Št. 99.
V Crorici, v soboto dne 12. decembra 1903
Tečaj XXXIir
Iihaja trikrat ¦»*•««¦ v šestik Udanjib, ta sicer: vsi torek, fotrtek fe aaboto, sjntraije »»-dcaJe opoldne, ve*ern» Izeaaje pa ob 3. ari popoldne, in stane * uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre ienuna   ali v  Gorio:   na dom poSiljana:
1 Te leto.......!3 K 20 h. »H gld   6 60
pol leta ........   6 ,  60 ,   ,    ,   3-30
getrfc ieta.......3 , 40 .   ,    ,    1-70
Posamitoa številka fitaaojo 10 vin. Od 23. julija 1903.  do  preklica izhaja-OBl.sredah «.„? io sobotah ob 11. uri dopoiudne.
Narsdnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulic Stv. 11 v Gorici vcGorilki Tiskarni« A. Gabr&ek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. svefier; ob nedeljah pa od • 9. do 13. ure. Na naretlla brea dopoilane Baročnim te ae «rira»».
Oataat I* |HwImI«« se racunijo po petit-vrstah de tiskano 1-krat 8itr.,f-krat 7 kr., 3-krjlt ff*r-vsaksr-vrsta. VeSkrat po pogodbi. — Veije Sike po prcstoi&S. — Reklame hT spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. *%yy - Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgo-vli vornost.                                                                    ^ ^
Odgovorni urednik in izdajatelj Jv«?
-------------------—---------------*-&
UredniStro
se nahaja v Gosposki ulioljt 7 t Goriol v L nadstr. Z™edmkom je mogoCe govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoiudne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od & do 12. dop. UpravniStvo sa nahaja v Gosposki ulici «.11.
Naročnino In oglase je plaiatl loco Gorlea. Dopisi m.J se poSHja|o le uredništvu.
Naročnina, reklamaoije in droge reSi, katero nq spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljaio le upravniBtvn.                ______
»PBIHOBEC"
izhaja neodvisno od «So5e> vsak petek in stane vse teto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
«Soca> in »Primorec* se prodajata ˇ Goriol v to-bakarni 8ohwarz v OolBki ulloi 'u JellersiU v Nunski ulioi; — v Trstu v tobakarni LavrenčiB na trgu della Gaserma.
»Gor. Tiskarna« A. Gabricek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zaL
»Trgovski dom".
Ta prekrasna palača, ki bo najlepša v Gorici, ponos goriških Slovencev, — se že dviga iz tal, a v jeseni I. 1904. bo izročena svojim namenom v neprecenljivo korist in čast slovenskemu narodu.
Marsikje drugod so že postavili »narodne dome , za katere se je veliko nabiralo, veliko žrtvovalo. V Gorici ni še nikdo daroval novčiča, a »Trgovski dom bo stal, bo jasna in glasna priča naše rastoče gospodarske sile, te najboljše znanilke srečnejše bodočnosti.
Trgovsko-obrtna zadruga*, ki gradi »Trgovski dom«, ima letos nad 70.000 K reservnega zaloga. Toliko ga je nabrala v prvih 6 letih svojega obstanka. Po njenem sedanjem stanju sodeč moremo reči, da lahko računa zanaprej vsaj po 20.000 K prirastka. — Zategadei more zadruga brez najmanjše skrbi zidati svoj »Trgovski dom«, v trdni nadi, da bo v na-daljnih 12 letih njena čista last.
Toda za zidanje je treba denarja. Da bi zadruga vzela do 300.000 K iz svojega prometa, ne kaže, ker bi bilo to nespametno. Zategadei je bil izprožen načrt, naj se zloži potrebna glavnica v obliki aktivnih deležev, vplačanih v 5 letih, kakor se pri zadrugi sploh plačujejo deleži.
Načrt, kako pridobiti v 5 letih vso glavnico za stavbo Trgovskega doma«, in kako to glavnico amortizovati, je ta-le:
1.   V podporo zgradbe »Trgovskega doma« v Gorici tik ljudskega vrta v ulicah Verdi-Petrarca za trošek od 250.0u0 do 3Cf.000 K se otvori novi VII. odsek *Trgovsko-obrtne registrovane zadruge*.
2.  Zadružniki pripomorejo k stavbi s podpisom v pokritje potrebnih (do 1000) deležev po K 300-, Vsak delež 300 K tvori za dobo 5 let v novootvorjenem odseku nerazdelno jednoto skupne glavnice, nabrane za zgradbo in popolno ureditev zadružnega doma.
3.  Po preteku 5 letne dobe se morejo ti deleži odpovedati, izplačati pa se smejo le po naslednjem načinu:
a)  S l./I. 1909 se izplaisjo od »Trg. obrtne zadruge« vsi vsaj 6 tednov prej odpovedani deleži do 7» založene glavnice, t. j. do najvišjega zneska 150.000 K.
Ako bi odpovedani deleži presegali ta znesek, izplačajo se tisti deleži, ki pridejo na vrsto potom izžrebanja.
Za izžrebanje se napravi 5 serij, namreč za zadružnike z 1, 5, 10, 20 in 30 (ali več) deleži. Iz vsake serije se izžreba toliko odpovedanih deležev, kolikor odgovarja raz-memo v seriji zapopadeni ali kvotni kapital odpovedanih deležev celoti v izplačilo zapadle glavnice. Morebitne računske razločke med posameznimi serijami uravna načelstvo po svojem sklepu; isto izda tudi zadružnikom pravočasno v vpogled pripuščeni načrt izžrebanja.
Izžrebanje se ima izvršiti vsaj do 15./I. 1909., izplačilo pa do I. fe^ruvarja 1909.
b)  Druga polovica z deleži pokritega stavbenega troška do najvišjega zneska K 150.000--, ki bode od 1,/i. 1909. imela veljati kot hranilna vloga, se pokrije od »Trg. obrtne zadruge* na ta način, da se zaveže izplačati »Trg. obrt. zadruga* pri-čenši s l./I. 1909. vsako leto petdeset deležev po 300'     K.
Ako bi bilo nad 50 deležev odpovedanih, odpoved velja tudi od prejšnih let --••-, izplačajo se dospeli deleži ravno tako kakor za I. izžrebanje pod a) v 5 serijah, osnovanih po razmerju odpovedanih deležev k celotni v izplačilo določeni vsakoletni svoti 15.000 K.
»Trg. obrtna zadruga* sme pa tudi poljubno večje število odpovedali i h deležev prevzeti :n izplačati, to pa le na račun svojega rezervnega zaloga. —
Neizplačane deleže obrestuje »Trgovska obrtna zadruga« kot hranilne vloge po tisti obrestni meri, katera odgovarja razmerju in-vestovane glavnice s čistim računskim dohodkom iz *Trgovskega doma«, torej z obrestmi, katere bode donašala v »Trg. domu« investovana skupna glavnica po odbitku davkov, uprave in obresti hipotek. Morebitno izgubo na obrestovan ju v prvi petletni   dobi   do   31. XII.  1908.  poravna
»Trgovsko-obrtna   zadruga«  iz rezervnega /aloga.
4 Ker se bodejo deleži vplačevali še le dokonča I. 1909., dočim se »Trgovski dom« že gradi in v letu 1904. dovrši, založi »Trg. obrt. zadruga« za stavbo potrebni kapital iz svojih skupnih navadnih prejemkov aH v ta namen najetih kreditov.
5. Člani tega odseka za zgradbo »Trgovskega doma«, ki podpišejo tozadevno posebno izjavo, še ne postanejo s tem člani »T. o. z.« kot take, ako niso podpisali običajne pristopnice in niso člani drugih za-druginih odsekov.
* *    *
Iz tega načrta je torej razvidno, da hočemo v 5 letih pokriti vso v stavbo vloženo glavnico z Aktivnimi deleži po 300 K (— t. j. v 260 tednih se vplača za vsak delež le 2G0 K, a z zadnjim tednom je delež vreden 300 K, torej 40 K dobička na obrestih. Te krone se obrestujejo po O1/«*.)
»Trgovsko-obrtna zadruga« izplača po dokončanih 5 letih takoj za 150.000 K deležev, ker je gotovo, da bo tedaj njen re-servni zalog presegal to svoto. V nadaljnih letih pa bo izplačevala vsaj po 50 deležev ali 15.000 K tudi iz letnega dobička. Seveda je več kot gotovo, da bo lahko plačevala vsako leto po več deležev, da bo »Trgovski uom< čim prej Čista last zadruge."    *
Kaj žrtvujejo deležniki ? — Nič! Sprva imajo obrestovane svoje krone po 6V4%, pozneje pa po dohodkih »Trgov. doma«. Ker pa bodo v tem domu vsi prostori dobro oddani v najem, je več kot gotovo, da se bo obrestovala glavnica nad 4%-Deležniki bodo imeli torej svoj denar dobro obrestovan.
In vendar je ta način, kako nabaviti denar, za našo »Trgovsko-obrtno zadrugo« povsem zadosten, tako krepek zavod je. — Ker torej za tako veliko, tako neprecenljivo važno narodno podjetje ne zahtevamo od rodoljubov nikakih žrtev, zato pričakujemo, da vsak rojak, ki je zavzet za napredek naše narodne in gospodarske sile v Gorici, podpiše toliko deležev, kolikor kron na teden more plačevati-skozi pet let. S tem
ne bo sam nič žrtvoval, ali vendar pomaga izvršiti v Gorici veliko narodno delo, m kar mu bo narod hvaležen.
Vabimo zatorej slovenske rodoljube, da se oglase do konca tega meseca, koliko deželev hočejo plačevati. Deležniki zunaj Gorice dobe* položnice poštne hranilnice za vplačevanje.
V Gorici je le v ožjem krogu pokrita že dobra polovica deležev, namreč: »Trgovsko-obrtna zadruga« del svojega sedanjega reservnega zaloga K 200
Dr. D. Treo........... » 100
Pečenko Anton, velepos. In veletržec » 50 Goriška ljudska posojilnica  , , , . »   60
»Narodni sklad«.........»   20
Konjedic Rudolf.........>   10
Gabršček Andrej.........»   10
Koren Anton, trgovec.......»   10
Jerkič Anton...........»    4
Rovan Josip...........«    2
Po dveh letih.
m.
Zveza med liberalnimi Luni in slovenskimi .katoliškim!" možmi se je pokazala jasno takoj pri volilvi deželnih odbornikov. Malo poprej so zmerjali slovenske napred-njake z liberalci, ki so zapisani hudiču, s katerimi ne sme Imeti nikak .katoliški* mož nikakega stika, ali komaj so prišli v deželni zbor slovenski »katoliški* poslanci, se je pokazala nemudoma njihova zveza s pravimi laškimi liberalci. Iz tega se vidi, kako grdo, kako brezstidno gonjo so vprizarjali proti slovenskim naprednjakora, ki so se trudili za to, da bi poslali v deželni zbor deseterico mož, ki bi bili na svojem mestu ter bi po vseh svojih močeh zastopali vsestransko koristi goriškega Slovenca. Iz tega se pa tudi vidi, da so pripravljeni slovenski klerikalci zvezati se raakari z belcebubom, ako bi jim le služil proti narodno-napredni stranki. Duhovniki so toliko kričali za našimi pametnimi in razsodnimi možmi, in ako je bk od politike na pol znoreli kaplan videl n\ cesti v
Trije mušketirji.
Napisal Alexaudre Dumas.
(Da«*.)
»Ker je bilo v dobi verskih vojsk in je videl, da zatirajo katoličani hugenote in hugenotjo katoličane, in sicer vse v imenu vere, si je storil mešano vero, ki mu je dovoljevala, da je bil zdaj katoličan, zdaj hugenot. Tako je hodil navadno s puško na rami za ploti, ki so mejili ceste, na izprehod, in če je videl, da prihaja katoličan brez spremstva, je v njegovem duhu takoj nadvladala protestantska vera. Nameril je svojo puško na potnika, in ko je bil ta oddaljen od njega samo se deset korakov, je pričel z njim pogovor, ki je končal navadno s tem, da mu je izročil potnik svojr -nošnjo, da si reši življenje. Ce je videl prihajati hugenota, se ga je seveda polastil tako silen ogenj katoličanstva, da mu je bilo nerazumljivo, kako je mogel četrt ure prej dvomiti nad večjo vrednostjo naše svete vere. Kajti jaz, gospod, sem katoličan, dočim je oče, zvest svojim načelom, dal mojega starejšega brata odgojiti za hugenota.«
»In kako je umrl ta častitljivi mož ?« vpraša d'Artagnaan.
»O, na najne3reSnejši način, gospod l Nekoč je prišel med nekega hugenota in nekega katoličana, s katerima obema je imel že opraviti in ki sta ga oba spoznala,, tako da sta se združila proti njemu in ga obesila na neko drevo. Nato sta se ponašala s tem le-
pim Činom v krčmi bližnje vasi, kjer sva sedela moj brat in jaz pri kozarcu vina.«
»In kaj sta storila vidva ?« vpraša d'Artagnan.
»Pustila sva ju govoriti,« odvrne Mousqueton. Ko sta zapustila krčmo in se napotila vsak v drugo smer, se je skril moj brat ob potu, po katerem je šel katoličan, in jaz ob onem, po katerem je šel hugenot. Dve uri pozneje je bilo z njima vse pri koncu, stvar je bila na čistem, dočim sva mid'ra občudovala pro-roški duh svojega ubogega očeta, ki je bil tako previden in je dal odgojiti vsakega v drugi veri.«
»Po tvojih besedah, Mousqueton, se mi zdi, da je bil tvoj oče res j ako inteligenten Človek. In praviš, da je bil ta vrli mož v trenotkih brezdelice divji lovec.
»Da, gospod, in naučil me je. kako je nastaviti zanjko ali vreči trnek. Ko sem torej videl, na naju najin krčmar redi samo s slabim mesom, ki bi pač moglo biti dovolj dobro za kmete, ali ne za dva tako slabotna želodca, kakor sta najina, sem se poprijel zopet nekoliko svojega starega posla. Sprehajajo se po gozdih gospoda princa, sem nastavljal po grmovju zanjke; če sem legel na breg voda Njegove Visokosti, sem spuščal trnke v ribnik. Na ta način nama zdaj, kakor se morete prepričati, hvala Bogu ne manjka jerebic in zajcev, krapov in jegulj, kratko rečeno, samo .lahkih in zdravih živil, kakoršna ugajajo bolnikom.«
»Toda vino,« pravi d'Artagnan, »kdo vama je preskrbel vino? Pač krčmar?«
»Da in ne.«
»Kako da in ne?«
»On ga i? pač preskrbel, pa ne ve, da ima to časl.«~
»Pojasni mi stvar, t Mousqueton, tvoje besede so-polne skrivnosti j.«
>Stvar je ta, gospod: slučaj je hotel, d? sem se sešel na svojih potovanjih z nekim Špancem, ki je videl mnogo dežel in med drugim tudi novi svet.«
»Kakšno zvezo more imeti novi svet s temi ste klenicami ?«
»Samo potrpljenje, gospod, vse pride ob svojem Času.«
»Prav imaš, Mousqueton; zaupam ti inposhi&aru.«
»Ta Španec je imel slugo, ki ga je spremljal na potovanju v Mehiko. Ta sluga je bil moj rojak, in poetala sva si prijatelja tim prej, ker so vladale med nama velike sličnosti značajev. Oba Sva nad vse ljubila lov, in zato mi je nekoč pripovedoval, da na ravninah, imenovanih painpas, lovijo domorodci tigre in ture z navadnimi zanjkami, katere mečejo tem strašnim Živalim okoli vratu. V pričetku nisem hotel verjeti, da je mogoče doseči tolik višek izurjenosti, da bi bilo možno z gotovostjo vreči za ciljem skrajen konec vrvi v razdalji dvajset do trideset korakov; toda na njegov dokaz sem moral priznati resničnost povesti. Moj prijatelj je postavil v razdalji trideset korakov steklenico, in pri vsakem lučaju je zgrabila zanjka vrat. Pričel sem se vaditi, in ker mi je dala narava nekaj darov, mi laso še danes služi izborno. Zdaj si pač lahko mislite. Najin krčmar ima izborno založeno klet, katere ključa nikdar ne dene od sebe; toda ta klet ima tudi okno. Skozi to okno vržem torej laso, in
kaki vasi kakega naprednjaka, je kričal svoji tolpi: Glejte ga, liberalca,brezverca,katerega pohrusta hudič! To so bili drzni atentati na poštene može, Ali- k temu, da so se zvezali klerikalni poslanci z laškimi liberalci, molčijo trdovatno, niti besedice Se niso zinili, vse je* v redu, vse prav, in ti Lahi so liberalci, prosimo, kar je nekaj drugega od pojma: narodno-napreden! Kaj Gregorčiča in sodru-gov ne vzame hudič, ko se bratijo z laškimi liberalci, ko je celo »zapisan« laškemu liberalcu dr. Pajerju? Kaj je za te drag Bog, za slovenske naprednjake pa zopet drug? Govori vendar, čestita politikujoča slovenska duhovščina!
»En groa* se je pokazala zveza .katoliških" slovenskih mož pri volitvi v deželni odbor, kmalu pa še je pokazalo, da bo fankcijonirala ta zveza tudi ,en detail*. Po novem letu 1902. se je vršila v deželnem zboru volitev članov in namestnikov v pozivno komisijo za pridobnino in osebno dc-hodarino. Tu se je pojavila lista združenih slovenskih klerikalcev in laskih liberalcev. Na-rodno-napredno stranko so popolnoma prezrli. Pakt med njimi se je jel raztezati na vse strani. Zato pa so postajali naši klerikalci molčeči in udani nasproti Lahom, glasni in predrzni pa proti naprednim poslancem, kar se je kazalo zlasti takrat, ko so branili na vse pretege svojega malega 'jubljenčka, katerega so hoteli po vsej sili spraviti v deželni zbor, ali je obtičal pred verifikacijo. (Za nepotrebne neprijetne ure naj se zahvali dr. Gregorčiču 1) Tu se je čul njih glas, ali tihi so bili na primer, ko se je v končni seji takrat dalo kmetijski družbi izredne podpore 5000 K, da si uredi svoj urad ter začne izdajati gospodarski časopis.
Dr. Pajer je začel utrjevati svoje pozicije. Klerikalni vodja dr. Gregorčič je pač moral vedeti, kaj namerava dr. Pajer s kmetijsko družbo, aH Se ni vedel, se je imel in-formovati ter se postaviti ob ednero za slovenskega kmeta, ki ga je bal poslal v deželni zbor, da bo imel kaj koristi od imenovane c. kr. kmetijske družbe ter da se bo izdajal časopis tudi za njega. Ali molčali so, in zgodilo se je to, kar je hotel Pajer, da si namreč dražba uredi svoj urad ter začne izdajati svoj laski časopis. Tako blizu stoji dr. Gregorčič dr. Pajerju, pa mu ni bilo mar, da bi se bil pobrigal o tej priliki za kmeta, kateremu so se poprej tako laskali ter mu zagotavljali, kako da bodo delovali za njega koristi. Tu se je že pokazala po eni strani popolna malomarnost za slovenske potrebe, po drugi pa brezpogojna servilnost laškemu poglavarju.
Deželni zbor je bil odgoden. Kakor v njem, tako so tudi izven njega vrgli v stran vsako pravo narodno delovanje. Spravili pa so se s toliko večjo unemo na narodno-na-predno stranko. Oba farovška lista sta tekmovala v tem, kdo bo bolj udrihal po na-prednjakih. Vse jin. je služilo v tako svrho, in kjer je zmanjkavalo gradiva, so pa napeli
svojo fantazijo, da smo čitali nezaslišane reči. Osebe, društva, denarni zavodi, vse vprek, kar ni bilo v njihovem taboru in v njih rokah, vse so boteli uničiti, porušiti, .Prim. List" pa je »požiral* vsaki četrtek po enega učitelja. Samo razdiranje, samo zabavljanje. Včasih smo molčali dolgo na razne petfid-nosti, na najzlobncjSa podtikanja in sumni-čenja, ali kadar smo reagirali ter povedali svetim možem, kar jim gre, takrat pa so bili strašno ogerčeni in hinavsko so vzdigavali svoje glave kvišku, kakor farizej pred darilnim oltarjem, se trkali na prsi ter hvalili Boga, da niso taki, kakor drugi — čeprav so bili takrat največji podleži.... ,          Odkar se je bil popel dr. Gregorčič
I vsled zveze s Pajerjem do gorostasnega koraka da je rekel, da ni nič hudega, ako pošiljajo slovenski starisi v Gorici svoje otroke v šolo Podturen v gnilo Katinellijevo vojašnico, je ponehalo v klerikalnih vrstah pravo bojevanje za slovensko stvar, Semtertje so rekli, da je to in ono krivica, ako Ze niso mogli molčati, drugače pa se niso hoteli in se Se nočejo baviti z raznimi našimi vitalnimi rečmi. Oblasti so to dobro vpoštevale, in ker smo se mi po stari navadi zavzemali za vse reči na dnevnem redu ter tudi po potrebi prav krepko povedali to in ono, je začela policija in državno pravdništvo nam mašiti usta z. zaplembami, nenavadnimi zaplembami, katerim je izvor v narodni mlač-nosti klerikalcev.
Prišle so volitve v trgovsko in obrtno zbornico, toli važne volitve! Klerikalna stranka se ni zmenita za nje, pač pa so njeni pristaši na deželi vrgli takrat narodno-napredni stranki marsikatero poleno pod noge.
Dr. Gregorčič je deželni in državni poslanec, namestnik dežehega glavarja, deželni odbornik in kaj vemo, kaj Se vse, pa se ne gane nikamor, dasi ima vrhu vsega 24 ur prostih vsak dan. Kaj za to, da hlapčuje Pajerju ter ima Boga in ljudi za norca, ima toliko naslovov in služeb?!
Dopisi.
S Krasa. — (Kurat Št ran car v Štanjelu in to, kar se njega tiče.) Izvedel sem nekaj novega. Pred 12 I > bik cerkvena zemljišča v Štanjelu — ^ _»r so mi pravili — prodana po najnižji ceni. Eno teh parcel je kupil kurat Štrancar za 400 gld., rekoč, da ostane farovžu, t. j. ako on odide ali umre, ostane njegovemu nasledniku, ki mu jo mora plačati in mora dela odškodovati. Sedaj pa je vzela ono parcelo železnica za postajo, ter jo prav dobro plačala nad 2000 gld. — sedaj pa tudi noče Štrancar denarja odstopiti. Ko so bile delane pogodbe, se je prodalo s pogojem, da če bi ne bile potrjene pri deželnem odboru in pri ordinarijatu, se lahko razveljavijo. 12 let je preteklo od tega, pogodbe pa leže še vedno nerešene pri namestništvu. Zatorej so
Sli trije možje k namestništvu v posvet, ali se lahko vzame zemljišča nazaj P Tam so rekli, da lahko, sklicati je treba sejo, skleniti ter oni sklep poslati v Trst. Občinska seja je bila na to sklicana in enoglasno je bilo sklenjeno, da zemljišča vzame občina ter se podvrže s tem duhovnika plačati. En dan pred sejo je zvedel to kurat Štrancar, tekal od hiše do hiše, rotil ljudi, s peklom grozil, naj se tega niikar ne stori, ker bineb« emežko, ali sklenilo se je vseeno, in sicer enoglasno. Možje so se mu smijali. Tekel je tudi v Trst k namestništvu, ali tam, ne vem, kako je opravil; bil je pri odvetnikih, ali tudi pri teh je n pravil malo, ker je sedaj kakor ptič, kateremu se odreže peroti, leta okoli, gleda v tla, ne vidi nič, ne sliši nič. Pravi tudi, da se bo pravdal z občino.
Radi tega je ves zbegan in zmešan tako, da tudi cerkvenih rečij ne opravlja več redno. Te dni je umrl v Hruševici neki otrok. Čakali so menda 3 ali 4 dni, da ga je pokopal, ker je bil tisti čas, ko je imel biti pogreb, v Gorici pri odvetniku radi onega zemljišča. Pozabljiv je tudi tako, da pozabi celo oklicevati, ljudje ga morajo opominjati, če se hočejo poročiti. Pohaja rad. Otroke nosijo h krstu od daleč, ali morajo čakati na gospoda nunca. Vendar so ljudje sedaj malo spregledali in ga gledajo in govorijo o njem tako, kakor zasluži. Škandal dela tudi s temi .Marijinimi hčerami'. V cerkvi sedijo ti .Marijine hčere* po klopeh, uboge stare ženice pa so morale ven iz klopij ter morajo stati. »Hčere" hodijo večkrat k njemu posamezne in skupno, uči jih peti itd. Briga se sedaj največ z onim zemljiščem in pa z .Marijinimi hčerami". To je glavno njegovo »dušno pastirstvo", najglavnejse seveda zemljišče. Kristus je sicer učil, da ne smemo biti lakomni posvetnega blaga, ali v semeniščih se menda tega ne učijo in pa dolgo je že, odkar je bil Kristus križan 1
Donače h razne met.
Osebo* vest. — Gosp. Ivo Šorli, ki je prakticiral nekaj časa pri redarstvenem ravnateljstvu v Trstu, vstopi z novim letom kot notarski kandidat v pisarno ~- 'arja gosp. dr. M. Pascoletto v Gorici.
Pevskemu in glasbenemu društvu je nakazal 50 K kot donesek za novo leto g. Oskar Gabršček, državni poslanec in župan v Tolminu. Srčna mu hvala 1 Živeli posnemovalci 1
Nova pesem o .spravi*. — V .Slovencu* od pretekle srede je priobčen na prvem mestu dopis iz Gorice pod zaglavjem .Sprava na Goriškem. ?"
Ta dopis pripoveduje, da je sklical g. dr, H. T u m a 2. t. m. zaupni shod v čitalnico. Dopis pravi, da oficijelnih zastopnikov obeh strank ni bilo na shod, da do »dalekosežnih  in obveznih sklepov
seveda ni moglo priti",... da je to »sam na sebi nevažen dogodek", ali .nekaj praktičnega vspeha bo morda imel ta sestanek", kajti.... ,v ospredju vseh pogovorov je bilo vprašanje, kako stališče naj zanaprej zavzameta »Čitalnica* in »Pevsko in glasbeno društvo", ki sta se doslej pisano gledala",,., in pa razgovarjati so se tudi, kako naj se .Čitalnica* preseli v novi .Trgovski dom",... in konečno, da .Maloštevilni udeleženci tega shoda so soglasno povdarjali, naj vplivni možje obeh strank delujejo z v*«mi silami, da preneha boj najprej med našimi nepolitičnimi društvi".
Pred vsem treba povedati, da iz vrst narodno-napredne stranke izven Tumove pisarne so bili le trije gospodje tako srečni, da so dobili povabilo na to .spravno akcijo*. Toda udeležil se ni nihče, pa ne zategadel, ker sem jim jaz s kolom namignil, kar trdi dopisnik, marveč ker so možje, ki vedo, kaj je taktnost, ki je neobhodno potrebna, ako hočemo res doseči tisto strpljivost v socijal-nem in družabnem življenju, po kateri vsi enako hrepenimo. — Namenjen je bil razgovor o razmerju nafiih društev: Pevsko in glasbeno društvo, Sokol, Slovensko bralno in podporno društvo, Trgovsko-obrtna zadruga, Posojilnica, Narodni sklad do klerikalnih, o ,Gorici'', »Soči* in »Prim. Listu", ali od vseh mož, ki edini imajo o teh društvih, zavodih, pri listih kaj govoriti, ni bilo nikogar na tisti »zaupni shod*. Zato je več kot naravno, kar pravi dopisnik, da do d a 1 e k o s e ž n i h in obveznih sklepov ni moglo priti, — Od vseh naštetih društev ni bilo zastopano niti »Pevsko in glasbeno druito", ker vsa »spravna akcija* je le zasebno delo fc. Turne, društvo mu ni dalo ni kakega pooblastila ne naročila. — Toda tisto, kar omenja dopisnik v »Slovencu", želimo vsi od kraja in smo vsi obžalovali, da je prišlo do tistega »pisanega gledanja* s Čitalnico, — Ko je Čitalnica pred tremi leti odurno pokazala »P. in g. društvu' duri, je razžalila celo vrsto svojih zvestih članov ter razburila duh'- .'e. Sledil je eksodus iz Čitalnice. Jaz gotovo iii:<em bil med pri-Cetniki eksodusa, saj sem izvedel o njem Šele tedaj, ko mi je bila prinesena na dom izjava za izstop; nisem je podpisa*, ker sem usta-novnifc, toda — rad ali neradi — sem se ves čas dosledno držal takrat izdana parole. Č;talnica se ni nikdar ganila, da bi popravila svoj pogresek ter odstranila tako tisto »pisano gledanje". Narobe, pred zadnjim koncertom za pogorelce v Belcu se je obrnil dr. Turna oficijelno na nekatere raprezentante klerikalnih društev in tudi Čitalnice, ali dobil je odgovor edino od čitalniskega pevovodje, ki je dr. Turni izjavil, da je ,P, in g. društvo* nepotrebno ter ne bo miroval prej, dokler ga ne uniči.— Tako je povedal dr. Tuma v odborov! seji. Kako pomirljivo je moral vplivati tak odgovor, razsodi vsakdo sam. ~- In na ta prvi ftasco naj P. in g. društvo morda še leta za Mercino ? — (Dalje v prilogi.)
ker sem prišel zdaj baš do kota, v katerem je hranjeno izborno vino, ropam hrabro. Na ta način, go-l spod, je novi svet v zvezi s temi steklenicami. Poku-site najino vino in povejte brez predsodkov, kako se vam zdi.«
»Hvala, prijatelj, hvala; žalibog sem pravkar zajutrekoval.«
»Torej,« pravi Porthos, »pogrni mizo, Mousqueton, in dočim bodeva midva zajutrekovala, nama d'Artagnan lahko pripoveduje, kaj se mu je pripetilo tekom desetih dnij, odkar smo se ločili, c
»Z veseljem«, pravi d' Artagnan.
Dočim sta zajutrekovala Porthos in Mousqueton s tekom okrevajočih in z ono bratovsko ljubeznivostjo, ki združuje ljudi v nesreči, je pripovedoval d'Artagnan, kako je bil Aramis zaradi svoje rane prisiljen ostati y Crevecoeuru, kako je zapustil v Amiensu Athosa v boju s štirimi možmi, ki so ga obdolžili ponarejenja denarja, in kako je bil on, d'Artagnan, prisiljen napasti grofa Wardesa, da je mogel priti na Angleško.!
Toda tu je končala d Artagnanova zaupnost; po-' vedal je samo še, da je pripeljal iz Anglije štiri krasne konje, izmed katerih je določen jeden zanj in po jeden za vsakega izmed tovarišev; svoje poročilo je končal z obvestilom, da je Porthosov že v krčmar-jevem hlevu.                                                                         j
V tem trenotlcu je vstopil Planchet; pofedal je svojemu gospodu, da so se konji odpočili zadostno in da bode mogoče prenočiti v Clermontu.
Ker je bil d'Artagnan glede Porthosa precej pomirjen in se mu je mudilo, dobiti poročila o drugih dveh svojih prijateljih, je podal bolniku roko in mu, povedal, da namerava odriniti in nadaljevati svoja poizvedovanja. Ker pa je sklenil, da se vrne po istem potu, se je v slučaju, da bode Porthos še vedno v
gostilni pri Svetem Martinu, hotel pri njem oglasiti, da odpotujeta skupno.
Porthos je odvrnil, da mu njegova rana skoro gotovo ne pusti preje odpotovati. Hazun tega mora ostati v Chantillvu, da počaka odgovora svoje vojvodinje.
D'Artagnan mu je želel hiter in ugoden odgovor in ko je opetovano priporočil Porthosa njegovemu slugi Mousquetonu ter plačal krčmarju račun, je odrinil s Planchetom, z jednim konjem manj.
XXT s
Aramis.
D'Artagnan ni govoril s Porthosom niti o njegovi rani niti o njegovi prokuratorici. Kljub svoji mladosti je bil naš Bearnec vendar prebrisan dečko. Zato se je delal, kakor da verjame vse, kar mu je pripovedoval slavohlepni mušketir, prepričan, da nikako prijateljstvo ne more prenesti izvohane skrivnosti, zlasti če ta skrivnost žali ponos; toda storil je to tudi v pravem spoznanju, da imamo nad onimi, katerih življenje poznamo, nekako moralično premoč. Ker je d'Artagnan sklenil, napraviti za vresničenje svojih bodočih načrtov svoje tovariše za orodje svoje sreče, mu ni bilo neljubo, da je dobil že zdaj v roke vrvice, na katerih jih je hotel voditi.
Tekom celega pota pa je krčila d'Artagnanu globoka žalost srce: mislil je na mlado in lepo gospo Bonacieux, ki naj bi mu poplačala njegovo udanost. Toda — povejmo takoj — ta žalost je pri mladem možu izvirala manj iz tega, da je izgubil svojo srečo, kakor iz skrbi, da bi se tej ubogi ženi ne bila pripetila kaka nesreča. Niti najmanj ni dvomil, da je bila žrtev kardinalove maščevalnosti, in kakor je znano,
se je Njegova Eminenca maščevala strašno. Kako je našel on v ministrovih očeh milost, ni mogel razumeti, in to bi mu bil skoro gotovo razložil gospod Oavois, če bi ga bil kapitan gard našel doma.
Nikdar nam čas ne poteče hitreje in nikdar nam ni pot tako kratka, kakor če se peča s kako mislijo vse naše bistvo. Vse zunanje življenje je v tem slučaju podobno spanju, katerega sen je ta misel. Vsled njenega upliva nima čas nikake mere, prostor nikake razdalje, človek odide iz jednega kraja in pride v drugega, to je vse. Od tega, kar leži vmes, ostane v tvojem spominu samo nejasna megla, v kateri uničuje druga drugo tisoč nedoločnih slik dreves, gora in krajin. Zatopljen v tako halucinacijo, je pustil d'Ar-tagnan svojemu konju, da je Šel, kakor je hotel, ter pustil za seboj šest do sedem urno pot, ki loči Ohan-tilly od Crevecoeura, ne da bi se spominjal česa od tega, kar se je zgodilo tekom pota.
Šele tu se mu je vrnila zavest, stresel je glavo, opazil krčmo, v kateri je zapustil Aramisa, pognal svojega konja in za malo trenotkov obstal pred vrati.
To pot ga ni sprejel krčmar, ampak krčmarica; d'Artagnan je poznal obraze in takoj spoznal z veselega debelega obraza gospodinje, da se mu od tako radostnega obličja ni bati ničesar.
»Moja dobra gospa,< jo vpraša d'Artagnan, »ali mi ne morete povedati, kaj se je zgodilo z jednim mojih prijateljev, katerega smo morali pred kakimi dvanajstimi dnevi pustiti tukaj ?«
»Ali ni to mlad mož, tri-doštirindvajsetleten, prijazen, ljubezniv, lepe postave.«
»Da, ranjen v rano.«
»Da, gospod, ta mož je še vedno tu.«
»Ah za Boga, moja ljuba gospa,« pravi d'Artagnan, stopi s konja in vrže vajeti Planchetu, »vi mi
rnioja jmr it. aa. z m iz. decemnra
i^ppp^?p
Ako pa hoče Čitalnica popraviti, kar jesama kot taka zagrešila, jej v to ni treba »spravnih konferenc*. Malo dobre volje od čital-niskega odbora je treba, pa je odstranjeno »pisano gledanje" ter obema društvoma določen delokrog brez nespametnega medsebojnega tekmovanja, ki le po nepotrebnem trosi naše sile in naš denar.
Ob odsotnosti vseh mož, ki imajo pri »Trgovskem domu" odločilnb'. besedo; Serje^l razgovarjala »spravna konferenca", kako naj se Čitalnica preseli v novi dom. .Čitalnica" pač lahko vsklika: »Kaj pa je tebe treba bilo! — Bog me varuj teh najnovejših prijateljev!"— Med možmi, ki bomo euJem odločevali, vlada ves čas mnenje, da Čitalnica lahko dobi krasne prostore v .Trgovskem domu*. Ti prostori so premišljeno postavljeni v načrt in bodo tudi pripravljeni. Toda Čitalnica bo čakala zaman, da... jej bomo prostore ponujali. Ako pa Čitalnica želi onih prostorov, jej ni treba ne dr. Turne ne spravnih konferenc, marveč stopi naj v dogovor z načelstvom »Trgovsko-obrtne zadruge". Tam se določijo vsi pogoji, ki ne bodo pretežki. Glavni pogoj je pa ta: Proč z antagonizmom iz društev, ki bodo pod jedno streho t Medsebojna strpljivost in — podpora!
Čitalnica ve, kakolno pot mora nastopiti! Druge poti ni, najmanj pa pot »spravne akcije*. Načelstvo »Trgovsko-obrtne zadruge" gotovo z indignacijo zavrne vsako raešeta-renje, ker je to ne ie nepotrebno, marveč smo merodajni možje že davno na Cistern, da Čitalnici damo prostore pod pošte* ni mi, obojestransko lojalnimi pogoji. — »Spravna akcija" tudi v tem oziru ne le ni bila potrebna, marveč bi mogla le pokvariti, kar je že dobro nasnovano brez nepoklicanih mešetarjev.
O vseh dragih točkah »spravne akcije* ni prišlo do razgovora. Popolnoma v redu!
Dopisnik v »Slovencu* govori o mojem terorizmu v stranki, a edini dr. Tuma je mož, ki se je začel otresati — mojega terorizma. Poznavalci razmer se morajo kro-hotati Utki norosti! Sodelavci v stranki niso nikdar zapazili, da bi jaz dr. Turno kakorkoli terorizoval, a klerikalci sami ga gotovo poznajo prav dobro, da je mož, ki nikoli ne podloži svoje volje komu drugemu. Reči pa moram, da sem se v njegovi Soli vsaj toliko naučil, da se... jaz ne dam terorizovati, zlasti ne tedaj, ko vem, da sem v pravu.
A. Gabršček.
Jonr fix bo drevi po 8. uri v prvem salonu hotela S u d b a h n (od glavnega vhoda prvi salon na levo.) Dame in gospodje iz meščanskih krogov dobrodošli!
Za Makedonce.----Naše uredništvo
je prejelo: Tvrdka Saunig & Dekleva 10 K, N. N. 2 K, JerkiC A. 1 K, posestnik Jer-nay 1 K.
Nadurne prispevke radi sprejemamo ter jih oddata!* na primerno mesto. Kam jih odpošljemo, naznanimo na tem mestu.
Pevsko In glasbeno drugtvo naznanja, da bode prihodnja pevska vaja prih. ponedeljek, in sicer za ženski zbor ob 6. uri, za možki zbor pa ob 8. uri zvečer. — Ker odpotuje g. pevovodja po nujnih poslih, ne bode šole za gosli in petje od 21. do 29. t. m. ~^m Jwwm Japaajsu^ ogot&j^ sodnik. = Pijano in razbojniško k; t. politično društvo v^ Kobaridu je imelo v nedeljo 6. t. m. izredni občni zbor, na katerem je nastopal predsednik, deževni poslanec Lapanja, kot i ngorčen sodnik, in sicer je obsodil dva poslanca, .iieSelne^^g^A^JJakniieiea, in pa državnega, g. Oskarja Gabrščeka. Modrijan La-pauja je rekel: »Neka čudna neprijetna dejstva, ki jih opazujemo zadnje čase na shodih na Goriškem, kjer vidimo nekega poslanca kat. narodne stranke nastopati z liberalnimi poslanci, kažejo, da se v Gorici nekaj meša, da manjka ponekod načelne stalnosti/ Ko je govoril o bohinjski železnici, pa je rekel... »da je državni poslanec Oskar Gabršček na Dunaju lazil okoli ministrov, da bi se sploh cela črta bohinjske železnice oddala laški tvrdki S^d-Lenassi, ki sploh noče upoštevati Slovencev", kar je deževec Lapanja ,z ogorčenjem* pribil.
Nimamo namena, braniti g. Jakončiča, ali rečemo pa, da je bil njegov nastop v Brdih kakor v Vipavski dolin5 lep ter je ugajal kmetovalcem, katerim je bil namenjen. AH zato lepo kmetoljubno delo se spravlja nad njega — jeden Lapanja, taka uboga ničla! Ta ničla pravi tudi, da se nekaj meša v Gorici, da manjka ponekod načelne stalnosti. Kam cika deževec Lapanja, ni težko uganiti. Prizadeti, ali sle ga slišali P Ta Vam že pokaže, hoditi v — Haag! Zdi se nam pa tudi, da je »Prim. listu* tako le numigavanje prav dobrodošlo!!
Kar se pa tiče državnega poslanca Ga-brščeka, je besedičenje deževca Lapanje naravnost nesramno. Tvrdka Sard-Lenassi res ni postopala s Slovenci tako, kakor bi morala in kakor je bila vezana, in m i smo bili prvi, ki smo to v javnosti ožigosali, in iz naših vrst so se storili v tem pogledu tudi koraki na merodajnih mestih, predno se je deževcu sploh sanjalo o tem. Vse to pa je bilo takrat, ko je imela tvrdka delo že v rokah. Naprej vedeti, kako bo postopala ta aH ona tvrdka, se ne more, in tega ne Vi-tudi Lapanja, niti njegov inspirator kaplan Ciril ni tako razsvitljen, da bi vedel to, in tega tudi ni mogel vedeti drž. poslanec Gabršček, ako je res, da se je potegoval za tvrdko Sard-Lenassi. Ako je storil v tem oziru kake korake, je menil brezdvomno, da jih stori za pošteno tvrdko, ki bo postopala tako, kakor se spodobi. Takrat pač nikdo ni vedel, kako bo postopala tvrdka Sard - Lenassi in kako tvrdka Redlich-Berger -— zato pa, ker je prva dala povod k pritožbam, druga
P« itei pripisovati zasluge za drugo »katoliškim* poslancem, glede prve pa obrekovati našega poslanca, je grdo, ostudno delo. Da se takega dela ne sramuje Lapanja, to radi verujemo, drugače bi pač ne bil sposoben za predsednika „kat. pol. društva".
Končno svetujemo deževcu Lapanji, da naj, namesto da udriha po poštenih možeh, rajši skrbi za treznost in devištvo v svojem društvu, da ne pride zopet do takih ponoč-nih škandalov, kakor so bili nedavno-pa »veselici« tega društva, ko so nekateri člani pijani lazili po Kobaridu, naredili pri D. škodo ter mu pretili celo, da ga ubijejo. Te svoje zdiv-jance muštrajte vi, deževec Lapanja, poštene ljudi pa pustite na miru!
Hit*© prf delu, — Furlanija je bila te dni pod vodo, katera je napravila tupa-tam precej škode. Laški drži?ni poslanci An-tonelli, Lenassi in Verzegnassi so radi tega takoj na delu ter so hitro poslali minister-skemu predsedniku brojavko, v kateri sporočajo nastalo škodo, proseč odpomoči, katera brezdvomno ne izostane,
Učimo se kaj od njih!
Napad? — V sredo v jutro je prišel neki 30 letni mož v bolnišnico usmiljenih bratov s težko rani na glavi. Bilo je okoli 3. ure zjutraj. Ni povedal dvojega imena, rekel pa je, da je bil v Solkanu ter se je vračal okoli polunoči domov. Kar so ga pograbili nekateri mladeniči, ki so mu očitali nedovoljeno razmerje z nekim dekletom, in ko je tajil, ga je eden izmed njih udaril z nekim železjem po glavi, na kar so zbežali.
V  bolnišnici so mu dali potrebno pomoč, potem pa je šel.
Tatvine ? cerkvi. — Nikjeri ni človek varen pred tatovi, (udi v cerkve se priklatijo. Dve ženski sta se pritoževali britko, da jima je bil v cerkvi .pri Immaculati' ukraden denar iz žepa, ko sta bili pri mali.
V  bližini njih je stal visok, gosposko oblečen mladenič, na katerega so sumile, da bS bil tat.
Same tatvino, — Neka Ana Gleščič iz Ozeljana je prodala v četrtek na trgu kravo ter spravila svojih 118 K v žep. Kmalu potem, ko se je odstranila, je posegla v žep, ali glej, o denarju ni bilo več ne duha ne sluha. Šla je naznanit tatvino policiji, ki išče tatu.
Cecilija Koršič iz Kozane je hotela kupiti prešiča. Plačala je že »kaparo* ter sta se s prodajalcem zmenila za kup, ali ko je segla v žep, ni bilo nikjer več denarnice s 28 K. Naznanila je tatvino takoj prvemu redarju, ki ga je srečala.
Otroka povozil. 7-letni deček Karol Weber, sin tovarnarja Weberja v Tržiču, je šel iz šole domov. Na poti blizu Lončarjevih njiv pa je prišel pod voz, v kateri sta bila vprežena dva konja in kateri je vodil hlapec Calligarišev. Deček je ranjen na čelu, na levi nogi ter ima zlomljeno levo roko. Konji so tekli, kakor so hoteli semtertje po cesti, ker
se je hlapec premalo brigal za nje, otrok se je vstraSil in prišel pod voz.
Iapred sodnlje. - Karol Gorjup je bil tisti, katerega je moralo pretekli mesec 7 redarjev spraviti v zapore, drugače ni šlo. 21. nov. je bil obsojen na 7 mesecev ječe, kakor smo poročali. Sedaj se je pokazala pa še jedna tožba. Občinski redar Vidonis v Rovinju je gnal Gorjupa v Trst, med potjo pa je Gorjup žalil redarja, vsled česar je ta tožil. Dobil je Gorjup za to 1 mesec zapora.
Ad. Moiraas, 20 let star, iz Ronkov, je bil obsojen na 5 mesecev trde ječe s postom vsak mesec radi težke telesne poškodbe, storjene Jos. Vižintinu.
Izgnali so g«. — Neki mlad človek iz Lipnice, star 28 let, je bil kaznovan v 5 let ječe radi tatvine. Sedaj ko je prestal kazen, je prišel v Gorico, odkoder pa so ga poslali domov, češ, da sumljivih ljudij je že tako vedno dosti todi okoli,
Raiglas m brezplačno razdelitev umetnih gnojil za poskuinje. - Č. kr.
kmetijsko društvo razglaša:
Rudninski sindakat iz Strasfurt-a položi na razpolago tega c. kr. kmetijskega društva umetna gnojila, katera naj to razdeli med kmetovalce v svrho, da jih ti poskusijo v letu 1903.-4. na svojih snožetih in vinogradih. V sledečih letih se ti poskusi razširijo še na druga zemljišča.
Zemljišča, namenjena tem poskusom, se morajo nahajati blizu kake javne ceste, ne smejo biti posajena zdravjem in ne pred kratkim gnojena. Zemlja mora biti enako-vrstna.
Za travnike je treba 4 orala površine, za vinograde do 8 oralov. Od te površine ie bode gnojila le polovica, med \rw, ko se pusti druga polovici negnojena, da ie potem vspeh gnojitve bolje razvidi,
Prošnje ie morajo vložiti pri c. kr. kmet. društvu aH 15. decembra t. 1.V prošnjah se mora naznaniti kakovost, površina in lega zemljišča, katero se ponuja za te poskuse. — Prosilci dobe brezplačno gnojila, ki so potrebna za te poskuse po načrtih c. kr. kmetijskega društva, in tudi pouk, kako se imajo trositi gnojila in kako se mora računati posebej žetev na gnojenem delu zemljišča in na nepognojehem.
Onim poskuševalcem, kateri bodo kazali, da se v resnici zanimajo za te poskus-nje, bode dalo c. kr. kmetijsko društvo v prihodnjem letu gnojila za poskuse v večji meri.
Pravico, prositi za travniška gnojila, imajo oni kmetovalci iz gor, oni s Krasa, vipavske doline, Brd in ravani pa za travniška kakor tudi za vinogradniška.
le po tofti« pa Se neka]. — Iz Brd se je oglasil v »Gorici* znani posvečeni dopisnik na našo notico, da so [zvonili po toči, \» so zahtevali od vlade, da naj zapre »Legino* šolo v Neblem — prirej'pa
vračate življenje; kje je ta ljubi Aramis, da ga obja-mem? Kajti priznavam, da se veselim, videti ga.«
»Oprostite, gospod, toda dvomim, da bi vas v tem trenotku mogel sprejeti.«
»Zakaj pač, ali ima morebiti pri sebi kako žensko ?c
»Jezus! Kaj pravite! Ubogi mladenič! Ne, gospod, nikake ženske nima pri sebi.«
»Kdopa je pri njem?«
»Gospod župnik iz Montdidierja in superior jezuitov iz Amiensa.«
»Moj Bog!« vsklikne d'Artagnan, »ali mu je tako slabo ?«
»Ne, gospod, nasprotno; toda vsled njegove bolezni ga jo razsvetlila božja milost, in sklenil je vstopiti v duhovski stan.«
»Cisto prav,« odvrne d^rtagnan, »pozabil sem, da je mušketir samo začasno.«
»Ali ga še vedno hočete videti?«
»Bolj nego prej.«
»Potem rabite samo iti po stopnicah na desni strani dvorišča, stanuje v drugem nadstropju, štv. 5.«
D'Artagnan odide v imenovano smer in najde ono vrsto zunanjih stopnic, ki jih vidimo zdaj pa zdaj še dandanes po dvoriščih starih krčem. Toda k bodočemu abbeju ni bilo priti tako lahko; hodniki, ki so vodili v Aramisovo sobo, so bili zavarovani kakor Armidini vrtovi; na hodniku je stal Bazin in mu zaprl prihod s tim večjim pogumom, ker se je po pregt-iiSnji dolgih let čutil blizu cilja, po katerem je taku hrepenel.
Res je Bazin že od nekdaj sanjal o tem, da bi služil duhovniku, in nestrpno je pričakoval trenotka, ki ga je že davno videl naprej, trenotka, ko končno zamenja Aramis uniformo n sutano.
Jedino to, da mu je mladi mož vsak dan ponovil I obljubo, da napoči ta trenotek v kratkem, ga je obdržalo v službi mušketirja, v službi, v kateri bi sej morala po njegovem zagotavljanju n;*9gova duša j pogubiti.
Bazin je bil torej na višku svojega veselja. Njegov gospod si ta pot skoro gotovo ne premisli. Telesna bolečina, združena z duševno, je imela nanj ta tako dolgo zaželjeni upliv. Ker je Aramis trpel telesno in duševno, je končno spregledal, pričel misliti o veri in obe nesreči, ki ste ga zadeli, namreč nenaden odhod: svoje ljubice in rano v svoji rami, smatral svarilom' neba. —
Razumljivo je, da za Bazina ni moglo biti v se- i danjem stanju nič neprijetne j šega nego d' Artagnanov i prihod, ki bi mogel strmoglaviti njegovega gospoda nazaj v vrtinec posvetnih idej,, ki so se ga polastile že za tako dolgo časa. Sklenil je torej hrabro čuvati Vrata, in ker ga je izdala krčmarica, da ni mogel reči, da Aramisa ni doma, je hotel novemu prišlecu dokazati, da bi bilo motenje njegovega gospoda v pobožnem posvetovanju, ki se je pričelo zjutraj in j© imelo po Bazinovi trditvi trajati do večera, neoprostljivo.
Toda d' Artagnan se ne meni za zgovorno doka- i zovanje gospoda Bazina čisto nič, in ker se mu ne ljubi, da bi se prepiral s slugo svojega prijatelja, ga i čisto priprosto porine z jedno roko na stran »n prime z drugo za kljuko vrat štev. 5.
Vrata se odpro, in d'Artagnan stopi v sobo.
Aramis, v Črni suknji pa okroglo in gladko počesan, da je bil videti skoro kakor bi nosil duhovniško čepico, je sedel pri podolgovati mizi, ki je bila pokrita s papirji in starimi usnja ti mi folijanti. Na njegovi desnici je sedel superior jezuitov in na njegovi levici župnik iz Montdidierja. Okna so bila na pol za-
strta in spuščala so v sobo samo skrivnostno svitlobo, čisto primerno za blaženo sanjarenje. Vsi posvetni predmeti, s katerimi se more srečati oko, če stopi Človek v sobo mladega moža, in to še zlasti, če je ta mušketir, so izginili kakor začarani, in Bazin, boječ se skoro gotovo, da bi mogel pogled na te stvari dovesti njegovega gospoda zopet na posvetne ideje, je odstranil meč, pištole, klobuk s peresom kakor tudi čipke in slične predmete vsake vrste.
¦ In  d'Artagnanu se je zdelo, da je videl v temnem kotu na žreblju viseti neke vrste bič.
Pri šumu, ki ga je napravil d'Artagnan, ko je odprl vrata, dvigne Aramis glavo in spozna svojega prijatelja. Toda v veliko začudenje se je mlademu možu zazdelo, da njegov pojav na mušketirja ni napravil posebnega vtisa; tako zelo se je že ločil njegov duh od vsega posvetnega.
»Dobe* dan, ljubi d'Artagnan,« pravi Aramis, »bodi prepričan, da sem srečen, da te vidim.«
»In jaz tudi tako,« odvrne d'Artagnan, »dasi si še nisem svest, da je človek, s katerim govorim, Aramis.«
»Ž njim samim, prijatelj, ž njim samim; toda kako ti je mogoče dvomiti?«
»Bal sem se, da sem prišel v napačno sobo, in najprej mislil, da sem naletel na Kakega duhovnika. Ko sem te nato zagledal v d/užbi teh gospodov, se me je polastila zopet druga zmota: imel sem te za težko bolnega.«
Srna moža sta spoznala d'Artagnanov namen in se ozrla vanj s skoro pretečimi pogledi; toda d'Artagnan zaradi tega ni izgubil zavesti.
(Dalje pride).
se ni nikdo ganil izdatno na nobeno stran. Vlada je dovolila Šolo, zato je ne bo sedaj kar nakrat zapirate I To je tako umevno, da temu ne more oporekati nikdo, kdor nima slame v glavi. Dopisnik dobro ve in tudi prepričan je, da smo govorili prav, aH v javnost je moral bruhniti s sumničenji, katera bi zavrnili z vso indignacijo, ako bi jih bii napisal kdo dragi, tako pa le pribijamo vrhunec zvitarstva znanega dopisnika, ki pravi, da hočemo uničiti veljavo in vspeh shodov v Neblem in na Križadi, da jih obsojamo kot nepotrebne ter da smo »hoteli eno sulico zlomiti v prid .Legini Soli'. Mi smo bili prvi, ki smo povedali javnosti, da namerava ,Lega* postaviti šolo v Neblem, drezali smo in rotili rodoljube, naj storijo svojo dolžnost — ali rezultat je bil ta, da se je šola ustanovila. Tisti, katerim so Briei izročili svoje mandate, so molčali, molčalo je narodno vodstvo, molčal je tudi posvečeni dopisnik iz Brd. Zakaj so molčali ? Ali naj rečemo, da za to, ker so hoteli delati v pri4 »Legine« Šole?t Sedaj, ko stoji laška postojanka, sedaj se dvigajo ter sklepajo resolucijo, naj vlada odpravi ono Šolo. Ali je padel na glavo dopisnik iz Brd, ali ni to narobe svet?! To narobe postopanje, to je .naša največi toča-! Tako se ne sme delati, na tak način ne pridemo nikamor naprej.
Sedaj pa Se nekaj — da ne bo zopet zvonenja po toči I Lahi se trudijo, da bi tam okoli Nebla in v Neblem pokupili več posestev, na katera bi privedli laške kolone ali pa slovenske, ki bi morali pošiljati otroke v ,Lego«. Sedaj ni slovenskih otrok tam, kakor nam zagotavljajo, Tako zemljišče je na prodaj. Zato poživljamo premožnejše rodoljube v Brdih, ki lahko to store, da kupijo teka zemljišča, da ne pridejo v last tujcem, ki hočejo na tak način na naši zemlji raznarode-vati slovensko deco! Naprej, na dan, dokler je čas — po toči zvoniti je prepozno!
Vedno tatvine. — Bukovec Marija s Placute je naznanila policiji, dajej je ukradel nekdo iz omare uhane in pistan v vrednosti 13 kron.
Za višje poštne ofleljale so imenovani postni oflcijali Fr. Vinzi, Ant. Susmel v Gorici, Ed. Žigon v Trstu.
V pijanosti. — Te dni proti večeru je Sel neki čevljar z Grčine, Val. K., po Rasteta ter vpil in govoril grde besede pasan-tom. Bil je popolnoma pijan. Prijeli so ga redarji, na kar je dobil 3 dni zapora.
Angelo G. iz Goriee pa se je bii v gostilni teko navžil alkohola, da je bil pijan, kar se da; v pijanosti se je začel slačiti, in že je hotel potegniti hlače s sebe, ali so prišli redarji, ki so ga spravili na varno.
4. Abbaziancr Almanaen" 1904. Knjigoveznica Vahtarjeva in vodja tiskarne v Opatiji sta izdala lično izdelan »Almanach*, pisan .vmemSkem jeziku. V njem je napisano vse, kar se tiče Opatije. Prinaša tudi slike okr. glavarja, župana in dekana.
Odprti lekarni. Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Gliubich.
J. Medved naznanja, da ima razpostavljeno jutri v svoji trgovini božično drevesce in vabi slavno občinstvo, da si blagovoli isto ogledati.
Domoljubni rojaki! — Družba sv. G. in M. je izdala koledar zal. 1904. Koledarje ob enem »Vestnik* za družbino XVI. in XVII to leto. Gena koledarju je kron 1*20. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda Vas vljudno prosi, da kupujete ta družbeni koledar ter zahtevate odločno, da imej vsaka slovenska knjigotržnica, trgovina s papirjem in vsaka trafika ta koledar na prodaj. Tem potom olajšujete težavno breme, ki ga ima družbino vodstvo. Bratje Cehi toliko žrtvujejo za obrambo svojega jriaroda — Slovenci, matiji narod, bi morali torej primeroma več žrtvovati od Cehov.
Trgovci naj se zglaSajo direktno pri vodstvu. Za trgovce stane koledar K 1*20 z 20% popustom ob naprej vplačani svoti.
Dokazano Je, da so vobče priljubljene in rpovsod razširjene kapljice sv. Marka iz mestne lekarne v Zagrebu, Markov trg, najpotrebnejše sredstev v vsaki hisi ter prva pomoč vsakemu bolniku, kakor tudi obvarujejo zdrave ljudi pred neznanimi boleznimi. Opozarjamo gg. čita-telje na današnji oglas mestne lekarne v Zagrebu, Markov trg.
Dostikrat se nudi priložnost, da se iSče in priporoča pri ranjenju dobro obvezo. Pri tem najbolj pravilno in skuSeno sredstvo, katero vsled svojega antiseptičnega, hladečega in bolečino olajSujočega učinka zabranjuje vnetja in poprej zaceli rane, je v celi monarhiji dobro znano praSko domače mazilo iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Ker se to mazilo tudi pri večletni shranitvi ne spremeni ali izgubi svojega učinka, naj bode isto za nepričakovane slučaje v vsaki družini vedno pripravljeno.                 2
Dobro domače sredstvo. — Med domačimi sredstvi, ki služijo kot bol ubla« žujoča in odvajajoča mazila pri prehladih itd. zavzema prvo mesto v laboratoriju Richter-jeve lekarne v Pragi izdelan Liniment. Capsici comp. s »sidrom*. Gena je nizka: 80 vin., K 1*40 in 2'— steklenica. Vsaka steklenica je v elegantni škatlji in se jo pozna po znanem sidru.
Napačno prenavljanje Je vzrok mnogih bolezni. ~ Stalno uravnavo prebavila uredi uporaba izvrstnega zdravnika Rosa balzama za želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi, Isti se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat!      1
Država „Sahara".
Morje ni bilo prav mirno, ko sem stopil na afrikansko obrežje. Valčki in valovi •so se zaganjali proti bregu, in bal sem se, da izkopljejo in odnesejo Afriki začetno črko, katera je pa bila, hvala Bogu! tako trdna, da je kljubovala razjarjenim valovom; Afrika je namreč ženskega spola in kot taka je gledala tudi na svoje lepo ime, in brez A bi bila Frika, kar je pa nedostojno ime za tako velik svet.
Afrikanski velblod je bil tako prijazen, da me je na poti proti cesarstvu .Sahara", to je v dveh dneh ramo dvakrat prevrgel na tla, kar sem pa' v svoji miroljubnosti pripisoval velblodovemu domoljubju, s kojim me je hotel prisiliti, da sem poljubil hočeš, nočeš, zemljo afrikansko, rednico najrazličnejših velhlodov, slonov, mul in takih eksotičnih prikaznij, kakor so Jacques Lebaudv, cesar saharski.
V mestu Algier sem si moral kupiti po nasvetu svojega vodnika dobro povekSevalno steklo, brez katerega sploh ne bi mogel baje opaziti slavnega Lebaudvjevega cesarstva. Ob meji te države so pokali možnarji in topiči in naznanjali sosednim državam velepo-membni dan, dan zasedanja prestola v .Sahari".
To je bil praznik! Toda prej naj opišem malo tega najnovejšega kolego avstrij-
Razgled po svetu.
Državni zbor. —- V seji 9. t, m. je predložila vlada dodatno predlogo k drž. proračunu za 1903. Povod iemu so bili nenavadni troški, katerih ni moglo naprej določiti. Vsled teh dodatkov izkazuje prora-
skega in ruskega cesarstva. Na velblodu sedeč sem opazil, da nova država nt baš, Bog ve kako, velika. V sedemintridesetih minutah in sedemnajstih sekundah sva prehodila z velblodom celo mejo. Rabila bi lahko dalj časa, ako bi si na primer zlomil velblod nogo, kar si pa k sreči ni, pač ga je pa vjela podrepna muha, da je pri vsej svoji prirojeni lenobi in komodnosti zbezlai in Se prej prišel okoli države.
Velbloda sem privezal ob meji, kajti oklic novega cesarja se je glasil: »Ako pripelje kdo velbloda, dromedarja, osla, mulo ali čuka v mojo državo, naj se kaznuje s petindvajsetimi kronami nove saharske veljave, ker smatram to zafrkacijam in razža-Ijenjem Mojega Veličanstva."
Male zastavice so vihrale raz okna. Bile so res majhne, kajti zgodilo se je baje par dnij prej, da je trgovec razobesil veliko zastavo; veter je popihal, drog se je polomil, zastava je padla, in — pokrila pol saharskega cesarstva.
Stopil sem v trafiko. Gospodar je bil zgovoren mož, odgovarjal mi je na razna vprašanja, in čudil sem se, da ni vrgel tako velikega radovedneža, kakor sem bil jaz, skozi duri. Tako sem poizvedel na najlepši način o kakovosti, o značaju novega cesarstva. Tožit mi je trafikant: »Pomislite, tujec, jaz representujem tu ljudstvo, priprosto ljudstvo. Vsi drugi, katere bodete videli, so uradniki I Njegovega saharskega Veličanstva, oziroma,
čun za 1. 1903. 1.728,193.063 kron dohodkov j in 1.728,190.091 kron stroškov, toraj 2973 kron prebitka. Ministerski predsednik dr. Kdrber je odgovarjal na razne interpelacije j in med drugimi na ono posl. Hortisa in tov. j glede izjeme mest Trst, Gorica in Pulj iz veljave stavbnega zakona. Minister je odgovoril, da ministerstvo, z ozirom na tozadevno stališče dotičnih vlad, ne more ugoditi želji in-terpelantov. Odgovarjal je tudi na interpelacijo posl. Spinčiča in tov. glede odnošajev v dekanski občini. V odgovoru na interpelacijo posl. Malfattija in tov. glede razpu-ščenja oziroma prepovedi* italijanskih svobodnih vseučiiisčnih kurzov v Inomostu od-govorjal je ministerski predsednik, da se je dalje časa v javnosti govorilo o namerovani ustanovitvi svobodnega italijanskega vaenci- _ JUtiearw^mmmits^'irtmr^t'W'jii s čudovito smelostjo kazalo na namero, da se hoče na ta način vlado s pomočjo inozemstva prisiliti v tako rešitev vseučiliSčnega vprašanja, ki hI odgovarjala strankarskim željam. Po vsem, kar se je prej govorilo in pisalo, bilo je jasno, da se je tu Slo za ustanovitev, čeravno provizoričnega učnega zavoda, svobodnega vseučilišča. V smislu zakonitih določil smejo se privatni učni zavodi ustanavljati le z dovoljenjem vlade in je treba za predavanja dobiti dovoljenje od lokalne oblasti, prireditve čitanih predavanj pa je treba pravočasno naznaniti politični oblasti., Prireditelji v Inomostu pa so Sli preko vseh zakonitih določil in so sklicali zborovanje za povabljene goste, za katera zborovanja ni treba dovoljenja oblastev. Na interpelacijo glede dijaških demonstracij, ki so se dne 28, m. m. vršile na dunajski univerzi, odgovoril je ministerski predsednik, da so bili redarji primorani nastopiti, ko so se jim demonstranti f.e silo uprli. Več osebje bilo zaprtih, 3 redarj; so bili ranjeni. Umljivo je, da vprašanje ustanovitve novih univerzitet živo zanima mladino in da narodni moment prihaja pri vročekrvni mladini posebno v poštev, ali vendar so oblasti dolžne čuvati javni red ter zabraniti nepoklicanim uatop na parlamentarna tla. Železniški minister odgovarjal je na interpelacijo posl. Spinčič« in tov. glede postavljenja zapornic na križiščih, katere tvori nova istrska lokalna železna s cestnimi, kakor tudi glede opremljenja vlakov te železnice z varnostnimi napravami. V odgovoru opisat je ministro nesrečo, katera se je svoječasno dogodila na progi te železnice v Zavijali ter je potem pojasnjeval, da so odredbe glede cestnega prometa ob progi nove »trske lokalne železnice zadostne z ozirom na majhno število in zmerno hitrost občujočih vlakov. Tudi bi naprava obcestnih zapornic zahtevala prevelike stroške posebno z ozirom na pomno-ženje osobja, ki bi bilo v to potrebno. Kar se tiče rešilnih priprav povdarjal je minister, da se iste glasom naredbe trgovinskega ministerstva z dne 1. maja 1889. ne hranijo v vlakih, marveč na postajah. Mej došlimi spisi je tudi interpelacija posl. Spinčiča in tov. glede rabe deželnega slovenskega jezika na okrajnem sodišču v Voloski.
kakor mu jaz pravim, kar je pa glas ljudstva*, in gospodar se je sklonil proti meni in mi šepnil na uho, »jaz mu pravim Mali-čanstvo, toda ostane med nama. Ne gre mi slabo, toda bojim se onega trenutka, ko izgubi Naše Maličanstvo Svoje milijone, ker potem bi moral jaz sam davke plačevati. Radi tega vzroka sem raje optimist.. Oprostite, toda sedaj moram zapreti svojo pro-dajalnšco, ker bode prav sedaj sprevod po državi, in kronanje našega ljubega cesarja saharskega.*
Bil je res krasen sprevod. Kralj je bil oblečen v bel ornat. Ker niso dobili krone za glavo, položili so mu sto vinarjev na glavo, tako da se jo kronanje izpremenilo v navadno stovinarjenje. Za njim so korakali: dvorni zdravnik, in zastopniki oziroma re-prezentanti najrazličnejših državic. Zastopane so bile republike Andora, San Marino, Ta-velara, na severnem brega Sardinije, na otoku Rochense de Terranova, dalje kneževini Monako in Lichtenstein, in avstrijsko-kitajski Setlement po svojih uradnikih. Cela armada je defilirala. Bil je namreč general, polkovnik, dva častnika, trije naredniki in en sam prostak. Dvorna godba z ministrom za dure in mol-e na čelu, je svirala novo himno: .Zakaj bi pa vesel ne bil, sem visocega stanu, očeta so obesili, in mater glih takut* Ministrov pri sprevodu je bilo trinajst, namreč minister za notranje stvari, minister za Se bolj  notranje stvari,
Seja 10. t. m.»Med došlimi spisi sta dve interpelaciji posl. Spinčiča in tov.; prva na naučnega ministra glede oproščenja poštnine župnijskih uradnih dopisov, druga na ministerskega predsednika kakor voditelja pravosodnega ministerstva glede vedenja v jezikovnem vprašanju deželnosodnega svetnika v Rovinju, Devescovi. O prehodu na dnevni red je govoril prvi posl. Romančuk, ki je utemeljeval svoj nujni predlog. Govornik je v velikih potezah risal načrt nove ustave, urejenja jezikovnih vprašanj in volilne pravice ter je zahteval, naj bi vlada, v slučaju, da bi njegov predlog ne bil vsprejet, o zopetnej otvoritvi državnega zbora predložila istemu narodnostni zakon in. volilno reformo in naj hi zahtevala, da se ti predlogi rešijo v gotovem roku. Ako bi parlament tega ne hotel storiti, naj bi vlada zbornico razpustila ter razpisala nove volitve na podlagi novega, oetrovranega volilnega reda.
—   Posl. Ellenbogen je v utemeljevanju nujnosti svojega predloga izvajal, da narodna stremljenja Cehov na jedni in Nemcev na drugi strani težijo po raznarodovanju drugih jezikovnih manjSin. Socijalieti pa zahtevajo narodno avtonomijo ter jednako pravico in svobodo za vse narode. V ta namen ustanovil naj bi se osrednji zastop za varovanje skupnih interesov vseh narodov ter okrožna ustava in narodna ministerstva za posamezne narode. Predpogoj za to bi bilo uvedenje splošne, jednake, direktne in tajne volilne pravice. V nadaljevanju razprave je poslanec Romančuk odtegnil svoj nujni predlog, posl, Ellenbogen pa je svoj predlog spremenil tako, da naj zbornica izvoli odsek 36 členov, kateri ima izdelati načrt ustave na podlagi splošne, jednake, direktne in t*jne volilne pravice ter narodne avtonomije. — Prihodnja seja se naznani pismeno.
Kftrber odstopi? — »Narodni Listy* poročajo, da Kdrber odstopi skoro gotovo v kratkem času. Sodi se, da bi bil njegov naslednik grof Coudenhove, sedaj namestnik v Pragi. Omenjeni list pravi, da ako se posreči Cehom vreči K&rberja, ki z vsemi svojimi močmi tira nemško politiko, bi bila to zmaga, ki bi brez dvoma mnogo hasnila narodni češki stvari.
Sprejem delegacij. — Gesar sprejme delegacije dne 16. t. m., in sicer ogrsko ob 12„ avstrijsko pa 1. popoldne. Delegacije nagovori cesar s prestola.
Odsek ogrskega državnega zbora je sprejel načrt zakona, po katerem se uravna provizorično trgovinska pogodba z Italijo. Trgov, minister je izjavil tekom debate, da vlada sklene le tako pogodbo, ki bo varovala interese vinske produkcije. Vlada želi skleniti provizorično pogodbo le na kolikor mogoče kratek čas in odstraniti vinsko klavzulo, druge bčke pa naj bi se obdržale.
V Pnlju so spustili v morje novozgrajeni križar »Šanct Georg* z običajnim sliivljera.
Važna odredba vojnega ministerstva.
—  Z ozirom na to,  da se pri polkih, ki se
minister za najbolj notranje stvari, ki je bil ob jednem tudi dvorni zdravnik Njegovega Veličanstva za želodčne bolezni, dalje minister za zunanje sttftri, minister za zuna-njejše stvari in minister za najbolj zunanje stvari, ki je bii tudi dvorni frizer in čistilec nohtov, minister za vojske s sosednimi državami, minister za bitke z Evropo, minister za tepeško z Ameriko, minister za uk in bo-gočastje (v prostih, takozvaaih neuradnih urah je poučeval na saharski enorazrednici abecedo); minister za električno razsvetljavo, že zgoraj imenovani minister za dure in mole in slednjič minister za pošte in brzo-jave, ki je moral vsako jutro raznašati pisma po saharski državi kot navaden  pismonoša.
Ako se računa vse skupaj, cesarja, trinajst ministrov, pet dvornih godcev, deset drugih uradnikov, osem oseb vojaškega stanu in tobakarnarjevo družino s sedmimi člani, kaže statistika Stiriinštirideset prebivalcev,
Izprevod je bil končan. Za duševno razvedrilo je skrbela popoldan iaterna ma-gica »elektro-bioskop" in cirkus »Silnih* Fili-berto". Sicer bi se kmalu pripetila nesreča; brata Njegovega Veličanstva, Pierrre in Paul Lebaudv, oba aeronauta, sta se vzdignila s svojim zrakoplovom v zrak, plavala dolgo po zraku, padla slednjič na državo svojega brata, in pokrila tri četrtine saharskega cesarstva s svojim zrakoplovom. K sreči sta se zopet vzdignila v zrak, in nevarnosti ni bilo več,                                    A h as ver.
dopolnujejo iz dežel ogrske krone, s koncem t. m. odpuste tretjeletniki, dočim novinci niti potrjeni še niso, ukrenilo je vojno minister-stve vse potrebno, da izpolnijo primanjkljaj drugi vojaki. Posebno se boji vojna uprava, da bi ostali oslabljeni polki v južni Dalmaciji in v Bosni ter Hercegovini. Zato se morajo tja doli takoj poslati drugi, oziroma tudi prvoletniki od dotičnih čet, ki so nastanjene v notranjih delih dežele. To velja za pehoto, pa tudi za konjeništvo in topništvo, "Da"plH tudi polki, ki pošljejo svoje izvežbano vojaštvo na meje v popolnitev, ostanejo v popolni moči, pokliče se dne 4. januarja 1904. k 28 dnevni orožni vaji rezervno moštvo, pred vsem nadomestni rezervisti.              »   -*«.¦..-•
Makedonska odposlanca v Trsta. — V nedeljoi"sfa dolla"'"^Ttrl^^maleaonBTa^^od-' poslanca Peter Orlovec, ruski pisatelj, in bolgerski nadporočnik Ljuboroir Stojančov. Pol. društvo »Edinost* je sklicalo v torek občni in javni zbor, na katerem je med drugim čital g. Orlovec v slovenskem jeziku pretresljivo poročilo o starih zgodovinskih bojih Makedonije za osvobojenje da današnjih krvavih dogodkov. Javni zbor je bil jako obiskan, ter je priredil bujne ovacije odposlancema.
7 Ljubljani je bil shod prepovedan, v Trstu pa dovoljen. Čudno, prečudno!
V Ljubljani se je osnoval poseben odbor, ki se peča z nabiranjem darov za Makedonce.
Porotna obravnava proti pravoslavnemu popu Sufronlje BanKIčn v Trstu. — V četrtek je pričela pred poroto v Trstu zanimiva obravnava proti pravoslavnemu popu Sofr, Raničiču, ki je bil nastavljen v kaznilnici v Kopru. Star je 42 let, doma iz Dalmacije, lep, visok človek. Več nego 10 let je bil že kurat v omenjeni kaznilnici. Leta 1901. je poslala žena njegovega bratranca, ko jej je umrl mož, 12 letno svojo hčerko Darinko in sinčka Branka v Koper k stricu, da jih vzgaja ter vzdržuje. Meseca junija letos so prišli poznanci Raničičeve družine v dotiko z deklico Darinko, katera se jim je zdela nekam čudna. Na to jo je preiskala gospa Schindlerjeva ter konstatirala, da je v blagoslovljenem star>%u Pop je bil hitro na delu ter je naznanil sodniji, da je zapeljal ubogo deklico uciliscnik Avgust Šuc iz Pliskovice na Krasu, katerega so takoj zaprli. Sodnija pa je začela nekaj olutiti ter dala zapreti tudi popa. Preiskava pa je dognala, da je bil Stic popolnoma nedolžen, vsled česar so ga izpustili iz zapora, ter da ga je pop grdo obre-koval. Poleg tega zločina ima pop na vesti še to, da je prisegel po krivem na neki razpravi, v kateri ga je tožita njegovega bivša služkinja, Ivana Kocijančičeva, očetovstva. Obtožnica je obsegala 43 stranij, 36 prič je poklicanih, med njimi tudi dijak šuc, in malega 10 letnega Kocijančiča tudi pripeljejo v sodno dvorano, da se spozna, v koliko je podoben popu, ki se brani očetovstva. Ra-ničič sedi pred sodnijo v duhovski obleki silno nervozen, govori hitro in razburjeno. V Drnišu je imel znanje z neko Marijo Romac, ki je rodila deklico. Raničič taji. Taji tudi razmerje s Kocijančičevo, ali iz razprave se vidi, da je velik — babjek ! Pravi, da tudi z malo Darinko ni imel nikakega razmerja, ter da je meseca junija klical zdravnika, ko se je čutila slabo. Neka V. Urbaničeva mu je povedala, da je dobila ljubavno pismo od nekega študenta. Na to, ko se je zvedelo, kako je z deklico, je iskal zapeljivca in ga naznanil. Darinka Gergič, 14 letna, čedna deklica, je pripovedovala, da ni ničesar kriv stric, marveč vsega le dijak Šuc Ko je bil ta zaslišan in je prisegel, je izpovedal, da ni ime! nikakega razmerja nikdar z Darinko, nekoč je dobil neko dopisnico, pa ni vedel, kdo jo je poslal, zato je ni mogel vrniti. Rekel je, da ni bil nikdar z Darinke na dvorišču Patajevem, kakor je pripovedovala deklica. Zdravniški izvedenci so izrekli, da bi bile velike teSkoče, ako bi bilo res, kakor je pravila deklica. Vodstvo učiteljišča je dalo o Šucu dobro spričevalo; v moralnem oziru niti najmanjšega spodtikljaja. V preiskovalnem zaporu je bil dva meseca dva dni.
Zaslišanih je bilo še mnogo prič, zlasti važna priča je bila Ana Schindler, kateri je bila, ko je preiskala Darinko, ta obstala razmerje s stricem. Iz izpovedeb prič pa se je tudi razvidevala nedolžnost Šučeva. Schindler, mož prejšnje, je izpovedal, d» mu je Rauičič nasvetoval celo, naj vzame Darinko k sebi, in kadar porodi, naj proglasi otroka za svo-
jega, pa je odklonil. Hotel je to plačati. Zasliševanje prič se nadaljuje. Obsodba bo izrečena drevi pozno.
Obravnava proti St. Vaclavskl posojilnici. — V petek in soboto se je nadaljevalo z zasliševanjem prič. V ponedeljek so se prečitale izjave onih svedokov, ki niso navzoči pri obravnavi. Nato so se zaslišali še razni izvedenci in strokovnjaki. Vse priče so izpovedale kolikor toliko obteževalno za tfbl^eiteerglaittjaa^ajalra Drozda,. Vendar pa obravnava ni podala tega, kar se je sprva priča kovalo, ker so vzi svedoki samo podkrepili izvajanja obtožnice. Dasi pater Drozd vedno s patosom naglasa, .da je popolnoma nedolžen, .vendar je razprava dognala, da je. bil pravi zli duh »zatožne« pater Drozd, ki je povzročil,da je posojilnica prišla na kant. Zanimiva je bila izpoved kanonika Ky-selke, ki je prvi zahteval, da se izvrši v zavodu revizija. Kvselka je izjavil, da se je pater Drozd njegovi zahtevi po reviziji odločno proti vil; šele ko je zatrdil, da bo revizijo upeljal tudi proti pooblastilu, se je Drozd uda!. Takoj pri površnem pregledu blagajniških knjig v posojilnilki zastavljalnici se je izkazal primanjkljaj 370.000 kron. Glede na to je Kvselka takoj odložil svoje odbor-niško mesto. Iz tega je pač razvidno, da je Drozd dobro vedel, v kakem položaju je posojilnica. Strokovnjaki so izjavili, da je .založila" že 1. 1877. imela 105.740 kron primanjkljaja. Ta primanjkljaj je nastal, ker so se obresti napačno računale, ker je posojilnica pri nakupu raznih posestev mnogo izgubila in ker se pasiva sploh niso sprejela v bilanco. L, 188!. je bila posojiln:ca pasivna že za 1,070.428 kron. Ta primanjkljaj se je pokril na ta način, da so se računi fulsifitirali in se je izkazal Čisti dobiček, dasi jo samo v tem letu bilo izgube 220.928 K. Ta primanjkljaj je vedno naraščal, da je znašal 1. 1899. že 6,107.714 kron, oktobra lanskega leta pa 7,912.039 kron. Izvedenci zatrjujejo odločno, da bi predsednik Drozd moral priti na sled tem fnsifikacijam in sleparijam, ako bi vršil svojo dolžnost, čemur pa je pater Drozd ves razburjen ugovarjal, da je kot predsednik ,založilo" imel le dolžnost ta zavod reprezentirati na zunaj, ne pa nadzorovati postopanja uradnikov. — V sredo se je takoj ob pričetku zglasil za besedo Drozdov zagovornik, dr. Dvorskv, in je razpravljal o pismu nekega Pražana, ki živi v Londonu in ki zatrjuje, da ima pater Drozd veliko premoženje naloženo v angleški banki. Pisec dotičnega pisma pravi, da se je pred leti v Kolinu na Reni seznanil z nekim duhovnikom, ki se je predstavil kot Fran-cesco Rossi iz Rima in ki je govoril italijansko. S tem navideznim duhovnikom se je peljal skupaj v London. V Londonu sta si ogledala poslopje angležke banke, kjer je Rossi nalož 1 pod šifro ,111. 54 N. D. B." 30.000 funtov šterlingov (okoli 720.000 kron našega denarja), češ, da mora upravljati za nekega varovanca večje premoženje. Pred i letoma je prišel pisec dotičnega pisma v Prago in tamkaj srečal duhovnika, ki je bil popolnoma podoben znancu Rossiju i? Londona ; zato ga je je! klicati »Rossi, Rossi,* toda duhovnik se zato ni zmenil. Neki znanec mu je pozneje povedal, da je bil do-tični duhovnik pater Drozd, predsednik Sv. Vaclavske posojilnice. Dr. Dvorsky je na to predlagal, da se naj avstro-ogrskemu konzulatu v Londonu naroči, da poizve ime pisca dotičnega pisma in ako je res, da se je imenovana svota zares naložila v angleški banki. Predsednik obravnave Stolla je odgovoril, da se je to že zgodilo in da je angležka banka odgovorila, da more na take poizvedbe glede denarnih vlog dati pojasnilo samo v slučaju, ako se je po angleških zakonih uvedla v spe-cijelnem slučaju kazenska preiskava. Ker Drozd govori tudi italijanski in je tudi Že večkrat bival v Londonu, se z gotovostjo sumi, da je duhovnik Rossi .Antičen z obtožencem Drozdom, to tem boV ker je Angleška banka odklonila vsako pojasnilo, kar se smatra za gotovo, da se v banki zares nahaja imenovana vloga po  720.000 kron.
Slov. akad. društvo »Ilirija* v Pragi je na svojem III. red. obe. zboru dne 7. L m. sestavilo sledeči odbor: Predsednik: raodr. Pretnar Janko, podpredsedniki tehn. Prešel Ivan, tajnik: tehn. Pavlin Josip, blagajnik: pravnik Sega Rudolf, knjižničar: pravnik Šink Štefan.
Novi deželni glavar v Mrl bo, kakor -j vse kaže, poslanec in puljski župan dr. Rizzi. Njegovo imenovanje se izvrši baje že v naj- i krajšem času.                                                   i
Imenovanje dr. Rizzija deželnim glavarjem v Istri se je izvršilo. Včerajšnja ,W.Z." je že objavila to imenovanje,
Narodno-napredna stranka na Kranjskem je priredila te dni lep shod v Ribnici, kjer je še pred kratkim govoril dr. Šusteršič. Shod je je bil jako dobro obiskan. Dr. Tavčar je razložil, kako sleparijo klerikalci uboge kmete, zlasti kako so osleparili krošnjarje ribniške doline, ter kako veliko škodo na splol je naredila obstrukcija kmetu, ^metje^p. dvigali pesti zoper klerikalne sleparje. Kmet spregleduje, počasi, pa gotovo!
»Klub slov. tehnikov na JDunajn" si je izvolil na svojem občnem zboru za XXIII. tečaj sledeči odbor: predsednik:stud. mech. Milani_LraajrticJ__tajnik_:._8tnd.-Jng.. Rajko Gaharija, blagajnik: stud. ing. Marius Perhavc, preglednik: stud. mech. Josip Boncelj.
Treščilo v šolo. — Iz Dubrovnika poročajo, da je med hudo nevihto nad Ti-vitom treščilo v ljudsko šolo. Strela je ranila več otrok, neko deklico prav nevarno po obrazu.
Italijanski kralj je izročil ministru zunanjih zadev, Tittoniju, 10.000 frankov, naj jih italijanski diploraatični agent razdeli med macedonske begune.
Žena, ki je zastrupil* svojega moža r sporaauinljenjn % ljubfckoin. — Pomorski kapitan J. Masaot, 37 let star, je imel za ženo 27 letno hčerko neke boljše rodbine v Marselju. Poročena sta bila že 8 let ter imela dva otroka. Mož je ženi vse zaupal, ta pa je imelo skrito ljubavno razmerje s 23 letnim sinom predsednika sod-nije, po imenu Hubbard. Ta je napeljal ženo do tega, da bi zastrupila moža, na kar bi se poročila. Žena je res dala možu strup, aH ni umrl, marveč težko obolel. Zato jej je pisal Ijubček, da jej pošlje drugi strup, ki umori moža. To pismo je dobila po naključju v roke služkinja ter povedala to znancem, vsled česar je prišlo do ušes sodnijski oblasti, ki je aretirala nezvesto ženo in Ijubčka. Massot je bil zavarovan za veliko svoto,
Baine vesti« — Minister Hartel je toliko okreval, da je odšel včeraj na Sem-inering, da si pokrepi svoje zdravje. — V Petrogradu so bile dijaške demonstracije radi strogega postopanja šol. oblasti, ko se je neki dijak usmrtil. — V Srbiji imajo zopet delno krizo v ministerstvu; gre za n vega finančnega ministra.
IttjiŽBYttOSt Knjige društva sv. Jeronlma. — To
društvo nam je poslalo svoje baš izdane knjigo: Danica, Koledar' in letopis, Slike iz vsakidanjega života, Pivničarstvo, Prirodni zemljepis, Nasljeduj Krista.
.Ljubljanski Zvon*. — Mesečnik za književnost in prosveto. Z dc-cerobersko številko je dopolnil »Lj. Zvon« svoje XXIII. leto, Lep list je ,Lj. Zvon" in zanimiv po svoji vsebini. Zato pa uživa tudi isto priljubljenost v naših inteligentnih krogih, kakor nekdaj, ker se nahaja v njem vse ono, kar mora prinašati list, ki si je dal naslov, da je pisan za književnost in prosveto. V vabilu na naročbo za leto 1904. citamo:
»Dolga je bila vrsta naših sotrudnikov, katerih imena smo bili prijavili konec lanskega leta našemu občinstvu. Ta imena so bila naš prgrami Že iz teh imen je lahko vsakdo posnel, kako vsestransko si mislimo svojo nalogo. Naš namen je bil zbrati kolikor mogoče vse domače duševne sile okrog našega lista, da bo mogel biti na ta način v istini to, kar smo si v njem imeti želeli: verna slika vsega našega duševnega delovanja, pristen odsev naše prosvete, naj-poglavitnejše zatočišče naše umetnosti na leposlovnem polju! Tega cilja nismo pustili ves čas z vida. Ono število sotrudnikov se je med letom še izdatno pomnožilo in množi se še vedno. Seveda ni to samo naša zasluga! Z neko posebno ljubeznijo so prihiteli razni starejši in mlajši pesniki in pisatelji našemu listu na pomoč. Zahvaljujemo jih tem presrčneje za njih požrtvovalnost, ker se nam odpira spričo njih naklonjenosti najlepši pogled i v bodočnost!
Očitalo bi se nam morda, da ravnamo zoper gori omenjeno pravilo, in tudi zavedlo bi nas predaleč, ako bi hoteli objaviti ves načrt, ki smo si ga zasnovali za prihodnji letnik »Zvonov". A ker je naravno, da žele naročniki vsakega lista zvedeti nekoliko že prej, česa se jim je nadejati, naj omenimo ob kratkem sledeče.
S pesniškimi proizvodi je »Ljubljanski Zvon" bogato založen. Nekatera imena odličnih naših pesnikov bo poslej v našem listu še pogosteje citati, nego jih je bilo dosedaj. — Veselo znamenje je, da imajo številni mlajši pesniki toliko zaupanja do nas. Tem smo napravili semtertja radi kako koncesijo, k er se nam je videla umestna radi izpod-bude. Tam seveda, kjer nismo opazili resnega stremljenja niti ne potrebnega daru, smo morali ostati neizprosni. Tako bode i v bodoče 2
Tudi glede proze nismo v zadregi. Precej v prvi številki prihodnjega letnika začnemo priobčevati tri daljše povesti. Poleg teh prinesemo v vsaki številki najmanj še po eden. krajši pripovedni-spis.
Zanimalo bo čitatelje »Ljubljanskega Zvona", ako jim povemo, da pripravlja dr. Ivan Tavčar velik zgodovinski roman za naš Ust
Da »ljubljanskemu Zvonu" ne pri-manjka dobrega leposlovnega gradiva, razpisuje upravni odbor ^Narodne tiskarne" v tej številki več častnih nagrad za najboljše spise te vrste,
Glede člankov smo tega mnenja, da naj bodo kolikor mogoče raznovrstne vsebine, Priobčiti nameravamo v prihodnjem letniku sledeče daljše in krajše razprave, eisajre itd.: »Položaj žene v različnih oblikah družine", »Slovanski plesi" (črtica iz slovanskega živiijenja), »Bitje i n Sit j e Bleiweisovih novic", »Izliterarne zapuščine rajnega Matije Ma-jarja Ziljskega", »O kranjskih po-dobarjih In slikarjih iz polpretekle dobe", .Moderna »manira* in Žmitkov »Poe*, »Peter Bezruč, narodnosocijahii pesnik češki«, dalje folkloristišno študijo »Razgled po rokopisni književnosti slovenskega ljudstva", članek ,H francoske dobe na Kranjskem* in zgodo-dovinski spis ,0 K o c i j a n a r j u*.
Jako prijetno preseneti brez dvojbe čitatelje .Ljubljanskega Zvona* dejstvo, da stopi z novim letom v kolo »Zvonovih" sotrudnikov zopet pif.atelj klasičnih »Bajk in povesti v Gorjancih", nal dični Janez Trdina, ki nam napiše za prihodnje leto nekaj »Bajk* in pa zbirko črtic z naslovom »Znanci in znanke*.
Zelo je ugajal letos, kakor čujemo, spis »O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh". Nekaj podobnega bo članek »Burja*, ki poteče izpod peresa istega pisatelja.
»Spomini izltalije", »IzBosne«, .Italijanski vtiski" in »Moravske slike" so naslovi potopisnih črtic, ki jih pripravljajo pisatelji za naš list.
S posebnim veseljem naznanjamo nadalje vest, da bode možno »Ljubljanskemu Zvonu* priobčevati poslej tudi članke iz naravoslovja, torej iz stroke, ki je zanimiva kakor malokatera, pa ae je vendar pri nas docela zanemarjala že mnogo let. Pod naslovom »Iz zapiskovprirodoslovca" priobči v našem listu mlad, a nadarjen pisatelj vrsto črtic, ki bodo gotovo vzbujale splošno pozornost.
V listku bomo i v bodoče skrbno za-beleževali in * razpravljali vse znamenitejše pojave v domači, pa tudi svetovni literaturi in umetnosti. Da nam bo možno to nalogo tem vestneje'izvrševati, smo si pridobili nekaj novih moči zlasti za listek. Kritike, ki jih bo prinašal »Zvon", bodo vselej stvarne in vzvišene nad vsako pristranost. Ker pa se tudi v leposlovju in umetnosti sploh nazori cesto ločijo drug od drugega in ker velja tudi v kritiki kakor povsod: »več oči več vidi«, bodemo prinašali o enem in istem predmetu eventualno tudi po več kritik, ako se uve-rirao, da so pisane z ljubeznijo do stvari ter brez osebne polemike, za katero v takem listu, kakršen je »Ljubljanski Zvon«, seveda ne more biti prostora.
S tem programom, s temi načeli stopamo pred prijatelje »Ljubljanskega Zvona", proseč jih, da nas še dalje podpirajo duševno in gmotno!
Upravni odbor »Narodne tetine* je nabavil »Ljubljanskemu Zvonu" za prihodnje leto novih črk. Z? leto 1905., ko bo praznoval »Ljubljanski Zvon« svojo petindvajset-letnico, poskrbimo listu tudi za novo zunanje lice.                                          ..,..•
^Ljubljanski Zvon" izhaja po 4.pole obsežen v veliki osmerki po eden pot aia
_____        zrezkih  ter   stane  za   vse   leto
9 K 20 v, za pol.leta 4 K 60 vt za četrt leta 2 K 30 v. Za vse neavstrijske dežele znaša naročnina po 11 K 20 v na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 v.
Narodno gospodarstvo.
Nekaj izkušenj v industriji glede na mit
politično in gospodarske življenje,
(Dalje.) Kako pa more učinkovati zanemarjanje ali zgrešena čolna politika, hočem  dokazati prav na obeh   posebej  imenovanih  državah s številkami, in sicer tako-le:
Nemčija je odvzela, kakor naznanjeno, me 18,342.095; od tega je bilo me: les za razne izdelke, trd, 504,965; les za razne izdelke, mehek, 11,184.922; les za razne izdelke, obsekan, trd, 164.550, mehek 1,315.874; les za žage, trd, 448.872, mehek 3,425.622. Druge množine se nanašajo na hrastove dolge, beke, probkovino, pragove za železnice itd., katerih radi malega interesa nisem navedel.
Italija jo odvzela, kakor naznanjeno, v me 5,072.364; od tega je bilo: les za razne izdelke, trd. 14.075, mehek 391.443; les za razne izdelke, obsekan, trd, 63.887, mehek 446.070; les za ž*ge, trd, 293.702, mehek 3,243.123; les za kurivo 568.512, druge množine se nanašajo na doge za sode in drago.
No, kako korist moremo povzeti iz teh tako jako različnih številk in česa naj skušamo ogniti se?
Ako razdelimo te številke na procentne stavke, tedaj se spremeni slika prav mnogo nam v nehasek.
Nemčija odjemlje od 18,342.095 me mehkega lesa za lažne izdelke 11.184.922 me = 60*9%; mehkega leza za žage 3,425,622 me = 186%.
Italija odjemlje od 5,072.364 me mehkega lesa za razne izdelke 446.070 me — 8-7%; mehkega lesa za žage 3,243.123 me = 63-9°/0.
Ti procentni stavki govorijo pač dovolj jasno.
Nemčija nam pušča samo od 18*6% uvoženega lesa plačilo za delo, dočim od 60*9% Nemčija samo delo poskrbi, uanosno nemški žagarji vtaknejo v svoje žepe plačilo za delo. Vzrok temu tiči baš v eolnini, ker Nemčija pobira na surov les malo, na rezno 1. ,;j pa varstveno eolnino za svoje Žagarje, Nasproti temu pa nam pušča Italija od 639% prejetega lesa plačilo za delo, dočim ona sama oskrbuje delo od 8'7%-
Ker je torej dokazano, da je čolna pogodba z Nemčijo za našo industrijo z žagami naravnost uničevalna, bi morali naši parlamentarci vse sile napeti, da bi se čolna pogodba z Nemčijo zboljšala v prid naše industrije z žagami, glede Italije pa da bi se obstoječe razmere nadalje fcultivirale. Ali kaj je gospodom poslancem na tem, če je par Žagarjev več ali manj. Ako ne morejo več delati, naj opustijo svoje žage, obstruirati se mora vendarle kljub temu, in dijete se dobivajo tudi! E
Sedaj ko sem se bavil natančneje z lesnim uvozom in izvozom ijaSe monarhije do vštetega septembra t. 1., prihajam k drugemu odstavku mojega članka, in sicer pod
II. Lesna industrija Bosne s posebnim odrom na Industrijo z žagami.
E natančnejemu preiskavanju v Bosni obstoječe gibčne delavnosti me navajata dva vzroka, in sicer vzrok konkurence, ki mi nastaja kot lastniku žag po bosnišketn lesu, in iz političnega vzroka, ker sem imel večkrat priliko izraziti občudovanje miru, ki vlada pod avstrijsko upravo v Bosni in Hercegovini, in dočim je v orientalskih deželah stalni uboj in umor gonilni element, in je bila Bosna poprej glavno ognjišče vseh nemirov v orientu, se mi je pogostoma ugovarjalo glede mojih občudovalnih besed, in sicer s kazanjem na močno vojaško posadko.
N6, jaz sem sledil stvari ter našel v Sarajevu založnika knjig: Walnyja, ki v svojem delu nepristransko navaja samo dejstva, in iz tega dela posnenam to-le: Bosenski državni gozdovi so razdeljeni glede na dobavno možnost (težje ali lažje odnašanje surovega lesa) v vrednostne kategorije. Takse gledč gozdov se razpredeljujejo po porabnem lesu (za žage), lesu za stavbe in lesu za kurivo.
Prodaje lesa se vršijo 1). po prodajah iz proste roke po taksi do 100 K v območju okrajne oziroma gozdove uprave. Ako pa hoče enkratni kupec lesa za 100 K tekom leta večkrat imeti les za ta znesek, mora vložiti ponudbo. Ta plačila se morajo oddati že naprej pri davčnih uradih. 2). Po večjih prodajah po taksi potom ponudbe, pri čemur se mora položiti kavcija 20% za les, ki se misli kupiti. Došle ponudbe potrjuje ali odklanja deželna vlada. 3). Po konku-rečnih prodajah, pri čemur se po partijah zaznamuje deblovina ter preceni. Te prodaje se morejo dovoljevati le od visokega c. kr. ministerstva. Končno 4). po prodajah proti pogodbi določenim cenam, katerih dovolitev je odvisna od visokega c. kr. ministerstva. ____Da pa se ne pečajo z industrijo z žagami v Bosni samo tujci in židje, s katero besedo se slikajo navedeni navadno za do-bičkolovce, marveč se nasprotno nahajajo med njimi tudi domačini, ali vsaj z imeni, ki zvenijo precej domače, hočem dokazati s tem, da navedem 35 jfnamenitejših lastnikov žag po imenu ter naštejem njihove vapeho, motore, pri čemur omenim najprvo vspehe nad 5000 F m na leto, in sicer tako-le:
Ime lastnika       izdeluje obrat    obrat Fm   s parom, z vodo
1.  Lisska & Fischer        8.000   1
2.  Oto Steinbeis&C.   70.000
3.  6. Feltrinelli & C.o   50.000   l
4.  Sadik Finci &Bra-
betz vd.                10.500   1           1
5.  Gjemanovrč & Kesič 15.000   1
6.  Butazzoni&Veturini 8000   1
7.  Bosenska družba za
vrednostenje lesa 10.700   1           1
8.  Mih. Piry & C.o      10.000                 1
9.  Aib. Woh!gemuth      6.000                 2
10.  Gregorsim & sin     18.000   1
11.  I. EislerLouisOrt-
lieb & O.o          (ne navaja nič)
11 žag izdeluje 206.200 F m na  leto. Pod 5000 Fm zdelujejo nastopne žage: izdeluje    Obr^sparom
Ime                    F m             z vodo
1.  Spasoje Babic     1.000                 1
2.  Fr. di Conigliori  1.800                 1
3.  Bra<5a Eminagid   1.000                 1
4.  Risto Ivaniševič   1.600                 1
5.  Niko ŽeCevič          900                 1
6.  Samostan trapistov 800                 1
7.  Bratje Tonko &
Fr. Alanpovič      2.400                 1
8.  Samostan fran-
čiškanov                900                 1
9.  Zmaj beg Aga-
novič                   1.000                 1
10.  R.fad eff. Ergeli  1.000                 1
11.  Dane Sakus &
WoWgemuth       2.000                 1
12.  Mor. Spitzer        1.200                 1
13.  Miijaga Cigič          800                 2
14.  Al. Steinmetz       1.000               "i
15.  Husein aga Saba-
novič                   1.100                2
16.  Mor. Liska           2.000                 1
17.  LUfiger&Leonh.
Velte                   1.200                 2
18.  I. Unger               5.000                 2
19.  Fr. Edtbauer       1.000                 1
20.  Fr. Steinmetz      4.200                 2
21.  Nikola Stojanovič 1.000                 1
22.  Anto Rebrina &
Marko Sisica        1.000                 1
23.  Sam. Feldbaner   4.000                 1
24.  Ivan Bistorac       2.000                 1
24 žag izdeluje    39.900 F. (Dalje pride.)
Plpcnp Clflio od 60 kr. meter in višje, IIGOIIG. OfHC Zadnje novosti, franko m eolnino prosto doposLne v hišo. Bogata izbirka uzorcev na zahtevo. Tovarna svile Henoeberg t Curihu.                           4
Gorica # Gorica ^
Hdtel
.pri zlatem jelen"
v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten trt I verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko «prazdroj»- pivo.
Gorica  -**-   Gorica Klimatično zdravišfie.
Hotel Sudbahn
na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanei nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškira rastlfristvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica.
ZaHKM mrrka: SIDRO.
LINIMENT. CAPSICI GIIPOS.
pripoznano kot Izvrstno bol nblažnjofie mazilo; za ceno 80h, kron 1-40 in 2kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače *dra-vilao iredgtvo vedno le v orlgr. steklenicah z naio zaščitno znamko a „81-DROM« namreč, i« RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni tsielek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko.
(UcMerjtva lekarna „pri zlatei levi"
|f PttAGl. Eltzabethjrasae it.6.jS
Dob« ae v lekarni                 |.T
,PH hilltoji" Kittrt Uitar, TlMi.     b\L
Veliki požar!
zamore se lahko In naglo pogasiti samo s
Smekalovimi =====
= brizoalnicami
nove sestave, koje od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnice nepotrebno!
R. A. Smekal
Zagreb,
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev.
l I 129 odlikovanj i i
m:
J- Medved
konfekcijska zaloga v Gorici Corso Gius. Verdi 38.
iatrpTsteppMaiita,
kateri je dovršil najmanj 3 razrede gimnazije.
Kerševani & Čuk
v Gorici
T ulici Riva Casiello Štev. 4 (konec Raštelja.)
Priporočata slavn. občinstvu iz mesta in   z  dežele
svojo mehanično delavnico, zalogo šivalnih strojov In dvokolas lx to« varno „Puch" ter drugih  sistemov.
Sprejemava* vsako popravo in rekonstru-iranje bodisi šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov.
Vsako popravo, šivalni stroj aH dvokolo jamčiva.
Z ozirom na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsako repravo bodisi šivalnih strojev ali dvokoles točno in dovršeno.
Pogojujeva tudi dvokolesa.
Prvi kranjska z vodno silo na turbino delujoča
tovarna stolov Fran Švigelj
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
priporoča al. občinstvu, preCast. duhovščini, iniete-ljeni in predstojnikom zavodov in šol, krCmarjem in kavarnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd.
natančno In trpežno Izdelano stole, fotelja, vrtne stole, gugalnike,
naslonjače Itd. Itd. Blago je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno
likano ali v naravni barvi imitirano. Največja izbira stolov, naslonjačev In
g-ugalnlkov iz trstovine. Na željo posije tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga
in cene, zastonj in franko. NaroCevalcem na debelo se dovoli znaten popust.
Ranjen j a
vsake vrste naj se skrbno varile pred vsako nesnago, ter vsled te vsaka majhna ranitev lahko nastane velika, težko ozdravljiva rana. Že 40 let je odkar se imenuje m«čilno mazilo, praško domača mazl!o priznano kot zanesljivo obvezno sredstvo. To mazilo varuje rane olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje eelenje in zdravljenje.
|NF*»   Razpošilja se vsak dan.
Proti naprej poslanem znesku K 3*16 se pošilja *jt škalljic ali K 3-36 % šk., ali K 460 «/, žk.r pli K 4D6 »/» Šk. frauko na vse postaje avstro-agersko monarhije. — Vsi del! omota imajo postavno deponirano varstveno znamko.
¦                Glavna zaloga  —
B. Fragner, c. kr. dvorni založnik, lekarna „Pri črnem orlu"
Praga, Mala strana, na voglu Spornerova ulice č. 203.
Zaloga v lekarnah Avsti o-Ojrerske. -Poutonl In Gironc 15.
V fiortel t lekarnah  Crlstofolettf, CUtnblch,
Christofle & CJ*
c. in kr. dvorni založniki                        _____
ZiM-ltei-tu                                                                ^   '                                 ZiW*i
Heinriehhof Dunaj I. Opera Ring 5.
Težko posrebrnjeno namizno orodje iD^osojd]^ (žlice, vilice, noži itd.) Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti.
Največja izbera najlepših modelov.
¦M^Ilustrovan^ci^rri^; n-a zahtevanje. •^99t
Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle.
TrgoVsko-obrtna re^ijtroVarja zadruga
z neomejenim jamstvom v Gorici.
Hranila« vlaga obrestuje po *l!,%,       večje stalne, naložene najmanj na jedno
leto, po ')%, — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube
obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama, Paaajlia dajo na porofitvo ali zastavo na  5-letno  odplačevanje v tedenskih ali
mesečnih obrokih,     proti vknjižbi varščine tudi na 10-ietno odplačevanje Zadružniki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t, j. 260 kron v petih
letih. Po zaključku petletja znala vrednost deleža 300 kron.
Stanje 81. avgusta 1903:
Dalail: a) podpisani. ....... .K l,2t0.300- »
b) vplačani.........»   40MS8--
Osa* aasa|tla..........•  1,031,164'-«
Vl«|*................» 1,*KW88'~
čudna novost!
3*35 koniadnf z« i?M. 210
Krasna <Mm> iiln.';i uia z top" vcrif.ifii, z Motnim piiftvoiii, „Lafm>u \\v,Sf,<x\\u 7. -2.'» lupimi caliavuimi ^likiiniE, 1 eltyarili!:i lir-/?;«. I lejui kravat rn ,&,\ z Simili-hriljatili, l krasnit ovtnUia vritfir.i ir. • rijfiitaiskiii himTov, (M»l'>nio Ioptifi«";t* t\ ilnn t* z at^nliii-n Ziillepom, 1 lep UMijat ii;ožt>;ii>fc, 1 <•!<*-;::mtrio držalo za Muorike. 1 iMrnitt:r<> linih «l(>:d>l<-/\i'.\h «\uid> 21 zapestnici? in srajco » pnlcnMiim xa-..!.-ji.-.iri, 1 mkalnimt žepni nožu-, I toalflnn zrralo 2 hui, -2«» dopi^alnih priprav in pf> vrhu _<• _t*> rahljivili j-n-dm»»lov za^.onj. V.-pIi :>.'» ki»ma>l<»v t uro vi« ti. ka-!«>;,» ;V --ima vredna l(ya di-aaij.i. razp S;lja proti p<>-i zelju pd, d-10 zatožna hiša ». Kuhan«, Krakau Pf 944. Kar ne ujraja, se vrni; v denarju.
Izvleček iz finalnih pisen.
Jniiinko kakor ste prhali pospodu SlorsVrju »lairovolile tudi nuni poslati proti j»ovz«'tju, im=lcm tVs veJn.* tsripf) oral.
>i..,:t. v u-.;-m Ernnst Klein,
Vikov, parna lajta. Za VaS-) poSiljatcv te Vam teplo zaiivaljujfm. 'rosim poSlae mi 5e to oklenili podob proti povzelju.
Spoštovanjem 6« I* Kri«fl
Š:   Vid na (»lani, Koroško.
r^arol prašču\,
pekovski mojster in  sladdičar v Gorici na Komu Št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
»irtnance, torte i. t d.
Priporoča   se  slavnemu   občinstvu   za
imogobrojna  naročila  ter obljublja soliclrt.
,os!reibo po jafco zmernih cenah.
JNaznaniio.
D. Zalaznik Kanfa-nar, preskrbuje že več let vinskim trgovcem in gostilničarjem nakup vina in pošiUa tudi malim ocyemaleem naravna istrijanska vina po nizki ceni.
Stvarna pojasnila brezplačno. Narodna gostilna z prenočiščem v lastni hiši nasproti postaji.
»Goriška ljudska (posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
-__« *«««l«t»ro in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako:
Hranilno vlogo se obrestujejo po 4*/i%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po Č ^.Rentni davek plačuje posojilnica sama.
'•••H!"" na vknJfebe pVoV.%, na varščino ali zastavo 6#, na menice 6%, s %% uradnino. Glavni deleži koncem leta 5Vf %,
Stanj« 31. dec. 1902. (v kronah): Članov 1853 z deleži K= 129.026. — Hranilne vloge 1,479.006-70.- Posojila 1,443.03010 — Vrednost hiš 142.643 (v resnici so vredne ve6). — Reservni zalog 68,050.90.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon št. 79.
Največje
naj sta reje
parobrodno
društvo
na
svetu.
Njega
parobrodje
obsega
;   380
> •>¦ • -   velikansKih :\"\-^'-'"^   parniKov.
(v.xJlmeriko ž^iijiE^ejfeii!
V—^ direkfna.najhitrejšaprekomorska vožnja z brzoparniki
iz Hamburga v Novi York ai, pa vHaIifax.
Drczpldtna vsaKovratnd pojasnila daje od visoke vlade potrjeni zastopnik*
I tainbiinj Ai nerika Llnie
Fr. Seunig v Ljubljani
I,.     P])p^k^ j-c.osta btv v^1 fx)k:q-velike mitnice allžranrfo j
Podružnica v Trstu Via dl Plazza vecchla 1. Zastopstvo v Spljetu ter Orljeniu.
Cene zmerne, delo lično in solidno.
m
»»"• Mizarska zadruga ^<«
v Gorici - Solkanu
-"                v,......:.....¦„,„,      vpisana zadruga z omejenim jamstvom    -'•''''-'    '•   ¦-—•.....",l"
tovarna s strojevnini obratom na parno in vodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
vseh slogov
— ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela.                —
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjSujočimi ee vplačili.                       ]
Vsak član ima po preteku petih let I pravico do dividende.             \
v za j eni no zavarovalna banka v Pragi.
Rezerva! fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine h kapltallja: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase drŽave
Via pol»eall» daj« s
Bonoralnl zostop v LJubljani, čigar pisarit so f iastnaj bantnej hiši
Gospodskih ulicah štev. lis-
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode eenjuje takoj in naj* kulantneje. Uživa najboljši aloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne I
podpore v narodne in občnokoristne I
namene.
Gorica Corso Giuseppe Verdi 38
Gorica
Corso Giuseppe Verdi 38
priporoča svojo na novo založeno zalogo      '^......-""''^.....»>'1!i><----------*"'*¦*.....«***»--------"lll">
z§»oft^1jer)fb obkl< za gospode, dečl^e, datt>e ti) ofFol^e,
srajc, kravat in dežnikov     ^-sss»—««&—        -»«&&—«««*«-'            ^»s—«*«»»-'            —«!*!*»_*«!»--
stain.cene.    Velika izbira preprog in zaves.    To««a postrga.
Odliksvana krojaška delavnica
Ant. Krušič
v Girici, tekališče Josipa Verdi 26.
Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Ima bogato zalogo vsakovrstnega blaga za vse letne čase in vsak stan. Gotove obleke lastnega izdelka kakor tudi površne suknje itd. Gene zmerne, — Ravnokar mi je dospelo  sveže  raznovrstno blago za nastopno jesensko in zirasLo sezono. Izdelke iz lastnega blaga jamčim ! Ob jednem naznanjam slavn. občinstvu, da sem preseliLsvojO   krojaško delavnico in prodajalnico v ravno  isto ulico pod Štev. 33 t. j. nasproti dosedanjim mojim   prostorom in   nasproti novemu stavbišču »Trgovskega doma«.
Anton Potatzky v Gorici.
Ha are«! RaStHJn 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kuprnllic« atribtrikaga la drobnega blata ter tkanin, preja In nitij.
POTREBŠČINE
it pisar«, kadilce ii popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za Arojaid h ievljarje,
Sfetlajlce. — Rožni venci. — Masne knjižice.
lišna obuvala m vse letne čase.
Posebnost:
Semena 21 zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pejmiho a in trgih
Važno za vsakega!
I(iiz|»r;>d»jal
Po  zelo   nzki  ceni
gld. 3*0    se dobi
krasni   garnituro  s
sledečimi
»tirna jsti mi
dragocenimi nukit-r.inii predmeti:
1 Anker rem. žepna ura iz rrkla, znamka „System Itosskopf Palcnl" s 36 urnim tokom in s kazalom za sekunde, s krasno graviranim pokrovcetn, točno idoča s 3 letnim jamstvom. — 1 ukusna iz goldina ali nikla otfopna verižica s privezkom. Parižki sestav. — 1 igla za ovratnico iz goldina z irait. briljanti. — 1 par pozla"eniu gumbov za zapestnice. — Znak ,Garan(ie". — 1 goldin garnitura gumbov za srajce in ovratnike, sestojema iz 5 komadov. — 2 goldin-prstana z utus-nim kannom. — 1 žepno  ogledalce v šalulji.
Teh 14 vrednostnih fn krasnih predmetav skupaj anker. rem. uro samo za gld. 3*05 po povzetju ali naprej poslanim zneskom pošilja tvrdka
Bratje Hurviz
Izvozna  hša K RAKOVO  Siradom   17 (Avstr.)
Kar ne ugaja, se sprejme nazaj tekom 8 dni ter se vrne denar; vsaka izguba je za kupca izključena. — Bogato iluslrovan cenik vsakovrstnih dragocenih predmetov pošilja se zastonj in franko. Iščejo se preprodajalci ii agentje.
CL kr.
priviligirani
.aparati za krojiti obleke
M. Poveraj
v  Gorici,  na  Travniku   štev. 5.
Edina   civilna,   vojaška in   uradniška krojačnica I. vrste.
Velika zaloga vsake vrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovaren, gotovih oblek, perila vsake vrste, vso pripravo za vojaški stan, nepremofiljive haveloke in sobne Sa-keje. Posebno priporočam ravnodošle površne obleke za dame in obleke za dečke zadnje mode.
Se priporočam slavnemu občinstvu iz mesta in z dežele.
Cene brez vsake konkurence.
Češko ceno posteljno perje!
5 kg: novo izbrano perje K 0-fiO; bolje vrste K Ii; belo izbrano p,TJo K 18' , K 24- , aneinobelo, mehko in izbrano K !10* •-, K 36*—.
KazpoMIja :,o franko po povzetju.  Se zamerja in vzame nazaj pioli odškodnini vožnjo.
Benedikt Sachsel, Lobes 182.
poŠta 1'iizen, ČcSkn
Prod
roda se
gramofon
amerikanskega sistema najbolje vrste z 22 velikimi specijalnimi pktaml, ki je stala vsaka 1« kron, skupno z aparatom K 600; zdaj se proda vse skupaj za 280 kron.
Gramofon je prav malo rabljen in v dobrem stanu. Rabila ga je bogata družina le nekaj časa.
Naslov pov6 našo upravniStvo.
Zahtevajte
moj ilustrovani cenik z vafc kakor 500 podobami od ur. zlatih, srebrnih in muzikaličnih predmetov, katerega pošilja zastonj in poštnine preste
Hanns Konrad,
tvorniea Mast it.
«-   in   eksportna   hiSa 243. — (Čelko).
Anton Pečenko
Vrtna ni.ca 8 — GORICA. — Via Oiardino 8 priporoča
Dostavlja na dom in razpoiuja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
C«n« zm«ra«  Postrvih« »ofttaaa,
Pojasnilo!
Večkrat pohvaljene ure Arfkcr Komontoir Sfotem itoNkopf iz niklja, kupuje že dolgo let večina mojih odjomelrev, posebno poljedelci, uradniki, zandarnie-rij*ki. flnnnfni in ieleznilki uslužbenci ter so ž njimi popolnoma zadovo'jnl. ~ - HnzpoAirjam svoje ure prlfllno amarlkanskaga sietama
Direktno     I    Roskopf Patent
razposlana     Anker-Remont.
gld. 2-50      j        št. 89
(kot službena ura vs<va piiporuiila vn-ihuj z •¦iiiajli-nmn tablico » ilevilLaini ter s lino polirir niiu i« dobro zapirajofim pr krovom, s pozliupnimi kazalci, tofno regulirana, tet'«! .'i»l ur, 3-l<inu penimo j.tm->tvo, dinktno razposlana na piiviitnn odjemutre: f komad gld. 2BO; 3 kom. gld. 7; 6 kom gld. 13*80. iVilc^' verižici iz niklja z b-pim kompa-sovini privezkom vsak komad 30 ki*. linzpoSiljam proti povzHju ali naprej poslanim znr-.-lmn t««r vrnem !i ako prav ne deluje »olj Bollditofca tnjovHkejfa ravna Ja ne. more nikdo zahtevati.
HANNS
KOMtAl)
Prva tovarna  z urami   -¦- Most  (Brdx)  štev.   617 (Čeiko)
C kr. z:iprisr2cn hoiinijski fcni'«>i-. J!->ja tvrdka j<« bila f.rfliko.nna h e. kr av.slr. državnim orlurn,'z zla'imi in srchrniiui razMavtuiui kolajnami ter z ver n^o |().(HH) priznalniini cs-nii, doblib a calega svato. Moja tvrdka j«; kol izvozim tvnlka v I.g široki nepreko^ jva, najvceja in n.ijslaivja ter izvaža v vse <!<Ie svrt.i. 1'staiiovljcna I. J.S87. Iliistroran ci«nlk lir, zla« tega in Hrchriicfrn b\»g«, se ra/po^iljn i*n /»: tovo za>tonJ   n frnuko.
Podpisani priporoča glavnemu občinstvu v Gorici in r.a deželi, svojo
prodajalnico jestvin.
V zeTogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Krmiju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevee, domaSi tropinovee, fini mm, različna vina, goružke (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoSe blago. Postrežba točna in po   mernih cenah
Naznanjam, da imam odslej v prodaj dober vinski špirit /.a Žgatt ter lahko postrežem svojim cenj. odjemalcem s prav zmernimi cenami Z odličnim spoštovanjem
Josip Kutin,
trg-avec r SemonKki ulici 3t. 1 v lastni hiši   kjer je »Trgovska obrtna zadruga*
Gostilna
„pri Žagarju'!
tik nove postaje m Bianči,
toči vedno naravna domača be!|
in črna vina.
Kuhinja jo preskrbljena vedno gorkirai in mrzlimi jedili. Cene zmeni!
Priporoča se svojim rojakom i mesta in z dežele za obilen obisk.
Za Stolno cerkvijo štev. 13   -%©
se je otvorila ter je preskrbljena z blagom za sedanji letni čas z veliko
izbero možkega sukna.
lise se prodaja po lastnih cenah!
briških, dal matlnsklh in istarsklh vinogradov.
prišla« bala
In črna vin«
I iz vipavskih,
furlanskih,
Trgovina z manufakturnim blagom
SCOIMINA