Med sosedi^^^^^^^B
II!
Cjgp1M ^T? 'hec' ali  si  ti:)' >e zaklical Janček z iokavim glasom. jirVNl^fc* *   "Mihec, ali si ti?«
^.OjfcNpJ«          Prestrašen   se je obrnil  Mihee,  in ko ie spoznal
^jf^n^^O  svoiega prijatelja, ie hitro vstal. **wLQSg%&k          *O, Janček,  kaj pa delaš ti tu?«  izpregovori in
^MgJjjjiiSSj šine z roko preko solznih oči. Zapazil je, da ima tudi (iJ^(2L5iB&'   Janček obraz ves bled,  in zapazil ie tndi sledove. ki so jih napravile solze na prijateljevih licih, in začudil sc je. *O, Janček, kaj pa je s teboj?« ga vpraša.
Janček zajoka žalostno in se usede na trato kraj grma.
»Hudo je . . . oj, hudo,« vzdihne. »Pojdem proč odtod — v Korotan pojdem služit. Nič več ne grem domov.«
Mihec je pozabil na svojo nesrečo. Zasmilil se mu je prijatelj in za-jokal je za njim.
»Pa zakaj pojdeš v Korotan? Janček, Jiioi Ijubi Janček. povej mi, kaj ti je! Tudi jaz grem s teboj, Janček — tudi iaz grem služit.«
A Janček ni izpregovoril. Dolgo, dolgo ie ihtel in se ni mogei po-tolažiti. Mrak se je iel delati, in tam na vasi je zapel večerni zvon ave-marijo. Lepo je donel skozi tiho dolinico, in njegov glas se je razgubljal nb pečeh belih snežnikov. Vetrec je zavel; in takrat je zašepetalo skozi grmovje, in takrat je nehal Janček jokati. Z rokavom je obrisal solze z lic in pričel pripovedovati.
Tam notri je bil v Pišencah. Dolgčas mu je bilo doma; in rad bi bil šel v lopo na Gornikovem vrtu. A ni se upal. in Milica tudi ni bilo tam. Mislil je in mhlil: in nazadnie se je le domislil netesar. Pa ie šel zato noter — v Pišence ie šel. Turnov Jožek je pasel tam tiste dni . . . Pnkošena je bila širna senožet. in kakih deset lepih krav se ie paslo tam. Lepo in pri-jetno so zvončkljali zvonci na vratih živine. Jožek pa jc sedel tam na visoki skali: palico je držal v roki in ie prepeva), da je odmevalo daleč, daleč — noter do Klina.
Janček ga ie zagledal in je zavriskal. Odgovoril nm je pastirček in je nehal sredi lepe pesmi. .lanček je stopil k njemu, in tedaj sta govorila veliko govorila. Prijatelja sta biia — Janček in Jožek.
Pa glej nesreče! — Od nekod se je priplazil tisti Mrakov Oren (Lovrenc). Nihče ga ni rnoge! na vasi. Tudi Janček in tudi .ložek ga ni mogel. Siten je hil in prepirljiv in se je pretepal rad. Pa je bil vrgel lani Jožku kamen v lirbet: dobro je bil zadel, in Jožka je zabolelo . . . »Po-vrnem mu to — pa nai se več ne zovem Jožek,« si je rekel Jožek takrat. Dolgo je iskal prilike, a Oren se mu je umikal previdno . . . »Lei, sklenil je, na se maščuie — pa mu pojdimo rajše v stran.« ie mislil Oren in se umikal.                                                                                                j,
Qis    106   S®                                                  M
Lej. danes se je priplazil skozi gnnovje na senožet. Tam gori v hribu je ravnal drva in se je vračal domov. Moral je mimo Jožka, in zaskrbelo ga je. Hotel se je potuhniti in na skrivnem šiniti mimo tovarišev. A Jožek ga je zapazil. ko se je skrival še za grmom.
>Lej ga — Mrakov Oren se skriva za grmovjem,« je zaklical in skočil s skale . . . »Ei, Jožek. prišel je čas, da se osvetiš,« je dejal sa-metnu sebi. »Bolelo te ie lani na hrbtii, ko te je zadel kamen, in obljubil si, da se maščuieš. Ej. Jožek, zato pa!«
»Hoi. ti Oren. ali sem te dobil enkrat.« je zavpil Jožek in se sklonil k tlom. Pobral je kamen in ga nameril proti grmu.
»Zdaj je prišel tisti čas,« je pomislil Oren in se je zbal. »Skočirn k njemu in ga nabijem.« — Hotel je stopiti izza grnia in se zagnati v na-J sprotnika, a takrat ie prifrčal kamen in pade! nedaleč od njega na tla. I
»Bržkone ne odneha prei, dokler nie ne zadene.* ie dejai Oren sam-sebi, in postalo mu je vroče. Stopil bi bil tia in bi bil pograbil Južka za tišesa; a kai, ko ie tam tndi Janček; lahko bi se mu nasproti dvema slaboj godilo. Zato se ie rajši potuhnil še bolj in se .skrival za grmom.             ¦
Priletel je drugi kamen in padel skoro tik Orena v grmovje. Pre>fl strašil se ie Oren in skril glavo v travo . . . »Ne zadene me.« ie pr&B inišljeval. »Če pa pride sem. ga pa zgrabim in ga vržem na tla, da bo joj.VH Frčali so kameni čez grm, padali so pred ali pa za Orenom na tla, al zadel ga ni nobeden. Hudoben je bil pastir Jožek in ni poznal usmilienia.1 Obljubil je in tudi neumne. grešne obljube ni liotel prelomiti. kar ni bilo prav. Rajši se vrže na tla in se valia od same ieze po trati. Samo obliubo mora izpolniti; saj ga ie tudi bolelo vlani na hrbtu.
»Kaj se pa ti tako držiš!« se ie obregnil tedaj nad Janikom. »Vzemi kamen in ga vrzi!«                                                                              H
In Janček se je res sklonil in pobral kamen ...                            ™
Hudo je bilo Orenu za grrnom. Ze se je kesal, zakaj ni vstal prei in jo odkuril čez senožet Padel bi bil morda še en kamen, dva bi bila morda še padla, in Oren bi bil rešen. Tako pa mora čepeti v grmu in strahoma pričakovati. kdai ga zadenc kamen . . . Ej, dvema ni kos! Da bi bil Jožek sarn, pa bi že čutil, kai se pravi: Orenu nagajati in ga obsipavati s ka-1 menjem.                                                                                           f
1'Skočil boin na noge in jo odkurim,« je poinislil Oren in vstal. A v tistem trenutku je prifrčal kamen — naravnost iz Jančkove roke je prl-letel in zadel Orena zadai v glavo. Zelo ie zabolelo, in kri se je prikazala iz rane. Prijel se je Oren za glavo in je zastokal tako railo, da bi se bil usmilil celo kaki lisici in stricu orlu tam na planini. Zvrnil se je Oren n*j tla in je od bolesti tolkel z nogami na zeraljo.                                      fl
»Ha, a!i io ie izkupil zdai!« ie zavrisnil Jožek. »Dobro si ga zadeC" Janček — dobro!«
A Janček ie prebledel, ko je zaslišal Orenov bolestni jok. Zabolelo ga je v srcu in ga zapeklo . . . . Kaj si storil, .lanček, moi Bog, kai si storil! Ničesar ti ni naredil Oren, pa si pobral kamen in si ga vrgel dečku
<sj 107 ssi
v glavo. Pa samo zaraditega, ker je obliubil hudobni Jožek maščevanje in te ie napeljeval k slabemu . . . O, Janček, ti nesrečni Janček, zakaj si dvignil roko in vrgel kamen!
Hudo je bilo Jančku, da bi se bi! skoro razjokal na glas. Kakor otrp-njen je stal nekaj trenutkov, potem se je pa stresel in se obrnil k Jožku.
»Ti si kriv vsega — iaz sem nedolžen,« je rekel. »Ti si me zapeljal jaz sem nedolžen.«
A Jožek se je samo smejal. Nič ga ni ganil Orenov jok — hm, ob-Ijubil je bil, pa se je maščeval, in zakaj bi bil zdaj žalosten? Tudi njega ie bolelo lani, in zato je tudi obljubil in se je maščeval. Naj tudi Oren en-krat poizkusi, kako zaboli, če prileti kamen in zadene človeka.
»Jaz sem nedolžen,« ie ponavljal Janček in se napotil h grmu. Ležal ie tam Oren in je jokal. Kri mu je tekla iz rane in strjevala lase. Krvave je imel roke. ker si je zatisnil tuintam ranjeno mesto, ker bolelo ga je, tako zelo bolelo.-------
Oledal ga je Janček in ni izpregovoril v začetku nobene besede. Hudo mu je bilo, in kesal se je. da je pobral kamen in ga zagnal v to-variša.
»Oren, saj nisem jaz kriv,« je rekel naposled. »Ne bodi hud, Oren, no, ne bodi hud name. Jožek ie rekel, pa sem vrgel kamen.«
»Ti si kriv,« je jokal Oren. »Čakaj, vse povem vašim in zatožil te bom tudi, da boš vedel, ti Jan—Janček. Le čakaj!«
In stisnil je Oren pest in hotel udariti po tovarišu. A Janček se ie odmaknil in ie liitel preko senožeti. Zagledal ie tedaj Crnetovega strica, ki so stopili ravno iz hoste. Videli so Orena in tudi kri so videli. Razsrdili so se in so vprašali Orena:
»Kaj pa je? Zakai si pa krvav?«
In takrat se je storilo Orenu še bolj milo. Zajokal je, da se je slišalo noter do Klina . . . »O, striček Crnetov — Jožek in Janček sta metala kamenje vame.«
In stopili so stric k Jožku. Naravnost za ušesa so ga prijeli, da je zabolelo.
»Striček, striček, saj nisem jaz kriv . . . Janček je kriv vsega,« je vpil in jokal Jožek . . . To je še videl Janček, a potem je bežal v hosto in tara je blodil dolgo, dolgo — do večera. Bilo mu je hudo in bolelo ga je . . . Vse bodo izvedeli doma — in kaj bo potem? Segli bodo oče na polico, in v njiliovih rokah se bo pokazalo nekaj dolgega in rjavega. Hudo bo potem in žalostno . . .
In sklenil je takrat Janček, da ne gre domov. V Korotan gre raiši služit, kakor tisti Jernejček, ki mu je bilo hudo na tuiem. Dobro mu bo tam, in ne bo se mu treba bati tistega dolgega in rjavega . . . Da, na-ravnost v Korotan pojde — služit pojde . . .
Tako je sklenil Janček in jo je zavil nizdol, ko je ravno zahajalo solnce. Zagledal je tam Milica in se je začudit.
tsa 108 ss>
Noč se je narediia že popolnoma. Nad goro se je prikazala večernica, in tnilijon drugih zvezd je zablestelo za njo. Crni mračniki so vzforfotavali nad gozdom, in globoko tam notri se že oglaša sova. — Mesec ie pogledal izza gore in razsvetlil z bledo svetlobo vso gorsko dolino. Bilo je tiho in mirno vseokrog. Le Pišenca je šumela pritajeno med beliin kamenjein. in sem iz daljave se je slišalo šutnenje slapa.
Mihec in Janček sta se pogledala strahoma. Komai sta potožila drug drugemu svoio bolest, pa ie že prišla noč, in noči vendar nista pri-čakovala. Po noči hodi Pehtra okrog, in tudi Bedanec se prikaže. Koso-brin se oglasi tupatam, in škratelji prihajaio v dolino . . . Ej, strah je ponoči, če mora biti človek zunaj in se boji dotnov — resnično strah . . . In priiel je Mihec Jančka za roko in zašepetal:
»Janček,. jaz ne grem domov . . . Janček, oh, mene je strah.« Janček se ie stresel in je pogledal okrog sebe. »Mihec, ne boi se,« je dejal tiho in se stisnil k prijatelju. »Nič ne bo, Mihec, prav nič.« >Jaz ne grem služit, Janček . . . Pa tudi domov ne grem.« »Jaz tudi ne.  Tu bova sedela in čakala dne.   Morebiti bo jutri kaj boljše.«
Tresla sta se oba in se stiskala dmg k drugemu. Čutila sta se trudna; oči so jn ščemele, a vendar nista mogla zaspati. Ozirala sta se okrog, in pri vsakem najmanjšem šumu sta se vznemirila. Cudno je lajal gori v gozdu lisjak, da sta dečka strahoma pričakovala groznega konca. Prav blizu se ie enkrat oglasila sova; čula sta šum, in potern je šinilo nad njima nekaj velikega in črnega. Stresla sta se in sta se oklenila drugdrugega. Strali ie njima legel na dujo tako težko, da sta mislila, da jima je zdaizdaj umreti. Prišel bo Bedanec ali pa Kosobrin; Pehtra bo prišla in iu od-ncsla nekam daleč, odkoder ni vrnitve. Škrat z rdečo kapico se jima bo približal, in veša ju bo zapeljala na nevarno skalo in ju strmoglavila v prepad . . . Hudo jima je bilo; lasje so se iima iežili in potihoma sta jo-kala. — A začula sta naenkrat globoko pod sabo govorienje in tudi člo-veške postave sta zapazila tam doli. Stresla sta se takrat, ker sta mislila, da so strahovi, in molčala sta. Oovorienje je postajalo tiše, in tudi po-stave so se oddaljile . . . Odalmila sta se, in tedaj je izpregovoril Janček potihoma:
»Mihec, poidiva, pojdiva ... V vašo lopo pojdiva — tam ni strahu.«
»Pojdiva,« ie zašepetal Mihec. Dvignila sta se in sta hitela umo po
bregu navzdol. Na pot sta prišla in sta spela naglo proti vasi. — Pozno
je že bilo. Lepo ie svetil mesec v poletno noč. Nič se ni ganilo. Pokoi in
sen je počival na zeralji. Ob potu se je svetil na grobu ustreljenega fran-
coskega vnjaka visok križ; srebrni žarki so ga obkrožali z iasnim svitom.
*     ¦     *
Prišli so Črnetov stric k Hribarju in tudi ranjenega Orena so pri-peljali s sabp. Pa so povedali vse.
CES   109 25)                                                ^^^^^
»O. nai le pride domov!« so se razhudili oče in so pogledali na po-lico, če ie tam še tisto dolgo in rjavo. Čakali so do večera, a Jančka ni bilo od nikoder. Noč se je že delala, in takrat je jelo Hribarjeve skrbeti. Stopili so oče na vas in so poizvedovaJi po sinčku — a vse zaman. Sli so tedaj vsi Hribarjevi iskat izgublienega. nesrečnega Jančka.
In zaskrbelo je tudi Cjoraikove. Prišla je noč, a Mihca nikjer, že vse popoldne nikjer. In šli so poizvedovat na vas. Anžetov l.ojz je povedal res-nično, kai se ie zgodilo ob slapu, in tudi zgodovino lepega klobučka z ru-ševčevim peresom je povedal. In tako so se razkropili tudi Oornikovi v gluho noč, iskat izgubljenega, nesrečnega Mihca.
Jok se je oglasil pri sosedih. In začudili so se pri Hribarju, zakaj jočejo pri Oorniku, in Gornikovi so se začudili. zakaj tarnajo pri Hribariu. Pa kmalu so izvedeli pri obeh. Sel je glas od liiše do hiše: »Hribarjev Janček in Oornikov Mihec sta se izgubila . . . nemara sta se pone-srečila . . .?«
Sknpna žalost in nesreča je omečila srca sovražnim sosedom. SlaJ je Gornica k Hribarjevim, in soseiia je potožila sosedi svojo nesrečo. Pri-^ iateljstvo je prišlo spet nazaj, in rnir je zavladal med sosedi. Pa samo za-radi teh dvah paglavčkov, ki so ju hoteli siloma ločiti in sta vsledtega sto-pila prvič na slabo in napačno pot . . . »Da bi se ue bili kregali. bi ne bilo te nesreče,« so mislili pri Hribarju in Oorniku, ko so iskali brezuspešno izgubljena otroka. Skupno so pregledali vsak kot, a zamati. Mihcaj nlj bilo nikier. in tudi Jančka ni bilo nikjer.-----------                                   1
Polnoč ie že bila, in skrbi so bile vedno večje in čimboli so pekle. Napol so bili obupali že vsi, m žalost ie bila vedno večja.
Pa takrat so ju našli. V lopi sta sedela oba. Naslonjena sta bila drug na drugega in sta se držala okrog vrata. Na licih so se jima poznale še solze. Mirno sta sedela tam — in spala . . . Ti Ijuba nedolžnost, četudi i
razposaiena včasih!                                                                               I
.     »     .                                                                        1
In zopet sta sedela v lopi na Oornikovem vrtu. Brala sta povest o revežu Jernejčku; o deveti deželi sta ugibala in o stričku Radonji in o kraljestvu na solčnih suriinanskih goricah. Lepo jima ie bilo. Nov klobuk je imel Mihec in tudi veliko ruševčevo pero. Lepo iiina ie bilo — da, lepo in prijetno.
Ugibala sta tudi o kralju Matjažu. Tokrat se Je zamislil Janček in je rekel čez par hipov ves razveseljen:
»Uganil sem, Mihec! — Veš takrat zraste Matjažu brada sedtnič okrog mize. ko dorasteva midva in bova nosila sablje.« ^m      Začuden ga ie pogledal Miliec in ie ves vesel tlesknil z rokami . . . B                                                                         Jožef Vandot   .