Nove zamisli so zame vedno izziv »Dobro vodenje je dobra organizacija dela, dobro izkoriščanje delovnega časa, strojev /n red, ki se začne pri vrhu,« je med drugim dejal Jože Vonta, ki Je sicer generalni direktor Tekstila, a ga poznamo kot izjemno uspešnega prisilnega upravitelja, sajje spra-\vil na zeleno vejo kar 19 krepko zavoženih podjetij. \Ob njegovi 60-letnici smo zabeležili z njim tale po-\govor. »Dobro vodenje ni tisto, da pri-ganjaš delavca k delu, marveč je v tem, da mu tako dobro pripraviš delo in stroje, da bo naredil, koli-kor bo mogel brez priganjača,« je nadaljeval človek, ki je sam zrasel iz trgovskega vajenca, do borca Cankaijeve brigade in jurišnega bataljona 15. divizije in kasneje v $ekretarja, v diplomiranega poli-tologa, predvsem pa v odločnega direktorja trgovskega in proiz-vodnega podjetja Tekstil. - Poudarili ste pomembnost discipline, ampak pri nas se ra-zrašča prav nered, nedisciplina, ki postaja pravo zlo. Zakaj? »Po eni strani je to prav gotovo odraz kadrovskega stanja, ko se ljudje ne spopadajo z novimi za-mislimi, ampak se rajši potuhnejo v lagodnosti utečenih razmer. Me-ni so bile nove ideje vedno izziv, pogoj za napredek. Po drugi stra-ni je nedisciplina odraz objektiv-nih družbenih razmer, nivoja sa-moupravnih odnosov. Nad vodil-nimi lebdi tisto vprašarye, kaj bo-do rekli zgoraj. Pri nas je vse pre-več kritizeijev, ki hodijo tožarit na komiteje, namesto da bi sami storili kaj za izboljšanje.« - Se politika po vaše preveč vtika v gospodarstvo? »Politika mora biti prisotna v gospodarstvu, ne sme pa prevla-dovati, zlasti ne pri strokovnih odločitvah.« \ - ftnajo strokovnjaki zato pre-malo besede? »Besedo bi imeli, če bi bili zato motivirani, a pri tem ne gre le za osebni dohodek. Do strokovnja-kov vlada nestrpnost, ker rezulta-ti njihovega dela niso in ne more-jo biti takojšnji. Delavcem se zdi, da so odveč, vodilnim tu pride prav oportunizem in tisto, kaj bo rekla politika. V ozadju je tudi teorija enakih želodcev: vsi naj bi bili enaki, kar pomeni, vsi bomo enako revni. Na ta način premalo izvlečemo iz Ijudi, ki imajo znanje in nove ideje.« - Od česa vas boli glava? »Od silnega izbruha admini- stracije, tako na vrhu kot spodaj. Naši morajo vsak teden v Beo-grad po razna dovoljenja, kar je metanje denarja in časa v zrak. Da ne omenim, kakšen glavobol do-bivam od dolgih sestankov. V Tekstilu so sestanki kratki, poli-tični pa so zunaj delovnega časa.« - Kje so boleče točke gospo-darjenja? - V deviznem sistemu, ki nas pelje y prepad. Mi smo uspešni izvozniki: od tega pa nimamo ni-česar, ker se bol.i splača prodajati doma. Včasih smo vsi podpirali tisti tozd, ki je imel najboljše mož-nosli za izvoz, tako da so se stroji in devize prelivali po ekonomski logiki. Danes te logike ni več.« - Pred »potopom« ste reševali kar 19 podjetij. Najtrši oreh pri tem delu... »So bili ljudje oziroma njihovo razumevanje in zaupanje. Sam ne moreš narediti ničesar, če te ne obkrožajo dobri sodelavci.« »Potem se lotiš proizvodnje,« je nadaljeval Jože Vonta, človek, ki izredno veliko da na človeka, šele potem na stroje. »Kaj izdelujejo, kako izdelujejo, ali gre za zastare-le izdelke, kakšna je organizacija dela, kako vzdržujejo stroje. Po- tem pride na vrsto režija, a ne re-žija nasploh, marveč proizvodna režija, na katero prevečkrat po-zabljamo. To so razni vodje oddel-kov, njihovi pomočniki, kontro-lorji, pomočniki pomočnikov, no-tranji transport, evidenca. V to je včasih treba poseči s carskim rezom.« - Sistem, kot kaže, bi potrebo-val vse več Jožetov Vontov, kajti izgubaši se množijo iz dneva v dan... »Jožetov, kakršen sem jaz pa je najbrž vse manj. Poudarjam, da so zato krivi vodstveni in vodilni kadri.«- - Ampak fakultete nam bruha-jo strokovnjake.. .• »Že, že, a strokovr^jake požirajcs sindikati, partija, sisi, banke, ko-miteji, združenja; v proizvodnji ostajajo samo še navdušenci. Teh pa je dandanes vse manj.« - Kjje vidite izhod? »Najprej v prevetrenju kadrov in nato sistema, pa naj gre za družbeno-ekonomski sistem ali za samoupravljanje. To ni sveti-nja, ki se je ne bi smelo spremi-njati in razvijati. Izhod je tudi v drugačnem nagrajevanju, kajti te-orija enakih želodcev nas vodi v enakost v revščini.« - Če potegnete črto pod vašim dosedanjim delom... »Vidim trdo delo, zlasti v zad-njih časih, ki so mnogo hujši od nekdanjih. Samoupravljanja, ka-kršnega smo razglasili, ni več. In vodenje v sedargih razmerah je vse težje.« - Vas ob vsem, kar vidite, kaj greni? »Nekoliko me je razočaral raz-voj Slovenije in Jugoslavije, a se pri vsem tem ne počutim prav nič krivega.« - Ste pri vsem vašem delu do-voli tnislib nase? »Sele zdaj se zavedam, da sem premalo mislil nase. Še glavni ho-bi, kolesarjerye, sem zanemaijal. Lahko bi veliko imel, ne da bi kradel, če bi bolj mislil nase. Tako pa sem vse svoje moči dal za tole podjetje, kjer sem že od leta 1950.« Ampak to podjetje je napravilo silen razmah in žanje uspeh, ki ga , je sejal tudi Jože Vonta, četudi vseskozi poudarja, kako so mu pri tem vedno pomagali dobri so-delavci in kako sam ne bi mogel storiti ničesar. Takšen je pač Jože Vonta. Sreč-no in še na mnoea leta! Albina Adamič