List 48. m v lecaj XLIV i I Majajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo ■t v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold.. za eetrt leta 1 jrold . pošiljane po posti pa za eelo leto 4 goid. 60 kr.. za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. V Ljubljani 1. decembra 1886. Obseg: Važno za gg. ude c. kr. kmetijske družbe kranjske jem streči do odstavljenj S n u j t mlekerske zadrug Kako kravi io teletu prvi čas po teletenji in med sesan- f Zemlj odop obrazi Eksp kupnega ministra vnanjih zadev, grofa Kalnoky a, podan dotičnim odsekom delegacij v Budim-Peštu dne 13. in 18. novembra 1886 N dopi Novičar Gospodarske stvari. Y ažno Kako kravi m in teletu prvi čas po teletenji za ude c. kr. kme t i j s k e družbe kranjske. kr kmetijska družba pošilja svojim udom med sesanjem streči do odstavljenja. __ Krava in tele, zlasti prva, sta prvi čas po telitvi marsikaterim boleznim izpostavljena, kajti pri kravi velja sedaj, da si zopet opomore, ker je več ali manje vselej oslabljena. Do poroda so razni soki in redilne brezplačno slovenski kmetijski list ..Kmetovalec u ali pa nemški ,,Oeconom Naročniki ..Novic u ki so ob enem člani kmetijske družbe, pa dobijo snovi stekale se k porodnim organom, da je ondi zaprti mladič mogel živeti in rasti. Sedaj po porodu pa to naenkrat preneha. Redilne snovi ne dohajajo več ta list za gold ceneje Liste koje družba na ---------O vv A Vk • VVHVJ V| J-iifOtV^ 1VVJ \j UI ULUCl roči za svoje ude, plačati jih mora v dotični skarni m sicer z denarjem 5 ki ga za letnino prejme od svojih udov. Zato družba le toliko iz tisov in vsled naroči ? kolikor udov svojo letnino tega zamore ona jamčiti svojim za v ce sprejem vseh številk udje pravočasno celega letnika to je plača udom tedaj, — oo- —j- j v,, pred novim letom plačajo svoj letni donesek. Zarad reda v do i ~ maternici, ampak so naenkrat napoteni k vimenu, da ondi mleko narejajo, katero je sedaj mladiču potrebno, dokler toliko ne vzraste, da je sposoben za drugo in sicer za trdo krmo. Vrhu tega so breji kravi porodni organi se močno razširili in zlasti pri telitvi se raztegnili. Po porodu se zopet skrčijo, da zadobijo svojo prejšnjo naravno lego in podobo nazaj. Enako vršijo se pri storjenem teletu marsikatere premembe: iz maternega telesa prinese na svet v čevih razne tvarine, katerih se mora hitreje ko mogoče iznebiti da zdravo raste naprej. Takošne tvarine so zleza, črevji soki, telečja smola imenovani, Teh tvarin ^olč j se mora tele očistiti. Dalje mora teletu popek skoz pošiljavanji družbenega lista prosimo V in- kateri je poprej kri od matere na tele prehajala in teresu družabnikov da za . udje 1887. in v interesu družbe in odrajtajo svoj letni donesek tudi scanje telečje v scalnik odtekalo, se zapreti zaceliti. Ni čudo tedaj, ako se kmalu po porodu pri- prav gotovo se kažejo marsikatere bolezni, zlasti, če so se uže poprej letom sama pobirajo letnino, blagovolijo naj to pravo pred novim pouzročile, ko je krava še breja hodila. Zato je treba Častita predstojništva poddružnic, katera tukaj posebno paziti, da se takošnim boleznim za časa 'se kravi nareja v fokom pride in dela na to da časno storiti. Gospodje udje, pri katerih glavni odbor naravnost pobira letni donesek mnogo in dobrega mleka in tako mladič vrašča v krepko in zdravo plemensko žival. blagovolijo uplačati letnino za 1. 1887 naj pa Najbolji pomoček tukaj pa je prava postrežba jemm list poštno hranilničnega urada, kojega na pre družba dopošlje v posebnem pismu v začetku me seca decembra Na ničnega urada sme se uplačati na katerikoli pošti delitvijo kravi pičlo, malo polagati, da je tako na vse * ~ " pripravljena, kar bi jo utegnilo vsled poroda zadeti. prejemni kravi hitro po telitvi. Prvih deset do štirnajst dni po telitvi naj krava kolikor najbolj mogoče pri malem živi. Star pregovor pravi: plemenska žival bodi štirnajst dni pred porodom in štirnajst dni za porodom list poštno-hranil- pri slami, to je, pičlo krmljena. Zato kaže uže pred jim so nekaj časa si bodi Navadno pa delajo ravno narobe. Ko Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe slabo stresU b.reji kravi, začnejo naenkrat proti telit kranj ske močno polagati, da bi zamujeno popravili in čili da bi krava veliko dojila. Nasledki temu i rv.-. C> 1 rado: telečja in mlečna mrzlica vimena kvari > i s o [: vnetje maternice\^|^^p da marsikatera žival pogine ali se tako pVj da ni ne za mleko pa ne za pleme. 3SO Teletu se pusti prvo mleko od krave, ki je rumenkasto, gosto in žarko in se sploh mlezva imenuje. Ima v sebi to lastnost, da napravi teletu mehko čiščenje, da odpravi iz čreves telečjo smolo ia zabrani torej, da ta v živali vreti ali gnjiti ne začne. Da tedaj mlado tele prav vzrejamo, privoščiti mu moramo prve štiri tedne mleko od matere. V to svrho puščamo tele k kravi, da samo sesa, ali pa je z mlekom napajamo iz posode, latvice ali vedrice. V prvem slučaji dajemo teletu na prosto, da zahaja k materi in sesa kolikor hoče. To je, se ve, precej lahka reč, pa ima to sitnobo, da ni reda, kajti enkrat se tele preveč nasesa in pogreša potem dalje časa hrano in pijačo, drugič pa zopet nič ne sesa in mleko potem kravo tišči, ako je do čista ne izmolzemo. V drugem slučaji pa tele blizu matere za vrvico privežejo in ob določenih urah sesat spuščajo. Sprva puščajo tele po šestkrat k materi sesat, v drugem in tretjem tednu samo po štirikrat in v četrtem samo po trikrat. Zaostalo mleko se čisto pomolze ali podoji. Tukaj je, se ve, pravi red, vendar dela in truda je veliko. Zato svetujejo drugi, naj teleta namolženo mleko iz latvice pijejo. Pri tem ravnanji spravijo tele hitro, ko je od krave bilo do čista oblizano, proč od nje, najbolje v drug hlev, da ne pride več z materjo v dotiko in se popolnem odstavi. Mleko namolženo se vlije v latvico. Strežaj pokaže teletu prst iz mleka, tele misli, da je prst kravji sesek in začne sesati ter kmalu okusi mleko in se tako precej navadi piti. Vsaki teden se daje na ta način teletu popiti prvi teden dva do tri litre na dan in potem vsak teden do četrtega eden liter več. Ko je krava prva dva tedna po telitvi srečno prestala, došel je čas, da se jej več in hrepke krme polaga, vendar polagoma. Tako dobiva zmiraj več in boljega mleka in tele ima vedno zadosti hrane. Ta-košna hrana za kravo je: sladko seno, otava, z moko pomešana voda, parkrat v tednu nekaj soli. Teletu smemo od tretjega tedna naprej začeti poleg mleka še druge hrane dajati, na primer: čaj iz senenih cvetlic pomešan z moko, sladko seno, šrotan oves itd. V tej meri, ko teleta drugo krmo jemljejo in prav pre-bavljajo, smemo jim manj mleka ponujati. Vse se pa godi po malem, polagoma. V to svrho kaže, ako tele iz latvice pije, mleku toliko vode prilivati, kolikor se ga vsakokrat manje daje. Tako se nadaljuje, dokler sama voda ne ostane. Ta način ima marsikaj za se, na primer: se tele mleku odvadi po malem, polagoma, in vendar nekaj mleka dolgo časa uživa, kar mu jako tekne. Na Švicarskem krmijo tako teleta 18 do 24 tednov. Drugi odstavijajo teleta od mleka nagloma, po kratkem času, da tele na takošno premembo nič ni pripravljeno, zlasti želodec takošnemu teletu še ni prav sposoben, da prebavi trdo krmo. Nasledki temu so razne in pogoste bolezni. Zatorej svetujemo teleta navaditi, da iz latvice pijejo mleko. Na ta način dajo se najlože pa še najbolje od mleka odstaviti. Svetujemo to zlasti pri teletih za pleme. Sploh pa je skrbeti, da imata krava in tele mir, zdrav in suh hlev, čist zrak, zdravo, suho, mehko, toplo in zadostno nasteljo. Napaja se krava sprva v hlevu, pozneje, če okoliščine in letni čas dopušča, se žene na prosti zrak, da se sprehodi s teletom vred. Tistim teletom, ki so za pleme namenjena, treba sclo posebne in skrbljive postrežbe, zlasti mleka se jim mora privoščiti mogoče dolgo, kajti ta strežba se dibro poplača, plemenska živina bo lepa in krepka. Pri odbiranji telet za pleme paziti je na sledeče: teleta od premladih pa tudi od prestarih krav ne sodijo za pleme, kajti v takih slučajih rodijo se navadno % » • • • «* * * • • w v • « • * ki 't- -i • 5r • le slabotna teleta. Dalje teleta za pleme naj bodo od dobrih krav mlekaric, in precej, ko sesajo, naj se pokaže, da so krepka, nič bolehava, ter da rada sesajo in skrbno žro in temu primerno rastejo. Ob času, ko tele odstavimo, se vselej ne more zanesljivo sklepati, da bodo srečno rastlo. Vendar smemo se tega bolj zanesljivo nadejati, če se na njih gori navedena znamenja nahajajo, kakor če se pogrešajo. Dr. med. Henrik Klingan. Snujte mlekarske zadruge! Večkrat smo uže poudarjali v tem listu važnost gospodarskih zadrug, zlasti pa mlekarskih kojih namen je kmetovalcu pripomoči, da svoje mleko, oziroma mlekarske izdelke boljše razpeča. Danes hočemo našim čast. bralcem dokazati, kako lep vspeh zamore taka mlekarska zadruga v resnici doseči. Poročilo deželnega kulturnega sveta na Tirolskem za 1. 1885/6. govori med drugim tudi v neki mlekarski zadrugi, kojo so ustanovili kmečki gospodarji sami in ki je že v prvem letu jako lep vspeh dosegla. Iz tega poročila posnamemo sledeče: Mlekarska zadruga v „Aksamu", koja zadruga bila je ustanovljena lansko leto, ter dobila podpore od c. kr. kmetijskega ministerstva 100 gld., v svojem upravnem poročilu na ministerstvo sledeče navaja : Mlekarija nahaja se v posebnem poslopji, ki ga je zadruga kupila in priredila navlašč za to podjetje. To poslopje ima velike obokane kleti za shrambo sira in pa druge prostore v dveh nadstropjih, kateri služijo za mlekarska opravila. V sirarnici sta dva bakrena kotla, eden za 1100 in drugi za 300 litrov. Oba kotla sta trdno vzidana, kurišče pa da se prepeljavati po železnem tiru od enega kotla pod druzega. Mlekarija izdeluje surovo maslo (puter) in pusti sir (Magerkase). Mleko posnamljejo sladko, in sicer po Švarcovem načinu, zarad česar je v mlekarijo napeljana voda, ki ima leio in dan 7—8° C. toplote. Zadruga ima 18 članov z 200 kravami. Od maja 1. 1885. do konca aprila 1. 1886. sprejeli so od teh krav 215.500 litrov mleka ter naredili iz vsacih 100 litrov 3 f/2 kilogr. surovega masla in 6l/2 kilogr. pustega sira. Prodajali so kilogram surovega masla po 1 gold. 10 kr. do 1 gold. 14 kr. in kilogram surovega sira pa po 38 do 40 kr. Pinjeno mleko oddajali so prav lahko po 2 kr. liter. Celo leto so skupili: za surovo maslo 8369 gold. 85 kr. za sir ... . 5382 „ 50 „ za pin.eno mleko 818 „ — ,, Skupaj . 14570 gold. 35 kr. Mlekarsko poslopje in oprava vred stalo je 4400 gold., stroški pa za mlekarja, sol, sirišče, les itd. znašali so celo leto 560 gold. Ti stroški in pa obresti od kapitala, ki tiči v poslopji in v opravi odšteti od gori navedenih dohodkov kažejo dobička 13426 gold. Izplačal se je toraj vsakemu udu zadruge liter mleka po 6V5 kr. K temu poročilu pa mi ne pristavimo druzega, kakor da vsaka količkaj vredna krava mora dati po tem računu na leto najmanj 1500 litrov mleka, kojo je vredno 97 gold. Ce vzamemo vrednost mleka ene krave in pa vrednost teleta skupaj le 100 gold., je to prav lep dohodek od krave v teku enega leta. Slovenski gospodarji, koliko pa vam krava v enem letu da? Premislite, da komaj 40 gold. dobiste, zato si 381 pa pr; nujte tudi vi mlekarske zadruge, kako, to vam rada pove kmetijska družba v Ljubljani. Razdelitev pravili premij gospodarjem 7 SO na primerno ogrado za žebeta Konjerejski odbor c kr kmetijske družbe i sal je 1. aprila t azpi premij onim gospodarjem ki napravijo primerne ograde za žebeta Te premije priznal je imenovani odsek sledečim gospodarjem konjerejcem: Gosp. Janko Kersniku, grajščaku in c. kr notarju na Brdu Ker pa darila v denarji, dobil je pismeno priznanje Kersnik odstopil od Go s stoji Henriku Feutlerju, posestniku v Po Gosp. Vinc. Maj cen-u, posestniku v Bistrici Gosp Antonu S t stanjevici posestniku v Ko o. Peto Gosp Janezu Telb posestniku v Dulah denarj oziroma šesto premijo gosp Kersnik 5 kei ene premije v sprejel, dobil ni nikdo vse druge prijavljene ograde niso bile > ker ejene primerno na Nekaj gnojenji gipsom ali mavcem Gips je spojen iz apna, žveplove kisline in vode torej žveplokislo apno. Nahaja se kot planinski kamen vend nikih učinki edko kedaj meljejo tem slučaj ga mijo v rud za tem prodavajo. Mnogovrstni ako gips rabimo. Razumno kmetovalstvo ga ne more pogrešati Deluje tako, da je več in boljšega gnoja hlevskega, pomnožuje hranivne snovi rastlinam na polj tudi neposredno pospešuje rast Čarobni so pa učinki kedar gips prav rabijo sicer pa ne vrže niti obresti za potrošeni kapital > ne koristi gips v slabem, nerodoviten) ali v mrzli, mokrotni gli > ki Nič peščenem svetu < iuv^IU, p ^ OVA511 Kj 111 iJVCIUj vode ne prepušča, pa tudi ne v izpitih njivah, katerim se dolgo ni gnojilo Malo Gips j če pi nekoliko gips koristi v apnenem svetu ploh apno hoče najti hranivnih snovi uže za- loženih v zemlji. Te zatem gips razkroj nam dovaja rastli da ua ^aillUlCJU IVI kmetovalec ne pozablja, kedar zamorejo krepko rasti. Tega naj učmko\ gipsa želi velikih Neposredn pa rast litev m tako dela zem gips močno vpl ter v • On^poTzročiije^aVsTkatero "izpremembo^^Sro- n°lin? "a x?s ali 0 s P ° d a rs k ejlo li V P o ž o n j ^ „1 ^ i- ... i 1 ^ . ' . U^erskem. Našli ha eVnrn vcom1 qto/ rina zastonj Kaj temu vzrok? Najčešče to, da so gips prepozno rabili. Morebiti so ga trosili na dete ljišča še sušno in toplo vsaj malo kedaj meseca aprila ali maja, ali tedaj ko je eme ter izdatnega dežja več ni ali Bi razkroj zadostne vlage ali mokrote gips ostane toraj brez koristi. Naj se pomisli ne-da 1 preden se raztopi . i . , iz zraka in torej je potrebno, da pada obilo dežja. Zato kaže gips ra- kilo gipsa potrebuje 400 kilo vode popolnem. Toliko vode jemlje tal biti jeseni ali prav rano spomladi, precej skopni in je na polji komaj za hoditi ko sneg Nekateri porabijo polo\ vico pa rano v spomladi gipsa v jeseni polo bo]j mokrotni letni čas izbrati je gipsa priskrbeti uže pozimi Največ hasni gips detelj* pa tudi travnikom, odbirati mokrotno vreme vendar kaže vselej ovi naj za gipsanje in treba in stročjim sadežem kjer je obilo detelje, se ve, treba Jako izdatno koristi gips, ma tretJino aH za četrtino primešamo lesnega bujne pepela. Trave rastejo zatem čudovito lepo _ ker so dobile potrebnega kalija. Sena je veliko več boljšega. in Razumno gnojenje zahteva zvestega dela smemo tje v en dan delati morebiti Ne Nekateri tedaj odbirajo 10 ali 20 metrov široko deteljišče ter je pognojijo z gipsom v jeseni, zraven imajo drugi del detelj-"- ....... polovico rano spomladi na kateri natrosijo gipsa, polovico v jeseni katerega nekaj gipsajo, rano spomladi m naposled pustijo še kos ---U / ^VIV T iVV f JOO^llJj nadalje imajo kos deteljišča, azliko in pri košnj gipsa kos bolj pozno Kmalu vidijo . . „ , - se prepričajo s koso in tehtnico, kakosne učinke je imelo razno gipsanje. Podobno se postopa, kedar rabijo gips pomešan z lesnim pepelom. Pri tem dobro storijo, ako nekaj deteljišča potrosijo samo z gipsom, nekaj pa samo s pepelom Pomniti pa je za izkušnje bo kmalu videti treba poskušati zmiraj pri jednakih šati ne stane nič, toda Razloček , da je razmer uv,^«, izkušnje nas u^iju m prepričajo, iakosnih izkušenj si v gospodarstvu lehko napravimo Posku učijo in prepričajo mnogo Gips r v sebi malo se tega slep ah a j vsak dober. Imamo takošnjega, ki hrani veplo- kislega apna, in zopet, v katerem a mnogo. Nekateri gips je pravi, a drugi Avstriji nahajamo izvrstni modi gips, zlasti v Modlingu blizu Dunaja. Prodaja ga posebno drnštvo, kojemu naslov se glasi: „Vorderbruhler Gipsbergbau-gesellschaft bei Modling". Ovi modri gips so večkrat znanstveno preiskovali na pr. v izkušalnej štacij ali Pi amonijak, ki ali rastline trohniio gnoj se razkrojiva. bimo v hlevu ali m odovitno. Na primer: gips za prav njegova žveplova kislina zadržuj Ogerskem. Našli so skor vselej 97 w ------ * ^ i / 0 T V^/Ivivioiv apna. Sploh pa je ovi gips jako čist. Gips trosijo eja, kedar živalski ostanki gnjijejo V zemlji, ali če rm. rnivn nnt.rnaoni Godi se tako, kakoi gnojišči njivo potrošeni gnoj ra- z roko, kedar je vreme tiho do 500 kilo na hektar ali oral. do i v na veplokislega z 400 mirno. Računaj čolnih centov na Nadalje razkrojiva gips kovine in rudnine nahajajo v foi kislina emlj to je ki se Zlasti pospešuje, da se nareja fos tista hranivna tvarina, ki na Vprašanja in odgovori priliko v koščeni moki prinesena na polje toliko hasni Vp rasanje Se mlada telica zre žimo in ne deteljam in stročjim sadežem, da izvrstno rastejo. Te sna£° iz svojega latstnega repa, ravno tako tudi iz potrebujejo fosforove kisline največ. Gips zabranjuje repov zraven stoječe govedi. Kako bi jo tega odvadil? izhlapanje vode, ki se nahaja v zemlji. On jo ~ popije m tako emlj eč ohrani. Vklub temu pa se vendar prigodi, da gips ne po jo je maga nič ali zelo malo. To kažejo izkušnje tudi tam, doseči v Vg.) Odgovor. Ako je vse to slaba razvada telice, treba tako k jaslim privezati, da ne more dru^e govedi kjer bi kazalo rabiti gips ker se je pazilo na zgoraj povedani nauk o zemljiščih, katerim je ta tva ga rep lizati ji pa zamorete zabraniti ako namažete s kako smradljivo tvarino n. pr se smirom, katranom ali petrolejem. Ako pa ta lastnost * 382 iunice ne izvira iz razvade, ampak iz bolezni, kar je eljem. Mornar meni da to sam Nikolaj, ki se po našem mnenji bolj gotovo, po tem Vas opozorimo prikazuj naznanjuje, da je minula vsaka nevarnost na od maja.) vprašanje v tem listu maja ali pa v (V Novicah" v št 18. Pred več ko 2000 leti je pisal Seneka, da se po hudih Kmetovalcu v št 10 Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. J ar o sla v. od 15. nalivih pojavljajo zvezde na brodovih. Kedar je Lisan- drovo brodovje šlo iz luke lainpsaške, da navali na brodovje atensko, pojavili so se plameni Kastora in Po-luksa *) na bokovih brodu lacedemonskega admirala. Mornarji Kolumbovi so pozdravili z vzklikom ogenj sv. Elma, Herrera pripoveduje, da je Magelan zadel na isti poj"v. Starodavniki so imeli slične pojave kot nebeška zna- pokleknili so in se zahvalili za toliko milo 44. Ogenj sv. Elma. menja tudi ? j da jakov ter so jih zapisovali. Julij Cezar pripoveduje e nek pot videl plamteča kopja, svojih vo-Prav to se je dogodilo pozneje tudi Belizarju 9 Bilo je okolo polunoči, na vzhodu se je začelo ob- ko je bil na vojski proti Vandalom lačiti. Božman, ki je bil na straži, dal je zapreti to in ono. Kedar se je zamenila straža in ie božmana na- Ni še zabelila pa uže ni bilo več dežja. Ogenj Nikolaja se tudi ta pot ni iznejeveril dobremu svo- mestil poročnik, bil je nebes uže prevlečen z debelimi jernu glasu. Veter nam je bil povolj brod je pre oblaki. Nekaj časa videl nikamor, še tako daleč letel po štiri milje v eni uri. ne 9 kakor daleč nos seže. Sevalo je pri burji. Tišina kralj vetra ni. Na palubo prileze tudi kapitan treh dneh smo bili pri otoku Tenedu, ter tu tudi ostali štiri dni. Petega dne smo šli naprej, in opoludne koj odredi božmanu, kaj naj se še zapre. Za sevanjem Smo bili na vhodu Dardanel. Lepo vreme se nam ni pričelo se je bliskati in grometi. Bliskalo se je, kakor iznejeverilo vse do Carjegagrada. Kar nič nisem mogel da se je mlj upalila gromelo je, kakor da hoče iti s palube, zavzet sem gledal veličastni prizor, ki se <4 • f . TT ♦ •• . # . • 1 i v • nebes na zemljo se podreti, be nič vetra. Vsi mornarji mi je razvijal pred očmi so na palubi Zopet se strašno posveti in še strasneje zagromi Vse od Dardanel pa do Carjegagrada je neka skrivnostna moč tako rekoč očarovala mojega duha. Kedar za jugom pade nekaj debelih kapelj dežja, sem pogledal ono malo morja, ki deli dvoje toliko raz Jug potegne, Po teh kapljah pa začne veter čedalje huje pihati, tudi ličnih svetov, kedar sem pogledal mali zaliv brod se začne zibati in konopci žvižgati. To ni trajalo terem se srečujete dve toliko različni prešlosti v ka na ka redek terem se je razvijala toliko kobna povest za slovanstvo, v katerem se Izlam vtaplja malo po malem, in nad Jarbore goreV strahoma zakliče nek potnik. Res, katerim s pazljivim in drhtečim očesom čuva prevejana tako pol ure, kar obrne vso našo pozornost pojav, ki se je pojavil na jarborah vrhunci jarbor so bili kakor nažgani, videli so se pla- medseboj pljivost velikih narodov pskih, bil meni na njih Lepo vreme", oglasi se kapitan. „Mi sem tako rekoč ves sam iz sebe. Nebes, zemlja, morje, mornarji ra- vse to plije v nekakem čaru nepojmljive veličine Okolo dostni pozdravljamo ta pojav, vselej je potem lepo na okolo po teh čarobnih in valovitih predelih pa se ti vreme." dozdeva, kakor da se z rumelijskih ravnin razlivajo To je bilo meni prvi pot, da kaj takega gledam, miloduhteči valovi rož, da očarajo omamljenega potnika Plameni niso bili stalni. Sedaj so zginili, sedaj se zopet pokazali. Če je dež šel, bili so sijajnejši, kedar je malo Mornarji so se na povelje kapita zbrali pri sidru da ga vredijo in pripravijo. Kmalo se nam je ponehal, plameni so pobledeli ali zginili, in ko se je pokazalo na stotine brodov. Zlati Rog kakor da je za-dež zopet vsul, pokazali so se z novega. Hotel sem pleten s tisoči jarbor, kakor da je tu neprehodna šuma ogledati od blizo ta pojav. Slišal sem, kako cvrči izpod ki ga okrožuje. Oko ne kje bi se spočilo, ko gleda plamena. Vedel sem, da je ta plam Elma nedol- zlati Skader, divni Bospor, stari Štambul, razkošno Pero žen, da ne gori. Spustil sem se preko bumpreša na in edno Galato. Prizor prizoru ne daj oduška Jaz baštun. Ko sem prišel bliže, postalo je cvrčanje jas- nisem vedel, ali sanjam, ali je res, kar zagledam Carj neje, plamen bistreji, vse vkup zanimiveji. Ko sem prišel plamenu na doseg, nisem upal roke iztegniti. Neka grad nela. To je bila edina beseda, ki mi je v ušesih zve-Munare, džamije, kioski, groblja, mostovi, morje, čudna groza, ki je nisem mogel razumeti, kakor da mi jarbore, hiše, koče, barke, čolni, serajlske zidine, štam je roko nazaj vlekla, ali kakor da me je kaka skriv- -bnljske Azija, Evropa, Turki, Francozi Grki i nostno moč, ležeča v plamenu, od sebe odbijala. Nisem Angleži, Slovani, Italijani mogel iztegniti roke, niti se nazaj spustiti. Hotel sem en mah v glavi, pred očmi to vse skup bilo meni na biti miren in videti plamen, ter slišati njegovo cvrčanj Brod je obstal. Bili smo v Carjemgradu, v Galati Pomagajte, zgorel bode!" zakriči nekdo spodaj, tik onega mosta, ki deli Galato od Stambula po UliiagajlU ^ V^l KJ\JVjL\J • UiXL\ L IVJ 1 Jaz pogledam doli, kaj je, kar začutim, da mi lasj koncu stopajo, začutim tudi neko čudno glavobolje. Kakor da na stotine mravelj gomazi po glavi moji in me ščipljejo. Iztegnem roko v viš, a roka je v pla In ta divni Carjigrad, čegav bode? menu. Glava moja je bila ožarj z negorečim pla menom. Kedar sem se povrnil doli, omenil mi je oni potnik, dne Trgovinska in obrtna zbornica. Trgovinska in obrtna zbornica v Ljubljani imela je oktobra t redno sejo pod predsedstvom ki je kričal na pomaganje, to-le: „Oh, bal sem se uže, zborničnega predsednika Jos. Kušarja; navzočni bili da bodete zgoreli. Cemu ste šli v to nevarnost?" so se naslednji Tu ni nobene nevarnosti", oglasi se kapitan. Oroslav Dol odborniki: Ivan Baumgart Ogenj sv. Nikolaja ni mornarju še nikdar nahudil tudi nam neče, ako je volja božja. 9 m Kapitan je govoril po lastni skušnji. Pojav ognja g0 sv. Elme, ali kakor ga dalmatinski mornarji nazivajo: — ogenj sv. Nikolaja, sprejet je vsak pot na brodu z ve- Kr en Perd Franc H Karol Luckma 9 Jenk 9 Makso Mihael Pakič, Ivan 9 Vaso Petričič, Josip Ribič, Fr. Ksav in Jarnej Žitnik. * Tako so starodavniki nazivali ogenj sv. Elma. 383 Gospod zbornični predsednik konstatuj zbornice, otvoi sklepčnost sejo ter imenuje mka gg. Alojzija Jenka in Maksa Krennerj vateljema zapis- pod f skupnim ali tudi na trgovske obrte, kateri se zvršujejo Dalj c. kr naznani, da je povodom Najvišjega imendana apostolskega Veličanstva naprosil gosp posebno (kolektivnim imenom)? Kot taki bili trgovina 1. z materijalnim blagom (dišavarji de želnega predsednika barona Winklerja, naj izvoli zbornično čestitanje naznaniti našemu premilostivemu ce sarju. Zborniki to naznanilo vzemo stoječi v znanie. trgovci z materijalnim blagom in barvili) ? skim in kolonijalnim blagom > s specenj z mešanim blagom s krojnim blagom (vsakdanjim ali rokodelnim blagom) z belim perilom blagom) z nurnberškim blagom z lepotninskim (galanterijskim' Zapisnik zadnje seje se odobri s surovino (suro Gosp Franc Ksav. S v imenu odseka vimi pridelki), 9. kramarji, 10. prteninarji, U. branjevci, prodajalci živeža, 12. pšenarji, 13. prodajalci mešanega poroča o uKazu vis. c. kr. trgovinskega ministerstva glede prošnje, katero so stavili do njega nekateri tr- blaga Odgovo trgovske obrte, kateri se izvršujejo govci > naj bi bil po analogiji marca 1883 drž 14 zakona z dne 15 pod skupnim (kolektivnim) imenom, in sicer na one pod zaK št. 39 nastop trgovske obrta d do vštetega 7 imenovane Za nastop tu pod -----------, ---- --------UiMflta zavisen od dokaza sposobnosti, kakor se je to vpeljalo za rokodelske obrte. Zbornica se je uže v predzadnji seji načelno izrekla za doKaz sposobnosti pri trgovskem obrtu. Odsek je vprašanja, katera je o tem predmetu predložila c. kr. deželna vlada zbornici, temeljito pretresaval do vštetega 13 imenovanih trgovskih obrtov bi ne bilo treba dokazati sposobnosti, ker za njih izvrševanje praviloma ni treba one trgovske naobražbe, kakor pri dru* gih gori imenovanih trgovskih obrtih dalj o— o—-------— uuniu, uaijo ker jih na vadno izvršujejo take osebe, katere niso imele prilike pridobiti si trgovinsko naobražbo in ker bi se z zahtevo ter z ozirom na razmere v Kranjski Odsek toraj predlaga: nja odgovoril se dokaže sposobnost, v mnogih slučajih onemogo naj čil nastop teh obrtov in » j Slavna zbornica naj na ta vprašanja tako-le od prilik se mnogim osebam vzela pridobiti si vsakdanji kruh in bi se tako ti obrti govori na najnižje število zmanjšali, kar gotovo ni koristno za Predno se prične posvetovanje o posamičnih vpra promet šanjih, izjavi gosp. zbornik Karol Luckm —j—, —j— ©———™ ^ « vu jlu u u u j da pri tem vprašanji zavzima stališče, na katero se je postavil prašanj odsek v predzadnj seji On in njegovi somišljeniki me da se dokaz sposobnosti pri rokodelskih obrtih v mjo, marsikaterem oziru more opravičiti, da nikakor Vzlic zahtevi prosilcev, da se dokaže v trgovstvu praktična, kakor tudi teoretična izobražba: v čem naj obstoji praktični dokaz sposobnosti? more opaziti, da bi se bilo število rokodelskih obrtov za velj novele in sicer a obrtnemu zakonu z dne 15 naj se li izkažejo učna in služna leta 1883. zmanjšalo in bi se bila konkurenca sKrčila marca imajo izkazati, v kaki meri? Ne 9 umeven je toraj dokaz sposobnosti pri trgovskem obrtu ker so razmere pri tem po vsem drugačne, nego pri rokodelskih obrtih. Govornik in njegovi somišljeniki smatrajo dokaz sposobnosti pri trgovskem obrtu nepotreb- ______ nim ter izjavljajo, da se ne udeleže razgovora o posa- katero? imajo izkazati, in sicer vsaj dve učni le^i leta: Učna in služna leta če se se tri služna naj se li dokaz sposobnosti v vsakem slučaji razregne na učna, kakor tudi pomočniška leta slednjem slučaj kakem slučaji samo na jedno mičnih vprašanjih Gosp. zbornični svetnik Vaso Petričič meni, da je dokaz sposobnosti tudi pri trgovskem obrtu potreben ter omenja, da se bode pri prošnjah za nastop in sa-mosvojno zvrševanje trgovskega obrta gotovo vselej ozi- sposobnosti let. Sploh ali v J9 na velja pravilo, da se ima izkaz o ralo na opravičene in temelj želj raztezati na dokaz učnih in pomočniških Izimno more prosilck za trgovski obrt v posebno uvaževanje vrednih slučujih na predlog gremijev deželno oblastvo oprostiti izkaza o pomočniških letih umrje rednik družine, če mu pripade trgovi Ko je še poročevalec pojasnil stališče odsekovo 7) je na pr. če itd.: smatrati dokaz o učnih in služnih letih pričel je odgovarjati na posamična vprašanja ; tedaj veljavnim, če bi obsezal dovršena učna in služna Prvo vprašanje 1 tr govski obrt? Kaj razumijo pod pojmom ,7 Odgovor: Pod pojmom „trgovski obrt" leta: 1. pri trgovskem obrtu iste vrste trgovskem obrtu sploh ali se razumijo oni obrti, kateri oskrbujejo posredovanje izmenje blaga v nespremenjeni obliki, izdelke in blago od drugih prevzemajo, da jih zopet dalje razpečavajo. se za nastop vsakega sme izvrševati samo proizvodnik? tudi pri trgovini pri kakem in ki jo 99 2. vprašanj 99 da". (Dalje prihodnjič.) vprašanj Ali se misli 9 da naj trgovskega obrta doKazala sposobnost? tov? obrte? Ne; ali samo za posamične vrste trgovinskih obr-da. V naslednjem slučaji: a) naj bi se li omejil dokaz sposobnosti na trgov- ali naj bi se razširil tudi na druge trgovske Politične stvari. ske obrte, katere zvršujejo protokolirani trgovci? dajanjem blaga določenih vrst z železnino ? 5 s steklenino 9 4. z vinom, 5. s predivom 9 s prtenino, 9. z bombaževino, 10. s svilenino, suknom, 12. z volno, 13. s sukancem, 14. z lesom Ekspose skupnega ministra vnanjih zadev, grofa Kal-noky-a, podan doticnim odsekom delegacij v Budim-Peštu dne 13. in 18. novembra 1886. (Dalje.) § Ako je berolinska pogodba tam dve državi ustano-z glinenino (lončarnino), vila, zgodilo se je to izrekoma v ta namen, Turški dati s prejo, 7. z oblačili, 8. priložnost, da bi silovite premembe na jugu Balkana 11. s 15. da. zadnjem slučaji, na katere? namreč: na trgovske obrte, Kateri se bavijo samo s pro na pr. na trgovino: 9 z usnjem. 16. s mogla zabraniti, Turška pa je zamudila poslužiti se v papirjem itd.? 9 ne; ta namen ji ponudene prilike. Lahkota, s katero so mogli turškega glavnega guvernerja in vrhovnega po- • • ■ 384 veljnika v Plovdivu odstaviti, pokazala je, kako malo vtrjena je bila ta naredba v rokah Turške. Ravno tako malo je Turška storila, zopet si pridobiti svojo veljavo. trenuku, ko ji nihče ni branil, vmes seči, se nikakor ne na lastni dobiček obrnjeni politiki, katera je mo jasni s toliko odkritostjo izrečena v izjavi sterskega predsednika. Teuiu programu diti, tako rekoč o odločiti, poslužiti se svojih suvrenitetskih pra- načel v njem izrečenih nikakor ogerskega mini- mogle so pritr-vse vlasti in v resnici se pravilnosti vic v izhodni Rumelij Glede na varovanje berolinske pogodbe se mora priča sem. da bi ta program more ugovarjati Pr obžalovati da j Turška tako uia spolnovala pričako- dobil prijatelj vil* Kfi iu piu^iauj, a a u ui I1U L bi se morali na izhodu z odločnostjo za ako bi do tega prišlo, da vanje v odločenem ji stališči, ki je take važno za stal nost tamošnjih razmer. To pa omenjam posebno zaradi tega, ker se zanaprej vidi, da bode to pasivno vedenje portino pri dogodbah na balkanskem polotoku sploh, akoravno je danes samo govor o Bolgarski, vlastem prizadelo še marsikatero skrb. podpornikov, ker nj potegniti » to je program terega more tudi podpisati vsaka vlast (berolinske) godbe. Kar zadeva razmere vladam , govorilo se mnogo, morebiti več kakor ka po posamesnim (kabinetom) o oni N e m š k bilo zadnj dobro za mir > čas ni Vsakako bo vlastem skrbe aloga, tako glede Bolgarske za stanje, katero 3e more imenovati postavno sicer lahko pa vsikakor danes koristno, o tem nekoliko opomniti. Najnovejši čas se je mnogo ugibalo in pov- kakor tudi pripraviti vrejenje onih vprašanj, Katera iz prašavalo. kdaj in kako bi se naše prijatelstvo z Nemško razmere dopustlj Izhodni Rumelski izvirajo. Cesarska in kra vlada bo v tem oziru delala na to, da se bo na dejansko izrazilo, in ali bi se ta država pri gotovih do godbah smela zanašati na 9 Samo želj Bolga umi j po sebi je raz- ditev Turške in vlasti o korakih, katere poskusiti, da odp za katere je pridobiti pritr- sega od aa pri dveh veledržavah tolike velikosti ki , oziralo. Bolj nadrobna pojasnila skupna vlada nastopila, ali hoče baltiškega do jadranskega morja, od severnega sedanje zmešnjave, se sedaj težko teresov druge države morja do spodnje Donave, ima vsaka tudi posebne interese. kateri morejo biti popolnoma izvan kroga in- da dajo izrekati. Deloma je dotično vplivanje zaup deloma pa je pomisliti, da to zadeva najpomenljiv ravno rešujoče se prašanja. Zagotovljati pa morem, vlada vprašanje spremlja z največjo pazljivostjo, da se po mojem prepričanji ni zamudila ne prilika, ne čas in da do sedaj niso videti prizadeti ne evropejski ne avstro-ogerski interesi. Prva naloga vladina morala je biti, se vezati Ne da se misliti, da bi se mogla veledržava, ne da znebila vsake samostojnosti v svojem dej za- se. za vsakaki interes svojega zaveznika potegniti Recimo na pr j da morji opraviti z vprašanjem Nemška imela pri baltiškem bilo velikega pomena lastnega interesa, katero m 01 zabraniti take mislila na to čine in dogodbe, po katerih bi bila do moči da tedaj Nemška gotovo ne sedaj poglavitno bolgarska kriza postala evropejska da Pa j pri nas v ta namen zahtevala po tudi naravno in v samočutji veledržave ki danj Ako bi na pr. Ruska nameravala poslati komisarja, za lastne interese sami pristaja v prvi vrsti samostojno potegniti se se bil kolikor toliko polastil deželskeg in azmera, kakoršna je med Av ali ko ali deželo samo bila z vojno zasedla bodi-si obrežje bili to gotovo čini, ki bi nas bili vsikakor silili zavzeti odločno stališče. Da taki čini strijsko-Ogersko in Nemško ima samo tedaj dejansko priti v polno veljavo, kedar se ravna za popolnoma so- 3 tudi lidarne skupne interese obeh, S tega stališča j nastali in na to delati precej enako, v katero obliko je spravlj vladi mnogo važnej zdeti da se zabranijo, moralo se je mera med obema veledržavama ta raz- kakor pa s tem se pečati ali general Kaulbars Bolgare bolj ali manj trpinči se sobranje skliče prej ali kasneje itd, da kakor clanes vse kaže in stoji smem , ali Zagotoviti mirno poravnanje brez žaljenja naših in evropejskih interesov ni samo mogoče, temveč skoraj vsrjetuo. Kaj druzega se pri nas tudi od nobene strani ni želelo drugam merilo, kakor rešitev . Ne besede in črke ampak skupni interesi so najtrdneja podlaga. Da drugž t k moč b e h in d danj ž t až last t z a se- razmeri Evrope se komaj more misliti stanj Nemške, ako bi poleg nje ne ske kakor je enako nam in tudi v izjavi ministerskega predsednika se ni Nemška ostane kot močna velevlast bilo mogočne Avstro-Oger-ajveč na tem, da poleg nas tem smislu mirnim potom, ako jo močna in tudi skupnost stanja Nemške in Avstro-Ogerske bolj sploh doseči. Gotovo bo prav dobro, ako iz srede dele epremaklj » gacij pridejo izjave d v kog beh delih drž samo na paragrafe. Nemška vlada ni kakor pa bi se ta mislila, oprta ki pa ne miru za vsako ceuo. Le ponavljati moram vojsko želel. Mi vsi hočemo mir, gotovo ni ni- da jo Bolgarska samo v toliko bri > da bilo želeti ako v delegacijah čuli v tem oziru velj po mnogo straneh razširjeno se glaso ker je nikdar prikrivala kolikor je z njo v zvezi mir na izhodu in v Evropi. V mnogih izjavah v parlamentu in pri drugih prilikah se je nemški državni kancelar zmiraj držal tega stališča o izhodnem vpra- Ogerski gojili mnen e 5 kakor da bi se v sanji Nemška samo to znano mnenje ko šovinistični ali bojaželjni nameni tudi pri tej priliki izrekla stavek, da v Bolgarski nima w - O J--- — v ' - " * WjLi£JV»ijUl LICtiJLI J - mnenje, kateremu ugovarjati sem si zmiraj prizadeval Saj je naravno, da vsakodnevno žaljenje pravnega čutja kakor se podajajo v poročilih braniti nikakoršnih nemških delovanje nemškega državnega kancelarj nteresov. Potem je šlo a tudi pri tej o postopanji generala Kaulbarsa in pa v oproščenji upornih častnikov, v jav nem mnenji povzročuje neko iznemirjenje in nepotrpež- ljivost, ki si želi kakoršnega koli zadostenja. To izne- mirjenle in težko pričakovanje je moglo, izrekoma po Nemški razširjeno mnenje — prouzročiti, da se tukaj zahteva vojska vičeno. priliki izrekla stavek, da v Bolgarski nima braniti ni kakoršnih nemških interesov. nemškega državnega kancelarja tudi ne za Bolg Po tem je šlo delovanj in ne za želje te ali te vlasti temveč za mir potom svetov in posredovanja. To se je godilo najbolj odkrito srčno in najvspešnejše za svetovni mir in za naše lastne mnenje, ki je skozi in skozi neopra- ni bilo različnosti menenja in ne dru interese in v tej zadevi med obema kabinetoma nikdar ;o kot najbolj pri- vlastem dobre Sedaj prestopim na razmere države jatelsko posameznim ajbolj pljivo mišljenje Ni prazna beseda, ako jih vlada imenuje prav da je stališče države na to v resnici. Mislim in vzunaj, njeni veljavi in časti popolnoma primerno, __ ____„ da vživa visoko zaupanje, katero se izdatno povekša po občenj Naše razmere k drugim državam so, kar lahko zagotovim, zelo zadovoljivne. Meni se varno zdi, in mislim, da smem z zadovoljnostjo naglašati, da obstaja tudi z ruskim kabinetom še porazumljenje tako in prijazno da ste vladi v stanu, se tudi o stvareh 385 s prijazno odkritosrčnostjo izrekati enake mišljenja veliki glede katerih niste zaupanjem in vkljub vseh cesarjevi. Navzoči iznemirljivih dogodeb računam tudi danes še na zva- bili izmed Čehov Mezoik Nadherni stobo pri pogodbah cara Aleksandra miroljubje njegovega veličastva Greger, Adamek, dalje Poklukar. grof Brandis, Katrein > Razgo upamo in želimo, merodaj kar bo za mirno rešitev vpli katero vsi od 3/4 6. do skoraj cesarjev s poslanci trajal je izredno dolgo liko zadovoljnostjo o delo /28. Sploh izražal se Naše razmere z Angleško so v tem trenutku delegacij sebne važnosti Le ljepisno lego te države. Srečen zavidnostjo morem gledati po zem drassyem govorila sta posebno živahno Videti pa je bilo, da je mej morje imeli in ko vseh okoliščinah zavarovana. bil, ako bi mi Krog V « O omamlj Sploh j izjavam , vprašanji; one dokazujejo, da je videti, v zdravem javnem mnenji vršil koristen bila naša domo Veliko važnost pridevam pri sklepu delegacij za muogo cesar z ve- ofom An- - Precej dolgo. Dil po razgovoru ves vtrujen in pa tudi politični položaj zdaj na četkom zborovanja mnogo boljši kakor za katere z Angleške prihajajo o predstoječem enako, kakor sedanj kakor da prevrat in to ki so po delegacijah prišle na dan pojasnilu položaja. ne da se tajiti, da so tudi mnogo pripomogl . < -----------britiški državniki zmirai boli nva- hoi« i v ------- ■ žavajo, da se v Evropi širi prepričanje, da je za angleško 9 P?l SG pr6Cej unanjo politiko zagotovljena knnHnn,Wa o^i ? Iz PlaninA 97 n™ /ttvj;/«.:« mrzlo dni j uva- eme uže tukaj zopet lepo solnčno Kole sicer pa je v mestu popolnoma pone- unanjo politiko zagotovljena kontinuiteta sodbi o važnih evropejskih Soglasje pri katerih velikih interesov vprašanjih, enakost marši se mir ohrani, dajejo nam trdno nado ravno tako odločna želja da Okolu Sajovic Planine 27. nov. {Volilni shod Postojni 21. nov.) ure popoludne prične zborovanje gosp. župnik Slavine. Kot kandidatu za državni zbor Angleško videli na svoji strani za vzdržavanje beroljnske pogodbe "in'pravnih Katere ako bi do te da bodemo'tudi GosP- "r. FerjarS ta ustanovila, potegniti se. prišlo razmer j jena široko razvijal svoj program, kateri je pa uze znan, kajti čuli nismo nič novega bij mere Glede Laške tudi morem naglašati prijatelske lam je najnovejši čas nasta[o mnenje vsem opravičenjem, ua ima ia urza morska vlast varovati važne interese vse eno biti Vse opravičuje našo sodbo važnost interesov, kate hodu". raz- in to z jov Po odstopu dr Ferjančiča priporoča gosp Sa Antona Globočnika. Gospod da ima ta država kot medzemsko- g°vornik ni potreba hvaliti državnim poslancem gosp. vladnega svetnika in da vladnega svetnika, pravi tudi ni umestno, da ako se razmere tamošnjih moči ne more premene *e ima Evropa varovati in da se bode med Avstrijsko-Osersko da tudi to kraljestvo čuti ker je moral sPati v?2 !SilPr0gr' kd0r delovanja v 22 letih tukajšnjega bivanja ni videl, ga obžalujem na H obstoječe politič porazumljenje tudi v prihodnj trdilo v obestransko korist in na dobro miru Iz- Laško po- volilec Za^tem govornikom poprime P o vli iz Nemške Jože za besedo kmetski zamerite mi gospodj vasi on pr Ne besed - - ——«uoau rvuuot m ua uooro miru. ucocu spregovoriti. Kakor smo čuli nam i* IVtukaMe posebno naglasiti, da kandidat mnogo lepega povedaTin^vM bMf?J da se drznem tudi jaz nekaj skupna vlada od ruske strani taJiih, v katerih je zagotovljenje, deb in da ne misli na omejenje ne na spremembo svoje mednarodue da se sploh nima vlasti. nima druzih izjav'kot tudi °,n pozneje prišel v kako zbornico, ker P1C11 da se ona drži pogo- sem' da bode nas dobro zastopal, pa gospodje jaz tonomij razmere bolgarske, , . - - - , -------- —n* ^ konečno sl.an^a m ne razvija svojega programa prav bi bilo, da bi prepričan vem SOTJ^Jtk •'« «' « ne po n u j a za Z ničesar podvzeti brez sodelovanja ^ival nad 2? !et mej nami > in nam kajti dobrega storil in ta ^^eAn^S^^ bomo na dan volitve vsi volili in mu s tem hvaležS on je mnogo Potem mislim > da na podlagi razloženega položaja in razmer z vnanjimi vlastmi smem še enkrat izreči za nJe^0V0 neumoi temelj tako nado da se bo sedanja kriza dala rešiti Evrop da vstreza enako namenom splošnega 3 in pa interese m naše države & miru kakor iz Bistrice Ko gospod predsednik delovanje za nas, skazali Peti prečita telegrame došle Naši dopisi teva gospod Globočnik za poslanca „ listi gospodje, katei roke vzdign iz Podkraja v kojih se zah da u so za glasovanje xr 4 ~ Ferjančiča, iN a to so vzdignili roke volilci Buda-Pešta 28. nov. svojega delovanja. Jutri zboruj tudi ogerska delegacija Delegacij avstrijska so pri kraju Logatca in Cerknice Potem se predstavi kandidatom Hinko Kavčič naj iz ob Prva rešila bo v javni seji proračun izrednih potrebščin za vojno in enem V se gosp. kratkem želni zboi posestnik govoru bil je proglašen za deželni zbor na Razdrtem poslancem za Po de- puške repetirke Ogerska delegacij dalj s tem vpeljavo Po prijaznem medsabojnem razgovoru razšli pa računski sklep za leto 1884. se v nadi' da zmaga naša pravična stvar smo sterstva vnanjih zadev pa bo obravnavala proračun mini prave tem končane bodo stvarne za temi slede tako imenovani nunciji naznanila in delegacij ker gl v drugo kaj se to je čul oki Logatca 14 nov sem mnenje o državnem Ker občujem z ljudstvom poslancu v političnem so bili letos sklepi v obeh delegacijah se to stnjska delegacija gotova, stavah čaka tretjega dneva gaciji proglase in še moč zadobe. lasje sklepov izreče in potem sklenilo in po vsem so- Globočnika Postonjskem, djali so; da bodo državnem slancem volili "deželne Vlade" svetovalca ^gospodT Ant je av- ogerska pa še po svojih po-katerega se sklepi v dele Jaz poznam osebno omenjenega gospoda in popolnoma prepričan, da bode on sem s tem in po tej poti postavno Bistveno bo tedaj zborovanj delegati podajo se vsak na svoj dom v torek zgotovljeno ker pozna Postonjski kajti služil je nad 20 let kmetom Logaški v Pošto okraj sten poslanec i na drobno * . - . * - OC UUI torej so mu njegove reve in težave se obilo pečal s uvicj su mu Ko sem poznal znane \ čeraj bila je polovica poslancev sarju na obed, jutri pa ostala polovica povablj mnenje ljudstva v Postonjskem ce včerajšnjem obedu je v obče omeniti okraju poprašal sem tudi doma v Logatcu več kmetskih da je gospod Globočnik volilcev vsi so mi ekli dr. Smolka sedel levici, kardin da TV---^ je Haynald na desnici naj boljši poslanec, torej ga bodo volili Mi nimamo čisto nič zoper druzega gospoda ka ten se je tudi za poslanca oglasil j pa eči moramo > 380 da ga ne poznamo več kakor po imenu. Naj počaka še nekoliko, bode uže na vrsto prišel, za zdaj naj pa prepusti poslanstvo naše razmere naj bolj poznajočemu vladnemu svetniku gospodu Globočniku. Iz moravške okolice meseca novembra. — Prijetni in gorki dnevi poletnega časa, kakor tudi ugodni jesenski so minuli in hladni vetrovi jeli so nam pihljati po hribih, dolih in planinah in zima nam trka na duri. Da bi pa častite čitatelje ne dolgočasil z samim naravnim popisovanjem, naj preidem na tako letos uže davno prerokovano nesrečno leto, katero je velelo: Kedar Veliko noč bo Marko dal, Anton Padovansk pa binkoštval; Sv. Janez molil sv. Telo kleče, Takrat bo upil ves svet gorje. Zadnjih vrstic ne bom natanko pretresal, zato preidem na četrtek letošnjega leta. Zima je bila še precej ojstra in mrzla in je dolgo trajala: po preteku mrzlih dni je bila tudi pomlad od začetka mrzla in zelo suha potem še le toplo, Kar je vse rastline in seno v rašči zadrževala. V teh hudih nadlogah in stiskah so verniki s svojimi gospodi župuiki po več ur daleč hodili v procesiji prosit za dobrodejni dež in za dobro letino. Gospod je vslišal molitev vernikov in dež je pomočil zemljo in jo je rodovitno storil; kar je prvo žetev posebno bogato in zrno precej jekleno storilo. Ajdova setev se je prav dobro izvršila, ajda je vspešno rastla ter prav bogato obrodila. Sploh so bili jesenski pridelki vsi prav obilni. Po vrtih smo videli veliko ljudi, kako so jabolka tresli in obirali, ter jih vozili raznim prekupcem. Veselje je bilo videti, ko se je voz za vozom počasno pomikal proti Moravčam ali kam drugam. Veliko nam je ta dobra sadna letina in živahna kupčija denarja v okolico prinesla za razne potrebe in stroške, ki jih ubogi kmet prenaša, če vprašam marsikakega gospodarja, koliko novcev je prejel za jabelka, bom pač večinoma za odgovor dobil: 100, 200 ali tudi 300 gold., kakor je že imel sadnega drevja, zraven se ga pa je nasušilo, mošta napravilo in tudi v dobro žganje pokuhalo. Če po vsem tem vprašamo, kakošna je bila letošnja letina, moramo si dati splošen odgovor: prav dobra, toraj je bilo to za nesrečno leto prerokovano, prav dobro in še precej srečno leto. Tudi pred grozno boleznijo, azijatsko kolero, nas je Bog obvaroval. Sedaj se uže zopet pripravljamo za bodočo spomlad. Po vrtih se uže kopljejo jame za mlada drevesca in pripravlja za sedež mladih uže v drevesnici izgojenih sadik. Oče uči mladega sina, kako naj sadi drevje, akoravno malo poprej mož še sam na to mislil ni. Letošnja sadna letina in prejeti novci so izbudili v marsikaterem posestuiku trden sklep, da hoče ves čus svojega življenja vso svojo skrb v izgojo sadnega drevja obračati, in tako ne le sebi, ampak svojim potomcem po možnosti koristiti. Fr. Fr. Iz Ljubljane. — Za volitev v državni zbor na mesto pokojnega A. Obreze v volilnem okraju Notranjskih kmetijskih občin, priporoča se c. kr. državnega pravnika namestnik gospod dr. Ferjančič, mož ki je rodom Vipavec, nadarjen, spreten govornik in ki se je v svojem, deloma kočljivem delovanji pokazal zmeraj . zvestega sina svojega naroda — Pa drugi, veljavni volivci ravno tega volilnega okraja želijo si za poslanca izbrati c. kr. vladinega svetovalca gospoda Anton Globočnika, čegar velike zasluge za Notranjsko vsak domačin v prvi vrsti pa oni možje poznajo, katerim je ta volitev v roke dana. Enako pa je vsem zavednejšim možem našega naroda na Kranjskem znano, da gospod Globočnik tudi v časih najhujšega protinarodnega pritiska ni nehal biti prijazen našemu narodu in da si je v težavnem svojem poslu vedel rešiti toliko politično neodvisnost, kakor nobeden njegovih tedajnih sovrstnikov. Pri takih razmerah nimamo pri tej volitvi ni- kakoršnega nasprotja načel, nima se rešiti po nji narodno ali sicer politično vprašanje; — osebno vprašanje rešiti pa nam je toliko ložje po vsem prepustiti zavednim našim Notranjskem volilcem, ker enega kandidata vsi in dobro poznajo po njegovem mnogoletnem delovanji, druzega pa deloma tudi že iz delovanja v drugih krajih in delokrogih, deloma pa iz volilnih razgovorov zadnjih dni. To naše, po vsem nepristransko stališče nam tudi daje prostost, da smo sprejeli v današnji list dva do-dopisa iz volilnih krogov Notranjskih, v katerih se brez žalenja druzega kandidata izražuje želja izvolitve gospoda Globočnika. — Zanimiv in pomenljiv sklep storili so češki udje naše delegacije. Znano je, da sta se v budgetnem odseku delegacije o naši unajni politiki poslanca dr. Matuš in dr. Rieger jako trezno, mirno in odločno izrekla za avstrijsko politiko grofa Kalnoky-a, v kateri se naglaša avtonomija Bolgarske in sploh prost razvoj Balkanskih držav, dalje želja prijazne razmere ohraniti z Rusko na podlagi nemško-avstrijske zveze, v kateri se pa enako odločno obsoja postopanje generala Kaulbars-a. Na tej podlagi prizadevali so si češki „Narodny Listy" že delj časa hujskati zoper Riegerja in Matuša češ, da je to protislovanska, ker Ruski nasprotna politika. - Kot odgovor na tako očitanje sklenili in proglasili so vsi zastopniki češkega naroda v delegaciji med njimi tudi mladočeha Adamek in dr. Greger, ta brat lastnika „Nar. List-ov" izjavo, v kateri izrekajo svoje popolno soglasje z izjavama dr. Rieger-ja in dr, Matuš-a v budgetnem odseku delegacije. Ta izjava znala bi tudi nekaj veljave imeti za nekatere slovenske politike, kateri mislijo, da je zagovornikom avstrijsko-slovanske politike sama po sebi dolžnostj za vsako ceno zagovarjati Rusko politiko. Avstrijska deputacija za odločitev, koliko odstotkov skupnih državnih potrebščin ima plačati vsak del države, sklicana je za soboto 4. dan decembra na Dunaj ogerska pa v Budim-Pest. Udje avstrijske deputacije so: a iz gosposke zbornice: Nik. Dumba, grof Ku-denhove, dr. vitez Miklošič, grof Revertera in knez Alfred Windisch-Gratz, iz zbornice poslancev pa: dr. Čerkavski, vitez Javorski, dr. Kaizl, knez Li chtenstein, Lupul, dr. Matuš, dr. Menger, dr. Plener, dr. P o klukar, dr. Š turm. — Kolikor čujemo bo to zasedanje deputacije prav kratko, edino o namen konstituiranja in sprejema statističnega gradiva. Za deželnega poslanca Postojnskih kmetijskih občin, na mesto umrlega A. Obreze izvoljen je bil ta ponedeljek g. Hinko Kavčič z 60 glasovi. Razun tega oddanih je bilo za g. Franca Križaja 32 glasov. Gospoda Fr. Kolmana trgovca ljubljanskega zadela je huda nesreča. V nedeljo večer umrla mu je nagloma soproga rojena Schneiderjeva zapustivša čve- tero malih otrok. — Razpis častnih daril. Da bi pospešila razvoj slovenske pripovedne književnosti, razpisuje „Matica Slovenska" po določilih Jurčič-Tomšičeve ustanove 300 goldinarjev častnega darila dvema povestima slovenskima, in to : a) 200 gold. povesti, obsezači najmanj 10 tiskovnih pol, in 389 100 gold. povesti, obsezajoči najmanj 5 tiskov nik pol. Snov obema povestima bod ako ravno velike važnosti rešili so se v javnih sejah zajeta odovine sploh iz življenja naroda slovenskega. Obe povesti mo bi po"večletnim "običaju glavna razprava v odsekih vriša m brez pomenljivih govorov, zato kei T Je Kot rata biti pisani tako da po obliki in vsebini svoji ustre žeta umetniškim zakonom pripovedne književnosti ter tako vprašanje omeniti je v prvi vrsti naša unajna ozirom na Bolgarske homatije. o G poie venske tega ugodita literarnim namenom „Matice Slo niso cev Pisatelj, kateremu se prisodi častno darilo iz nov- určič-Tomšičeve ustanove prejme vrhu tega za svojo povest se navadno pisateljsko nagrado, katere plačuje „ Matica Slo po 15 nega reda po 25 -40 gold. za tiskovno polo svojega opravil politika s podobnim Razprave v tej zadevi so znane in med poslanci kazale druge razlike, kakor one da so nemci-liberalci in pa madjari gledali zadnje dogodbe na Balkanu skoz očali sovraštva proti Rusom, slovanski poslanci razun poljskih pa s prostimi po vsem nepristranskimi očmi z bolj gorko naglašano željo, da se ohrani mir, kakor pa z druge strani Rokopi odboru .Matice Slovenske se brez pisateljevega imena pošiljajo obsodbi postopanja Kaulbai, ovega v Bolgarskem bilo je soglasjo, enako tudi po polno soglasje v tem da mora biti glavna podlaga Pisatelj do oktobra 1887 leta ime naj se pridene rokopisu v zapeča tenem listu, na katerem je zapisano dotično gaslo naše politike varovanje avstro-ogerskih irteresev. Želj po svobodnem razvoju B dgarske izvirala je pri slo vanih iz sočutja do njih pri nasprotnikih pa iz sov podaj Večkrat se je poudarjalo da Matica Slovenska aštva proti Rusom J ^VIAUIVIJUIV^ Viti J} UAatll^Ci UiU V tli' svojim članom premalo leposlovnega berila Sklepi so bili soglasni Drugo velevažno vprašanje je bila vpeljav pušk resna briG da ga tem razpisom hoče Matičin odbor pokazati po vsi moči pospešiti tudi razvoj ....... književnosti slovenske ter članom svojim podati v roko lepo zabavno Knjigo. Zatorej se pa podp nadj j da ga bodo pisatelji slovenski podpiral odb v tudi jego- repetirk v vojno. Sprejela se je sistema Manlichei, katerih naša vojna krog 5000 že dejansko poskuša 9 mescev. — Poslanci šli so na rešitev tega vprašanja v resnici zavzeti zoper sistemo Manlicherjevo, toda natančna preiskava prednosti in napak vsakovrstnih vem trudu ter se častno odzvali njegovemu domoljub sistem pokazala je i da Manlicherjeva sistema sedaj nemu pozivu Ljublj embra 1886 Odb >5 Matice Slovensk u tajnik Kmetijsko potovalno predavanje na Uncu ima presega v vsakem oziru vse druge sisteme. — Tako se je za ono število pušk, ki se imajo v teku leta 1887 za vojno napraviti soglasno sprejela ta sistema. Ako se dalje pokaže kaj boljšega, varovana je vsa prostost c. kr Kmetijske družbe gosp. Gustav nedeljo 5. decembra popoludne ob poslopji. i v vr\ v šolskem prestopiti na drugo sistem Stroški v ta namen znašajo prihodnje leto pa se imajo povekšati 3'/a za milij Ta puška se mor Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja petek podal se ^tAiiu/j«. » o v, J^ sLKJL x aan v Budim-Pešt, da se o tekočih skupnih zadevah do of Taaff- zapreke j ~ * ^v' t'^ t v^ivotvui, - x a p u^tvci oc zelo ročno rabi, po pet patron se v njo vklada z enako hitrostjo kakor sicer po ena in spreten strelec v minuti 40krat streliti ž njo. Vrh tega je mehanizem skoraj neobčutljiv zoper mokroto, prah in druge v vojni redno nastajajoče govori z ogersko vlado putacij za določitev kvot izrekoma o delovauji obeh de- popolno soglasje sklepih avstrijske in ogerske delegacije je Sklicanje deželnih zborov odločeno je na Laška parlamentu odgovoril je ministei decembi mestnega odbora Mnogo vriša napravila je pravda 1 žaljenja časti, ker se mu je grof Rob i lan t na vprašanje o laški unajni politiki em je med drugem rekel: očitalo, da nekateri odborniki prevzimajo mestna dela in tako odborniki sami sebe bogate s podjetji, katera ima mesto plačevati. Razprave so pokazale, da so v obšii N govoi m er f v katei so z vsemi velevlastmi stne Kar zadeva Avstrij razmera k njima na podla bili v resnici nekateri odborniki vdeleženi delih in to podaja nasprotnikom odbor odbornikov mnogo gradiva, s katerem r mestne očete. pr takih in b N e m š k vzaje a, in posameznih apadajo sedajne bodemo prizadeval namenov onih dveh i našo zvezo z njimi opira se naša i e srčnosti irstev. Mi si z m i r aj t e s- sneje in za nase vzajemne interese vspešnejše storiti knezu Aleksandr je ekel: Nikdar nisem prikrival Tirolsko Deželnemu zboru predložila bode sočutja, s katerim je viteško vedenje junaškega kneza vlada predlogo novega šolskega zakona, ki bode nekoliko premenil predmete ljudske šole, pred vsem pa šolsko nadzorstvo uredil bolj po volji konservativcev. Duhovniki bodo zan šolskih svetov in člani okrajnega in deželnega šolskega sveta in se bodo duhovniki imenovali tudi šolskimi nadzorniki. A1 e k s a n d ki bil v resnici boljše osode vreden navdajalo Lahe. Vlada in ljudstvo Bolgarsko je v naj težavnejšem položaju pokazalo veliko previdnost > prej smeli biti predsedniki krajnih Vendar pa, ko to naglašam • • v • • , • • , ( pozabim, da mor najvišji smoter biti evropejski m ? in po nas do- segi tega smotra deloval sem na strani drugih vele vlasti. Laška nima za druzega inter daj pri Bolgarskem vprašanj Ogerska. — Delegacije sklenile so včeraj svoje pa bi to vprašanje za kot onesra. da se delovanje. V avstrijski delegaciji bila je gotova naj- ako bi med dvema ali večimi vlasti nastal bo i 1 _ 1 • i i • • i « . _ _ d ohrani; vendar tala zadeva prve vrste, ali sklenili posebni dogovori bolj zanimiva 2. seja v kateri je prav nenadoma po- ko bi se med nekatei slanec Dumreicher sprožil jezikovno vprašanje, in Sedaj smo v trenutku miru, kateri diplomaciji o kateri ga je najpred C z e r k a v s k i mirno in stvarno, priliko, kazati svoje miroljubno prizadevanje.! To za njim pa še poslanec dr. Matuš enako stvarno pa jaz in z menoj vsa Evropa. Nihče pa ne sme z veliko spretnostjo in odločnostjo tako zavrnil, daje dvomiti, da se oni, kdor hoče mir ohraniti 1 a j e upam dalje bil utis njegovega govora eoako globok med skupne vlade, kakor med poslanci in občinstvom gi pogodb tud na podla-na nas za vse slučaje brezpogojno in gotovo tudi v najvišjih krogih. Vsi drugi predmeti s polnim zaupanjem sme zanašati Pisma katei je grof Robilant razglasil v ,,zeleni * 388 knjigi so zanimive pa posebnih novosti se iz njih ne d0 ane bližala Avstrijski V tej nevolji poprašal je Dne 15. oktobra je v depeši izrečen trdni sklep baje car car sam predsednika francoske republike, ali bi ne hotela ta prevzeti varstva Rusov v Bolgariji zve Ruske, ne v Bolgarsko bi i bra dopustiti, da bi se knez batenberški vrnil ako bi se pa to vender zgodilo, ravnala pOVoljen odgovor na to vprašanje pa je prišel uska z njim kot z uzurpatorjem. Dne 11 una- novem njega ministerstva francoskega do naglašal je uski zastopnik potrebo, da se pred stva Ruskega. Tu pa so bili unajnega minister vsem tla Bolgarske spraznijo da se novemu vladai gi iznenadeni in i .Doigars^e o^ia^uijv, v*«, ^ — — prestrašeni o tem koraku, ker bi se gotovo moral .....novemu Sobranji prostor napravi, katerega so smatrati za hud udarec po Nemški, z gotovimi nevai Rumelski poslanci ne vdeleže. Temu nasproti je grof nimi posledicami. Minister! Giers je po daljnih težavnih stvu in Nobilant naglašal, da bi bilo najbolj J da Ruska ime korakih moral posredovati in je stvar poravnal tako kandidata in da ga kar |pred sedajno Sobranje da v Bolgariji Rusi pod Nemškem, v Rumeliji pa pod nuje izvoli za kneza francoskem '.varstvom caru Aleksandru samem Ruska. — Vse kaže, da je Ruska politika v Bol- jR 0 njeg0vem zdravju pišejo Ruski sovražni časniki garij i z odhodom generala Kaulbarsa stopila v nov prav mnogo laži kot taka preklicala se je tudi tir. Silovito „terpinčenje" Bolgarov, katero je obsodi- govorica, da bi bil car usmrtil — v strahu pred aten la vsa evropejska diplomacija, je prenehalo, in poto- tatom, svojega lastnega adjutanta, katero govorico Kaulbarsovo v Carigrad kaže, da se hoče Ruska so tud{ Novice posnele iz lista, ki sicer rad prinaša pred vsem sporazumeti o rešitvi Bolgarskega vpra- ^mičnih" novosti, ki pa nikakor niso proti ruski, kakor vanje sanja, s Turško, katera ima kot vrhovna (sucerenska) so Vsi madjarski, polski in velik del nemških vlast nad Bolgarsko po Berolinski pogodbi edina pred- njj pretek Bolgarskega vprašanja kaže in upamo Zad da nost pred drugimi vlastmi Med tem bil je general ; Kaulbars pri Sultanu m tudi odlikovan z sprejet v posebni avdijenci velikem redom Medšidovem. bo prihodnja rešitev njegova potrdila, da »razburjenost1 carova ni tolika, da bi dalje delal politiko lastne škode Gotovo jo osobna miroljubnost carova izdatno pri pomogla k sedajnemu položaju, ki je memo onega pi Temu odlikovanju se pa ne sme pndevati prevelike ^ ^__________^ ^ važnosti, posebno ako se ozira na izredno odličen spre- tremj tedni polvsem miren in prizadevanje Nemške jem Angleškega zastopnika pri Sultanu pred nekoliko ju Avstrijske bo gotovo imelo povoljen vspeh, da bo- tedni. — Vender nekaj sadu je rodila avdijenca Kaul- jaželjna Ruska politika po pregnanji kneza Aleksandr barsa ki se je med tem odpeljal v Odeso tod vrne v Petrograd da se od Sofije se namreč brzojavla pretopiti tudi pri kočljivem Bolgarskem vprašanji v tir z dne 30. novembra: Turška je vladarstvu svetovala, naj popusti namen, da odpošlje izmed Sobranja depu-tacijo k vlastem ker je Turška z Rusko v dogovor stopila zarad rešitve Bolgarske krize. je odgovorilo, da nima pravice, deputacijo zadr^avati pri spolnovanji danega ji naloga; vladarstvo je prepričano _ _ A • \ * _ . . ■ n I M/% ^ tT I I i i I % »I % ' H1 oljubja Telegram Novicam i da bo pojasnenje položaja dežele pri vlasteh pnpo temu da se prizadevanje turške polajša dostav moglo Drug telegram naznanja ravno tisto vest z kom, da danes (30. niov.) po sklepu Sobranja deputa odide v Budim-Pešt in na Dunaj Pri zadnji obravnavi proračuna za unajno Budapešt 1. dee. Pri v čerajšnji, zadnji seji avstrijske delegacije po predlogu poročevalca Matuš-a sprejeti v tretjem branji vsi pred sprejeti predlogi izre ceno bilo popolno soglasje s ogerske de legaciie. — Potem minister grot Kalnoky izrekel posebno čast mi je po najvišjem £U i mini sterstvo govoril je v odseku ogerske delegacije grof Andrassv v drugič o naši unajm politiki. V tem goni več šipal Kalnoky-a, temveč je naglašal so-ž njim, poglavitno pa si je prizadeval dokazati Velicastva cesarja delegaciji izreči naj višje priznanje in posebno zalivalo za požrtovalnost in udanost, katero vas je v tem zasedanji v novič vor vodila Dalje O" o lasj hvalo v imenu skupne vlade izrekel je Kalnoky enako za konečno priznal da nikakor ni treba, da nasprotni si interesi Ruske in Avstrijske na Balkanu peljejo do boja se obe vlasti moreta porazumeti z lepo > temveč da Tudi ta govor zbudil je splošno pozorno > pa Ruska cenzura ga ni pustila tje, vse gruge poročila o govoru so se zabranile razun lakoničnih besed, da je Andrsasy govoril. Uzrok zakaj se je tako ravnalo nahajamo na- ........ da je nika- predsednik Smolka, da je delegacijo vodil pri delovanji ozir na blagor domovine. Falkenhayn se zahvalil se Smolku. Pri drugem cesarjevem obedu cesar s posebno dolgem nagovorom in gorkem priznanjem odlikoval Riegerja. veden v „Journal de St. Petersbourg" ki piše > ?? zanimivo čuti, da Avstro-Ogerska ne zahteva 1 r________________x • •--Z* U yvti ^ lr ^ »^/Arl n AliiTT rt o nrr\ koršnega »razširjanja enako podučljiv zagovor na Žitna cena v Ljubljani 27. novembra 1886* Hektoliter: pšenice domače 6 gold Poduk je vreden; da se ga zapomni, akoravno 7 goid. 58 kr. — turšice 4 gold. 87 kr korist avtonomije narodov na „Izhodu 82 k banaške aoršice 6 gold ječmena 4 gold 6 kr 2 gold 68 kr. 100 kilogramov ni star in je omehčan z izrazi, s katerimi se okupacija 60 kr. — rži 4 gold. 71 kr Bosne in Herzegovine opravičuje. Glede svetov, Ruski pr08a 4 gold. 38 kr. — ajde 3 gold. 90 kr. — ovsa 2 gold danih, poziva jih »Journal" v prepričanji, da se niso 92 kr. — Krompi zahtevali, in Andrassy sam ne bo Ruski odrekaval pravice, da je sama bolj poklican sodnik svojih lastnih interesov. Vprašanje. Komu je Ruska varstvo svojih poda V Kranji 29. novembra. Hektoliter: Pšenica 6 gld. 82 kr. Rrž 5 gold. 20 kr nikov v Bolgariji po odhodu Kaulbars-ovem izročila se Oves 2 gold 60 kr. Turšica 5 gold. 82 kr. Ječmen je vender drugače pojasnilo namreč trdi, da je bil cai podučenih krogih se 5 gld. 20 kr Aleksander na Nemško,' zato ker je njega popuščala in se od dne zelo nevoljen i gld. 80 ki Ajda 5 gld. 87 kr. Seno 2 gld. 10 kr. Slama 100 kilogr. Špeh 1 kilogr. 52 kr. % Odgovorni vrednik Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani