I                Vaš prijateljček.
t. j                                                     (Nadaljevanje.)
-/Vekefca clne se je na cesti neki avto skujal. Šofer pa še ni uašel napake.
G\'ido\\ si avto ogleda in šoieTJu teče, da se je najbrž pokvarilo to in to. In res je Gvidon uganill Ko je šel nato dalje, je od veselja plesal.
Ali veste, kaj je včasih noč in dan tuhtal? Kako bj izdelal načrt za letalo, ki ga bo dal zgraditi in ga •poklonil sv. očetu Piju XI-, da se bo inogel voziti okoli Vatikana!
Zdaj pa šc ve poslušajte, deklice!
Gvidcm je imel še neko drugo veselje: veselje za , vse, kar frči, za vse, kar se dviga. Saj me razumete, kajne? To veselje ga jc nagibalo. da ,je proučeval žu-želke. Oj, Gvidonove žuželke..., kako je ljubil te krilate živalce, zlasti metulje, kačje pastirje in nrnrne! ;Murnčki so bili njegovi uajvečji ljubljenci. Pravijo. da so niu tudi peli, če je hotel, kar pa more le malo-kdo doseči.
Nikar pa ne mislite, da je Gvidon samo letal za metulji in jih potem nabadal na kosčke plute.
Ne! Ampak Gvidon je svoje prijateljČke pro-; uceval od blizu. Za novoletno darilo si je izprosil !Fabrove knjige, ki popisujejo navade živalc in Vcasih ' vam je povedal o žuželkah take zanimive reči, da ste morali  strmeti.
Gvidonova mamica še zclaj hrani zbirko žuželk, ki jo je 011 sam sestavil. Zdi se, da .je živalce vselej najprcj zadušil, preden jih je nabodel na bucko, da jih ne bi bolelo.
I aka je torej s stroji in žuželkanii; ie dve stvari sta bili njegovo največje veselje. In zakaj? Žuželke je ljubil zato, ker so znale letati, stroje pa zato. ker so ga Iahko dvigali kvišku! Gvidon je čutil neko potrebo, da se dviga visoko, zelo visoko- Saj je sam povedal: s-Na dvigala sem ves neumen, zato ker me nosijo kvišku«. ob drngi ppiliki pa je zopet rekel: >Rad bi btl lastovica«.
Ljubi Bog mu bo pomagal, da se bo dobri Gvi-donček dvignil zelo visoko... Zdaj. ko pa že poznate,
vam bom pa povedal, kaj sta v njegovi duši napravila Jezušček in božja Maii... in kako je ta fantek, ki je ljubil stroje in muručke. postal svetnik.
5.  »Moja nebeška mamica.«
Dragi otroci, vaša mamica vam je že večkrat go-vorila o Materi božji. Povedala vatn je, da je ona bila mama Jezusova, pa tudi vaša.
Gvidonove igrace.
Tudi Gvidonu je njegova ina-ma to povedala, samo da jo je bolje umel k-o vi; takoj je iznašel prisrčno besedo, da je z njo klical Mater božjo.
»Torej,« je rekel materi, »je Mati hožja moja ne-beška mati?«
>Da, srček. tvoja nebeška mati.?
Ko je uekoliko zrastel, je svojemu znanju o božjd Materi dodal še en lep izraz. Rekel je:
>Moja nebeška mati je bolj dobra ko vse matere skupaj.«
Kako naj bi vam opisal Gvidonovo Ijubezen do božje Matere? Ali se še spominjate, kako so ga nje-
govi starši zaobljubili. da ga bodo tri leta oblačili \ modro in helo?
Prišlo je do pravega Soja, ko so pretekla tri !eta in so mu hoteli vzeti Ijube barve Matere božje.
Obuti so mu hoteli rumene Škornje.
»Nak,« se odreže Gvidon, »runieuih škornjev ne maram.« Ker ga je hišna še pregovarjala. jih je od jeze vrgel v kot.
>Toda, Gvidonček moj, saj boš Mater božjo V rumeiii barvi prav tako ljubil kakor v beli!«
To ga je prepričalo. Kljub icmu pa je bil sprehocl zelo razburljiv: hotel je Škornje kaznovati. ker so iz-podrinili bele sandale, zato je nalašč stopal v luže in priŠel domov ves blaten po nogah.
Ljubi otroček Matere božje nikoli ni pozabil na barve svoje nebeške mamice.
Hotel jih je imeti povsod okoli sebe. Zelo rad bi imel nož. toda ročaj mora biti moder.«
; Mamica, če bos kupila preraranice, naj boHo modre!«
Nekega due mu je mama povedala vesolo uovico. da mn bo dala sobico, ka bo samo njegova.
>Joj!« vzklikne ves vesel, v*poten\ jo pa daj modro poslikati. tudi preproga naj bp modra in zavese nnj bodo modre, rad bi imel samo moclro ali pa belo.*
Prijazna Gvidonova sobica je Še danes taka. Morda stc že iudi vi bili v njej, kajti mnogo oirok hodi tja kakor na božjo pot. Nahaja se v Rue Vital Št. 37 v Parizu.
Ko stopitno vanjo, zapazvmo na levi nizko omaro s piedali, na njej je Gvidon imel stojo kapelico: tukaj je praznoval svoje šraarnice.
Ob postelji visi velika fotografija lurške dupline. Na obojih pri postelji visi raolek za ponoči: kajti imel je dva. enega za podnevi in  enega za ponoči.
Desno od okna stoji pisalnik, na njem kraljuje Naša Ljuba Gospa Resiteljica. kakor jo je uaslikal Hebert. Na nizki peČi ali kaminu pa je ura. ki pred-stavlja Marijo na sedežu po slikarju Rafaelu,
Zdaj lahko sami vidite, kako je Gvidona obdajalo polno sporainčkov na njegovo nebeško mamico.
(Palje prlh.l1^
___^-^^^^^^^ 43 ^-^^^^^^^