Naslov—Address nova doba 6233 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio (Tel. UEnderson 3889) e? ^ S STVENE in druge ŽENSKE VESTI d gle iverju, Colo., se bo v so-' septembra vršil velik ’ ki ga v proslavo jed-^-letnice skupno prire-, ^ajšnji društvi št. 21 I 2°l JSKJ. Piknik se bo P; vrtu Doma slovenskih Jv na Washington St. Kot tni govornik nastopi , L tajjiik sobrat Anton E * desetletnico u s tano-i.0 proslavilo društvo št. N v Barbertonu, Ohio, z ki ga priredi v sobo-8ePtembra zvečer v dvo-^štva “Domovina”. ¥ J H društva št. 185 JSKJ v ^ |'^aelu, Pa., se bo vršil v ^ septembra. * °shvo jednotine 40-letni-JJJi društvo št. 154 JSKJ ^lie, pa., piknik v ne-j'^ptembra. Prostor pik- 6yžtone. V i/i,. !, veselico priredi dru-‘ JSKJ v Omahi, Ne-1 ^ večer 10. septembra. Se bo v Sokolski dvora-l243 So. 13th St. iPaiije zastopnikov dru-igJ) ki pripadajo federa-.. l2avi Illinois, se bo vršilo; IMt ’ j, 0 2. oktobra v Chicagu, [ Poldne istega dne se bo Ppicijo omenjene federa-ISlla velika proslava jed-f ^-letnice. Na programu 1® bodo govori, petje, de-1 ■ r1^- Šaljiva tridejanka in ^bave. 'I' ■ .ntitvu Nove Dobe se j( . teden oglasil sobrat •! J Sl- predsednik JS- i Je nekaj dni mudil a Hdu. I **v®rja, Colo., kamor se , &°dal na pogreb svoje aCjl J je vrnil in se oglasil C1 »ni§tvu sobrat John P. \s,55 Ce^rti gl. podpredsednik J^ištvu se je pretekli Gasila tudi Miss Angela tajnica društva št. v Barbertonu, Ohio. ®Slrfe bolnišnici v Cleve-►j, •’ se nahaja sobrat ^a*\ starejši, član dru->s71 JSKJ. Bolehal je do-Wl^0tn tednov, predno je L v bolnišnico. So-t, ki je član JSKJ že ] k 3e pred leti priselil iz ! V aniv Cleveland in je !|jj 2el0 navdušen delavec 1 k Njegovi mnogoštevil-*nle‘3i mu želijo skoraj-V Juvanja. m V// H j petnico ustanovitve bo la °^njih praznikov De-: L .^ne obhajala bratska Slovenska Svobo-^‘odporna Zveza s se-1 ^ j^icagu. Proslava tega ^ .* bo vključevala atlet-tekme, se bo vršila fcvjjj’ 4. in 5. septembra v s)1’ Pa. Uradno glasilo L aPredek,” ki se tiska “Enakopravnosti” v lifJVv> je za to priliko iz-fe Gf'ani izdaji. Med JSKJ || l.^da vedno pravo self la ‘^teljstvo in mnogo Si»?V Pripada obema or-a- Uredništvo “No-| V gasila JSKJ, se pri-^°ljšim čestitkam, ki na 2. strani) NOVA DOBA (NEW URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Letos obhajamo J. S. K. Jednote. Poskrbimo, da bo ta mejnik bratstva tako proslavljen kot Se ni bil noben dosedanjih jubilejev. ERA) OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION - i| vifotd as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio Under the Act of March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for In Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1923 -Vfry Ft. 34. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, AUGUST 31st — SREDA, 31. AVGUSTA, 1938 " VOL. XIV. — LETNIK XIV. PROBLEMI PRISEUENGA Vprašanje: Ako se ženska, ki je ameriška državljanka, poro- Z či z inozemcem v inozemstvu, v ima njen inozemski soprog pra- o vico priti v Združene države brez: ž ozira na kvoto ? n Odgovor: On dobi tako pravi-j Z co le tedaj, ako se je poroka iz- n vršila pred dnem 1. julija 1932. k Inozemski soprog ameriške dr- n žavljanke, ki se je poročil kas- t neje, uživa le prednost v kvoti, n Ameriški konzuli brez izjeme s zahtevajo od vseh prosilcev za F priseljeniško vizo (vštevši so- b proge ameriških državljank), dal ž dokažejo, da imajo na razpola-h, go zadostna sredstva za vzdrže-sš vanje v Združenih državah in da p ne padejo na breme javnega do-brodelstva. Vprašanje; Neki priseljenec, ^ ki je tukaj manj kot pet let, je r zbolel na tuberkoluzi. Zdravniki g pravijo, da se more ozdraviti, in q njegovi sorodniki in prijatelji r so voljni pomagati mu. Ali je z nevarnost, da bi ga deportirali r iz Združenih držav? Odgovor: Po zakonu je ino- ^ zemec podvržen deportaciji, ako j je padel na breme javnega do-brodelstva (oziroma, kakor se j pravi, ako je postal “public e charge”) tekom petih let po zad- ^ njem prihodu v Združene države, in to iz razlogov, glede katerih se ne more izrecno dokazati, da so nastali po njegovem pri- * hodu. Razun slučaja, da je do- 'r tičnik zares padel na breme jav- : nega dobrodelstva vsled oskrbe . v kakem zavodu, ki je popolno- 1 ma ali deloma vzdrževan iz jav- E nih skladov in da je zares pred ( svojim prihodom v Združene dr- 1 žave imel simptome tuberkuloze, 1 on ni podvržen deportaciji. £ Vprašanje deportacije bržkone sploh ne pride v poštev, ako so 1 sorodniki in prijatelji zmožni in ■ voljni plačevati za zdravniško 1 oskrbo ali privaten sanatorij. Vprašanje: Prišel sem v Zdru- ! žene države kot mladenič pred '• 35 leti, ko ni bilo nikakih prise- 1 1 jeniških viz, in naselil sem se na ' farmi. Rad bi postal ameriški državljan, ali se ne spominjam, s ni s kakim parnikom sem prišel * ni s katere evropske luke sem se ' pripeljal. Kako bi to izvedel? Odgovor: V vašem slučaju, se od vas sploh ne zahteva takozva-no spričevalo o prihodu (certificate of arrival), ker sklepamo, da ste prišli v Združene države pred dnem 29. junija 1906. Vse, , kar morate dokazati, je, da ste , tukaj živeli pred zgoraj navede-, nim datumom. Stare bančne , knjižice, zemljiške pogodbe L (deeds), stare davčne ponotnice, ; rojstni list otrok, poročni list itd., smatrajo se običajno za zadosten dokaz o bivanju pred dnem 29. junija 1906. Vložite prošnjo za prvi papir na tiskovi-1 ni Form A-2213, ki jo dobite od ’ naturalizacijskega urada. Ni . treba, da priložite Money Order 1 za $2.50, kar se zahteva od vseh onih, ki so prišli po dnevu 29. 1 junija 1906. • Vprašanje: Moj oče je postal a ameriški državljan 1. 1930, ko sem bil 11 let star. Hočem vsto-" piti v državno višjo šolo in mo-l~ ram predložiti dokaz o svojem a državljanstvu. Kjer naj dobim tako spričevalo? Odgovor: Ker ste ameriški državljan vsled očetove naturali-a zacije, smete zaprositi za spri-u čevalo derivativnega državijan-stva, to pa le tedaj, ko ste do-i- segli starost 21 let. Za prošnje i' za “certificate of derivative citi-zenship” služi tiskovina Form e- 2400. Pristojbina znaša $5.00. :o Drugače pa morete vedno doka-(Dalje na 6. strani) ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV PODALJŠANJE PROGE Prometno ministrstvo je razpisalo ofertno licitacijo za gradnjo dela normalnotirne železnice med Črnomljem in Vrbovškem. Železniška uprava namerava pričeti z gradnjo od obeh strani istočasno, to je od Črnomlja v Beli Krajini proti jugu in od Vrbovškega na Hrvatskem proti severu. NAJMANJŠI AVTO Najmanjši avtomobil v Jugoslaviji je izdelal 19-letni kolar-ski pomočnik Nasif Hadrovič iz Beran v Črni gori. Avtomobil je težak 82 kilogramov, dolg en meter in 20 centimetrov, prevozi na uro 40 kilometrov in porabi za to dva in pol litra bencina. Z izdelavo tega malega vozila se je Hadrovič ukvarjal leto dni, za material pa je izdal okrog 3000 dinarjev. V družbi svojega tovariša Dragotinoviča se že od meseca marca vozi po Jugoslaviji in je prepotoval do-sedaj že nad 3000 kilometrov. Najbolj neprijetno je bilo potovanje spomladi, ko sta podjetna potnika zašla v sneg in sta morala avtomobil nositi preko zametov. LEPA STAROST .. . V vasi &upi pod Kumom jt j nedavno praznoval 90-letnicc svojega rojstva Miha Krajšek, po domače Gorjančev očka. Rojen je bil v Završah pri Dobovcu in je vse življenje trdo delal in solidno živel. Žena mu je umrla že pred leti, živi pa še 9 otrok, 25 vnukov in 6 pravnukov. SMRT GOSPODARJA Na Zgornji Ložnici pri Žalcu je v starosti 84 let umrl posestnik in trgovec Leopold Tratnik, vzoren in napreden gospodar in poštenjak starega kova. Bil je častni občan občine Žalec, kjer je opravljal blagajniške posle in kot občinski svetovalec nad 30 let. Vsi njegovi otroci so vzgojeni v narodnem duhu. RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA OPOMIN MEHIKI Zvezni državni tajnik Cordell Hull je pretekli teden poslal ostro noto mehiški vladi v zadevi zaplembe posestev ameriških državljanov. Hull ne odreka mehiški vladi pravice, da zapleni posestva inozemcev v državi, toda poudarja, da je dolžnost vlade plačati primerno odškodnino za zaplenjena posestva. Le na ta. način more ostati med posameznimi državami zaupanje in dobro sosedstvo, KRPA PAPIRJA Dne 27, avgusta je preteklo 10 let, odkar je bil v Parizu podpisan tako zvani Kellogg-Briandov pakt, s katerim se je okrog 50 držav sveta zavezalo, da se ne bodo posluževale vojne za dosego svojih ciljev in da se prične s splošnim razoroževa-njem. Ta pakt, na katerega je bil bivši ameriški državni tajnik Kellogg zelo ponosen, je danes čisto navadna krpa papirja. V teh desetih letih je Japonska z orožjem zavzela Mandžurijo, Italija si je osvojila Etiopijo, vojna divja v Španiji in na Kitajskem in vse države se s silno naglico oborožujejo. Samo v letošnjem letu bodo razne države izdale za oboroževanje nad 14 tisoč milijonov dolarjev. POSKUSI ZA SPRAVO V Washingtonu se je pretekli teden vršila konferenca raznih delavskih vojditeljev z J. J. Lewisom. O rezultatu konference se ni nič določnega izvedelo, toda nekateri časniški poročevalci sodijo, da se je šlo 'za ponovne poskuse sprave med delavskima organizacijama C. I O. in A. F. of L. Vsak prijatel; delavskih pravic želi, da bi meč delavskimi unijami prišlo dc skorajšnjega sporazuma. TRGOVINSKA POGODBA Dolgo časa trajajoča pogajanja za prednostno trgovinsko pogodbo med Zedinjenimi državami in Veliko Britanijo se baje bližajo uspešnemu zaključku. Gospodarski izvedenci sodijo, da taka, pogodba, če se sklene, bo v korist na obe strani. LETALSKE TEKME V Clevelandu, Ohio, se bodo dne 3. septembra pričele velike letalske tekme, katerih se bodo udeležili najboljši letalci iz vseh delov Zedinjenih držav. Skupna vsota nagrad za zmagovalce presega sto tisoč dolarjev. SODIŠČE BO GOVORILO Velika porota v Los Angelesu je obtožila Mrs. F. W. Volstad, da je kriva smrti svojega desetletnega sina Wilbura, ker ni dovolila, da bi bil sinček pravočasno odpeljan v bolnišnico in operiran za vnetje slepega črevesa. Zamuda je povzročila dečkovo smrt. Mati se izgovarja, da verska sekta, kateri pripada, ne dovoljuje operacij, ampak veruje v moč molitve za ozdravljenje. MUČENJE JETNIKOV V Pliiladelphiji je povzročila veliko preiskavo v poslovanju okrajne jetnišnice smrt štirih jetnikov. Po dosedanjih poročilih so bili omenjeni štirje jetniki kot voditelji gladovne stavke zaprti v posebne neprodušne celice, v katere so napeljali vročo j (Dalje na 2. strani) MIR NA JtONTINENTU Ameriški kontinent je srečen. Za enkrat ni videti nobene nevarnosti, da bi moglo priti do oboroženega konflikta med državami tega kontinenta. Od Ca-nade na skrajnem severu, preko Zedinjenih držav, Mehike in Panamskega prekopa prav doli do konca republike Chile, ki tvori najjužnejši del ameriškega kontinenta, vlada mir med državami in v splošnem tudi v državah samih. Temu ni bilo vedno tako. Posebno med sestrskimi republikami južno od Zedinjenih držav je bilo v preteklih desetletjih več krvavih sporov, da ne štejemo notranjih konfliktov v posameznih republikah. Zadnja resna vojna je bila pred par leti s premirjem zaključena med južnoameriškima republikama Bolivia in Paraguay. Šlo se je za ozemlje Gran Chaco, ki sta si ga svojili obe republiki, in v dolgotrajni vojni zanj je padlo nad 100,000 mož na obeh straneh. Prijateljskemu posredovanju Zedinjenih držav, Argentine, Brazilije in drugih južnoameriških republik se je posrečilo doseči premirje med Paraguayem in Bolivijo. Sledila so dolga pogajanja med zastopniki prizadetih dveh republik s prijateljskim sodelovanjem drugih držav. Končno je bila sklenjena mirovna pogodba med zastopniki Bolivije in Paraguaya. Ta proviepričnj. mird^na pogodba je bila kmalu nato odobrena in potrjena od obeh držav, v eni po ustavnem kongresu, v drugi pa potom splošnega glasovanja. V obeh državah je vsled tega zavladalo veliko veselje. Za uspešno zaključenje mirovne konference, ki se je vršila v Buenos Airesu v Argentini, se pripisuje največ zaslug poslaniku Zedinjenih držav v Boliviji, S. Bradenu, in brazilskemu poslaniku Alvesu. Omenjena diplomata sta se največ trudila, da se tri leta trajajoča mirovna konferenca ni razbila. Vse sporne točke glede ozemlja Gran Chaco so glasom sprejete mirovne pogodbe poverjene stalnemu posredovalnemu odboru nevtralnih ameriških predsednikov; obe republiki sta se odpovedali rabi orožja za rešitev spornih zadev; upostavljene so redne diplomatske zveze in obe republiki sta se obvezali upo-staviti redne komunikacije preko spornega ozemlja. Ako pomislimo, kako se oborožujejo vse evropske države, ker se bojijo druga druge, je gotovo dvakratno razveseljivo dejstvo, da na vsem ameriškem kontinentu ni take nevarnosti in ni treba oboroževanja v take svrhe. Da so se običajno nemirne latinske republike tako pomirile, je v veliki meri zasluga Zedinjenih držav, ki s predsednikom Rooseveltom na čelu izvajajo smernico dobrega sosedstva od svoje strani in skušajo pomirjevalno vplivati tudi v sporih med posameznimi republikami. S tem je pa tudi odzvonilo intrigam kapitalistov v Zedinjenih državah, ki so prejšnje čase povzročili marsikak spor v latinskih republikah v svrho povečanja svojih dobičkov. MESTO KEGLJAČEV Mesto Chicago ima največ kegljačev na svetu. V Zedinjenih državah je okrog 10 milijonov kegljačev, ki žrtvujejo za j ta šport okrog 300,000 dolarjem | letno. FILMSKAJNDUSTRIJA Izdelovanje in predvajanje premičnih slik, posebno modernih govorečih ali zvočnih filmov, se je v tej deželi razvilo v ogromno industrijo. To industrijo imenujejo tudi sedmo umetnost; ostalih šest umetnosti predstavljajo gledališke igre, literatura, poezija, glasba, slikarstvo in kiparstvo. Kako ogromna je ta industrija, zamoremo povzeti iz nekaterih številk. V Zedinjenih državah je 17,000 gledališč, ki predvajajo filme, to je trikrat toliko kot je bolnišnic, štirikrat toliko kot departmentskih trgovin in dvajsetkrat toliko kot je univerz in kolegijev. Pri tej industriji je zaposlenih 280,000 oseb, od filmskih zvezdnikov do prodajalcev vstopnic. Vsak teden obišče filmska gledališče 90 milijonov oseb in v enem letu plačana vstopnina teh posetnikov filmskih gledališč znaša okrog tisoč milijonov dolarjev. Začetki filmanja segajo do leta 1889, ko je Thomas Edison izgotovil neko tovrstno napravo, pri kateri pa je bilo treba gledati premične slike skozi posebna okenca. Leta 1895 pa je Američan Woodville Latham izgotovil filmski projektor, ki je metal slike oziroma odsev slik na platno. To je še danes podlaga filmskih slik. Tri mesece pozneje sta Francoza Louis in August Lumiere uspešno izvršila sličen poskus. Leto 1895 se vsled tega splošno smatra za pravo rojstno leto današnjih filmov. Leta 1903 je Edwin S. Porter v New Yorku prvič predvajal 800 čevljev dolg film, imenovan “Velik železniški rop.” To je bil začetek moderne filmske industrije, ki se je hitro razmahnila na obeh straneh Atlantika. Ameriška filmska industrija se je v splošnem bavila s kratkimi “štorijami”, ki so odgovarjale prvotnim filmskim gledališčem s petcentno vstopnino. V Evropi pa so v splošnem filmali prave in dolge gledališke nastope. Med ameriško in evropsko filmsko industrijo je bila velika tekma za prvenstvo in to tekmo je odločila svetovna vojna v prid Amerike. \ Vojna v Evropi je tamkajšnjo filmsko industrijo skoro uničila, medtem ko se je ta industrija v Ameriki krepko razvijala ter dosegla in obdržala prvenstvo- Vse od prvih začetkov filmske industrije so se delali poskusi z dodatki godbe in deloma tudi s, pogovori. Vsekakor pa so bili uspehi tihih filmov v prvih letih tako veliki, da se zvočnim fil mom ni posvečalo dosti pozornosti. Šele leta 1927 so bile izdelane prve praktične naprave za izdelovanje in predvajanje zvočnih filmov. Sam Warner je isto leto predvajal zvočni film “The Jazz Singer”, ki se smatra za prvi uspešni zvočni film. Popularnost zvočnega filma se je izredno hitro širila in vedno bolj puščala tihi film v ozadju. Pro-ducerji so seveda morali slediti zahtevi občinstva in danes je tihi film skoro pozabljen. Ameriška filmska industrija se je razvila do tolike višine, da se z isto niti z daleč ne morejo meriti slične industrije v drugih deželah. Filmi so dandanes ne samo za razvedrilo, ampak tudi poučnega pomena. Obenem spadajo med najboljše rekorderje tekočih dogodkov, prevladajočih noš, navad itd. Od iznajdbe tiska naprej menda ni nobena Dalje na 6. str. VSAK PO SVOJE Madžarski regent Horthy se je pretekli teden mudil na obisku pri Hitlerju, ki želi dobiti pod svoj vpliv Madžarsko, da bi mogel izvajati še hujši pritisk na Češkoslovaško in Jugoslavijo. Kakšen kos Češkoslovaške je Hitler admiralu Hor-thyu obljubil v zameno za nem-ško-madžarsko zvezo, ni znano, toda eno je gotovo: morja mu ni mogel obljubiti. In to je hudo. Horthy je bil namreč tekom svetovne vojne poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice in se še zdaj postavlja s saržo admirala, dasi se Madžarska nikjer ne dotika morja. Zadnjih 20 let lahko madžarski admiral barko vozi samo po Dunavu. -3? Predsedniku Roosevelta pogosto očitajo, da je komunist. To že ni več novica. Novica pa je obdolžitev, da širijo komunistične ideje nekateri filmski igralci, med njimi mala filmska zvezda Shirley Temple. For the love of suffering cats! Če pojde tako naprej, izraz komunist kmalu ne bo več psovka, ampak neke vrste častni naslov. V Brooklvnu, N. Y., se je za-, jetna, 47-letna Rosina Aioria spoprijela z nekim mladim ro-.parjem, ki je hotel oropati njeno malo trgovino, ga s par bunkami položila na tla, sedla nanj in začela kričati na pomoč. Ko je prišla policija, je morala na nosilnici odnesti nezavestnega roparja v ambulanco. Vzrok: ropar je tehtal 106 funtov, punca, ki je sedela na njem, pa 200. Tudi debelost včasih prav pride! V Gejserji v Yellowstone parku, ki v določenih presledkih bruhajo vročo vodo in blato, so letos nenavadno aktivni. Nekateri menijo, da so temu vzrok sončne pege, drugi pa mislijo, da prihaja to od splošno razburkane svetovne situacije. V Evropi nimajo gejserjev, zato pa imajo Hitlerja in Mussolinija. v Uprava mestnega muzeja v St. Louisu je nedavno kupila star egiptovski bronasti kip mačke za 14 tisoč dolarjev. To je zbudilo med meščani precej mijavkanja oziroma godrnjanja, češ, da 14 tisoč dolarjev za mačko, ki ne zna niti mijavkati niti miši loviti, je vendar preveč. Pa je uprava muzeja pojasnila meščanom, da tisto ni navadna mačka, ampak penzio-nirana egiptovska boginja, ki je imela podobo mačke. Zdaj je spet mirno na zapadni fronti v St. Louisu, dasi se morda meščani na tihem še vedno pridušajo pri sveti egiptovski mački, ki nosi idilično ime Ubastet. * Mussolini je opozoril Francijo, da bo prišlo do velike diplo* matske zamere, če bo slednja odprla svojp meje za privatno pošiljanje vojnih potrebščin lo-jalistom v Španijo. Za pošiljanje italijanskih vojakov v Španijo na pomoč rebelom pa zamera gori ali doli. * Neki Carl Waldrop se je ravno vozil po glavni cesti mesta Lancaster, Ohio, ko je začutil, da je malo prej popil par čaš pijače preveč. K sreči se je spomnil, da je bolj pametno pijanost prespati kot pa v pijanem stanju voziti, pa je ustavil in pustil svoj avtomobil sredi ceste (Dalje na 2. strani) NEURJE NA VRHNIKI Hudo neurje je prvi teden avgusta divjalo nad Vrhniko in okolico. Vihar je polomil dosti drevja in poškodoval strehe, toča pa je povzročila občutno škodo po sadovnjakih in po poljih mlade ajde. PREGOVOR NE DRŽI Stari pregovor, da strela ne udari dvakrat na isto mesto, ne drži. Pred štirimi leti je po streli povzročen požar uničil domačijo posestnika Križaniča v Slaptincih pri Sv. Juriju ob Ščavnici, letos 6. avgusta pa se je nesreča ponovila. Strela je udarila v hlev omenjenega posestnika in ga zažgala, nakar se je ogenj prijel še hiše. Družina ni mogla razen živine ničesar rešiti. Nesreča je tem večja, ker je ogenj uničil vse žito, seno in gospodarsko orodje- HOTEL V ŠKOFJI LOKI Prvi hotel v Škofji Loki je začel graditi restavrater Janko Galjot. Hotel bo stal na mestu stare Sušnikove hiše na Mestnem trgu in bo imel 15 sob, spodaj gostinske prostore z lovsko in kmečko sobo, zadaj pa vrt s teraso, balkoni in garažami za avtomobile. (Dalje na 6. strani) NOVA DOBA GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE * Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo. $2 OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned, and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.7% per year; nonmembers $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA 6233 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. XIV. ,^^.104 NO. 34 NA USTNIH NOGAH •--------- Ameriški Slovenci, v kolikor živimo kot taki, stojimo na lastnih nogah. V to nas je prisilila potreba. Vrženi smo bili v neznano tujino, ne da bi bil kdo, z izjemo najožjih domačih, potočil kakšno solzo za nami. Odveč smo bili domovini, ki ni imela kruha za svoje preštevilne otroke, pa smo šli za soncem .in srečo. Koliko jih je našlo srečo, je težko reči, ker ni nikjer na svetu določne-ga merila, ki bi kazalo, kje se začenja sreča. Z našo odločnostjo in trdim delom pa smo si ustvarili vsaj eksistenco. Ta eksistenca morda v mnogih primerih ni : zavidanja vredna, toda v splošnem lahko trdimo, da je boljša kot bi nas bila čakala v starem kraju. To najbolj zgovorno potrjujejo tisti, ki se podajajo na obiske v stari kraj in se vračajo, in tisti, ki so se podali tja, pa iz enega ali drugega vzroka ne morejo več nazaj. Naš odhod iz rodne domovine je bil težak in bolesten in prilagoditev tuji deželi, tujim šegam in tujemu jeziku ni bila lahka. Toda s trdno voljo in s trdim delom je šlo. Delali smo posamezno in delali smo v skupinah, ker smo se zavedali, da naša bodočnost je v glavnem odvisna od nas samih. Pričakovali nismo pomoči od nikoder, razen od našega lastnega individualnega in skupnega dela. Napori posameznikov v smeri življenjskih potreb so bili bolj ali manj uspešni, pa tudi neuspešni, kakor je povsod, kakor je bilo v preteklosti in bo najbrž tudi v bodočnosti. Naše skupno delo pa kaže dobre, mestoma celo sijajne uspehe v naših gospodarskih in kulturnih ustanovah. Te ustanove smo zgradili iz nič z našim lastnim detom, bpez kakršne koli pomoči od zunaj. Postavili smo se na lastne noge in se tega zavedamo. , Poleg tega smo v teku desetletij prišli do zavesti ir prepričanja, da nas in naših otrok prostor je tukaj, je \ Ameriki. Zavedli smo se, da smo del Amerike, ki jt dežela naseljencev in njihovih otrok. Ako bi bili na seljenci, ki so prišli v to deželo pred nami, stali vednc z eno nogo v starem kraju, bi ta dežela danes ne bik velika in upoštevana republika, ampak kolonija evrop' skih izkoriščevalcev. Toda naseljenci so bili odločen ustvariti nov narod, ameriški narod, narod, “ki sam s voli vero in postave”, kakor je zapisal pesnik Prešeren Ako bi bila vsaka priseljena narodnostna skupina z* vedno vztrajala pri svojem jeziku, bi bil danes v te, deželi hujši jezikovni Babilon kot je v Evropi. In v Ev ropi je v tem oziru dovolj žalostno. Tako so se polagorm vse priseljene narodnostne skupine pretopile v eno ljud stvo. Ta proces se je izvršil polagoma, brez bolečin Pri novejših priseljencih, med katere spadamo tudi Slo venci, se 'ta proces vrši danes. In nobenega dvoma ni, di se bo izvršil tako temeljito, kot se je pri drugih starejši! in močnejših narodnostnih skupinah. Tu ne pomaga ni kako jadikovanje. V par generacijah bodo ameriški Slo venci prav tako neločljiv del velikega ameriškega ljud stva, kot so potomci naselnikov, ki so prišli v to dežele pred stoletji. Danes imamo ameriški Slovenci še precej živahne narodnostno življenje, ker je pač za nas starejše še po trebno ali vsaj ugpdno, in ker mislimo, da bo tudi zs našo tu rojeno mladino in za Ameriko prav, če ji mo remo pustiti kot delež nekaj naših slovenskih vrlin. Vse kakor pa je tudi naše slovensko življenje vedqo bližji in bližje splošnim ameriškim smernicam. Menda ni pre tirano, če trdimo, da smo, z izjemo jezika, bližji takt zvanim starim Američanom, kot Slovencem v staren kraju. Dolgoletno življenje v deželi svohode ne mor< ostati brez blagodejnih posledic. S tem seveda ni rečeno, da smo pozabili našo rodne Slovenijo. Saj je vendar naša mati, ki ram je dala, kai je mogla. Da nam ni dala več, je vzrok to, ker revica n •ime a. Prav je, da jo ljubimo kot mater, toda naša iz-voljenka je Amerika in njej moramo posvetiti naše življenjske sile. Menda je že v bibliji rečeno, da mož zapusti svojo mater in gre po novih potih s svojo izvoljenko. To je naravno in logično. Pri vsem tem pa je gotove in dokazano, da se iskreno veselimo vsakega uspeha rodne Slovenije in mlade Jugoslavije in da nas boli vsake njuno ponižanje ali trpljenje. Toda vse, kar moremo v težkih časih dati trpeči Sloveniji in Jugoslaviji, so simpatije; v praktičnem oziiu pa to ng šteje dosti. Pa tudi Slovenija oziroma Jugoslavija nam ne more dosti dati, če bi hotela. Mlada država ima sam rvoiih lastnih problemov dovolj. Že sama preskrba brezposelnih ljudi, invalidov in iz raznih vzrokov za delo nesposobnih oseb je njen velik problem.' In če Jugoslavia res hoče in more kaj storiti za Jugoslovane izven svojih mej, naj to stori za naše rojake na Primorskem in na Koroškem. Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki ELY, MINNESOTA Dotični kraji so del strnjenega slovenskega ozemlja in glede tamkajšnjih rojakov obstaja možnost, da se ob priliki kakega morebitnega velikega prevrata združijo s svojimi rojaki v Jugoslaviji. Njim naj daje moralno in materialno pomoč, če jo more, da jih obrani potujčenja. Mi smo že del ameriškega ljudstva in bomo vsak dan bolj taki. Za nas zadostuje, če nam rodna Sloyenij^ da tu in tam nekoliko duševnega podviga, da bo slovensko življenje nas starejših nekoliko lepše in živahnejše in da bo mladina dobila lepše vtise o rodni zemlji svojih staršev. Nikaka propaganda pa ne bo napravila iz nas ameriških Slovencev, ki smo po večini ameriški državljani, starokrajskih Jugoslovanov; ne iz nas priseljencev, še manj pa iz naše mladine, ki je tu rojena in tu vzgojena in tako neločljiv del ameriškega ljudstva. Za kakršno koli pomoč v potrebah, ki presega naše lastne moči ih moči naših gospodarskih ustanov, pa se bomo tako mi priseljenci, kakor naša mladina obračali na vlado te republike. Dandanes imamo vpeljano socialno zavarovanje, ki je za enkrat sicer še nepopolno in nezadostno, ki pa se bo nedvomno v bodočnosti razširilo in izpopolnilo, in to zavarovanje bo krilo tiste, ki bodo pomoči potrebni. Dobra podporna organizacija, kot je naša J. S. K. Jednota, pokrije sicer dosti potreb svojih članov, toda vseh ne more. Poleg tega so tudi izven organizacij rojaki, ki potrebujejo ali bodo potrebovali pomoči. Za te potrebe bo pač morala skrbeti zvezna vlada s pomočjo vlad posameznih držav, okrajev in mest. To je namen socialnega zavarovanja, ki je že tu in ki še pride. V zvezi s tem je vredno ponoviti, kar je bilo v tem listu že večkrat priporočano, da naj si rojaki, ki še niso državljani, čim hitreje mogoče preskrbijo ameriško državljanstvo. Noben trud ne bi smel biti v to svrho prevelik. Ameriška vlada vzdržuje širom dežele mnogo šol, v katerih je mogoče dobiti potreben pouk za pridobitev ameriškega državljanstva. Učiti se ni nikaka sramota niti za odraslega ali postarnega moža ali ženo. Ameriško državljanstvo je v vseh ozirih velikega pomena, posebne važnosti pa je, če oseba potrebuje podpore. Starostne pokojnine, na primer, so v večini držav omejene samo na ameriške državljane. Pa tudi pri raznih drugih podporah je državljanstvo važen pogoj. Amerika je dovolj bogata, da lahko preskrbi podporo za vse, ki so podpore res potrebni, in kaže zadnje čase tudi znatno odločnost, da bo to storila, toda od tistih, katere je voljna podpirati, pač sme zahtevati tolike dobre volje, da se potrudijo za ameriško državljanstvo, | Torej vsi, ki še niste državljani te republike in vam ilegalne zapreke tega ne preprečujejo, potrudite se, da si čim prej pridobite ameriško državljanstvo! ______________ VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s 1. strani) GLAVNI ODBOR: a). Izvrševalni odsek: ni Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegan. "*• Prvi podpredsednik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. Drugi podpredsednik: PAUL J. OBLOCK, Box 105, Unity, ^ Tretji podpredsednik: FRANK OKOREN, 4759 Pearl St., ueu Colo. r].ff Četrti podpredsednik: JOHN P. LUNKA, 1266 E. 173rd St., land, Ohio. Tajnik: ANTON ZBASNIK, Ely, Minn. Pomožni tajnik: FRANK TOMSICH, JR., Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn. „u,churgk Vrfiovnl zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St., Pittsuu*^ Penna. . ci»jr , Urednlk-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6233 A. Ave., Cleveland, Ohio. It Qf - b)» Nadzorni odsek* j . j Predsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd Št., Lorain, ■ Mem] 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., Cieve* . j Ohio. jniiet, f. *- 2. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1312 N. Center St., ° . ‘We j Illinois. t 3. nadzornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. ^ * S 4. nadzornik: ANDREW MILAVEC, Box 31, Meadow LanQ&___^. . f GLAVNI POROTNI ODBOR: n, j ^ tl Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., BarberM . , 1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct., Denver, \ 2. porotnik: FRANK MIKEC, Box 46, Strabane, Pa. j > 3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn. jj, f. “f) 4. porotnik: VALENTIN OREHEK, 264 Union Ave., Brook^_— j Jednotlno uradno glasilo. ' blji NOVA DOBA, 6233 St. Clalr Ave., Cleveland, Oh» ^ j |j ^ Vse stvari, tikajoče »e uradnih zadev, naj se pošiljajo na j I« ^ tl] lonarne poSUjatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe in prUBl*J ^ (ta slovi na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem noviji cjj ^ tj c 6} nje aa »višanje lavarovalnine in bolniška spričevala naj se posuj ^, hovnega idravnika. t\ v 1 Dopisi, društvena naananila, oglasi, naročnina nečlanov In hf n ■lovov naj s« pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6233 Bt. Clalr Ave.,kvftD|k* Ji Oj Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki Je najboljša Jugo® jfOjjJ (fyy. varovalmca v Zedinjenih državah in plačuje najliberalnejše v S članom. Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini * Puf • In kdor hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalnegaAianl 1 * H pa naj piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z » . k plemena, neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodn • sprejema rudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in osta fju mladinskem oddelku do 11. leta. Pristopnina la oba oddelka Je *r0B Premoženj« snaia nad $2,000,000.00. Solventnost Jednot® maša UM i»_ -_________________I«* s NAGRADE V GOTOVIH*,V ZA NQVOPR1DOBLJENE ČLANE ODRASLEGA1 ,p ^ DINSKEGA ODDELKA DAJE J.S.K.JEDNOTA N*b' »se h GOTOVINI. «0 He; Za novo pridobi j ene člane odraslega oddelka so P 58]’ - deležni sledečih nagrad: rjlagri jjHom za člana, ki se zavaruje za $ 250.00 smrtnine, Jl(lgr >Utio; za člana, ki se zavaruje za $ 500.00 smrtnine, £-• ^try za člana, ki se zavaruj^ za $1,000.00 smrtnine, ^ za člana, ki sc zavaruje za $1,500.00 smrtnine, ‘Ustri .za člana, ki se zavaruje za $2,000.00 smrtnine, $6- ^ fg za člana, ki se zavaruje za $3,000.00 smrtnine, $°• g p Hg ^ Za novopridobljene člane mladinskega oddelka P 6 Vil] lagalelji deležni sledečih nagrad: J ^ ža člana starega načrta “JA” — $0.50; za člana načrta “JB” — $2.00; valNm t za člana novega načrta “JC”, s $500.00 zava'° ' $2.00; a0 L ai za člana novega načrta “JC” s $1,000.00 zaVCl jjjj 0 $3.00. "J\ ijjj, ^ Vse te nagrade so izplačljive šele potem, ko so ^ a< člane plačani trije mesečni asesmenli. ^ .In dovolj izobraženi in vedo, da j imajo uredniki zelo trdo kožo! [ A. J. T. DRUŠTVENE IN DRUGE' SLOVENSKE VESTI (Nadaljevanje s 1. strani) ------ jih bratska SSPZ prejema za t p priliko. * Konvenciji dveh slovenskih j podpornih organizacij se bosta vršili prihodnji mesec. Dne 12. septembra bo pričela zborovati konvencija Slovenske Dobrodel-np Zveze, ki ima svoj sedež v Clevelandu, O., in katere poslovanje je omejeno na državo O-hio. Konvencija se bo vršila v S. N. Domu v Clevelandu. Dne 19. septembra pa bo v j Sheboyganu, Wis., otvorjena 10. redna konvencija Jugoslovanske! podporne zveze “Sloga,” ki ima svoj sedež v Milwaukee in katere poslovanje je omejeno na državo Wisconsin. •v 1 Na počitniškem potovanju sa ■ se ustavili v Clevelandu in se oglasili tudi v uredništvu Nove Dobe trije Newyorčani, namreč Mr. Raymond Hlacha, ki je vpo-i slen pri državnem delavskem dopartmentu in s o t r u d n i k l Foreign Lapguage Information - Service, Mr. Milan Trošt, pro-l fesor glasbe, in njegov brat 1 Rude Trošt. Vozijo se z avtomo-• bilom in so se medpotoma usta-» vili tudi v Washingtonu in Pitts-' burghu. ) * Nov slovenski zdravnik dr. j Carl Rctter bo 1. septembra otvoril svoj urad v La Salle Bldg., na E. 185th St. in Kil-dper Aye. v Clevelandu. Mladi zjravpik je sin znanega Cleve-lapdčana Jima Rotterja. * Kot bi bili iz zraka padli so se pojavili v uredništvu v torek dopoldne posetniki iz države Washington in iz države Michigan. Mrs. Mary Potočnik iz Cumber-landa, Wash., in Mrs. Josephine Richter iz Enumclawa, Wash., qbe članici društva št. 162 JSKJ, sta prišli v družbi Mrs. Mary Bernick iz Detroita, Mich., in njenih dveh sinov. Mrs. Bernick je bila delegatinja na 15. redni konvenciji JSKJ v Clevelandu. Vsak poset zunanjih sobratov, sosester in prijateljev je za urednika prijetno iznenadenje, prav posebno vesel pa je posetov iz zapada, zlasti še z zelene obale Pacifika. RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje s 1. strani) !>;iro. Nesrečneži so se baje tq.m dpbesecjno skuhali. ZATON ZVEZDE ' V Bostonu je v starosti 69 let umrla nekdanja sloveča ameriška igralka May Yohe. Rojena, je bila od revnih staršev v Betlehemu, Pa., leta 1869, in leta 1886 je bila že upoštevana gledališka igralka. Okrog leta 1894 je bila njena popularnost na odrih Chicaga, New Yorka in Londona na višku. Istega leta se je poročila z bogatim angleškim lordom Hopejem; pozneje se je od njega ločila in je poročila ameriškega kapitana Strpnga in po drugi ločitvi kapitana Smutsa, sorodnika slovečega burskega generala Smutsa. Ta zakon je držal do njene smrti, dasi sta zakonca živela v skromnih razmerah. May je delala do zadnjega. Njeno zadnje delo je bilo pri WPA, kjer je zaslužila $16.00 na teden kot. klerkinja. NA DVEH STOLIH M^džfirska, krajevina brez kralja, bo najbrž za dogleden VOJNA V Hudi boji, ki se z; tivg vršijo med lojalisti o reki Ebro, sc zahtc gjrl 30,000 žrtev na ^ c « Zunanji opazovalci •1 ^ J, omenjeni boji tako nlpS (j stranki, da za nobena stranka nP » -v0. L četi s kako večjo ote. ^ solini pošilja nove če \ j rebclom na pomoč’ — te#5 fcl VOJNA NA *ITAV f* Japonci so pričeli 0 * , a ko ofenzivo Protl e#J* J provizoričnemu gla ja) [j d Hankowu in poroča j S . kitajskih divizij v ^ zajetja. a ka' United Press prina ^ iz Toldja, da Japo«c ^ | bodo mogli več d° ° žrtev, ki jih lvitajci. Gosppdars« ^ debele je z vapU«0 ] V občutno. . VSESTRANSKO S^e C J Ameriški listi so $ ^ ^ gusta prinesli P°r° [Sil Anglija in Francij« ^ pozorih nemško v cC , branili CeškoslovaS^ - ^ ^ la ista napadena p) k. Na nemško vpraS^ do storile Rvisije' , % Jugoslavija. & » V sknšale vkorakati $ ^ ^ m. »P vse tri S le, da bodo bran' ^ j» V , ško. Hitler je ?dla3 e DP s t) }% da s .Češkoslovaško 2 \ 8 ko gladko kot Je ' 1 j| %, in da bi oborožen \ je na Ceikoslova& ^ \ > 'j izzval evropsko jjj ^ H no napeti situadJ1 %] vsestransko svarl repre^iS M Stvo, ki utegne PreVP S|a odgoditi strahotn vojno. čas sedela na dveh stolih. Na ’ eni strani ji ponuja svoje pri-! jateljstvo Hitler, na drugi stra-, ni skuša stopiti z njo v dobre j odnošaje Mala antanta. Na konferenci zastopnikov Male antante, ki se je pretekli teden vršila t na Bledu v Sloveniji, je bilo sklenjeno obvestiti Madžarsko, j da Mala antanta ne bo naaproto-. vala njeni oborožitvi. Ta sklep : naj bi Madžarsko približal Mali antanti, katero tvorijo Rumup-ska, Jugoslavija in Češkoslovaška. Hitler pa je madžarskemu regentu Horthyu priredil sijajen sprejem, obljubil gospodarske koncesije in regenta zagotovil, da bo Nemčija spoštovala i madžarske meje. Hitler seveda rad pozabi svoje obljube. Pred dobrim letom je Hitler tudi Avstriji obljubil, da bo rpšpektiral njepe meje, letos v marcu pa jo ) Avstrijo enostavno pobasal v - nemško malho. Madžarska bo '• vsled tega skušala ostati v do-1 brih odnošajih tudi z Malo an-\ tanto. i, _____ » SVARILO HITLERJU ■ “ Velika Britanija je naslovila na Hitlerja svarilo, da bi pomenila nemška invazija Češkoslo-ške vojno, v katero bi morala poseči tudi Anglija na strani Češkoslovaške in Francije. Nem- : čija je skušala pregovoriti Rusijo, da bi se ista odpovedala i svoji zvezi s Češkoslovaško, kar : j pa je Rusija odločno odklonila, i Kljub temu sodijp eksperti, da ‘ že dolgo ni bilo take nevarnosti za izbruh evropske vojne kot je te dni. Anglija si na vse načine prizadeva, da hi sc nemško-češkoslovaški spor mirnim potom poravnal, toda vsak dan postaja bolj jasno, da Hitler nc-če poštene in mirne rešitve. Če- ; škoslovaški preti usoda, da po- < j stane druga Srbija. 4 J ." / f; ter ae zleknil pod košati javor | bližnjega parka, da pijanost ■ prespi. Ko je zadeva prišla pred sodišče, je sodnik dejal, da je , lepo in pametno pijanost pre-r spati, toda pustiti avtomobil > sredi ceste ni niti lepo niti pa-. metne. Ta pogreška da je vred-) na deset dolarjev globe. I v V Raleighu, N- C., je.skušala ! policija zaslediti tatu, ki je kra-^ dpi znamke v uradu državnega • departmenta. Policijski kapitan \ je nastavil v uradu fotografsko 3 kamero, ki je bila pripravljena, da se sproži, ko bo tat odprl 1 vrata shrambe za znamke. Končni rezultat je bil, da tat ni • odnesel samo znamk, ampak tudi 180 dolarjev vredpo fotograf- 1 3ko kamero. 1 * Sloveči ameriški 1 e t a 1 e p Charles Lindbergh in njegova } soproga sta nedavno poletela v Moskvo, kjer so oblasti njim{\ ( na čast priredile veliko letalsko tekmo, nato pa sijajno gle4ali-Tko predstavo. Stoprocentneži v tej deželi bodo morali zdaj tudi Lindbergha in njegovo ženo 3 vpisati y črno knjigo komunistov, kjer so že zapisani pred-5 | pednik Roosevelt s soprogo, taj-1 nik notranjih zadev Ickes, John j I.. Lewis, senatorja Norris in La Follette, župan La Quardia, igralka Shirley Temple in druge Jlične osebnosti. V Baltimoru je bil nedavno obsojen na ^5 let ječe glasoviti rppar Charles Bird, njegova žena Barbara, ki mu je pri ne- ( katerih podvzetjih pomagal^, pa t je dobila samo 3,0 dpi zappra. ( Pa govorijo nekateri o epako-, pravnosti meških in žensk! , v. Zp,'4nji avstrijski kaneelar > Sehnschnigg, ki zq. č^sa svojega pašpvanja, ni bil niti malo na- ! !Uopjen upravičenih zahtevaj . koroških Slovencev, se je zdaj, i ko ga imajo v kleščah nemški j uacjji, naepkrat spomini, da je | slovenskega rodu. Neki .veliki* newyorski list ima namreč poročilo iz Zagreba, da je Schusch-nigg pisal na župni urad v Kranju, Slovenija, po rojstna lista svojega deda in babice.' S tema j rojstnima listoma bo nacijskim oblastim dokazal, da ni židovskega, ampak slovenskega po-kolenja, in kot tak pravi Arijec. Schuschnigg pride v kratkem pred nacijsko sodišče, kjer bo najbrž obsojen zaradi veleizdaje napram Hitlerju. Prosekutor mu morda pri tej priliki namerava obesiti še židovsko pokolenje. 2id biti v Nemčiji je pa huda pregreha. Zato zdaj Schuschnigg, ki je tekom svojih sončnih dni zakrival svoje slovensko pokolenje, kliče, svojega slovenskega. deda in babico na pomoč. Američani pravijo, da kure pridejo spat v domače kuropetnike. Resnico tega pregovora je dokazal tudi petelin Schuschnigg, ponemčeni vnuk slovenskih Sušnikov. v Pred tedni sem v bližini D.en-verja v Coioradu z odličnim spoštovanjem občudoval colo-radske komarje. To je bilo na Jartzevi farmi, kjer je skupina prijateljev na hitro roko priredila nekak privatni večerni piknik za dostojen zaključek dneva, ki je pridelal točno 100 stopinj gorkote. Na večer se je ozračje prijetno ohladilo, kar je hvalevreden vremenski običaj v srebrnem Coloradu, in piknik sp je pričel z blagoglasnimi udarci kladiva PP pipi pivskega sodčka. Vse je bilo dobre volje, samo navzoče dame so se pritoževale, da jih silno obdelujejo komarji. In tu se je začelo moje občpdovanje, kajti mene so komarji popolnoma ignorirali. Nej vem, da-li so tako dobro vzgoje-1 ni, da pustijo tujce pri miru in s tem privabljajo turiste v deželo, ali so se bali priti blizu, ker je provizorični moški pevski zbor na moji levici pel “Ko psi zalajajo. . .” Mogoče je pa tudi, da niso hoteli riskirati svojih rilcev, komarji namreč, ker soj nova; boba; auc-ust sist, lasa ■ ENGLISH SECTION Of ▼ oii»^ial0r9ao ▼ o/ the South Slavonic Catholic Union. AMPLIFyiNG THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS Current Thought On Labor t A. factory worker recently said: “I get a big laugh °f Labor Day. Falling on the first Monday of each pember it has become a traditional holiday—a day j ^ut that’s all. It allows me an extra day for fishing 0re the summer is completely over.” I asked him: “What about labor itself, the class Represents the great majority of people? Don’t you jr that September 5, for instance, (Labor Day falls ^Ptember 5th, this year) is a tribute to the working its contribution to society?” ‘‘Oh, you mean that blarney about the nobleness Uibor. That it does a lot of dirty work—but, what ' blarney fails to mention also is that labor always Mdf always will continue to work for meager wages. -1 that's where the laugh comes in. Working for a ^ existence wage when times are good, call it pros-p if you want, labor is the first to feel the slightest ' °f a depression. This means that the ordinary workman is constantly in fear of losing his job, or getting •“t in wages. And when a business recession such as °Ue sets in, there is no telling how severe a setback any other worker will receive before times take a »for the better. Honestly, I think Labor as a class \ Uift country> ancl by sap, I mean a plain l» .Unfortunately, most of what my friend had to say 4" ) true. We know that the average worker, particularly ^ between 18 and 30, on losing a job has one re-the WPA, for another job is practically im-•ble to get. The whole problem of course is an ap i^jnic one, stressing the failure of a more equal dis-m P*ion of wealth. With the vast resources in our a!,ri at the disposal of its people; with the surplus af icUltural products; with its fine man power; giant of ^strial centers, every man, woman and child should 100 e no fear of tomorrow, where the next dollar will sop 116 With which to meet the bills, as long as the people filing to work for a living. fortunately, Labor during the past six years has more than a mere commodity, to be called upon ’Wien in need. Today, Labor is becoming recognized ! and more as a human element who must exist in $ of depression as well as in times of prosperity. J,6 the advancement in behalf of Labor is slow, we \ admit that it has made considerable progress in ls*8t few years. In organization there is strength. Labor long ago !cSCl ^alized that an articulate group can achieve its ob-,cbef ve through proper spokesmen representing an or-‘ ’ group. s a ^he problem dealing with labor and capital, that 3 Slovakia against any attack. The : other nations are England, i France, Roumania and Russia. MOf particular interest to the ! Jugoslavs, and to other nations, i is the unpleasant realization t that the world war had its t origin in the Balkans; in Sara-. jevo, in what was then part of t Austria, but what is now Jugo-I slavia. Three visitors from New York City dropped into the Nova ✓ Rambling Along (Continued from Pag« 8) thing stands out foremost. If the members turn out and support an SSCU celebration whenever almost all are unemployed, what will they do when this present recession fades and the curtain is lifted upon prosperity? Can’t you see just what that means to the SSCU in the future? Sure, we all do. It is written in the stars that the SSCU is destined to become the biggest, strongest and the most active popular fraternal organization from coast to coast. At present, most of the subordinate lodges are inactive but this is due chiefly to the present business decline. One cannot blame them for bidding their time. But we can find some consolation in the fact that it cannot last forever. Sooner or later it is bound to break for the better. When it does—we’ll go onward to a much bigger and better SSCU. Electrons At this point we bring our rambling thoughts back home to roost within our own Electrons. Here, too, we felt the slashing blows of the recession whip but despite its stinging lashes, the boys are determined to make our anniversary affair the biggest success we ever experienced. But, of course, we will need the aid of the neighor-ing lodges. Especially in this one point—PLEASE reserve October 15, 1938 for the Electrons In the past seven months we were forced to postpone our anniversary celebration exactly FOUR times in favor of our neighboring lodges. So PLEASE comply with our request. As you know, the price of admission is two bits for four hours of dancing at the Harwick Union Hall to the music of Frank Rebarnik and his White Eagle radio or chestra. Will we be seeing you there? A Thought One of the best ways you have to show your appreciation and loyalty to the SSCU is to attend as many anniversary affairs as you can and to be active in the Nova Doba during the remainder of the 40th anniversary year. Doba office this week: Raymond Hlacha, from the New York State Department of Labor, who is also associate contributor to the Foreign Language Information S e r v ice; Rude Trost and Milan Trost. The small house, long regarded as the soundest of all residential mortgage risks, must now also be as attractive, efficient, liveable, and durable as more expensive homes in order to be marketed to the careful buyer of today. The Federal Housing Administration’s contribution in establishing a set of minimum standards of construction which the small house must meet to be acceptable as security for an insured mortgage has been of such far-reaching importance as to elevate the design, plan, and i construction of virtually all |small homes built today, FHA officials point out. The Oluo Association of Retail Lumber Dealers, supported by the National Retail Lumber Dealers Association, is cooper-| ating with the Federal Housing Administration to -, put on a drive to have demonstration homes built in every town in the ; state of Ohio in order that the public may have an opportunity i of knowing what can be built for a definite price of the house and lot; and also that the public may be advised of what down payment is required and how the mortgage can be amortized over a long period of years through the facilities of the Fede.ral Housing Administration. ,00600000000000000000000$^ Did You Know That, .v By Anna Prosen, Lodge 179 oooooooooooo Diamonds are pure carbon in a crystallized state; in brown, black and white varieties. Diamonds are the hardest substance known. Most of our diamonds come from Brazil or South Africa; most people do not know but U. S. has diamonds in the Onachita Mountains in Arkansas. Occasionally they are in the glacial drifts of Ohio and Indiana ? The formation of underground caverns in limestone regions is due to the dissolving action of carbonic acid and calcium carbonate. The hanging masses from the ceiling are stalactites and the formation of round mounds on the ground — stalagmites. The principle limestone cp.ves are: Mammoth Cave, Luray Caverns and Carlsbad Caverns ? Coffee is the leading agricultural crop of Venezuela and forms the principle item of export, totaling 50 per cent of the entire foreign shipments. It grows well in districts where the altitude is from 500 to 2,000 meters. It has been esti mated that the various coffee estates contain over 260,000,000 trees ? The sonnet originated in Italy in the thirteenth century and was adapted by English poets in the sixteenth century? * Old Ironsides, most famous of the frigates in the War of 18l2, was built in the Boston navy yard in 1797? The first cutlery factory in the United States was established at Worcester, Mass. in 1829? Dramatic art in Europe and in America had its source in the ancient Hellenic culture which, more than two thousand years ago, reached its full development in Periclean-A.thens ? Ea, water - diety, associated in the religion of Babylon, with the Persian Gulf? Dravidian, collective Sanskrit name for a very ancient black-skinned tribal people, inhabiting Southern India. They were settled in India before the arrival of the Aryans, and now number about 58,000,000. They have about twelve languages, which include Tamil, Kanarese, Gondi, Teluga and Malayan? Eagle, the name given to a gold coin of the value of ten dollars, in United States currency. The first was made in 1795? Easter Island belonging to Chile since 1888 was discovered by a Dutch admiral, Roggeneen on Easter Day 1722? Although 1000 people lived there at one time, only 150 live there now; two races, — one black, and one brown — the former like the people of Melanesia, — the other like the Polynenians? At the North Pole there is neither north, nor east, nor west. Every direction is south! If you were to walk only a rod from the pole, you would recover the three lost points of north, east and west; but at the exact point which terminates the axis of the earth the cardinal, points are reduced to MY TRIP TO THE MEDITERRANEAN BY Doris Marie Birtic, Lodge 180 Editor’s note: This is the 32nd installment of a series of articles which Doris Marie Birtic has prepared for publication in the Nova Doba. Readers will recall that Doris won a sixweek cruise to the Mediterranean in a nation-wide contest sponsored by The Cleveland Press and The Cleveland Propeller Club. Other installments will follow in subsequent editions. * * * Our farewells said, my friends and I boarded the night train for Genoa. Our stay in Rome had been a delightful one and I am sure we would have prolonged it if we hadn’t been afraid of missing our steamer which was to sail the next morning. Although traveling by nigh neither of us cared to take a pullman, partly because it was such a beautiful night, and then, too, we had so many things to talk about — the places we had seen and others we had overlooked or hadn’t had the chance to see. We watched the full moon rise high in the starry skies, casting silver reflections on the sea as we rode along the coast. Morn-ning dawned under our sleepy eyed gaze and with it came a drizzling rain. Our “Iron Horse” pulled in the station while most of the city’s populace were still slumbering. Swiftly and silently the taxi we hired rolled us to the dock. Ah! The good old Exochorda again! The two scholastics decided to turn in and catch up on lost sleep which was the sensible thing to do, but, when I found that sailing time had been changed until evening, I made other plans. First I took a good cold shower. Breakfast followed which made me feel as fit as a king (op.should I say queen?). A group of fellow passengers invited me to tour the city with them but instead I went guitar hunting with a friend. I had heard that Italian guitars are noted for their wonderful tone quality and since that is my favorite instrument, I thought I would get one while I was there. Our driver must have thought we were joking, for he took us across the city to a music store that sold just radios. We insisted on guitars. Yes, yes, he knew. He drove us back to the waterfront, and showed us several music houses. They did have guitars but what kind! I tried to get some music out of one and a rattling tune reached my ears. It was simply a cheap boxwood imitation. Where were the good music shops? No one around there seemed to know and so we turned back for it seemed that our quest was useless. ambitious churchmen; and the lazy laborers? The great discovery of the Babrias Fables — verse form of Aesop and Aesop’s Fables in prose versions — was made at the convent of Saint Laura on Mount Athos by a scholar sent there by King Louis Phillippe of France to search for valuable ancient manuscripts? Quito, “The City Above the Clouds”, is about 21,000 feet above sea level. Here there are 80,000 people who dress very smartly. Two languages ar,e spoken — Spanish and Quecha. Here you name your price for purchasing souvenirs, the merchant triples the amount and sells in very small quantities; everything is paid in advance. Already Quito boasts of using electricity. The maximum temperature is 70 degrees and the minimum is 45 degrees? Blood and Battle Field A World War Chronicle By IVAN MATIČIČ From the Slovene by VALENTINE OREHEK never! The united ^orc_eSaJlt| I enemies did not break u ^ will not. We were not w ^1 M stronger power and we s#e8r: ■ down before it. No! No. ^ ^11 the power of our armies ^ j ■ broken and it will neve »^triaip* prepared to swear that ^ H never crook her knee w she will never surrender, . 0j jflj last bayonet splits the ^ $ ■ last enemy! Our assem l^inin? B back over the Piava an return I strength and assurance ^ ^jj strike once more. And t s01 will deal the enemy w‘ u5t 41 . that the powers of bell &lari and reel affrighted!” ' ijfa' “Your Excellency, «>e 10s( ^ starved and tired and ,, hope and faith in the c . ^1 ’ tJi “I am ready to admit & fe# %ojj. will fill their needs and infreSb 1 ^ they will, be rested and ^ new attack. The army 01 ^ ^ 1 w, counts its dreadful losse t them are the following- m, 1 sidering the dead, 20> uantU missing and tremendous ^ . j materials spent and des ^ u The power that was ^ to dulled and its glory orts- ^r* ligious lines. We &lC, (1^ /'0v£ tion. It is only natllI'oti^' O0 pie band together 9 0i Jtda politically with ,1 ( own kind, all P0^ p\ t 'atu evei ki one: If you were at the pole and inspected your mariner’s compass, it would perplex you. You would see the needle pointing down towards Canada, as if suggesting you retrace your steps ? On the Athos peninsula no woman has lived for the past 1000 years. Men from four different sources live here, namely: young nien desirous of a romantic life; men desiring to escape the griefs of the world; (Continuation) i 1 “And all that is known to me. But j e i even though all this be so, we cannot: \ . turn back now. You understand that 15 . don’t you my comrades? It is the ukaz j c j of the highest command that we t . continue as the plan directs until j 1 5 the last. Personally I can see nothing j • ahead to give us a shred of hope. The 1 t affairs of our nation are hopelessly j s tied up and its final stroke rests with j 1 the army. The nation falls with us 11 , and with us alone can it rise to l ’ victory and to life. So gather anew j 1 1 your forces and let us strike yet a I s > harder blow so that nothing will with- \ I stand us!” t “We’ve really lost all faith in vie- 1 ■ tory. Anyhow we’ll press everything 1 into this last effort and you may i „ rest assured we will not Ipse for lack ] of trying.” For the last time our divisions ' carry war to the enemy. Behind them, 1 driving them, on, is the inexorable ] l; ukaz. The lash cuts deep into their ; t flesh and a revolver at their back presses them into the death streaming 11 3 upon them. Before them roar the } cannons, machine guns sway and chat-j ter and from above planes drop their charges with a rain that falls from 1 muddy skies. Our troops surge on, - are thrown reeling, lunge again with a their bayonets set and are pounded into the ground. Again and again the troops dash themselves against the impregnable entrenchments. A frightful “ force thunders into their numbers, y serries and decimates their ranks, g reverts them upon themselves. And hopelessly broken is the greatest Austro-’ Hungarian offensive. “Your Excellency, we are done. All a our work and suffering has been for nothing. If I may be permitted to forecast, we have seen a defeat which [j we will nevermore outlive. We have struck for the last time. My men have e displayed a bravery that is superb, but t- it was of no avail. Their last ounce e of confidence and conviction deserted them when they stood face to face e with men of the Czech Legion. These 1- latter fought like lions. They were madmen, devils iAcarnate, remorseless, inexorable, and there wasn’t a power ^ in all the world that could have it stopped them. They were an iron e wall and they had reason to be. Rather than budge an inch they would have “ crashed a bullet through their own n skulls. And then came the English e with their infernal tanks and against these it was suicide to contend. Your Excellency, we are beaten beyond hope d of recovery. We have already offered (j up the best and major forces of our army. From now on we decline, from a this moment our country begins to, I. fall. I weep beside the ruins of a ,g desolated nation.” “No that cannot be. We must keep “ up our morale. Courage friend. The ,r nation falls with us and rises with us too. We must get to our feet again. The blade is still in our hands and n we refuse to recognize defeat. We 1- must not allow it, we dare not. It is ,c left to us to save our nation. Weak-, ened our strength may be, but broken ’ ■ _________________________________________ (Continuation) We have begun to show American initiative in several directions. They have not necessarily been fields in which we are most talented. We have been encouraged to ente» them partly because of the “spotlight” connected with them and the esteem in which they are held by other Americans. I refer to sports and politics. If there is one realm in which ■ all Americans are leveled off, it is that of sports. There is no greater unifying element among the people of this country than baseball and football. Race, nationality, creed count for naught here; if your name is hard to pronounce, you will soon get a nickname. The Slavs have made big strides here in recent years. To convince oneself of this one need only read the line-up of the football teams in the various New Year’s bowl games. A surprisingly large number of Slav , j names are in evidence. Several have been selected for the all-I American teams. We have also started to assert ourselves politically. If we ; have started to organize into • Slavonic political “clubs,” 1 “leagues,” “councils,” it. is because we want to occupy our “■ N. Rogelj folfco iv. Rogelj: Mostar iz Amerike Kadar nameravate odpotovati v domovino, povejte ljudem, kdaj odpotujete. Potem bodite usmiljenega srca, dobre volje in zelo poslušni.Vsp drugo bodo storili vaši sorodniki, prijatelji ali M ci, da boste obloženi s po-^avi, naročili in pismi. Če ^ete še kaj drugega, kako radi 51 postrežejo. Jaz sem se za-,v°ijil s pozdravi, naročili in ^i- Pa kako! — Ko sem od-^val, sem bil založen s pismi ^ Poštar, z denarjem kot bo-i^j Miklavž. Poštar iz Amerike J lRlel s seboj pisma za vso °v?nijo. Tega sem se docela fjedel še le v Sloveniji, ko sem 4.^Cel pregledovati izroče/io po- je zelo prijazno delo. Sre-- ??.Sor°dnike tvojih prijateljev, ! ^Jatelje tvojih znancev, sredin* | Vse- ki poznajo tiste, ki jih , «tfl ^znaš v Ameriki. Kako ve- >li f. so nekateri, ko mu oddaš l8tl10, in koliko vprašanj ti 5rt*nj°. Nekaterim človek pri-Z86 samo pozdrave, katere •Pjpmajo zelo navdušeni. Ko Pozdravov konec, je konec navduševanja. In najbolj je bila zaušnica v neki kjer se mi je reklo za pridne pozdrave takole: “Sedaj ^di ti sit mojega obraza.” !to je bil tudi moj zadnji po-favi ki sem ga oddal v Slonji, druge sem prinesel na-v Ameriko. ^a poštarju iz Amerike ni '° dolgčas, odpeljali smo se z ^Oftiobilom Mr. Birtič, Mr. ^eton, moja žena in jaz proti :t%rju. Tu smo sp ustavili Sestri Mr. J. Bukovnika, ka-r° poznam še iz leta 1925, ko 1)1 bil na obisku v domovini, nam je postreči, toda ni 0 časa. Fotografirali smo njo Njenega soproga. Vas Šenčur, '§a daleč nazaj v zgodovino. s°dovinar Valvazor jo omenja ,8v°ji knjigi, ko pravi, da je j* tam postavljena kapelica ',v letu 776 po Kristusovem 3Mvu. ,^aša druga postaja je v Haljah pri Kranju. Kdo no ime te vasi, če pozna, ime ^atelja Davorina Jenka, pi-Antona Kodra, umetni-Ignaca Bdrštnika in profe-% Franketa. Mi smo se usta- 1 tukaj, da izročimo pismo 5u Mr. Franka Benigarja v -evelandu. se peljemo sedaj proti Vo-J°Vem, ki se skriva pod Šte-l^o goro. Velesovo je bilo 3™ dobro obiskovana božja -* ^161 Cerkev je bila postavljena ^,.v letu 1163, a samostan do-^‘kank v letu 1238. O tem ,Vv0ri sedaj le še zgodovina. Je ^druga posebnost tu v Velc-Vs!0tri. katere se spojninjamo ^ otroci, ki smo bili rojeni | ,^ra njem, Ljubljano ali R,a-(j. J‘co. Nune dominikanke so ,C6'e peči tu sloveče velesovske 3°, katere so raznašali v koših po vaseh. To sc l Najboljše preste, kar sem i- jedel v življenju. Pravijo, Pfc šc danps ppčejo in pro-®.io. I0 Ucli tulca j sem oddajal pošto Prijatelj Mr. Jos. Zorman l^flski advokat v Clevelandu j ^ naročil, da naj sc ustavin < ramijani z ožjo družbe £ovega miadeniškega živi je *Hj’ ^ Sa je izživljal v tej kra sosedščini sneženega Grin ^Ca- Tudi to smo zaključili ■ l^rafiranjem- ti nam kaže naprej. Za nam f[ v*8 Luže, pred nami vai kjer pridemo na držav ^^sto, ki pelje čez jezerski v Nemčijo. Kako hitro S' '}° vas za, vasjo, če človel z avtomobilom. Vse ji tl# tako majhno, vse je tako stisne-no, vse je le nekaj korakov od tebe. Kako daleč je bilo takrat, ko smo hodili peš preko Hote-mož, Topalič v predrago vas Preddvor. Koliko mladostnih spominov je tam zakopanih. Ko sem se potem še parkrat peljal skozi to vas, sem se vselej spomnil lepih besed: Še cvete roža, rožmarin dehti, še v duši tih spomin boli — le tebe več na svetu ni. Toda mi gremo paprpj. Pplje-mo se skozi vas, “kjer piše, piše, Kračmanov Matija” poznani pesnik Valjavec. Prav za prav so kar tri i ga želeli vsaj po-• znati. Našp članstvo ni bilo njč ■ kaj zadpvaljnp s tepi: obljubiti, ' potem pa ne priti! Ko ne bi imeli -v Pepnsylvaniji vrhovnega ) zdravnika, ne bi imeli niti enega Zglavnega odbornika na raznih i proslavah ip na zvezinih spjah. -1 Saj se ne zahteva od gjavnega odbornika, da bi bogve koliko za- C pravil, saj zato ga ne povabijo, d toda udeležitev glavnega urad- r nika naredi dober vtis na član- č stvo in tudi na druge posetnike. p In to je tudi agitacija za Jed- č noto. c V imenu društva Bratska slo- b ga se tem potom naj lepše zahva- r lim za pospt glavnim uradnikopi f naše in drugih organizacij in l vsem posetnikom, ki so prišli na d našo prireditev od blizu in da- t leč. Ob priliki bomo skušali na- k klonjenost povrniti. Priznanje b naj bo izrečeno našima mladima n članicama Josephini Mikpp in d Agnes Koklich, ki sta prav dobro I izvedli svoji deklamaciji. Priznanje naj bo izraženo Franku s Podobniku, Jr., za izvrstno igra- j nje njegovega orkestra v soboto r zvečer. V nedeljo pa je igral ] naš domači orkester, sestavljen 3 iz članov mladinskega oddelka r našega društva. Bil je njih prvi j nastop in ker so mogli toliko ča- z sa igrati, so pokazali, da bodo enkrat še prav dobri muzikanti. In seveda pričakujpmp od njih, da bodo tudi dobri člani J. S. K. Jednote. 1 K sklepu še enkrat: najlepša ! hvala vsem posetnikom naše J prireditve! — Za društvo Bratska sloga, št. 149 JSKJ : Martin žagar, tajnik. 1 ( Detroit, Micfi. — V imenu dru- ! štva Triglav, št. 144 JSKJ, pozi- 1 vam vse člane in članice tega 1 društva, da se gotovo udeležijo 1 prihodnje rednp seje-, ki se bo vr- J šila v nedeljo 4. septembra. Seja 1 se bo vršila v Slovenskem narodnem domu na John R. in se bo ] pričela ob 10. uri dopoldne. Na tej seji bopio imett za raz-motrivati o raznih važnih zadp- 1 vah. Na zadnji seji je bilo skle- , njeno, da bo tudi naše društvo praznovalo 40-letnico JSKJ, na prihodnji seji pa bomo sklepali kje in kdaj naj se ta slavnost vrši. Torej je dolžnost, da pride-j mo vsi skupaj in razpravljamo" vsi skupaj. Pri našem društvu Triglav imamo člane, ki so čjani JSKJ od njenega začetka. Bili so člani drugih društev in so s prestopnim listom prišli k društvu Triglav. Za take, ki so že 40 ali blizu 40 let člani Jednote, bo proslavljanje jednotine 40-; letnipe še posebno pomenljivo. Pri našem društvu imamo seve-; da tudi člane, ki so direktno pristopili, in zopet druge, katere so; dali starši vpisati v mladinski! [oddelek. Mnogi teh so danes vi odraslem oddelku in imajo že sami otroke vpisane v mladinskem oddelku. Za vse te bo zanimivo in pomenljivo praznovanje 40-letnice J. S. K. Jednote. Zaradi tega je važno, da pridejo na prihodnjo sejo, ko bomo sklepali o px-aznovanje jednotine 40-letnice, vsi člani in članice našega društva, stari in mladi. Po navadi so seje našega dru-štva slabo obiskovane. Na sejo nas prihaja kakih 10 članov in i,članic, in sicer po navadi vedno tisti. Upam, da ta moj poziv ne • bo glas vpijočega v puščavi in da bo prihodnja seja mnogoštevilno obiskana. Vsak, kateremu , razmere le količkaj dopuščajo, ■ naj pride. Seja, kot je bila že - omenjeno, se bo vršila v nedeljo 4. spptembra v Slovenskem • narodnem domu na John R. in se bo pričela ob 10. uri dopoldne. . Na svidenje! John Klobuchar, 13762 Fenelon St. 1)?,trail, Mich. — Skoro po vseh državah, kjer ima JSKJ - svoje postojanke, obhajajo dru- - štva letos njeno 40-letnico. Zato! i je,tud} našp društvo Triglav, št. ; 144 JSKJ, razpravljalo, da bi; 1 priredilo nekaj v proslavo jed-; i notine 40-letnice. čeprav nas je . majo, hopio vendar skušali na- - praviti dobro zabavo za vse. čas i in prostor prireditve bo pnivo-, č^sno objavljen. Za sedaj sanio i pozivam članstvo, da sp proslave i polnoštevilno udeleži, da bomo n vsaj enkrat vsi skupaj. ti j Dalje naj sporočam, da se v i. Detroitu pripravljamo za orga-a niziranjp zadružne prodajalne. Odbor je tozadevno pridpo na delu. Taka prodajalna bo v korist vsem. Kaj pomaga človeku, če si pribori 10 centov poviška pri plači, ko mu potem prekupčevalec živil zaračuna ista za 25 centov višje, dasi se blago na debelo ne podraži. Delnice zadružne prodajalne so po 10 dolarjev, pristopnina pa je en dolar. Upam, da bo v kratkem dovolj delnic prodanih, da se bo lahko trgovina odprla. Ako bi se to iz kakih vzrokov ne moglo izvesti, bo vsak kupec delnic prejel polno vsoto nazaj. Delnice se lahko dobijo v S. N. Domu na John R., kjer naše društvo zboruje. Delavske razmere v Detroitu so še vedno slabe. V malo pomoč jp prezposelnostna zavarovalnina, katero so začeli izplačevati 1. avgusta. Najvišja vsota je $16.00 na teden, za dobo 16 tednov. Seveda jih je malo, ki dobe po 16 dolarjev tedensko. — Pozdrav! Mary Bernick, članica društva št. 144, JSKJ. Barberton, O. — Društvo sv. Martina, št. 44 JSKJ bo obhajalo 35-letnico svoje ustanovitve z banketom, ki se bo vršil v soboto 3. septembra. Banket se bo vršil v dvorani društva “Domovina” in se bo pričel ob 7.S0 zvečer. Sledil bo zanimiv program in nato ples pri dobri godbi, člani bratskih društev v Clevelandu, Lorainu, Struthersu in v drugih okoliških mestih so prijazno vabljeni na poset naše proslave društvene 35-letnice. V nedeljo 21. avgusta je “Softball team” našega društva priredil piknik. Naš team se .je v tekmi poskusil s teamom društva Cardinals iz Struthersa in jp bil premagan. Nato so igralci Cardinalcev igrali z igralci društva Betsy Ross iz Clevelanda in so izgubili. Prišlo je lepo število posetnik’ov od zunaj. Iz Struthersa jih je prišlo poln bus. Prijateljem iz Struthersa, Clevelanda in od drugod gre v znatni meri zasluga, da je bil piknik uspešen. Seveda so tudi naši člani storili s.vojo dolžnost. Upam, da so se vsi posetniki dobro imeli v Barbertonu in da nas v bližnji bodočnosti spet posetijo. Čestitke naj bodo izražene Mr. in Mrs. Jacob Novak, katerima je teta štorklja pustila živahno hčerko. “Jake” igra v našem “softball teamu,” zato je bilo morda nekoliko nepremišljeno od štprklje, da mu ni mesto hčerke pripesla fanta, ki bi se i bil v teku let razvil v dobrega igralca. Seveda, štorklja tudi ne more na vse misliti. Še enkrat :ne pozabite priti na naš banket v soboto 3. septembra ob 7.30 zvečer! — Za društvo št 44 JSKJ : Alice Žagar, tajnica. Hcnninie, Pa. — Društvo št. 154 JSKJ, priredi piknik v nedeljo 4. septembra na Keystone Shaft Hill. Piknik se bo vršil v proslavo jednotine 40-letnice. Na razpolago bodo vseh vrst okrepčila, za godbo bo pa skrbel poznani slovenski muzikant Joe Koracin. Občinstvo od blizu in daleč je vabljeno na poset našega piknika. John Rahne, član društva št. 154 JSKJ. Herminie, Pa. — članom in [članicam društva “Veseli slavček,” št. 154 JSKJ, naznanjam, da priredi naše društvo v nedeljo 4. septembra velik piknik na Keystone Shaft Hillu. Prostor tukajšnjim rojakom dobro znan. Piknik bo prirejen v proslavo jednotine 40-letnice. Z jestvinar mi in pijačami bomo dobro preskrbljeni, godbo bo pa imel v rokah Joe Koračin iz Yukona. To pomeni, da ne bo treba nikomur žeje ali lakote trpeti, in kdor sc bo hotel tudi nekoliko zasukati v plesnem vrtincu, mu bo dobra godba na razpolago. Vsi člani in članice JSKJ, ki bivajo v primerni bližini, so j vljudno vabljeni na poset naše-1 (Dalj? na 6. strani) iH J 0 s ir A K UK. /. ii>( d* RADIVOJ REHAR: SEMISIRIS ROMAN ■iggjjgggaigigaigigigigiigigi o n “Vseeno je. Tajiti ne moreva. Bila sva napadena brez vzroka in sva se branila. Še žival se brani pred napadalcem, ki jo hoče umoriti. Da sva zmagala midva, je bila le posledica najine večje moči in spretnosti.. "Potem naj naju potegnejo iz tega smradu!” Prisluhnila sta. Zazdelo se jima je, da slišita oddaljene korake, ki se približujejo. “Prihajajo! Po naju prihajajo!” je vzkliknil Savadagak in hlastno planil k vratom, naslonil nanje uho, pridržal sapo in prisluhnil. Zunaj na hodniku je pa bilo vse tiho. Od nikoder ni bilo ne glasu ne koraka. “Kaj je?” je vprašal Buramak, ki je bil tako utrujen in zbit, da se skoraj dvigniti ni mogel. “Nič ni...” “Ne prihajajo?” “Ne.” “Kaj sva potem slišala?” “Duhove rajnkih, ki so pomrli v teh grobiščih...” Buramaku so se naježili lasje. Pred očmi, ki jih je zajemala mrzlica od prenapetosti živčne razdraženosti, se mu je naredil privid golega okostja smrti. “A—a ...” je kriknil in iztegnil roke, kakor da bi se hotel spoprijeti s prikaznijo, boriti se z njo. “Kaj ti je?” se je prestrašil Savadagak. “Mrlič .. . smrt... duh ...” je kriknil Buramak. “Kje?” “Tu, pred menoj. Pomagaj mi, napasti me hoče!” “Blede se ti,” je dejal Savadagak. “Ničesar ni.” “Ni?” se je začudil Buramak. “Ga nisi videl?” “Ne.” “Sedaj je izginil... Glava me boli, oči me skele. Hudiči,...” Temina je tekla dalje v neskončnost. Pešale so jima moči. Lakota in žeja sta jima izsušili grlo in usta. Še sapa jima je prihajala iz pljuč vroča in rezka, skoraj hrapava, da ju je bolelo in sta morala suho kašljati. “Ko bi imel vsaj kapljico vode.. . eno samo kapljico... pol kapljice ...” je tožil Buramak. Savadagak se je zleknil po tleh in položil glavo na kup človeških kosti. V glavi mu je kljuvalo; mislil je samo še v presledkih, pretrgano, včasih brez vsake zveze. Buramaku se je mračilo. V mrzličnem prividu je doznaval podobe Semisirisa, Upe, Iste, Ulamaka, Savadagaka, princa Aftagada, princese Evalaste, Ama-razisa, kralja Ilamagada, faraona Semiša Ofirisa, domovine večernih gora... Sprva so bile podobe ločene, potem so se sprijele, pomešale, zavrtele in zaplesale v divjo zmes brez razločnih oblik. “Vrti se, vrti . .je zašepetal. “Šamo kapljico vode ... jj‘6 vzdihnil Savadagak. “Mrak se zgrinja; noč, sama noč...” je še enkrat dejal Buramak. Savadagak ga ni več slišal. Premagala ga je onemoglost. Zaspal je. Buramak je nagnil glavo in v njej je ugasnila zavest. Tudi njega je premagalo. Grozotno tišino Črne jetniške celice je rezalo suho dihanje dveh obnemoglih jetnikov, ki sta sanjala o rešitvi, ljubezni in vrnitvi iz Semisirisa v deželo rodnih večernih gora. VIII. Favoritka Nefteta si je otrla solze in vstala. Svetišče najvišjega božanstva na Gori prihoda je bilo še vedno spremenjeno v plesišče razposajencev in kraj skoraj očitih orgij. Skrbno se je ozrla iz svojega skrivališča, da bi ugotovila, kje se mudi faraon Semis Ofiris. Ko je opazila, da je njegov prestol prazen, je instinktivno zaslutila, kam je odšel. Previdno, da se ji nihče ne bi približal, je smuknila do vhoda v podzemeljski hodnik, vzela prvemu, na straži stoječemu evnuhu iz rok gorečo bakljo in se napotila proti dvoru. Ljubosumnost ji je razvnemala mlado telo, da je gorelo kakor v vročici in ni slišala hrušča in trušča, ki se je glasil za njo iz ogromne hiše velikega Raja in polagoma zamiral v daljavi. Hitela je tako naglo navzdol, da se je na ovinkih skoraj z glavo zaletavala v mramornate ploščei s katerimi je bil obložen hodnik. Njena užaljena, odbita ljubezen se je spreminjala vse bolj in bolj v sovraštvo in željo po maščevanju, čeprav si še ni bila v svesti, nad kom naj se maščuje in kako. Nekaj trenotkov jo je prepajala misel, da bi se splazila do princese Evalaste in jo umorila. Toda že hip nato se je spomnila, da bi to pomenilo tudi njen konec. Ob tem spoznanju se je zdrznila in se skoraj na glas vprašala: “Konec? Mar se bojim konca? Čemu?” Postala je za trenotek in iskala odgovora. Potem je tekla dalje in mislila: “Smrt ni strašnejša kakor ponižanje, ki ubije dostojanstvo življenja.” Dobro se je zavedala, da je bila njena cena samo tolikšna, kolikršen je bil njen vpliv pri faraonu. Tovarišice so se ji klanjale, se ji dobrikale in jo obsipale z navideznim prijateljstvom samo zaradi prednosti, ki jih je imela in zaradi uslug, ki jim jih je lahko napravila. Sedaj, ko je izgubila milost velikega, ko je usahnil njen vpliv nanj, je usahnila tudi njegova veljava. Tovarišice so jo zapuščale in dobro je Čutila, da se ozirajo nanjo celo posmehljivo, veseleč se njene nesreče in trpljenja. Tudi dvorjani se ji niso več klanjali, kakor poprej; nenadoma so izostale vse tiste neštete male pozornosti, ki so jih ji posvečali ob vsaki priliki. Hodili so mimo nje, ko da je ne vidijo; nihče se ji ni več približal, da bi jo — kakor poprej vedno — zaprosil za priporočilo pri faraonu. Nefteta je vedela, da se je že preko vsega dvora razširila novica o koncu faraonovega zanimanja zanjo. Ničesar ni slišala, pa je vendar čutila, kako so njene tovarišice šepetale dvorjankam in dvorjanikom na uho: “Nefteta je izgubila milost velikega. Zamenjala jo je divjan-kinja.” ■ Od ust do ušes in od ušes do ust se je širila dalje njena nesreča; rasla v višino in širino, napolnjevala vse palače dvora in uhajala morda celo že skozi vrata obzidja tja ven v bučni, hrumeči Semisiris. Nenadoma se ji je zazdelo, ko da je sama sredi zverinjaka. Zveri se plazijo v velikih lokih okoli nje, vohajo in vihajo nosove. “Sama ... sama .. . sama ...” ji je kljuvalo v glavi, ko je hitela z gorečo plamenico v rokah po dolgem, samotnem hodniku proti dvoru. “Vsi v svetišču praznujejo dan svetega Ibisa, ptice krvi in zaljubljene mesečine, rajajo, se opajajo s pijačo in ljubeznijo, uživajo svobodno življenje. Ves dvor, ves Semisiris je eno samo ogromno zabavišče — samo jaz sem izločena, zavržena, zapuščena .., Sama hitim po tem pustem podzemeljskem hodniku, bežim za svojo izgubljeno srečo, da bi jo dohitela in zopet ujela. Kam drvim? Kje je pot do nje?” Dvignila je plamenico nad glavo in se z levico prijela za prsa nad srcem, ki ji je divje bilo. Hitela je dalje in premišljevala. Kakor bliski v viharni noči so se ji prižigale misli in zopet ugašale. Za trenotek so razsvetljevale njen mrak, a noči niso mogle spremeniti v dan. Nobena ni bila jasna, dokončna, no-! bena odrešilna. “In vendar jo moram najti, rešitev!” je ponavljala. “Divjaki-njo moram odstraniti. Kakorkoli...” Tako je prihitela do tja, kjer se je odcepil hodnik v palačo ljubimk in težkih vrat, ki so vodila v pritličje. Bila so zaprta. Potrkala je s tolkalom. Za vrati se je oglasil stražar: “Kdo trka?” “Jaz, favoritka Nefteta; odpri!” Evnuh je odprl vrata in se poklonil. Nefteta ga ni pogledala; izročila mu je plamenico in stekla v park, ki je obkrožal trakt na strani Evalastinih soban. Visoko gori v tretjem terasnem nadstropju je zagledala razsvetljeno okno. Srce ji je pričelo glasno biti. “Tu gori je, in on je pri njej . ..” je pomislila. Ta misel ji je bila strašna. Zbodla jo je jedka bolečina. Potem jo je prevzela nova; premišljevala je, kako bi se vzpela do okna, pogledala v sobo, prisluhnila. Stene iz mramornatih kock so bile gladke. S te strani ni bilo mogoče gori. Nekaj trenotkov je stala negibno in strmela v višino,' potem se je naglo okrenila in zbežala nazaj v palačo. Hitela je po hodnikih in stopnicah, ne meneč se za evnuhe, ki so molče opravljali stražno službo. Ustavila se je šele na vrhu, pri vratih, ki so vodila na ravno ploščad četrtega nadstropja. Naglo jih je odprla in planila ven. Tekla je okoli oglov, se ustavila tik nad razsvetljenim oknom princese Evalaste, legla na tla in se sklonila čez rob. Toda okno je bilo prenizko, da bi mogla pogledati v sobo. Slišala je samo tiho govorjenje, besed ni razumela. “Da, pri njej je, pri njej . ..” si je ponavljala. Vztrepetala je in najrajše bi bila kriknila, zarjula kakor ranjena zver. Potem jo je prevzela želja vreči se čez rob v globino, pasti pred Evalasti-nim oknom na ploščad in se ubiti. Toda manjkalo ji je poguma; njeno mlado življenje se je branilo smrti, uprlo se je želji po samomoru. Tako je obvisela na robu in ni vedela, kaj bi. Potekale so ko večnost dolge minute. Nenadoma se je zganila. Pogovor v globini je bil vedno glasnejši, naraščal je v kričanje, ki je postajalo razločno. Nefteta je poslušala z odprtimi usti. “Veliki se razburja ...” je doumela. “Ona ga ne ljubi, upira se mu.” Poslušala je dalje. Faraonov glas je rasel, grmel. Nefteta je razločno slišala vsako besedo groženj Semiša Ofirisa. Tedaj je dokončno spoznala, da je divjaška princesa zavrnila njegovo ljubezen. Prevzelo jo je čustvo neskončno sladke sreče. “Ubil jo bo!” si je dejala. “Potem bo konec mojih muk; spet bom njegova ljubljenka, favoritka Nefteta.” Ko pa faraon ni ubil ponosnega dekleta, ko se je ponižal in zapustil njeno sobo, zavrnjen in osramočen, se je prijela z obema rokama za glavo in ni mogla spoznati, ali sanja ali bedi. “Veliki je pobegnil pred barvasto kačo!” je vzkliknila. “Ni je ubil. Čudo prečudovito! Da, sedaj vem... vem... ljubi jo resnično, silno. Samo največja ljubezen prenese tako ponižanje ...” Prevzela jo je nova, trpka bolečina. Spoznala je, da je njena veljava poteptana do konca, da je pozabljena, odvržena kakor smet. “Mislil bo noč in dan samo nanjo; name in na nas se še spomnil ne bo. In nekega dne se mu bo vdala, ali jo bo pa premagal. — Ne! To se ne sme zgoditi! Še je čas, še ni vse izgubljeno! Princesa mora izginiti! Pobegne naj!” Ta poslednja misel ji je prišla kar sama, ne da bi jo iskala, in nepričakovano, da je osupla obstala. “Da, pobegne naj!” je ponovila. “Kako, da se že prej nisem domislila tega?” Toda hip nato ji je že skrb zasenčila veselje. Rodilo jo je vprašanje: “Kako? Kam?” “Kako? Kam?” je mislila. “Saj ne morem do nje. Zastražena je... Podkupiti Ilajo? Evnuhe? Ne, zaman. Zavedajo se, da bi jih sežgali na žrtveniku pred kipom svetega Apisa. Življenje jim je več kakor vsi darovi. Če bi. mogla zaupati svoje tegobe in na,črte Azurisu in Sorbalisu, da bi mi napisala na papirus ob vestilo, ki bi ga vrgla skozi okno princesi1? In če ne zna brati, kakor jaz ne znam? Morda zna? Skozi okno. . Ta misel ji je rodila drugo. “Skozi okno bi se lahko sama pogovarjala z njo. Na ploščadi ni straže. Nihče se ne zaveda nevarnosti s te strani. “Da,” je vzkliknila nenadoma in skoraj glasno, “moram jo poklicati in ji naznaniti, da ni sama, da je še nekdo, ki misli nanjo.” Prisluhnila je. Iz princesine sobe so se oglašali rahli, nerazločni glasovi; Nefteti se je zdelo, da spoznava Hajin hripavi alt, kateremu se je čez čas pridružil prijeten sopran. Potem je glas v sopranu nekaj glasno ukazal, a oni v altu je pozdravil in utihnil. “Ilaja je odšla ...” si je dejala Nefteta. “Sedaj je čas .. Kakor človek, čigar vse njegovo življenje je odvisno od kratkih hipov, je planila favoritka na noge in zbežala v palačo. Ko se je kmalu nato vrnila, je držala v roki dolgo vrv. Nanjo je privezala zlato zapestnico, ki si jo je snela z roke in jo spustila v globino tik mimo princesinega okna, tako, da je obvisela v sredini odprtine. Potem je pričela vrv dvigati in spuščati, sukati jo sem in tja, da se je zapestnica zazibala in udarjala ob mramor okenskega okvira. Nefteti je burno bilo srce; vsa kri ji je vrela v glavo, da je drhtela od razburjenja. Nagnjena čez rob, je strmela v globino k razsvetljenemu oknu in čakala, kdaj se prikaže Evalasta. “Moje klicanje mora opaziti, če je v sobi,” si je dejala, “če pa ni? Če ni sama? Če me opazijo in uganejo, kaj nameravam... (Dalje prihodnjič.) ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV (Nadaljevanje s 1. strani) ZAROKE IN POROKE Južnosrbski kraj Galičnik, iz katerega hodi na sezonsko delo mnogo poljedelskih delavcev, ima že od starih časov običaj, da so poroke samo enkrat na leto. Zakoni se sklepajo na Petrov dan 12. julija. Takrat je s porokami zaposlen svečenik od zore do mraka. Na Petrov dan se sklepajo navadno tudi zaroke in tako je ta dan velik praznik za ves kraj in tudi za okolico. Mnogi sezonski delavci se na predvečer Petrovega dne vrnejo od daleč domov, na Petrov dan praznuje-| jo zaroko ali poroko, ponoči pa [spet odhajajo na delo. Letos je bil Petrov dan v Ga-Iličniku posebno slovesen. Zaroke \se po starodavnem običaju praznuje že na predvečer praznika. Hiše, v katerih sklepajo zaroke, so bile lepo osvetljene in po ulicah so se vso noč pomikali sprevodi z godbo in baklami. Na Petrov dan pa je svatoval ves kraj z okolico vred. Zakonske zveze je sklenilo kakih 50 parov in skoraj v vsaki hiši je bil svatovski pir, ker obiskujejo mladoporočenci tudi vse svoje sorodnike in prijatelje. Zanimiv je običaj, da ostanejo dekleta, ki jih čaka zaroka ali poroka v temnih čumnatah več tednov, da postanejo od solnca ožgana lica spet bela. POŽAR PRI KRŠKEM V nedavni noči je požar uničil gospodarska poslopja graščine šra j barskega turna pri Krškem. Gasilci so mogli požar samo omejiti in škoda se ceni nad 100 tisoč dinarjev. Graščina je zdaj last dr. Ferdinanda Trenca, svoječasno pa je pripadala grofom Auerspergom. V dotični graščini je svoječasno živel in deloval nemški pesnik Anastazij Gruen, čigar truplo zdaj počiva v neposredni bližini gradu v družinski grobnici. STARINSKO JAJCE Tisoč let staro jajce so odkopali v vasi Mravincih v Dalmaciji, kjer izkopavajo staro-hrvatske grobove. Doslej so izkopali že okrog 100 grobov. Starinsko jajce, ki so ga izro-1 čili v varstvo hrvatskemu sta-! rinskemu društvu “Bihač,” je bržčas ostanek hrane, ki so jo pagani polagali mrličem v grob za popotnico na drugi svet. DRAGA GLAVA V boju z orožniki je bil nedavno blizu žagubice ustreljen gla-soviti hajduk Jorgovan Mihaj-lovič ,ki je najrajši obiskoval rudniške obrate ter izvedel ne-broj predrznih vlomov in raz-bojstev. Za njegovo glavo je bila razpisana nagrada v znesku 100,000 dinarjev. V raznih krajih dežele hajdukuje še kakšnih sedem glasovitih razbojnikov, na glave katerih so razpisane! nagrade, ki znašajo skupno sko-! ro milijon dinarjev. ČEŠKI FILM NA JADRANU V Split pridejo te dni operaterji češkoslovaškega filmskega podjetja Aktualita iz Prage, ki izdeluje filmske žurnale. Operaterji bodo filmali razne zgodovinske objekte in druge zanimivosti Splita in okolice. Potem bodo obiskali Trogir, Kaštel, Korčulo, Hvar, Dubrovnik in še razne druge kraje. Zanimali se bodo Itudi za narodno nošo, življenje j ribičev, za ribolov, itd. V jugoslovanskih obmorskih krajih bo-jdo ostali mesec dni. ------------ DOPISI (Nadaljevanje s pete strani) ga piknika. Vabimo tudi v Penn-Isylvaniji živeče glavne uradnike. I Seveda bodo na našem pikniku dobrodošli vsi rojaki, ki želijo nekaj ur preživeti v veseli družbi. Pridite vsi, kajti za vse bo dovolj postrežbe in dovolj zabave! Bratski pozdrav in na svidenje! — Za društvo št. 154 JSKJ: John- Klanchisser, predsednik. PROBLEMI PRISELJENCA (Nadaljevanje s 1. strani) zati svoje državljanstvo potom očetovega spričevala, svojega I rojstnega lista in dokaza o zakonitem prihodu v Združene države. Vprašanje: Pripuščen sem bil v Združene države za dobo šest mesecev, rad bi pa dalje ostal. Kako naj dobim dovoljenje za to? Odgovor: Vposlati morate prošnjo za podaljšanje roka za- Važno za vsakoga KADAR pošiljate denar t stari kraj; KADAR ste namenjeni v stari kraj ; KADAR želite koga lz starega kraja; KARTE prodajamo za vse boljše parnike po najnlžjl ceni ln seveda tudi za vse izlete. Potniki so z nailm posredovanjem vedno zadovoljni. Denarne pošiljke izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO V ITALIJO Za $ 2.55 100 Din Za $ 6.35 100 Lir ! Za 5.00 200 Din Za 12.25 200 Lil’ Za 7.20 300 Din Za 20.50 500 Lir Za 11.65 500 Din Za 57.00 1,000» Lir Za 23.00 1,000 Din Za 112.50 2..000 Lil Za 45.00 2,000 Din Za 167.50 3,000 Lir Ker se cene sedaj hitro menjajo so navedene cene podvržene spremembi gori ali doli. Pošiljamo tudi denar brzojavno in Izvršujemo Izplačila v dolarjih. V Vašem lastnem interesu je, da pišite nam, predno se drugje poslužlte, za cene ln pojasnila. Slovenic Publishing Co. (Glas Naroda—Travel Bureau) 216 West 18 St. New York, N. Y. časnega bivanja na priseljeTl1^ oblast v onem pristanišču, j der ste prišli. Ako je inoze!!,1sj pasport še vedno veljaverl ^ razlogi za podaljšanje ^ upravičeni, se vam bržkone voli, da ostanete dalje z*1 jj dobo. Prošnjo morate pred notarjem in vposlati ° sti v dotičnem pristanišči prej kot 80 dni in ne kasneJe^ 15 dni pred dnevom, ko P0^ rok ,do katerega vam je h* . v. voljeno, da ostanete tuk*J’ FLIS. FILMSKA INDUSTRIE (Nadaljevanje s 1. strani) 1 m druga iznajdba tolike vaZ j za zabeleževanje zgodovine- : Pri tako veliki industrij'^ je filmska je razumljivo, da ^ ista prakticirati tudi 8® ■ jj vrste monopol. Glede. teža bilo že nekaj sporov v J' ^ državah in končno besedo sporih bo imelo vrhovno so1 SVILNATE ZASTAVE, sl(^ ske zastavne trakove z d’u , to 10, Mesn J. pr Wa e>a, Mi: 'Jo 2E SVILNATE ZASTAVE, s10'’^ ske zastavne trakove z >1