¦' «HS pavšalirana. ,<*^M, Uredništvo in upravna... Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. Stev. 27 III. letnik V nedeljo, dne 10. julija 1.1. priredita Kmet. bralno društvo v Rogoznici in I. narodna godba v Novivasi s sodelovanjem ptujskega Sokola in pevskega društva pri F. Bračicu v Rogoznici veliko vrtno veselico. Odhod Sokola ob 15 uri s srbskega trga, z godbo na veselični prostor. Y5PORED 1. godba. 2. telovadba. 3. srečolov, 4. petje, 5. gledališka predstava, Raztresenca, burka v 1 dejanju, 6. prosta zabava s šaljivo pošto itd. Za dobro postrežbo skrbi gostilničar. .\ V društveni kavarni pristna Črna in bela kava, _= čaj, likerji in sladčice. = Začetek ob 16. uri. *&-'*» Vstopnina za osebo 1 D. HT* Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo novih knjig in muzikalij, vabita zadružna odbora k obilni udeležbi. Naša ustava. Na Vidov dan, 28. junija je bila naša ustava sprejeta v ustavotvomi skupščini. Prihodnji dan, na praznik sv. Petra in Pavla je regent za svojega očeta slovesno prisegel na ustavo. Prisega se je glasila : „V imenu Njegovega Veličanstva kralja Petra I. prisegam pred vsemogočnim Bogom, da bom čuval ustavo nedotakljivo in da bom varoval odinstvo naroda, neodvisnost države in enotnost državne oblasti, da bom imel pred očmi v vseh svojih težnjah dobrobit naroda. Tako naj mi Bog pomaga ! Amen.'' Prisegli so na ustavo deloma isti dan, deloma kasneje tudi poslanci. I Mladost Črnega Jurija. ¦ V torek, 12. julija praznujemo rojstni dan našega sivolasega kralja Petra, ki je bil rojen 12. julija 1. 1844 v Beogradu kot sin kneza Aleksandra in kneginje Perzide Kara-gjorgjevič. V tujini vzgojen in večinoma bivajoč, ni pozabil svoje domovine. Ko je 1. 1875 izbruhnila v Bosni vstaja krščanske raje proti Turkom, se je princ Peter postavil na čelo. Pod imenom „Petar Mrkonjič" je izvršil junaška dela, ki so zapisana z zlatimi črkami v povestnici bosanskih vstaj. Princ Peter se je izkazal vrednega vnuka svojega deda Ornega Jurija, osvoboditelja Srbije in ustanovitelja vladarske hiše Kara-djordjevjčev. Prav je, da se ob rojstnem dnevu kraljevem spominjamo kralja pa tudi njegovega deda Črnega Jurija. Oglejmo si, kaka je bila mladost Črnega Jurija. Dasiravno sega njegovo delovanje v začetek pretočenega stoletja in se je razvijalo takorekoč pred očmi Evrope, je vendar obdano v tajinstveno *neglo in cesto je težko izluščiti zgodovinsko jedro iz množice pripovedk, katere je ustvarilo deloma občudovanje ljudske domišljije, deloma zavist sodobnikov. S tem je z*ključena ustavna doba naše države. Veliki boj za narodno in državno edinstvo je zmagovito končan. Država je dobila svoj trden temelj. Sedaj šele3 si bo mogla priboriti v družbi narodov veljavo in ugled, ki ji gre po njen; sili, sedaj šele se bo mogla smotrno posvetiti notranji konsolidaciji in sistematskemu delu za kulturni in narodni razvoj naroda. Pred nami so še hudi in ostri boji, politični in socialni. Toda vršili se bodo v trdnem okviru defenitivnega državnega ustroja in ne bodo ogrožali državnega obstoja samega, čim bolj bo napredovala politična zrelost našega naroda, tem bolj bodo zrele oblike teh bojev, ki naj razvoju naroda določijo kar najbolj demokratično in zdravo smer. Naša ustava odpira slobodna pota napredku in razmahu. Uspehi ustave so se začeli takoj kazati. Vrnili so se v skupščino poslanci, ki so jo bili zapustili ob ustavni razpravi. Prišli so klerikalci in komunisti ter prisegli na ustavo. Napoči naj doba realnega dela. Dovolj je že Čiste politične debate. Naše državno življenje se ne more stalno osredotočiti okrog čisto političnih vprašanj in izčrpati v borbah za načela. Življenje naroda postavlja na dnevni red vsak dan no^e praktične zadeve, ki mnogo neposrednejše posegajo v moralično in materielno eksistenco posameznika nego velika načela. To je povsem točno šele sedaj, ko so načela v ustavi končno postavljena in je dana trdna osnova, s ktere pristopimo praktičnim vprašanjem, ki vsak dan silijo v ospredje Gospodinjski teiaji za tolika Mleta. Okrajni zastop ptujski je priredil letos dva gospodinjska tečaja, ki so se ga udeležile kmetsua dekleta iz ptujskega okraja. Prvi je bil osemtedenski, drugi šesttedenski; prvič je Rojstvo Črnega Jurija. Narod si ni mogel predstavljati, da bi njegov veliki junak prišel na svet, kakor vsi drugi zemljani. Izvanredno hrabrost, odločnost, preudarnost, silno voljo so morali na-naznanjati že izvanredni dogodki ob njegovem vstopu v zemeljsko domovino. Resnici najbližje bode, kar je v svojih spominih zapisal njegov zvesti sluga in vojni tovariš bulubaša Petar Jokič, ki je na stare dni pisal priprosto in okorno, tuda odkritosrčno, kar seje spominjal o svojem gospodarju. „Nekega večera pride v kočo Turčin na prenočišče, ravno ko bi Marica imela roditi. Petronij je nekam odišel. Žena je v zadregi, hoče roditi, a Turčin je v koči'. Zato gre vun in takoj porodi dete pred kočo na travi. Turčin pride vun, vidi, kaj je, in reče : „Marica, ti rodiš dete ?" „Da, aga", odvrne. Turčin ji reče in ona gre z otrokom v kočo k ognju, a on gre na polje. Kmalu potem pride Petronij. Naloži na ogenj in s Turkom prenoči na polju. Zjutraj odide Turčin. Karadjorjeva mati mi je pripovedovala, da, ko je dete palo na zemljo, je videla med detetovima plečima mesec, ki se sveti, to je videl tudi Turčin in zato je rekel: bilo v njem do konca 24, drugič 14 deklet. Da je bil drugi slabše obiskan kot prvi, je bilo krivo pač to, da se je vršil (v drugi polovici maja in junija) v času, ko je na deželi dela toliko, da se težko pogrešajo pri hiši delavske roke. Že to pa je dobro znamenje, da se je mogel tečaj v tem času sploh vršiti in upamo, da izginejo vsepovsod predsodki, ki jih še imajo nekateri proti njim, češ da bi se „kmetska hči učila kuhati in gospodinjiti v šoli, ko se tega lahko nauči pri materi v kuhinji in v hlevu." Naslednje vrstice naj pokažejo>s^kaj in kako se uče dekleta v teh tečajih. Pouk v njih se začne ob 8. uri zjutraj in traja do 4. ure popoldne ter se vrši redno vsak dan razen nedelj in praznikov. Prva ura dopoldne in dve popoldne so posvečene teoretičnemu, a vse ostale praktičnemu pouku. Od poverjeništva za kmetijstvo sestavljen načrt za take gospodinjske tečaje obsega naslednje predmete. I. Teoretični pouk. 1. Gospodinjsko spisje in računanje. 2. Gospodinjstvo z naukom o živalih. 4. Živinoreja in mlekarstvo. 5. Vrtnarstvo. 6. Vzgojeslovje. 7. Zdravstvo. II. Praktični pouk obsega kuhanje, pranje in likanje, šivanje z risanjem krojev, krpanje, mašenje itd. — Teoretični pouk v gospodinjstvu podpira praktična gospodinjska dela. Gospodinjam predvsem potrebni nauk o živilih pouči gojenke o redilnosti hrane, o raznovrstni uporabi živil ter jim podaje osnovne pojme v kemiji živil. Vzgojeslovje, t. j. pouk v negi dojenčka in vzgoji sploh, kakor tudi zdravstvo jih pripravlja na materinski poklic, gospodinjsko računstvo in spisje pa jih seznanja z dolžnostmi gospodinje, ki „hiši tri ogle podpira." Velevažen za kmetska dekleta je kmetijski pouk, ki obravnava v živinoreji spoznavanje raznih pasem in njihovih svojstev, ravnanje z živino i. pod., v mlekarstvu pa ravnanje z mlekom in njegovo praktično izrabo. — Teoretični pouk se v tečaju menjava s praktičnim, ki se ga morejo ravnotako udeleževati vse gojenke. Poleg omenjenega prak- „Marica, ti nisi rodila sina, nego gospodarja." Pa izvleče 20 para (desetico) in obdari dete. Star kmet iz Žabarov, vasi, kjer je Jurij vzrastel, je vedel povedati 1. 1867, da mu je oče pravil, da se je Jurij rodil v Viševcu na desnem bregu reke Raca pod bukvijo. Navzoč je bil Turčin, kojega je nevihta nagnala v kočo. Ljudski domišljiji je bilo to premalo in pletla je cele legende. Vsi veliki ljudje morajo priti na svet z izvanrednimi znamenji in to ni smelo izostati niti pri Karadjordju. Turek, ki je pri njih prenočeval, je videl po noči čudne prikazni. Ko se zjutraj zbudi, mu povedo, da se je rodilo dete. Stopi k Marici in reče: „Bodi ti sreča, mlada, in naj ti bo srečen sin!" Ter pristavi: „Znaj, mlada, ta tvoj sin bo velik junak in velik človek." Pripovedovali so tudi, da je ob njegovem rojstvu čudna svetloba prešinila ozračje, dete je imelo, ko se je rodilo, krila pod pazduhama in mesec na plečih. S takimi bajkami je hotel narod izraziti čudovito bistrost, naglost in okretnost svojega vodja. V rodni vasi so še L 1846 kazali bukev, pod katero je bil rojen. (Nadaljevanje sledi.) - 2 - tičnega pouka morajo opravljati vsa hišna dela, pomivati posodo, skrbeti za red in snago v učilnici, v kuhinji in vseh drugih prostorih. Tako mora gospodinja sama poznati vsa opravila, da sama razume, kar naj zapove dekli. Razen pouka v tečaju se prirejajo z gojenkami poučni izleti na vzorna posestva, kjer dekleta vidijo, kako naj sa uredi dom in gospodinjstvo, da odgovarja potrebam razmer in časa. Po tem načrtu sta se vršila tudi tečaja v Ptuju, ki ju je vodila učiteljica gospodinjstva, ga. Jela P r e m r o u. Enak tečaj se je vršil pod njenim vodstvom pozimi v Ormožu. Tudi ti tečaji so prirejali izlete in sicer iz Ptuja k Leskošeku na Breg, v Podlehnik na hra-nilnično posestvo, na Š'jgulovo (Pridrihovo) posestvo v Hlaponcih in v Dokno. Javni izpit, ki se je vršil ob koncu vsakega tečaja, je pokazal, da so si pridobile gojenke dovolj teoretičnega znanja in da se je v tečajih prav marljio delalo. Ljubezen pa, b katero ga. Premrou vodi in poučuje, ji pridobiva srca vseh gojenk, tako da se še vsaka rada povrača k njej ter jo prosi za nasvete. Kakor čujemo, se namerava jeseni pod njenim vodstvom otvoriti tak tečaj v Središču potem pa zimski tečaj v Doleni. S tem pa naj se kmetski gospodinjski tečaji; pri nas nikakor ne zaključijo. Želeti bi celo bilo, da dobimo stalno gospodinjsko šolo, katera bi bila s svojim osobjem in inventarjem matica takih tečajev, ti pa naj bi se ne prirejali le v središčih kakor Ptuj, Ormož, marveč, kjer je le prilika, zunaj po večjih in vzornih posestvih, da bi tako pritezaii čim več gojenk iz istega kraja, ki bi potem prevzemale preureditev naših gospodinjstev. Tako bi nam tečaji postali kvas, ki bi povzročil rast in razvoj blagostanja. Razen gospodinjskih naj se uvedejo gospodarski tečaji za kmetske fante, ki so strokovne izobrazbe in nadaljne vzgoje pravtako potrebni kakor dekleta. j Gospodarstvo. ¦ ¦ i..........................................................s Statistika naše zunanje trgovine. Generalna direkcija carin je izdala knjigo o statistiki naše zunanje trgovine za leta 1918, 1919 in 1920. Podatki niso, kakor sama generalna direkcija v predgovoru pripominja, popolnoma točni, zlasti za prvi čas po preobratu, ko še ni bila urejena carinska služba. Vendar pa bo knjiga tudi s približnimi podatki dobrodošla vsem, ki se bavijo z gospodarskimi vprašanji. Po teh podatkih vidimo, da zavzemajo največji del našega uvoza predmeti za oblačenje in podobno. Teh predmetov smo uvozili leta 1919 za 2 milijardi 377 milijonov 735.615 din., a leta 1920. za eno milijardo 843,535.722 din., skupno za obe leti torej velikansko svoto 4„221,092.337 din. Ti predmeti obsegajo za leto 1919 80 odstotkov vsega našega uvoza, a 1. 1920. 53 odstotkov. Največ jih je uvozila Italija, potem češkoslovaška in Avstrija. Med te predmete spada: bombaž, konoplja, lan in druga rastlinska vlakna za predivo ; volna in ostala živalska dlaka za predivo, svila, klobučevina, razno tkaninsko blago, potem izdelane obleke, perilo in drugo. Največ smo uvozili bombaža in sicer:leta 1919. za 1166 milijonov, leta 1920. za 1283 milijonov din. Konoplje in lanu (v predelanem stanju seveda) smo uvozili leta 1919. za okoli 13 miljonov, leta 1920. pa za okoli 899 milijonov, leta 1920. za okoli 221 milijonov din.; svile leta 1919. za 207 milijonov, leta 1920. za 12.3 milijona; oblek leta 1919. za približno 9 milijonov, leta 1920. za okoli 130 milijonov dinarjev. Značilno je, da smo uvozili velike količine lanu, konoplje in volne, torej produktov, ki jih izvažamo v sirovem stanju v inozemstvo, odkoder jih potem za drag denar uvažamo v predelanem stanju. V statistiki žalibog ni omenjeno, koliko smo izvozili lanu in volne, le za konoplje leta 1919. za okoli 12 in pol, a leta 1920. za okoli 22 in pol milijona din. Ta statistika nas opominja, naj osnujemo pri nas čim več industrij, ki bi te naše sirovine predelale v fabrikate. Pri nas se vsled velike množine i teh sirovin lahko polagoma razvije tudi tekstilna industrija do visoke stopinje, zlasti, ker imamo vse pogoje, da proizvajo teh sirovin še izdatnejše povečamo. .-...........................................¦................ ¦ ¦ Dopisi. Matura na ptujski gimnaziji se je vršila letos 1. in 2. julija pod predsedstvom dr. St. Bevka, predsednika višjega šolskega sveta. Napravilo je maturo vseh 12 abiturientev in sicer : Cajnkar Stanko (z odliko), Čok Bernard, Grobelnik Emerik, Herkovič Franc, Jurin Jožef, Kasper Herfrid (z odliko), Lenart Martin, Museg JY.žef, Sorajnik Domicijan, Šegula Janko, Vauhnik Viktor in Žalar Alojz (z odliko). Med njimi jih je sedem, ki so bili od prvega razreda dalje na ptujski gimnaziji. Predsednik je izrazil svoje zadovoljstvo nad uspehi. Ob manjšem številu dijakov in v manjših mestih, v kterih je mogoča ožja stika s šolo, se dado doseči tudi boljši uspehi. Vidov dan in šolska mladina. Pisec zadnjega poročila o vidovdanski slavnosti je v svoji netočnosti pozabil omeniti gdč. učiteljico Janežičevo, ki si je poleg omenjenih tovarišev prizadela mnogo truda z učenjem malih igravcev ; dober del zasluge za uspešno prireditev gre na njem rovaš; s tem je — upam — moja nepaznost popravljena. S. Fregata. Dne 11. julija t. 1. na predvečer kraljevega rojstnega dno se vrši na Dravi fregata. Približno 40 čolnov stavi naša vojaška posadka civilnemu občinstvu na razpolago. Karmarili bodo čolne v veslanju iz-vežbani pijonirji in saperji. Na dravskem otoku bodo svirale tri godbe. Iz parka postavi vojaštvo na otok trden most. Lampijoni bodo osvetljevali bajno „beneško noč." Prigrizek in pijača bosta pripravljena. Po inijacitivi Kola Jugoslovanskih Sester se je pobirala pretekli teden pri ptujskih in breških trgovcih z manufakturnim, ozir. mešanim blegom platno za Jugoslovansko Matico. Razven g. Zorka na Bregu so se odzvali vsi in sicer sledeče'. A. Brenčič 2-30 m in male odrezke, Kraker in Sadnik 4 m, A. Saria 3 m, Schramke 2 50 m, Kovačec 250 m, Hickl 2 m, Havelka 2 70 m, J. Fauland 1 45 m, Slawitsch in Heller 2 m, Mahorič 2 m, Hojnik 1 m, Slawitsch (Breg) 1 m, Murko 2 ovoja bombaža, Lenart male odrezke. Vsem darovalcem še enkrat prisrčna hvala! Iz platna bodo izdelovale učenke ptujskih šol narodne vezenine, ozir. narodne predmete, ki se bodo prodali potem v prid Jugoslov. Matici. Rabilo se bo pač še raznih bombažev, ki jih še mogoče podari kak radodaren človek naši deci, ozir. naši obrambni družbi. Ptujska kmetijska gospodinjska šola je povabila pretekli teden učiteljice ptujskih šol, da si ogledajo ustroj in uspeh gospodinjske šole. Prav hvaležne smo gč. voditeljici za to povabilo, kajti nudila se nam je s tem prilika, videti in slišati, česa se vse naša kmet-ska dekleta lahko nauče, česa jim je najbolj potrebno. Razdelitev dela, razdelitev časa, izkoriščanje časa« izkoriščanje moči so vele-važne življenske činjenice, ki se v omenjeni gospodinjski šoli v polni meri goje. če bo podpirala slovenski dom kmetica, ki bo izobražena v gospodinjstvu tako, kakor smo videle izobražene in spretne kmetska dekleta s gospodinjski šoli, potem je bodočnost naša. Merodajni faktorji pa bi morali poskrbeti, da bi se našel vedno prostor, kjer bi se lahko nastavila taka kmetijska gospodinjska šola ; prepotrebna je. Z ženo izobražujete narod. Vsak dan SLADOLED v kavarni K o r ž e, Ptuj, Vseh svetnikov ulica 10. Senčnat poletni vrt! Svarilo ! Poizvedbe od sodišča so se uvedle proti g. Vinko Pernatu, gostilničarju v Št. Vidu. Mi svarimo naše bralce, da bi dolžili imenovanega gospoda izven sodišča, kateregakoli nečednega dejanja, dokler postopanje ni končano v pravomočno sodbo. Revizija obrtnih registrov. Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani je odredilo revizijo obrti in sestavo novih obrtnih registrov. V to svrho se poživljajo vsi obrtniki mesta Ptuj, da se s svojimi obrtnimi 'istinami kakor: obrtnimi listi, koncesijskimi listinami, odloki o odobrenju obrtnih naprav, obratovališče in drugimi listinami zanesljivo prijavijo na okraj glavarstvu soba štev. 11 od 8 do 12 ure in sicer po sledečem redu: V ponedeljek dne 11. julija t. 1. imetniki obrtnih koncesij z začetno črko A do M, v četrtek dne 14 julija pa imetniki obrtnih koncesij z začetno črko M do Ž. V soboto dne 16. juliia trgovci vseh vrst z začetno črko A do M, v ponedeljek, 18. juliia pa trgovci vseh vrst z začetn > črko M do Ž. V sredo dne 20. juliia in v četrtek dne 21. julija t I. pa vse druge obrti razven koncesijoniranih trgovskih. Ker bode potem na podlagi teh podatkov sestavliena nova obrtna matica, edino merodajna, se vsi obrtniki opozarjajo, da se zanesliivo prijavijo na določeni čas na okrajnem glavarstvu, sicer bi se njih obrt ne vpisala v novi obrtni kataster, ter bi morali posledice sami nositi. Ime-jitelji obrti »e imajo zgladiti osebno, samo v slučaju, da bi jim bilo popolnoma nemogoče oglasiti se osebno, smejo poslati s potrebnimi listinami kakega zastopnika, ki pa mora biti zmožen podati vse potrebne podatke. Učiteljski pevski zbor iz Ljubljane priredi v Ptuju v sredo, dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer koncert. Vse podrobnosti, kakor kraj, čas i. dr. je razvidno z lepakov. Učiteljski pevski zbor iz Ljubljane je nastopil lausko leto z velikim uspehom v Beogradu, kjer je prisostvoval koncertu tudi regent Aleksander, v Novem Sadu, v Karlovcu in v Metliki. Letos je koncertiral v Ljubljani, sedaj pa napravi turnejo v Gornjo Radgone, Mursko Soboto, Ljutomer in Ptuj. Poročila o dosedanjih nastopih tega zbora, v katerem so zastopani sami najboljši pevci iz ljubljanske „Glasbene Matice", so taka, da smemo pričakovati od toga koncerta prvovrsten glasbeni užitek. Odbor ženske Ciril in Metodove podružnice V Ptuju naznanja, da marljivo nabira nove članice in se vsem cenjenim gospodičnam in gospem, ki so na novo pristopile, zahvaljuje za vstop in prosi druge, da se ne branijo pristopiti. Odbor tudi mora omeniti in pohvaliti one gospe, ki so vplačale letos pokroviteljino po 200 K in sicer: ga. M. Majžer, imejite-^jica gl. tobačne zaloge, ga. Čuček, soproga tovarnarja in pos. itd., ga. grofica A. Herber-stein, ga. M. Breznik, soproga davč. uprav, in veleposestnika na Kogu in ga. M Mahorič, soproga trgovca in posestnika. Odlični prijatelj šolske družbe je tudi g. dr. T. Gosak, odvetnik v Ptuju, ki nam je poslal Vidovdansko darilo po 400 K za 2 kamna. Bog živi vse dobrotnike naše Ciril in Metodove podružnice in daj jim mnogo posnemalcev! Vpisovanje učencev v deško meščansko šolo V Ptuju se vrši v pondeljek dne 12 septembra 1921 od 8—12 ure v pisarni ravnateljstva v novih prostorih deške meščanske, šole v bivši vojašnici pri pošti. Novinci naj v spremstvu starišev prinesejo s seboj : 1. izpričevalo ljudske šole, da so najmanj 5. šolsko leto na javni ljudski šoli dovršili s povoljnim uspehom. 2. izpisek iz krstne knjige, 3. domovnico pristojne občine. Eventualni sprejemni izpiti za 1. razred, odnosno za vstop v 2. ali 3. razred se vrše v torek 13. septembra 1821, od 8 —12 ure pred^oldnem pismeno in od 2 — 5 ure popoldne ustmeno. Semenjsko poročilo. Dne 5. julija t. 1. je bilo na sejem prignanih 225 konj in 602 govedi ; cene so se gibale od 6 —13 K za kg žive teže. Prima voli 16 K za kg žive teže Dne 6. julija t. 1. je bilo na sejem prignanih 262 svinj ; cene so se gibale od 22—28 K za kg žive teže. Prasci 6—8 tednov sta« i 200—300 K za komad. Mestno tržno nadzorstvo. Rogatec. Tukaj se je na Vidov dan ustanovila podružnica Jugoslovanske matice s 59 člani. Predsednikom je bil izvoljen notar dr. Ivo Šorli. Društvu je takoj pristopil kot dobrotnik tukajšnji veletržec g. Emerik Zupane in vplačal 4000 K. — 8 Sv. Lenart pri Veliki nedelji. Od izobraževalnega društva napovedana veselica za dne 3. julija t. 1. se valed neugodnega vremena ni vršila. Ista se vrši v nedeljo dne 10. julija t. 1. na vrtu g. Ferda Korparja v Osluševcih z že objavljenim vsporedom. K obilni udeležbi vabi Odbor. Spod. Hajdina pri Ptuju. Dne 5. t. m. so pri posestniku Martinu Lampretu tati vlomili v hišo in odnesli 3 kompletne obleke, 1 dolgi zimski površnik, 1 kratko zimsko suknjo, obiene 2 fantov, 2 klobuka in več drugih reci. Sv. Barbara v Halozah, tukajšnje bralno društvo „Naprejtt ie priredilo v nedelio, dne 26. junija vrtno veselico v prostorih gostilne Reiher. čisti iobiček, ki je znašal 1153 K, je namenjen za uboge otroke d<-m»če š>le. K tako sijajnemu uspehu so pripomogli v prvi vrati: gospa Justa Stumberger, soproga tukajšnjega trgovca g Stuinbergerja, kakor drugi zavedni naši obrtniki in rodol|ubi. Posebno priznana in zahvala pa gre g. trgovcem m obrtnikom ptujskim za res krasna darila, r/okazaii smo, kaj se da doseči z združenimi inočini! Delajmo tako naprej, da zdramimo zaspance! Obrtniki, v Slovensko Bistrico! Dne 9. julija zvečer ob 7. uri se vrši v Slovenski Bistrici občni zbor Zveze južnoštajerskih obrtnih zadiug. Vabila so prejele vse štaierske, pieo-inuiske in slovensko koroške zadruge in je pričakovati tokrat udeležbe iz vseh krajev. iNa dnevnem redu so važne obrtne zadeve ; med najvažnejše spada vprašanje trgovske in obrtne zovrnice in pa zadeva naših bolniških blagajn, v katerih vprašanjih se mora izreči enkrat odločilna beseda. Nič manjše važnosti ni toCK.a glede spremembe pravil, s katerimi zeli Zveza podati smernice za bodoče enotno zadružno organizacijo obrtništva. — 10. julija dopoldne se vrši obrtni shod v veliki dvorani okrajne hranilnice. Na shodu govorijo naši znani obrtni organizatorji in strokovnjaki kakor Francbeiti, Rebek, Ko bal, Mohorič in drugi o aatuelnih obrtniških vprašanjih. Lepaki so razposlani v vse kraje Slovenij, posebno vsem fetajeidiiim in prekmurskim obrtnim organizacijam ; eventualno se lahko zahtevajo od Zveze obrtnih zadiug v Celju. Za udeležence občnega zbura in obrtnega shoda je dovoljena polovična vožnja po vseh progah Južno in državne Zeieznice v Sloveniji vsem, ki se izkažejo z legitimacijo občeslovenskega obrtnega društva v Ceiju. Sv. Vid niže Ptuja. Tukaj je bila 27. junija redka slavnost. Poročena sta bila mladi par Juzel' Verdenik, sin veleposestnika in umetnega aovača Valentina Verdenika, in Marija roj. MeiKuš, hčerka veleposestnika iz Zgornje Pristave. Ob isti priliki sta obhajala srebrno poiuKo dva para: veleugledna Janez in Terezija Zigert, posestnik in umetni kovač v Grorci pn Sv. Trojici v Halozah, na kojih dom prideta, ravno ta&o stanši ženina Valentin in Marija Verdenik na Slapah v župniji črna gora. Nesreča pri Sv. Andražu. Ko so Fravdičevi nalagali vodo, so voli prehitro potegnili, po-lovnjak vode se je pospeljal in razmesaril malemu dečku čeljust in odtrgal 1 prst. Frepeljali so ga v bolnišnico v Ptuj, kjer ao ga drugi dan uspešno operirali. Mariborska sokolska župa priredi svoj župni zlet v Središče. Sokolski dom v Središču. Na Vidov dan se je vršila pri nas skromna, toda tem pomembnejša slavnost. Fo maši smo se zbrali na stavbišču, kjer je br. starosta po kratkem nagovoru položil temeljni kamen našemu domu. Letos praznuje naš Sokol 10 letnico svojega obstoja, in lepše bi ne mogel proslaviti tega aneva, kakor da si postavi dom, ki bo vedno živa priča sokolske misli v našem naprednem trgu. Zdravo ! trgal je bil svoje potovanje radi očetove bolezni. Zakonodajna skupščina. Ker je ustavo-tvorna skupščino končala svoje delo s sprejetjem ustave, se je izpremenila v navadno zakonodajno skupščino. Prejšnji ustavotvorni odsek se je izpreuienil v zaki nodajni odsek. Izvoljena sta bila tudi finančni in poslovniški odsek ter dve anketni komisiji. Skupščina sama je prekinila za nekaj časa svoje delo, v odsekih, pa naj bi se tudi med tem delalo. Izpremembe v pokrajinskih vladah. Po sprejeti ustavi se bodo tudi pokrajinsko vlade primerno izpremenile. Hrvaški ban Tomlje-novič je t*koj podal ostavko. Bil je zadnji ban Hrvaške. V posamezne pokrajine pridejo sedaj kraljevi namestniki. Atentat na kraljeviča. Preiskave radi atentata so dokazale, da je bil zasnovan atentat v komunističnih krogih, kteri so v Novem Sadu, Budapesta in na Dunaju. Zapleteni so v atentat tudi nekateri poslanci, ki so že zaprti. Del k munistov obsoja to nasilno, obenem nečloveško delovanje svoje stranke. Vlada je slutila to protidržavno rovanje komunistov ter jib strožie nadzirala. Opozici-onalne stranke s < očitale vladi strogost, sedaj pa morajo priznati opravičenost vladnih odredb. Skupno pobijanje komunizma. Naša vlada je pri sosedniih državah sprožila misel, naj bi skupno nastopile proti komunizmu. Vlade se strinjajo s tem predlogom. Razkol v komunističnem klubu. Komunisti sami nisu vsi zadovoljni z vodstvom stranke in izstopajo iz stranke. Arditi v BarošU. česar si večkrat ne upa storiti oficielna itali|anska politika, to zvrše italijanski fašisti. To se vi ii sedaj dobro pri Barošu. Italija se je zavezala, da ostani naš, prenapeti Italijani bi pa radi imeli luko za se. Zato so jo zaseli fašisti Ko so jih pozvali oficielno, naj zapuste luko, sa niso uklonili, ker jim je tako velel D'Annunzio. Sedaj jih je obkolila italijanska vojska. Ali kaj zalega jim menda tu ii ta ne stori. Nova vlada v Italiji. Po novih volitvah v italijansko zbornico je bilo treba tudi nove vlado, ker prejšnja ni imela svoje večine. Sestavil jo je sedaj Bonomi. Vlado tvori klerikalna ljudska stranka, liberalci in reformni sicialisti, ostali socialisti jo le podpirajo. V strogi opoziciji pa so fašisti in drugi nacionalisti. Predsednik Bonomi je pristaš reformnih socialistov, ki so nacionalno navdahnjeni in zavračajo revulicijonarna sredstva. Sprava med papežem in italijansko vlado. Odkar so Italijani 1. 1870 zavzeli Rim ter ga priklopih svoji državi, so se smatrali papeži v svojem Vatikanu za ujetnike in ga niso hoteli zapustiti. Sedaj pa se poroča, da se je dosegel sporazum med italijansko vlado in papežem, po kterem bi italijanska vlada j priznala sedame vatikansko posestvo kot avtonomno državico pod italijanskim protekto-ratom. Vojska med Grki in Turki. Odkar so se pojavili v turški vojski ruski vojaki, Grki nazadujejo in zapuščajo turške dele. Ne bi pa se radi čisto umaknili iz Male Azije, zato napenjajo vse sile, da bi se ohranili. Radi bi dobili pomoč tudi od zapadnih držav antante, čeprav so se ji zamerili z novo vzpostavljenim kraljem Konstantinom. Zaenkrat se je antanta izrekla za nevtralno. Angleži pa na-merajo za prvo zasesti Carigrad, za nje najvažnejše mesto. Regent Aleksander odpotoval v inozemstvo. Ker je ustava sprejeta, podpisana in zakleta, je odpotoval regent zopet v inozemstvo. Pre- Konec rudarske stavke v Angliji. Udeležba delavstva na dobičku. 28. junija po 3 mesečni stavki se je dosegel med rudarji in delodajalci sporazum, ki je pravzaprav že delna socializacija, dasi ravno se v sporazumu ta beseda ne rabi. Določile so se za delavce minimalne mezde, ki so za 20% višje, nego pred vojno. Dalje se je določilo gotovo raz-merilo, po katerem se dohodki delijo. Delavci dobijo 83%, delodajalci pa 17% po odbit- ku stroškov. Vlada je zagotovila pomoč 10 milijonov funtov. Dogovor velja za 15 mesecev. Rudarji so začeli v pondeljek z delom. Nesreča v gorah. Dijaka Kajzelj in Tavzher sta na Vidov dan poletela v Kamniške planine. Ali predrznima planincema to pot sreča ni bila mila. Ko sta plezala ob Turški gori, je padel Karel Tavzher kakih 100 metrov globoko v grapo in obležal mrtev. Njegov tovariš je odhitel v kočo na Okrešelj po pomoč. Dobil je tam tajnika Savinjske podružnice, ali nista mogla tisti večer nič opraviti. Šele v četrtek so našli ponesrečenega diiaka in ga spravili v Liubljano. Policijska ura. Za poletno dobo je policijska ura določena sledeče: V Ljubljani, Celju, Mariboru, Novem mestu, Ptuju in v zdraviliščih, kakor na Bledu in v Rogaški Slatini, velja policijska ura za gostilne do 11., za kavarne do 12. ure. V posebnih primerih more poverjeništvo za notranje zadeve podaljšati policijsko uro. Prošnje je vložiti pri okrajnih glavarstvih Železniške restavracije smejo biti odp te do odhoda poslednjega potniškega vlaka. Potniki se smejo sprejemati v prenočiščih tudi po policijski uri. Herodova palača ukopana. Po neki vesti iz Jeruzalema so izkopali v Askalonu del velike palače, ki jo je zgradil Herod. Med drugim so našli tudi k'p graditelja palače. 160 milijonov primanjkljaja izkazuje proračun mestne občine Gradec za tekoče leto. Povišanje cen za tobačne izdelke. Prejeli smo : Na podstavi odloka upravnega odbora samostalne monopolske uprave z dne 16. maja 1921 M. br. 8895 in odobritve gospoda finančnega ministra z dne 5. junija 1921 št. 3645 veljajo izza dne 1. julija 1921 nove povišane cene za izdelke ti bačne tovarne v Ljubjjani. Najfinejši hercegovski tobak, ki je stal doslej 12 din. (400 g), bo stal 14 din. ; fini turški tobak, zavojček po 25 g bo stal 3 din. (doslej 2 din. 25 para); fini hercegovski, zavojček po 25 g 2 din. 50 para (doslej 1 din. 62 in pol para); srednjefini turški, zavojček po 25 g bo stal 1 din. 50 para; najfinejši ogrski, zavojček po 25 g bo stal 87 in pol para ; domači tobak za pipo 75 para; cigarete bodo stale in sicer egiptovske 22 para, dame 12 para. športke 10 para, ogrske 5 para, smodke bodo stale in sicer: trabuke in bri-tanika 1 din. 50 para, operas 1 din. 20 para, viržinke 1 din. 10 para, portorike 75 para, brazilike 75 para, viržinioze 60 para, kratke domače 50 para, klobase 1 kg 40 dinarjev. Padanje cen. Iz Rima se poroča, da so v zadnjem času začele v Italiji cene raznih predmetov znatno padati. Najprej so se znižale cene tekstilnemu blagu, nato žitaricam, sedaj pa tudi ostalemu blagu. — Istotako poročajo češki listi, da se cene v Češkoslovaški nižajo. V trgovinah je nastal zastoj, ker konzum ne kupuje mnogo v nadi, da bodo cene še nižje padle. Vzrok temu padanju cen je živahna trgovska konkurenca, ki se je pričela razvijati že po predvojnem načinu. Strašna rodbinska tragedija v Ljubljani. — Mož zabodel svojo ženo iz ljubosumnosti. Vratar v artiljerijski vojašnici Alojzij Tomažin, roj. 1896., v Žlebih v Novomeškem okraju — invalid — se je dalje časa prepiral s svojo ženo, na katero je bil jako ljubosumen. Neznosen je postal možakar, ko se mu je rodilo zadnje dete, kateremu ni hotel priznati očetovstva, dasi je mati vedno in odločno trdila, da je on oče. Ljubosumnost ga je tirala tako daleč, da je sklenil prijeti ženo ostro in v slučaju, da mu nezvestobo prizna, odpustiti in se z njo poravnati, nasprotno pa, ako mu nadalje taji, njo in sebe usmrtiti. Ta sklep je tudi deloma izvršil. Sel je na kolodvor, kjer prodajajo dalmatinski krošnjarji nože in druge drobnarije, in ker tam ni nikogar dobil, k Staremu Tišlerju v Kolodvorski ulici, kjer je kupil 3 dem dolg, močan oster kuhinjski nož. Vrnil se je domov in povabil ženo na sprehod. Obiskala sta dve gostilni, kjer sta se dobro zabavala in bila med seboj jako ljubeznjiva. Na prostoru med gostilno „Na Zeleni trati" na Vodovodni cesti in predorom pod železniško progo pa je izvršil mož dvojen zločin. Sam pove, da sta ležala z ženo v — 4 travi, kjer jo je on prosil in rotil, da naj mu prizna nezvestobo, da se poravnata in pričneta novo življenje. Žena um je dosledno tajila, 13krat je nameril nož na njena prša in ga odmaknil, končno pa jo razljučen z vso silo zabodel v leva prša. Žena je obležala na mestu mrtva. Nato je hotel zabosti še samega sebe. Ni pa mu uspelo in se je le težko ranil na prsih. Odpeljali so ga v bolnico, ženo pa v mrtvašnico. Pri njem so dobili tudi poslovilno pismo, v katerem pove, zakaj je storil zločin, prosi oproščenjain želi veselo življenje vsem preostalim. Književnost. Njiva. Mladi naši kulturni delavci, združeni okolu Jutra, so čutili že dolgo živo potrebo, da dobi slovensko ljudstvo, zlasti pa razumništvo list, ki bi izven dnevnih borb opazoval naš slovenski, naš jugoslovanski, naš svetovni položaj. V listu naj bi se izven dnevne borbe razpravljalo zgolj stvarno in kritično o javnem življenju in o vprašanjih naše sedanjosti in bodočnosti. Nazvali so ti naši kulturni delavci svoj list „Njivo", hoteči že z imenom pokazati, da bodo korakali zaeno z Jugoslovansko obnovo — Njivo v Zagrebu Beogradu. Izšlo je doslej 11 številk in hoče iziti letos še 11 številk. Izešle številke priobčujejo temeljite pregledne študije o važnih vprašanjih, ki zanimajo vsakega količkaj izobraženega človeka. Govore o ureditvi naše države, o trgovini in kmetijstvu, o telesni in duševni vzgoji, o našem gospodarstvu, pa o notranji in zunanji politiki. V Pregledu pa čitamo krajša poročila o naši domači socialni kakor tudi vnanji politiki, o gospodarstvu in kulturi. Sodelujejo naše priznane dobre moči. Vsaka številka nudi obilo poučnega, zanimivega štiva. Kdor se ne zadovolji z dnevnimi vestmi političnih listov, naj si v svoj prid naroči Njivo. Stane letno 120 K, za naročnike Jutra pa le 60 K. Jutro in Njiva staneta sedaj celoletno le 300 K. Dr. Hinko Dolenc, Izbrani spisi. („Prosveti in zabavi." 3. knjiga.) Izdala zveza kulturnih društev. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. 146 str. Broš. velja 20 K, po pošti 2 K več. Za včlanjena kulturna društva 16 K. H. Dolenc je bil navdušen ljubitelj narave, strasten lovec, izvrsten družabnik in pripovedovalec. Vse te lastnosti so zrcalijo v njegovih spisih. Pričujoči izbor prinaša tri njegove najobsežnejše in najboljše spise: Spomini o Cerkniškem jezeru, O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh in črtice o burji. V njih nam odgrinja romantiko notranjskih gozdov z vsemi posebnostmi, ko gozd pri nas še ni imel določenih postav, ko je bil še bolj skupen gospodarju in številu upravičenih in neupravičenih vžitka?jev ter zanimiv z gozdarji posebne vrste, kakor polharji, go barji in kunarji. Mojstrsko je orisal življenje ob Cerkniškem jezeru in na njem, ki nudi dovolj zabave in radosti v vsakem letnem času, s svojimi originali, kakor je bil oče Vrag, Miha Staroč z otroki in stari Anže z Otoka, ki je prepeljaval po jezeru kneze in grofe. Polne življenske svežosti so in ostanejo njegove črtice o kra&ki burji. Vsakemu prijatelju narave, posebno pa lovcem in mladini bo nudila knjiga mnogo užitka, zato bodi vsem toplo priporočena! Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Naznanilo. Podpisana naznanjam, da sem z dnem 7. julija 11. potom nakupa prevzela od Josipa in Lujze Dobrovnik NA DEBELO ! NA DROBNO ! Rabljeni sodi v dobrem stanju se po najnižji ceni prodajo. Kje, pove uprava lista. ¦ II z inventarjem v Ptuju, Cankarjeva ul. 4 brez vseh morebitnih obveznosti strank s prodajalcema Dobrovnik, za katere ne jamčim. S spoštovanjem Roza Kopic. Haloška vina letnik 1918 in 1919 proda od 60 litrov naprej po 10 K in 12 K liter Karel K a S p e r, vinogradnik v Ptuju, Prešernova ulica 11. ti m iliiarii! pisarni zamenjata. 2>i ferdo JOašič odvetnik v Ormožu se Je preselil 1. julija tU v jVfaribor in prevzame 3>r. f. Sovrecovo pisarno v Slo-vensko ulico 12, vis-d-vis hotel Union. 2>L franc Juovrec pa se preseli v Ormož in prevzame -s» dr. Sasičevo pisarno. ~t» (Gopel Stirnrad) čisto nov se po ceni proda. Naslov pove uprava lista. Bosanske drž. fine eigarete i duhan sa dozvolom po orig. cijenama, živih velikih rakova te sljiva, sljivovice, oraha i sve bosanske plodine nudi Prva bos. izvozna zadruga G. Vasiljevič, Tuzla. 3 vajence sprejme „PAN0NIJA", tvornica za izdelavo strojev v PTUJU. Ponudbe na uprav-ništvo tega lista. r aoc Usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju r? =it=it= 66 aac i Izdeluje vsakovrstne usnje, čevlje, fine in navadne, ganiaše, torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijo. Cene nizke, postrežba točna. II II II— II =3t=at= ||= .\t= j Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last »Tiskovne zadruge" v Ptuju. Tisk: W- Bianke v Ptuju.