kegliši polek pečir Ja, vete, najpret se je trct celi zadevi lepo pogučati, č( to nede nič pomogalo pa sf stalni gostje, ki v toti gos čista zagvišno več litrof vina vujžgnete — preselte v koKo: go gostilno no namesto, i'- keglali rajši korte špilajte. ^ do meli v gostilni zavolo toga škode, kak če bi fsoki den kurli v peči eno tri poleni malo štenkola, Ce nede tu« nič pomogalo pa bi jas v vi imeni priporoča, ke bi tisto ko toblo na keri piše »keglji no je polek narisana še vejka ščica dopunli s pripison: »Kci či, prneste si krese fsoki eno poleni no dvo žepa kolna' premoga, ka se totemi ^ vragi boj po strokovno rece Z željo, da še ne bi tak t zmrznoli vas fse kegloče lep® zdrovla Lujz' MOJA DKCA SO ME I>ETOS KK.\JA RAZOCORALI To pred krotkin so nan naš lari prnesli domu izkaze. Ja^ rečen, mene je skoro kop Puba, ki hodi letos v osmi rj ma v izkazi same dobre i®® fsi izgledi kožejo, ke de na' nem dokunča osemletko, JOJ' zaj si že neke guči, Se bi r^ napre v šole. Ge mo doba pe* ke mo mu lehko ploča vs« sečne potrebe za šola je. Saj,' s toto deco je en vejki kn? ti v šoli dobro vozijo, se boi ke ne bi prepametni grotalj pa v šoli škriple pa se drgoc jimo, kak mo jih do kriiha vli. Najboj pa seveda škrip" pcnezih za jihovo šolaje. No te pa tejko za gnes. lepo pozdrovleni no pasko » ke vas nede gripa zagrobla.' mi na moj antres: Uredništv« dnika. Heroja Lacka 2, Samo vaš Luj' ® Stroga vzgoja je kakor sol v juhi, toda paziti je tre- ba, da juha ni presoljena. *** @ Ne vprašujmo se, ali je življenje vredno, da živimo, temveč ali smo vredni, da živimo, * * » 9 Nič ne pomaga, resnico moramo začeti iskati med lažmi. * * * ® Nobena žival ne naredi kaj nespametnega, ker je za nespametna dejanja treba — pameti! *** Kaj dviga človeka nad žival? Skoro pri vseh ljudeh razum, pri nekaterih mogo- če tudi srce. * * * % Ali ni življenjski smisel že v tem, da iščemo smisel v življenju? * * * ® Spoznanje in resnica sta mejaša, zato sc tako pogosto prepira zaradi mejnikov. Intenzivne priprave na volitve odbornikov v prihodnjem mandatu. V priprave na volitve lah- ko prištejemo tudi vrsto se- stankov v okviru občine, kot tudi nekatere medobčinske sestanke, ki smo jih imeli v zadnjem času. lO SZDL je imel več zaporednih sej s predvolilno vsebino. Pose- ljen koordinacijski odbor družbeno političnih organiza- cij pa si je postavil nalogo koordinirati delo vseh de- javnikov v občini, ki so ta- ko ali drugače neposredno vključeni v predvolilne, pri- prave. Imeli smo tudi po- svetovanja s krajevnimi od- bori SZDL. Kaj nameravate na pod- ročju predvolilnih priprav storiti v bližnji prihodnosti? Pripravljamo se na IV. konferenco ZSDL, ki bo ver- jetno 7. februarja. Sprejeli bomo volilni pravilnik, evi- dentirali možne kandidate za zvezne in republiške poslan- ce ter opravili še cel niz dri*- gih organizacijskih priprav. Do 5. februarja bomo imeli v vseh KO SZDL razširjene sestanke, na katere bomo po- vabili vse predstavnike or- ganizacij in društev. Tu bo- mo razpravljali o možnih kandidatih za odbornike ob- činske skupščine. Tem se- stankom bodo sledile krajev- ne konference SZDL. Skrat- ka, dela in nalog je na pre- tek. Treba jih bo izvršiti v času, ki zahteva zelo inten- zivno demokratično priprav- ljenost, ki bo lahko in mora Simbol češkega odpora PALACH pokopan Češkoslovaški predsednik Svoboda je na kongresu sin- dikatov dejal, da želi večina z različnimi programi in za- htevami še bolj učinkovito pomagati, da bi smer in po- zitivne pridobitve pojanuar- skega razvoja ohranili in čim prej uresničili ter da bi nadalje pomagali razvijati človeške in demokratične vrednote človeštva. Delavci v vsej Češkoslovaški so izrazi- li spoštovanje študentu Pa- lachu, ki se je zažgal v zna- menje protesta zaradi okupa- cije. Na stotine prebivalcev Bratislave se je podpisalo v žalno knjigo, ki so jo posta- vili pred univerzo. Skupina študentov je pričela gladovno stavko, da bi izrazila spo- štovanje Palachu. Za pogre- bom Palacha je bil na brati- slavskih ulicah tih sprevod, na več krajih so prižgali sve- če. Pražani so mirno in tiho demonstrirali za svobodo, de- mokracijo, suverenost in sa- mostojnost. __ ČETRTEK, 30. JANUARJA 1969 NUK ______ STRAN 13 150 ZemSja vvesolju [ako daleč vidimo vesolje? lia /e postala človeku pretesna. Vedno globlje v veso- svoje prednje straže in že se pripravlja za naskok hJsna telesa. Vsak dan slišimo govoriti o satelitih in ve- I h mletih, vendar pa marsikdo sploh nima prave pred- < kai je vesolje. Predvsem pa si ne moremo predstavljati ''. ujl razdalj, ki so takšne, da jih sploh ne moremo iz- r z dolžinskimi merili, marveč jih merimo s »časom«. To hiško merilo« nam je tudi potrebno, če hočemo dobiti od- r na zgornje vprašanje: kako daleč vidimo? orei kako daleč vidimo: deset kilometrov, tisoč kilome- , ^a«;' kot deset kilometrov, če gledamo po ravni želez- tiroai ali če stojimo na morski obali in gledamo proti rju in komaj dobre tri km, če na morski obali sedimo, sni noči pa lahko vidimo s prostim očesom nič manj kot 1)000,000.000,000.000 14,5 trilijona) kilometrov daleč, prav kealenice v Andromedil j hočemo kak predmet vi- ' mora priti svetloba od a do naših oči. Aristotel rugi filozofi starega veka lli prepričani, da »gre oko in pogleda«, kot so rekli: ij naj bi šlo iz oči, »vzelo« Imet in se vrnilo, tako kot aa primer radarski žarek Idaljenega predmeta in se odmev vrne. Zaradi tega, Bzlagal Aristotel, se nam da zvezde migljajo. So reč tako daleč, da »moč ^ oči« na dolgem potova- pslabi in zato prinese na- ^igljajočo svetlobo, lina meja za daljavo, do rc lahko vidimo, je lastna loba in absolutna velikost B v našem vidnem polju, lajo svetlobni žarki do na- očesa prosto pot. Navi- la jakost svetlobe pa se minja v obratnem soraz- |u s kvadratom oddaljeno- redmeta; če je en vir sve- (dvakrat tako oddaljen od M drugi, bomo videli bolj lljenega samo četrtino ta- retlega kot bližnjega in ne rico. Dmetrija vesoljskega pro- i postavlja skrajno mejo, 0 katere ne bomo mogli ^nikoli, tudi z najmoč- hni teleskopi ne. Toda ta Me približno 10.000-krat , kot meglenica v Andro- 1 najbolj oddaljen pred- i KI ga lahko vidimo s ;tim očesom. >2dalja ptCih do sedmih Jetrov, kolikor lahko vi- I 2 morske obale, je si- jrav tako odvisna od geo- toda v tem primeru 'rostejše, namreč od za- jenosti zemlje. Ta za- jenost ima zanimivo in s hitrostjo teles v orbiti, ^ouini osem kilometrov zakrivljenost zemlje /rnv T "botrov (točneje Š \ ^"^trelek, ki bi ga ko f^a sekundo dovolj visoko nad ze- bi ^ nobene kek f"" težnosti ^ vc P^oti zem- Padf K v pro- ^ nrv?' '^strelek izgu- s poleta na a dolž v^^ n^etrov. To- . osmih kilome- trov, kolikor bi jih preletel ^^ tej sekundi, je površina zemlje ukrivljena točno za teh slabih pet metrov. Izstre- lek tako ni prav nič bliže zemlji pod seboj, kot je bil sekundo prej. To velja seveda za vsako naslednjo sekundo poleta; čeprav ves čas pada, zemeljske površine ne bi do- segel nikoli. Postal bi zemelj- ski satelit in bi vekomaj kro- žil v orbiti, če ne bi bilo zračnega upora. Zato je hi- trost osem kilometrov na se- kundo, kar znese 28.000 km na uro, kritična hitrost, po- trebna za izstrelitev satelitov v zemeljsko orbito. Odgovor na vprašanje: ka- ko daleč vidimo, je torej od- visen od geometrije. Običaj- no imamo opravka s tremi dimenzijami vsakdanjega živ- ljenja, kadar pa govorimo o vesolju, moramo pritegniti v njihovo družbo še čas. S tem pa smo že na področju rela- tivnostne teorije. Vrnimo se zdaj k najbolj oddaljenemu predmetu, kar jih vidimo s prostim očesom — k meglenici v Andromedi. Seveda to ni posamezen pred- met, ampak skupek milijard zvezd. Vendar je to samo ena od milijonov takih me- glenic, raztresenih po veso- lju, kamorkoli seže naše oko s pomočjo teleskopov in ka- mer. Orjaške meglenice so osnovne enote vesolja, njego- vi pravi prebivalci. Zdi se, da nam je meglenica v An- dromedi najbližja, saj je od- daljena »komaj« 14,5 trili- jona kilometrov. S poskusi na zemlji so ugo- tovili, da je hitrost svetlo- be 300.000 kilometrov na se- kundo. Ni razloga, da bi mi- slili, da je v vesolju druga- če. Ce zdaj delimo 14,500.000,000.000,000.000 km (oddaljenost meglenice) s 300.000 km na sekundo (hi- trost svetlobe), bomo ugoto- vili, koliko časa je potrebova- la svetloba do nas. Račun la- hko izpeljete sami in poka- zalo se bo, da je to milijon in pol let. Ce torej nocoj po- gledamo v meglenico v An- dromedi, bomo videli svetlo- bo, ki jo je zapustila pred milijonom in pol let. Zato lahko rečemo, da je oddalje- na od zemlje milijon in po^ svetlobnih let. Svetlobno leto je zelo pri- pravna enota za opisovanje astronomskih razdalj. Ce bi se izražali v kilometrih, bi bilo prav isto, kot bi navajali na primer razdaljo med New Yorkom in Los Angelesom v milimetrih. In milimetrov bi bilo daleč daleč manj kot ki- lometrov do najbližje zvez- de — Proxime Centauri, ki je oddaljena od zemlje štiri in pol svetlobnega leta. Splošna uporaba astronom- skega leta za merjenje astro- nomskih razdalj, čeprav vse- buje časovno enoto (leto), nas neprestano spominja, da je, čas dimenzija, s katero mo- ramo računati, kadar ima- mo opraviti z vesoljem. Ce gledamo zvezde, jih vidimo take, kot so bile nekoč v pre- teklosti, tedaj, ko jih je za- pustila svetloba. Čim glob- lje v vesolje prodiramo, to- lika bolj nazaj v preteklost moramo iti. Svetloba, ki jo opazujemo to noč, je »šla« z Androme- de mnogo mnogo prej, pre- den se je pojavil človek, v pliocenu, ko so gospodarili na zemlji mamuti. S telesko- pi vidimo celo meglenice, od katerih je potrebovala sve- tloba 150 milijonov let; na pot je šla v času, ko so žive- li na zemlji dinozavri in po- dobna bitja. Ce torej vprašamo: »Kako daleč vidimo?«, bi bil pravi- len odgovor: »Milijon in pol let nazaj!« Tepolčnik »samo« drugi V nedeljo je bilo v Maribo- ru tekmovanje v judu za Baumgartnerjev pas, ki so se ga udeležili tudi judoisti iz Impola. Tekmovanje je bilo izred- no zanimivo, saj so se ga udeležili vsi najboljši judo- isti iz Slovenije, razen tek- movalcev iz Ljubljane. Med največjimi favoriti tekmova- nja sta bila Topolčnik iz Slovenske Bistrice in Blažič iz Maribora, oba člana dr- žavne reprezentance. Med favorite je spadal tudi mla- di Vidmajer iz Impola, ki je v zadnjem času lepo napre- doval. Žal pa je že izpadel v pred tekmovanju. Tako sta se v finalni bor- bi spoprijela oba glavna fa- vorita. Čeprav oba poškodo- vana sta pokazala odličen judo, v katerem je imel to- krat Blažič več sreče in pre- magal Topolčnika. Tako je deseti Baumgartnerjev pas postal njegov, medtem ko sta se na drugo in tretje me- sto uvrstila dva Impolčana Topolčnik in Stern. -b Nove naloge kulturno umetniškega društva Črešnjevec Ob veliki udeležbi se je 25. januarja pričel v preure- jenem kulturnem domu v Crešnjevcu občni zbor KUD, ki ga smatrajo za usmerje- valca kulturne dejavnosti v Crešnjevcu kakor tudi v oko- liških krajih. Že leta 1945 je kraj ponovno postal pomem- ben kulturni center. To svojo vlogo je z izjemo kratkih premorov obdržal vse do da- nes. Današnja visoka udelež- ba, posebno dobro je bila za- stopana mladina, je ponovno potrdila, da bo KUD tudi v naprej obdržal svoj vodilni položaj v kulturnem življe- nju prebivalcev v Crešnjev- cu, kakor tudi v okoliških krajih, kjer .se iz leta v leto stopnjuje potreba po združe- vanju kulturne dejavnosti. Vsi dosedanji uspehi so bi- li plod požrtvovalnega dela domačinov, katerim ni bilo težko žrtvovati za razvoj kul- turne dejavnosti svojega pro- stega časa, nemalokrat pa so se v korist te dejavnosti odpovedali materialnim do- brinam. Kljub vsem prizadevanjem so se v preteklem mandat- nem obdobju ix)javljale ob- jektivne težave, ki so bile vzrok, da postavljen plan ni bil v celoti realiziran. Ob vsem tem ne smemo mimo dejstva, da je dejavnost zelo porastla prav v tem obdobju, ki sodi med najbolj plodna v zadnjih letih. Za enega naj- pomembnejših dosežkov upravičeno sodi ureditev dvo- rane. Po 1. maju bodo uredi- li še zunanjast poslopja in okolico. S tem so si zagotovi- li osnovni pogoj za normalno delo organizacije. V okviru KUD je uspešno delovala filmska sekcija, dram.ska sku- pina, uspešna pa je tudi klubska dejavnost. Na zboru so postavili nalo- ge za naslednje obdobje. Vsi so bili enotni, da plan ne sme biti preveč obširen ker tTi se s tem (preveč) razdrobi- li sile, kar bi zagotovilo sa- mo polovičen uspeh. Te so: a) pridobiti čim večje šte- vilo članov, posebno mladine v KUD; b) pospešiti amatersko de- javnost; c) organizirati več preda- vanj s področja interesnih dejavnosti; d) obstoječi pevski zbor iz- popolniti z mladimi pevci, če bi bilo dovolj zanimanja, pa bi ustanovili tudi mešani zbor; e) filmska sekcija bo vsako nedeljo predvajala filme, ki jih bodo izbrali v filmski sek- ciji, za vsak mesec v naprej; f) obiskali bodo najmanj dve gledališki predstavi v mariborskem gledališču; g) večjo pozornost bo v tem obdobju potrebno posve- titi tesnejši zvezi med delom v KUD in osnovno šolo v Crešnjevcu, kjer že dalj časa deluje pionirsko-mladinska dramska sekcija; h) po uspeli silvestrski pri- reditvi se sedaj vestno pri- pravljajo na pustovanje^ skupno z aktivom ZM v kra- ju. Globoko prepričani, da bo tudi letošnje leto rodilo na kulturnem področju bogate sadove, so pozvali dosedanji odbor, da še nadalje razvija kulturno dejavnost z doseda- njim poletom. Za predsedni- ka so glede na dosedanje po- žrtvovalno delo ponovno so- glasno izvolili Ivana Pučnika. Viktor Horvat Občinski svet ZK POS Ptuj bo priredil v petek, 7. 2. 1969, Ob 19.30 uri PROSLAVO v ča.st slovenskega kulturnega praz- nika Slavnostni govornik bo aka- demik prof. dr. Anton Slod- njak, člani Amaterskega gledališča pa bodo izvajali recital: PESMK-CLOVEK. Knjižne novosti v slovenjebistriški knjižnici Konec leta 19G8 je nabavila kn.iižnica dokaj kvalitetnih del. Naj navedemo najvažnejša: A) Knjige s področja spominske, politične in zgodovinske litera- ture: šnuderl M.: Osvobojene meje. Maribor 1968. Collins-Lapierre; Gori Pariz? Ma- ribor 1968. Delariie J.: Zgodovina gestapa, Ljubljana 1968. Feis H.: Churchill, Roosvelt, Sta- lin. Ljubljana 1968. Križnar F.: Ne vdaj se fant! Lju- bljana 1968. Malenšek M.: Poslušaj, zemlja. Koper 1968. Kavčič V.: Žrtve. Maribor 1968. \Valdemar Ch.: Paganini. Maribor 1968. Ullmann .J.: Tenzing, zmagovalec Everesta. Maribor 1968. B) Družbeni romani: Galsworthy J.: Temni cvet. Ljub- ljana 1968. Slaughter F. G.: Dr. Med. Spencer Krade. Ljubljana 1968. Amado J.: Pastirji noči. Maribor 1968. Paretti S.: Roža in meč. Murska Sobota 1968. Knickerbocker Ch.: Zdravniki. Koper 1968, Sabbach-Graziani: Fanina. Ko- per 1968. Buck S. P.: Skriti cvet, Maribor 1968. Svajncer J.: Karneval. Maribor 1968. Updike J.: Semenj v hiralnici. Ma- ribor 1968. Shaw I.: Lucy Crown. Maribor 1968. Cronin A. J.: Zvezde gledajo z neba. Maribor 1968. Birmingham S.: Stolpi ljubezni. Koper 1968. C) Knjige za najmlajše: TrSar M.: Zgodbe o psu Riku. Maribor 1968. Karaljičev A.: Bolgarske ljud- ske pravljice. Maribor 1968. Ilelps II.: Tri gozdne zgodbite. IJubljana 1968. Mamlok G.: Mimica in kužeK Lizman. Ljubljana 1968. C) Znanstvena literatura: Gilliard Th.: Ptiči. Ljubljana 196«. Trovell-Nevermann: Afrika is Oceanija. Ljubljana 1968. Lurava Matične knjižnic* STRAN 14 TEDNIK — ČETRTEK, 30. JANUARJA ig; tednik — ČETRTEK, 30. JANUARJA 1969 STRAN S snutek edobčinskega volilnega pravilnika občin ^nart Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in lovenske Konjice loča postopke, organizacijo in izvedbo volilnih priprav volitve poslancev zvezne skupščine v 63. zvezni volilni oti. 1. člen ^nhfiinsko kandidacijsko kon- ^nro za območje 33. ZVE se- friiaio občine: Lenart, Ormož, i Slovenska Bistrica in Slo- edobčinska kandidacijska kon- •tnca šteje 70 članov, ki jih iz- mo na sejah občinskih temelj- kandidacijskih konferenc. ^ 3. člen ^nova za razmerje članov v ^lobčinski kandidacijski kon- •enci iz vsake občine je števi- nrebivalcev. Ključ za izvolitev ,na v medobčinsko kandidacij- 0 konferenco je na vsakih 2,160 ebivalcev 1 član. ri sestavljanju delegacije ob- le za medobčinsko kandidacij- 0 konferenco morajo biti upo- >vana ustrezna sorazmerja med isameznimi področji družbene- dela, ki so predstavljeni v po- raeznih zborih ZS. 4. člen Dbčine ki tvorijo 63. ZVE, izvo- 0 po gornjem ključu naslednje »vilo članov v medobčinsko ndidacijsko konferenco: inart 8 članov ■mož 9 članov uj 30 članov Dvenska Bistrica 14 članov jvenske Konjice 9 članov Skupaj 70 članov 5. člen klicatelj seje medobčinske indidacijske konference je edsednik občinske konference »L Ptuj. 6. člen laloga medobčinske kandidacij- e konference je, da določi kap- flate za zbore delovnih skup- isti in družbeno politični zbor 7. člen ledobčinska kandidacijska kon- fenca izvoli iz svojega sestava Hansko delovno predsedstvo. 8. člen Delovno predsedstvo vodi in merja delo kandidacijske kon- rence, skrbi za pravilen in ne- Bten potek seje ter podpiše za- »nik seje medobčinske kandi- jcijske konference, ki je uradni It v kandidacijskem postopku. . , 9. člen {vršni odbor občinske konfe- ftce SZDL Ptuj poda za uvod ^elo medobčinske kandidacij- e konference politično poro- ko predhodni družbeno poli- dejavnosti v vseh petih ob- 10. člen 'oiiina komisija pri občinski »nferenci sZDL Ptuj poroča o »ni, izvoljenih in prisotnih nsk« ° sklepčnosti medob- »s^e kandidacijske konferen- • 'n navede vse predloge za ■zuitof kandidate in v nrolfu'■izgovorov za pridobi- fliianje soglasja za kan- ledobčinska^fndidacljska kon- ililne , '■^^.P^avlja O poročilih •ra in "^i^ije in izvršnega od- "voripn^l^ osnovi družbeno do- rS e kandidacij- •luleinenakopravno so- »n Vsak 'nfereno^^'^!"®^® kandidacijske predlaga le »dlosrh , idata. o konkretnih se na\ poslanske kandida- feule razgovorov tajno lovi ■ predsedstvo na otovl f'®^o.valnih rezultatov z; sprejet kot kan- zveznega poslanca. Jklenprv, ^len r konfS^inskekandidacij- Javiti je treba čimprej sredstev za Pa so dn,?''?®^^^®^® konferen- u ° kriSl na osnovi poro- J^^raJevne^^^ prenesti sklepe zbore volivc»v. "erence^jjnsk^e^kandldacijske 14. Člen Seja medobčinske kandidacijske konference je sklepčna, če je na njej prisotnih večina izvoljenih članov. 15. člen Ce medobčinska kandidacijska konferenca v prvem sklicu ni sklepčna, se ponovno skliče v ro- ku 5 dni. 16. člen Kandidat za poslanca je sprejet le, če zanj glasuje večina prisot- nih. 17. člen Ce ob prvem glasovanju na se- ji medobčinske kandidacijske konference nobeden od predlaga- nih kandidatov ne dobi potrebne večine, t. j. nad polovico glasov prisotnih, se postopek predlaga- nja in glasovanja ponovi na isti seji. 18. člen Ta pravilnik začne veljati, ko o njem razpravljajo in dajo soglas- je ObK SZDL: Lenart, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Slo- venske Konjice. Vaše zdravje Močenje postelje otrok starši so včasih, ko pripe- ljejo otroke k zdravniku na pregled zaradi nočnega mo- čenja postelje, pa ne dobijo nobenega zdravila, razočarani. Najpogostejši vzrok nočne- ga močenja postelje otrok so psihonevrotične motnje ozi- roma funkcionalno obolenje živčnega sistema, kar je mo- goče ozdraviti. Ker je v otro- kovem življenju najvažnejša oseba in vzgojitelj mati, na- stajajo navadno te nevroze zaradi njenega napačnega od- nosa do svojega otroka. OPIČJA BOLEZEN Ena največjih napak v vzgoji otrok je pretirano raz- vajanje, posebno še, če je o- trok edinec. Mati postane po- slušen suženj otroka. Situaci- ja je v hiši ravno obratna od normalne': otrok zapoveduje, mati pa uboga. Toda v hišo lahko priveka drugi otrok, ki takoj postane predmet največ- je materine ljubezni in skr- bi. Prvorojenec se s tem se- veda ne more pomiriti in zač- ne novincu nagajati. Misli, in v tem je morebiti upravičen, da mu je odvzeta materina ljubezen. Zaradi tega trpi in ga je dejstvo, da ni več cen- ter pozornosti, težko prizade- lo. Zdi se mu, da je zapostav- ljen in da ga nihče več ne ma- ra. V zakonu nezadovoljne ma- tere in vdove nagibajo k ta- ko imenovani opičji ljubezni. Otroka edinca preveč razva- jajo. Da bi ga čim bolj pri- tegnila k sebi, ga mati vsak dan prepričuje, da je nežen in da ni dobro, če bi se igral kot drugi otroci. Medtem ko mu preprečuje otroške igre, pri- merne njegovi starosti, mu vsiljuje znanje, kateremu še ni dorasel. Sugerira mu, da bo postal nekaj velikega, ko bo odrastek Takšna vzgoja obli- kuje otroka z nepreživetim otroštvom. Drugačna pa je vzgoja brez vsake materinske ljubezni. Njene žrtve so »nezaželeni« otroci, otroci umrlih staršev, otroci alkoholikov in tisti, ki so prepuščeni ulici. Takšni o- troci doživljajo vsak dan za- postavljanje, so vsak dan te- peni in osramočeni. V tem so- deluje tudi mati. Otrok se u- pira vsemu temu, pogosto pa nastane kot reakcija na vse slabo nočno močenje postelje. POMOČ OTROKU Da bi preprečili močenje po- stelje, je treba odkriti njego- vo psihično ozadje. Starši mo- rajo uvideti, kje je napaka v njihovi vzgoji. Z grožnjami, pretepanjem in s psovkami ni mogoče nič doseči. Rezultat bo ravno nasproten. Otroku je treba izbiti iz glave občutek manjvrednosti, ki je nastal ravno z močenjem postelje. Otrok mora dobiti občutek enakost z drugimi otroki in njegove »napake« ne sme nik- do omenjati. Da bi dosegli ozdravitev, se je treba poslužiti pedagoškega načina in otroka pohvaliti in upoštevati, če o- trok ni zmočil postelje. To ga bo spodbudilo, da se bo potru- dil doseči to še drugič. Razen te podpore otroku je koristna tudi sprememba oko- lja. S prestavitvijo otroka v okolje, kjer bo imel mnogo vrstnikov, bo močenje trenut- no prenehalo. S povratkom na dom pa se bo zopet pojavilo. Otroka je treba vsekakor predstaviti zdravniku, ki bo ugotovil, ali ni vzrok kakšno obolenje organov ali pa je vzrok v funkcionalni oviri, in bo glede na svoje ugotovitve predlagal zdravljenje. Dr. JV. V Podgorcih so doma izurleni strelci Strelsko družino v Podgor- cih lahko brez pretiravanja prištevamo med najaktivnej- še strelske družine v ormo- ški občini. Z lastnimi sredst- vi in predvsem s prostovolj- nim delom so si uredili pri- merno strelišče, na katerem vadijo in organizirajo strel- ska tekmovanja. Pri gradnji strelišča jim je priskočila na pomoč SD Kidričevo, s ka- tero imajo še posebej dobre športne in tovariške odnose. Strelska družina Podgorci šteje 48 aktivnih članov, ki se lahko pohvalijo s števil- nimi pokali in priznanji, ki so jih dosegli na strelskih tekmovanjih. Še posebej uspešno sezono so imeli lani, ko so osvojili skoraj vse po- kale in priznanja, ki so bila na voljo strelcem iz ormoške občine. Po planu OSO so se udeležili vseh tekmovanj ter osvojili pokal strelskega tek- movanja ob dnevu mladosti, pokal, ki ga daje SO Ormož ob dnevu vstaje, pokal zve- ze borcev ter druga prizna- nja, ki so na voljo v strel- skem športu. Zelo uspešni so bili tudi v strelskem tekmo- vanju za Zlato puščico. Delo v družini je razdelje- no na pionirski krožek, mla- dinsko ekipo, članice in čla- ne. V svojem programu dela nameravajo tudi letos aktiv- no sodelovati na vseh občin- skih in meddružinskih tek- movanjih. Nadaljevali bodo tudi z delom pri dokončni ureditvi svojega strelišča. Prek pionirskega krožka, ki uspešno deluje na šoli, pa nameravajo vzgojiti dobre strelce, ki bodo tudi v bo- doče segali po najvišjih strelskih lovorikah. Strelci iz Podgorec so pri- redili pred nedavnim športno srečanje s strelci iz Kidri- čevega. V tem prijateljskem srečanju je zmagala SD Ki- dričevo. Pomerili so se v streljanju z zračno puško. Najboljši rezultat je dosegel Stanko KAVCiC iz Podgorec, in sicer 171 krogov od 200 možnih. Aktivnim strelcem iz Pod- gorec želimo tudi v bodoče mnogo športne sreče in se- veda tudi kar največ šport- nih priznanj. J. S. Pokali in priznanja, ki so si jih priborili člani SD Pod- gorci. Oanes in jutri v Slov. Bistrici Danes dopoldne bo v pro- storih pisarne občinske kon- ference SZDL Slovenska Bi- strica seja izvršnega odbo- ra. Glavna tema razprave bo obravnava materialov za o- ceno in perspektivni razvoj dejavnosti skupščine občine. Ob enem bodo pregledali tu- di proračun občinske konfe- rence SZDL. Naslednji dan, v petek, pa bo seja politične volilne ko- misije Ta bo obravnavala spremembe volilnega pravil- nika in kriterije ter merila za kandidate. Prav tako bo- do obravnavali, kako teko razgovori med občinami o pripravi volitev za zvezne in republiške poslance. -b iDelavsk^ univerza Ptuj OBVESTILO Obveščamo, da bo pričetek pouka L letnika ekonomske srednje šole za odrasle 3. fe- bruarja 1969 ob 14.30 na eko- nomski srednji šoli. Morebit- ne nove prijave sprejema Delavska univerza Ptuj, Na prelazu I/lI še do 1. februarja 1969. Pouk osmega razreda osem- letke za odrasle prične 10. fe- bruarja 1969 ob 15.30 na os- novni šoli Toneta Znidariča. Nove prijave za osmi razred sprejema Delavska univerza Ptuj Na prelazu l/ll do S, februarja 1969. Delavska univerza Ptuj razpisuje tečaj za polkvalifi- kacijo PERIC, LIKARIC IN SNAŽILK tečaj bo trajal 3 mesece. V tečaj se lahko prijavijo: perice in likarice, ki delajo v večjih pralnicah dve leti in imajo 5 razredov osnovne šo- le, snažilke, ki delajo v po- slovnih prostorih, šolah in blokih ter imajo vsaj 4 raz- rede osnovne šole. Prijave sprejema Delavska univerza Ptuj, Na prelazu l/II (nad trgovino Borovo) do 10. februarja 1989. Ar.'EKDOTA Alberta Einsteina so povabi- li na večerjo. Gospodinja je bi- la v globoko dekoltirani obleki in z dragocenim nakitom ne- navadno lepa in mikavna. Drugače zelo zadržani fizik jo je zato nenehoma občudoval. »Zadnjič, ko ste me srečali v preprosti volneni obleki, pa ste bili hladni kakor kamen,« se je spomnila gospodinja. Einstein se je nasmehnil in rekel: »Volna je pač slab prevod- nik.« STRAN 16 TEDNIK — ČETRTEK, 30. JANUARJA ig; RADIJSKI PROGRAM Nedelja, 2. februarja 19()9. 6.00 — 8.00 Dobro jutro! — vmes ob 6.05 — 6.20 Poročila. 6.30 In- foimativna oddaja. 7.00 — 7.10 Poročila. 7.20 Informativna odda- ja. 7.30 — 7.45 Za kmetijske pro- izvajalce. 7.50 Informativna od- daja. 8.00 Poročila. 8.05 Radijska igra za otroke. 8.55 Glasbena medigra. 9.00 Poročila. 9.05 »Sre- čanja v studiu 14«. 10.00 Poroči- la. 10.05 Se pomnite tovariši . . . 10.30 Pesmi borbe in dela. 10.45 — 13.00 Poslušalci čestitajo — vmes ob 11.00 — 11.15 Poročila. 11.50 Pogovor s poslušalci. 12.00 — 12.10 Poročila. 13.15 Vedri zvoki. 13.30 Reportaža. 13.50 Zabavna glasba. 14.00 Poročila. 14.05 Glasba ne po- zna meja. 14.45 Humoreska tedna. 15.00 Poročila. 15.05 Športno po- poldne. 17.00 Poročila. 17.05 Iz opernega sveta. 17.30 Radijska igra. 18.24 Francoska glasba. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvesti- la. 19.15 Glasbena razglednica. 20.00 »v nedeljo zvečer«. 22.00 Po- ročila. 22.15 Brahmsove skladbe. 23. Poročila. 23.05 Literarni nok- turno. 23.15 Veliki orkestri. 24.00 poročila. Vsak dan razen nedelje: 4.30 — 8.00 D0bi'0 jutro! — vmes od 4.45 Informativna oddaja. 5.00 Poročila. 5.30 Vremenska napo- ved. 5.45 Informativna oddaja. 6.00 Jutranja kronika. 6.30 Infor- mativna oddaja. 6.50 Za vas. 7.00 Poročila. 7.45 Telesna vzgoja. 7.45 Informativna oddaja. 8.00 Po- ročila, radijski in TV spored. Ponedeljek, 3. februarja 1969. 14. 00 Poročila. 14.05 Lepe melodi- je. 14.35 Poslušalci čestitajo. 14.55 Kreditna banka Ljubljana. 15.00 Poročila. 15.20 Glasbeni intermez- zo. 15.40 Mali koncert. 16.00 Za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Odlom- ki iz opere »Seviljski brivec«. 18.00 Poročila. 18.15 »Signali«. 18.35 »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Pev- ka Lidija Kodrič. 19.25 EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Skupni program JRT. 22.00 Poročila. 22.15 Za ljubitelje jazza. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za- bavna glasba. 24.00 Poročila. Torek, 4. februarja 1969. 14.00 Poročila. 14.05 Glasba mla- dih. 14.25 Lahka glasba. 14.55 Kreditna banka Ljubljana. 15.00 Poročila. 15.20 Glasbeni intermez- zo. 15.45 Jezikovni pogovori. 16.00 Za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Igra Simfonični orkester. 18.00 Poroči- la. 18.15 V torek na svidenje! 18.45 Pota sodobne medicine. 19.00 Lah- ko noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Pevka Elda Viler. 19.25 EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Ra- dijska igra. 20.50 Mali ansambli in solisti. 21.15 Deset melodij. 22.00 Poročila. 22.15 Jugoslovan- ska glasba. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Plesni orkestri in ansambli. 24.00 Poro- čila. Sreda, 5. januarja 1969, 14.00 Poročila. 14.05 Za oddih. 14.35 Poslušalci čestitajo. 14.55 Kreditna banka Ljubljana. 15.00 Poročila. 15.20 Glasbeni intermez- zo. 15.40 Naš podlistek. 16.00 Za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Mladina sebi in nam. 18.00 Poročila. 18.15 Skladbe Vitezslava Novaka. 18.40 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Glas- bene razglednice. 19.25 EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 »Ti in opera«. 22.00 Poročila, 22.15 S fe- stivala jazza. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Zabavni zvoki. 24.00 Poročila. Četrtek, 6. februarja 1969 14.00 Poročila. 14.05 »Mladina po- je«. 14.25 Operetne melodije. 14.45 »Mehurčki«. 14.55 EP. 15.00 Poro- čila. 15.20 Glasbeni Intermezzo. 15,40 Recital violončelista Edija Majarona. 16.00 Za vas. 17,00 Po- ročila 17.05 Simfonični koncert. 18.00 Poročila. 18,15 Iz naših stu- diov. 18,45 Naši znanstveniki pred mikrofonom, 19,00 Lahko noč, otroci! 19,10 Obvestila. 19.15 Pev- ka Ivanka Kraševec, 19,25 EP, 19,30 Radijski dnevnik, 20,00 Do- mače pesmi, 21.00 Literarni ve- čer, 21,40 Glasbeni nokturno, 22.00 Poročila. 22,15 Španska glasba. 23,00 Poročila, 23.05 Literarni nok- •tuino, 23,15 Zabavna glasba, 24,00 Poročila. Petek, 7. februarja 1969, 14.00 Poročila. 14.05 Lahka glasba. 14.35 Poslušalci čestitajo. 14,55 Kreditna banka Ljubljana, 15,00 Poročila, 15,20 Napotki za turiste, 15.25 Glasbeni intermezzo. 15,45 Turistična oddaja. 16,00 Za vas, 17,00 Poročila. 17.05 Človek in zdravje, 17,15 Koncert po željah, 18,00 Poročila. 18,15 Zabavna glas- ba. 18,45 Na mednarodnih križ- potjih, 19.00 Lahko noč, otroci! 19,10 Obvestila, 19.15 Pevec Nino Robič, 19,25 EP. 19,30 Radijski dnevnik. 20,00 Amaterski zbori tekmujejo, 20,30 Izbrana dela Le- oša Janačka, 21,15 Oddaja o po- morščakih, 22.00 Poročila, 22,15 Dela makedonskih skladateljev. 23,00 Poročila, 23,05 Literarni nok- turno, 23,15 Zabavna glasba, 24,00 Poročila. Sobota, 8, februarja 1969. 14,00 Poročila. 14,05 Glasbena pravljica, 14.25 V vedrem ritmu. 14,55 Kreditna banka Ljubljana. 15,00 Poročila, 15,20 Glasbeni in- termezzo. 15.40 Naš podlistek. 16,00 Za vas. 17,00 Poročila. 17.05 Gremo v kino. 17,35 Poje zbor »Svobode«, ^Zarja« iz Trbovelj, 18.00 Poročila, 18,15 >Top-oops 11«- 18,50 S knjižnega trga, 19,00 Lah- ko noč, otroci! 19.10 Obvestila, 19.15 Pevka Metka Stok. 19.25 EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Nove melodije.. 21.30 Iz fonoteke radia Koper. 22.00 Poročila. 22,15 Odda- ja za izseljence. 23,00 Poročila, 23.05 S pesmijo in plesom. 01.,00 Poročila. TV SPORED NEDELJA, 2. FEBRUARJA 9.30 Ansambel Vilija Petriča. 10,00 Kmetijska oddaja. 10.45 Pro- pagandna oddaja. 10.50 Filmska matineja: Daktail. 11,40 TV kaži- pot. . . . Saga o Forsytih. 18.20 V beat ritmu. 19,45 Cikcak. 20.00 Dnevnik. 20,30 3-2-1, 20,35 Humo- ristična oddaja R. L. Djukiča. 21.10 Malo za šalo, malo za res. 21,45 Športni pregled. 22.10 Dnev- nik, PONEDELJEK, 3, FEBRUARJA 9,35 TV v šoli. 16,45 Madžarski TV pregl>;d, 17.45 Tiktak. 18.00 Po Sloveniji. 18,25 Propagandna od- daja. i8,30 Oskrba odprtih po- škodb. 18,50 Zabavno glasbena oddaja. 19.20 Kalejdoskop. 19,45 Dnevnik, 20,,30 3-2-1, 20,35 Mester- hazy: Jasna zadeva; 21.25 Glas- bena oddaja. 21.45 Poročila. TOREK, 4. FEBRUARJA 9,35 TV V šoli. 17.45 Risanka. 18.00 Kurir Gregec. 18,20 Po sle- deh napredka. 18,40 Vokalno-in- strumentalni kolisti. 19,05 Na sed- mi stezi. 19 50 Cikcak, 20,00 Dnev- nik. 20,35 3-2-1. Svetovljan. 22.05 Veliki mojstri. 22.30 Poročila. SRED.A.. 5, FEBRU.A,RJA 9,35 TV v šoli. 17,15 Madžarski TV pregled. 17.45 Risanke. 18,30 Pisani trak, 18.45 Skrivnosti na- rave. 19 15 Po izbiri. 19.45 Cikcak, 20.00 Dnevnik. 20,30 3-2-1. 20.35 Niti našega življenja. 21..35 Drsa- nje v Garmischu. 23.00 Poročila. ČETRTEK. 6. FEBRUARJA 9,25 rv v šoli. 17.45 Pionirski TV dnevnik. 18.15 Po Sloveniji. 18,45 Humoreska. 19,45 Cikcak. 20.00 Dnsvnik. 20.30 3-2-1. 20.35 Kulturne diagonale, 21,20 Saga o Forsytih. 22.10 Drsanje v Gar- mischu. 23.10 Poročila. PETEK. 7, FEBRUARJ.A 9,35 TV v šoli. 16.45 Madžarski TV pregled. 17.25 Daktari. 18,15 Pesem in vojaki. 19.00 Podelitev Prešernovih nagrad. 19,50 Cikcak, 20.00 Dnevnik. 20..30 3-2-1, 20,35 Dr- sanje v Garmischu. 22.00 Poroči- li-. SOBOTA, 8, FEBRU.A.RJA 9,35 TV v šoli. 17,45 Ilenčkov ansambel, 18.15 Mladinska igra. 19.15 Sprehod skozi čas. 19,45 Cik- cak, 2C.00 Dnevnik, 20.30 3-2-1. 20.35 Drsanje v Garmischu. 23.00 TV kažipot. 23.20 Poročila. RADIO PTUJ PETEK, 31, januar 15,30 »1900-letnica Ptuja« 16,00 Obvestila in propagandna oddaja 16,30 kar ste izbrali — predvajamo, SOBOTA, 1. februar 15,30 Poročila, magnetofonski zapisi in obvestila 16,00 Ekonom- sko-propagandna oddaja 16,30 No- vi posnetki — nove plošče. NEDELJA, 2. februar 9,00 Čestitke poslušalcev 10.30 Tedenski pregled poročil in ob- vestila 11,00 Nove plošče Jugoto- na 11.10 Reportaža s seje skup- ščine občine Ptuj, razgovor o predvolilnih pripravah, magneto- fonski zapisi o aktualnih temah in reportaža — iz naših delovnih kolektivov 11,45 Ekonomsko-pro- pagandna oddaja 12.00 Čestitke in želje poslušalcev. PONEDELJEK, 3. februar 15.30 Šport in glasba iz naše fo- noteke 16,00 Radijska univerza 16,30 Obvestila in propagandna oddaja. TOREK, 4. februar 15.30 Poročila, sestavki in obve- stila 16,00 Ekonomsko-propagand- na oddaja 16,30 Kar ste izbrali — predvajamo. SREDA, 5, februar 15,30 »Z mikrofonom med mladi- mi« 16,00 Obvestila in ekonomsko- propagandna oddaja 16,30 Kar ste izbrali — predvajamo. ČETRTEK, 6. februar 15,30 Poročila, magnetofonski zapis in obvestila 16.00 Ekonom- sko-propagandna oddaja 16.30 Zbiralci plošč pred mikrofonom. V preostalem času prenaša spo- red RTV Ljubljana. MALI OGLASI Dijakinja išče kakršnokoli delo v popoldanskem času. Naslov v upravi. Dobra družina sprejme pošteno kmečko dekle za pomoč v go- spodinjstvu. Ostalo po dogovo- ru. Berta Omerza, Petrovče pri Celju." Cenjene stranke prosim, da dvig- nejo čevlje do 1. marca 1969. Po tem roku smatram, da so se od- povedale lastništvu. Janez Smid, čevljarstvo Ptuj. Prodam čevljarski čistilni stroj (auspucmašino) ter levoročni in desnoročni šivalni stroj (cilin- darico). Janez Smid, čevljar- stvo, Ptuj. 62 arov travnika v Doleni in* dve gradbeni parceli v Gerečji vasi prodam. Vprašajte v Gerečji vasi 55, p. Hajdina. 60-litrsko alfo in tehtnico na ute- ži prodam. Naslov v upravi. Sprejmem vajence za uk kovino- strugarske stroke. Interesenti naj prošnji priložijo spričevalo o končanem 8. razredu osnovne šole. Naslov v upravi. Hišo z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje prodam. Vpra- šajte na Pobrežju 4 A. Prodam 2000 kg prvovrstne krme (hribovsko seno in seno s črno deteljo in lucerno, otavo in otavičem). Naslov v upravi. Hišo z vrtom v bližini Kidričeve- ga prodam. Ogled od 15. ure dalje. Naslov v upravi. Prodam gradbena parcelo na Haj- dini. Naslov v upravi. Prodam parcelo na Zg. Hajdini in okrog 300 škopov. Naslov v upravi. Izgubil se je pes ovčar, sliši na ime REK. Kdor bi kaj vedel o njem, naj javi postaji milice v Ptuju ali v Gorišnici ali na na- slov: Milan Belšak, Mezgovci 4, p. Moškanjci. Prodam novo stanovanjsko hišo (9x9) z novim gospodarskim po- slopjem in 4 ha posestva vseh kultur. Jože Očišnik, Mestni vrh 118 (Grajena). Iščem večjo sobo ali sobo s ku- hinjo v Ptuju ali v okolici. Mi- ra Sotler, gostilna Breg, Zadru- žni trg 9. Samska ženska srednjih let išče prazno sobo v Ptuju ali v oko- lici. Naslov v upravi. Iščem sobo v Ptuju. Pomagam v gospodinjstvu ali pazim na otroke. Naslov v upravi. Iščem starejšo žensko za gospo- dinjo, Naslov v upravi. Trgovsko podjtje na veliko in malo i ,Jzbira" Ptuj obvešča gospodarske organizacije, da je povet prodajo na veliko vseh izdelkov elektroslroke, ^ mijevih izdelkov: pnevmatik, transportnih in g gonskih trakov na območju severovzhodne Slo^. ni je, Medžimurja in Hrvatskega Zagorja. Priporočamo se za cenjena naročila po naJ zastopniku in zagotavljamo solidno postrežbo | konkurenčne cene. | Kmetijski kombinat Ptuj Obrat za zadružno kooperacijo »Jože I^acko« P; ODKUP GOVEDA, TELET IN PRASICEV NA 0B\ KK PTU.I — OBRATA ZA ZADRUŽNO KOOPEl J »JOŽE LACKO« Velja od 1. 2. 1969 Odkup goveda, telet in prašičev Stoperce — vsak ponedeljek ob 8, uri Majšperk — vsak ponedeljek ob 9. uri Scsterže — vsak ponedeljek ob 12. uri Dolena — vsak ponedeljek ob 7. uri Žetale — vsak ponedeljek ob 9. uri Kozminci — vsak ponedeljek ob 11. uri Podlehnik — vsak ponedeljek ob 12. urt Skorba — vsak ponedeljek ob 7. uri Leskovec — vsak ponedeljek ob 10. uri Videm — vsak ponedeljek ob 12. uri Grajena — vsak torek ob 12. uri Zavrč — vsak torek ob 9. uri Cirkulane — vsak torek ob 7. uri Stojnci — vsak torek ob 10. uri Odkup goveda Muretinci — vsak 2. in 3. torek ob 7. uri Gorišnica — vsak 2. in 3. torek ob 9i uri Moškanjci — vsak 2. in 3. torek ob 11. uri Markovci — vsak 2. in 3. torek ob 7. uri Ptuj — vsak 2, in 3. torek ob 11. uri Dornava — vsak 2. in 4. torek ob 7. uri Polenšak — vsak 2. in 4. torek ob 8. uri Juršinci — vsak 2. in 4. torek ob 10. uri Trnovska vas — vsak 2. in 4. ob 8, uri Vitomarci — vsak 2, in 4. torek ob 11. uri V kolikor pride peti torek v mesecu, odkupa ni meru, da je dan, določen za odkup praznik (dela i)rw bo odkup naslednji dan. ODKUP TELET IN PRAŠIČEV Muretinci — vsako sredo ob 7. uri Gorišnica — vsako sredo ob 8. uri Moškanjci — vsako sredo ob 9. uri Markovci — vsako sredo ob 7. uri Bukovci — vsako sredo ob 7. uri Budina — vsako sredo ob 10. uri Dornava — vsako sredo ob 7. uri Polenšak — vsako sredo ob 8. uri Juršinci — vsako sredo ob 9. uri Grabšinski breg — vsako sredo ob 10. uri Pacinje — vsako sredo ob 7. uri Vitomarci — vsako sredo ob 8. uri Trnovska vas — vsako sredo ob 9. uri Desternik — vsako sredo ob 10. uri Ragoznica — vsako sredo ob 7, uri Marof Ptuj — vsako sredo ob 12. uri V primeru, da jc dan, določen za odkup prazn prost dan) bo odkup naslednji dan. Na dogonih imamo konkurenčne cene in se 1»' cem priporočamo. Kmetijski kombii Obrat za zadružno ko« »Jože Lacl VDESTERNIKU PRE.MIERA Z igro se bodo pl V nedeljo, 2. februarja bo občinstvu mladi čl^ v prosvetni dvorani ob 15. uri skega društva »Di premiera igre VDOVA ROS- iz Levanjc. Igro LINKA. Peter Malec iz Ptui Tednik, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški odbo Bauman (glavni in odgovorni urednik), Bogo Ilmelina, Jože Slodnjak in inž. Roman Zavec. Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDK Piui 3-72, Tiska časopisno podjetje Mariborski tisk, Maribor, Svetozarevska 14. Rokopisov ne vračamo.