Stev. 20. V Ljubljani, v sredo 17. maja IQT6. Leto III. Češki hrabri 82. pešpolk, ki se je na laški fronti nedavno posebno odlikoval ter bil izrecno pohvaljen, v dobi odmora za bojno črto. Fran Govekar: Ruski pisci o ruski vojski. (Konec). In v »Kukavici« izraža Garšin iznova ves svoj gnev nad krivci vojne, najgroznejše nesreče človeštva. Bojazlijvec je navidez, a v istini le poln sočutja do sovraga in groze pred ubijanjem. Ko se drugi vesele, ker je bilo pri spopadu le malo žrtev, se zgraža: »Petdeset mrtvih, sto pohabljenih — ali je to malo ? A zakaj se razžalostimo, ako poročajo časopisi o smrtni nezgodi le nekaj ljudi ?< Vereščagin, slikar antimilitarist, je s svojimi slikami iz vojnih doživljajev ruske armade vplival na tendenčnost Garšinovih spisov, kakor je Tolstoj vplival na Verešča-gina. Tako je Tolstoj tudi Garšinov duševni oče in brez dvoma tudi Kuprinov. III. Glas iz ruske armade. V seznamu J. Ladišnikove založbe v Berlinu (zdaj Stuhr), ki obsega na Ruskem prepovedane, zato za granico izšle ruske knjige, sem našel novelo »Glas iz ruske armade. Razoblačenja.« Autor se ni podpisal, ker pač živi in se boji ruskega oblast-va, ki bi ga zaradi te novele poslalo v Sibirijo. Toda kakor Garšin je tudi ta anonimni ruski pisatelj služil v ruski armadi kot prostovoljec. Dejanje novele se godi v mali ruski garniziji in na manevrih. Med vsemi častniki je le stari, vedno zapostavljeni kapitan Er-molajev dobrodušen in do vojakov pravičen, vsi ostali častniki pa so duševne ničle, topi stroji ali celo bestije. A tudi plemeniti Er-molajev je podpetnik svoje ksantipske žene Marje Andrejevne, ki zlorablja soprogovo dobrosrčnost in se prav nesramno okorišča s stotnijo. Prostovoljci morajo brezplačno poučevati njene otroke, nižje vojaštvo pa ji mora hlapčevati. Ta ženska se ne boji niti polkovnika; ona mora vojake od službe in vaj oproščati, ali jih na težko delo in na manevre pošiljati, kakoršna je njena milost. In vedno se baha: »Jaz morem vse! Vse!« Ker novelist ni maral vsak dan poučevati dveh njenih zabitih otrok na klavirju in v tujih jezikih, je prisilila moža, da je poslal prostovoljca na manevre s »tepci«, kakor je rekala moštvu. Praporščik Askolenko je zanimiv tip. .Molčeč, mračen in nedružaben, je sovražil iz vse duše vojaško službo, ker je dobro poznal vse njene težke in grde strani. Vendar je, vedno misleč na svetost prisege, \ztrajno izvrševal svoje dolžnosti. Vedno v mejah dopustnosti, je bil do vojakov strog, in lenuhi so se ga zelo bali. Generalni feldmaršal baron Goltz paša, zaupnik nem. cesarja ki je bil nekaj časa governer v Belgiji, v zadnji dobi pa v turškem glavnem taboru, kjer je nenadoma umrl na pegastem legarju, ki ga povzroča vgriz uši. Goltz je reformator nemške armade. Simpatičen tip je feldvebelj Kuzmičev. Vedno dobre volje, šaljivec, porogljivec, ni odklanjal darov svojih podrejenih vojakov. Toda bil je rad pristranski, malik hišen in dekel ter sploh zelo predrzen ženskar. Žide v polku pač radi vlečejo in se ž njimi poredno šalijo, toda ne sovražijo jih niti ne zaničujejo. Stotnik Akeiin je brezsrčen človek, ki bije moštvo z nagajko po glavah in licih. Izvržek častnikov pa je nadporočnik Černišev. Ko je dospel bataljon v vas Romanovko, je ostal ondi tri dni. Pri starem židovskem krčmarju Smulju je prenočeval Černišev, a tudi prostovoljec si je najel posteljo. Zadnjo noč je vdrl Černišev v spalnico židovke Esterke, grde in suhe krčmarjeve hčerke, ji ponujal en, dva rublja in več, toda dekletce ga je drhte in jokaje podilo iz sobe. Končno je pijanec zagrozil, da ji ubije očeta, če se mu ne uda ter se vrgel nanjo kakor stekel. Prostovoljec je vdrl v zadnjem hipu v spalnico in pregnal pijanca, Esterka pa je ležala nezavestna na tleh. Na maršu pripoveduje prostovoljec ta svoj dogodek praporščiku .A.skolenku, ki utihne za minuto, potem pa reče: »Mar je bila ona edina? Koliko deklet so naši soldatje pokvarili v treh nočeh! Računaj, najmanje sto jih bo!« — — Na maršu se razgovarjajo vojaki o božji zapovedi »Ne kradi!«, in prostak razlaga: »Bog Jezus Krist je enkrat za vselej prepovedal vsem ljudem: ne kradi! Ne vode, ne denarjev, ne hruha, ničesar!« Vojaki so pomolčali, Piličenko, drug prostak pa je pomislil in odgovoril: »Jezus je imel gotovo vode dovolj na razpolago in na marše tudi ni hodil!« . »Vidiš, ti govoriš vedno »ne kradi!« »ne kradi!«, ker je tako rečeno v zapovedi. A glej tam je tudi še rečeno »ne ubijaj!...« Ali če pojdeš na vojno, začneš pobijati sovražnika, Turka ali Nemca, — ali ga mar ne boš?« je vprašal prostovoljec. »Jaz sem soldat in sem dolžan za carja in domovino . . .« je odgovoril prostak. »Dasi je v božji zapovedi prepovedano?« »Moral bi, ker ne odgovarjam pred gospodom Bogom jaz, nego komando«. »Mar ti more komando ukazovati, da ubijaš? Častniki so vendar vsi izobraženi, — učili so se zapovedi in verujejo v Krista«. »Komandi ukazuje car!« »To se torej pravi: ti pobiješ na vojni deset Turkov ali Nemcev, car je pa odgovoren za tvoj greh pred Bogom? Kako, li on ni tudi človek?« stran 302. TEDENSKE SLIKE. 20 štev. General Percy Lake, novi angleški poveljnik v Mezopotamiji, ki so ga nedavno Turki pri Felahiji težko premagali. Zato je moral general Towns-hend v Kut-el-Amari z 32.000 Angleži kapitulirati. Podpolkovnik Karel Zimmerman, poveljnik nemških žet v afrikanskem Kamerunu, ki so se morale pred premočjo sovražnika umakniti čez mejo. Dr. Ebermaier, governer nem. Kame-runa, ki se je z nemškimi prebivalci umaknil v špansko Guinejo. »Car pred Bogom ne odgovarja, ker car je svet«, je s prepričanjem dejal sobesednik. »Za carja je mogoče celo očetstvo ubijati, ker sam Bog je ukazal tako«. »Kdo ti je pa to povedal?« »Tako je rečeno v reglementu« . . . Kakor Garšin je tudi neznani ruski pisec v tem razgovoru moštva uprav plastično naslikal malikovanje ruskega carja v njegovi armadi. Zaključek novelin kaže, da je njen avtor modem umetnik, ki ima tudi dosti jedkega humorja. Dobričina stotnik Jermolajev priteče ves prestrašen po vaji k sanitetnemu vozu, na katerem se je moral za bataljonom voziti upehani in izčrpani prostovoljec. Onesvešče-nega so pobrali na prašni cesti. Stotnik priznava skesan, da je le njegova žena kriva prostovoljčevih muk in ginljivoje, kako javka: »Kolikokrat sem vam dejal, ne pričkajte se z mojo prepirčno babo! Evo, niste me ubogali!« In pove mu, da ga vedno zapostavljajo, dasi je prodelal že mnogo manevrov in se udeležil celo^ krvavih spopadov n;i rusko-turški vojni. Že v 49. letu je, a še vedno je stotnik, ker očitajo mu, da ni pravi častnik, saj je z moštvom predober. Nagan-jali so ga, naj napravi izpite za vojnosodnega prisednika, a ko je izpite izvršil, imenovanja le ni in ni. In končno priznava, da nahaja največjo uteho v beletriji. Mož čita romane, in zlasti Victor Hugo mu je prirasel na dušo. Da, Jermolajev celo sam pisateljuje. Napisal je satiro na svoj bataljon z naslovom »Konj in mrha!« »Čital sem jo nekaterim častnikom, ki so jo zelo pohvalili. Pridite zvečer v moj šotor, in jaz vam jo tudi prečitam. O, smejali se boste!« —-- IV. Kurt Aram. Iz najnovejšega časa pa naj navedem še eno sodbo o ruskem vojaštvu in sicer iz vrste nemških modernih pisateljev! Znani nemški romano- in potopisec Kurt .Aram je izdal lani v Uilsteinovi založbi knjižico »Nach Sibirien mit hunderttausend Deutschen. Vier Monate russische Kriegsgefangenschaft«. V tej knjigi popisuje svoje in svojih rojakov doživljaje v dobi od 25. julija do božiča 1914. V Tiflisu so .\rama ob izbruhu svetovne vojne kot nemškega državljana zaprli v policijske zapore in ž njim še 17 Nemcev, — vse v eno pritlično sobo. Ker je bila za osemnajst oseb soba pretesna, so Arama z dvema tovarišema premestili v prvo nadstropje k 50 vojakom, ki so imeli tri sobe. Narednik je vzel vse tri k sebi v sobo, kjer je bivalo le še troje vojakov, tako da je imelo 7 oseb eno sobo. »Mi trije Nemci smo živeli poslej« — pripoveduje Aram — »več tednov sredi ruskih vojakov, in po nas so se vojaki seznanili vedno bolje tudi z drugimi Nemci. Kmalu smo si postali dobri prijatelji. Miren otok sredi morja besnosti, sovraštva in podlosti. Ničesar na svetu nismo sovražili huje ko ruske vlade, a malokaj na svetu vzljubili bolj kot svoje ruske vojake, ki so del ruskega ljudstva. Bili so to rezervisti in domobranci, torej večinoma starejši ljudje. Dotlej so kot miroljubni kmetje in delavci opravljali svoj posel. Skoraj vsi so bili rodbinski očetje, ki jih je vrgla vojna v težek gospodarski položaj. Za marsikoga je po-menjala vojna gospodarski propad. S civilnim prebivalstvom niso prihajali skoraj nikdar v dotiko, zato proti Nemcem vladajoče mržnje sploh niso poznali. Zanje je bila vojna le katastrofa, nesreča«. Med temi vojaki je bil tudi Miša, »neskončno dobrodušen, sila uslužen, vedno vesel in prijazen mladenič. V svoji otroški duši sovraštva in mržnje sploh ni poznal. Prišel je naravnost s kmetov in v mestu ni bil še nikoli«. Ta Miša je klical Nemce z besedo »rojak«. Štabni častnik ga je seveda zato pokaral in tudi narednik mu je zabiče-val, naj ne imenuje Nemcev več »rojake«, ker sicer ga zapro. »Pa zakaj jim ne smem reči »rojaki«, Mihael Mihajlovič?« se je začudil naivni ruski novinec. »Ne smeš, Miša, ker Nemci niso naši ,,rojaki"!« Miša je premišljal nekaj hipov. »No, jim pa rečem ,,striček", Mihael Mihajlovič«, se je odločil nato »Dobro, reci jim „striček", Miša«, je dejal spravljivi narednik, in odtlej je klical Miša mene in druge Nemce »striček«. Ko je prišlo povelje, da odpeljejo Nemce v Sibirijo, so se smele priti njih žene poslovit. Za popotnico so prinesle možem živil in odej, nato pa so seveda začele jokati. Same z otroci se morale ostati v Tiflisu! In vojaki-stražniki? »Ti so kar pobegnili! Premehkosrčni in preveč sočutni so bili, da bi mogli slovesu prisostvovati. „Še sami začnemo jokati, če ostanemo", so dejali, in videlo se jim je, da ne lažejo«, poroča .'^ram . . . In ko je dospel vlak do Armevira, so vojake pričaovale na kolodvoru njih žene in otroci. Vojaki pa so privedli svoje familije k internirancem, da se ž njimi seznanijo, kakor bi si bili vsi stari dobri prijatelji. K Aramu in njegovi gospej pa so prišle prav v vagon tri mlajše kmetice, žena na-rednikova in dve njeni sorodnici. Narednik je namreč že iz Tiflisa brzojavil domov, da se pripeljejo Nemci tod mimo. In ženske so prihitele ure daleč na postajo, da ju pozdravijo, s seboj pa so jima prinesli sadja in rib. »Kako dobro nama je delo to, in kako sva bila ginjena!« pravi .Aram, in radi mu verjamemo. Nemški pisatelj je doživel z rusko policijo in z rusko birokracijo najbridkejše izkušnje, tudi o amenkanskem poslaništvu v štev. 20. TEDENSKE SLIKE. Stran 303. Nadvojvoda prestolonaslednik pri naših vojakih na soški fronti. Z jugozapadnega bojnega ozemlja: Muta pri Šmohorju na Koroškem. Petrogradu more povedati le najneugodnejšo sodbo; toda o ruskem vojaškem moštvu ter o preprostem ruskem ljudstvu govori vseskozi s sočutjem in celo z neprikrivano simpatijo. Tako potrjuje nemški romanopisec iz lastnih doživljajev glede ruskega moštva sodbo, ki so jo izrekli ruski pisci. Že spočetka sedanje vojne so trdili vsi resni vojaški kritiki: Rus je dober vojak, toda ovirata ga obča ruska nizka kultura in njegov težki kmetiški značaj, ki nosi v sebi še toliko sledov zaostalosti. Dasi ruska vojska po krivdi ruske vojne uprave in ruskih častnikov daleko zaostaja za nemško in avstro-ogrsko ter jima ni kos na nobenem torišču, priznavajo vojaški znanstveniki, da so se ruske čete vobče pokazale v tej vojni dobre in porabne ter izdatno boljše, kakor so bile pred dvanajstimi leti v vojni z Japonsko. Ruski narod ni kriv sedanje vojne, ki je ni maral in je ne mara niti danes, a tudi ruska vojska ni kriva svojih groznih porazov. Narod, ki je menda na svetu najmiroljubnejši in po svojem značaju najmanje pristopen sovraštvu do drugih narodov, je bil gnan na bojišče, dasi smatra vojno le za največjo nesrečo in pobijanje nasprotnika za najstrašnejši greh. A gospodje v petrograjskih ministrstvih so bili vedno nezbrižni za misli in čuvstva ruskega naroda in po krivdi teh mož, spletkarskih ruskih birokratov, se je začela doslej še vsaka ruska vojna nepripravljena. Vojaška nepripravljenost seje vedno strašno maščevala nad ruskimi armadami in zlasti nad navadnimi vojaki, ki so se morali pokoriti še vselej za grehe svojih poveljnikov. Hekatombe bednih ruskih vojakov je že izkrvavelo, na milijone eksistenc je popolnoma uničenih, na tisoče rodbin pahnjenih v bedo in nesrečo po krivdi ruskih diplomatov, ministrov, vojnih intendantov, liferantov in častnikov. Strašno breme mora biti odgovornost za vso to tragedijo onemu, ki ga imenuje pobožno naivni mužik — »sveti car!«* Kdo danes še dvomi o končnem uspehu svetovne vojne? — A dasi so\ražnik, kdo danes ne obžaluje dobrodušnega ruskega ljudstva zaradi njegovih voditeljev? Ni ga menda resnično kulturnega človeka na svetu, ki ne bi želel, da bi hi\e resnične besede človekoljubnega Maksima Gorkega, tega tudi danes neustrašnega sodnika- ruskega militarizma in krvoločne bojaželjnosti: »Vztrajna rasa, ti Rusi! V možnarju jih moreš raztolči, — razžive se vendarle iznova !«** •) Čitaj Bog. Vošnjaka knjigo »Na razsvitu«: XXVI. pogl. Misli o vojni! **) V romanu »Trije«. Preko vojne k miru. Resnično kulturen človek je sovražnik vsakega nasilja. Kdor je kulturen, priznava enakopravnost vsem veram in vsem narodom. Za kulturnega človeka je vojna le grozna nesreča, ki tepe, z enako ostrim bičem zma-galce in premagance. Toda brez boja ni življenja in brez \()jne ni bilo človeštvo nikoli. Želimo le, da se iz največje vojne rodi največji, najpopolnejši mir. Naša zemlja je eno samo velikansko pokopališče. Koder hodiš, po gozdih in poljanah, povsod stopaš po grobeh milijardov mrtvecev. Ce bi vso našo zemljo krog in krog popisali s številkami in še ves prostor, ki leži med zemljo in med soincem in ki meri baje 37 milijonov milj, pa bi še ne bilo izraženo s številkami, koliko bitij je bilo tekem milijonov let na zemlji ubitih in iz kolikega gorja, iz koliko solz in krvi se je razvil^ naš sedanji rod s svojo civilizacijo. Čim je stopil prvi človek na zemljo, čim se je rodila prva žival, čim je pognalo prvo zelišče, že so se začeli tudi prvi boji. Boji na življenje in na smrt se nadaljujejo v živalstvu, v rastlinstvu in med ljudmi brez prestanka v različnih oblikah, ter se bodo nadaljevali večno. Od prvega človeka, ki ga simbolizira Kajn, ki je ubil svojega brata Abla, je človek ubijalec. Človek, ki sicer ni tako močan. kakor marsikatera žival, a mu je razum omogočil, da si je dobil premoč tudi nad najsilnejšimi zvermi, si je zagotovil gospod-stvo na zemlji z vojno. Razum mu je pomagal, da si je ustvaril orodja in" orožja, s katerimi je sebi podvrgel vsa druga bitja, ker je s temi orodji in orožji pomnožil svoje naravne sile. Začel je svoje vladanje s silo in ž ubojem. Najprej je delal s kamnom in s kolom, potem je otel zemlji rudo in si iz nje napravil orožje. Človek se je moral braniti proti elementom, proti drugim ljudem in proti živalim, imel je vedno vojno in med tem krv;^oprelitjem je izumil pomočke vsake vrste. Človek je vodil vojno proti planetu, na katerem živimo, izprešal je iz zemlje vsakovrstne sadove ter ji iztrgal naravne zaklade. Vojna je bila na morju, na kopnem in v zraku. Človek je potreboval kožo, kosti in meso drugih bitij, kakor jih rabi še danes in vzel si jih je s silo, ker je bil vsied svojega razuma najmočnejši. Šele kadar bo popolnoma izključeno, da bi kak človek sploh mogel trpeti pomanjkanje najpotrebnejšega, šele tedaj se bo smelo reči, da smo dospeli do resnične civilizacije. Večna potreba po hrani je ljudi silila, da so drug drugega uničevali, ker le tako so mogli ohraniti svoje življenje. .A. nekega dne je človek zlezel iz svojega brloga in se za boljšo obrambo proti tekmecem združil z drugimi ljudmi. Sledil je zakonu narave, ustvariti iz posameznih sil eno veliko silo. Tako so nastale skupine ljudi. Človek je nehal živeti po izgledu živali in je ustanovil družine. Več družin se je sčasoma spojilo v zadruge in iz teh zadrug so nastala ljudstva in se razvile države. A vojna je trajala še vedno med zadrugami in potem med državami. Veljala je ena sama postava: močnejši ima pravico, da slabejšega ubije. Srca so bila trda in neusmiljena. Prelivaj kri svojih sovražnikov, svojih tekmecev in tudi svojih najbližjih, če ti je to koristno, sicer bodo drugi prelivali tvojo kri — to je bilo vodilno življenjsko načelo onih časov. In poteklo je toliko krvi, da bi bilo z njim lahko napolniti cela morja. Vse, kar je živ elo, se je takorekoč rodilo od krvi svojih žrtev. Močnejši je ubijal slabejšega. Nihče ne ve, kako dolgo je trajalo to neusmiljeno vsakdanje ubijanje in kako dolgo je trajalo, predno so začeli ljudje sploh želeti, da bi postalo drugače. A vendar je napočil čas, ko je v ljudeh vzplamtelo spo- Stran. 304. TEDENSKE SLIKE. 20 štev. Goriški Narodni dom, sedež posojilnice, dramatičnega društva, tiskarne in založbe Andreja Gabrščeka v Gorici — danes porušen od italjanskih granat. Pogreb na bojišču; Desetnika učitelja Karla Vitka polagajo v grob. znanje, da bi morala na mesto brutalnega pospodstva sile stopiti pravica in usmiljenje. Človek je začel obračati poglede k nebu. Človek je brodil v krvi, je ubijal, da bi živel ali zadostil svojemu hrepenenju po maščevanju in kaznovanju, a obenem je pošiljal gor goreče molitve, ker ni imel moči, da bi sam uveljavil pravico in ljubezen. Tudi premaganec je pričakoval za svoje slabo življenje na zemlji večno srečo. Kako naj bi bil drugače prenesel s\oje trpljenje, da ga ni tolažilo upanje, da bo po smrti bolje? Eden najznamenitejših napredkov se je zgodil v civilizaciji tedaj, ko so ljudje nehali ubijati svoje nasprotnike in tekmece ter jih samo zasužnjili. Toda ta veliki napredek ni nastal iz spoštovanja do človeškega življenja in iz usmiljenja ali ljubezni do bližnjega, nego iz gole dobičkaželjnosti. Človek je človeka zasužnjil iz spoznanja, da mu bo premagančevo delo več koristilo, kakor mu bo koristila njegova smrt. Na mesto ubijanja je stopilo izkoriščanje. Zmagovalec je izkoriščal premaganca, kakor vola ali kravo. Razloček med živino in med človekom-suž-njem je bil samo ta, da so na koncu vola in kravo zaklali in snedli, človeka-sužnja pa so piistili umreti. Življenske razmere so sčasoma vzbudile v človeku še nov čut. Zopet ne ve nihče. kohko krvi je poteklo, predno se je to zgodilo. Nastalo je iz življenjskih razmer spoznavanje: pomagaj drugim, da bodo tudi drugi tebi pomagali; daj, da boš tudi ti dobil. Civilizacija se ne širi enakomerno po svetu. Še sedaj so pokrajine, kjer ljudje drug drugega ubijajo. Šele nekaj let je tega, kar je neki francoski misijonar zašel v Oubangi v Afriki in na svoje oči videl, kako so na trgu prodajali sužnje, kakor prašiče. Kdor si ni mogel kupiti celega sužnja, si je izbral en kos njegovega telesa. Ta je zahteval pleče, ta stegno, drugi roko. Prodajalec je na sužnjevi koži zaznamenoval dotične kose in ko je bil ves suženj razprodan, ga je zaklal in njegove ude izročil kupcem. In suženj se ni niti čudil, saj je sam tako delal, dokler je bil močnejši od drugih. In v Ameriki so v južnih državah še do 1. 1864. ubeglim sužnjem odsekavali roke, iztikali oči in jih trpinčili z razbeljenimi kleščami. (Konec prihodnjič.) Spijonova usoda. Roman. (Nadaljevanje) — Ne tako daleč. Samo do kraja Činča. — Ah, torej ravno tja kakor jaz. Policijski svetnik je pogledal komisarja. — Ali ste že bili kdaj v Činču, gospod stotnik? Jaz se namreč tam prav nič ne spoznam, je dejal Koren od kratkem odmoru. — V Cinču pravzaprav še nisem bil, je odvrni! stotnik, pač pa na nekem posestvu blizu tega kraja. — Potem mi morda poveste, kod se pride najprej do pristave senatorja Casteli-marija? Stotnik je iznenadeno pogledal. — Gotovo vam lahko povem. Posestvo senatorjevo leži prilično uro hoda od postaje. Z vozom se pripeljete v pol uri. Ali Stev. 20. TEDENSKE SLIKE. stran 305. V Omsku vežbajo Rusi nove čete za fronto. 67 vas čakajo? Ali ste že naročili voz? Dvomim namreč, da bi bili v Cinču taki vozniki, ki bi čakali na postaji potnike. — To bo že kako, je menil svetnik. Hvala lepa za pojasnila. Neprijetno je, če mora človek šele na postaji izpraševati. Policijski svetnik je napeljal pogovor spet na navadne stvari. Dr. Martinič je odšel. Kupil je^zase in za oba agenta vozne listke do Cinča. Pozneje mu je namignil svetnik, naj stopi za njim v čakalnico. Naglo mu je pojasnil, kako je, in mu naročil: — Za vsak slučaj bodite pri roki, ali ne storite ničesar, kar bi vzbujalo pozornost ! Med vožnjo do Cinča sta govorila stotnik in Koren o vseh mogočih stvareh. Policijski svetnik se je med pogovorom spretno dotaknil te in one stvari in spoznal, da nima stotnik o policijski akciji niti pojma. Za postajo Mestre se je zdelo Korenu primerno, govoriti o namenu svoje vožnje razločneje. Prav mu je prišla stotnikova opazka. — Pravzaprav bi morali izstopiti na tej postaji, je menil stotnik. Dvomim, da bi se mudil senator pozimi na deželi. — Ne peljem se k senatorju, temveč k njegovi hčeri. — Ali je gospodična Castellmari v Činču ? — Drugo hčer mislim, starejšo. — Vi se peljete k baronici Sternberg? je vprašal stotnik začudeno. Da, k baronici. Govoriti morem ž njo o važnih stvareh. Stotnik je gledal skozi okno. — Jaz sem dober prijatelj Castellma-rijevih, je nadaljeval čez nekaj časa. Zanimam se za vse, kar se tiče njih rodbine. Peljete se torej v Cinčo. Ali imate z baronico kupčijske posle? — Ne, je odgovoril svetnik. So privatne in jako diskretne stvari. Ker ste prijatelj Castellmarijevih, me lahko morda o tem in onem poučite. Stotnik je dvignil glavo in dejal: — Pardon, gospod. Razumete gotovo. — Dovolite, da se. vam predvsem predstavim: policijski svetnik Koren, šef varnostnega biroja v našem mestu. — Stotnik generalnega štaba Fernkorn. Obraz stotnikov ni kazal sledu niti o vznemirjenju, niti o prestrašenosti Odgovoril je celo jako prijazno: — Torej gospod policijski svetnik se pelje k baronici Sternberg zaradi neke privatne in diskretne zadeve. — Tako je, gospod stotnik. Stvar je preprosta. Gre za prejšnjega baroničinega ženina, o katerem bi rada policija kaj več vedela. — Mislite gotovo njenega prejšnjega moža. — Ne, ne, ženina! — Kolikor vem, je bila baronica zaročena samo z baronom Sternbergom, katerega je tudi poročila. — Bila je .. . vsaj rekla je, da je bila. Preko stotnikovega obraza je šinila senca. Malo se je vzdržal, nato je rekel precej ostro: — Ali veste to zanesljivo? Policijski svetnik je prikimal. — S kom pa naj bi bila zaročena? je vprašal stotnik dalje. — Z nekim Giardinijem. — Conte Giardini? — Ni plemenitaš. Bartolomeo Giardini samo. Ali ga morda poznate? — Ne, je dejal stotnik po pomisleku. Sicer ne slišim tega imena prvič, toda v kaki zvezi z imenom baronice ga nisem še nikoli slišal. Mislil sem, da ga poznate, ker ste dejali prej, da ste dober prijatelj Castellmarijevih. Giardini je bil v otroških letih baroničin vrstnik. Zaročil pa se je ž njo pred štirimi leti, mislim, v kraju Markone. Stotnik je skočil pokonci, kakor bi ga kdo zbodel. — V Markonu?! je vzkliknil. Takrat se je mnogo govorilo in pisalo o nekem Giardiniju ali — ne, ne . . . to je gotovo zmota. — Mislim tistega Giardinija, ki je bil med cesarskimi vajami aretiran radi vohunstva, pa je potem ušel. — In ta naj bi bil zaročen z baronico? Nemogoče! — Saj tega ne pravim jaz, gospod stotnik, to trdi baronica. Stotnik se je prijel za čelo. — Ne, ne, ne, je zanikal še enkrat, to je nemogoče! V tem tiči zamena. Morda je to druga baronica Sternberg. Policijski svetnik je sklenil prste obeh rok, kakor je imel navado. Poklonil se je in rekel: — Baronica Sternberg, ki jo mislim, je velika, lepo vzrastla gospa zlatoplavih las, stanuje v našem mestu in je, kakor sem poučen, nevesta stotnika generalnega štaba gospoda Frana Fernkorna. Lica stotnikova je spreletela nejevoljna rdečica. — Poučeni ste dobro, gospod svetnik. Želim pa, da mi pojasnite, kaj naj pomeni ta pogovor, ki ni že več pogovor, temveč navadno uradno zaslišavanje. Gotovo niste slučajno zašli v isti kupe, v katerem sem bil jaz, in se tudi ne peljete samo slučajno isti dan v Italijo, kakor jaz. — Gotovo ne, gospod stotnik. Vemo, da vas je vaša nevesta brzojavno poklicala in sicer ravno v trenotku, ko je bežala pred policijo. Stran 306. TEDENSKE SLIKE. 20. štev Ameriški podmorski čoln „Pike', — ploveč po morski gladini. Na amerikanski bojni ladji „Illionis" med parado. (Na ladji je 690 mož s častniki in 26 topovi.) — Bežala? Pred policijo je bežala? — Kako to mislite? Kako naj vas razumem? je nadaljeval Fernkorn z razburjenim glasom. Drugi izraz bi bil v tem slučaju sploh na mestu, se mi zdi — da bi moja nevesta bežala? ^ — Žal mi je, toda moram vam povedati, da bi bil moral pripeljati baronico iz Benetk v naše mesto uradnik naše policije, ali spotoma mu je ušla iz kupeja na način, ki dozdaj še ni pojasnjen. Stotnik ni mogel najti v prvem hipu primernih besed. Trudil se je, da bi prikril svoje vznemirjenje, in dejal: — Ali sem prav razumel? Mojo nevesto ste hoteli spraviti pred policijo? Torej je nečesa takega kriva, kar nudi vzrok, da jo zaprete. — To je preveč rečenega. Baronica je le osumljena, da je udeležena pri zadevi, ki policijo zanima. V Benetkah se ni hotela mojemu uradniku izjaviti, obljubila pa je, da se odpelje ž njim. Spotoma pa je izginila. Stotnik se je še vedno trudil, da bi prikril svoje vznemirjenje. Na vse kriplje si je prizadeval, da bi ohranil hladno in mirno kri. Počasi in trdo je vprašal: — Prosim, zakaj pa pravzaprav gre? — Gre za umor na Doritejini cesti. Umorjenec in Giardini sta bila ena in ista oseba. Če je bil torej Giardini baroničin ženin, kakor je rekla sama in njen oče, tedaj mora ona o stvari več vedeti, kakor j'e dozdaj povedala. — Vrag me naj vzame, če to razumem ! Sicer pa bomo v Cinču vse izvedeli. Meta bo povedala vse, kar ve. Bodite o tem uverjeni. Prikazal se je stolp sv. Sebastjana. Pripeljala sta se na postajo, kjer je bilo treba prestopiti. Stotnik je odprl kovčeg in položil spravo za akte na svoj sedež. Nato je rekel važno in resno: — Dam vam kot mož in častnik svojo častno besedo, da nimam o teh stvareh pojma. In ravno zato vas prosim, peljite se z mano k nevesti in jo o vsem v moji navzočnosti vprašajte. Misliti si morem le, da se policija moti, in zelo želim, da se ta zmota^v moji navzočnosti dožene. Do Činča je razodel policijski svetnik stotniku vse, kar je bilo vredno vedeti. (Dalje prihodnjič.) Razne vesti. Naši ujetniki na Ruskem. RuslEisa - kroglice«. To rastlinsko, naravno želodčno sredstvo nadkriljuje vsa umetno narejena odvajalna .sredstva. Tudi-žene in otroci je radi jemljejo. 6 škatelj pošilja poštnine prosto za samo 4 K 40 h lekar E V. Feller, Stubica, Elsa-trg št. 280 (Hrvatska). Vedno naj bi bilo pri hiši, ravno tako preizkušeni, zanesljivi Fellerjevi »Elsa-Fluid«. 12 steklenic poštnine prosto K 6'—. Zlato in srebro obdrži tudi med vojsko in po vojski svojo vrednost. Varno je toraj naložen denar, če si kupite zlato ali srebrno uro, verižico, prstan i. dr. Bogato izbiro po nizki ceni ima tvrdka H. Suttner v Ljubljani št. 5, Mestni trg, ki pošlje bogato ilustrovan cenik vsakomur zastonj in poštnine prosto. Naročite si ga z dopisnico takoj. Trdovratno se vzdržuje govorica, da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 kron) sedaj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas „Srečkovnega zastopstva" v Ljubljani. NaroČite se na iist ..Tedenske Slike," ki je najbolj zanimiv in najboljši slovenski ilustrovani tednik! Razširjajte ga in pridobivajte mu :-: novih naročnikov. :- Kašelj — bolane pljuča!!! ,,Certosan" prašek za ojačenje pljuč, svetovno slaveči izdelek bostonskega profesorja dr. Coole-ja, odstrani hitro in temeljito najtrdovratnejši kašelj, hripavost, težko dihanje, — ozdravi rapidno tež-koče pri dihanju, katar pljučnih vrhov, zadržuje uničujoči upliv razjedajočih simptomov tuberkuloze ter obrača to zlo trpljenje na ozdravljenje, ker razkuži pljučna vlakna ter dela bacile neškodljive, s tem, da jih vapneni. Nadalje učinkuje na vsak način čudoviti zatolščujoče, ojačujoče in osvežujoče. Tisoči ozdravljencev hvali ozdravljajoči, ojačujoči, zatolščujoči in življenje spasujočiu pliv „Certosan-a". Velika originalna steklenica „Cer-tosan-a" stane K 6"— Zahtevajte ga v lekarni. Ako ga ne dobite, naročajte od glavne zaloge: lekarna Josef w. Torok, Budimpešta, VI., Kiraly-utca 12./105. Solnčne pege kakor tudi rudeče lise na obrazu in na nosu, priščeki, mozoli, gube in vela koža zginejo zajamčeno po stari izkušeni dr.-ja A. Rix-a pasti pompadour Popolnoma neškodljivo. Poskušnje KI — velika škatlja K 3-30. Dr.-jaA. Rix-a biserno mleko, tekoči puder, roza, bel in naravno žolt, 1 steklenica K 3-30. Pošlje diskretno dr. A.Rix. kosm. laboratorij, Dunaj IX. Lakierergasse 6,|0. Zaloga v Ljubljani: parf. A. Kane in Adrlja-drogerija. IVAN JAX m SIN Ljubljana. Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo Šivalnih strojev, koles, pisalnih strojev in strojev za pletenje (Strickmaschinen). Brezplačen ep ^ Zahtevajte pouk v ve- AsfffT^ cenik, ki ga -zenju- dobite Tovarna v (l^a^M^fi^^^g) brezplačno Lincu usta- poštnine novlj. 1867. v^i^m)^ prosto. Zajamčen uspeh, drugače denar nazaj Tisoče zahvalnih pisem za vpogled na razpolago Bujno lepo Oprsje dobite, če rabite med. dr. A. Rlxovo prsno kremo oblastveno preiskano, jamčeno neškodljiva. Za vsako starost hiter, zanesljiv uspeh. — Zunanja raba. — Pušica za poskušnje K 3'30, velika pušica, ki zadostuje za uspeti K 8-80. Kosm. Dr. A. Eix laborat, Dunaj IX., Lakiergasse 6[0. Razpošilja se strogo diskretno Zaloga v Ljubljani: Parfumerija A Kane in drogerija ,.Adrija-'. Polno čvrsto oprsje mam dobi vsaka gospa in deklica po mojem, po meni sami preizkušenem, 17 iet vspevajočeiij domačem sredstvu. Jamčim pismeno za sigurni uspeh v vsaki starosti. Kričeče reklame, — kakor znano, — nimam; stvar, ki seje tako dolgo obnesla, mora biti dobra. Presodite, komu smete zaupati, meni, kot edini lastnici tajnosti ali kakemu iztrobljenemu čudežnemu sredstvu, kjer je že iz reklame razvidno, za kaj se g"re. Vprašanju priložite 3 znamke. Najstrožja tajnost. Gospa T. JLLEK. Ker je tukaj podobnih imen, prosim, pišite samo tako: LABORATORIUM PARACELSUS - STERNBERG, Morava. - ? ? :: Podpisujte 10. n\m posojilo!:: AH se hočete svojega r e vmatizma korenito iznebiti? Na tisoče je ozdravljenih! Bolečine v udih in členkih, otekli udje, skrivijene roke in noge, trganje, bodenje v raznih delih telesa, celo oslabele oči so posledice revmatičnih in pro-tinskih bolečin. Nujam Vam naraven produkt za zdravljenje! Nobena universalna medicina, temveč zdravilno sredstvo, ki je dobrotna narava daruje bolnim ljudem. Vsakemu brezplačna poskušnja. Pišite mi takoj, da Vam pošljem svoje zdravilo in poučno razpravo brezplačno. — Postanete hvaležen moj privrženec. Ehspedicija: Opepn-Apotiiehe Budapest, VI. M. ZSS. 0^ Stran 310. TEDEN.SKE SLIKE. štev. 20 500 kron Vam moj plačam, če ne odstrani uničevalec korenin Ria balzam Vaših kurjih očes, bradovic, oHščancev, v treh dneh brez bolečin. Cena enemu lončku z jamstvenim Ustom 1 K, 3 lončki 2 K 50 v. 6 lončkov 4 K 50 v. Stotine zahvalnih in priznalnih pisem. Kemčnjr, Kaschau (Kassa) I. Postfach 12/44, (Ogrsko). K ,,Darujte za Rdeči križ!" Po vsaki fotografiji napravimo umetniško dovršene POVEČANE SLIKE v vsaki velikosti- Povečane slike 42X53 cm stanejo samo 24K. NaroČila sprejema upravništvo TEDENSKIH SLIK v Ljubljani. Sedaj v vojnem času najbolj hvaležna in praktična ¦ Času primerna darila so samo ¦ „Qritzner" in „Afrana„ S šivalni stroji ¦ najboljši, dosedaj nedosežni v trpežnosti za rodbinsko rabo in obrt. J Prednost; krogljičen tek, biserni ubod (Perlstich.) Pouk v vezenju brezplačen v ¦ hiši. Cenj. občinstvu se radevolje razkažejo naši strojiin so v poizkušnjo na ¦ razpolago, brez da bi se sililo h kupčiji. ¦ Edina tov. zaloga šivalnih strojev in njih delov (za šivavalne stroje ¦ vseh sistemov.) Že nad 3 milijone hvaležnih odjemalcev, J Josip Peteline, Ljubljana, S za vodo — blizu frančiškanskega mosta, levo — 3 hiša. ¦ ¦ ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦HBBBBHBBBBHBaaBaHBHBBDanBBBBBBBHBB Modistika MINKA HORVAT Ljubljana, stari trg 21. priporoča cenjenim damam svojo zelo povečano zalogo damskih slamnikov in otroških čepic. Popravila najfineje in najceneje. Darujte za „Rdeči križ!" Najlepše darilo za vojake ranjence in druge. RRDD-mURrilK LDV5KE-BRDKE-in POVESTI Knjiga vsebuje : Na male kavke dan. — Zaljubljeni jerebar. — Draga kljunača. — Veselega kljunača žalostni roman. — Paradni lovec Rekordavzar. — Lovec rešitelj. — Opeharjeni ribič. — Po-vodnji mož ob Ljubljanici. — Nedeljska bratovščina. — Brakada brez braka. — Duhek, lovski Orfej. — Za mrtvimi ogali. Dobra, zanimiva knjiga je najboljši prijatelj. Knjiga vsebuje: Zaneseni. — Trije meseci. — Helena. — Jerom. — Zaljubljeni kmet. — Labud poje. — Utešenje. — Pet kron. — Zemlja sveta. — Opice. Knjiga vsebuje: Lovec Klemen. — Lenčica in zmaj. — O hudem kovaču. — Pastirska ljubezen. — Katrica in hudič. — V leš-čevju. — Dve nevesti. Vse kritike o teh knjigah so jako ugodne. Vsaka knjiga stane elegantno vezana 2 K 50 h. Razpošilja upravništvo „TEDENSKIH^ SLIK«, LJUBLJANA, Frančiškanska ul. lO./L ZADRUŽNA TISKARNA KRSKO ob Savi se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusneje, ceno in v najkrajšem času. Naročila sprejema vodstvo Zadružne tiskarne v Krškem in upravništvo Tedenskih Slik v Ljubljani, Frančiškanska ulica 10. I. »: 182021 20 štev. TEDENSKE SLIKE. Stran 311. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI e Delniška glavnica 8,000.000 kron. : STRITARJEVA ULICA STEV. 2. I^ezervni fondi okroglo 1,000.000 kron. 3E Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Priporoča nakup srečk za 3. razred V. c. kr. avstrijske razredne loterije. Žrebanje za ta razred dne 15. in 17. februarja 1916. Cena za igralce prejšnjega razreda: ' , srečka K 40--, 'A, srečke K 20-—, '/4 srečke K lO*—, 7$ srečke K 5-—. — Cena za novovstopivše igralce : , srečka K 120--, V, srečke K 60-- , '/4 srečke K30- , '« srečke K 15-—. naročila se wrše najugodneje po poštni nakaznici. "^Uig Sprejema vloge na knjižice in na /Jl 1/ 01 tekoči račun in jih obrestuje po /2 /O čistih. 2";(, rentnine od vlog na knjižice plača banka sama. Ako naročite in to storite nenudoma, 1 srečko avstr. rdečega križa 1 srečko ogrskega rdečega križa 1 srečko budimpeStanske bazilike 1 dobitni list i^U zemlj. srečk iz leta 1880 1 dobitni list 4'' „ ogrsk. hip srečk iz leta 1884 N N 5 ^ ° (« o ""C 12 žrebanj vsako leto, glavni dobitek - 650.000 kron - HnKitp igralno pravico do bobitkov UUUILC turške srečke v znesku do 4000 frankov popolnoma zastonj! Pojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno: Srečkovno zastopstvo 3, Ljubljana. Močeh S Komp., :: Franca Jožefa cesta 3 :: LJUBLJANA. ZALOGA IZGOTOVLJENIH OBLEK, ZA GOSPODE :: DEČKE IN OTROKE, :: ¦NAROČILA TUDI PO MERI. SOLIDNA POSTREŽBA. ZALOŽNIK C. KR. PRIV. JUŽ. ŽELEZNICE. Za bolnike!!! Ali hočete biti enkrat za vselej oproščeni tisočerega, niučneg-a trpljenja po slabih živcih in slabokrvnosti?- Ali hočete znati kako, se odstrani slabost, telesna in duševna onemoglost, nervozna razdražljivost, brezspanje, potrtost, bolečine v hrbtu in v udih, nervozne želodčne in črevesne neprilike, pomanjkanje teka. nervozno tolčenja srca, srčni krči, omotica ? Ali hočete postati popolnoma zdrav, prerojen, delazmožen ? Čitajte znastveno knjižico pod naslovom: ,,Kako postanem zdrav? in krepak?!" To knjižico in poskušnjo slovečega, živce hrane-čega sredsta „Nutrigen" Vam pošljem na željo zastonj in brez stroškov: Podjetje za Nutrigen, Budimpešta, VII. Kertesz-u. 50. 105. Najbolje darilo trpečemu vojaku je MORANA Reši ga in brani nadležne golazni: uši, stenic in \ sakega mrčesa. Izvrstno sredstvo je tudi proti ozeblini, hrastam in vsaki kožni bolezni. — Naroča se: M. SKRINJAR, TRST Via Castaldi 4, L Cena: Liter 4 K. V21 2 K. V4I 1 K. Da olajšamo odpošiljatev in troške, pošljemo naravnost na dotični stan vojaka. Pošlje naj se denar in natančen naslov dotičnega. A\oraiia je popolnoma prosta vsake razjedajoče kisline, torej neškodljivo človeškemu zdravju, tkanini i. t. d. GORČEVA KOLESA PRIZNANO NAj: BOLJŠA SEDANJOSTI X mm LJUBLJANA MARIJE TERE: ZJJfE CESTAsr.H NOVI SVjEt NASPROTI KOLIZEJA ŽAH: TEVAjTEPRVI S10W.CENIIC BREZPLAČNO Naročite in razširjajte „Tedenske Slike"! Pridobivajte novih naročnikov! Čim več bo naročnikov tem boiji bo list, zrno do zrna . . . kamen do kamena . . . MARIJA TICAK ¦BB S Ljubljana, a as 5v. Petra cesta 26. Šeienburgova ulica 1. --nasproti kazine - Prva špecijalna trgovina umetniških, vojnih, pokrajinskih in drugih razglednic Priznano največjo izbiro na drobno in debelo. Krasni albumf za umetniške razglednice :: pravkar došii. s .as Ceneno, Izborno okusno hranilno največje redilne vrednosti! Krasna zlato-rumena barva, najboljši okus, vabeči sveži vonj, velika redilna moč, posebna kakovost iz Sida-medu napravljenega umetnega medu (medenega masla) Vas bo presenetila. — Med je bil dosedaj predrag, sedaj je lahko v vsaki hiši vedno v zalogi in se vživa lahko vsaki dan, osobito kot maža za kruh namesto dragega surovega masla in masti s čimer se doseže znaten prihranek. Sedaj velja 1 kilogram surovega masla 8 do 10 K, iz Sida umetnega medu narejen Sida-med samo 80 vinarjev % kilograma. Poleg tega je znatno redilnejši in okusnejši. Ena sama poskusnja Vas bo o tem prepričala! Nadomešča mnoga druga jedila! Vsaka gospodinja prihrani mnogo denarja. ===== En zavojček velja 35 vinarjev. == Dobiva se pri razpošiljalnici: Josip Berdajs v Ljubljani, Zeljarska ul. 14. 6 zavojčkov Sida-medu 2 kroni po povzetju ali če se vpošlje denar naprej. KMETSKA POSOJILNICA R. Z. Z. N. Z. obrestuje hranilne vloge po Hranilnih vlog: dvajset milijonov. Popolnoma varno LJUBLJANSKE OKOLICE v LJUBLJANI. brez vsakršnega odbitka naložen denar. Rezervni zaklad : nad 900.000. Stran 312. TEDENSKE SLIKE. 20. štev. i 9. B E. Shaberne a Q a a a a a a a a a a a a a a Ljubljana, Mestni trg 10 špecijalna trgovina pletenin, trikotaž in peri a priporoča svojo veliko zalogo, kakor: Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamaše, dokolenice, snežne kučme, rokavice, žilogrelce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblo-dje dlake in bambaža Perilo za dame in gospode iz sifona, cefirja, in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke. Gumijevi plašči, nahrbtniki i. t. d. Na debelo in drobno. B B 6 B B B B B B B B B B B B B B B B Priporoča se umetna knjigoveznica IVAN JAKOPIČ, LJUBLJANA. Mazilo za lase varstv. znamka Netopir napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ul. 200 ali pa v trafiki pri farni cerkvi. V 3 tednih zrastejo najlepše lase. Stekl. po 3 in 4 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las. Za gotovost se jamči. Zadostuje steklenica. Spričevala na razpolag DNA]/ SANATORIUM _ \ ZA-NOTRANJE -IN-KIRLRGlCNE -BOLEZNO. ¦POROD^s^S^^CA. l/LtJLIBLtJANAKOMENSKEGA-ULICA-4 ^^1 .[/ SEF-ZDRmNK:pRrARijDRFR.DERGANCJ| Suetovna tvpdha Sutlnei* ima samo natančno idoče, zanesljive, trpežne ure, katere staremu dobremu imenu hiše čast delajo. St. 410. Nilteinasta Anker-Rosliopf- ura....... K 4i0 „ 705. Roskopf - ura, kolesje v kamnih...... „ 5"90 „ 719. Srebrna remontoar-ura . „ 7'80 „ 600. Žepna ura z radijem, se po noči sveti . . . . „ 840 „ 449. Roskopf-ura, dvojni pokrov „ 7-20 „ 518. Ploščnata nikelnasta kava- lirska ura..... „ 7*50 „ 803. Damska ura, jeklena ali nikelnasta ...... „ 7-90 , 804.. Srebrna damska ura . . „ 9'50 „ 1544. Usnjata zapestnica z uro „ 10-50 Št. 712. Nikelnasta IKO - ura, 15 kamnov...... „ 14' — „ 1450. Bela kovinasta verižica . „ 2-80 „ 865. Bela kovinasta verižica, priprosta..... „ 1 ¦— „ 916. Srebrna verižica, masivna „ 3'20 „ 422. Nikelnasta športna verižica ....... „ 1'75 „ 979. Srebrni obesek „cesarjeva podoba" . . . . . . „ 2'— „ 213. Srebrni prstan z kamnom „ 1-40 „ 211. Srebrni prstan z kamnom „ —'90 „ 1063. Prstan, zlato na srebro . „ 270 Vsaka ura jc najnatančncj c preizkušena. Razpošilja se po povzetju ali če se denar vnaprej pošlje. Krasni cenik zastonj in poštnine prosto. Neugajajoče se zamenja! Lastna.tovarna^ur v^Švici! — Lastna svetovna znamka „IKO", najboljša preciz. ura. H. Suttner ^T" Ljubljani št. 5. Nobene podružnice. Svetovna razpošiljalnica. Nobene podružnice. Poravnajte naročnino! a B a Poslano. | g G. pl. Tpnl{oczy, isifarnar u Ljubljani. B a a a a a a a a a a Moja soproga je zadnjega sinčka s Sladinom „sladni čaj" zredila. Fant je joldrugo leto star, čvrst in močan in ni lil še sploh nič bolan. Pri prejšnih treh otrocih je rabila razne redilne moke, s kojimi ni niti približnjega uspeha imela. Sladin priporočam vsem staršem. S^^-ffi,'iisA ' Spoštovanjem ; Makso Kovač, c. kr. voj. uradnik. f- Ks.-. v Pulju, 23. marca 1914. mm B B B B B B B B B B HnnnnnnnnnnnnHnnnnB DOMAČA TVRDKA! Export svetiljh in boterij št 80 komplet . . K S'— „ 80A „ . . „ 9-- K. 9. RregiiP, Ljubljana. Sv. Petra cesta ŠL 2L/23. Trgovci velik popust. žepnih elek-tričnik Naročnina za list „Tedenske Slike"; za Avstro-Ogersko: leta K S—,S leta K 6.-, celo leto K12 — ; za Nemčijo: leta K 4-—, '/„ leta K 8'- celo leto K To. —; za ostalo inozemstvo: celo leto fr. 20'—. Za Ameriko letno 4 dolarje. ftfi;. Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 10, 1. nadstropje. Izdajatelj in odgovorni urednik Ivan Koželj. Tisk Zadružne tiskarne v Krškem.