Planica po Planici Velenjska novost - tekma na izloačanje v smučarskih skokih - je, kot so povedali na torkovi novinarski konferenci velenjski prireditelji, največja poletna skakalna prireditev v Evropi. Gledalci bodo tokrat med drugim občudovali skoke Goldbergerja, Šakale, Cec-cona in drugih svetovnih mojstrov in kot kaže se res uresničuje napoved, da postaja to tekmovanje drugo največje v državi - Planica po Planici. Več na športni strani. Na sliki: Na torkovi novinarski konferenci so prireditelji javnost seznanili s še zadnjimi pripravami (vos) Ob koncu tedna bo večinoma sončno in vroče vreme. Vrhovno sodišče ugodilo TES Vrhovno sodišče Republike Slovenije je pred nedavnim sklenilo, da se reviziji Termoelektrarne Šoštanj proti sodbi Višjega sodišča v Celju v zvezi s sodbo Temeljnega sodišča v Celju, enote v Celju, po kateri je morala Termoelektrarna Šoštanj tožnikom plačati odškodnino na gozdovih, ugodi. Vrhovno sodišče je tako >odbo sodišča druge in prve otopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Revizijsko sodišče sicer pritr- juje sodišču prve in druge stopnje, da mora TEŠ plačati odškodnino za nastalo škodo na gozdovih, vendar glede na to, da TEŠ opravlja splošno koristno dejavnost, mora po zakonu plačati le tisto škodo, ki presega normalne meje, kar pa celjski sodišči nista upoštevali. Ne glede na to, da bo morda ugotavljanje škode, ki presega normalno škodo težavnejše, pa to ne more imeti za posledico obveznosti plačila odškodnin za vso škodo. Revizijsko sodišče prav tako ugotavlja, da način izračuna z uporabo načela kapi- talizirane rente ni pravilen, kakor tudi ni pravilno stališčče obeh sodišč, da v tej zadevi zastaranja ni. Vsa ta dejstva bo moralo sodišče prve stopnje v ponovnem sojenju ugotoviti tako, da bo lahko materialono pravno pravilno razsodilo. MLADI! SlIVIS fj7 POČITNIŠKO DELO Telefon 853-061,711-202 Pred rudarji je praznik V počastitev dneva rudaijev, 3. julija, se je zvrstila že vrsta prireditev, nekaj pajlji v prihodnjih dneh še bo. Danes (četrtek, 23. junija) srečanje jamskih reševalcev, jutri srečanje upokojencev, od petka, 24. junija do nedelje, 26. junija smučarski skoki (Sky jump challenger '94), 1. julija prome-nadni konceret Rudarske godbe, 2. junija pa bodo letošnje prireditve dosegle vrhunec s Skokom čez kožo na mestnem ko-talkališču in družabnim srečanjem ob jezeru. Počasitvi dneva rudarjev je namenjeno tudi prvenstvo v atletiki, ki bo na stadionu ob jezeru v petek, 8. julija. ■ mkp Knapovski stanje simbol klenosti in prijateljstva. Zagotovo bo tako trdno tudi tole, stkano pred tednom dni med vodilnima manageijema občine Velenje dr. Francem Žerdi-nom, direktorjem rudnika in Jožetom Staničem, direktorjem Gorenja. Več na 3. strani. V£l£W£ fitjutj* HMitiih tUUUt ^uuiuv v . i SI lili fflttllil NOČNA TEKMA ZA RUDARSKO SVETILKO OB 21.30 uri FORD ■ 4. SKI JUMPING CHALLENGER, kvalifikacije ob 16. finale ob 16.30 uri ŽREBANJE VSTOPNIC VSEH TREH DNI I/ NEDELJO. GLAVNI NAGRADI : 2 motorja PIAGGIO in več praktičnih nagrad PETEK, 24. 6. SOBOTA, 25.6. NEDELJA, 26.6. uri Dan državnosti V počastitev dneva državnosti bo v Velenju jutri, v petek, ob 18.30 ob Lipi neodvisnosti na Trgu mladosti koncert Rudarske godbe. Bralkam in bralcem iskreno iestitamo za praznik! Izvršni svet SO Mozirje ■ ■■■■liiiiiiiitiiiiniiiii Vroča seja za vroče poletje Člani mozirskega izvršnega sveta bodo 8.in prvo poletno sejo pričeli danes, v četrtek, ob ll.uri. Dnevni red ni prav poletno naravnan, s^j je med predvidenimi 16 točkami nekaj prav vročih, tako ali drugače, že uvodoma pa bodo ustvaijalno nestrpni na mozirski Komunali. Izvršni svet bo namreč razpravljal o osnutkih odloka in pravilnika o ravnanju z odpadki, nadaljevali s predlogom povišanja cen komunalnih storitev, na Javno podjetje Komunala pa je dokaj vroče vezano tudi finančno poročilo o izgradni mozirske avtobusne postaje. Med ostalimi točkami velja omeniti še osnutek odloka o izdajanju javnega glasila Savinjske novice, problematiko Godbe na pihala Moziije in zlasti in spet (?) problematiko RTC Golte. ■/P Kresovanje v Stari vasi Oživeli stari običaji V soboto, na dan državnosti, bo razgibano tudi v Stari vasi. Krajevna skupnost bo pripravila družabno srečanje krajanov, poimenovali so ga "Kresovanje v Stari vasi '94". Pripravili bodo več športnih srečanj, tekmovanje ekip sosesk v malem nogometu bodo začeli ob 9.30 na nogometnem igrišču Rudarja, od 16. ure naprej pa se bodo vrstila tekmovanja v vlečenju vrvi, teku v vrečah, pikadu itd. Na prireditvenem prostoru pred Domom krajanov bodo pripravili "Pokaži kaj znaš", zanimiv bo "krst" krajanov, ki so se v Staro vas preselili po 25. avgustu leta 1984. Posebna zanimivost pa bo prikaz starih slovenskih običajev ob Šentjanževskem kresu. Sodelovali bodo plesalci ŠFS Koleda, godci in pevci iz Stare vasi, običaje pa bo predstavil Jure Krašovec. ■ (an) Ena od najnovejših šoštanjskih pridobitev - MAŽURETKE Praznik KS Ravne Slavje bo jutri 25. junij, dan slovenske državnosti, je tudi praznik KS Ravne. S krajšim kulturnim programom ter predstavitvijo letošnjega delovnega programa ga bodo krajani obeležili jutri (v petek). Svečanost bodo pripravili pri lipi v središču kraja. Če bo deževalo, pa v prostorih tamkajšnje podružnične šole. Začeli jo bodo ob 20. uri. (tp) FIMEX RAČUNALNIŠKA IN BIROTEHNICNA OPREMA AKCIJS 386DX/40/4/214 Mb/color 486DLC/40/4/214 Mb/color 486DX/40/4/214 Mb/color GARANCIJA 2 LETI! AKCIJSKE CENE ZA TISKALNIKE EPSON, FUJITSU, CANON! 134.900,00 SIT 146.820,00 SIT 182.580,00 SIT Prodajno-razstavni salon pri hotelu Paka v Velenju, tel. 852-465, fax 856-913 Iz dela velenjske vlade Dorekli črne gradnje elenjski vladi premlevajo črne gradnje, povedano bolj uradno, pripravljajo Odlok o prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora v občini Velenje. Na seznamu črnograditeljev je 156 občanov, večino teh gradenj pa naj bi legalizirali. Kar sto črnih gradenj je mogoče legalizirati na osnovi veljavnih prostorskih izvedbenih aktov. 11 je takšnih, ki so v skladu z veljavnimi prostoskimi dokumenti v večjem delu in jih je prav tako mogoče legalizirati, 45 objektov pa bo mogoče legalizirati z manjšimi popravki. Omenjeni dokument bo posredovala velenjska vlada v razpravo občinski skupščini. Subvencioniranje obrestnih mer malemu gospodarstvu Velenjska vlada podpora razvoj drobnega gospodarstva z dodeljevanjem ugodnih kreditov in subvencioniranjem obrestnih mer. V kratkem bodo objavili razpis za pridobitev sredstev za razvoj malega gospodarstva v občini v obliki subvencioniranja realne obrestne mere za najeta bančna posojila. Gradnja brez lokacijskega dovoljenja V postopku sprejemanja je odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi pomožnih objektov in naprav, ki jih je mogoče graditi brez dovoljenja. Že zdaj pa je velenjska vlada drugi člen tega odloka dopolnila s tem, daje mogoče gozdove krčiti in jih uporabiti v kmetijske namene le ob soglasju Zavoda za gozdove Slovenije, Zavoda za živinorejo in veterinarstvo Celje in KSS Velenje. Ribiči predlagajo brezplačen odstop zemljišča Ribiška družina Velenje je naslovila na velenjsko vlado prošnjo, da jim brezplačno odstopijo zemljišče (zelenico in stavno zemljišče z objektom). Svojo vlogo so utemeljihs tem, da so ribiči brezplačno urejali tedanjo čolnarno z okolico in skrbeli za objekt dvajset let. Vsak ribič je vsako leto opravil vsaj dvajset udarniških ur pri vzdrževanju objekta in brežinejezera. ovi zahtevi ni ugodila, saj brezplačen prenos zakonsko ni izvedljiv. Zamenjali zemljišči Komunalno podjetje Velenje je predlagalo, da z občino Velenje zamenja za cesto, Združitev v občinski odbor LDS Velenje V četrtek, 23.6.1994, bo v restavraciji Nama Velenje potekal zbor članov in članic občinskih odborov Liberalno-demokratske stranke, Socialistične stranke, Demokratske stranke in Zelenih -ESS Velenje, kjer se bodo združili v občinski odbor Liberalne demokracije Slovenije Velenje. Zbora se bodo predvidoma udeležili tudi dr. Janez Drnovšek, predsednik LDS in vlade RS, Borut Šukjje in Tone Anderlič. ki poteka za delavniškimi objekti tega podjetja na Koroški cesti, zelenico ob Koroški cesti. To njihovo pobudo je vlada tudi sprejela. Javna razgrnitev PUP za območje nad Stantetovo V kratkem bo javno razgrnjen osnutek prostoskih ureditvenih pogojev za območje nad Stanetovo cesto v Velenju. V tem času bo velenjska vlada organizirala v krajevni skupnosti Stara vas tudi javno razpravo. Oblikovali predlog upravnega odbora Sklada za okolje Velenjska vlada je potrdila člane Upravnega odbora Sklada za okolje občine Velenje in jih predlaga v potrditev zborom občinske skupščine. Upravni odbor naj bi deloval v naslednji sestavi: Vilma Fece, mag.Evgen Drvarič, Marija Jakob, mag.Dragica Povh, Srečko Praznik, peter Rezman in Ivan Sevšek. Na Graški gori zabrneli stroji Konec prejšnjega tedna so delavci Cestnega podjetja Celje pričeli graditi novo, sodobno cesto z Graške gore proti Plešivcu. Letošnji dogovori so tako že obrodili sadove. Trenutno zagotovljena sredstva zadostujejo za izgradnjo približno polovice celotnega odseka. Odgovori na delegatska vprašanja Del Sekretariata za varstvo okolja se seli v Šoštanj Odgovor na vprašanje Herme Groznik, ali je res, da se Sekretariat za varstvo okolja seli v Šoštanj, je že na zasedanju vseh treh zborov velenjske skupščine odgovoril sekretar sekretariata za varstvo okolja Peter Rezman: "Na podlagi odloka smo pred časom združili v sekretariat odsek za varstvo okolja s 6 zaposlenimi in referat za varstvo okolja s 7 zaposlenimi delavci. Res je, da sedaj selimo v Šoštanj ta referat Za selitev je že vse pripravljeno in mislim, da bo gotova že čez poletje. V Šoštanju so novi prostori nad PTT-jem, kar bo omogočalo tudi dobre komunikacije." Kaj je z objektom Jusipovič in s staro pošto? Franca Seveija je zanimalo, kdaj bosta odstranjena ta dva objekta. Pri prvem gre za "podrtijo" ob Partizanski cesti v Velenju, ki stoji na parceli, last g. Jusipoviča, ob njej pa so pred leti porušili njegovo novogradnjo. Srečko Meh je delegatu pojasnil, da ne more priti do odstranitve starega objekta, dokler ne bodo urejena lastniška razmerja, pri čemer aktivnosti v tej smeri intenzivno tečejo. Objekt Stara pošta stoji na začetku Ceste Talcev. Je last PTT podjetja in ne občine, lastniki pa morajo poskrbeti za stanovalce in pogoje za odstranitev. ■ (bš) Srečanje članov Fidesa v Topolšici ........................................ Bo potrebno strankarsko lobiranje? JO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje ALI POZNATE TA ZNAK? pri okencu sem rad sam Že pred časom smo v naših poslovnih enotah uvedli novost, ki ste jo mnogi že težko pričakovali, drugi pa ste se z njo srečali prvič. Diskretnost pri opravljanju finančnih poslov pred bančnim okencem je del poslovnega bontona, del kulture obnašanja in upali smo, da jo boste vzeli za svojo... Da bi imeli možnost zaupnega pogovora o vaših denarnih zadevah brez radovednih pogledov in občutka utesnjenosti, vas prosimo, da počakate korak ali dva, dokler je pred vami pri okencu druga oseba. Novost, ki ni več novost, je namenjena vam, drage varčevalke in varčevalci, zato želimo, da bi bila z vašo pomočjo tudi sprejeta. V prostorih hotela Vesna v -Topolšici so se pred tednom dni srečali zdravniki in zobozdravniki Savinjsko -šaleške regije. Osrednjo pozornost so namenili aktualnim stanovskim vprašanjem, kot so nagrajevanje, pravilnik o napredovanju, delovni pogoji in podobno. Nanje v zadnjem obdobju glasneje opozarja tudi sindikat Fides. V pogovoru s predsednikom prej omenjenega sindikata mag. dr. Andrejem Šinkovcem so ugotavljali, da jih je slovenska vlada izigrala, saj so njeni predlogi daleč od tistega, za kar si je prizadeval Fides. To paje izboljšanje materialnega položaja zdravnikov in zobozdravnikov. Vlada je okvirila možnosti za višje plače, prav tako naj bi "svoji koži" prilagodila pravilnik o napredovanju kot dopolnilo k zakonu o plačah. Po njem, so poudarili razpravljalci, naj bi enako napredovala snažilka, profesor in zdravnik ter zobozdravnik, s čimer pa se člani sindikata Fides nikakor ne strinjajo. "Ob takšnem pristopu reševanja naših vprašanj bo nezadovoljstvo preraslo v stavko zdravnikov in zobozdravnikov. Nikoli se nismo kitili z njo, saj se zavedamo, da smo v službi zavarovancev oziroma bolnikov. Vendar se stvari spreminjajo, v Evropi, v katero naj bi stopili, pa se tudi takšna vprašanja ne rešujejo sama od sebe. Spor med oblastjo in stroko oziroma delodajalcem in delojemalcem je očiten. Stavke si ne želimo, toda če drugače ne bo šlo,... Zavedamo se, da za stranke zdravniki in zobozdravniki zaradi maloštevil-nosti nismo toliko zanimivi. Toda, kljub temu se sprašujemo, če se bomo morali za uresničitev naših zahtev navsezadnje "oprijeti" strankarskega lobija, vnesti v naše delo, žal, več politike," pravi dr. Ivan Kralj, predsednik regijskega odbora sindikata Fides in član republiškega odbora omenjenega sindikata. Zaradi neenakopravnih vlog v pogajanjih z vlado Fides doslej ni veliko dosegel. Upajo, da bo vlada vsaj sedaj upoštevala nestrinjanje z vrednotenjem njihovega dela (po njihovem predlogu naj bi povprečen zdravnik prejemal tri povprečne plače v državi), in da se jim ne bo treba odločiti za skrajno obliko sindikalnega boja. V najkrajšem času naj bi v sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov preverjali pripravljenost članstva za stavko. Med drugim so udeleženci srečanja spregovorili še o zdravstveni politiki v Sloveniji ter se dotaknili zavarovalnice, ki jo republiško ministrstvo za zdravstvo "izrablja" (po njihovem mnenju) za zelo neprijetne ukrepe. Ti vnašajo nerazpoloženje med zavarovanci samimi, zdravniki ter zobozdravniki, kratijo pa tudi pravice pacientov. Menili so, da se bodo morali pacienti za svoje pravice "potegniti" sami. ■ (tp) (Le) strele udarjajo v vrhove Letošnje obdobje grmenja in udarcev strel nas niti ni presenetilo. Grmenja in udarcev -nizkih in visokih - smo namreč pri nas zadnji čas že kar navajeni. Grmovnikov in gro-movnikov je pri nas vse več, vse več tudi takih, ki udarjajo kot strele po dolgem in počez. In pri tem ne izbirajo vedno niti ne ciljev: kamor pade, pade, kot da bi bili njihove "pozornosti"potrebni vsi. Če bi sledili pregovoru, bi morale "strele" udarjati le v vrhove; pri nas udarjajo v vrhove in v "podnožja". Seveda, saj tudi ne prihajajo le od zgoraj, ampak pogosto prav z dna. Nekatere so tu na dnu tudi porojene, nekatere le vzpodbujene. Osnove pa so tudi kje proti kakšnemu (strankarskemu) vrhu. Sproščajo pa se take strele po gostilnah in na tržnicah, na sestanskih strank na najrazličnejših ravneh, pa po občinskih skupščinah in seveda tudi v klopeh državnih zborov. In pri tem jim ni nič svetega: proti nekaterim vidnim predstavnikom države govorijo z veliko gneva tako v celjski, velenjski ali ljubljanski skupščini (če se tam sploh lahko sestane). Ob tem pa tu poslanci odločno in pogosto tudi ne preveč določno, ampak kar tako povprek, udarjajo tudi po občinskih predstavnikih oblasti. Nekateri so pripravljeni politi "gnojnico" po županu ali izvršniku, kot da bi se za šankom kregal s kakšnim starim "kamardom" ali s sosedom, s katerim se že nekaj desetletij prepirata zaradi meje. Seveda drži, da pri nas nedotakljivih ni več in da so mimo časi, ko si se bal povedati kakšen preveč oster vic na račun tega ali onega - toda so stvari, kijih ne govorimo. Ne zato, ker bi bilo to politično kaznivo, ampak zato, ker to enostavno ne sodi v kulturo medsebojnega sporazumevanja. Toda veliko jih je, ki gredo gladko preko vsega tega. In to na vseh ravneh. Nekateri si demokracijo razlagajo pač tako, da lahko vsak o prav vsakem pove vse, kar mu pade na misel. Pa je res ali ne. Toda, če kvantajo navadni ljudje za šankom, če kritizirajo voditelje čakajoči na delo, prijavljeni na zavodih za zaposlovanje, upokojenci (tisti seveda, ki imajo res nizke pokojnine, kajti običajno so najbolj glasni tisti, ki prejemajo debele penzije) in še kdo - take kritike človek še razume. Huje je, če se še celo na nižjo raven spustijo razpravljalci na raznih sejah. Pogosto taki, ki bi lahko tudi kaj pripomogli, da bi bilo boljše. Če ne bi le hvalili predlogov svojih strank in povsem poteptali in poljuvali predloge, ki prihajajo iz logov drugih strank. Nerganje prvih sodi tudi v svetu v običajno "politično delovanje množice", huje pa je, ko eni vodilni napadajo druge vodilne in najbolj vodilne. In to na mestih, kjer se glas še bolj sliši. Saj tudi želijo, da se sliši in piše. In na račun nekaterih naših najbolj vodilnih izlivajo toliko gneva, da ni čudno, da jih na popotovanjih po svetu gledajo malo čudno. Ne vedo namreč, ali so res predstavniki slovenskega naroda, ko pa jim očitajo toliko gorja. Pa potem morda tudi ni čudno, da nas jemljejo v Evropi in svetu tako, kot nas! Piramido ogovarjanja pa gradimo od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol - le da strele letijo vedno navzgor. Pa bi se lahko kakšna tudi obrnila! ■ (Kr) r AKTUALNO Poslovno in prijateljsko srečanje vodstev Gorenja in Rudnika ISilllllEIIIllIillllltilllllSItltllllllllll Številne možnosti sodelovanja Dva zelo velika kolektiva imamo v Velenju. Rudnik in Gorenje. Več kot dve tretini vseh zaposlenih občine si tu služi kruh. Njuna proizvodna programa sta povsem različna, zato tudi kakšnega velikega sodelovanja med njimi doslej ni bilo. Vsaj videti ne! Pred dnevi pa sta se srečali vodstvi obeh največjih velenjskih kolektivov. Gorenja z Jožetom Staničem, in Rudnika z dr. Francem Žerdinom na čelu. Pa še nas so povabili zraven. Dobili smo se na rudniku, kjer je dr. Franc Žerdin najprej predstavil dosežke in razvojna hotenja tega kolektiva, nato pa nas vse skupaj popeljal po rudniških rovih. Večina si jih je prvič ogledala in to z veliko mero spoštovanja do rudarskega dela. Seveda pa so tudi na tej poti ostajali managerji in opazovali vse tisto, kar bi bilo mogoče prenesti v poslovno sodelovanje med obema kolektivoma. Teh možnosti pa je res veliko in ravno te so bile tema prijateljskega pogovora po prihodu iz jame. Srečanja se je razveselil tudi predsednik velenjske vlade Srečko Meh, ki seveda računa na pomoč obeh gigantov pri uresničevanju občinskih načrtov. Prisrčno je bilo tudi slovo, saj je izzvenelo v znamenju vabila Jožeta Staniča na ponovno srečanje že sredi prihodnjega meseca. Bolnišnica Topolšica "Stvari se zapletajo!" Bolnišnica Topolšica seje spet znašla v sredstvih obveščanja. Ne bomo razpredali, ali po naključju ali ne. Bolj o tem, kdo je tisti, ki se spreneveda, zavaja javnost: zaposleni v bolnišnici ali republiško ministrstvo za zdravstvo. Ob prebiranju dopisov oziroma pisem in odgovorov nanje v našem tedniku in Večeru se to vprašanje bralcu ponuja samo po sebi. Direktor Bolnišnice Topolšica dr. Janez Poles pravi: "Pismo, ki smo ga zdravniki naslovili na ministra dr. Voljča, je samo odraz občutkov in nekaterih dejstev. Že na lanskem majskem pogovoru pri nas je zbranim predstavnikom lokalne oblasti, zaposlenim bolnišnice obljubil, da se kmalu srečali in dorekli prihodnost ter razvojne usmeritve naše zdravstvene ustanove. Kljub pogostim zahtevam po obljubljenem ponovnem srečanju, se vsa stvar odmika. O sprenevedanju govorimo predvsem zato, ker prihodnost bolnišnice v Topolšici zavijajo v "stanjol" možnega reševanja po vzoru bolnišnice v Sežani. Podobne primerjave smo doživljali z omenjeno bolnišnico že pred 11 leti in po tolikih letih ugotavljamo, da se nam je takratna upornost in naša prepričanost, da ponujeni program ne vodi v razvoj, obrestovala. Kajti, dejavnost sežanske bolnišnice so precej spremenili in še danes ne vedo, kaj naj bi ta bolnišnica bila. " Tudi v položaju, v katerem so se znašli (z ustanovitvenim aktom so postali namreč podrejeni oziroma odvisni od načrtovalne politike najvišjega republiškega vrha), pogrešajo jasno opredeljujočo politiko, tako, ki bo gradila svoje temelje na razvojnih elementih iz preteklosti, zatečenem stanju, in ki bo imela dovolj nazorno zastavljeno mrežo. Seveda bi morali pri tem upoštevati danosti, prednosti okolja, ki jih ta prostor gdtovo ima. "Trdimo, da se trenutek, ko bi morali doreči prihodnosti Bonišnice Topolšica, preveč odmika, dogovarjanja z zdrav stveno zavarovalnico pa tečejo povsem po svoje." Ta se, po besedah dr. Janeza Polesa, obnaša zelo rigorozno in mnoge njene omejitvene zahteve bi moralo z zakonodajo rešiti ministrstvo (tudi obseg dejavnosti). Danes jih rešuje predvsem zavarovalnica. Nedavni pogovor s predstavniki območne zdravstvene zavarovalnice je pokazal, da je program Bolnišnice Topolšica znova doživel čudna pota. Dokument je namreč prečesala arbitražna komisija in sprejela nekatere dopolnitve kot možne. Zavarovalnica pa pogojno omenjene omejitve jemlje kot dogovorjene. "Od trditve, da ohranjamo v Sloveniji bolnišnično zdravljenje na ravni preteklega leta, odstopamo. Govorimo o povprečnem odstotnem znižanju, za specializirane bolnišnice pa se ta odstotek giblje do 10. Nam so, po predloženem aktu, hoteli zmanjšati število postelj za več kot 10-odstotkov, nato so se omejili do omenjenega odstotka, kar pomeni 5300 in nekaj oskrbnih dni manj. Hkrati s tem še zmanjšanje števila zaposlenih za 16-odstotkov. Po drugi strani pa nam ne dovoljujejo širjenja ambulantne dejavnosti. Število tovrstnih storitev smo lani presegli za 49, bolnišnično zdravljenje pa za 4-odstotke v primerjavi s planom. Vse bolj postaja očitno, da ima glavno besedo tudi na področju zdravstva politika in ne stroka ter še tako tehtna dejstva." Na očitek republiškega ministra za zdravstvo, daje bil direktor Bolnišnice Topolšica reden udeleženec sestankov, na katerih so med drugim usklajevali bolnišnične zmogljivosti v Sloveniji, dr. Janez Poles odgovarja: "Največkrat smo na sestankih spregovorili o težavah glede plač, kolektivni pogodbi, o obvladovanju problematike. Vendar le o širokosti vprašanj, o tem, da se pripravlja mreža, standardizacija in uvrščanje bolnišnic. S pavšalnimi obljubami, da bo vprašanje Bolnišnice Topolšica na dnevnem redu po rešitvi problema sežanske, se mi ne moremo več zadovoljiti. Niti ne s tem, da na jasna vprašanja^ dobimo nejasne odgovore. Če nas je ustanovitelj r i i i i i i i i i L Pred približno 14 dnevi so zaprli oddelek Smrečina. Razloga za to sta bila dva: zaradi tega, ker v poletnih mesecih število pljučnih bolnikov precej pade, drugi razlog pa tiči v precejšnjem presežku opravljenih storitev nad načrtovanimi. Teh zdravstvena zavarovalnica ne plača. Tako pljučne bolnike, potrebne bolnišničnega zdravljenja, sedaj nameščajo v oddelek Planika. Dejavnost opravljajo še vedno v okviru dogovorjenega obsega števila postelj z zavarovalnico. T I I I I I I I I I J pustil v strokovni in ostali konkurenčni boj za preživetje, za ohranjanje dejavnosti v interesu bolnikov, potem capljan-je na mestu ni pravi korak. Republiški minister za zdravstvo je v svojem odgovoru zdravnikom bolnišnice v Topolšici obljubil, da se bo skupaj s sodelavci z njimi srečal kmalu. Toda, dr. Janez Poles se boji, da vsi skupaj od tega pogovora preveč pričakujejo. Boji se, da odločitev ne bo takšna, kot si jo želijo delavci, niti bolniki. "Človeka bega dejstvo, da od leta 1983 dalje, ko smo podpisali mnogo dogovorov, skladno z njimi izvajali dejavnost, nekako v vseh te letih pokrivali potrebe po pulmološkem zdravljenju med avstrijsko in hrvaško mejo, 80-odstotne potrebe po internis-tični patologiji za velenjsko in mozirsko občino, niso dovolj tehtni argumenti za ministrstvo, prav tako ne za obe sosednji bolnišnici. V spremenjenih pogojih bi namreč obe radi spravili dejavnost pod svojo streho." Dr. Janez Poles je prepričan, da bi se o omejevanju zdravljenja bolnikov z lastnega področja morala dogovarjati ustanovitelj in lokalna oblast. Zato, če ne bodo v skupnih in usklajenih dogovorih z ustanoviteljem izrabili vseh zakonskih določil, se lahko zgodi, da se bodo v prihodnje v bolnišnici v Topolšici zdravili le pulmološki bolniki, kasneje pa morda še ti ne vsi. ■ tp Vane Gošnik, (ponovno) predsednik Zelenih Slovenije Pod regradovo lučko v zeleno sredino Dva dni pred redno skupščino Zelenih Slovenije, ki je bila tokrat v Kamniku, smo se v prostorih Zelenih Velenja pogovarjali z Vanetom Gošnikom, takratnim in sedanjim predsednikom stranke. Urejal je še zadnje podrobnosti za skupščino, se pravkar poslovil od svojih kranjskih kolegov in bil prav vesel, ker so prihod na redno skupščino potrdili tudi gostje iz tujine, med njimi tudi zelene stranke iz Sarajeva. Datum kongresa je sovpadal s peto obletnico Zelenih Slovenije, ki je v teh letih marsikaj dosegla in doživela. Tudi razcep, pa pravdanje za "dediščino", ki se je pravnomočno obrnila v korist Gošnikovih Zelenih. Konec tega meseca bodo prostori Zelenih Slovenije na Komenskega 11 v Ljubljani odpečateni in vrnjeni stranki. "To je za nas pomembno zato, ker je sodno ugotovljeno, da ni nikakršne razprave o dediščini v stranki Zelenih in novonastale Zelene - ekološko socialne stranke. Zgodilo se je, da je nekaj ljudi odšlo, ker jim ni bilo všeč. Sedaj lahko rečem, da je še pravica v Sloveniji. Zeleni bomo končno dobili normalne pogoje za delo in to ne le prostore, tudi finančna sredstva. Veste, večina članov je pri Zelenih dolga leta delala z entuziazmom. Ko pa prideš enkrat v parlament, ko postaneš resna stranka, ne gre brez zaposlenih. Spet bomo postavili normalno infrastrukturo stranke na noge. Prepričan sem, da bomo lahko zaposlili vsaj generalnega sekretarja in tajniško moč, veliko možnosti pa je, da bo tudi predsednik profesionalen. Trenutno sem edini predsednik izmed parlamentarnih strank, ki sem na listi ministrice Puharjeve."je uvodoma povedal Vane Gošnik. Več bomo na terenu, več bo "gibaških" akcij Na dnevnem redu redne skupščine Zelenih Slovenije so bili ocena dela stranke med zasedanji dveh skupščin, sprememba statuta in programa, razrešitev dotedanjih funkcionarjev nadzornega odbora in izvolitev novih. Izvolili so tri podpredsednike stranke in predsednico programskega sveta, Vane Gošnik pa je dobil precej več glasov za predsednika kot njegov protikandidat Boris Kevc. O bodočem delu stranke nam je Vane Gošnik povedal: "Naši poslanci v republiškem parlamentu nočejo izvrševat našega programa, zato se bomo sami "premaknili" k realnim problemom. Ostali bomo stranka, vendar bo v našem delu zaznati več "gibanskih" dejanj. Pretežen del denarja bomo usmerili prav v konkretne akcije, ki so drugje bolj značilne za gibanja. Ni namreč dovolj, da Zeleni samo govorimo, naša stališča je treba tudi čutno pokazati. Ena takih akcij je že bila posaditev treh lip pri Gomils-kem, na zemlji, kjer naj bi tekla trasa nove avtoceste skozi Savinjsko dolino, ki ji mi nasprotujemo, saj bo uničena najbolj rodovitna zemlja. Te fa-mozne avtoceste gradimo za tujce, čeprav si tudi sam želim boljših cest, po njih se bodo vozili tuji kamioni in to v času, ko Avstrija in Švica dobesedno iztrebljata kamionski promet. Da o hrupu ne govorimo. Sprejemljiva se nam zdi le severna varianta, ki bi bila dobra tudi za Šaleško dolino, da ne bi postala prometni otok. Tu nas ne podpira nobena stranka. " "Zeleni bomo vozili samostojno" Bližajo se lokalne volitve in zato nas je zanimalo kakšna bo politična polarizacija Zelenih, sploh, ker v javnosti kroži mnenje, da je stranka in Vane Gošnik osebno naklonjen Janezu Janši in njegovim. "Ni res, nisem privrženec Janše ali kaj podobnega. Zeleni bomo vozili samostojno. Slepi se tisti, ki tega nočejo videti. Smo stranka slovenske pomladi. Če tako razmišljam, vidim Zelene ob Ljudski strankHn SKD. Programsko pa ne. Žal nekateri cilji politične pomladi še niso uresničeni, eden od njih je privatizacija, dolg vmesen čas pri tej in tudi način izvedbe, ki je pripeljal do številnih kraj premoženja. Ne, ni nikakršnih možnosti za vstopanje v koalicije in povezave." Ob tem doda, da bodo občinskim odborom pri lokalnih volitvah pustili odprte roke, kjer bodo sami iskali povezave. Že sedaj je po posameznih občinah prava politična mavrica, do barvitih povezav pa bo prav gotovo še prihajalo. Tudi tistim, ki so iz stranke odšli, vrat niso zaloputnili. Če bi se vrnili, bi bilo neposredno delovanje v parlamentu spet lažje. "Zeleni Velenja smo bili zelo uspešni" "To ugotavljam zelo samo-všečno, vendar tako ocenjujem naše delovanje v zadnjem obdobju. Prav gotovo je to povezano s tem, da je naš član Peter Rezman v velenjski vladi in uresničuje tudi okolje-varstvene cilje. Velik uspeh je tudi sprejetje načrta za ureditev centralnih predelov Velenja, kjer se bodo dela kmalu pričela izvajati. Pri članstvu ni v Velenju nobenih sprememb - imamo okoli 50 članov in vsi so ostali z Zelenimi Slovenije. Sicer pa sem dosedaj videl le eno izstopno izjavo." O bližajočih se lokalnih volitvah pa Vane razmišlja: "Zeleni menimo, da bi bilo dobro volitve preložiti za 1 leto. Najprej je treba pripraviti resen predlog za novo lokalno samoupravo, določiti in sprejeti kriterije in sprejeti zakon o občinah. Ko bodo ljudje vse to videli in se dobro seznanili z dejstvi, se bodo tudi lahko odločili." Še nekaj je, kar Zelene Slovenije zelo jezi." Bili smo tisti, ki smo dosegli, da se je v slovenski ekološko projekt vključila sanacija šoštanjskih termoelektrarn. Sanacijo V. bloka naj bi podprla Svetovna banka. Nacionalna sramota je, kar se je sedaj zgodilo, ko so pomoč zavrnili, ker so dobili podatke, da se elektrarni bolj splača plačevati škodo, kot da gradijo čistilne naprave. Kdo jim je dal te podatke? Kako so prišli do vsot? To je absurdna trditev. Očitno je bila škoda ovrednotena tako nizko, da Svetovna banka ni pristala. Zato se tu postavlja vprašanje odgovornosti slovenske vlade. Zelenim preostane, da ponovno vložimo zakon, po katerem bo država spet dala garancijo v višini 150 milijonov DEM, vendar bomo morali dobiti podporo določenega števila poslancev." , ■ Bojana Spegel I----------------- > Macesnikov plaz pod Olševo Ogromna gmota drsi, vse hitreje drsi in grozi... Kaj bo, če nekaj milijonov kubikov zemeljske gmote zgrmi nad Solčavo? Grozljivo vprašanje, na odgovor si nihče še pomisliti ne upa. Četudi se to ne bo zgodilo, velika nevarnost ostaja, še več -veča se iz dneva v dan in ni nikakršna izmišljotina. Gre za velikanski Macesnikov plaz v Po-dolševi. Na razdalji skoraj dveh kilometrov in na devetih hektarih površine se plaz razprostira z vznožja Olševe proti dolini. Zgoraj je širok dobrih 150 metrov, se spodaj ob sekanju znane panoramske ceste zoži na 20 do 30 metrov in še nižje v klin, ki se napenja in grozi, da bo popustil. In takoj spodaj je velika in lepa kmetija pri Spodnjem Ušovniku, plaz ji dobesedno visi nad glavo, še bolj spodaj še več kmetij in na koncu Solčava! Komaj opazen, miren potoček. Ob nalivih seže hudournik do zgornjih desk in odhrumi po plazu Največji v Sloveniji Macesnikov plaz je nemara največji v Sloveniji, vsekakor pa med največjimi. Sama fotografija vseh razsežnosti in grozljive podobe v nobenem primeru ne more ponazoriti, to je dano le očem, morebiti še kameri. Na vse strani nagnjeno drevje, velike količine drseče zemeljske gmote, ogromne skale, voda...; prav voda pa je tisto, kar domačine žene v jezo, strah in obup. Peter Krivec, Macesnikov gospodar, po domačiji je plaz dobil ime, prav, da je po pripovedovanju starejših to stoletni plaz, ki se je v zadnjih letih prebudil. ""Res je plaz drsel že prej, vendar komaj opazno, v zadnjih petih letih pa se hitrost vedno znova stopnjuje. Ob dežju in nalivih pridrvijo s pobočij Olševe velike količine vode in nihče, ki tega ne vidi in doživi, ne more verjeti kakšen hudournik je to, pa če pada le slab dan ali še manj. Voda z Olševe prinaša ogromne količine materiala, svoje so naredili in vse skupaj pospešili veliki poseki, tudi na "frato". In ob teh hudournih vodah se s Spodnjim Ušovnikom rešujeva sama, kolikor moreva preusmerjava vodo, njega spodaj je že večkrat zalilo," pravi Macesnikov Peter. Trikrat daljša pot Se nekaj let nazaj panoramske ceste plaz ni posebej ogrožal, zdaj jo ob vsakem večjem dežju odnese, ali se cesta globoko ugrezne in je več dni neprevozna. Pa ta cesta seveda ni namen sama sebi, ali morebiti samo lepi panorami in razgledu, čeprav je ta naravnost čudovit. Po tej cesti domačini vozijo les, otroci s petih doamčij se vozijo v šolo, starejši po opravkih v Solčavo in naprej, življensko so vezani nanjo. Nekaj metrov ugreznjene ceste jim tako vse pogosteje podaljša pot v dolino za trikrat. (O tako opeva-nem turističnem pomenu ceste in celotnega področja na tem mestu seveda ne kaže razpredati). Namesto sedem morajo preko Logarske doline v Solčavo prevoziti dvajset kilometrov, večinoma makadama seveda. Čakanje na katastrofo To cesto so domačini dobili leta 1968 in dvajset let ni bilo težav, sedaj je neprevozna vse pogosteje, večkrat se ugrezne za nekaj metrov in že peš težko pridejo čez. Ob vsakem takem primeru nasipajo material, da je cesta vsaj za silo prevozna, vstavili so cevi in storili še marsikaj, a je ob vsakem, sedaj že manjšem, dežju vse skupaj že nekaj metrov niže. "Vsaj 500 kubikov materiala so že nasuli in vse je že globoko pod cesto. Koliko komisij je že bilo tukaj, kakšnih 17 milijonov so menda že zapravili za "obiske", projekte in ne vem za kaj vse še, če bi ta sredstva vložili v plaz, bi že marsikaj storili," se huduje Peter Krivec in se sprašuje zakaj čakajo na katastrofo. Idejni projekt je, bo tudi denar? Seveda vse skupaj ni tako enostavno, čeprav domačini imajo tisto prvo rešitev, ki bi po njihovem mnenju plaz vsaj zaustavila. "S kakšnih sto hektarjev površine Olševe pritečejo velike količine vode v ta jarek in te vode bi morali najprej speljati mimo plaza, jo usmeriti v kanale, da bi bila zemlja na plazu čim manj mokra, saj ob suši ne drsi tako hitro. Najprej naj naredijo to, potem projekte," se huduje Maces-nik, tudi zaradi tega, ker po njegovem mnenju domačinov ne poslušajo dovolj. Macesnikov Peter kakšnih 200 metrov višje še enkrat nazorno pokaže gibanje zemeljske gmote. Po stranski cesti je vsa leta spravljal les, tudi z velikim tovornjakom, "avtocesto sem imel" malo v šali in še bolj zares doda. Lani se je cesta začela posedati, zravnal jo je buldožer, zdaj je tam že štiri metre klobok jarek in že s traktorjem komaj zleze skozi. "Zasipam, postavljam mostove, polagam cevi, pa je vse brez haska. Vse se pogrezne, ali mi odnese hudournik" Z Macesnikovm plazom se seveda ukvarjajo tudi strokovnjaki. Vrtine so pokazale, daje šele 14 metrov globoko trdna podlaga, vse ostalo je gramoz, ilovka in seveda voda Plaz leze do deset metrov globoko. Vsi se seveda strinjajo, da je treba voda spraviti proč, da je treba plaz umiriti, za takšne razsežnosti pa so projekti nujni, naj so mišljenja ljudi takšna ali drugačna Na mozirski občini so povedali, da je končno narejen idejni projekt, ki ga je izdelala firma IBT Nizke gradnje iz Trbovelj, pred končno odločitvijo Peter s hčerko Irenco na cesti, kije pogosto ni. Levo je skala, velika za manjšo hišo; lani še dvajset metrov višje, letos komaj še opazna, drsi naprej in se pogreza pa nameravajo strokovnjake še soočiti, saj so tudi ti pogosto različnih mnenj. Premika se torej plaz, premaknilo se je kot kaže tudi nekaj v zvezi z rešitvijo tega premikanja, a kdo bo primaknil denar!? Občina sama ga nima, njeni predstavniki so iskali vse možnosti na republiki in pred dnevi so s prikritim upanjem in zadovoljstvom povedali, da se je tudi tu nekaj premaknilo. V državnem proračunu so namreč povečali sredstva za elementarne nesreče. Organi mozirske skupščine so se odzvali takoj in v Ljubljano osebno odnesli vso potrebno in zahtevano dokumentacijo. Kaj več (skoraj) že ni v njihovi moči, ostaja le veliko upanje, da nevarnost takšnih razsežnosti ob dodatnem praznjenju proračunskega žaklja ne bo ostala neopazna. ■ JP ______________I Odlagališče komunalnih odpadkov "Preskrbljeni" do leta 2000 Kam s smetmi in drugimi komunalnimi odpadki? To vprašanje si zastavljajo v marsikateri slovenski občini. Kajti, prostora, lokacij za te namene ni prav veliko, smeti in druge navlake pa vsak dan več. Pred nekaj leti je bila med prej omenjenimi občinami tudi velenjska. Odlagališča so bila neprimerna, osrednje ob cesti proti Skalam, v neposredni bližini urbaniziranega dela mesta Velenje na Debrci, pa celo "črna gradnja". Torej brez uporabnega dovoljenja. Kot smo izvedeli v pogovoru z Janjo Divjak, vodjo obrata storitev pri velenjskem Komunalnem podjetju (pod katerega sodi tudi odlagališče komunalnih odpadkov) je tovrstno vprašanje rešeno vsaj do leta 2000. Do takrat namreč velja za odlagališče komunalnih odpadkov ob robu mesta Velenje uporabno dovoljenje, ki so ga ustrezni občinski organi izdali šele oktobra lani. Škale in Leženj - prvi lokaciji Najprej odlagališče nad Plevelovim jezerom v Škalah, nato Leženj, sedaj udornina "F" znotraj zaključenega eksploatacijskega območja velenjskega rudnika - to so uradna odlagališča komunalnih odpadkov v Šaleški dolini. Janja Divjak: Trenutno je aktualna zadnje. Zaradi neprimerne lokacije, nadaljnjega ugrezanja tal so namreč leta 1979 opustili prostor nad Plevelovim jezerom v Škalah. Tja so zvozili približno 75.000 m3 komunalnih odpadkov, zbranih od približno 22.000 prebivalcev. Zaradi prej omenjenih vzrokov in nemogoče zaščite izcednih voda v premogovnik (triadna voda) so tako odlagališče sanirali pred 14 leti. Gre pa za 36.000 m3 površine. Odlaganje komunalnih odpadkov so od tam "preselili" v udornino "F". V Leženj, kamor so vozili industrijske odpadke iz šoštanj-ske tovarne usnja, Gorenja, Veplasa v letih 1980 -1986 pa so "odložili" več kot 9740 m3 odpadkov. Danes je omenjeno odlagališče rekultivirano, tovrstni odpadki na centralnem odlagališču ob cesti v Škale. "Po letu 1980 so na terenu pregledali 20 možnih lokacij za odlaganje odpadkov, v širši izbor so jih uvrstili le 10. Kot dolgoročne možne lokacije za odlagališče smeti in druge navlake v občini Velenje (s prostorskega, varovalnega in ekonomskega zornega kota) niso potrdili do danes strokovnjaki nobene od predlaganih: depresija ob Sopoti (pod starim jaškom), kamnoloma Selo in Paka, Bevče - Okrože, kamnolom tufa v Gorenju, Ložnica - Draga, Silova - Drenovec, Podkraj -Kavče, nasip med velenjskim in družmirskim jezerom ter obstoječa udornina "F". Na koncu koncev je ostala slednja, seveda s pogojem, da jo upravljalec -Komunalno podjetje Velenje • ustrezno uredi." Komunalno odlagališče -udornina "F" "Za zdaj težav Po zagotovilih sogovornice so ni!" udornino "F' uredili po projektu, in sicer v letih od 1990 do lani, ko so pridobili tudi potrebno uporabno dovoljenje. Za red in vse kar sodi k upravljanju ter vzdrževanju odlagališča "skrbi" program, ki določa režim odlaganja (vrsta odpadkov), izravnavanja in zasipavanja odpadkov, način preprečevanja požarov, dezinfekcijo in dezinsekcijo ter deritazacijo objekta, nadzor nad izhajajočimi plini (ti izgorevajo preko bakel), čiščenje in nadzor izcednih voda, obratovalni čas in prometni režim na odlagališču. Pred pričetkom sanacije odlagališča (do leta 1988) je bilo v udornino "F" odloženih približno 770.000 m3 odpadkov v raztresenem stanju, od takrat do leta 1994 pa (po zbranih podatkih) še približno 500.000 m3. "Posebnih težav nimamo. Ljudje, ki opravljajo potrebna dela na odlagališču, so osveščeni, kmetoma na Debrci, ki menita, da bi morala biti prekrivna plast nekoliko debelejša, pa bomo prav tako poskušali ugoditi čimbolj. Določen smrad se ustvarja, od vremenskih prilik paje odvisno, ali ga na omenjenem območju tudi zavonjajo." Ali so na odlagališču tudi posebni odpadki? Na vprašanje je Janja Divjak odgovorila takole: "Mi zahtevamo, da nam podjetja kot so Tuš, Gorenje, Veplas na osnovi pogodbe naredijo natančen seznam vrste odpadkov. Direktno pa je nadzor težko izvajati. Tudi če bi imeli za to strokovnjaka, bi težko povedal, koliko so podatki resnični. Torej, za zdaj veijamemo njihovim seznamom, ki nam jih predložijo, pogodbe o možnosti odlaganja komunalnih odpadkov v udornino "F" pa obnavljamo vsako leto." Po mnenju Janje Divjak se podjetja v Šaleški dolini že precej bolje ekološko obnašajo kot so se še nekaj let nazaj. Sploh ekološka skupina v Gorenju je glede industrijskih odpadkov prišla zelo daleč. Kaj pa po letu 2000? Očitno je še predaleč, saj načrtov, kako in kam po omenjenem letu s smetmi in drugo navlako, na velenjski komunali še nimajo. Janja Divjak nam je zatrdila, daje na omenjeni lokaciji dovolj prostora za odlaganje vsaj do leta 2010. Z ločenim zbiranjem odpadkov (pilotni projekt, v katerega so vključili 4 - odstotke krajanov v KS Do leta 2000 naj bi odlagališče komunalnih odpadkov uredili do nadmorske višine 402 m. To je približno 6 hektarjev površine (foto: vos) Gorica - levi del, je dal spodbudne rezultate) pa bi lahko življenjsko dobo odlagališča podaljšali. Enoletno ločevanje odpadkov je namreč pokazalo, daje med smetmi in drugo navlako kar 59 - odstotkov gospodinjskih. Nekatere med njimi bi lahko predelali. "Deponijo "F' sedaj urejamo terasasto. Tako smo uredili že dve terasi s škalske smeri, brežino pa nameravamo zasaditi z rastlinami z bogatim koreninskim sistemom. Do leta 2000 bo odlagališče urejena do nadmorske višine 402 m, kar bo približno 6 ha površine. V kaj bomo ta prostor rekultivirali, bomo še videli." V razvitih državah, kjer so na področju ekologije in varovanja okolja veliko dlje kot pri nas, težijo k sežigom komunalnih odpadkov. Energijo, ki pri tem nastaja, izkoriščajo za najrazličnejše namene, predvsem za ogrevanje. Izgradnja potrebnih naprav bi bila precejšnja naložba, smiselna pa bi bila - po besedah Janje Divjak - za celo Slovenijo in ne le za regijo. "V občini Velenje bi že sedaj lahko izkoristili energijo, ki nastaja pri odplinjevanju deponijskega telesa, in ki nastaja pri izgorevanju preko bakel. Vendar bi, po projektu, odplinjevanje s plinsko črpalno postajo stalo približno 50 milijonov tolarjev. Tega denarja pa za zdaj ni." Bomo čez šest let lahko zapisali kaj drugega kot smo danes? ■ W _OD TU IN TAM_ Kulturnica PKG Gaberke illlSilllBIlEllitil MNismo le za kulturo in pust!" V KS Vinska Gora praznujejo Jutri vrhunec s proslavo pri Urbancu V krajevni skupnosti Vinska Gora je že cel teden slovesno. Od četrtka, 16. junija, ko so izvedli Prizmo optimizma, oddajo razvedrilnega programa radia Slovenija, se je namreč dogajalo vsak dan kaj zanimivega. V petek so pripravili koncert domačega pevskega zbora z gosti iz Ponikve, v soboto so na nogometnem turnirju tekmovali za pokal KS Vinska Gora, v nedeljo so se tekmovalci na Lopatniku pomerili v streljanju z malokalibersko puško. V torek so izvedli še šahovski turnih med vasmi za pokal krajevne skupnosti. Na dan Sv. Janeza, ki je farni patron, 24. junij, se bo v kraju zgodila še osrednja proslava. V letošnjem letu so namreč krajani Vinske Gore posvetili največ skrbi oskrbi s pitno vodo. Celo leto so trajala dela, sedaj pa po novih ceveh že teče voda v 180 gospodinjstvih v naseljih Lipje, Pirešica in Zgornja Crnova. Od tega so 120 gospodinjstvom napeljave rekonstrukturirali, 60-tim pa so napeljali nove vode. Voda iz pip v vseh teh domovih že teče, jutri pa bodo še uradno predali namenu nov vodovodni sistem. Zgodilo se bo na Urbačevem vrhu, kjer stoji vodovodni rezervoar, proslava pa se bo pričela ob 15.00 uri. Ob 19.00 uri bo še velika vrtna veselica, na kateri bodo krajane zabavali Bratje iz Oplotnice. V primeru dežja bo v dvorani večnamenskega doma. Prireditve se bodo končale v nedeljo, ko bodo ob 8.00 uri otvorili in blagoslovili nov večnamenski objekt pri starem pokopališču. ■ bš V hiši z oznako Gaberke 102 "domuje" Kulturnica PKG Gaberke (Pustnega komiteja Gaberke). To je tista pisana druščina, ki je lani s prireditvijo "kravje dirke" povzročila toliko žolčnih razprav o mučenju domačih živali. To je tista druščina, ki se je odločila razgibati kraj Gaberke in njegove krajane po dolgem in po čez - z resnimi in malo manj resnimi akcijami. Skratka, z njimi naj bi popestrila življenje v kraju in njegovi okolici. Rečeno in tudi storjeno. Čeprav ustanovitev Kulturnice nosi letnico 1993, je omenjeno društvo pognalo korenine že veliko prej, leta 1980. Takrat se je namreč v Gaberkah oblikovala močnejša gledališka skupina in pripravila vrsto veselih večerov. Leta od 1989 do 1990je po svoje zaznamovala dejavnost tako imenovane Odprte Kulturnice. Po dveh letih zatišja je v kraju "ugledala luč sveta" še druga skupina in med pustnim časom poleg običajev, ki sodijo v to obdobje, pripravila še pustni karneval z obravnavo aktualnih dogodkov. Avgusta lani sta se obe skupini združili in nastalo je to, kar je - Kulturnica PKG Gaberke. "Delamo zares in nič kar tako. Nismo muha enodnevnica, ampak nameravamo delati zavzeto vrsto let. 10 članov tvori odbor Kulturnice, vseh članov pa je od 30 do 35. Smo pisana druščina mladih in nekoliko manj mladih. Krog sodelujočih pa želimo razširiti in vanj vključiti še več mladih." Tako nam je na kratko predstavil Kulturnico njen predsednik Branko Špital. Poleg kulturnih prireditev so člani Kulturnice "okrepili" dejavnost z raznovrstnimi akcijami predvsem lani. Z udarniškim de- Petje na vasi v Šmartnem ob Paki ■ « • II(l(lil«lll(IIitlIIII8 Praznovanju posebno obeležje Najbrž ne po naključju so pri Zvezi društev upokojencev Velenje določili, da bodo osrednjo prireditev ob letošnjem tednu upokojencev občine Velenje "Petje na vasi" zaupali članom šmarš-kega upokojenskega društva. Že večkrat so se izkazali kot odlični organizatorji, letos pa za nameček omenjeno društvo praznuje še 20-letnico delovanja. Tudi tokrat se niso ušteli. Na prvem delu prireditve pri društvenih prostorih v Šmartnem ob Paki se je zbranim predstavilo šest zborov. Poleg domačega moškega zbora še moški in žens- ki zbor velenjskega društva upokojencev, mešani zbor Društva upokojencev iz Šoštanja, letos prvič pa sta zapela še moški zbor iz Vinske gore ter oktet Voglarji, prav tako iz Vinske gore. V drugem delu, ki so ga popestrili člani folklorne skupine Oljka iz Šmartnega ob Paki ter radoživa otroška skupina šmarškega Gledališča pod kozolcem, je bil v ospredju slavljenec: začetki njegovega delovanja, sedanja dejavnost in načrti v prihodnje. O vsem tem je na govorniškem odru spregovoril predsednik društva upokojencev iz Šmartnega ob Paki Franc Korber. Ob koncu prireditve so podelili še društvena priznanja, priznanja občinske zveze upokojencev ter republiškega tovrstnega združenja. Prejeli so jih ustanovni člani šmarškega društva upokojencev: Franc Zamernik, Anton Travner, Franc Klančnik ter Stanko Točaj. Vsi, ki so se prireditve Petje na vasi (bila je minulo soboto v Šmartnem ob Paki) udeležili, so zatrdili, da so pevci, pevke in drugi nastopajoči dali praznovanju 20- letnice posebej svečano obeležje. ■ tp Osnovna šola Šmartno ob Paki "Tla ■ Osnovni pogoj življenja na kopnem" Takšen je bil naslov projektne naloge, ki so jo učenci in učitelji osnovne šole iz Šmartnega ob Paki predstavili staršem, učencem in tudi drugim krajanom paškega kota minuli torek. Živahno je bilo pred šolo, kjer so postavili stojnice in na njih prikazali, kaj vse so počeli, na katerih področjih so se "šli" mlade raziskovalce. Živahno je bilo tudi v avli šole, kjer so pripravili res pisano in bogato razstavo del -ustvarjenih vse na temo Tla - Osnovni pogoj življenja na kopnem. Da so opravili veliko delo, najbrž ni treba posebej povedati. Z vsemi zbranimi rezultati pa so znova in znova dokazovali, da je narava edina knjiga, ki na vseh listih nudi veliko vsebino, le prebrati jo moraš znati. Tega branja te nauči en sam izvrsten učitelj - narava sama. Ali, da je narava naša velikodušna mati, mi pa smo njeni neposlušni otroci. Kot je povedala mentorica omenjene projektne naloge Damjana Modrijan, so želeli "z njo doseči tesnejši odnos z zemljo, da bi se zavedli, kako pomembna so tla za preživetje živali, rastlin in človeka." Biologi, tehniki, kemiki, fiziki, novinarji, "zemljepisarji", likovniki, ... skratka kar vsi učenci so sodelovali pri nastajanju tega zahtevnega projekta. Tako so - na primer - biologi analizirali kamnine v okolici Šmartnega ob Paki, spoznali zdravilna zelišča in njih uporabo, opravili biološko analizo tal, se preizkusili v gojenju bonsajev, tehniki so izdelali poljedelski stroj iz lesa, pa gojišča za talne živali. Fiziki so poleg sestave ugotavljali še gostoto prsti, kemiki pa zmerili pH različnim vrstam prsti in še in še. Učenci nižje stopnje so sodelovali pri oblikovanju izdelkov iz gline in na spremljajočih prireditvah. Kot so povedali na zaključni slovesnosti, ko so pripravili tudi odprti dan šole, so se pri raziskovanju polj, travnikov, gozdov pod goro Oljko naučili tistega, kar se pri rednem pouku zagotovo ne bi. Všeč jim je bilo in obljubili so, da bodo radi sodelovali pri nastajanju podobnih projektnih nalog tudi v prihodnje. Rdeča nit krajšega kulturnega programa je bila prav tako povezana z naravo: ta se ljudem ne maščuje, ampak prinaša svoje račune. ■ tp Vrnitev v Škale Branko Špital lom so prenovili in uredili v knjižnico in društvene prostore zanemarjeno dvorano v tamkajšnjem domu krajanov. V ponos jim je ta majhen in lično urejen prostor, ki ga bogati več kot 360 najrazličnejših knjižnih del. Zbirali so jih krajani Gaberk 10 let, sedaj pa si jih lahko vsak petek v tednu tudi izposodijo. "V ospredju uspele prireditve "kravje dirke" niso bile dirke tovrstnih domačih živali, ampak smo organizatorji z njo želeli predvsem predstaviti izumirajoče rokodelske spretnosti, ki jih nekateri še gojijo v kraju: tesarstvo, pletarstvo, žganjekuha, čevljarstvo, mod-elarstvo, izdelovanje drobnih lesenih predmetov za vsakdanjo rabo, domača kulinarika." Njihova dramska skupina se je poklonila občinstvo na odru kar nekajkrat ob najrazličnejših priložnostih. Člani Kulturnice PKG Gaberke od lanskih aktivnosti ne bodo odstopili. Prav nasprotno. Letošnjemu delovnemu programu so namreč pripisali še nekaj novih akcij. Med drugim so pred ne- davnim čistili odlagališče v Ležnu. Dramska skupina živahno nadaljuje delo z novimi skeči in krajšimi odrskimi deli (radi bi svoje vrste razširili in pripravili še kakšno "ta pravo" igro). Pust 94, ugotavljajo, je dobro opravil svojo nalogo, saj so sedaj končno table za označevanje kraja tam, kjer morajo biti. Lani organizirana slikarska razstava domačina Staneta Gorjupa in ročnih del je vzbudila precej pozornosti. Tudi letos naj bi v društvenih prostorih pripravili nekaj podobnega. Ob avgustovskih kravjih dirkah velja omeniti še trim kolesarjenje s starimi kolesi. "Skratka, polni smo idej, načrtov, volje in vztrajnosti, zato nam dolg čas ne bo. Ob vsem tem kar nekako težko razumemo, da nas Zveza kulturnih organizacij občine Velenje ne jemlje preveč resno, saj nas še vedno ni vključila v svojo "družbo". Tudi smeh in zabava sta lahko kultura, menimo mi." Branko Špital pravi, da je v Kulturnico vključenih kar nekaj oseb srednje generacije, ki s svojim delom poskušajo vplivati na splošen razvoj kraja. Tako so ravno v Kulturnici spodbudili in pripravili pogoje za izdajo soglasja za deponijo pepela ter sadre v Ležnu. Kasneje jih je povzel svet KS Gaberke in nazadnje jih je potrdil še zbor krajanov. "Torej nismo le za KULTURO in PUST, ampak želimo in bomo tudi dosegli, da bodo Gaberke imele svoje mesto in vpliv v sedanji občini Velenje in v bodoči občini Šoštanj", je ob koncu pogovora dejal Branko Špital. Verjamemo, da mislijo fantje in dekleta, možje in žene krajevne skupnosti Gaberke to storiti zelo resno. ■ tp sedanje cerkve, v lepi, novi kapeli. Načrt zanjo je izdelal arhitekt Adi Miklavc, ki je projektiral tudi ostale objekte, tako, da so zdaj vsi lepa, zaključena celota. In prav je tako! Ta kapela je namreč naslednica prve izmed šestih, ki so nekoč stale na pobočju in ob vznožju škalskega hriba. Tudi ta lepi objekt so Škalčani zgradili z lastnimi prispevki, z lastnim delom in z izdelavo detajlov, ki jih je mogoče tako izdelati samo z izredno ljubeznijo. Priznati pa moramo tudi to, da je ta čudovita kapelica predvsem sad pobude in velike prizadevnosti posameznikov, ki pa v svoji skromnosti ne želijo biti imenovani. Kapelo je prejšnjo nedeljo slovesno blagoslovil župnik fare Svetega Martina msgr. Marjan Kuk in tako ponovno podelil Mariji domovinsko pravico v Škalah. ■ D. Lipnik, vos Počasi, po drobtinicah, predvsem pa mnogo prepozno, so se začele v Škale vračati nekatere vrednote, ki so bile nekoč del celostne podobe škalskega središča in okras škalskega hriba. Bolj pravilno bi bilo, če bi lahko napisal, da so Škalam začeli vračati to, kar so pred pol stoletja začeli uničevati in odtujevati. Na žalost tega ne morem, ker morajo krajani "odtujene" dragocenosti najprej sami poiskati in jim nato na lastne stroške zagotoviti vrnitev in primerno namestitev. Tako je bilo tudi s kipom Žalostne Matere božje, ki je nekoč stal v kapeli ob cesti, na zadnjem ovinku pred cerkvijo. Po skrivnostnih poteh je ta kip zašel v privatno zbirko, končno pa le našel prostor tam, kamor sodi, v bližino Poletje 94 v Šaleški dolini • B ■ * ■ Napovedujejo: pestro, zabavno in še kakšno Pred nami so dnevi, ki se jih vsaj večina zelo veseli. Pravijo jim dopusti, počitnice, brezskr-bi dnevi. Naj se imenujejo, kakor se hočejo, treba je priznati, da je že misel nanje prijetna. Če pa zmore posameznik ali družina toliko pod palcem, da te dni, ko ni treba v službo, šolo ali opraviti kakšnih drugih vsakdanjih obveznosti, preživi v drugem okolju, je še toliko bolje. Sonce, morje oziroma sploh voda, temu primerna hrana in zabava, so tisto, kar nam vliva novih moči za nadaljnje premagovanje vsakdanjih življenjskih ovir. Kakšno bo letošnje poletje v velenjski občini? Presodite sami. Poletje v besedah turističnega delavca Jože Kandolf je predsednik Turistične zveze Velenje. Na vprašanje, kakšno bo oziroma naj bi bilo poletje v Šaleški dolini, je odgovoril: "Mislim, da se nam glede na prireditve (kulturne, športno- rekreativne, zabavne) obeta pisano in pestro poletje 94. Kar zanimivo tako za občane kot morebiti druge turiste. Za začetek smo nekako izbrali prireditev Skok v poletje skupaj z Radiem Velenje. Zelo dobro obiskane in tudi dokaj uveljavljene so poletne prireditve kul- turnega centra Ivana Napotnika Velenje. V "Skok čez kožo" kot osrednjo prireditev ob rudarskem prazniku smo letos vključili še turistične agencije, da bi si ta izviren običaj, ki ga drugje v Sloveniji ne ohranjajo več, videli še drugi ljudje od blizu in daleč. Tu je še velika smučarska prireditev, vaška olimpiada v Skalah, poletje v Starem Velenju, pa poletne glasbene šole v glasbeni šoli Frana Komna Koželjskega Velenje, prireditev Noč ob jezeru, srečanje narodno zabavnih ansamblov na Graški Gori, Paški Kozjak poje in igra, Pikin festival. Nekaj pripravljajo še v Topolšici, Šmar-tnem ob Paki, Podoknica v Šoštanju je že mimo,... skratka, kar nekaj se bo v poletnih mesecih v Šaleški dolini le dogajalo." To je le okviren program, kajti vsi, ki tako ali drugače sodijo k turizmu v Šaleški dolini, še namreč niso poslali programa prireditev za ta čas. Pred 1. julijem naj bi izšel tudi poseben pregled vsega poletnega dogajanja v velenjski občini. Po mnenju Jožeta Kan-dolfa so poleg prireditev obiska vredne same po sebi še kulturno -zgodovinske zanimivosti Šaleške doline (Velenjski grad z vsemi svojimi zbirkami, Kavčnikova domačija,...), Rotovnikova jama, športno - rekreacijsko središče ob Jezeru. Tu naj bi letos prav v po- letnih mesecih postavili večji zabaviščni (luna) park, ki bi še dodatno popestril dogajanja ob Turističnem jezeru. Je to tisto, kar si turistični delavci Šaleške doline želijo? "Obiska je še premalo. Naša gostinska podjetja, turistične agencije še niso dovolj prodorne pri predstavitvah tistega, kar imamo in kar je vredno ogleda. Prav lepe turistično - izletniške programe bi lahko pripravili v sodelovanju s sosedi, vendar žal, nimamo v samem mestu nočitvenih zmogljivosti. Zdravilišče Topolšica pa ima svoj dopustniški program." Da bi ljudje vedeli, kam se podati, jim je - pravi Jože Kandolf -v veliko pomoč lahko turistični prospekt. Tudi plan mesta Velenja naj bi kmalu "ugledal luč sveta". Na znamenitosti pa naj bi turiste od drugod opozorile še zloženke in drug propagandni material. "Pripravljenost gostincev na turistično sezono bi lahko ocenil kot dobro. Vendar bo potrebno vsemu navkljub še marsikaj postoriti za dobro počutje gostov. Če začnemo že kar pri ustreznih oznakah oziroma tablah v vpadnicah v mesto. Res pa je, dokler bomo imeli kolikortoliko dovolj denarja za preživetje, si od domačega turizma ne smemo obetati veliko" je sklenil pogovor Jože Kandolf. Velenjske poletne prireditve Kulturne, glasbene in še kakšne Tako kot že nekaj let zapored bodo, zlasti mesto Velenje, med poletnimi dnevi razgibale tudi nekatere prireditve. V kulturnem centru Ivana Napotnika Velenje bodo letos pripravili že 10. zapored poletne kulturne prireditve. V prejšnjih letih jih je bilo na sporedu od 15 do 20, letos jih bo samo 10. Zvrstile se bodo od 1. julija do 2. septembra. Marjan Marinšek, organizator kulturnih prireditev na omenjenem centru, pravi, da so bili še tri leta nazaj edini organizatorji prireditev v Velenju v poletnem času. Od 50 do 70 obiskovalcev si jih je ogle- dalo, danes pa so nekatere med njimi postale kar tradicionalne: večeri komorne glasbe, sejem bil je živ, srečanje citrarjev. Letos bosta na sporedu dva večera komorne glasbe na Velenjskem gradu, prav toliko folklornih prireditev (gostovali bosta skupini iz Nizozemske in Španije), na prireditvi z naslovom Pre-šmentane citre bodo letos nastopili gostje s Havajev, osrednji glasbeni dogodek pa bo gotovo nastop Slokarjevega kvarteta pozavn. Za zaključek so prihranili razstavo Silva Terška, ki ga večina med nami pozna kot radijskega delavca. S sabo bo poleg slik pripeljal še svoje goste. Ob naštevanju prireditev nikakor ne smemo in ne moremo mimo poletnih glasbenih šol, katerih organizator je velenjska glasbena šola. Utrdile so si svoje mesto med mladimi glasbenimi talenti iz domovine in tujine. Počitniškega miru v prostorih omenjene šole v Velenju ne bo, ampak pravi živ - žav. Ta se bo naselil v učilnice že v začetku julija, končal pa tik pred začetkom novega šolskega leta, 28. avgusta. Kar pet mednarodnih šol za različne instrumente je na programu, zanje pa velja med nadarjenimi mladimi glasbeniki veliko zanimanje. O poletnih prireditvah v Starem Velenju do zaključka redakcije (v ponedeljek) še ni bilo veliko znanega. Le to, da naj bi se prireditve organizirali le ob vikendih. Prav tako ne smemo prezreti še aktivnosti, ki jih za naše šolarje pripravlja Občinska zveza prijateljev mladine Velenje in raziskovalnega tabora v Škalah, ki bo v dneh od 21. do 2ff. avgusta. sumAm, torej sem! poudarjajo organizatorji in najbrž jim bodo ob koncu aktivnosti to potrdili tudi vsi udeleženci Srečanja ustvarjalne mladine Velenje 94. Pred odhodom v tujino Dobro je vedeti Nesreča in bolezen ne počivata niti na dopustu, počitnicah. Kaj storiti, kako se obnašati v takih primerih doma, vemo. Na svoje zdravje pa je treba pomisliti tudi pred odhodom na počitnice v tujino. Če ste se ali se še boste odločili za odhod v tujino, je dobro vedeti, da si morate pred odhodom obvezno priskrbeti "Potrdilo o pravici do dejanskih storitev med začasnim bivanjem v drugi državi". To potrdilo velja za naslednje države: Avstrijo, Italijo, Nemčijo, Madžarsko, Nizozemsko, Belgijo. Tako namreč določajo sklenjena konvencija oziroma določila mednarodnih sporazumov o zdravstvenem oziroma socialnem zavarovanju. Z omenjenim potrdilom, dobite ga na izpostavi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Velenje, boste uveljavili pravico do nujnega zdravljenja. Nujno zdravljenje pomeni tiste medicinske postopke, ki odvrnejo nevarnost za življenje in brez tveganja omogočajo varen povratek obolelega ali poškodovanega v domovino. Praviloma naj bi v navedenih državah uveljavili pravico brez plačila pri zdravnikih in v zdravstvenih ustanovah, ki so del javne (državne) zdravstvene mreže. Ob tem si velja zapomniti še to: če boste nujno zdravljenje uveljavljali pri zasebnih zdravnikih ali na klinikah, ki nimajo pogodbe z državnim organom zavarovanja, boste morali stroške poravnati na kraju samem. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije vam bo ob vrnitvi domov na osnovi priloženih računov stroške povrnil. Vendar bo ob tem tudi preverjal nujnost posegov oziroma opravljenih storitev ter upravičenost do višine stroškov. Za tiste, ki boste letovali v sos- ednji Hrvaški, velja Sporazum med državama z aneksi. Kot nam je povedala vodja velenjske izpostave zavoda Metka Logar, Sporazum zagotavlja državljanom Slovenije uveljavljanje nujne zdravstvene pomoči na osnovi potrjene zdravstvene izkaznice. Z njo boste lahko na Hrvaškem uveljavljali pravico do vseh nujnih zdravstvenih storitev, vključno z zdravili. Če je bila vaša izkaznica potrjena pred 30 dnevi, vas bodo v hrvaških zdravstvenih ustanovah obravnavali kot samoplačnika. "Iz izkušenj ugotavljamo, da zasebniki in zdravstvene ustanove tu včasih tudi ne upoštevajo omenjenega Sporazuma in našim zavarovancem neopravičeno zaračunajo storitve. Te stroške povrnemo na osnovi predložene dokumentacije." Za Češko in Anglijo velja meddržavni dogovor oziroma konvencija. Tu boste lahko torej nujne zdravstvene storitve uveljavljali v javnih zdravstvenih ustanovah na osnovi slovenskega potnega lista. Pri tem v načelu ne bi smeli nič (do)plačati, saj bodo medsebojne dolgove poravnali pristojni zavodi v državah. Takšen način uveljavljanja nujnih zdravstvenih storitev velja le za javne zdravstvene ustanove. V ostalih državah (Franciji, Španiji, Romuniji, Švici, Grčiji, Turčiji, Skandinavskih državah, ZDA,...) boste morali plačati račune za nujno in nepredvideno zdravljenje sami. Zavod za zdravstveno zavarovanie Sloveniie bo stroške povrnil na osnovi predložene dokumentacije. Metka Logar nam je še povedala, da kakršnokoli predzavarovanje za dopust v tujini ni potrebno, kajti pravico do nujnega zdravljenja je vključena v obvezno zdravstveno zavarovanje. ■ Letni bazen v Velenju in Šoštanju ili(S(Illl8SitfliIil81(llliS(li Nič novega, le cene so druge Za tiste, ki se za dopust iz takšnih in drugačnih razlogov kje ob morju, v naravnem zdravilišču ali v gorah ne bodo odločili, potem se bodo lahko hladili v jezeru, v reki Savinji ali pa na letnem bazenu v Velenju in Šoštanju. Bo na slednje omenjenih poletje 94 kaj drugačno od lanskega? Generalna ueotovitev ie. ne. Nič novega, le cene so druge, višje seveda. Marjan Klepec, direktor Športno - rekreacijskega zavoda Rdeča dvorana v Velenju nam je povedal, da so letni bazen uredili za to poletno sezono tako, da bodo lahko tistim, ki se bodo prišli sem osvežit, nu- dili vsaj kolikortoliko primerno raven uslug. Za kaj več bi bila potrebna temeljita sanacija omenjenega bazena, ki bi -po ocenah iz preteklih let- veljala več kot 2,5 milijona nemških mark. Tega denarja zavod sam nima, nima ga niti širša občinska skupnost. Tako bazen vsako leto pripravijo na poletno sezono v okviru danih možnosti. Letos so bile to le "odprava lepotnih "napak, ki pa tudi ni bila zastonj. Veljala je 2 milijona tolarjev, in če hočejo pokriti samo te stroške, bi morali prodati v juniju, juliju in avgustu vsaj 6000 vstopnic za odrasle. Lani so jih celo poletje (na primer) 11.500, leto prej pa 18.000. Letni bazen v Velenju so odprli sredi tega meseca, žal, je slabo vreme že pokazalo svoje zobe. Tako kot minula leta bo odprt od 10. do 19. ure vsak dan. Obiskovalcem se poskušajo "prikupiti" z vrsto ugodnosti. Tako ponujajo vstopnice za 10 - kratni vstop, pa sezonske karte, cenovno zanimive naj bi bile družinske po 800 tolarjev, popoldanske pa za tiste, ki si bodo pozno popoldan zaželeli vodne osvežitve (cena vstopnice je od 17. ure 100 SIT). Poleg tega so na bazenu na voljo še ležalniki. "To je vse, kar lahko kljub najboljši volji nudimo našim obiskovalcem na letnem bazenu. Obljubim lahko le to, da bomo delavci zavoda poskrbeli za primerno gostinsko ponudbo." je še dejal Marjan Klepec. Šoštanjski bazen ima novega lastnika Poleg cen je to edina novost na šoštanjskem bazenu. Da bi hila nQVf»7itpv na tem priljnhljen-em koščku "ujetega morja, reke" kar najprijetnejša, bodo to sezono skrbeli zaposleni Euroforma iz Zagornja. Po 400 tolarjev bodo veljale vstopnice za odrasle, 50 tolarjev manj za otroke. V ceno naj bi bila vključena tudi vožnja po toboganu. I-------------------1 I Poletje 94 in turistične agencije ! Veselo i na dopust! i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i L Tako si poreko mnogi do-pustniki, tako pospremijo na brezskrbi oddih svoje stranke tudi v turističnih agencijah, ki so že kar nekaj časa "oblegana" mesta. Kompas, Palma, A&B, Birt, Gorenje turizem, Relax in morda še katera tvorijo dopustniško ponudbo v Šaleški dolini. V vseh si veselo manejo roke, saj so ponekod prodali že vse proste zmogljivosti, drugje jih bodo zapolnili v naslednjih dneh. Velenje bo v juliju in avgustu skorajda prazno, so bili najpogostejši odgovori delavcev v turističnih agencijah ob našem obisku. Prava gneča, ki je lani niso poznali. Proste počitniške zmogljivosti na majhnem koščku slovenske obale so pri vseh zasedene. Nekaj malega bi se morda še našlo v Piranu, Izoli, Kopru, Portorožu, Simonovem zalivu, a izbira je presneto skromna. Skoraj v vseh agencijah se kar ne morejo načuditi tolikemu povpraševanju za dopust v Istri, še bolj na otokih Mali Lošinj, Brač, Hvar, Vis. Da ne omenjamo posebej Umaga, Poreča, ki ga bodo Velenjčani (najbrž poleg ostalih državljanov Slovenije) dobesedno zasedli. Najbolj gredo v "promet" apartmaji, tudi hotelske zmogljivosti. Kar nekaj bo tudi takih občanov Šaleške doline, ki bodo dopustovali v tujini. Španija, Črno morje, Malta, Ciper, Italija in morda t še kakšna država so najpogosteje zapisani kraji letovanja na "voucherjih". Na repu najbolj zasedenih letošnjih dopustniških krajev so slovenska zdravilišča. Pa ne zato, ker ne bi bila dovolj primerna za oddih, ampak zaradi cen. Po mnenju turističnih delavcev, so te preveč zasoljene. Na velenjskem Kažipotu, kjer se ukvarjajo predvsem z mladinskim turizmom, prav tako ne skrivajo zadovoljstva. Poleg slovenske obale so za mlade dopustnike zanimive še počitnice v tujini (v okviru mednarodne izmenjave), razni seminarji in podobno. Vesel dopust, torej! OD VSEPOVSOD - — Cestna zapora zaradi J4 n S.motociklistični tabor Kljub delni zapori je promet potekal brez večjih zastojev Nevladni odbor za varovanje slovenskih interesov pri gradnji cestne infrastrukture je prejšnjo sredo organiziral delno zaporo magistralne ceste M-10 oziroma žalske obvoznice. Člani tega odbora se namreč ne strinjajo z izbrano J4 traso avtoceste skozi Savinjsko dolino, za katero je uredbo o lokacijskem načrtu že podpisal tudi predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Zoper to uredbo so sprožili ustavni spor, zahtevajo pa ponovno presojo različnih tras in strokoven dogovor o sprejemljivejši trasi. Vsi njihovi argumenti so bili dosedaj neupoštevani, izčrpali pa so tudi vse uradne poti in pogovore tako na SO Žalec, pri javnem pravobranilstvu,- kot pri vladnih organizacijah in ministrstvih. Poudarjajo, da je trasa po najboljših kmetijskih zemljiščih v dolini in med naselji nesprejemljiva, da so bile vse doslej ponujene možnosti različnih tras samo deviacija ene in da so bili občinski delegati zato pri odločanju zavedeni. Zanje bi bila sprejemljiva samo t. i. daljnovodna trasa ali trasa na severnem obrobju doline. Tokrat je cestna zapora približno tridesetih traktorjev trajala samo od 9. do 12. ure in ni povzročila večjih zastojev. Drugače bo 15. julija, če zahteve odbora po pogovorih z vsemi pristojnimi ne bodo uresničene. V tem primeru bodo namreč pripravili popolno zaporo magistralke. ■ rox J4 je strokovno utemeljena Dan po delni cestni zapori je sklical tiskovno konferenco žalski župan Milan Dobnik. Poleg sekretarja za okolje in prostor Vinka Debelaka so bili na njej predstavniki DARS-a, vključno z Jožetom Brodnikom, predstavnik republiškega zavoda za planiranje in državni sekretar za okolje Dušan Blagan. Skušali so odgovoriti na nekatere dvome, ki se pojavljajo med ljudmi glede gradnje avtoceste skozi Savinjsko dolino. Zatrdili so, da je J4 trasa strokovno nesporna in optimalna ter jja je pravzaprav ni več mogoče spreminjati. V postopku presoje vplivov na okolje je bilo upoštevanih sedem različnih tras in če bi jih ponovno obravnavali, bi prišli do enakih rezultatov. Tudi z nevladnim odborom za varovanje slovenskih interesov so se dolgo pogovarjali, vendar brezuspešno, saj še vedno skušajo kmetijski kriterij poudariti kot edini kriterij za ekološko presojo. Glede odkupnih cen zemljišč so povedali, daje metodologija za njihov izračun enaka povsod po Sloveniji in da znaša kvadratni meter najboljše zemlje 386 tolarjev. Tej se prištejejo še ekonomski dejavniki. Prav tako so predvideni ustrezni ukrepi za varovanje podtalnice, Dušan Blagan pa je zagotovil, da ne obstajajo nobeni načrti za hitro železnico skozi Savinjsko dolino. ■ rox Državni sekretar za okolje Dušan Blagan (na levi) -"Predvideni so vsi tehnični ukrepi za zaščito podtalnice." i Rekli so: i i i i i i i Jolanda Ušen - Jurgec (Zeleni Slovenije): " Nevladni odbor £a varovanje alor&liakih intc.1-c.30v pri gradnji prometne infraatruk ture sestavljajo ljudje, ki pripadajo različnim strankam, tisti, ki so zaradi avtoceste neposredno prizadeti in tisti, ki jih prizadane posredno in razmišljajo razumno. Naš cilj so samo pogovori z občinsko vlado, DARS-om, ministrom Ostercom in drugimi, da se trasa spremeni in pomakne na severni rob doline. Te trase so že bile predstavljene v občinski skupščini in bi manj prizadele tako i kmetijsko zemljo kot naselja. Še danes sem prepričana, da so bili . delegati občinske skupščine pri glasovanju o trasi zavedeni in da ■ niso vedeli, kje J4 trasa sploh poteka. Blišč in moč z vsebino Mozirski Moto klub je od petka do nedelje organiziral 3. motociklistični tabor, ki je imel tokrat "sedež" v Žekovcu. Začetek ni bil ravno spodbuden, saj se v petek zvečer in v soboto dopoldne na zbirnem mestu ni zbralo pretirano veliko lastnikov in ljubiteljev motorjev; nekaj je bilo morda krivo dopoldansko ččemerno vreme, nekaj kaj drugega, pa je bilo zato v soboto popoldne vse drugače. Nekaj sto bleščečih jeklenih "pošasti" in veliko zavidanja vrednih veteranov je prihrumelo v Žekovec. Sicer so se dopoldne najprej posvetili strokovnemu delu, bolje rečeno varnosti v cestnem prometu s posebnim poudarkom na udeležbi motoristov pri tem. V zvezi s tem so pripravili okroglo mizo, ki so jo povabljeni gosti in strokovnjaki posebej pohvalili in pozdravili. Iz dveh razlogov - bil je to prvi takšen posvet v Sloveniji sploh, čeprav je sorodnih klubov in podobnih srečanj veliko, drugič pa je posvetovanje na- vrglo veliko spoznanj, tudi zaskrbljujočih dejstev in precej napotkov za izboljšanje stanja prometne varnosti na naših cestah, posebej z vidika udeležbe motoristov. Na posvetu so ob gostiteljih in udeležencih tehtno spregovorili tudi predstavniki Ministrstva za notranje zadeve, Republiškega sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu ter UNZ Celje, žal pa ob organizatorjih ni bilo prav nikogar iz prostora mozirske občine. Najprej so se seznanili s stanjem prometne varnosti in pri tem poudarili zaskrbljujoč podatek, da se je v prvih petih letošnjih mesecih število prometnih nezgod, ki so jih povzročili motoristi, precej povečalo. V zvezi s tem si precej obetajo od nove zakonodaje in kaznovalne politike. Pripravljajo tudi nekaj novosti. Najprej bodo izvedli novo kategorizacijo vseh motornih koles, druga novost pa je, da bodo smeli motoristi voziti motorje z več kot 350 kubičnimi centimetri šele po dveh letih od opravljenega vozniškega izpita. Razlog je kristalno jasen: mladi in neizkušeni vozniki, ki imajo izpit manj kot dve leti, so namreč povzročitelji kar 65 odstotkov vseh nesreč med motoristi. Morda še ta podatek, da so (tudi po "stažu") mladi vozniki povzročitelji 24 odstotkov vseh prometnih nesreč v Sloveniji. Pogovor je bil dovolj tehten, zato upravičeno pričakujejo, da bodo ugotovitve in napotki vendarle prispevali k večji varnosti in osveščenosti, v tem primeru seveda zlasti motoristov. Popoldne so se udeleženci tabora popeljali na panoramsko vožnjo daleč po dolini, se pomerili v spretnostnih vožnjah in družabnih igrah ter se razvedrili. ■7P Na Dobrovlje po asfaltni cesti Osrednja slovesnost ob krajevnem prazniku KS Braslovče je bila minulo nedeljo na Dobrovl-jah, kjer so predali namenu odsek ceste, ki povezuje Braslovče z Dobrovljami, v dolžini 7,7 km. Tako je končno tudi ta zaselek na nadmorski višini 700 m dobil asfaltirano cesto, ki ga povezuje z okolico. Cesta je stala okrog 50 milijonov tolarjev, denar pa so prispevali Občina Žalec, Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo Slovenije, Sklad za demografsko ogrožena področja in razvoj podeželja in vasi, KS Braslovče in krajani Dobrovelj v denarju in s prostovoljnim delom. Otvoritve so se poleg krajanov udeležili še številni gostje iz Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, Občine Žalec, izvajalci gradnje ceste in predstavniki pobratene KS Kojs- ko v Goriških Brdih in Števerja-na v Itraliji. Preden je s prerezom traku predala cesto namenu 88-leta Mihaela Ramšak, je cesto blagoslovil braslovški župnik Jože Zidanšek ter vsem zaželel srečno in varno vožnjo. Po otvoritvi ceste je bila še krajša slovesnost, na kateri so najbolj zaslužnim podelili spominska darila. Poleg te ceste na Dobrovlje so od lanskega pa do letošnjega praznika asfaltirali še več krajših odsekov cest v dolžini okoli 2 km, do konca leta bodo v KS Braslovče bogatejši za 150 novih telefonskih priključkov, dela pa so se pričela tudi pri izgradnji kabelske televizije. V počastitev praznika so pripravili tudi več športnih prireditev, učenci OŠ Braslovče revijo šolskih pevskih zborov, za soboto, 25. junija, pa pripravljajo orientacijski pohod. ■ -er Poučno in zabavno Šestotrideset gasilcev na občinskem tekmovanju Občinska gasilska zveza Žalec in GO Polzela, ki bo v nedeljo proslavilo 90-letnico delovanja, sta pripravila na Polzeli občinsko gasilsko tekmovanje članov, članic in veteranov. Nastopilo jih je kar 630 iz 28 društev občine. Člani in članice so nastopili v vaji z motorno brizgalno, štafetnem teku z ovirami in vajami razvrščanja, veterani pa v vaji s hidratom in v raznoterostih. Vrstni red članov A: 1. Šešče 917,3 točk, 2. Dobrovlje 907,5, 3. Braslovče I. 896,9; člani B: 1. TT Prebold 922,6, 2. Prebold 922,5, 3. Grajska vas 920,2; veterani: 1. Mat-ke 939, 2. Zabukovica 923, 3. Kapla vas 886; članice A: 1. Braslovče 898, 2. Kapla-Pondor 887,5, 3. Andtaž 863,5; članice B: 1. TT Prebold 866,7, 2. Velika Pirešica 858,4, 3. Zavrh 856,2 točk itd. ■ -er Prejšnji teden sta se še zadnja dva šesta razreda žalske osnovne šole odpravila na planinski raziskovalni tabor na Mrzlico. Tabor je trajal dva dneva. Iz Liboj so učenci odšli najprej na Šmohor, potem pa na Mrzlico. Tam so si z gozdaijem ogledali gozd, lovec pa jih je poučil o gozdnih živalih in o vplivu človeka na naravo. Sprejeti so bili v planinsko društvo Žalec, nato pa še odigrali nogometno tekmo z učitelji. Naslednji dan so se spet peš odpravili proti domu. Čeprav je bila pot pravza- prav kar naporna za šestošolce, pa so po prihodu na Mrzlico takoj pozabili na vzpone in utrujenost. Povedali so, daje bilo kljub naporu prijetno in zabavno. In čeprav so se med potjo tudi učili, je bilo mnogo bolj prijetno kot v učilnici. Tudi učitelji opažajo prednosti takega načina pouka v naravi. Kot je povedala razredničarka 6.a razreda Janja Žgank, je to lepa priložnost, da učitelj spozna dušo vsakega učenca posebej, kar mu zgolj med poukom ne bi nikoli uspelo. ■ rox "Mercator" v Gaju eiiiiiiiiiiiai Slovesno, množično, prijetno Žalske noči se začenjajo Žalsko turistično društvo letos praznuje 100-letnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti bo v Žalcu še posebej pestro in zanimivo, saj bo v treh dneh potekalo več prireditev, pa tudi »tradicionalna Žalska noč bo tokrat kar tri večere zapored. Tako se bo danes ob 19. uri začel glasbeni večer na Šlandro-vem trgu, uro kasneje pa bodo pr^d Kotelom, na $landrm/pm trgu in pred Marjolo nastopili pihalni orkestri iz Geisenfelda, Žatca in Žalca. V petek se bo v Športnem centru ob 9. uri pričel teniški turnir. Ob 18. uri bo odprtje cvetlične razstave v Mestnem parku in koncert Mladinskega pihalnega orkestra Žalec. Pihalni orkestri iz treh hmeljarskih mest bodo imeli uro pozneje spet koncert pri hote- lu, Banki Celje, v Mestnem parku in pred Savinovo hišo. Ob 20. uri bo spet začetek zabave po ulicah. Na dan državnosti bosta od 9. ure naprej v Športnem centru potekala teniški in balinarski turnir, v Savinovem salonu pa bodo ob 10. uri odprli kmečko tržni-co.Sobota bo tudi dan nogometa, saj se bodo ob 16. uri najprej pomerili športni novinarji in du-hnvniki. nh 17 30 uri pa se hn 7a-čel finale ženskega pokala v nogometu med NK Krimom in NK Vrhniko. Ob 19. uri bo ponovno promenadni koncert pihalnih orkestrov, pol ure pozneje bo na Šlandrovem trgu nastopil Aleksander Jež s svojimi gosti, ob 21. uri pa se bo začela tista prava Žalska noč z velikim ognjemetom. ■ rox Minulo soboto je bilo na prostoru ob in v Savinjskem gaju, v Mozirju in po vsej dolini zelo živahno. Za to so poskrbeli zaposleni v poslovnem sistemu Mercator, v katerega sodi tudi M -Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje. Vsako leto se namreč zberejo na enodnevnem srečanju in uspervni odbor tega sistema se je letos odločil za Mozirje in Zgornjo Savinjsko dolino. Razvedrilni del so pričeli že zgodaj dopoldne s sklepnim delom Mercatorjevih športnih iger slovesni del pa ob 13.uri. Več kot 2.000 zbranim je spregovoril predsednik poslovnega sistema Mercator Živko Pregl, svoj delež so prispevali gostitelji, ob tem pa so med drugim podelili tudi nagrade in priznanja najboljšim delavem Mercatorja v preteklem letu. Med dobitniki je bila tudi poslovodkinja zadružne trgovine v Mozirju Zdenka Bincl. Veliko udeležencev iz vse Slovenije je srečanje izkoristilo tudi za ogled Zgornje Savinjske doline, vsi so se veselili ponovnih srečanj in novih poznanstev, da so se gostitelji posebej potrudili za dobro počutje in veselo vzdušje, seveda ni treba posebej poudarjati. ■JP Zanimiva lovska razstava Braslovški lovci so krajevni in svoj praznik počastili z zanimivo lovsko razstavo. Na njej so razstavili orožje, lovsko opremo, literaturo, trofeje, učenci bras-lovške šole pa so dodali risbe, na katerih so predstavili svoje videnje lova in divjadi v gozdu. Poleg razstave so pripravili še streljanje na glinaste golobe, lovski krst in druge lovske zanimivosti. ■ -er 63320 Piše: Ivo Stropnik Poletni opus NEVZDRŽNO PRIHAJA TISTI ČAS, ko bomo lahkokrili zbežali vsaksebi, nekam v bajno kraško privetrje ali pod osameli senčni macesen, tja, kjer nas strnjena oblika sveta, njegova bit in njegova samota zmorejo obkrožiti v desetih dneh. Vsakdo bi moral vedeti, da smo potomci Miru, pomešani s krvjo Jeze. A brezbrižni smo do prvega in tolerantno razpoloženi do nenehne vzkipljivosti slednjega, le kri, ta plebejska kri nam prepogosto vzkipi v vratnih žilah. Še vedno bedi, da se tako blizu nas znova pričenja tudi vroče poletje s strojnico. (Iz dnevniškega zapisa k 19. juniju) *** STOPILI SMO ŽE TUDI V ČAS prvih strastnih gobarjev, težko požveplane borovnice pa se bodo letos menda - v paničnem strahu pred klopi - kar same prikotrljale v našo dolino ... - Šli bomo čez dober teden na tretjejulijsko kračo. Iskreno priznajmo, to je največji praznik našega mesta, naše doline. In prav je tako! Zbledela je iz mojega pesniškega besednjaka prispodoba "črno zlato", a razumem jo globlje od večine slovenskih pesnikov; kateri pesnik pa še ima v svoji biografiji zapisano: "Ker mu je v jami postalo pretemno..." Kar se pa tiste krače tiče: zmeraj in vrsto let je prinesla v našo hišo majhen stanovski praznik, najprej z očetom, potem z bratom, potem ... - Ne, s tremi kračami na mizi se ni nikoli končalo, niti pričelo. (Krače v kulturi so bolj piščančje, če sploh, vendar imajo v sebi tudi nekaj hranljivega in veliko sočnega.) Ob rudarskem stanovskem prazniku razmišljam o "človeški iskrenosti": tudi tu je "kameradovstvo" izgubilo svojo ceno, nestrpni nacionalizem se je prikopal na površje tudi tu - a o tem 10. junija na Velenjskem gradu premierno prikazan videofilm "Premog je luč" ne govori. Domači filmski ustvarjalci B. Salobir, M. Marič, T. Čonkaš in M. Slapnik so posneli dragocen dokumentarec o premogovniška v Šaleški dolini. Film pa je za dokumentarni žanr vendarle nekoliko predolg (55 minut), še zlasti če ne upošteva prednosti kamere/filmske slike pred dolžino komen-tatorsko-tekstovnega (pohvalno gladko branega!) dela; številni motivi se namreč ponavljajo brez novih sporočil. Filmsko uspešnih mest, kakršen je na primer zamegljeno panoramični prizor šoštanjske elektrarne pred spustom kamere k njeni prizemljitvi, kjer se nekdo na zeleni trati igra s psom, tekstovno pa je govor o ekološki sanaciji -, takšnih mest je za (nujno) dvojno filmsko interpratacijo žal premalo. Čeravno je film tu in tam kar nekoliko preveč superlativen, sicer pa (pre)ozko vezan na izbrano (naslovno) vsebino, zagotovo sodi med uspešnejše prispevke k promociji Velenja in Doline, še zlasti ob izdelavi in širši predstavitvi nove celostne podobe velenjskega premogovnika s širokim spektrom vzporednih (turističnih) dejavnosti. *** TUDI V VELENJSKI KULTURI "čas kislih kumaric" še ni nastopil (to je namreč tisti dopustniški čas, ko ni novic in se nič ne dogaja). Pa se bo vendarle tudi v času od konca julija do konca avgusta pod šaleškim soncem marsikaj zgodilo. Dogovorno (s Stanetom Vovkom) pač poskušam na svoj način komentirati izbrane dogodke, ki imajo svoj globlji epicenter pri Kulturnem centru. "Globino našega kulturnega krampanja" osebno občutim tudi drugače: ob obisku (850 let starega klicanja) Ljubljane (Luwigana) me tamkajšnji znanec pozdravi z informacijami, ki so jih zanetili dogodki iz naših logov, pa se človek, ki se mu kar prepogostoma dozdeva, da prihaja iz kulturno "anonimnih in anemičnih" krajev, kar nekako bolje počuti. Kot poletni prispevki k šaleški kulturi se bodo v okviru vsakoletnih srečanj ustvarjalne mladine prav kmalu zvrstili Likovna kolonija, Mednarodna šola kitare, Raziskovalni tabor '94 (Škale) in še kakšno drugo srečanje mladih. Tudi priprave za tradicionalni Pikin festival Ž94 že potekajo. V poletnih dneh bomo pogosteje odspodaj in odzgoraj (te možnosti so sicer manjše in odločitve pogumnejše) zrli na Velenjski grad, nekateri bodo razmišljali, kdaj končno s poletnimi prireditvami obljuditi tudi grajsko ostalino Šalek (bognedaj, da bi kdo rekel razvalino!); nad Kavčnikom bo žarelo sonce, turistično geslo, ki se te dni piše na nebes našega mesta in naše doline, naj vas zvabi na poti, ki smo jih z besedo in sliko ujeli v (pred-lanski) monografiji Velenja (turističnega vodnika žal še vedno nimamo, mikavnih znamenitosti pa resnično veliko, zato bo treba prav kmalu nekaj postoriti tudi v tej smeri). In za vse to, ter še za tisoč drugih drobnih stvari, se križajo poti s Kulturo. Doumevanje "kulture" v naših glavah paje še zmeraj silno silno različno, zato ne bo odveč, če pogledamo, kako jo definirajo slovarji in leksikoni. Takole jo (v prvih treh odbranih pomenih) definira Slovar slovenskega knjižnega jezika: kultura - 1. skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja; 2. dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja, ustvarjanja; 3. lastnost človeka glede na obvladanje, uporabljanje splošno veljavnih načel, norm, pravil pri vedenju, ravnanju ... Družboslovni leksikon (Leksikoni CZ: Družboslovje, 1979, 1986) pa nam besedo kultura mdr. definira takole: Kultura je enoten družbeni pojav, celota "materialnega " in "duhovnega ", je bist\'en sestavni del družbeno-zgodovinskega dogajanja, ne glede na področje, na katerem se to dogajanje odvija, v družbenoekonomski bazi, pravnopolitični nadgradnji ali na področju družbene zavesti. (?!) Je torej slučajno, da leksikonskemu geslu kultura, sledita gesli kulturna politika in kulturna revolucija'} KULTURA Zgodilo se je... 23. rožnika LETA 1880 Ker pravijo, daje smeh pol zdravja, pričenjamo današnji zapis s šalo iz Slovenskega gospodarja: "Smešničar. Zdravnik je zdravil bolnika vže dolgo časa pa brez posebnega uspeha, tako daje bolnik slednjič ves nevoljen zdravniku rekel: "Gospod zdravnik! dolgo me vže zdravite, pa do zdaj še zmirom brez uspeha. Prosim Vas poprimite se vendar enkrat resno svojega posla in vničite z enim udarcem vzrok moje bolezni!" "To hočem brž storiti" reče zdravnik, vzdigne palido in razbije z jednim mahom vinsko steklenico, ktera je na mizici poleg bolnikove postelje stala. In bolnik je res v kratkem ozdravel." Ko bi le bilo pri vseh boleznih tako enostavno, čeprav vem, da se je tudi alkoholu zelo težko odpovedati in da ne gre ravno za enostavno bolezen! LETA 1913 Naslednji članek iz Velenja je bil objavljen v Slovenskem narodu. Ker gre za nadaljevanja članka iz ene prejšnjih številk Slovenskega naroda, naj povem, da gre v bistvu samo za pretep med učiteljem in kaplanom, ki sta pred sporno "birmo" skupaj malo pregloboko pogledala v kozarec. Časopis slovenskih liberalcev pa je ta dogodek seveda takoj izrabil za napad na klerikalce in nemškutarje, ki jih tudi v Velenju tisti čas ni manjkalo. "Birma v Velenju. Obljubili smo, da poročamo o izidu birme v Velenju. Dasi ni naša navada poslušati v sodni dvorani razne tožbe, smo to zanimivo obravnavo težko pričakovali. Kar objavita zadnja "Vahterica" in "Štajerc" obširno častno izjavo in preponižno zahvalo za umaknitev tožbe šulferajnskega učitelja Dworaka proti velenjskemu katehetu Malnerju, katero je zadnji najponižneje podpisal tei po vrhu plačal 120 K za šulferajnski otroški vrtec in odvetniške stroške. Kdor se zanima videti, kako malo časti imajo naši "prečastiti" dandanes, naj si pogleda to izjavo v zadnji števili "Vahterice" ali pa ptujskega "Štajerca". Vam pa črna gospoda dober tek!" "Birmska zaušnica" je bila kljub alkoholu ali pa morda ravno zaradi njega očitno precej boleča. LETA 1972 Na naslovnici Šaleškega rudarja so objavili članek z naslovom "Titov praznik": "Malokrat se primeri, da bi bil osebni praznik nekega državnika tako velikega pomena in tako velik mednarodni dogodek, kot je bila Titova 80 - letnica. Njegov rojstni dan smo praznovali ne samo v Jugoslaviji, ampak na vseh celinah. Svet je dal našemu predsedniku veliko priznanje za njegovo delo in njegov prispevek v mednarodnem življenju. Tuji tisk je enoten v oceni, da bo tovariš Tito prišel v učbenike sveta kot najbolj markantna jugoslovanska osebnost, z ogromnimi zaslugami za pozitiven razvoj odnosov v Jugoslaviji in svetu. Zato ni slučaj, da so predlagali, da bi mu letos podelili Nobelovo nagrado za mir, saj mu ni enakega v svetovni zgodovini." Ali se vam zdi, dragi bralci, da bi bilo potrebno k članku še kaj dodati?! ■ Damijan Kljajič Rudarska godba Velenje 2. koncert solistov, komornih skupin in godbe Letos je pripravila rudarska godba Velenje že drugi koncert v veliki dvorani glasbene šole Velenje. Rudarska godba je priljubljena med Velenjčani. Zato je bila tudi tokrat, v četrtek, 16. junija zvečer, dvorana polna. V prvem delu koncerta so nastopale komorne skupine. Kvartet klarinetov, katerih igralci so bili: Boštjan Me-sarec, Dejan Mušič, Uroš Supovec in Lovro Vrzelak, so pričarali na oder harmonijo, ki je bila več kot uspešen uvod v koncert. Sicer pa vemo, da so bili imenovani igralci na državnem prvenstvu najboljši. Za klarineti so igrale flavte, tolkala, kvartet baritonov in trobilni kvintet. Ta je pomenil drugi vrh igranja v prvem delu. Jani Repnik, Tadej Kortnik, Grega Tovšak, Peter Zdovc in Gvido Beliš so z ubranostjo odigranega osvojili publiko. Imenitna sta bila pozavnist Peter Zdovc in solist Jure Pukl. Prvi del koncerta so mladi zaključili z mehiškim Skercom. V drugem delu so nas zopet prijetno presenetili obiskovalci svetovnih glasbenih odrov in trikrat zlati velenjski godbeniki. Pod taktirko magistra Marina se je celota zlila v mogočno glasbo, ki te je ob koncertu št. 3 zanesla dalje, v preteklost. Sožitje instrumentov je ponujalo reminiscenco na nekdanjo himno Velenjčanov, na njen tekst: Tam, kjer včeraj še. Ob koncertu sem jo podoživljal in pred menoj so kot iz sna vstajale vse tiste številne delovne akcije, ki so spremenile Velenje v cvetoče mesto... Hip nato smo poslušali Ken-nijevo Otožno uro. Modre, zabrisane dalje, večer, ki ga zunaj Slovensko ljudsko Gledališče Celje sii s is^jRSfi j^jM Slovensko Ljudsko Gledališče Celje Novačan: Herman Celjski Že od minulega petka dalje je Stari grad v Celju spet zanimiv tudi za ljubitelje gledališke dejavnosti. V avtentičnem okolju člani tamkajšnjega gledališkega ansambla skrbijo za nepozabno gledališko doživetje. Svet nenehnih spopadov z resnico, ideologijo, ljubeznijo,... je združen v Novačanovem delu Herman Celjski, ki so ga člani Slovenskega ljudskega gledališča Celje nadvse uspešno igrali že v minuli sezoni. Na sporedu bo tudi drevi (v četrtek) in v soboto, 25. junija, vedno ob 21. uri. zastruplja S02, ogroženost, ki sili skozi okna in vrata... Menkena in Adhmana - Beau-ty and Beast (Lepotica in zver) nas navdajata z upanjem in glasba iz scenske glasbe za film nas pomirja. Stopali smo na Jug, v Španijo, tja, kamor potujejo tudi velenjski godbeniki jeseni. Poslušaš Becka in Mabaara, kompozicijo o španskih gradovih: Castles in Spain - in že te objame toplina in mehkoba južne dežele. Slišiš in občutiš temperamentni ples flamengo, kastanjete, ki si poigravajo z ubranostjo melodike z juga. Škoda, prehiter je bil konec kvalitetne parade godbenikov, Zaključili so jo s Štruclovo koračnico Zlatorog. Oklenili smo se simbola slovenstva Triglava in v mislih peli z godbo: Oj, Triglav, moj dom... Ovacije in želje za podaljšan konec večera. Nasmeh je preletel poslušalce, kajti dodali so še novo koračnico, ki jo bodo odigrali tudi za dan državnosti. Pozdravljena Slovenija je izzvenela in v njeni melodiki sem poslušal še z agorske zvonove. Kaj naj rečemo za konec: nageljni nastopajočim so bili skromno priznanje za bogat in kvaliteten večer. Ponovno se je ob doživetem porajala želja: še jih bomo poslušali in kadarkoli, jih bomo poslušali radi. Čutili smo, požljahtnjeni z ubranimi zvoki, da že praznujemo največji rudarski praznik leta. ■ Viš Razstava v gostišču Brišnik : ■ V gostišču Brišnik na Partizanski cesti v Velenju je odprta ■ razstava grafik. Ta se čudovito ujema z ostalo opremo, pa čeprav ■ je abstraktna v svojem konceptu. Takih, sodobno urejenih gos- 1 tišč, smo v tej občini lahko samo veseli. Razstavljalec drobnih ( umetnin je slikar Iztok Šmajs iz Velenja. a Prireditve Kulturnega centra Napotnik" Velenje 'Ivan 1 V DEŽELO JAGOD Za imetnike Pikinega abonmaja smo pripravili izlet v DEŽELO JAGOD, ki bo v torek, 28.6.1994 z odhodom ob 13.00 izpred Avtobusne postaje v Velenju. Udeleženci se bodo najprej ustavili ob Vrbskem jezeru in se povzpeli na razgledni stolp Piramidenkogel, nato se bodo zakadili v Deželo jagod, kjer plačaš samo tiste jagode, kijih odneseš s seboj (14 ATS/kg). Na koncu pa se bodo ustavili še v McDonaldsu. Za izlet seje potrebno prijaviti do ponedeljka, 27.6. dopoldne. Odrasli plačajo 1.000 SIT (prevoz, vstopnina in malica na avtobusu), otroci 500 SIT. Pikini abonenti do deset let pa nič. fr LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.3o na Radiu Velenje in TV Kanalu 8 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. V nedeljo, 19. junija, ste glasovali takole: 1. KOVAČI: ' 'Zima je prišla" 5 glasov 2. BENEŠKI: "Vince rumeno" 4 glasovi 3. GOR. MUZIKANTJE: "Jodlarska polka" 3 glasovi 4. NAGELJ: "Pastir je kralj planin" 2 glasova 5. AS: "Gospodična" 1 glas Predlogi za nedeljo, 26. junija: 1. AVSENIK1: "Pa spet veselo" 2. Ans. Petra FINKA: "Veselica" 3. Ans. Stanka MIKOLA: "Dixie punca" 4. SLAK: "Domači vasici" 5. VESNA: "V parku" V Vill Grabner JJ "MOJE SANJE - LEPŠE STANOVANJE Moje sanje - lepše stanovanje Dom je okolje, v katerem večina ljudi preživi največji del svojega časa. Koliko in kako radi smo doma, pa je odvisno tudi od tega, kako si uredimo svoje domače okolje v funkcionalnem, oblikovnem in estetskem smislu. Finalizacija, funkcionalna ureditev in oprema doma je torej področje, ki zelo vpliva na kvalitetno našega bivanja oziroma počutja v prostoru. Pri nas temu področju življenja še ne dajemo dovolj pomena! Pravočasnost odločanja za strokovne nasvete Projekt notranje opreme prostorov je mnogo več kot samo izbor in postavitev pohištva in zaves. Začne se že dosti prej, najboljše že med samo gradnjo objekta. Tega se večina graditeljev prepozno zave. Tudi, če se odločijo za projektanta notranje opreme, ga po navadi pokličejo šele na koncu, ko je objekt že gotov in finaliziran. V tej fazi mora projektanto opremo, postavitev pohištva, materiale in barve podrediti objektu, takšnemu, kot pač je! Bistveno drugače paje, če se projektant vključi že v fazi gradnje! Funkcionalna ureditev prostorov Najprej se izdela projekt funkcionalne ureditve stanovanja ali hiše. S tem projektom analiziramo tloris objekta - medsebojne komunikacije in povezave med prostori, idealno postavitev opreme v prostoru glede na njegovo funkcijo, naravno osvetlitev, velikost, udobje itd. Prav od te funkcionalne analize je odvisno naše počutje v posameznih prostorih, ker z njo določimo najugodnejše postavitve sedežnih kotičkov, jedilnice, ležišč, delovnih površin... Na naše počutje namreč še bolj kot "lepota" prostora vpliva pravilna razporeditev opreme! V tem delu projekta določimo tudi pozicije vrat med prostori (čim krajše poti - večji izkoristek prostora), postavitev radiatoijev, instalacijskih priključkov, svetil itd. Takšen projekt nam omogoča, da se ob gradnji objekta predelne stene in instalacije izvajajo že v skladu z bodočo opremo. Priključki, radiatoiji, vrata...bodo postavljeni tako, da ob postavitvi pohištva, svetil in zaves ne bo nobenih naknadnih posegov, prestavljanj in nepredvidenih zapletov! Stil notranje opreme Naslednja faza projekta notranje opreme je določitev stila. Projektant mora v razgovoru s stranko in ob skupnem ogledu prospektnega materiala najprej ugotoviti, kakšen stil opreme in kateri materiali so stranki najbolj všeč oziroma najbolj blizu. Njegova naloga je, da opremo, izbrano pohištvo, barve in materiale čimbolj približa strankinemu okusu, hkrati pa jih uskladi v strokovno in estetsko skladno celoto. Nikakor pa ne sme stranki vsiljevati določenega stila, ki ji ni všeč, ker se v takem okolju ne bo prijetno počutila! "Stilov opremljanja" je ogromno. Nekateri si želijo posnemati določeno vrsto opremljanja iz preteklosti: - masivne izrezljane omare iz hrastovega, češnjevega ali afriškega lesa s posnemanjem renesančnega, baročnega, rokoko stila... v kombinaciji z velikimi lestenci iz steklenih kristalov, z žametom, mozaičnimi parketi itd; - drugi želijo opremo v stilu "starih kmečkih kašč: grobo obdelana masivna oprema z vidno leseno konstrukcijo objekta, lesenimi ali opečnimi podi, grobimi ometi, lanenimi tekstih in domačo čipko, zbirko starih likalnikov in kolovrata...; - nekateri vztrajajo pri "klasični opremi" - enostavno pohištvo v ijavih barvah, klasični regali, ki so prevladovali zadnjih dvajset let, hrastov parket, klasične sedežne garniture in ponavadi dolgočasne zavese... Takšne inte-riere lahko poživimo samo z res živahnimi in posebno oblikovanimi zavesami in z veliko zelenja; - moderni stil zajema zadnje trende opremljanja, ki dajejo zelo veliko možnosti in različnih kombinacij. Pojavlja se ogromno novih materialov, ki s pomočjo iznajdljivosti in fantazije lahko zaživijo v krasnih interierih. Spet se pojavlja kamen, marmor, usnje, steklo, ogledala, barvni in pestri tekstih, medenina... Finalizacija prostorov Izbranemu stilu pohištva mora porojektant podrediti oziroma prilagoditi ustrezne finalne materiale in njihove barve. Tla: finalna obdelava tal je odvisna predvsem od namembnosti prostora. V prehodnih prostorih, kjer se ne zadržujemo dlje časa, lahko uporabljamo čistiljive materiale odporne na obrabo (keramika, marmor, granito-gres...). V bivalnih prostorih morajo biti tla toplejša in prijetnejša (parket, pluta, topli pod, ali pa prej našteti materiali s talnim gretjem!). Za spalne in otroške prostore izberemo lesena ali tekstilna tla. Tu pazimo na kvaliteto in barvo, da bo vzdrževanje čim lažje (za preproge -globinski sesalniki! Stene so ponavadi Analizirane z ometi, ki so lahko gladko zaribani, grobo ometani ali pa v raznih novejših grobih izvedbah (Bavarski ometi). Najlepše so bele ste- ne, ki naredijo prostore svetle, prijazne in velike. V mokrih prostorih jih obložimo s keramiko ali marmorjem, v določenih prostorih pa lahko kakšno steno popestrimo tudi z lesenimi oblogami (če imamo vzrok za to), vendar ne preveč in v skladu z opremo! Za razširitev ozkih prostorov ali za razne dekorativne efekte lahko določene dele stene obložimo z ogledali. Stropovi: podobno kot za stene velja tudi za stropo-ve. Pri tem moramo vedeti še to, da previsoke prostore lahko znižamo z raznimi visečimi stropovi, ali pa samo s tem, da jih temno pobarvamo. V mansardah so stropovi ponavadi leseni. Barvo opaža uskladimo z opremo. Pri tem moramo paziti, da ne bo preveč lesa, ker bo prostor deloval prenasičeno. Pri mansardah uporabimo čimveč strešnih oken, da bodo prostori svetli in prijazni. Za finalizacijo prostorov priporočam čimbolj nevtralne barve! Prostore bomo učinkovito popestrili z opremo in dekorativnimi dodatki, ki jih bomo tudi večkrat in lažje menjavali ter s tem spreminjali ambient. Dosti težje in dražje je zamenjati vgrajene materiale, ko se naveličamo določene kombinacije kot pa opremo. Okna in vrata: pri notranji opremi je zelo pomembna tudi izbira oken in vrat. Danes je na voljo ogromno proizvajalcev z najrazličnejšimi modeli. Oblike in barve moramo spet prilagoditi izbranemu stilu opreme. Poleg klasičnih ijavih vrat se vse bolj uveljavljajo črno in belo furnirana vrata z zanimivimi zasteklitvami, medeninastimi prečkami, barvnimi stekli... Te nove modele in barve lažje uskladimo z modernimi pohištvenimi programi. Oprema prostora Zadnja faza v projektu notranje opreme je izbor pohištva, svetil, zaves, preprog in drugih dekorativnih dodatkov. Stil opreme smo določili že prej, sedaj je na vrsti izbor konkretnega pohištva v izbranem stilu. Pomembno je, da se pred nakupom izdela skica pohištvenih sestavov in izbor elementov, kije odvisen od velikosti prostora, števila oseb, ki ga bodo uporabljale, njihove starosti, potreb in navad. Zato ni vseeno, ali kupujemo pohištvo v trgovini kar "na metre" ali pa po prehodni skrbni analizi. Tudi svetila imajo v prostorih zelo pomembno vlogo! Glede na vrsto in.funkcijo razsvetljave in glede na dekorativni efekt. Tudi tu je ponudba proizvajalcev in artiklov ogromna. Izbor je odvisen od vrste razsvetljave (splošna, točkovna, posredna, za poudarjanje zanimivih detajlov...) ter spet od stila opreme! Neverjetno velik učinek pa lahko v prostoru dosežemo z dekorativnimi dodatki - zavesami, prtički, blazinami, slikami... Zavese so tista zadnja faza projekta notranje opreme, ki pomeni "piko na i" celotni ureditvi prostora. Lepota, prijetnost, eleganca in pestrost ambienta so odvisni ravno od tega zadnjega dodatka. S pestro izbiro barv stranskih zaves, obšivnih trakov, pentelj in našivkov bo prej nevtralen in dolgočasen prostor zaživel in dobil svojo končno podobo. V stanovanju lahko opremimo vsak prostor v drugi barvi, ki pa morajo biti skrbno izbrane glede na pohištvo in funkcijo prostora. Oblika in velikost stranskih in vmesnih zaves je odvisna od oblike in velikosti prostora, saj z zavesami lahko dosežemo odlične optične korekture prostora. Poudarila bi tudi, da lahko prav z zamenjavo zaves v stanovanju dosežemo najvidnejše efekte "prenove stanovanja". Nazadnje ne pozabimo na zelenje! Rože, zelene ali cvetoče, v šopku ali lončnice - so tiste, brez katerih naš dom ne bo zaživel. V prostoru jih ni nikoli preveč! S pravilnim izborom bodo postale (tako kot hišni ljuoljenčki) živi del naše družine! Če si boste svoj dom uredili načrtno, premišljeno in z veseljem, boste v njem srečni, četudi morda ne bo ne vem kako bogat ali luksuzen. Včasih je v toplini ali zanimivem detajlu, ki vam je všeč - več kot v bleščeči lepoti. Pa veliko uspeha vam želim! TUDI VAŠE SANJE ■ LEPŠE STANOVANJE -SE LAHKO URESNIČIJO! M Darja Mlinar, dipl. ng. arii., ATELJE "APO" Ateue za Projektiranje m Opremljanje stanovanj, hiš. lokalov, trgovin, pisarn... Načrtovale potiiStva, zaves.svetil dekorativnih dodatkov.. Adaptacije in lunkcionalne rešitve. DARJA MUHAH. Il-l. VMM* Milani 15. M. K3/IU-U7 NOVO!!! Poleg projektantsko svetovalnih uslug vam ATEUE - APO vso predvideno in izbrano opremo tudi dobavlja in dostavi na dom - po konkurenčnih cenah! In ne samo pohištvo, tudi zavese, od domaČih proizvajalcev do čudovitiih uvoženih artiklov znamke Cordi-tna. Za naše stranke nudimo ogled na domu z izmerami in brezplačne nasvete arhitekta ob nakupu pohištva in zaves! Torej: VSE ZA VAŠ DOM - NA ENEM MESTU - ATEUE APO Da bo Vaš DON res DON ste vabljeni v naše Industrijske prodajalne v Ljubljani in Nariboru ali na ostala veiana tovarna zaves p.o. Ijubljana, šmartinska 52 tel.: 061/316-251 fax: 061/13-14-031 f iM lit :M m #flp .pital« trne Mp ■Hp MllllBME ........1110' i Mr: OBIŠČITE INDUSTRIJSKE PRODAJALNE Y LJUBLJANI in MARIBORU illillsS i : - : : :: ' A.....-m 1 a Velana tovarna zaves Ljubljana, Šmartinska 52 (ob tovarni) mL K mSrJv A i^atf ' ' ' Trgovina je odprta: vsak dan od 8. do 19. ure ob sobotah od 8. do 13. ure ,|f . , - dnevne sobe, regali > - omare v večih barvah od 1.D do 5.D v V\v ^ - omare z drsnimi vrati dfir t\V0 - vzmetnice različnih dimenzij <|C\»* - jedilnice, stoli, mize Ov^ - sedežne garniture - kosovno pohištvo ^ Inf. na tel.: 720-122 Delovni čas prodajalne: pon - pet 8.-18. ure, sob 8.-12. ure Za vsak nakup nad 50.000,00 SIT brezplačna PIZZA v razširjenem bistroju VENERA na Polzeli. Odprto od 9. do 24. ure, torek zaprto. gorenjese/v/s 63320 Velenje, Partizanska 12 Telefon: 063/853-231 Fax: 063/854-762 TEmPO • Strokovno servisiranje gospodinjskih aparatov in zabavne elektronike po konkurenčnih cenah. Za opravljene storitve in vgrajene rezervne dele dajemo garancijo. • Prodaja velikih in malih gospodinjskih aparatov, avdio in video aparatov, originalnih rezernih delov gorenje. • Prodaja In montaža klima naprav in plinskih kotlov. • Celovita ponudba kakovostnih sistemov tehničnega varovanja objektov • Expres transport - redni ali expresni prevoz blaga doma ali v tujini - vsa špediterska opravila MOŽNOST ZAKUPA: • mesečno odplačevanje • takojšnja uporaba izdelka • brezplačno vzdrževanje ves čas zakupa SERVISNA ENOTA V VELENJU, Cesta talcev 37 Popravila in prodaja gospodinjskih aparatov 063/854-229 Prodaja rezervnih delov po povzetju 063/852-822 V akciji Bramac za lepšo Slovenijo bomo vsem, ki se boste za nakup odločili do 15. julija 1994, brezplačno pripeljali 1.000.000 Bramacovih strešnikov. •BRAMAC* Vse za streho. S 30-letnim jamstvom. V vseh dobrih trgovinah z gradbenim materialom! u Prijatelj pri gradnji hiše od temeljev do strehe in naprej Res, lepo je imeti prijatelja pri gradnji hiše in opremljanju stanovanja. Pravega prijatelja, ki ti pomaga v stiski, svetuje in omogoča nakup z vsestransko ponudbo, s posebno ugodnimi kreditnimi in ostalimi pogoji. Prijatelja, ki te pričakuje po vsej Zgornji Savinjski dolini, ki lajša zagate vseh vrst, ki omogoči trdne temelje, zagotovi lepo podobo in varno streho, bogato opremi notranjost, olepša okolico, popestri prosti čas in poskrbi za razvedrilo in sprostitev. Tak prijatelj je M - ZKZ Mozirje s svojimi poslovalnicami, vaši prijatelji bodo prodajalci in svetovalci v njih. Tokrat predstavljamo ponudbo Kmetijsko-preskrbovalnega centra v Ljubiji pri Mozirju in Blagovnice na Ljubnem ob Savinji, ki vas bo gotovo ohrabrila pri opremljanju stanovanja in zlasti pri odločitvi za gradnjo vašega doma. Vaš prijatelj, pomočnik in svetovalec: MERCATOR - ZGRONJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE adruga mozirj e Mercator ■ Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, z.o.o. Cesta na Lepo Njivo 2, 63330 Mozirje Telefon: 063/ 831-521, 831-532, 831-055, 831-594 Telefax: 063/ 832-140, 832-272 Kmetijsko preskrbovalni center Ljubija Moja stanovanjska hiša, moje stanovanje! Niso zgolj sanje, so želje in nujnost, je trdo delo in odrekanje, so ugodnosti, sta pomoč in olajšanje! Od temeljev do strehe, do notranjosti in opreme - vse za vsakogar, na enem mestu, ugodne cene izredni pogoji, odlična in raznovrstna ponuba: vreča cementa 500 tolarjev vreča apna 350 tolarjev VOBITEKT (rola) 2.190 tolarjev strešna lepenka (rola) 865 tolarjev betonsko železo (kg) 70 tolarjev armaturne mreže (komad) od 1.800 do 4.890 tolarjev SIPOREX (m3) 9.900 tolarjev stiropor 1 cm (m2) 78 tolarjev tervol II (m3) 3.700 tolarjev strešna opeka: 8-valjne salonitke (komad) 790 tolarjev strešno okno (65x112 cm) SAMO 24.900 tolarjev termo okna PO TOVARNIŠKIH CENAH PO ZELO UGODNIH CENAH NUDIMO ŠE: - vse vrste PVC odtočnih cevi - izdelke betonske galanterije - dimnike Schiedel - vratna krila in podboje - modul opeko - vse za vodovod in toplovod IN ŠE MARSIKAJ KAR ŽELITE IN PREDVSEM POTREBUJETE! Telefon: (063) 831-040 KPC Ljubija - poslovalnica Elektro Vaša hiša je postavljena, stanovanje pripravljeno. Čakajo kuhinja, dnevna soba, kopalnica, delovna soba, čaka urejanje okolice, čakajo užitki, hobiji, sprostitev, rekreacija. V bogati ponudbi poslovalnice Elektro čakajo stroji, oprema, orodje, čaka še marsikaj, kar vam bo po ugodnih cenah in pod dobrimi pogoji olajšalo delo, poživilo počutje, popestrilo vsakdanjik. Pridite! - celovit program "STIHL" - ponudba elektro materiala - pralni avtomati KAERCHER - vseh vrst šivalni stroji ELNA - gospodinjski in mali gospodinjski aparati - akustika (televizijski in radijski aparati, glasbeni stolpi...) - vijaki in okovje - rokavice, čevlji in ostala sredstva za zaščito pri delu - kolesa od 15.000 tolarjev dalje -celovita ponudba hobi programa "Iskra" in "Black and Decker." Pridite, prepričajte se, izkoristitite pestrost ponudbe in možnosti ugodnih pogojev! Telefon: (063) 831-047 Blagovnica Ljubno ob Savinji KREDITNA PONUDBA, KI JE NE SMETE ZAMUDITI - SAMO DO KONCA JUNIJA! Sedežne kotne garniture TOM iz umetnega usnja v bordo, rdeči in črni barvi: 96.000 tolarjev; sedežne kotne garniture SILVA iz umetnega usnja v bordo, rdeči in črni barvi z dodatnim ležiščem: 112.920 tolarjev. OBOJE NA 12-MESEČNI KREDIT BREZ OBRESTI! V blagovnici v središču Ljubnega ob Savinji vam bodo z veseljem pomagali pri uresničitvi vaših želja in sanj po lepem stanovanju. Lepo je, kadar imate prijatelja v stiski; prijatelja, ki vam omogoči hitrejšo izpolnitev načrtov; prijatelja, ki poskrbi za lepo predsobo, prikupno otroško sobo, toplo kuhinjo, prijetno spalnico, ugodno dnevno sobo, za pestro izbiro zaves in še za marsikaj. Za vse veljajo običajni kreditni pogoji M-ZKZ Mozirje. kuhinjski koti od 29.826 do 38.980 tolarjev vse vrste gospodinjskih aparatov štedilniki TEHNOGAS iz uvoza: - 4 x plin, 2 x elektrika: - 2 x plin, 2 x elektrika: kuhinje po naročilu pralno-sušilni stroj Candy pomivalni stroj Candy: spalnice AVONA ROSE: gugalniki: 98.400 tolarjev 74.400 tolarjev 101.040 tolarjev 80.400 tolarjev 129.000 tolarjev 18.720 tolarjev Telefon: (063) 841-020 Vas je zamikalo? Raznovrstna ponuba in ugodni pogoji vas čakajo v Blagovnici M-ZKZ na Ljubnem ob Savinji! . STIH L Kfc.*' FS44 / 84.500 tolarjev 336.000*'^ M - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje Poznate morda ugodnejše kreditne pogoje?! M - ZKZ vam v svojih poslovalnicah po vsej Zgornji Savinjski dolini za vse vrste blaga nudi naslednje možnosti za nakup blaga: - na 5 čekov brez obresti - na 1 +4 obroke na kreditne pole brez obresti - na 1 +6 obrokov na kreditne pole s 6 - odstotnimi obrestmi na ostanek dolga - na 1 + 12 obrokov na kreditne pole s 16 - odstotnimi obrestmi na ostanek dolga IMSIi ! • OKNA • VRATA • SENČILA • mont. STENE • prenovo OKEN I Mi JELOVICA brezplačen prevoz za nakup nad 70.000 SIT možnost obročnega odplačevanja potr. posojilo 1 +3 (brezobr.), potr. posojilo 1 +6 (9% obresti), plačilo s čeki 1 +3 (brezobr.) Celje, božičeva 3, tel./fax: 063/25-881 Ravne na Koroškem, tel.: 0602/20-175 ERA Velenje, ABC Dravinja, Savinjski magazin Žalec ■^^■MBBIMIIIH S PRAVIM PRIJATELJEM V VARNO ŽIVLJENJE PREDVIDEVAJMO NEPREDVIDLJIVO! Brez zavarovanja premoženja si nobeno gospodarstvo ne more zagotoviti nemotenega delovanja in obstoja, noben človek pa dolgoročne ekonomske in socialne varnosti. Včasih je dovolj samo ena nepredvidena nezgoda in škoda je lahko tako velika, da je sami nikoli več ne boste mogli nadomestiti. Zato vam priporočamo, da pazljivo pretehtate, katero svoje premoženje boste zavarovali, v kakšnem obsegu in proti katerim nevarnostim, DA VAŠA PRIHODNOST NE BO OGROŽENA! V ZAVAROVALNICI MARIBOR se bomo potrudili, da vam bomo s strokovnim nasvetom olajšali izbor premoženjskih zavarovanj in vam omogočili številne posebne popuste, tako da bo vaše premoženje ugodno in hkrati kvalitetno zavarovano. Zavarujemo lahko skoraj vse, kar predstavlja vaše premoženje, in skoraj proti vsem, kar bi ga lahko ogrozilo. POŽARNO ZAVAROVANJE Kdor ima veliko, zavaruje svoje premoženje zato, da se po nesreči ne bi zmanjšalo. Tisti, ki ima malo, se zavaruje zato, da bi tudi po nesreči preživel. TRDNA VREDNOST PREMOŽENJA V VIHARJIH NEPREDVIDLJIVEGA ŽIVLJENJA Požarno zavarovanje je nepogrešljivo, ko gre za nepremičnine (trdno grajene, lesene ali montažne objekte) in opremo. Požar lahko zaradi enega samega drobnega trenutka neprevidnosti ali višje sile uniči dolgoletni trud. S sklenitvijo požarnega zavarovanja pa zgradba ni zavarovana samo proti POŽARU, temveč tudi proti viharju, streli, toči, eksploziji, demonstraciji, manifestaciji, padcu letala in udarcu vozila v zgradbo. To pa še ni vse! Ob dodatni premiji vam bomo povrnili škodo še za vrsto drugih nesreč! Posebej naj se pozanimajo podjetniki in obrtniki. STANOVANJSKO ZAVAROVANJE Dom - stanovanje ali hiša - v katerem prebivate, ste ustvarili z mnogo truda, dela in denarja. Uredili ste svoj prostor po svoje, zato ne dovolite, da vam nesreča prepreči zadovoljstvo, ki ga uživate. S sklenitvijo zavarovalne pogodbe in z dodatnim plačilom premije lahko zavarujete skoraj vse! NUDIMO VAM POPOLNO VARNOST VAŠEGA DOMA NOVO! NOVO! NOVO! Etažni lastniki V 365 DNEH JE LAHKO SAMO EN DAN NESREČEN. NE PUSTITE SE PRESENETITI. Stanovanje, v katerem prebivate, je postala vaša skupna lastnina, vašje tudi idealni delež skupnih prostorov. Končno sami odločate o tem, kako boste svoje imetje ohranili, oziroma preprečili, da bi propadlo. Nudimo vam skupinsko zavarovanje vaše zgradbe! Vse kar morate storiti je, da se vsi stanovalci o tem dogovorite in pokličete našega predstavnika. Posebej poudarjamo, da velja to vaše zavarovanje za vašo zgradbo kot nepremičnimo, vse ostale osebne predmete in stanovanjske premičnine vam na vašo željo zavarujemo posebej v okviru STANOVANJSKEGA ZAVAROVANJA za riziko požara, vloma, strojeloma, loma stekla, odgovornosti, oziroma v različnih možnih kombinacijah. Agencija VEKO Velenje Vsak dan vse In za vsakogar cenitve škod Odločitev je bila jasna, premišljena, slonela DAN ,N s je na trdnih osnovah. Zavarovalnica skrajšujemo Maribor je zaradi vse večjega zanimanja med zavarovanci za njene usluge in storitve 15.junija 1992 na Starem trgu v Velenju odprla AGENCIJO VEKO. S to utemeljeno poslovno odločitvijo smo se bistveno približali ljudem v vsej Šaleški dolini. Sklepamo vse vrste zavarovanj in rešujemo morebitne škode. prijetna novost v velenju - OPRAVLJAMO VSAK TEM BISTVENO ČAS NJIHOVEGA REŠEVANJA. Našo mrežo predstavlja 6 zastopnikov z vsemi pooblastili za sklepanje vseh vrst zavarovanj na terenu. Vse podrobnejše informacije dobite osebno, ali na telefonsko številko (063) 856-417, fax: (063) 856-957. AGENCIJA VEKO (Stropnik Igor) Stari trg 36, 63320' VLOMSKO ZAVAROVANJE Število vlomov in ropov ves čas narašča. Zavarovalna pogodba vas sicer ne bo obvarovala vloma ali ropa, uspešno pa lahko prepreči posledice teh dejanj. Zato čim prej zavarujte svoje PREMOŽENJE, tudi DENAR, VREDNOSTNE PAPIRJE in DRAGOCENOSTI proti VLOMU, ROPU ali POSKUSU TEH DEJANJ v hišo, stanovanje ali počitniško hišico. Z atestiranimi alarmnimi napravami 20 odstotkov popusta! ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI! 23. junija 1994 »X Leta 1962 smo v Meblu izdelali prvo vzmetnico, ki smo jo poimenovali Jogi vzmetnica. Bogate izkušnje, pridobljene skozi vsa leta razvoja in proizvodnje vzmetnic, so nas privedle do izdelkov vrhunske evropske kakovosti. Širok program vzmetnic Jogi, kijih v MEBLO JOGI d.o.o. izdelujemo, odlikuje predvsem skrbna izbira materialov, ki so v vzmetnice vgrajeni. Tako se kvaliteta in cena vzmetnic dviguje s količino in kvaliteto uporabljenih materialov. Program vzmetnic Jogi sestavlja osnovni program in program Jogi medical system. V osnovni program sodijo vzmetnice nižjega kakovostnega razreda. To so vzmetnice Jogi: De Luz, Lux, Admiral in Termal. Termal je vodilni v svoji skupini. Izdeluje se v treh trdotah: 80, 110, 130, ki označujejo največjo človeško težo za normalen občutek mehkobe. Ko izbiramo vzmetnico glede na lastno težo, upoštevajmo tudi to, ali spimo bolje na mehkejši vzmetnici, ali nam bolj ustreza trdo ležišče. Zmotno je namreč mišljenje, da mora biti postelja za zdrave ljudi trda. Nujno je, da vzmetnica ni vdrla, kar nastane zaradi slabe kvalitete ali pa predolgi uporabi. Mehkoba ali trdota vzmetnice, pa ni odvisna samo od žičnega jedra, temveč tudi od količine in kvalitete polnil. Znano je, da človek čez noč med spanjem odda tudi do 1/2 1 tekočine v obliki potu. Prav tu pa odigrajo pomembno vlogo naravna polnila, ki so v vzmetnici. Le ta imajo lastnost, da vsrkajo vlago človeškega telesa. Kasneje pa jo oddajo v prostor. S tem, ko je dosežena prava zračnost vzmetnice, lahko rečemo, daje to zdravo ležišče. Žal pa naravni materiali nimajo samih dobrih lastnosti. Njihova trdnost in trajnost je časovno omejena, zaradi svojega izvora privabljajo mikroorganizme, ki lahko povzročajo različne alergije. Prav zaradi tega so vzmetnice Jogi izdelane tako, da s kombinacijo ustreznih materialov ustvarimo optimalno kvaliteto. Proti joqi mikroorganizmom pa se bojujejo s protibakterijsko zaščitno preobleko, ki jo imajo vse naše vzmetnice Iz Jogi medical systema. V Jogi medical system spadajo naslednje vzmetnice: Jogi Hospital - prirejen za ljudi, ki imajo težave s hrbtenico; polnjen z bombažno vato. Jogi Olimp - polnjen s čisto volno, bombažem, kokosom in konjsko žimo. Jogi Aktual - polnjen z umetnimi sintetičnimi polnili, namenjen ljudem, ki imajo težave z alergijo. Jogi Aktual Bio -namenjen ljudem, kijih moti žično jedro; tu jedro predstavljata latex in kokos, polnilo pa čista volna, žima in bombaž vrhunske kvalitete. Poleg vzmetnice Jogi, kije postala sinonim za zdravo in udobno spanje, je Jogi postelja tisto ležišče, od katerega se bomo zjutraj težko ločili. Z dvojnim vzmetenjem, ki se odlikuje samo Jogi postelja, dosežemo zdravo, naravno prožnost postelje. Taka postelja reagira na vsak pritisk telesa, pod težo se poda, vendar ne vdre. Telo ostane naravno zleknjeno, optimalno sproščeno, hrbtenica je v vsaki legi ravna in se ne deformira. Jogi postelja Elegant je postelja moderne oblike. Poseben čar ji dajejo okrogline, katere povdaijajo elegantno obiko. Preobleka je iz kvalitetnih pletenin. Fortuna in Vesna sta postelji klasičnih oblik. Preobleka je iz kvalitetnih bombažnih tkanin. Nike je Jogi poste-lja, ki ima litolast pod. Njena prednost je predvsem v tem, daje demontažna. Vse stranice so mehko obložene in preoblečene v dekorativne bombažne tkanine. Prijetna novost v vaši spalnici je lahko Jogi nočna omarica v enaki izvedbi kot Jogi postelja. Vse Jogi vzmetnice ali Jogi postelje je koristno zaščititi z blazino Aktual Bio, katere preobleka je antibakteri-jsko zaščitena. Pritrdimo jo z elastikami, ki so prišlte na blazino. Izdelki Jogi imajo dolgo življenjsko dobo, ki se s pravilno uporabo, z obračanjem, z občasnim čiščenjem in zračenjem znatno podaljša. Kljub temu, da vgrajujemo najkvalitetnejše materiale, se ne moremo Izogniti rahli deformaciji vzmetnice po dolgotrajni uporabi. Za bojšo kvaliteto vašega spanja, vam priporočamo, da po večletni uporabi razmislite o nakupu nove, udobnejše in modernejše vzmetnice Jogi ali postelje Jogi. MEBLO JOGI Podjetje za izdelavo izdelkov za počitek in spanje d.o.o. Industrijska 5, 65000 Nova Gorica tel n.c.: 065 / 27 537 fcvc: 065 / 27 636 MEBLO 14 mŠČM f.i 1 310? * ^ pi*i Pl j [i*H Ji "aj OVA H 23. junija 1994 NASVETI ČE SE ZATIKAJO VRATA Pri takih okvarah na omarah so jezni prav vsi, posebej pa tisti, kijih najbolj uporabljajo. Najpogostejši vzrok teh težav so neravna, točneje poševna tla, a žal so le redki mojstri, ki tako uravnajo pode, da so idealno gladki.Nagnjenost lahko takoj ugotovimo z vodno tehtnico. Učinkovita naprava, ki izda take poševne pode, paje omara, saj je z vrati takoj nekaj narobe. Najbolj enostavno si pomagamo tako, da omaro na pravilnih koncih podložimo in vrata bodo normalno stekla. CE VODOVODNA PIPA CURUA Preden se lotite popravila pipe, zaprite dotok vode,pri pipah iz katerih lahko hkrati teče topla in mrzla voda, sta dva taka ventila. Dnevno na tak način lahko samo iz ene pipe izteče tudi po sto in več litrov drage vode, koliko nas bo to veljalo na mesec, ne bo težko izračunati. Vodovodna pipa ima tri tesnila in vsa tri lahko prepuščajo vodo. Če voda kaplja ob osi pipe, najprej pritegnemo votlo, štiri ali šestoglato matico. Uporabimo primeren ključ ali cevne klešče. Če to ne bo pomagalo, odvijmo votlo matico do konca. Iz tesnilnega prekata očistimo dotrajano tesnilo, običajno je to konopljena vrvica, vložimo v prekat novo in nato votlo matico spet trdno privijmo nazaj. Pri novejših izvedbah pip ne bomo tako hitro prišli do votle matice in tesnila v njej. Najprej bomo morali odstraniti ročko pipe in nato odviti okrasno rozeto in šele nato se nam bo odprla pot do votle matice in tesnila iz konoplje. Drugo tesnilo je med zgornjim in spodnjim delom ohišja pipe in so okvare na njem silno redke. S primernim ključem odvijemo zgornji del ohišja, da pridemo do ventila. Poškodovano tesnilo zamenjamo in gornji del ohišja privijemo ter dobro zategnemo. Tretje tesnilo uravnava zapiranje in odpiranje vode. Neštetokrat ga odvijemo in privijemo in zato ni nič čudnega, da se izrabi. Njegovo ležišče je na spodnjem koncu stožca pipe. Ko ročko pipe privijemo, pokrije ta spodnji sedež ventila in s tem zapre pot vodi. Tesnilo je privito z matico ali vijakom na vreteno. Zato moramo matico ali vijak najprej odviti, odstraniti izrabljeno tesnilo, ga zamenjati z novim in nato spet priviti matico ali vijak.Včasih se v sedežu ventila nabere apnenec, ki ga moramo odstraniti. V trgovinah se dobi za tako odstranjevanje posebna naprava, s katero si pomagamo pri odstranjevanju apnenca in izrabljenega kovinskega dela ležišča pipe. NOVO V ŠOŠTANJU PRODAJNI CENTER KAJUHOVA 12, ŠOŠTANJ GRADITELJI, PROJEKTANTI, KMETJE, OBRTNIKI, PODJETJA, POTROŠNIKI! ŽELEZNINA DELTA VAM NUDI *prodajno-razstavni salon italijanske keramike - izredni design, ugodne^ene, velik izbor, *prodajno- razstavni salon - švicarskih podov in oblog - izjemne kvalitete in lastnosti *elektro program *železninski program *bela tehnika in MGA * akustika in TV tehnika *gradbeni material *barve in laki *posoda *orodja in drugo Nudimo ugodne kredite na 12 ali 24 mesecev ali plaftlo na tri čeke pri nakupu nad 10.000,00 SIT. OBIŠČITE NAS! rr ■ - V O S N J A K TRGOVINA IN MONTAŽA ŠEMPETER, pri železniški postaji PROSIMO, BODITE POZORNI NA . _ NAŠO NOVO TELEFONSKO ^ ŠTEVILKO: 702 - 100 ^ ^ ///// # # # # # In ob tem še nekaj naših cen: RADIATORJI DE LONGI TIP 22 600 X1200 16.100 SIT TERM0STATSKI RADIAT0RSKI VENTIL HERZ 1/2 " 2.250 SIT STIKALA LINEA - STIKALO NAVADNO 570 SIT -VTIČNICA 580 SIT DEMIT FASADA 5 CM KOMPLET -1810 SIT / M2 Z DOSTAVO PIPE N0BILIV VSEH BARVAH IN KOMBINACIJAH - PIPA ZA KUHINJSKO KORITO 8.950 SIT PIPE ARMAL -PIPA ZA KUHINJSKO KORITO 11.730 SIT STROKOVNA IN HITRA POSTREŽBA DOSTAVA NA DOM, MONTAŽA IN PROJEKTIRANJE SO NAŠE PREDNOSTI v BREZ POPUSTOV IZJEMNO UGODNI! j Velenje, Prešernova 7 Telefon: 856-742 PO NAROČILU IZDELUJEMO: - vse vrste zaves, rolojev, markiz-tend, prtov, blazin in ostale dekorativne dodatke za notranjo opremo stanovanj in lokalov. Veselilo bi nas, da bi smeli z našimi izdelki polepšati notranjost vašega stanovanja in vam ustvariti toplo vzdušje v vašem domu. Vsem dosedanjim strankam se zahvaljujemo za 27-letno zaupanje. ZA VAS, VAŠA Dekorativa! CEMENTNINARSTVO POLAK GORENJE, 63327 ŠMARTNO OB PAKI TEL.: 063 / 885 - 065 Ce gradite, adaptirate ali če imate slabo streho nad glavo, pridite! Ne boste razočarani! Cene so konkurenčne, izdelki pa kvalitetni. Izdelujemo tudi betonske zidake petih velikosti, zidake za škarpe, za silose, cevi, plošče... tNrem>0M SALON POHIŠTVA,Tržaška 65 (Vegros), Maribor, tel.(062)306-406 AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA V MESECU JUNIJU *SPALNICE ZA 89.900,00 SIT ♦KUHINJSKI STOLI ZA 4.990,00 SIT "OTROŠKE SOBE ZA 35.000,00 SIT *SEDEŽNE GRT. Z LEŽIŠČEM 53.000,00 SIT •REGALI ZA DNEVNE SOBE*FRANCOSKE POSTEUE IN VZMETNICE NA ZALOGI* VELIKI GOTOVINSKI POPUSTI, OBROČNO ODPLAČEVANJE ZA DOLOČENO BLAGO NA 9 MESECEV BREZ OBRESTI wem>0M SALON KUHINJ, Ruška 104 (Studenci) Maribor, Tel.(062)102-618 AKCIJSKA PRODAJA KUHINJ V MESECU JUNIJU *KUHINJE m\*M&hm*Gomm* MASIVNE KUHINJE IZ UVOZA * KUHINJA VIOLA -dobava samo 20 dni * KUHINJA VITA DOLŽ. 2,60 m samo SIT 54.900 GOTOVINSKI POPUSTI od 35 do 43 % NA OBROČNO ODPLAČILO NA 4 MESECE VAM PRIZNAMO od 30 do 38 % popusta Stanovanjsko podjetje d.o.o. Velenje Partizanska 12,63320 Velenje Če potrebujete dobrega upravnika stanovanjskega objekta, v katerem ste lastnik stanovanja, se obrnite na "LINE0", stanovanjsko podjetje d.o.o., Partizanska 12, 63320 Velenje, telefon 853- 321 (int. 760,475) ali 853-489. Pokličite in dobili boste podrobnejše informacije o našem delu! B ; Sedaj'je pravi' čas,' da zatesnimo okna in vrata! Zakaj? Ker so v jesenskem času dela na zatesenje-vanju oken in vrat veliko bolj zapletena, ker so zidovi, leseni okviiji oken in vrat umazani in vlažni, pa se samolepilni trakovi ali silikonska tesnilna masa nočejo zlepiti ali prijeti oken, vrat, podbojev in zidu. Najprej moramo temeljito očistiti in razmastiti okna in vrata ter podboje, da bomo lahko temeljito pregledali morebitno že obstoječo izolacijo in nato odstranili dotrajane trakove in iz rež med podboji in zidovi izpraska- li poškodovani silikonski kit. Za trakove bo najbolje, da stare v celoti odstranimo, nato pa robove oken in podbojev vnovič očistimo. Lepljenje novih trakov v celoti bo veliko hitrejše in izolacijski učinek bo boljši, kot če bi iz starih trakov izrezovali poškodovane dele in praznine napoljevali z novimi trakovi. Popolna zamenjava bo učinkovitejša še iz enega razloga; novi del traku bo vedno debelejši od ostankov starega in bo tod hladen zrak našel dovolj prostora za nemoten pretok. Pri- poročamo vam namestitev gumiranih plastičnih samolepilnih trakov. Trajnejši in učinkovitejši so od tistih, ki so izdelani iz upenjene plastike. Med lepljenjem trakov pazite tudi na lepotni videz; zalepljeni naj bodo ravno in med lepljenjem še posebej pazite, da se trakovi ne bodo zgubali. Med morebitno nastalimi grbinami bo hladen zrak tudi našel prostor za vdor v vaše bivališče. S plastičnim silikonskim kitom, v trgovinah je na voljo več tovrstnih izdelkov, lahko s pomočjo posebne piStole dobro zapolnimo vse reže med okenskimi ali vratnimi okviri in oblegajočim se zidom. Prav skozi take reže hladen zrak najraje prodira v zaprte prostore. Morebitne neravnine, ki so nastale med iztiskanjem silikonskega kita, najlažje poravnamo z vlažnim prstom, tovrstni pripomoček seje doslej izkazal ne samo za najbolj učinkovito, temveč tudi za najbolj priročno gladilo. KAKOVOST IMA SVOJE IME izolirka i industrija izolacijskih materialov 61110 Ljubljana, Ob železnici 18, telefon: 061 / 1403 096, telefaks: 061 / 445 - 182 Želite kvalitetno, lahko, lepo in ekonomično strešno kritino BITUMENSKE SKODLE IZOKRIT Z GARANCIJO primerne za novogradnje in sanacije? Imate težave s slabo hidroizolacijo? Je vaš dom slabo toplotno izoliran? Ali ste že sredi gradnje in vas zanimajo pravilni in učinkoviti sistemi izolacij? V našem proizvodnem programu imamo široko izbiro izdelkov za hidroizolacijo, vrhunske kvalitete, kar potrjuje zlati znak slovenska kakovost sq in 10 - letna garancija. - Bitumenski varilni trakovi IZOTEKT, bitumenska strešna kritina BITUMENSKE SKODLE, bitumenski tesnilni trakovi, strešna lepenka, izoval, bitumenske mase, bitumenske razstopine in izdelki za toplotno izolacijo. - Plošče iz stiropora, kombi S, embalaža iz stiropora. - Sistem toplotne izolacije fasade Jubizol in Kombifas. Pokličite nas in skupaj bomo rešili vaš problem I MARLES MARLES POHIŠTVO MARIBOR d.o.o. 62106 MARIBOR, LIMBUSKA 2. p.p. 10, SLOVENIJA tel.: 062/101-211, faks: 062/101-323 KUHINJSKO IN KOPAINISKO POHIŠTVO MARLES -16 različnih tipov kuhinj -4 različni tipi kopalnic Celotni program si lahko ogledate in naročite v naših salonih pohištva Marles v Mariboru, Limbuška c. 2, 062/101-211 in v Ljubljani, Dunajska c. 103, 061/16-83-200 UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI: -kuhinja KIRKA, dolžine 3 m, samo 69.982 SIT -25 % popust na gotovino -10 % popust pri plačilu na 4 čeke -bančni krediti V MESECU JUNIJU: BREZPLAČNA MONTAŽA -OBISKMARLESOVEGA STROKOVNJAKA NA DOMU -če želite, vas obiščemo tudi na domu in vam pomagamo pri izmeri prostora in izbiri VASEKIIHINJE. Izpolnitepriložen kupon in ga pošljite na naslov: MARLES POHIŠTVO MARIBOR d.0.0. Limbuška c.2,62106Maribor in dogovorili se bomo o obisku. 16 -rTir '" Z mi ni m ILO Ja 1994 Oven od 21. marca do 20. aprila Y Napetosti v vašem ljubezenskem življenju bodo počasi ■ popustile, zvezde vam bodo močno naklonjene, zato storite vse, da boste rešili svoje ljubezenske težave. To velja predvsem za vezane, vsi ostale/ bodite v prihodnjih dneh pozorni, saj se lahko zgodi, da srečate nekoga, ki bo ostal z vami dolgo, če ne za vedno. Iz finančnih težav s še ne boste izkopali, čeprav vaši prilivi ne bodo majhni, boste pa kar pokali od zdravja. Bik od 21. aprila do 20. maja Nekdo bo načrtno poskrbel, da se ne boste najbolje počutili. ^ Malo boste krivi tudi sami, ker ga boste sploh upoštevali, saj ni vaš novi znanec in to tudi ne bo prvič. Se vedno ni pravi čas za odločitve o večjih vlaganjih, saj se vam obetajo nepričakovani izdatki. Nekdo piše pismo, ki bo kmalu prispelo na vaš naslov, vsebina pa bo lepa. Zato tudi vaše počutje ne bo najboljše. n Dvojčka od 21. maja do 21. junija Vse, kar boste počeli v naslednjih dneh, se vam bo zdelo neuspešno, vendar ni res. Rezultati se bodo pokazali dolgoročno, zato nikar ne objokujte svoje nesreče, saj bo iz nje kmalu zrasla sreča. Ker ste se enkrat že opekli pri neuslišani ljubezni, to še ne pomeni, da se boste vedno, zato bodite bolj ljubeznivi do oseb nasprotnega spola. Ob koncu tedna boste imeli nekaj težav z glavoboli. Rak od 22.junija do 22.julija O Q Obdobje, ko ne boste imeli pravega vzroka za slabo voljo, se bo še nadaljevalo, nekaj poleta pa mu bodo dali tudi lepi spomini na pretekle dni. Obisk bo seveda nenajavljen, razveselili se ga sploh ne boste, potem pa boste ugotovili, da vam je pravzaprav njegova prisotnost prijala. Pri delu ne boste najbolj spretni, zato pazite, da se ne poškodujete. Lev od 23. julija do 23. avgusta A / V zadnjem času ste partnerja kar malo zanemarjali, čeprav ^ je bil veliko kriv sam, sedaj se bodo nesporazumi med vama lepo zgladili in celo skoraj povsem izginili. To bo vplivalo na vašo delavno storilnost, ki bo v prihodnjih dneh naravnost neverjetna. Zdelo se vam bo, da ne potrebujete veliko spanca, kar se vam bo obrestovalo že kmalu. Spočijte se, sicer bo zdravje pričelo pešati. Devica od 24. avgusta do 23. septembra 11D Nekam brezvoljni boste v prihodnjih dneh, pravega vzroka * po ne boste poznali niti sami. Dejstvo je, da vas še tiste stvari, ki jih sicer obožujete, sploh ne bodo več razveselile. Uteho boste iskali tudi v omami, kar bo problemčke le malo zameglilo. Morda bi bilo dobro, če bi se potrudili in poiskali sorodno dušo, ki bi vam lahko močno pomagala. Le odločiti se morate. Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra Nekaj stvari se ne bo izteklo tako lepo, kot ste si zamislili, kar vas bo močno jezilo. Razumljivo, saj se bo s takim tokom dogodkov porušil marsikater kamenček v nizu vaših poletnih načrtov. Če boste krivili le druge, se ne boste nič bolje počutili - poskušajte rešiti, kar se še da in se z nasmehom in dobro voljo uprite vsem škodoželjnežem. Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra jf| Vsi, ki ste že dolgo zaljubljeni, lahko v naslednjih dneh ^ pričakujete nekaj napetih trenutkov, saj boste o svojem partnerju izvedeli marsikaj takega, kar vam ne bo ravno všeč. Odločiti se boste morali; ali boste vse skupaj preslišali ali pa se sprijaznili, da tako pač je, saj ga imate preveč radi, da bi ukrepali drugače. Pri delu vam bodo metali polena pod noge. Ne dajte se! Strelec od 23. novembra do 21. decembra ^ Nekam naveličani življenja in vseh, ki vos v njem spremljajo, boste v prihodnjih dneh. Se sami ne boste poznali vzroka, prav mogoče pa je, da si ga ne boste priznali. Nekomu namreč zamerite, da ne izpelje prav nič od tistega kar obljubi in ga imate zato že rahlo dovolj. Skrivnost bo to še vedno ostala, čeprav ste jo že skoraj izdali. Partner vas pozna preveč dobro, zato bodite bolj previdni! Kozorog od 22. decembra do 20. januarja y\q Poti do željenih ciljev bodo v prihodnjih dneh veliko bolj trnave, dolge in naporne, kot ste pričakovali. Ne, zvezde vam ne bodo naklonjene. Vse ne nujno potrebne odločitve preložite na ugodnješi čas, pri nujnih opravkih pa bodite dvakrat pazljivi. Se tako se bo zgodilo, da boste naredili kakšno napakico, ki bo potem nekomu služila za izživjanje nad vami. Nekaj težav s prebavili. Vodnar od 21. januarja do 20. februarja ^^ Vse, kar se bo dogajalo v prihodnjih dneh ste pričakovali, ne boste pa prav nič veseli, da se bodo vaše slutnje uresničile. Doma se boste močno kregali, zaradi partnerjeve ljubosumnosti boste tu in tam imeli vsega dovolj, denarja vam bo primanjkovalo... Nič čudnega, da se boste slabo počutili in da boste naravnost bežali od vsakdanjika. Ribi od 21. februarja do 20. marca Temni oblaki se bodo razkadili, življenje se vam bo spet usmerilo po tistih tirih, ki so vam še kar všeč. Najbolj idealen teden sicer to ne bo, bo pa prav gotovo boljši kot prejšnji. Izkopali se boste iz težav, ki časovno sega/o daleč v preteklost, s partnerjem so bosta spet ujela in prav lepo razumela, več boste v družbi ljudi, ki so vam všeč. Sreča vas čaka pri igrah na srečo. MEJ IDA V PDD6ATOVAL35D Prav gotovo je čas nosečnosti tisti čas, ki ostane vedno v spominu. In prav gotovo se je tudi vam že zgodilo, da ste se za lepo urejeno nosečnico nehote obrnili in si jo ogledali še enkrat. Niso redki, ki se jim zdijo ženske s trebuščkom lepe prav na poseben način, seveda paje veliko dovisno od tega, kako so urejene. In dejstvo je, da si je treba za urejen izgled v času nosečnosti vzeti veliko časa in da bodoči mamici ne sme biti vseeno, kako se obleče in uredi. Modni tokovi so v letošnjem letu nosečnicam naravnost naklonjeni, saj so mehko padajoče, ravne, ohlapne linije prevladujoče. Tudi z velikim trebuškom so torej lahko modno oblečene. Zelo primerne so pletenine, ki ne utesnjujejo, koža v njih diha, pa še lepo se dajo oblikovati. Tudi jeans je lahko v garderobi prav vseh devet mesecev, hlače "na patlc" so lepe in zelo praktične, celo "frajerske". Široke bombažne hlače z elastiko v pasu in preko njih dolga, ohlapna tunika, vse v naravnih tonih, bo prav krasen komplet, ki ga z lahkoto popestrimo še z nakitom iz gline. Za tiste, ki se bolje počutijo v krilu, naj hlače zamenja enostavno krojeno krilo, ki ima prav tako elastiko v pasu, krasi pa ga naj še kakšen razporek. Obleke brez rokavov, pod katere oblečemo lepo bombažno ali viskozno bluzo, lahko pa tudi športno mikico, bodo v tem poletju v marsikateri omari in to ne le tistih, ki pričakujejo naraščaj, za njih pa so še posebej primerne. KUHARSKI NAMIG Jabolčni kolač iz listnatega testa 12 kosov po približno 200 kcal Potrebujete: 1 zavitek (300g) listnatega testa, 1 kg jabolk, 150 g sesekljanih mandljev, lOOg sladkorja, po 1 žličko zmletega cimeta, muškata in kardamoma, 2 žlici svežega kremnega sirčka, 50 g masla. Testo raz-valjamo v okroglo ploščo in ga damo na okrogel pekač, kismoganavlažili z vodo. Olupimo jabolka, jih razpolovimo, jim odstranimo peščice, izbočene strani zarežemo. Mandlje zmešamo s sladkorjem in dišavami ter potresemo polovico po testu. Povrh naložimo jabolka z izbočeno stranjo navzgor. Preostalo mandljevo mešanico na hitro zavremo s kremnim sirčkom in maslom ter porazdelimo po jabolkih. Kolač pečemo v prej segreti pečici pribl. 35 minut pri 200 stopinj celzija. Za prvih 15 minut Danski jabolčni kolač 8 kosov po pribl. 490 kcal Potrebujete: 1 kg jabolk, sok in nastrgana lupina 1 limone, 200g sladkorja, 1/4 litra jabolčnega soka, 200g prerežemo na četrtine, jim odstranimo peščice, nato jih dušimo v pokriti posodi v jabolčnem soku, ki mu dodamo limonin sok in lupino ter sladkor. Prepečenec zdrobimo z valjarjem in ga zlatorumeno prepražimo na segretem maslu. Vmešamo sladkor in cimet. V stekleno posodo postavimo pekač naravnost na dno pečice, da postane listnato testo lepo hrustljavo. L. prepečenca (20 kosov), lOOg masla, 75 g sladkorja, 1 zvrhana žlička cimeta, 1/2 kozarca ribezovega želeja, 1 kozarček (150 g) sladke smetane. Jabolka olupimo, jih nadevamo ohlajeno jabolčno čežano, polovico prepečenčeve zmesi, ribezov žele in nato še preostalo prepečenčevo zmes. Stepemo sladko smetano in jo naložimo na vrh. .J Skrivnosti vitkosti Znanstveniki so slutili to že prej, sedaj pa imajo tudi dokaze; ženske se redijo hitreje kot moški in pri tem ne morejo narediti prav nič. Do novih ugotovitev so prišli znanstveniki univerze v Baltimor, ki preučujejo razgradnjo različnih snovi v organizmu in so tako odkrili skrivnost vitkosti. Žensko telo dnevno porabi četrtino manj kalorij kot moško. Raziskavo so naredili na 526 ž2nsk in moških. Dajali so jim enakokalorične obroke hrane, vsi so se tudi enako gibali. Rezultat: žene so se zredile, moški pa ne. Zakaj? Vodja znanstevne ekipe pravi, da se ženske redijo hitreje, ker je moško telo višje od ženskega in ker imajo moški 30 odstotkov več mišic. To sta dva razloga, ki sta "odgovorna" za zgorevanje kalorij. Po drugi strani ima žensko telo več maščobnih mest, zaradi hormona estrogena pa so bolj nagnjene k debelosti. velikokrat poskušajo kilograme odstraniti z različnimi dietami, kar zaradi slabe prehrane organizma povzroča zaustavljale maščob za "premostitev" manjka hranljivih snovi, ki jih organizem dobi z normalno prehrano. Največkrat se zredijo v bedre in zadnjo plat, kar je genetsko pogojeno, saj so naravno grajene drugače kot moški. Da "pokurimo" maščobe najbolj pomaga šport, saj pri športnih aktivnostih maščobe porabimo petnajstkrat hitreje kot kadar telo miruje. Škodljiv je tudi alkohol, ki upočasni razgradnjo snovi v organizmu. * * *** * *4 * * z •** # VEZ *** D N **** * K * * * * # A Z 1 1 * *#* % POT* * * **» *** * * © © © dobro srednje slabo Oven Hk Dvojčka Rak Lev Devica Tehtnica Stotin Strelec Kozorog tidnar Rili ni m delo © © © i © © © © © © © © © i ljubezen © © © © © Č) © © © © © © i i denar © © © © © © © © © © © © zdravje © © © n © © © © S © © © ©| z TV SPORED ČETRTEK, 23. JUNIJA PETEK, 24. JUNIJA SOBOTA, 25. JUNIJA NEDELJA, 26. JUNIJA PONEDELJEK, 27. JUNIJA TOREK, 28. JUNIJA SREDA, 29. JUNIJA SLOVENIJA 1 12.00 Dežela kock, reportaža iz Legolanda 12.20 Na počitnice, otroSka oddaja 12.35 Kronika, 33. del kanadske dok.oddaje 13.00 Poročila 17.25 Porabski utrinki 18.00 TV dnevnik 1 18.10 Zmigajse, 1/8 18.40 Že veste 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Gozdarska hiša Falke-nau, 1/13 21.05 Tednik 21.50 Regionalna turistična oddaja 22.15 TV dnevnik 3, vreme 22.40 SOVA: sledi To je ljubezen, 16/19 23.10 Delo na črno, 7. del SLOVENIJA 2 10.35 Košarka NBA, končnica: Houston Roc-kets:New York Knicks, posnetek 12.35 KINOTEKA: Trenutek obupa, ang. film 14.00 SP v nogometu: ZDA- Kolumbija, posnetek iz Los Angelesa 15.45 Svet poroča 16.15 Strta srca, 15/16 17.00 Osmi dan 17.50 SOVA,ponovitev sledi Popolna tujca, 15/22 18.20 Delo na črno, 6. de! 19.10 Poslovna borza 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 C I A, 5/6 21.00 Podelitev nagrade Kre-snik '94, prenos 21.50 New York: SP v nogometu; ltalija:Norveška, prenos do 23.55 HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 10.05 Jaz lutkar 11.30 Berlinski muzeji 12.15 Divja roža, serijski film 12.40 Navisokinogi.hu-mor.oddaja 13.05 Rim vestrn komedija 14.50 Monoplus 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.05 Oddaja za otroke 16.30 Kultura 17.00 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče, kviz 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Iz življenja tujcev 20.55 Ali meje kdo iskal, glas.zab.oddaja 21.50 Poslovni klub 22.30 Slika na sliko VTV 10.00 Testni signal 10.30 TROPSKA VROČICA -ponovitev 4. dela am. nanizanke 12.00 Videostrani 18.50 EPP, TV prodaja 19.00 Program za mladino 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.00 EPP, TV prodaja 20.10 BEVERLY HILLS 90210 - 5. del am. nanizanke; Zaigraj še enkrat, David 21.00 Domači zdravnik 21.15 Celovečerni film: TUDI SMRT SANJA; Žanr: triler 22.50 Horoskop 22.55 Videostrani do 24.00 SLOVENIJA 1 10.40 Pasja pripoved ali kako je bilo... 11.10 Matere, hčere in ljubimci, amer. film 12.20 Že veste 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 15.10 Omizje, ponovitev 16.50 Kam vodijo naše stezice 18.00 TV dnevniki 18.10 Slike iz Sečuana: tržnice 18.40 Znanje za znanje, učite se z nami 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Forum 20.55 Nevesta v črnem, amer. film 22.30 TV dnevnik 3 22.55 SOVA: sledi Ljubezen da, ljubezen ne, 8. del 23.20 Delo na črno, 8. del SLOVENIJA 2 13.00 Euronews 15.30 Vrt Rnzi Continijevih, ital.film 17.00 SOVA, ponovitev sledi To je ljubezen, 16/19 17.30 Delo na črno, 7. del 18.20 Orlando: SP v nogometu; Mehika:lrska, prenos 20.25 Moški, ženske 21.25 Skice za portret: Eka Vogelnik 21.50 San Francisco: SP v nogometu; Brazilija:Kamerun, prenos HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 11.30 Nemški jezik 12.15 Divja roža, serijski film 12.40 Na visoki nogi, hu-mor.serija 13.05 Film vestem komedija 14.50 Monoplus 16.05 Otroška oddaja 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Naj tambura igra, za-bav.glas.oddaja 21.00 Latinica 22.05 Dokumentarna oddaja 22.45 Slika na sliko 23.45 Blanche, franc. film VTV 10.00 Testni signal 10.30 Film: TUDI SMRT SANJA; žanr: triler 12.00 Videostrani 17.50 EPP, TV prodaja 18.00 Otroški MIŠ MAŠ; kontaktna oddaja Gost oddaje: Adi Smolar 19.00 Program za mladino 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.00 EPP, TV prodaja 20.10 BEVERLY HILLS 90210 - 6. del am. nanizanke; Prehodno/neprehodno 21.00 Celovečerni film: MOJA MAMA JE VOLKODLAK; žan: komedija 22.30 Horoskop 22.35 Videostrani do 24.00 SLOVENIJA 1 08.50 Radovedni Taček 09.05 Zimska tekmovanja, 26/26 09.30 Zmigaj se, 1/8 10.20 Zgodbe iz školjke 11.15 Žur, 2.del franc.filma 13.00 Poročila 13.05 Tednik 14.30 Nevesta v črnem, amer.film 16.00 Boj za obstanek, 1/13 16.25 Neverjetne avstralske živali, 4/4 17.15 Vse to ljubezen je ... 18.00 TV dnevniki 18.10 ŽIVŽAV 19.00 TV mernik 19.14 3x3 19.30 TV Dnevnik 2,vreme 20.10 Utrip 20.30 ONA + ON 21.30 Večer ob dnevu državnosti, prenos TV dnevnik 3 23.20 SOVA: sledi Delo na črno, 9. del 00.10 Umori fotomodelov, amer. film SLOVENIJA 2 08.00 Euronews 12.50 Koncert simf.ork.slov.filharmo. in solistov akademije za glasbo 14.20 Regionalna turist, oddaja 14.30 Gozdarska hiša Falke-nau 15.20 SOVA, ponovitev sledi Ljubezen da, ljubezen ne 15.50 Delo na črno, 8. del 16.40 Športna sobota sledi SP v nogometu; Šved-ska:Rusija, posn. iz Detroita 18.25 Orlando: SP v nogometu; Belgija:Nizozemska, prenos 20.20 Veliki zločni in procesi 20.stoletja 20.50 Murphyjev udarec, ang. film 22.00 Poglej in zadeni 23.30 Sobotna noč: Yes songs, posnetek koncerta HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 10.35 Kapetan Zaspan 11.00 Oddaja za otroke 12.05 Resna glasba 13.55 Harum Scarum, am. film 15.40 Hišni ljubljenci 16.10 Beverly Hills, serija 17.05 Dokumentarna oddaja 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.10 Danes zvečer 20.15 FILM VIDEO FILM 21.00 Melodije Istre in Kvar-nerja, prenos 22.40 Poročila 22.45 Slika na sliko VTV_ 10.00 Testni signal 10.30 Film: MOJA MAMA JE VOLKODLAK; žanr: komedija 12.00 Videostrani 18.50 EPP, TV prodaja 19.00 Program za mladino 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.00 TV prodaja, EPP 20.10 283. VTV MAGAZIN, oddaja z informativnimi vsebinami 20.45 AKTUALNO ali VSTR 21.00 Zabavno glasbeni program: Irena Vrčkovnik 21.30 Horoskop 21.35 Videostrani do 24.00 SLOVENIJA 1 08.30 ZIVZAV 09.20 Upornik v službi kralja, 12/13 09.50 Most Adama Rusha, ang. oddaja 10.40 Slike iz Sečuana 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Boj za obstanek, ponovitev 13.00 Poročila 13.35 Nevestine družice, amer. film 15.05 CIA, ponovitev 16.00 Marjanca 18.00 TV dnevniki 18.10 Jeeves in Wooster, 3/11 19.00 Risanka 19.15 Slovenski loto 19.20 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Zrcalo tedna 20.30 Zgodovina 12 evrop.držav, 1/12 21.00 Igre brez meja 22.20 TV dnevnik 3, vreme 22.40 SOVA: sledi Veliki bataljoni, 4/6 sledi Delo na črno, 10. del SLOVENIJA SLOVENIJA 2 08.00 Euronews 12.25 Karaoke 13.10 Poglej in zadeni 14.40 SOVA, ponovitev sledi Delo na črno, 9. del 15.30 ONA + ON 16.30 Slovenski magazin 17.00 Športna nedelja: sledi Športno plezanje - Ročk Masters, Kranj 17.15 Velenje: smučarski skoki na plastiki, prenos 18.20 Chicago: SP v nogometu; Bolgarija:Grčija, prenos 20.25 Zdravljenje s šokom, franc.ital.film 21.50 Los Angeles: SP v nogometu; ZDA:Romunija, prenos 23.55 SP v nogometu-Švica:Kolumbija, posnetek iz San Francisca HRVAŠKA 1 09.00 Vidi me, otroška oddaja 11.00 Malavizija 14.05 Zmagovalci, 2. del filma za otroke 15.35 Družinski zabavnik 17.20 Happy go lovely, amer. film 19.30 TV dnevniki 20.15 Sedma noč 22.20 Povrnitvi, nadaljevanka 23.20 Slika na sliko VTV_ 10.00 Videostrani 10.15 Ponovitev oddaj iz tedenskega sporeda EPP, TV prodaja Otroški Miš Maš, kontaktna oddaja 282. VTV magazin, oddaja z informativnimi vsebinami Športni torek EPP, TV prodaja Dr. Andrej Capuder, portret Ski JumpingChallenger 283. VTV magazin, oddaja z informativnimi vsebinami Aktualno Domači zdravnnik Naj spot, kontaktna oddaja o pop glasbi Zabavno glasbeni program: Irena Vrčkovnik Horoskop Videostrani do 24.00 09.35 Huckleberry Finn 10.30 Znanje za znanje 11.00 Neverjetna avstralske živali 11.50 Murphyjev udarec, ang. film 13.00 Poročila 16.20 Moški, ženske, ponovitev 17.20 Dober dan Koroška 18.00 TV dnevniki 18.10 Radovedni Taček 18.40 TV avtomagazin 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Pravičnost na preizkušnji 21.15 Potovanje v grozo, 2/4 22.10 TV dnevnik 3, vreme 22.35 SOVA: sledi Na drugi strani mavrice, 1/8 sledi Delo na črno, 11. del SLOVENIJA 2 13.00 Euronevvs 15.25 Igre brez meja 16.40 Forum 16.55 Utrip 17.25 Zrcalo tedna 17.40 SOVA, ponovitev sledi Veliki bataljoni, 4/6 18.30 Delo na črno, 10.de. 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Zelena ura 20.40 Studio city 21.50 Chicago: SP v nogometu, Bolivija:Španija 23.55 Brane Rončel izza odra HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 10.05 Ali ste vedeli 12.15 Divja roža, serijski film 12.45 Na visoki nogi, hu-mor.serija 13.15 Rimi Kirka Douglasa 16.05 Model 8, oddaja za otroke 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Hrvaška in svet 21.00 Umor brez motiva, amer. film 22.45 Slika na sliko VTV 10.00 Testni signal 10.30 BEVERLY HILLS 90210, ponovitev 5. dela am. nanizanke 12.00 Videostrani 18.50 EPP, TV prodaja 19.00 Program za mladino 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.00 EPP, TV prodaja 20.10 NAJ NAJ NATAKARICA DOLENJSKE 21.05 Horoskop 21.10 Videostrani do 24.00 SLOVENIJA 1 10.00 Zgodbe iz školjke 10.30 Most Adama Rusha, ang. oddaja 11.20 TV avtomagazin 11.50 Veliki zločini in procesi 12.20 Prleška svatba, posnetek 13.00 Poročila 15.35 Yes Songs, posnetek koncerta 16.50 Slovenski magazin 17.20 Mostovi 18.00 TV dnevniki 18.10 Upornik v službi kralja, 13/13 18.40 Iz življenja za življenje 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Osmi dan 21.05 Strta srca, 16/16 22.00 Svet poroča 22.35 TV dnevnik 3, vreme 23.00 SOVA: sledi Zakonca Fields v Franciji, 14. del sledi Delo na črno, 12. del SLOVENIJA 2 13.55 Ljudje in zemlja 14.25 Obzorja duha 16.50 Na drugi strani mavrice, 1/8 17.20 Delo na črno, 11/27 18.10 Poslovna borza 18.20 Nogomet - Washin-gton, SP v nogometu; Itali-ja:Mehika 20.25 Dobra volja, 1/4 21.50 Nogomet - Detroit: SP v nogometu, Brazilija:Šved-ska 23.55 Nes York, SP v nogometu - lrska:Norveška, posnetek HRVAŠKA 1 10.35 Pot okoli sveta v 80-tih dneh 11.00 Znamenitosti Evrope 11.50 TV leksikon 12.15 Divja roža, serijski film 12.40 Navelikinogi.hu-mor.oddaja 13.10 Čudna ljubezen Marthe Ivers, amer. film 16.05 Veliki odmor 18.05 Kolo sreče, kviz 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Dokumentarna oddaja 20.45 V obsežnem planu 22.25 Danes zvečer z vami, zab.glas.oddaja 23.00 Slika na sliko VTV_ 10.00 Testni signal 10.30 BEVERLY HILLS 90210, ponovitev 6. dela am. nanizanke 12.00 Videostrani 18.50 EPP, TV prodaja 19.00 Program za mladino 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.00 EPP, TV prodaja 20.10 284. VTV magazin, oddaja z informativnimi vsebinami 20.40 Športni torek 21.20 Horoskop 21.25 Videostrani do 24.00 SLOVENIJA 1 10.50 1001 Amerika, 26/26 11.15 Iz življenja za življenje 12.15 Zgodovina 12 evropskih držav 12.45 Poslovna borza 13.00 Poročila 13.05 Studio city 18.00 TV dnevniki 18.10 Cobl In prijatelji, 6/13 18.40 Kronika, 34.del kanadske dokum.oddaje 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Iz parlamenta 20.35 Rim tedna: Divja vrtnica, amer. film 22.10 TV dnevnik 3, vreme 22.35 SOVA: sledi Popolna tujca, 16/22 sledi Delo na črno, 13. del SLOVENIJA 2 12.10 San Francisco, SP v nogometu, Rusija:Kamerun 13.55 Wimbledon- tenis, 1/4 finale (Ž),prenos 15.10 Potovanje v grozo, 2/4 16.00 Pravičnost na preizkušnji 17.00 SOVA, ponovitev sledi Zakonca Fields v Franciji, 14. del 17.30 Delo na črno, 12. del 18.20 Športna sreda sledi Orlando, SP v nogometu, Maroko:Nizozemska 19.30 TV dnevnik 2 20.25 Omizje 22.25 Vse to ljubezen je ... 23.05 Sp v nogometu, Belgi-ja:Saudska Arabija, posnetek iz VVashingtona HRVAŠKA1 10.00 Poročila 11.50 Videti-vedeti 12.15 Divja roža, serijski film 12.40 Navisokinogi.hu-mor.serija 13.10 Golo drevo, amer. film 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.05 Oddaja za otroke 18.05 Kolo sreče, kviz 18.40 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Dokumentarna oddaja 21.00 V iskanju 21.50 Ekran brez okviija 22.50 Slika na sliko VTV_ 10.00 Testni signal 10.30 TROPSKA VROČICA, ponovitev 5. dela am. nanizanke 12.00 Videostrani 18.50 EPP, TV prodaja 19.00 Program za mladino 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.00 EPP, TV prodaja 20.10 VIDEO TOP, kontaktna oddaja o ročk glasbi 21.10 TROPSKA VROČICA, nanizanka -18. del, Zelo vroče Pokrovitelj nanizanke: ERA d.d. Velenje 22.00 Horoskop 22.05 Videostrani do 24.00 Petek, 24. junija TVS1 20.55_ NEVESTA V ČRNEM, amer. film, 1990 Igrajo: Susan Lucci, David Soul, Finola Hughes Režija: James Goldstone Rosie je hčerka italijanskih priseljencev, ki so v Brooklynu uspeli s trgovino pristnih italijanskih specialitet. Rosie je čedno in sposobno dekle, le v ljubezni nima sreče. Ko se nekega dne v trgovini pojavi neznan moški, ki je že pri njeni mami kupoval mortadelo, da se njeno življenje usodno spremeni. Zadržano, skromno Rosie očara neznanec s svojo neposrednostjo in brezglavim snubljenjem... Sobota, 25. junija TVS1 11.15_ ŽUR, franc. film, 1980, 2. del Igrajo: Sophie Marceau, Bri-gitte Fossey, Claude Bresseur Režija: Claude Pinoteau Živahna najstnica je zdaj dopolnila 14 let in vrača se iz Nemčije, kjer se je izpopolnjevala v jeziku. Na vlaku pomotoma zamenja potni list s čednim fantom, ki jo ob ponovnem srečanju v Parizu povabi na zmenek. Vic zdaj doživlja resno ljubezen, ki pa je v njenih rosnih letih tudi polna nepotrebnega trpljenja... TVS1 23.20_ UMORI FOTOMODELOV, amer. film, 1984 Igrajo: Tom Skerritt, Sharon Stone, Barbara Bosson Režija: VVilliam A. Graham Je tiste vrste televizijski film, v katerem je tvegano izdajati zgodbo - saj je grajen na "suspenzu" - presenečenju. Gre namreč - kot že naslov zgovorno pove - za inšpektorja, ki počasi in potrpežljivo izbira podatke, indice, pri čemer avtorji filma dovolj spretno nastavljajo zanke in pasti, v katere se zaplete inšpektor in gledalci filma, misleč, da bodo zdaj zdaj zadeli pravega. V vsem korektna televizijska kriminalka bi bila veliko manj zanimiva brez dveh res dobrih vlog - Toma Skerritta in presenetljivo prepričljive in obenem zapeljive Sharon Stone - v eni prvih večjih filmskih vlog... Nedelja, 26. junija TVS1 13.35_ NEVESTINE DRUŽICE, amer. film, 1988 Igrajo: Shwlley Hack, Sela Ward, Stephanie Faracy Režija: Lila Garrett Kakšno je videti snidenje mladih žena, mladostnih prijateljic, ki se že dolgo niso videle? Razigrano, klepetavo, presenečenj polno? Iz Chicaga, New Yorka, Mulberryja v Minnesoti in Longvvooda na Floridi priletijo v Logansport v Minnesoto štiri dekleta, da bi bile družice na poroki svoje prijateljice. Ca-rot, Beth, Pat in Kimberley so bile sošolke, ki so neprestano tičale skupaj, dokler jih ni življenje razneslo na različne konce Amerike. Ko se po dolgih letih zberejo v domačem kraju, kjer tečejo priprave za poroko pete izmed njih, imajo za sabo vsaka svoja doživetja in izkušnje, pa naj gre za moške ali za delovne obveznosti. Seveda je vsaki med njimi namenjena drugačna usoda... TVS1 21.00_ IGRE BREZ MEJA Enajst poletnih večerov bomo stiskali pesti za ekipe slovenskih krajev na IGRAH BREZ MEJA širom Evrope. V uvodni oddaji iz serije bomo spoznali vseh deset slovenskih ekip. Župani krajev, ki bodo zastopali Slovenijo v tej odmevni seriji pa bodo predstavili načrte za čimbolj uspešno promocijo mlade slovenske države. Videli bomo kako se TV Slovenija in Mesto Ljubljana pripravljata na IGRE BREZ MEJA, ki bodo na ljubljanskem stadionu 23. juli- ja zvečer. Ogledali si bomo modno revijo modelov v kostumih, ki jih pripravljamo za nastope tujih ekip na slovenskih Igrah brez meja. Premierno bomo tudi predstavili himno "IGRE BREZ MEJA". Sreda, 29. junija TVS1 20.35_ DIVJA VRTNICA, amer. film, 1991 Igrajo: Beau Bridges, Paricia Arquette, Reese VVitherspoon Režija: Diane Keaton Zgodba se dogaja na ameriškem podeželju, v ospredju je kmečka družina, na čelu katere je ovdoveli Jack, ki ima najstniškega sina Sammyja in nekoliko mlajšo hčerko Elly. Družina pogreša materino roko, čeprav jo skuša babica s svojo dobrotljivostjo nekako nadomestiti. V bližini živi dokaj nenavaden par, ki v skednju skriva svojo najstniško hčerko Alice, kije v razvoju zaostala in tudi govori dokaj naartikulira-no. Dekle odkrije Sammy in Elly in ob njuni pomoči in ob pomoči vaškega zdravnika, ki ugotovi, da je dekle gluho in potrebuje slušni aparat, se prične Alice razvijati, artikulirano spregovori in na površje pride njena dekliška milina. S Sammyjem sta si všeč in predsodkom navkljub se celo erotično zbližata. Ko odide Sammy na šolanje iz kraja, kaže, da bo vsega konec, toda, ko se ob počitnicah vrne na obisk in je na Alice že skorajda pozabil, ga pričaka Alice lepša kot kdajkoli, prava divja vrtnica... I Jutri, v soboto in nedeljo vrhunska skakalna prireditev ; Velenje postaja poletna Planica Velikokrat smo že zapisali, da se je velenjska novost v smučarskih skokih "prijela", tokrat lahko to samo še potrdimo; zamisli niso sprejeli le v Velenju, sprejeli so jo v Evropi. Zato ni naključje, da tudi vrhunski svetovni smučarski skakalci radi prihajajo na vsakoletni SKI Jumping Challeng-er v smučarsko-skakalno središče pod velenjskim gradom. Tudi letos bodo ljubitelji poletnih skokov videli v Velenju nekja vrhunskih imen; takjo so nam povedal člani organizacijskega odbora na torkovem srečanju z novinarji. Nastop so med drugimi potrdili tretji, četrti in peti v skupni uvrstitvi lanskega svetovnega pokala Andreas Goldberger, Jaroslav Šakala in Roberto Ceccon. Poleg teh mojstrov svetovnega skakalanega športa bodo po napovedih prišli v Velenje tudi drugi znani skakalci iz Češke, Slovaške, Italije, Japonske, tu bodo tudi vsi najboljši Slovenci. Gledalci bodo videli tudi najboljšo skakalko, Evo Gan-ster, ki ima s 112 metri ženski svetovni rekord. Če bo vse po sreči, bo mlada Avstrijka prav v Velenju izzvala najboljšo Ob koncu torkove novinarske konference so podpisali tudi pogodbe s pokrovitelji Američanko. Poslastica, mar ne? Za gledalce pa ne bodo vabljivi samo mojstri skokov, ampak tudi srečne vstopnice. Prireditelj -SJC Nordica Velenje, oziroma organizacijski odbor pod vodstvom mag.Evgena Dervariča, je zbral tudi lepe nagrade za obiskovalce, dva (prisotna) srečneža pa se bosta lahko domov odpeljala s "skuterjema". Velika revija v skokih se bo začela s tekmo za lovoriko "RU- DARSKA SVETILKA" jutri, v petek, ob 21.30. To bo seveda nočna tekma, ki ne bo nič manj zanimiva od ostalih dveh tekmovanj v soboto in nedeljo. Sobotna popoldanska tekma (16.00) bo organizatorju služila kot izbirna za nedeljski finale "FORD - SKI Jumping Challenger." V nedeljskem finalu (16.00) bodo gledalci videli najboljših 16 s sobotne predtekme, oziroma s svetovne skakalne lestvice. Revijo bodo popestrili tudi z bogatim vzporednim programom in sprejemi. V izvedbo te revije smučarskih skokov so vložili veliko truda, saj v pripravah sodeluje vsaj sto ljudi. Prireditelji so tudi veseli, ker je predsednik častnega odbora predsednik Državnega zbora mag.Herman Rigelnik, ki je v posebnem biltenu, ki so ga izdali za to priložnost, zlasti poudaril, daje tudi ta prireditev ena od možnosti za predstavitev Slovenije v svetu, saj je tekmovanje ob rudarskem prazniku postalo velika in samostojna mednarodna prireditev. Organizatorjem je zaželel, da bi bi tudi letošnja prireditev kar najbolje uspela, skakalcem lepe daljave, gledalcem pa, da bi ob njih resnično uživali. Te velike mednarodne prireditve pa vsekakor ne bi bilo brez mnogih pokroviteljev. Glavni pokrovitelj letošnje tekme za tradicionalno "rudarsko svetilko" je RUDNIK LIGNITA VELENJE, 4.tekme na izločanje pa FORD SUMMIT MOTORS iz Ljubljane, poleg njiju pa tudi FORI Velenje, JEKLOTEHNA Maribor in SKB Celje. ■ vos Športna dejavnost v Šmartnem ob Paki iaiiiiiiii«iiiiiiii(>siiiiiiii Od vsega je ostal le nogomet! TVD Partizan iz Šmartnega ob Paki je bil dolga leta "alfa in ornega" ne samo v kraju samem, ampak kar v širšem občinskem prostoru. Združeval je vrsto najrazličnejših dejavnosti, vanje je bilo vključenih tudi največ krajanov. Danes je od vsega ostal le še nogomet. "To so dejstva, ki so odraz stanja ter takšnih in drugačnih sprememb v naši družbi," pravi predsednik TVD Partizana Šmartno ob Paki Franc Podgoršek. "Tako pač je. Mladi so se odločili za tisto, kar jim je najbolj dostopno. Dolga leta smo gojili tudi ženski rokomet, vendar je tu stroka z uvrstitvijo te dejavnosti med dvoranske športe naredila svoje. Mi pokritih površin nismo imeli, gostovanja v drugih krajih pa so bila prevelik denarni zalogaj. Že pred leti je bil razvoj športnih dejavnosti v kraju odvisen od denarja, danes je še toliko bolj." Približno 80-odstotkov potrebnega denarja je pred nekaj leti šmarški nogomet dobival iz državne blagajne. Dandanes je tega denarja samo še 3 do 4 odstotke. Kot kapljica v morje so ta sredstva, saj tekmovanje v drugi državni ligi zahteva veliko denarja. Brez tekmovalnega športa pa ni "veselja". Težave so tudi glede pokroviteljstva. Poslovni interes ima tu svoje zahteve in pota. "Ob tekmovalni enajsterici imamo še ekipe malega nogometa, tudi rekreacijsko vadbo zlasti v zimskih mesecih v telovadnici šmarške osnovne šole, vendar v Mali nogomet ■»• • • • V medobčinski ligi malega nogometa so odigrali 7.in 8.krog. Rezultati - 7.krog: Štravs Šmarje:Sportklub 2:5, BehanDnevi želja 4:6; 8.krog: Goldhorn Laško:Behar 5:1, Sportklub:Dnevi želja 10:1. Sportklub je trenutno drugi s 14 točkami in teknio manj, Dnevi želja so jih zbrali 7, Behar paje še brez njih. V petek (19.30) bo Sportklub v Rdeči dvorani pričel tekmo z Goldhornom, Dnevi želja (igrišče OŠ Gustav Šilih) in Behar (igrišče ob Jezeru) pa bosta ob 18.30 pričela srečanji proti Rebusu oziroma Juventusu. • V nedeljo so pionirji odigrali sklepni del prvenstva medobčinskih reprezentanc za slovenskega prvaka. Mlajši pionirji celjskega področja so v tekmi za 5.mesto klonili s Koprom z 0:5, izjemno pa so se izkazali starejši pionirji, ki so v srečanju za 1.mesto premagali vrstnike ljubljanskega območja z 2:1. Seveda so v obeh reprezentancah nastopili tudi igralci Rudarja iz Velenja, ERE iz Šmartnega in Usnjarja iz Šoštanja. • V Lin 2,ligi malega nogometa "Škale 94" se bližajo koncu prvega dela. Po 9.(nepopolnem) krogu v 1 .ligi vodi ekipa Mister X Gol bar s točko prednosti pred ekipo Saloon Konovo, ki pa ima dve manj odigrani tekmi. V 2.ligi je položaj na vrhu bolj jasen, saj sta z enakim številom odigranih tekem s tremi točkami prednosti pred zasledovalci v vodstvu ekipi Kamnoseštvo Kozjak in Zlatorog Škale. Rezultati - l.liga: Lipov list:Vigo Vinska Gora 3:7, KMN Mušketirji:RBM Commerce 1:2, Madl Tris:KMN Bambino 0:3, KMN Podkraj Stil dekor:KMN Fori Škale 2:1, Plešivec:Mister X Gol bar 0:3; vrstni red po 9.krogu: 1.Mister X Gol bar 14 točk (9 tekem), 2.Konovo Saloon 13 (7), 3.KMN Podkraj Stil dekor 11 (8), 4.RBM Commerce 10 (8), 5.KMN Fori Škale 9 (7), 6.KMN Mušketirji 9 (8), 7.KMN Bambino 8 (8), 8.Vigo Vinska Goara 6 (8), 9.Madl Tris (8), lO.Plešivec 3 (8), 11.Lipov list 0 (9); R.Hudarin je doslej mrežo zadel kar 16-krat in na lestvici strelcev pred zasledovalci vodi kar 10 zadetki prednosti. 2. liga - Krokodilčki:ZIatorog Škale 3:11, ŠD TEŠ I:Tempo Floijan 5:2, KMN Ravne:ŠD CIrkovce 0:3, ŠD TEŠ II:Club Duo 0:3 b.b., Kovinarstvo Novak:To-polšica0:3, Kamnoseštvo Kozjak prosto, vrstni red: 1.Kamnoseštvo Kozjak 14 (8), 2.Zlatorog Škale 14 (8), 3.ŠD TEŠ I 11 (8), 4.ŠK Cirkovce 10 (8), 5.Kovinarstvo Novak 9 (8), 6.Topolšica 8 (9), 7.Club Duo 7(8), 8.KMN Ravne 7 (8), 9.Tempo Floijan 5 (8), lO.Krokodilčki 3 (9), 1 l.ŠD TEŠ II 2 (8); Plaskan je med strelci s 15 zadetki najboljši, za 6 pa na drugem mestu zaostaja Goršek. Franc Podgoršek: "Če ugasne glavni pokrovitelj, v Šmartnem ob Paki še nogometa ne bo več!" teh aktivnostih krijejo stroške udeleženci predvsem iz lastnega žepa." Ob denarnih so tu še delovni pogoji. Telovadnica pri osnovni šoli v kraju je precej zasedena, "Ker v njej gostujemo, je stvari težje usklajevati. Tudi idealna ni, ker je bila zgrajena bolj za šolsko kot klubsko športno dejavnost. Krpamo, kolikor se le da, saj nimamo kje vzeti denarja za kaj večjega." Franc Podgoršek še pravi, da so - na srečo -nekatero rekreativno dejavnost prevzela druga društva v kraju. Pomanjkanje denarja in ustreznih delovnih pogojev nista edina vzroka za to, da dejavnosti v šmarškem TVD Partizanu ne živijo kot so pred leti. Tudi kadri so problem. Zlasti organizacijskih ni. Ni namreč v kraju več ljudi, ki bi bili pripravljeni voditi pet 20 -članskih ekip. Vsi, ki danes opravljajo to nalogo, delajo prostovoljno in "še svoj denar večkrat dajo. Ljudje se vsega tega počasi naveličajo. Preveč je tudi drugih stvari in vsega (ob rednih službenih obveznostih) predsednik, vodja ali še kdo ne zmore opraviti." Po mnenju sogovornika, je takšno okolje, kot je Šmartno ob Paki, premajhno za šport na višji ravni. Že sedanja raven po svoje presega zmožnosti kraja. Če tradicije ne bi bilo, bi najbrž tudi nogometnega kluba Era Šmartno ne bilo več. Za katerikoli drug tekmovalni šport za zdaj v kraju ni pogojev, "oziroma prihodnost glede tega je odvisna od tega, koliko bomo uspeli pridobiti pokroviteljev in kako močni bodo. Ob Eri Velenje imamo danes še nekaj manjših. Če prvi "ugasne", o športu v paškem kotu ne moremo več govoriti. Ljubiteljsko igranje nogometa ne more "živeti" dolgo" je sklenil pogovor Franc Podgoršek. ■ tp j Dan slovenskega | nogometa V Žalcu se bodo v soboto zbrali vsi, ki nekaj pomenijo v slovenskem nogometu. Tega dne bo v tamkajšnjem hotelu prireditev "Dan slovenskega nogometa", katere glavni pokrovitelj bo Nogometna zveza Slovenije. Vabljene predstavnike klubov, goste in novinarje bo najprej pozdravil predsednik NZS Rudi Zavrl, nato bodo poslušali poročila s kongresov svetovne in evropske nogometne federacije ter se seznanili s pripravami slovenske reprezentance v kvalifikacijah za nastop na evropskem prvenstvu. Sledile bodo okrogle mize o organiziranosti klubov in statusu igralcev in o odnosu medijev do nogometa. Vsekakor bo nadvse zanimiv tudi izid žrebanja za pokalno tekmovanje l.in 2.nogometne l.lige, vse pa se ne bo dogajalo samo za mizami, ampak tudi na nogometnem igrišču, kjer bo najprej tekma med duhovniki in slovenskimi novinarji, za tem pa še finalna pokalna tekma med ženskima ekipama Krima in Vrhnike. Plavanje ■ M K S S B % Odlični v Ljubljani Plavalni klub Ljubljana je minulo soboto in nedeljo v sončnem in toplem vremenu organiziral že 19.mednarodni plavalni miting za "Pokal mesta Ljubljana", ki je tokrat sodil tudi v okvir prireditev ob 850-let-nici našega glavnega mesta. Tekmovali so v kadetski in mladinski konkurenci, nastopilo pa 187 plavalcev 15 klubov iz Italije, Slovaške in Slovenije, med njimi tudi 12 najboljših plavalcev Plavalnega kluba Velenje. Dosežki slednjih so bili tudi tokrat odlični, kar je sicer že značilno za vso letošnjo sezono. Dosegli so namreč kar 8 prvih mest in ob tem še vrsto odličnih uvrstitev in rezultatov. Najuspešnejša je bila Ajda Valcl s štirimi zmagami. Na 100 metrov hrbtno je s časom 1:09,61 po mednarodnih točkah dosegla najboljši rezultat pri kadetinjah in za ta imenitni uspeh prejela denarno nagrado 250 DEM. Odličen je bil tudi Andraž Valcl, saj je v skupini leto dni starejših plavalcev dvakrat zmagal in bil dvakrat drugi. Rezultati najbolje uvrščenih velenjskih plavalcev: kadetinje- 100 m prosto: l.Valcl 1:03,42; 100 m hrbtno: l.Valcl 1:09,61; 200 m hrbtno: 1.Valcl 2:32,62; 200 m mešano: l.Valcl 2:38,60; 100 m prsno: 3.Udovičič 1:23,55; 200 m prsno: 3.Udovičič 2:57,20; 100 m delfin: 4.Kološič 1:16,74; kadeti-100 m prosto. 3.Petras 1:00,75; 200 m prosto: l.Valcl 2:09,62, 2.Petras 2:11,07; 400 m prosto: 2.Valcl 4:30,45; 100 m delfin: 2.Valcl 1:04,96; 200 m delfin: l.Valcl 2:19,74; mladinke -100 m delfin: 3.Bukovec: 1:10,48; 200 m delfin: 2.Bukovec 2:33,71; mladinci - 200 m hrbtno: l.Fricelj 2:21,68; 200 m prsno: 1 .Tajnikar 2:49,54; 100 m delfin: 5.Stopar 1:06,83. ■ Marko Primožič Rokomet ( i I I O I Kadetom in kadetinjam državna naslova Kadeti RK Gorenje so zmagali v finalnem delu državnega prvenstva. Na poti do sklepnega dela so premagali Pivovarno Laško iz Celja, Prevent iz Slovenj Gradca, Dravo s Ptuja, v polfinalu še Rudarja iz Trbovelj. Sklepni del so odigrali v Litiji. Najprej so premagali Šešir iz Škofje Loke s 17:16 (11:), nato še domačo ekipo Goldstar z 20:13; z že zagotovljenim naslovom državnim prvakov pa so v tretji tekmi z vrstniki ljubljanskega Slovan igrali 21:21. Končni vrstni red je bil torej: 1.Gorenje, 2.Šešir, 3.Goldstar, 4.Slovan. Trenerje Bojan Požun, tehnični vodja ekipe Srečko Rožič, na igrišču pa so se izkazali: Branko Tamše, Marko Oštir, Gregor Vegan, Simon Rožič, Tadej Majhen, Matjaž Oprešnik, Mitja Gavriloski, Mirza Glavič, Iztok Gajšek, Robi Lanišček, Fredi Tanjšek, Mario Banovič in Dejan Golčman. Odlično delo z mladimi v obeh velenjskih klubih so potrdile tudi starejše deklice Velenja, ki so naslov državnih prvakinj osvojile na sklepnem delu prvenstva v Škofji Loki, med štirimi ekipami pa pokazale daleč najboljšo igro. Najprej so premagale Belinko Olimpijo s 27:22 in za tem še domačinke s 14.10. Za najboljšo igralko turnirja so izbrali Snežano Rožič, trener je bil Branko Dobnik, igrale pa so Andreja Bizjak, Magda Jozanovič, Polona Zlodej, Snežana Lekič, Snežana Rodič, Tadeja Kralj, Helena Notersberg, Elvira Halilovič, Alma Osma-novič, Nataša Škrbič, Tanja Raukovič, Ivana Blagus in Miljana Brelih. Karate ^ M M M W: Pionirji končno prvi V Murski Soboti je na mednarodnem turnirju nastopilo 250 kara-teistov iz 10 držav. To je nedvomno najmočnejše tekmovanje v naši državi in sodi tudi v mednarodni program. Mlajšim pionirjem iz Velenja je končno uspel veliki met. Doslej so namreč imeli "rezervirana" druga in tretja mesta, tokrat pa so premagali vse svoje nasprotnike in v močni konkurenci zmagali. Uvrstitve: mlajši pionirji - posamično: 2.0čko, 4.Petrovič, 9.Mazej, 12.Vešligaj; ekipno: l.Velenje; mlajše pionirke: 7.Cinge-sar; mlajši mladinci: 4.Jelen, 8.Mir. ■ D.B. Namizni tenis • ••■■■■•as Zdaj še Damijan Vodušek! Mladi igralci ERE-Tempo se uspehov v tej tekmovalni sezoni očitno niso "naveličali", kar je seveda edino'prav in priznanja vredno. Nizu odličnih dosežkov je svoje dodal Damijan Vodušek, ki je na sklepnem turnirju 24 najboljših slovenskih mlajših kadetov brez poraza osvojil prvo mesto. Še lepši je seveda podatek, daje Damijan letos osvojil vse državne turnirje za točkovanje v svoji kategoriji. Uspeh je dopolnil še Andrej Grlica, ki seje uvrstil med 24 najboljših kadetov Slovenije. Tekmovanje je v telovadnici CSŠ v Velenju odlično organiziral domači klub. Na enakem turnirju deklet v Novi Gorici se je Saša Koprivec uvrstila med 12 najboljših, kar je njen največji uspeh doslej. Tekmovalno sezono so v Gornji Radgoni sklenili tudi igralci Združenja štajerskih klubov. Med peterico igralcev ERE je z zmago v 3.skupini največ dosegla Maja Ahtik. ■ AM. Tenis m m m m Ostali so v l.ligi Pomlajena velenjska ekipa bo tudi prihodnje leto tekmovala v 1.slovenski teniški ligi. V zaostali tekmi 6.kola so Velenjčani v gosteh premagali TK Celje s 7:2 in se s tem, uvrstili na 6.mesto pred Koprom in Celjem. Rezultati: Stupavsky:Cizej 6:2, 6:1, Dovšak:Vengust 0:1 w.o., Topčič:Voh 6:1, 6:2, Grosman:Rumpf 6:3, 6:1, Črešnik:Travner 6:1, 6:0, Camloh:Mlinarič 6:4, 6:4, Topčič-Grosman:Travner-Cizej 4:6,4:6, Stupavsky-Camloh:Rumpf-Voh 6:2, 7:6, Črešnik-Tibljaš:Vengust-Mlinarič 6:4, 6:2. ■ Alojz Benetek Škale -12.vaška olimpiada IIIII£IliIIllil(llil9l((l(i Igre, harmonike, ceste - veselje Od četrtka do nedelje prihodnji teden bo nadvse veselo v Škalah. V četrtek bodo ob 17.uri odprli tri nove asfaltirane cestne odseke, obenem bodo pričeli tekmovanje v streljanju z zračno puško, tekmovalci se bodo lahko prijavili pred začetkom tekmovanja, kar velja tudi za šahovski turnir, ki se bo pričel v petek, prav tako ob 17.uri. V nedeljo, 3.julija, bo na prostoru pred nekdanjim gasilskim domom vaška olimpiada, ki vedno privablja veliko tekmovalcev in gledalcev. Športno društvo Škale-Hrastovec bo poskrbelo, da si bodo oboji tudi letos dali duška, hkrati pa vabijo ekipe, da nastopijo na tem športno-re-kreativnem srečanju, same pa se lahko odločijo v katerih igrah bodo tekmovale. Te igre bodo: metanje krožcev, zbijanje kegljev Smučarski skoki iiatiiiiinti Kopušar 3. v Mostecu Na veliki mednarodni tekmi v Mostecu pri Ljubljani so uspešno nastopili tudi mladi skakalci iz Velenje in z Ljubnega ob Savinji. V absolutni konkurenci je bil Robi Kopušar z Ljubnega 16, Ro-lando Kaligaro iz Velenja pa 19. Med mladinci je bil Kopušar odličen tretji, njegov klubski kolega Tomaž Murko pa deseti. Pri naj- T I I Društvo modelarjev . lillllKlISIKI | V nedeljo mednarodno tekmovanje j z žogo, vlečenje vrvi, metanje ribiške vabe v cilj in prevažanje otroških vozičkov. Vaške igre bodo začeli ob 14.uri. V spomin Franca Delčnjaka Ob vaški olimpiadi v Škalah bo tamkajšnje športno društvo izvedlo tudi drugo srečanje harmonikarjev v spomin na domačina Franca Delčnjaka, nekdanjega mojstra diatonične harmonike. Vabijo harmonikarje, da pridejo 2.julija ob 20.uri na prostor vaške olimpiade in zaigrajo v njegov spomin. Vsak nastopajoči bo moral zaigrati dve skladbi, od tega obvezno eno iz zapuščine Franca Delčnjaka. prijave sprejema Herman Arlič na telefon (063) 893-570. I I I L Društvo modelarjev iz Velenja bo v nedeljo pri čolnarni ■ Centra vodnih športov na velenjskem jezeru pripravilo mednarodno tekmovanje radijsko vodenih modelov. Nasto- I pili bodo tekmovalci iz Avstrije, Italije, Slovaške, Češke, Pol- | jske, Nemčije in vseh slovenskih klubov. Tekmovanje bodo ■ pričeli ob 9. in ga sklenili ob 16.uri. PO HRIBIH IN DOLINAH mlajših do 9 let (26 tekmovalcev) so bili Škoflek 2., Smagaj 9.in Oblišar 23.; do 11 let (54): 5. Pod-lipnik, 6.Klemenčič, 8. Perše, 23. Škoflek (vsi SSK Velenje), 30. Ju-van (Ljubno); do 13 let (66): 16.Kočnik; do 15 let: 7. Miklav-žina, 13.Hriberšek, 14. Ograjenšek, 19.Zorko, 21. Zapušek, 26. ZeP ■ J.O. Trinajsti planinski tabor Planinsko društvo Velenje je tudi v letošnji sezoni pripravilo planinski tabor v Logarski dolini. Življenje pod platneno streho naj bi se pričelo 27. 7. s taborom za družine. Od 5. do 15. 8. bodo zasedli tabor srednješolci. Življenje pod ostenjem mogočne Ojstrice in Planjave pa bodo zaključili osnovnošolci 25. avgusta. ■ mh Od 27. junija do 1. julija (liiitllillSCIlilll Dnevni tabor na Slemenu bo spet oživel V poletnih počitnicah, ki so takorekoč že tu, bo Občinska zveza prijateljev mladine Velenje tudi letos organizirala dnevna taborjenja na Slemenu in sicer v času od 27. junija do 1. julija. V tabor se lahko vključijo otroci od 5. leta starosti dalje in seveda vsi šolarji. Odhod avtobusa bo vsak dan ob 9. uri izpred Rdeče dvorane, vrnitev iz Slemena pa ob 17. uri. Za dobro počutje in vedro razpoloženje v taboru bodo poskrbeli vodniki in mentorji taborniškega odreda Pusti grad iz Šoštanja, otroci pa bodo v taboru dobili tudi dve malici in kosilo. Že želite izvedeti še kaj, ali svojega otroka takoj prijaviti, obiščite pisarno OZPM na Šaleški 19/a ali pokličite po telefonu št. 853-369. ■ bš Šahovske novice Na tumiiju za osnovnošolce, ki je bil v torek, 7. junija, se je zbralo 12 tekmovalcev. Prvo mesto sta si delila Petra Hudournik in Sašo Brusnjak. Na turnirju 15. junija pa je med 11. tekmovalci zmagal Andrej Krt. Na rednem mesečnem turnirju za prehodni pokal je slavil Drago Kristan (8 točk), sledil mu je Radiša Rajkovič (7,5), tretje mesto pa je osvojil Milan Matko (7). V četrtek, 16. junija, je na tedenskem nagradnem turnirju zmagal Andrej Novak (9,5 točke), drugo mesto je s točko zaostanka osvojil Milan Matko, tretje mesto pa sta si z osmimi osvojenimi točkami delila Milan Goršek in Aleš Kopač. ■ Andrej Novak Ribno, Nemčija, N inozemska, Anglija a • a ■ ■ Taborniško poletje bo pestro Kajuhov tabor v Ribnem bodo prvi preizkusili Old skavti, potem še tri izmene tabornikov. Letos tudi obisk evropskega Jamboreja na Nizozemskem in skavtov v Munchnu ter Cambridgeu. Od jutri, pa do nedelje, bo taborniškem taboru v Ribnem pri Bledu "cel hec". Tako je vnaprej označil tridnevno druženje "starih" skavtov Matej Balažic, ki je bil med glavnimi organizatorji tega tradicionalnega srečanja vseh nekdanjih in še sedanjih malo starejših tabornikov velenjske občine. Ta zapis je hkrati vabilo vsem takim osebkom, če so slučajno pozabili, da je to zadnji vikend pred uradnim začetkom taborniških izmen v Ribnem. Vabljeni ste s partnerji in tudi otroci, če jih seveda že imate! 29. junija se bo torej začelo zares. Letos bodo po deset (vedno nepozabnih) dni v taboru preživele 3 izmene tabornikov rodu Jezerski zmaj, v vsaki jih bo od 150 do 180. V drugi izmeni se jim bodo pridružili tudi taborniki Toplega vrelca iz Topolšice, v tretji pa Pustega gradu iz Šoštanja. Vse to nam je povedal Tonetu De Costi, načelnik občinske taborniške zveze in starešina rodu Jezerski zmaj, prav gotovo eden najbolj gorečih tabornikov. Zaslužen je tudi zato, da je danes velenjska občinska zveza tabornikov najmočnejša v vsej Sloveniji, da združuje preko 1000 članov, od tega samo je samo Jezerskih zmajev preko 650. Tudi na državnih tekmovanjih se to pozna, saj že nekaj let posegajo po najvišjih priznanjih. Prepričani so, da bo tako tudi na bližnjem republiškem prvenstvu za MČ in goz-dovnike, kjer pričakujejo, da bodo šoštanjski taborniki na vrhu. "Letos smo program uresničili v vseh ozirih. Tu gre zahvala vsem mentorjem in vodstvom posameznih odredov ter načelnikom čet Tudi pri vodnikih se postavlja težnja, da bi vnesli čim več inovativnih pogledov in dvignili nivo življenja v samem Ribnem." je poudaril Sine, kot ga kličejo taborniki. Že letos člani svetovne skavtske organizacije V soboto, 11. junija, je bil izveden prvi del volilne konference Zveze tabornikov Slovenije. Sprejeli so tudi nov statut, ki je usklajen z mednarodno skavtsko organizacijo in omogoča, da bodo slovenski taborniki že letošnje leto sprejeti vanjo. Poleg tega so sklenili sporazum med ZTS in Katoliškimi skavti Slovenije o medsebojnem sodelovanju in poštenem partnerstu. Triletna prizadevanja bodo tako letos rodila sadove. Tone De Costa o tem pravi: "S tem vstopom ne bomo izgubili svoje lastne identitete, ki je bila ustvarjena v zadnjih 40-letih samostojnega razvoja. Ves čas od leta '31, ko se je zveza tabornikov ločila od skavtov, smo razvijali svojo pot, vendar smo močno posnemali vsebinske in organizacijske temelje skavtske organizacije. Prav v ničemer ne zaostajamo za evropskimi skavti, določene stvari smo celo presegli, sploh v tekmovalnem smislu." Letos poleti bodo taborniki iz cele Šaleške doline obiskali kar nekaj evropskih mest. Prva 45-članska karavana bo na pot krenila 29.julija., ti se bodo udeležili evropskega skavtskega Jumboreja na Nizozemskem. Gre za ustvarjalno druženje skavtov iz vseh delov Evrope. Drugi avtobus bo odpeljal 1. avgusta. Taborniki bodo obiskali skavte v Munchnu, se oglasili na Nizozemskem in pot končali v Cambridgeu v Angliji. Pestro taborniško poletje bo to! ■ Bojana Špegei |-------------------1 Policijska postaja Velenjej Zaneslo ga je s ceste Vpetek, 17. junija ob 16.15, je voznik osebnega avtomobila 24-letni Jožef Kvartič iz Velenja, vozil z osebnim avtomobilom iz Velenja proti Gorenju. V Lokovici je prehiteval voznika osebnega avtomobila. Po prehitevanju seje vrnil na svojo polovico vozišča, pri tem pa zapeljal na desno bankino. Takoj za tem je sunkovito zavil v levo, na mokrem vozišču ga je začelo zanašati in ga zaneslo v obcestni jarek. Tu je trčil v zemljo, nato pa še v električni drog, kjer je vozilo obstalo. Poškodovanega voznika so z rešilnim vozilom odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Dva pridržana do iztreznitve Velenjski policisti so prejšnji teden dva občana gostili v svojih posebnih prostorih za pridržanje. Po enega, 32-letnega Mirana K., so se napotili v ponedeljek, 13. junija zvečer, na Prešernovo v Velenju, ker ni dal mira mami. Po drugega, 30-letnega Alija H., pa so odšli v četrtek, 16. junija naTekavčevo v Šoštanj, kjer seje spri s Simonom U.. Nikomur od obeh pa ne bi bilo treba z njimi, če bi si prej dala kaj dopovedati. Iz banke s tujo plačo V soboto 18. junija okoli 10.30 ure, je 45-letni Milan K. iz Doliča v banki na Rudarski cesti v Velenju, dvignil plačo. Bankovce po 5 000 tolarjev, trinajst jih je bilo, je shranil v moško torbico, drobiž pa v denarnico. Med razgledovanjem banke pa je za nekaj trenutkov pozabil na torbico, ki jo je pustil na pultu. To je izkoristil neznanec in torbico odnesel. Oškodovanec je imel poleg dvignjenega denarja v torbici še tri hranilne knjižice na svoje ime. Avtomobilist izsilil prednost motoristu V nedeljo, 19. junija ob 20.35 uri, se je zaradi izsiljevanja prednosti voznika osebnega avtomobila 35-letnega Hazima M., na Koroški cesti v Velenju zgodila prometna nezgoda. Avtomobilist je izsilil prednost vozniku kolesa z motorjem mladoletnemu F.H. iz Velenja, ki je vozil po prednostni Koroški cesti. Zaradi trčenja sta voznik kolesa z motorjem in sopotnica mladoletna A.Z. iz Velenja padla, pri tem se je voznik lažje, sopotnica pa težje poškodovala. Vožnjo nadaljeval kljub prepovedi V torek, 14. junija popoldne so policisti žalske Policijske postaje, zaradi vožnje pod vplivom alkohola, prepovedali nadaljno vožnjo in vzeli vozniško dovoljenje 31-letnemu Dragu K. iz Paškega Kozjaka. Wm ■■■■ mam i; kronika Ta pa njihove prepovedi ni upošteval, ampak je z vožnjo nadaljeval. V Velenju pa so ga ustavili velenjski policisti in ga zaradi bojazni, da bo s prekrški nadaljeval, pridržali do iztreznitve. Od 30 preizkušenih voznikov 13 alkoholiziranih V soboto, 18. junija zvčer, so policisti spet malo "potipali" voznike. Ustavili so jih 51, za 30 so odredili preizkus alkoholiziranosti. Ta je pri 12 voznikih pokazal še dovoljeno "dozo" alkohola v krvi, medtem ko jih je 13 vozilo pod vplivom alkohola. Tem so policisti odvzeli vozniška dovoljenja. ^Policijska postaja Žalec^ Zaneslo jo je v tovornjak V četrtek, 16. junija nekaj po 13. uri, seje na magistralni cesti zunaj naselja Črnova pripetila huda prometna nezgoda. 32-letna Tatjana Podgoršek iz Velenja je vozila osebni avtomobil iz smeri Velike Pirešice proti Velenju. Ko je pripeljala zunaj naselja Črnova je v levem ovinku, pri odcepu ceste za Dobrno, vozilo pričelo zanašati. Zapeljala je na levo v trenutku, ko je iz smeri Velenja pripeljal nasproti voznik tovornega avtomobila 29-letni Miroslav Trunk iz Buč. Voznik Trunk kljub zaviranju trčenja ni mogel preprečiti. V nezgodi se je voznica Podgorškova hudo poškodovala in so jo z reševalnim vozilom odpeljali na zdravljenje v bolnišnico Celje, na vozilih pa je nastala materialna škoda, ki znaša 1.310.000 tolarjev. ki je kazal očitne znake alkoholiziranosti. Preizkus z elektronskim alkotestom je pokazal, da je imel v krvi 2,6 promile alkohola. Voznik se z ugotovitvijo ni strinjal, zato sta policista odredila strokovni pregled, kar pa je odločno odklonil. Ko sta mu začasno odvzela vozniško dovoljenje, je ta do njega hotel priti z uporabo fizične sile, vendar sta ga policista s silo in sredstvi za vklepanje obvladala. Oba policista sta iskala zdravniško pomoč, ker sta utrpela lažje telesne poškodbe, nekaj prask pa je dobil tudi napadalec. Vlom v skladišče V času od 16. do 17. junija je neznani storilec prišel v ograjen del podjetja SIP Šempeter v Šempetru. Na skladišču kompenzacijskega blaga je razbil salonitno ploščo ter tako prišel v notranjost, od koder je odnesel več kartonov pralnega praška, mehčalec za perilo, večjo količino bombonov in peciva. Strojni industriji iz Šempetra je povzročila za okoli 36 000 tolarjev škode. Odkrit vlomilec v vikende Delavci Policijske postaje Žalec so zaradi storitve večjega števila kaznivih dejanj vlomov in kršitve nedotakljivosti stanovanja obravnavali 32-letnega Branka K. iz Lenarta, delavca brez zaposlitve. Utemeljeno ga sumijo, da je v času od 1. do 3. junija na območju Gotovelj, Zaloga in Kal vlomil v več vikendov. V njih je jedel, pil in spal, ob odhodu pa tudi odnesel kakšno uprabno stvar. Osumljenega so 8. junija v Lenartu prijeli delavci Policijske postaje Lenart in pri njem našli več ukradenih predmetov. r L Policijska postaja Mozirje n j Zapeljal na travnik 63-letni Ferdinand Jelen iz Andraža je v četrtek, 16. junija ob 13.45, vozil osebi avto po regionalni cesti iz smeri Andraža proti Polzeli. Ko je pripeljal zunaj naselja Založe, je v ostrem desnem zavoju in na mokrem vozišču zapeljal levo in od tam na nižje ležeči travnik. V nezgodi se je hudo poškodoval, na vozilu pa je nastalo za 200 000 tolarjev materialne škode. Napad na policista 16. junija ob 2. uri zjutraj, je policijska patrulja iz Žalca v Preboldu ustavila voznika osebnega avtomobila 44-letnega Bojana S. iz Žalca, Trčil v zemeljski nasip 18. junija ob 18.13 se na regionalni cesti v naselju Ljubija pripetila prometna nezgoda, v kateri se je ena oseba huje telesno poškodovala, materialna škoda pa znaša 70 000 tolarjev. 31-letni Arif Avdič iz Mozirja je vozil osebni avto po regionalni cesti iz smeri Soteske proti Mozirju. V nasleju Ljubija je zapeljal na desno bankino, nato pa v obcestni jarek, po katerem je vozil 30 metrov, nato pa s sprednjim delom vozila trčil v zemeljski nasip. Pri nezgodi seje hudo telesno poškodoval sopotnik v njegovem vozilu 35-letni Meho Mujkič iz Velenja. Tujcem prepovedali bivanje v Sloveniji V četrtek, 16. junija malo po polnoči, so mozirski policisti v Mozirju legitimirali tujce: 43-letnega Elmija M., 38-letnega Bajrama M., 21-letne Shefkija G., Naserja S. in Zorana B.. Ugotovili so, da nimajo dovoljenja za delo in bivanje v Republiki Sloveniji. Predali so jih v postopek sodniku za prekrške, ki je zoper nje odredil ukrep odstranitve tujcev iz države za čas od 6 do 8 mesecev. - _ - — m ija 199 a Slovenski vozniki imajo še posebej radi dobre in zmogljive avtomobile.Srečo imajo. Kot pooblaščeni trgovci omogočamo slovenskim kupcem največjo izbiro vseh modelov Volksvvagen in Audi. 1 5 milijonov golfov na cestah širnega sveta Ponujamo najvišjo tehnologijo in kakovost.Tako kot drugje v Evropi.Seveda le z majhno razliko ■ pri nas imajo vsi modeli najnižjo možno cenol NOVE, NIŽJE CiNi AVTOMOBILOV VW IN AUDL PREPRIČAJTE SC! Volksvvagen -VVjjV/ ko veš, kaj imaš! _ _ ^ _ Audi CJlJlJO Prednost je v tehniki AVTOCENTER MEH Koroška 7b, VELENJE tel.: (063] 852- 955 lil o j do m yio] dom je najlepši poleti Za večino ljudi je poletje najlepši čas. Takrat si brez skrbi privoščimo nekaj lenobnih dni. Če le ne bi bilo tekanja po trgovinah. In razbeljene pločevine. Letos se bomo rajši dodobra spočili. V senci. V družbi svojih najbližjih. S hladno pijačo v roki. Z zajetnim katalogom lltoj dom v naročju. Hej! Kdo pravi, da je nakupovanje sredi poletja naporno? Mi že ne mislimo tako! III o j dom Pošiljajte mi brezplačni prodajni katalog IlloJ dom na naslov: Ime in priimek: ______K Ulica, hiSna št.: ___ Pošta, poštna št. _Tel.:--^ Naročilnico pošljite na naslov: IBN - JT p.o., 61000 Ljubljana, Slovenska cesta 27-29 ^ Katalog lahko tudi naročite po telefonu: 061 / 1259 060 ^ KUD IVAN CANKAR v sodelovanju z RADIOM VELENJE PLEŠIVEC RAZPISUJE 19. SREČANJE ANSAMBLOV DOMAČE NARODNE GLASBE, ki bo v nedeljo, 21. avgusta ob 14. uri na Graški Gori pri Velenju Sodeluje lahko ansambel ali skupina, ki bo za SREČANJE prijavil dve skladbi. Ena skladba mora biti lastna in prvič izvedena. Na SREČANJU bodo najboljši ansambli tudi nagrajeni in sicer za: 1. Prvič izvajano skladbo in njeno izvirnost. 2. Kvaliteto: Instrumentalne in vokalne izvedbe Instrumentalne izvedbe Vokalne izvedbe 3. Najboljše besedilo (izvirnost). Ansambel bo ocenjevala strokovna komisija, ki jih bo na osnovi ocene razvrstila v tri skupine (zlato,srebrno,bronasto) in predlagala organizatorju prejemnike nagrad. 4. Nagrada občinstva (podeljuje Radio Velenje) Manj znani ansambli oziroma skupine bodo imeli avdicijo štiri ure pred javnim nastopom na prireditvenem prostoru. Vsak nastopajoči prejme izvirno spominsko darilo. Vsi, ki imate veselje in smisel do igranja ter petja, na svidenje na Graški Gori, 21. avgusta 1994 ob 14. uri. Ves dohodek od prireditve je v tem letu namenjen za rekonstrukcijo ceste Plešivec-Graška Gora. Prijave na 19. SREČANJE ANSAMBLOV pošljite najpozneje do 1.8.1994 na naslov: KUD IVAN CANKAR, Plešivec 32, 63320 Velenje. Vse informacije v zvezi s prijavo in nastopom dobite pri: Dragici Oderlap, tel.: 063/893-866 ali Alojzu Klančniku, tel.: 063/893-856. 25.junjja ob /ž* uri v središču Velenja Sprejmite izziv! Novi CLIO Ima vse, kar imajo veliki - mladostna oblika - bogata oprema - prožni in zmogljivi motorji - volanski servoojačevalnik - udobje pri vožnji - po naročilu varnostna vreča in strešno okno Takojšnja dobava Ugodno posojilo V juniju darilo avtoradio RENAULT SERVIS LEVEČ d.o.o. Leveč 54,63301 Petrovče tel. 063 28-515,441-867 RENAULT priporoča elf RENAULT ŽIVLJENJA Republika Slovenija OBČINA VELENJE Sekretariat za družbene dejavnosti objavlja RAZPIS ZA FINANCIRANJE PROGRAMOV KULTURNE USTVARJALNOSTI MLADIH V LETU 1994 Razpis velja za naslednja področja kulturne ustvarjalnosti mladih: - glasba - literarna in publicistična produkcija - gledališče in film - likovna umetnost - mladinske prireditve in dejavnosti Programi se morajo vključevati v trende mladinske kulturne ustvarjalnosti v sodobnih urbanih okoljih. Na razpis se lahko prijavijo pravne osebe, ki imajo sedež v občini Velenje in izvajajo kulturne dejavnosti za mlade iz občine. Prijava mora vsebovati: - natančen vsebinski opis programa - organizacijo, rok in kraj izvedbe programa - finančni predračun potrebnih sredstev z natančno specifikacijo Prijave v roku desetih dni po objavi tega razpisa, sprejema Sekretariat za družbene dejavnosti, področje kulture, Efenkova 61, Velenje. Programe bo ocenila in izbrala posebna ekspertna skupina. Prednost pri podelitvi razpoložljivih sredstev bodo imeli avtorski projekti. Ob rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni, z izbranimi kandidati pa bodo sklenjene pogodbe o izvedbi programa. 23, junija 1994 i j t NAŠ ČAS 21 6. grajske prireditve v Laškem • •(•»■■»••»(•»■•■»(»»■■■•■•»»■(»•(■■■■••»a« "Prijele so se!" Pivovarna Laško ni le varilnica "kozoroga", ampak tudi kolektiv, v katerem namenjajo precej pozornost: tudi kulturi. Menijo namreč, da so vlaganja na to področje vsaj tako dolgoročna naložba kot pokroviteljstva v športni dejavnosti. To je le ena od poti, ki naj bi utrdile ime pivovarne med najkakovostnejšimi slovenskimi podjetji. Z grajskimi poletnimi prireditvami jim, kot vse kaže, njihove namere povsem uspevajo. Prijele so se, so poudarili na nedavni novinarski konferenci predstavniki Pivovarne Laško in agencije Art iz Ljubljane, ki program prireditev pripravlja. Lani so -na primer- zanje prodali 70, letos naj bi celo 100 abonmajev. Obiskovalci prihajajo ne samo iz Celja in njegove širše okolice, ampak praktično iz cele Slovenije. "Vleče" jih kakovost, bodisi izvajalcev ali skladb. Organizatorji so se tudi letos odločila za sama znana, vrhunska imena na področju klasične glasbe, vsi pa bodo nastopili s pravimi, torej spet najkakovostnejšimi skladbami. Tudi nekaj novitet bo med njimi. Tako so prejšnji petek že na- stopili Camerata Labacensis z znanimi slovenskimi solisti, v juliju bosta popestrili petkov večer dramska umetnica Polona Vetrih (nastopila bo z uspešnico Blagi pokojniki, dragi možje) ter pianistka Alenka Naber. V avgustu bo nastopil Godalni sekstet Zurich, 6. grajske poletne prireditve pa bodo zaključili Ljubljanski madrigalisti. Organizatorji na teh prireditvah dajejo prednost domačim umetnikom, za nastope pa se z vsemi dogovarjajo vsaj dve leti vnaprej. Vsak koncert je "ekskluziven", kar pomeni, da ga izvajajo samo enkrat v celi Sloveniji. Levji delež denarnega bremena nosi Pivovarna Laško, s približno 500,600 tisočaki pa jih podpira tudi republiško kulturno ministrstvo. Osrednje prizorišče kulturnih poletnih grajskih prireditev bo grad Tabor nad Laškim. Če bo slabo vreme, bodo prireditve v laškem kulturnem centru oziroma v tamkajšnji cerkvi. Za prihodnje leto napovedujejo organizatorji koncert Maijane Li-povšek, povabili pa so tudi že Iva Pogoreliča. ■ (tp) gorenj e servis Partizanska 12, 63320 Velenje 0BJAVUA PRODAJO opreme opuščenega programa tehnologije obnove ekranov. Oprema se prodaja po kosih v vrednosti, kije bila ocenjena s strani ocenjevalca strojev in opreme Agencije Slovenije. Oprema zajema razne vozičke, vakuumsko tehniko, instrumente in opremo za merjenje ekranov (merilci si. cevi, preizkuševalec si. cevi, generatorji merilni,...), stroji za varjenje stekla in dve cisterni 5 m3 za plin. Vsi zainteresirani si opremo lahko ogledajo na licu mesta od 24. 6. 94 do 7. 7. 94 med 9. in 13. uro razen sobote in nedelje. V tem roku bo možno opremo tudi kupiti. Informacije se lahko dobijo na tel. 063/856-858, g. Tamše. Vsa oprema se kupuje po sistemu videno - kupljeno. Prometni davek je že zajet v ceni. Mladi liberalni demokrati Velenje v sodelovanju z Našim časom, Občino Velenje, Zdravstvenim centrom, Kulturnim centrom in Uradom za mladino RS prirejajo dvodnevno prireditev: SKUPAJ PROTI DROGI! Ponedeljek: 27. junij ob 17. uri, Titov trg, Velenje: ANTI DRUGS FESTIVAL Nastopajo Šank ročk, Orlek, Demolition group, The drinkers, Mandragora. Torek: Javna tribuna, 28. junij, ob 19. uri knjižnica Velenje: SKUPAJ PROTI DROGI sodelujejo predstavniki, zdravstva, šolstva, kriminalistike. Vabljeni! T JIID^KA UNIVERZA ŽALEC LU VL/mIVA WliX ¥ JjJ\orl LhriiiJLiV Usposabljanje in permanentno izobraževanje Ulica Ivanke Uranjekove 6, Žalec Tel.: 711-343, 711-417; fax: 711-417 VAS VABI K v,,:-'?:-« OSNOVNA SOLA ZA ODRASLE o 6., 7., 8. razred BREZPLAČNO ! USO - programi I. in II. stopnje SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI O STROJNIŠTVO IV. stopnja O STROJNI TEHNIK V. stopnja O EKONOMSKO - KOMERCIALNI TEHNIK V. stopnja O OBLIKOVANJE V. STOPNJA NOVO O TRGOVEC IV. stopnja O TRGOVINSKI POSLOVODJA V. stopnja O ELEKTRIKAR IV. stopnja O ELEKTROTEHNIK V. stopnja PROGRAMI USPOSABLJANJA IN IZPOPOLNJEVANJA O PROGRAM USPOSABLJANJA ZA RAČUNOVODJE po V. st. O POSLOVNI TAJNIK - PROGRAM USPOSABLJANJA PO V. st. VIŠJEŠOLSKI PROGRAMI O VIŠJA UPRAVNA ŠOLA LJUBLJANA VI. stopnja O FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ VI. stopnja NOVO O PEDAGOŠKA FAKULTETA MARIBOR - RAZREDNI POUK VII. stopnja (3. letnik) INFORMACIJE: VSAK DELOVNIK MED 8. IN 12. URO PRIJAVE: SREDNJI PROGRAMI OBR. 1,20 VIŠJI PROGRAMI OBR. 1,71 22 S ps® ij '■..■S [T Li, pl Kmm. .jm. « iT« •Tnrfl iSj S.: C 3. junija 1994 * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * "Hvala, ker ste bili z mano" Sedaj je že neizpodbitno. Bogdan Mugerle resnično odhaja, dopust se mu je že iztekel in nastopil je staž, v katerem ne bo imel nič več časa. Kot vsi upokojenci. No, toliko gaje še našel, daje vse svoje dolgoletne sodelavce (in tiste, ki smo se kolektivu priključili v zadnjih letih) povabil na pravo (zelo okusno) pojedino k Milanu v Zavodnje. Ko smo se zbrali skoraj vsi (prihajali in odhajali smo "po obrokih", kar je Bogdan, ki ve, kaj je novinarsko delo, seveda razumel, ni pa mu bilo vseeno, da z nami ni bilo Milene Krstič- Planine, ki seje sončila v Atomskih toplicah, saj sta bila ves čas prava prijatelja) je nastopil čas, da se še uradno poslovimo. Direktor Boris Zakošek seje z lepimi besedami poslovil v imenu kolektiva in Bogdanu zaupal precej debelo kuverto z nasvetom: "Pametno naloži in obrni, saj veš, kako bo sedaj!" Potem je bil na vrsti Bogdan: "Hvala za vsa leta, ki sem jih preživel v tem lepem kolektivu, hvala vsem, da ste me razumeli, še posebej kolegu in "cimru" Janezu." Tisto o lepem kolektivu je pospremil smeh, zatoje Bogdan to argumentiral: "No, če njega pogledam (pokazal je na Staneta Vovka) to ne velja, sicer pa ste vsi lepi." In spet smeh. Stane mu je zaželel, da bi mu "penzion" hitro minil, kar je spet povzročilo nekaj dobre volje, saj smo vsi vedeli, da ni mislil dobesedno in dodal: "Veš Bogdan, presenetil si me z dolgim govorom, saj si vedno rad kratko pisal..." DEŽURSTVA Občina Velenje lIltllBlIKtllllHMHI Zdravstveni zavod Velenje ima organizirano NUJNO MEDICINSKO POMOČ za celotno območje občine Velenje v Zdravstvenem domu Velenje in to 24 ur na dan (podnevi in ponoči - ob delavnikih in praznikih). Pomoč poiščite osebno v Zdravstvenem domu Velenje ali po telefonu na številko 94 ali 856-711. Zdravniki: Četrtek, 23. junija -dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Slavič, nočni dr. Lazar in dr. Slavič Petek, 24. junija - dr. O.Renko, popoldan dr. V.Renko, nočni dr. Kozorog in dr. Urbane Soboto, 25. junija in nedeljo, 26. junija-dr. D.Vrabič, dr. Kočevar Ponedeljek, 27. junija - dopoldan dr. Slavič, popoldan dr. Ur- bane, nočni dr. V.Renko in dr. Pir-tovšek Zobozdravstvo: V soboto, 25. junij in nedeljo, 26. junija - dr. Vla-sta Šterbenk, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 24. junija do 26. junija - Ivo Zagožen, dr.vet.med., Jerihova 38, tel.: 0609/618-117. Od 27. junija do 30. junija - Milan Matko, dr.vet.med., Topolšica 15, tel.: 0609/618-117. Veterinarska postaja v Mozirju: Do 26. junija - Marjan Lešnik, dr.vet.med., Ljubija, tel.: 0609/616-978. Od 27. junija do 3. julija - Drago Zagožen, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 0609/616-978. POLEkflA SOLA =?AČUnALn;SL VA ZAOMIOVIIOSOLCE 5890 SIT Multimedija, grafika, urejanje besedil, računalniška delavnica Termini v juniju, juliju in avgustu (dopoldan ali popoldan) centen, BREZA 852-376 ali 854-476 GIBANJE PREBIVALSTVA Občina Velenje: Poroki: Drago Pačnik, Plešivec št. 70 in Martina Rihter, Plešivec št. 70; Mato Mijatovič, Velenje, Kardeljev trg št. 3 in Marica Stjepano-vič, Gornja Obodnica, Republika BiH. Smrti: Frančišek Dobovičnik, roj. 1912, Strmec nad Dobrno št. 22; Marija Libnik, roj. 1919, Breznica št. 18; Marija Kovač, roj. 1932, Gavce št. 50; Matilda Vratnik, roj. 1924, Velenje, Stritaijeva c.št. 1; Štefanija Bricman, roj. 1950, Velenje, Šaleška c.št. 19; Anton Zupan, roj. 1925, Poljče št.l; Anton Ramšak, roj. 1934, Paški Kozjak št. 58; Petar Milankovič, roj. 1952, Velenje, Zidanškova c.št. 2. Občina Žalec: Poroke: Matej Poteko, Polzela in Nevenka Ošlak, Mali vrh št. 25/a; Marko Zaje, Rakovlje in Branka Sambol, Žalec; Robert Teržan, Pon-grac in Albina Doki, Pongrac; Božo Ribič, Latkova vas in Irena Močnik, Latkova vas. Smrti: Slavko Šalamon, star 65 let, kmet, Miklavž pri Taboru 7; Frančiška Četina, stara 69 let, upokojenka, PodlogvS.dl.35; Avguštin Šket, star 55 let, odpravnik pre-mič.dvigal, Petrovče 175; Jožef Hu-dovernik, star 54 let, Ložnica pri Žalcu št. 28/b. Posebne pozornosti je bila deležna šefica Mira Zakošek, ki ji je Bogdan poklonil velik šopek rdečih rož. "Zadnji dve leti sva bila veliko čas skupaj in mislim, da gre prav tebi zahvala, da se je vse tako lepo izteklo." je argumentiral. S tem se od Bogdana še nismo poslovili. Danes mu bomo v gradu Vrbovec slovo pripravili še mi, čisto spustili v upokojenski staž pa ga še ne bomo. Čas gor ali dol, toliko, da bo še kaj napisal in poslikal, ga bo menda ja še našel, če drugega ne, bo "pokrival" dogajanje v društvu upokojencev. ■ (bš) Kulturni center "Ivan Napotnik" Velenje 10. Poletne kulturne prireditve '94 Petek, l.julija, ob 20.30 atrij velenjskega gradu VALTER DEŠPAU, violončelo IŠTVAN ROMER, kitara Ponedeljek, 4. julija, ob 20.30 MIJAŽNIDARIč Z gosti Četrtek, 18. avgusta atrij velenjskega gradu TOMAŽ LORENZ, violina JERKO NOVAK, kitara FRANC ŽIBERT, harmonika Ponedeljek, 18. julija, ob 20.00 koncertna dvorana Glasbene šole JAKOB LATAINER, klavir M rs. LATAINER, violončelo Organizator: Glasbena šola Velenje Sobota, 23. julija, ob 20.30 dvodnevni izlet v Verono Giuseppe Verdi NABUCCO operna predstava v veronski areni Cena aranžmana 130 DEM in vstopnica Petek, 19. avgusta, ob 19.00 Staro Velenje ŠALEŠKI OKTET Nedelja, 28. avgusta, ob 20.00 šaleška cerkvica MOJCA ZLOBKO, harfa CVETO KOBAL, flavta Petek, 29. julija, ob 19.00 ploščad doma kulture Slovenska folklorna skupina NIZOZEMSKA Petek, 2. avgusta, ob 20.30 atrij velenjskega gradu Gilbert Leautir RAGLJA SPET RAGLJA Nastopa Meta Vranič Petek, 12. avgusta, ob 19.00 atrij velenjskega grad Slovesnost ob 10. obletnici poletnih kulturnih prireditev SLOKARJEV KVARTET POZAVN, Švica Branimir Slokar, Pia Bucher, Marc Reift, Armin Bachmann Petek, 2. septembra, ob 19.30 vrt veleblagovnice NAMA PREŠMENTANE CITRE 5. srečanje najbolj zanimivih in najboljših citrarjev Slovenije Nedelja, 14. avgusta, ob 20.00 atrij velenjskega gradu atrij velenjskega gradu ISKANJA - likovna snovanja Silva TERŠKA zgosti Vito Mavrič, Ladom Jakšo in drugimi V primeru slabega vremena bodo prireditve v grajski rondeli oz. v domu kulture Velenje, prireditev Prešmentane citre pa v restavraciji NAME. Informacije na tel. 063/853 574. SLOVENSKI KRSCANSKI DEMOKRATI SOCIAL DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE NARODNI DEMOKRATI OBČINSKI ODBORI VELENJE VABIMO NA KRESOVANJE V ČAST DNEVU DRŽAVNOSTI KRESOVI BODO ZAGORELI PO KRAJŠEM KULTURNEM PROGRAMU V PETEK, 24. JUNIJA 1994 OB 21. URI V VELENJU - NA HRIBU ZA PETROLOM V ŠALEKU (NA PIRGL-U) V ŠOŠTANJU - PRI RIBIŠKI KOČI VTOPOLŠICI NAOCEPKU 107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje) ČETRTEK, 23.JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 D'J NEVVS; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 24.JUNIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 25.JUNIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Duhovne misli; 9.00 Iz sveta glasbe; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.00 Kdaj, kje, kaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Govorimo o filmu; 17.00 Izbor pesmi tedna; 18.00 Vimenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 26.JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Kdaj,kje,kaj; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmes ob 14.30 Poročila; ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 27.JUNIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Kličemo policijo; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.15 Poletnih 13; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 28.JUNIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA,29.JUNIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 17.30 Novi pomp; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. V .........in.......in............nji KINC KINC KINO DOM KULTURE VELENJE l)iS»lttllltf I18I£tliS3 Sobota, 25. 6. ob 21. uri Nedelja, 26. 6. ob 19. uri ALJASKA GORI (On Deadly Ground) - akcijski Režija: Steven Segal Vloge: Steven Segal, Michael Caine Veličastni prizori čudovite Aljaske pomešani s prizori eksplozij, pretepov in streljanja v borbi za ohranitev neokrnjene narave, ki jo za svoje naftne cilje želi izkoristiti neka naftna družba. Film je tudi resen opomin, kako nepre: cenljivo je naše okolje in kako hitro lahko izgubimo to, kar se nam zdi samoumevno. Ponedeljek, 27. 6. ob 20. uri Torek, 28. 6. ob 19. uri POBEG (the Getaway) - akc. triler Režija: Roger Donaldson Vloge: Kim Basinger, Alec Bal-dvvin Nova verzija hita iz leta 1972 (Steve McQueen, Ali McGraw). Film, ob katerem nikomur ne v dvorani in ne na platnu ne bo dolgčas. LETNI KINO NA BAZENU BBES9liiSaafiitfi«9ikiai« Z lepimi, poletnimi dnevi prihaja k vam tudi LETNI KINO. Prvič v torek, 28. 6. ob 21.30 uri. Predstavljamo vam zelo razgiban film POBEG. S pomočjo lepega vremena in gostinske postrežbe bo ogled filma na prostem lahko zelo prijetno doživetje. Poskusite. Predstave bodo (ob lepem - suhem) vremenu vsako nedeljo in torek ob 21.30 uri vse tja do konca avgusta. Izbor filmov bo pester in predvsem zabaven. 25. junija ob 17. uri v središču Velenja sodelujejo: Helena blagne Remi\ Alenka Pintarič Strašna Jožeta Rjtmoloco Velenjski radijci Slovenski muzikantje MALI OGLASI KITARSKI EFEKT IBANEZ-TUBE SCREAMER za 100 DEM in Color-sound ef. wah-wah ZA 50 DEM, prodam. Telefon 881-266. VŠTINJANU BLIZU PULE, ugod-no oddajamo apartmaje, ob hit-i tri tenis igrišča, otroško igrišče in odbojka na pesku, do morja 15 minut peš. Telefon 0038552-517-011 (Božovič). ČREDO OVAC (34 komadov), prodam. Telefon 832-178 250 KG TEŽKO TELICO sivko, nov lažji ročni klasično izdelan gumi voz in prikolico za prevoz živine. Telefon 882-883. VIDEO RECORDER PANASONIC NV-SD30, 3 glave, nov prodam za samo 800 DEM. Telefon 854-181 interna 239 in 858-810. KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK PEG prodam za 10.000 SIT. Telefon 857-233. PRODAM ŽREBETA. Franc Ogra enšek, Ponikva 48 a, Žalec. ROLETE, ZALUZIJE, IZDELUJEMO, MONTIRAMO IN POPRAVLJAMO. Boris Kurent, Telefon 061-320-639. NUDIMO ZIDARSKE IN FASA-DERSKE STORITVE. Telefon 831-728. VESPO PX 200 E, letnik 84, regi- strirano do 8/94 prodam. Telefon 854-885. NOVE SALONIT PLOŠČE nizki val 125 X102 ugodno prodam. Telefon 855-347. ZAPOSLIMO PRODAJALKO V TRGOVINI z živili z ustrezno izobrazbo. Telefon 855-746. V REČICI OB SAVINJI PRODAM ALI ODDAM V NAJEM starejšo stanovanjsko hišo, v centru. Telefon 831-030. JUGO 45, letnik 85, registriran do 95/6, prodam. Telefon 882-709. GRAHASTE JARKICE in pete-linčke poceni prodajamo vsako soboto od 8. do 11 ure, gostilna Ograjšek, odkupna postaja Šoštanj. Telefon 36-427 popoldan. NA DOBRI LOKACIJI V CEUU prodam samopostrežno trgovino z živili v obratovanju. Informacije po telefonu 851-876 med 19. in 21. uro. BROTHER KH940 PLETILNI STROJ in dodatno opremo, prodam. Telefon 0602-22-792 zvečer. RABLJENE VROČE CINKANE KLETKE za zajce, kokoši ugodno prodam. Telefon 856-446. JUGO 45 A, letnik 87, prevoženih 78.000,00 km, dobro ohranjen, prodam za 2600 DEM.. Telefon 857-043. OPREMLJENO SOBO, z možnostjo kuhanja in souporabo telefona oddam mirni ženski (110 DEM) ali dvema ženskama (vsaka 75 DEM/mesečno). Telefon 855450 od 8. do 14.30 ure. PAPIGE NIMFE BELE BARVE, PRODAM. Telefon 858-531. NOVO SPALNICO PRODAM 30 % cemeje in 60 vreč perlita ter novo Štadler centralno peč po polovični ceni. Telefon 85S537. AVTO P126, letnik 1990, prevoženih 26.200 km prodam. Telefon 882-856. PERZIJSKEGA MUCKA, prodam V prelepi naravi si krajšal si čas, a mnogo prerano zapustil si nas. Še ptički pozimi iskali te bodo, ker z njimi delil si dobrotice svoje. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in dedka JOŽETA GRILCA st. 8.12.1931 -12.6.1994 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vsem tistim, ki ste karkoli pomagali v teh težkih trenutkih, darovali cvetje in sveče. Hvala govorniku gospodu Valenciju za poslovilne besede, godbi ter pevcem za odpete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoča žena Zofi, sin Jožko z ženo Tatjano ter vnuka Mojca in David, sestra Vera, bratje Karel, Dušan in Berti z družinami. 68290 Sevnica, Slovenija Hermanova 1, p.p. 9 telefon: n.c. (0608) 41 224 fax: |0608| 41 626 telex: 35815 TANSEV Si LASTNIKI KOSTANJEVIH GOZDOV! S prihodom pomladi se sezona za posek pravega kostanja ni končala. TANIN SEVNICA tak les odkupuje vse leto. Les je lahko tudi suh, grčav ali kriv. Po potrebi vam opravimo tudi posek. Rok plačila je 15 dni po dobavi. Pokličite nas na telefonsko številko 0608/41-349 ali 41-044 in o vsem se bomo dogovorili. POLZELA 38 informacije •m tel.: (063) 721-052 ITd.o.o. SUZUKI UGODNI KREDITI * STARO ZA NOVO * GOTOVINSKI POPUST 5% * SWIFT1,0 GL 3D HB 16.871 DEM SVVIFT SEDAN1,3 GL 4D SERVO 21.581 DEM SAMURAILX 24.089 DEM VITARA LX 34.025 DEM "*FIAT*** UNO 1,0 IE CAT 14.490 DEM SCIONERI UNO 4514.490 DEM SCIONERI UNO 1,1 IE S CAT 17.770 DEM TIPO 1,4 IE S CAT 19.990 DEM SCIONERI TIP01,6 IE SX MAQ CAT 23.490 DEM TEMPRA1,6 IE SX CAT 25.630 DEM SCIONERI TEMPRA 1,6 S MAQ 23.460 DEM •"SUBARU*** • ZNIŽANJE CEN MODELOV LEGACVI LEGACY LIMUZINA 2,0 GL PX 28.800 DEM KARAVAN 1,8 DL 32.850 DEM KARAVAN 2,0 GLPL 38.220 DEM za 100 DEM. Telefon 853-925 popoldan. R-19, letnik 89 prodam in R-4, letnik 83 (cel ali po delih). Cena po dogovoru. Telefon 728-741. V VELENJU PRODAMO VEČ STANOVANJ, hiš ter vikendov. Telefon 063-857-872. PUJSKE od 20 - 40 kg, prodam. Oddojke vam po želji lahko tudi očistimo. Telefon 754-315, ali na naslovu Anton Juhart, Novo Te-panje 11, Slovenske Konjice. KVALITETNO BELO VINO, rizling in šipon prodajamo. Anton Juhart, Novo Tepanje 11 Slovenske Konjice, Telefon 754-315. KAMNDSESIVO PODPEČAN ŠALEK 20. tel: 857 - 558 Uradne ure vsako sredo in soboto : IZDELAVA NAGROBNIKOV, OKENSKIH POLIC, TLAKOV... Pa ugnmi ceni polagamo marmor! UGODEN ODKUP LESA! * OREH * ČEŠNJA * KOSTANJ IN DRUGE VRSTE LESA. ZELO UGODNI PLAČILNI POGOJI! KGZ DREN SEVNICA, tel.: 0608/41-573 ZAHVALA Jft Svojo življenjsko pot je sklenila naša mama, babica, sestra, teta in svakinja MATILDA URATNIK 19.2.1924-13.6.1994 Ob žalostnem trenutku se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se gospe Pušnikovi za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke in gospodu župniku za opravljen obred. Posebno zahvalo pa izrekamo osebju bolnišnice Topolšica za vso skrb in nego. Žalujoči vsi njeni Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše najdražje mamice in žene ŠTEFKE BR1CMAN iz Šaleške c. 19 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče ter nam izrazili ustno in pisno sožalje. Iskrena hvala patronažni sestri Slavici za vso skrb in nego ter drugemu zdravniškemu osebju, ki soji pomagali lajšati bolečine. Hvala tudi sodelavcem Plastike, govornikoma, pevcem in duhovniku iz Doliča za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste kakorkoli sočustvovali z nami. Neutolažljivi hčerki Tatjana in Anita, sin Peter in mož Peter. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame MARIJE ŽERJAV 11.3.1908-16.6.1994 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali in jo pospremili na njeno zadnjo pot. Zahvala društvu zveze borcev Vinka gora, upokojnecev Velenje, sodelavcem ESO OPREMA, govornikoma, duhovniku, pevcem in Pogrebni službi Strahovnik iz Žalca. Žalujoči: Hčerki Ivanka in Marija ter sin Miha z družinami. ZAHVALA Ob nenadni izgubi drage žene, matere, stare mame, tašče in sestre MARIJE KOVAČ roj. Kralj izGavc50 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, ki ste zasuli s cvetjem njen prerani grob. Prisrčna zahvala velja gospodu duhovniku za lepo opravljen obred ter govornici za lepe besede slovesa. Njeni žalujoči: Mož Franc, sinovi Branko, Marjan in Tone z družinami ter Miha, hčerka Marjeta z družino, vnuki in brat Frido. "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta FrantiSka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Po mnenju Ministrstva za informiranje St. 23/26-92 je "Naš Cas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. toCke, tarifna Številka 3, za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761,856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, Številka 52800603-38482. Cena posameznega izvoda je 100,00 tolaijev, trimesečna naročnina 1100,00 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: K« ■ ■ ■ « « i in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Kakorkoli že, zapora glavnega trga je prebivalcem Šoštanja prinesla nekaj novega. Očitno Šoštanju vrača življenje, saj so dobili prostor, kjer se bodo lahko zbirali na raznih prireditvah. Tako je bilo tudi minule dni, ko so v kraju potekali turistični dnevi, in ko je bil kljub muhastemu vremenu trg poln. Turistično društvo je pripravilo vrsto privlačnih prireditev. Lahko bi dejali, da se je za vsakega zgodilo nekaj. Začeli so v petek zvečer z Dnevnikovo Podoknico; to je obujanjem starega običaja prepevanja in igranja pod okni deklet. Šoštanjska podoknica je bila namenjena gospe Zinki Kostanjšek, dolgoletni oskrbnici koče pri Sedmerih jezerih. Naslednji dan je bil Šoštanj športno obarvan, srečali so se veterani v igri malega nogometa, v nedeljo pa je bil dan Pihalnega orkestra Zarja, ki je, kot je v kratkem zahvalem nagovoru povedal predsedni godbe Viktor Živkovič: "Po 69 letih trdega in napornega dela danes menjavamo tudi vadbene prostore. To je veliko darilo, hkrati pa dodatna obveznost za nadaljnje delo pri razvoju in bogatenju kulturnega poslanstva. To je praznik vseh ljubiteljev te umetnostne zvrsti, ki so na kakršenkoli način pomagali in podpirali godbo." V imenu godbenikov se je iskreno zahvalil Tovarni usnja Šoštanj, da so lahko imeli tam vse od ustanovitve do danes svoje vadbene prostore. Besede zahvale paje izrekel tudi vsem drugim, ki so jim kakorkoli pomagali in omogočili zgraditi nov dom. Prostore je blagoslovil šoštanjski kaplan Peter Osrečki, pred otvoritvijo pa so iz starega "doma" na vozilih s konjsko vprego pripeljali stare instrumente. Po slovesnosti pred Domom kulture so godbeniki v sprevodu krenili na glavni trg, kjer so imeli promenadni koncert, med sprevodom pa so se Šoštanjčanom tudi prvič predstavile njihove mažo-retke. ■ vos Šoštanjski turistični dnevi Gostinstvo Turizem Trgovina d.o.o. sodelujejo: Helena blagne Rsnn\ Alenka Pintarič Strašna Jožeta Fjtmfoco Velenjski radije i Slovenski muzikantje Bogata gostinska ponudba Jedi z žara odojkijagnjeta. minipizze. ton rt le krompirček in še veliko drugih dobrot Brezplačna vožnja s turističnim vlakom!_ 25. junija ob 17. uri v središču Velenja V petek vreme ni bilo naklonjeno Lokovičanom, ki so želeli otrokom popoldne popestriti s "Ptičjo svadbo", zato pa je bila sobota sončna in Žurček, ki se je odvijal na Kardeljevem trgu, je uspel v celoti. Veliko otrok se je udeležilo številnih družabnih igric, večina jih je bila kar iz "domače" krajevne skupnosti, žal pa se vabilu niso odzvali starši. Zato vseh tekmovanj, ki so jih pripravili zanje, niso izpeljali. Skratka, peti žurček po vrsti je bil lep uvod v bližajoče brezskrbne počitniške dni. ■ bš Družabne igrice so bile hitro končane, žurček pa seje v veselje številnih otrok vseeno potegnil v pozno popoldne že več let gradimo hišo in verjetno bomo v letošnjem poletju večino prostih dni preživeli na gradbišču. Lani smo si privoščili zdravilišče in upam, da si bomo lahko vsaj nekaj dni tudi , _ letos. Obiskali smo že veliko slovenskih »j§ , .» zdravilišč, ker bi jih radi videli čim več. Zato V bomo, če se bomo odločili, letos obiskali Ptujske. Cene se mi ne zdijo previsoke, so kar slE».jlfS Angela Učakar, Velenje: "Ne, z mo- ""TM že m letos ne bova odpotovala nikamor. V ■M^TKji Skornem imamo vikend in tam že 4 leta pre- i ^Jf živimo dopustniške dni. Kaj počnemo? Malo ^ j se sončimo, nabiramo gobe, z možem igrava tudi karte... Na morje me sploh ne vleče, rada pa bi šla v planine ali v zdravilišče. Zadnja leta ni šlo, ker sta obe hčeri študirali. Ja, previsoke cene so vzrok, da bova z možem doma, hčeri pa bosta odšli na dopust s prijatelji." Nataša Miškič, Velenje: "Končujem drugi letnik srednje šole, večino počitniških dni pa bom preživela pri teti v Nemčiji, kjer sem bila že večkrat. To bodo čisto počitniški dnevi, ki jih bom izkoristila še za učenje jezika, ostala pa bom vsaj en mesec. Tega dela počitnic se najbolj veselim, čeprav bom po prihodu domov s starši odšla še na morje, tokrat v Umag." I bš, t p Nazarje ■■■■■■ Zlati zvoki za zlato harmoniko Prizadevni člani nazarskega turističnega društva se temeljito pripravljajo na veliko razvedrilno prireditev, ki jo bodo pred gradom Vrbovec pričeli v soboto, 25.junija, ob 16.uri. Osrednji del prireditve bo izbirno tekmovanje za "Zlato harmoniko Ljubečna 94". Prijavili so se številni mojstri "frajtonaric" od blizu in daleč, prireditev pa bo ob vsakem vremenu; v primeru dežja jo bodo namreč "preselili" v dvorano sosednjega delavskega doma. Če sklepamo po uspešnosti lanske prireditve in po izjemni letošnji zagnanosti prirediteljev, potem se bo v soboto v Nazarje resnično splačalo priti. Ob Zvezi kulturnih organizacij so na pomoč priskočili številni sopokrovitelji - kar 120 od blizu in daleč - ag-lavna pokroviteljaj)a sta Zavarovalnica Adriatic in podjetje Viva Trade iz Nazarij. Žrebanje glasovnic bo torej dovolj privlačno in bogato. Poleg harmonikarjev v tekmovalnem delu bodo v dodatnem sporedu nastopili še družina Breznik iz Pameč pri Slovenj Gradcu, Irena Vrčkovnik in ansambel Vesna, domača plesna skupina Black Ladies, pripravili pa bodo še razstavo del članov likovne sekcije "Februar" iz Celja. ■ Vp Morje, planine, zdravilišča, dom... Kam na dopust? Poletne počitnice so še vedno tisti čas v letu, ko se največ ljudi odloči, da zapusti svoj dom in nekaj dni preživi "drugje". Spomini na te počitniške dni so tisti, ki grejejo še pozno v jesen. Prav gotovo večina sedaj že ve, kje bo preživela letošnje proste dni, če še ne ve zagotovo, pa o tem vsaj razmišlja. Tudi z našimi sogovorniki je bilo tako. Nada Sušeč, Velenje: " Zadnja leta preživljam dopust v zdraviliščih, saj mi morja zdravniki ne priporočajo več, zaradi težav z zdravjem pa grem rada v zdravilišče. Kako bo s tem letos, še ne vem, saj zdravstvo ne prispeva več za zdravilišče, zato bom letos verjetno obiskovala zdravilišče v Dobrni ambulantno. Ja, storitve se mi zdijo drage. Po svoje morje kar pogrešam, saj ga nisem videla že 6 let, prej pa sem vsako leto ob njem preživela vsaj nekaj dni. Če bo priložnost, bom še šla za kakšen dan." Ivan Muhič, Velenje: "Dopust? Veste,