Wtn'n» nI«Kana • goVyvtnt Teto 1X1 V Ljuhljflni. v чгр<1о 20. nrpfembra t Din. a« Inozemstvo 120 Die Uredoiitvo je * Kopitarjevi aLMll Telefoai fens 1 Din ček. račun: Ljub-Ijana И. 10610 la 10.349 za Inserate; Sarajevo ilv. 7'>t>3. Zagreb Hv. 39.011, Praga-Dnnaj 34.797 Uprava: Kopitarjeva 6. leiefon M2 posedečjka ta daeva p« praznike Kongres narodnih manjšin Bern, 15. septembra. Cim bolj ae utrjujejo v svetu ullranacioaali-stična gibanja, ki s svojim narodnim egoizmom prinašajo s seboj vprav nečloveško narodno neatrp-aost, adruieno t zapoalavljanjem in preganjanjem drugih narodnih tele«, narodnih manjšin namreč, tem težje poaUja naloga vsakoletnega manjši nekega kongreea in tembolj ae krči upanje ua njegov neposredni uapeb. Krivice se kopičijo In norodno-manjšinsko vprašanje se ie bolj zapleta. Cim bolj se poveličuje gola sila, tembolj se umika v ozadje pravica, edino oroije šibkejših. Kakor zgublja človeštvo občutek, da je človek »animal sociale< s svojo naravno pravico do doatojnega kotička v človeškem občestvu, tako peša f Mtem času tudi v Evropi in na vaem svetu smisel za mednarodno vzajemnost, ki ne samo dovoljuje vsakemu narodu avoj«, temveč zahteva od drugih tudi irtev. da mu pomagajo, ako je v stiski V Času od lanskega manjšinskega kongresa na Dunaju se je povzpel do oblasti hitlerizem, ki ne poveličuje samo idej skrajnega nacionalizma temveč stopnjuje narodni egoizem do skrajnosti, ko proglaša germansko pleme za edino popolno, ki mu gre naravna pravica, da zavlada drugim manj vrednim. Hitler je ustvaril židovsko vpra'anje i mednarodno ocnako. kakor obatoji danea in s kakršnim se bavi prav IX. manjiinjekl kongres tu v Bereu: doslej so ga Udje obravnavali kot svojo notranjo zadevo na svojih zlonističnih kongresih Führer se je s preganjanjem Zidov in drugih narodnih manjšin (luiiikih Srbov) pokazal v svoji objestnosti neroskei>so< nad Hitlerjevim ravnanjem. Nanj so pristali Nemci, ki so prvotno »ploh odklanjali razpravo o židovskem vpra-lanju. Sei, da Hilter noče asimilirati Zidov, temveč eelo jih disimilirati. izločiti iz nemškega narodnega občestva in tako njihovo narodnost zavarovati (I), m tudi Zidje. ki so sprva zahtevali odločnejšo obsodbo. Toda tik pred odhodom v Bern so »e Zidje premislili pod vtiaom zionističnega kongresa v Pragi in morda tudi pod vtiaom vseh sil. tudi diplomatskih. ki bi se rade danea znesle nad Nemčijo. Zdaj zahtevajo od kongresa kategorično obsodbo Hitlerja. Ko vam pišem, se pogsjanja nadaljujejo. Ko so hitlerjevci zavzeli oblast, ao »e menjale prednje straie narodnih manjšin. V manjšinski organizaciji se zaenkrat mnogo ne izpremenl. čeprav n. pr. pričakujejo povratka predstavnikov poljske In danske manjšine v Nemčiji na kongres; na eni strani je to v Hitlerjevem interesu, ker bi sam rad Zide izolirat in dokazal, da drugih manjšin ne zatira, na drugi strani se povratka Poljakov ne bo upirala Poljska, saj ne nustopnjo danes Nemci več kol tolitelji. temveč kol obtoženci in poljski po mislekl proti manjšinski organizaciji so danes še manj upravičeni, kakor so bili doslej. Manjšinski kongres bo prav gotovo še nadalje vztrajal pri dosedanjih vodilih in se vztrajno potegoval za pravice nonižanih tudi v teh časih nacionalističnega šovinizma. Tod» prednja straža vsegn manjšinskega gibanja. ne pravna, temveč dejanska, »e je menjala: na mesto Nemcev stopijo Poljaki, Cehoelovaki in morda Francozi, v«»j kolikor upajo, da novi položaj lahko izrabijo (..-oti Nemčiji. Ni pa verjetno, da bi ti tako forsirali manjšinsko vprašanje, knkor so ga doslej Nemci. Francozi sami nimajo dovolj razr umevanja za manjšine, ker si druge, razen narodno edinstvene države sploh ne morejo zamisliti in ker nočejo, da bi mo; la Nemci v odgovor ne načeli vprašanja Aliaeijf Poljaki so s svojimi manjšinami le dovolj za[>oslen< Lahko pa bi zahteva po poslovanju manjšinske ziiščite. Io je zahteva, dn tudi Jržave zmagovalke z mednarodno obvezo zagotovijo pravice narodnim manjšinam (n. pr. Italija», »pravila vse države Male zveze in Poljsko v isto linijo: saj je v njihovem interesu, da se zadevne obveze, ki so bile njim naložene, nalože tudi velikim drŽavam. Francozi bodo zopet radi Alzacije gotovo rezervirani, ako pride še na tem jesenskem zzise. danju do razprave o tem vprašanju pred IV. odborom Zveze narodov. Delegacije »o povečini že prispele v Bere. Prvič se udeleii kemgreee odpwilanatvo Galt**no« Heimwehr-Hitler-Dollfuss Med dvema ekrajnoalima je le ena sama in ludi пафгајаа poli Krščansko-demohratična država Dunaj. 19. septembra. Av»lrija »e aahaja » vrtinca idej ia »irnj. is katerega ba iišel Delita«» tmagovilo, ako bo »-tal dosleden ia začeto pol nadaljeval i ncitpr««no od* lečoeatjo. Njegov govor II. septembra, т katerem jo aapotedal nemško krsfan.ko driato oo stanovski podlagi, pomeni prava epoho. ako bs avoj načrt ia-»ajal s M« energijo, kakor izvajata svoj sistem Massoliai ia Hitler. Dane», ko Avstrija nima par Umreta, Je Dollfass sočasni diktator, ki lahko avstrijsko zadete «redi tako. da bo slonela krščanska demokracija. kakor si jo o« zamišlja kot defiaitivao obliko države, na trdnih aogah. Vpraša«je, all je Dollfu«« ie od 111114t sačelk" imel utrl, da Avstrijo iipremeni v krščansko nemško rfriovo oo podlagi »tanov»kega reda ali pa so ga do lega privedle razmere, dane» ai več volno. Gotovo jo, da je bil prinioraa ratp«»lili parlament larodi lega. ker njegova krščansko socialna večiaa s pomočjo malih »trank ni tnašala več kakor en •am gla». Ta večina je bils v tem večji nevarnosti, ker je bil avstrijski parlament isvoljen. predea je v Nemčiji narodno socialistični val dosegel tak vi-iek. Avstrijski parlament v resaiei ai več predtlav* Ijal maenja. »olj« ia raipolotenja prebivalstva, ia aarodni »ueialisti »o tahtevali nove volitve hai zato, ker s« bili trdne prepričani, da bodo dobili večino. To apanje. ki Je takrat hilo precej opravičeno, je dane« izgabilo veliko šaa» io pololai »e ie temeljilo izprenieall, čepro» reiullAOta še ni popolnoma jaaao vidna. Kai soci'mdi iiio.irocco ? Narodni socialisti -o hudo obdelo*ali opozicijo in Dolllas» je bil salo primoran. do razpadi rasne bojae organi tanje nasprotnikov, je pa postil pri mir« HeiRiwehr prinra Slarhemlterga. ki jo tieer fašistična organizacija, je pa odločno proti »me*» vonja Nemčije v av»trijske zadeve. Tako Je dobil Delilo«* zase Heim«ehr, toda podpirali »o ga todi socialisti is «traha pred aarodoim socializmom. Tako je Dollla*» dobil podporo na levi. ebenem po •o ga podprli ladi avstrijski lašisti Heimwehr*, ki predstavljajo de-oico. Strelna Dolllussova lahliha Ta nekoliko oenormaleo pojav je počasi dove del de aapelosli med Dolllus-ovo vlado ia knezom Starhembergom. Ileimwebr se je sdaj naveličala alianre s »oeiali»ti in hoče Dolltu«»a prisiliti. do odpove tavesniilvo z marksisti. Starhemberg sa-lileva, da se dunajski •oeialistlčni občin-ki »vel ras pa»li. ia Dollloas •» mu je, kakor Je videti, «dal. zakaj driavni kancler je v svojem govoril ob priliki katoliškega shoda izjavil, da Je obenem s libera lizniom minul ladi ča» marksističnega socializma Ta Dolllnsso« korak ae smatra kot zelo «pretea. No eni strani hoče zadovoljiti zahteve lleimwelira. na dragi pa ima pred očmi Tirole in Koroško, kjer je narodni socializem telo «koreniajen, in »e lato pri tadeva. do tem elemeatom aodi aekako nadome stilo v tvoji državi po korporotivnem sistemu. Ta driava pa naj bi bila odločno krščanska in vlado ne bi smela biti diktatorična, ampak samo avtoritarna ' z oporo v Ijadstva. Vidi »e, da hoče Dolltu«» «idili j vsakemu «ekaj v tinfeii raznih straj. kojih medsebojne napetosti «e dajo izravnati v zami«la kr-ščan-ko «orialne driave. prilagndene novim potrebam. Kai pravi h temu Nemčija ? To je tako rekoč idejna stran avstrijskega 00 tranjega položaja, kakšen pa ba politični reiallat. to je «tvor bodočnosti. Kakšno «tališče bo ia»tel , Hiller napram tema? V leni ozira je saačtlna iz java. ki jo je dal li«tom 16 t. m. nemški sonanji minister von Neurath. Neurath se pritožuje, da je Avstrija postala pozorišče, na katerem velesile delajo »vaje eksperimente io oo katerem aprizarjajn iotrige druga proti dragi. Ta udarer je namenjen Mossolinijo, kojega senro »idi Hitler, kako »e razprostira te čet Brenner do obali Donave. Nemei hočejo prepričali svet, do je torodi Dollfu««ove politike v nevarnosti neništvo kol tako. Avstrijo naj pa-slijo velesile na mira. je dejal von Neurath, kar seveda pomeai, da naj Evropa pusti Avstrijo počasi atooiti v narodnem «orialisma, ki ho ta državo si garoo pripeljal v naročje Nemčije. Ce bo pa Mu« solini šaril ooprej » Avstriji, ba germaastvo re.oo agroieaa. Le ena pol je pravilna Zdi «o, da je ta argumentacija oemškego ta > nunjega ministra precej hinav«ka. Saj je toaao, k..k«ne intimne »esi ebatojajo med Hitlerjevim uaakoni in italijanskim lašitiuom. Oil Nuseolinijove strani ae preti Nemčiji absolutno oobena oevaruo»l. Preje je Nemčija nevarna Italiji, kakor Italija Nem iiji. Nemčija ho sedaj na »kri» arm gotovo delala aa 10, da «e okrepi lošitein « Avatriji, pa naj ti bo tudi pod firm» Starhembergovega neimwelira, ta koj uetavesiiio je *»ako de«aičar»ko gibanje v Av širin, ki gre v ekslreni. ugodno t« hitlerizem I,e Doli t« ««o v a srednja linija more A«»lrije puMinti na Intoo podlago Intrige so se pojavile v zadnjem času V «edaajem m» tue a'o JMI ie ai magere jaaao spot nan. kako naj bi se Dellluaaovo srednja liaija realizirala. Starhemberg trdovratao »stroja oo «udi« lašisnia. Na dragi tirani imamo tvetaega poilkaarlerj« Winkierja, ki predseduje takosvani Sarodao-slan»»«ki Ironti. v kateri »•> po večini bi««i agrarei io par maajsih »kupiti, Dollfuss bi rad k svoji takoifam Patrijolieai fronti (Vater l&ndurhe Front I. v koleri »o kr-eaa«ki socialisti io Surbembergo»a Heimwehr, pritegnil še *i»-klerjevo Irooto. repra» »e »ti. da Winkler oiino po»ehoe veliko pristatev. Narodno.»tanov»ka fronta je «icer pripravljena «topili v koalicijo s Dolltu» so. da Im se ustanovila mofna hotnogeaa vlada, toda totade»na pogajaoja še niso kootaaa. Winkler tod) teli «ianov»ko drlato. ni pa preteč oa vdu.en zo kr«ten«ko »ocialai korporativitem po načelih enriklike >Qoadra«e»imo anao«, ker »o agrarri no»ti liberalao poliarvani. Vendar ee Im ta razlika dalo lahko poratnati. «ante če Dolltu«» ne :>o »prejel fašističnega programa kaeza Star hemlmrga ia če »o bo razvoj v novo drtavao obliko Uvršil poetepoma hret retelarije. Nevarna igra Dollfase se v glovaem s temi principi sklada, bi pa rad postil v svojo patrioti*no Ironie odprla vraU todi osrednim «oriolistoni ia pa »ocialnim domokralom. ker misli, da bo mogel pridobiti todi veliko markaisto«, ki »o ne skladajo s ortodeksnim marknismoai. Koliko и bodo posrečili ojegovt raeuoi s aarodnimi socialisti, je pa teiko ucaiun Narodm tocialisti ImmI» svoje ravnanje aa »sok na^io uravnali tako. kakor se Jim bo ukasolo is Be ril na. Obtioja torej nevarnost, do ae bi sapeljali kaaelerja Dotffuaao v intneo, ki bi privedla ae samo de riiplomatitaega sldiiaaja io jtrijotelpitva s Hitlerje»« NemCijo, do katerega bo moralo prej ali slej priti, ampak tadi do kakinega nevarnega notraaiepolititnega kompromisa, po katerem bi hitlerizem lahko do«egrl po ovinku Io. kar je bolel iloseci s nasiljem. Ker »e »tUi. do ini«li po-trioliena fronta v dogovora s lleitnwrhrem in Wtnklerjevimi agrarri »prejeli v «voj praeram ladi orij»ki paragraf. Io je antisemilitem » »inisla skrajnega plemenskega nncionalitma. zato ni eud-no, ee mnogi krogi t «krlijo gledajo razvoj avstrijskih notranjih doeodkov. 7J«»li so v »krheh cerkveni krogi, ki si м-mištjajo Avstrijo kol driato na katoliški tianntski podlagi, kar bi najbolj jamčilo so njeno oeod»iiu no«t od protestanta »«ko-praškega »tretjega radia«. Ker je IMIfo«* mlloeen katoličan, so pa ti k raci prepričani, da :e ae ho dal saple«ti v oeiorne intrige, ki »o s» pojavile v radnjem časti. Je pa so tavo, da «e je notranjepolitično ahzerje v Avstriji v todajih dneh precej pooblačilo. Tudi v Kima «o «otegadelj poslali nekoliko aervosni, ker jim ni Jasno, kam bo razioj tet ia ker »o »e lani tači-|i v tadnjem čaaa Nemčije bati. Ing. Srh. Nemčija ponuja Rosenberg zahteva kapitulacijo, Al?sir*j 1 premirje von cimvečje zbližanie Dunaj. 19. sept. b. Današnji »Neue« Wiener Tagblatt« poroča Iz Berlina o pogajanjih med iefom zunanje-politjčnega oddelka nnrodno-socialistične stranke. Arthurom Rosenbergom in avstrijskimi političnimi uradnimi krogi. Kooenbergove zahteve vsebujejo 16 ločk, med katerimi »o najvažnejše naalednje: Avstrija mora vodili »kupno tunanjo politiko s Nemčijo, podpirali mora nemško politiko pri Zvesi narodov. go»podar«ke pogodbe mora sklepali šele po predhodnem «poraitimu t Nemčijo. glede srednje evropske politike v Avstriji te mora »postaviti avtoritativen retim. tisk mora prenehati « svojo gonjo proli nemški propacandi. dovoliti ae mera narodno socialistična stranka, is-pastiti se morajo vsi aretirani narodni socialisti, saplenjcao premotenje pa vrnili, popolnoma se prepovedali marksistično delavaaje, Avstrija mora izročiti nemške emigrante, ki so pobeenili v Avstrijo, protiiidovsko akcija se mora itve«ti po vserru NemWJe, lesno gospodamko ilditanje t Nemčijo. Zn protluslugo bo ITitler priznal dr. Doli-fuowi za drž. kanclerja, primal bo patriotične fronto in Heimwehr z nekaterimi manjšimi spremembami. knkor tudi popotno samostojnost Avstrije. Nemški zunanji minister von Neurath je izjavil. da so Rosenbergovi predlogi nestvarni In nediplomatski in je v teku |iogajnnj postavil nn-»lednje tri pogoje za pomiritev tned Avstrijo In Nemčijo: 1. iskreno sodelovanje v zunanji politiki in ta-nanji trgovini, 2. čimvečje thliiaaje med obema ilnavama brez pretiratanj » notranji politiki. S. dovolitev narodno «orlali«tičae stranke v Av«triji bre« vmešavanja Nemčije. Ulični poboji v Arstriii Linz, 19, sept. b. V neki gostilni v vasi \Volf-seggu je prišlo do hudega pretepa med pristaši Heiiiiwohra, narodni socialisti, komunisti In socialisti. Orožništvo je prišlo na pomoč napadenemu Helmwehru in uporabilo orožje. Trije najtadnlci so bili ubiti, pet pa hudo ranjenih. Japonci prodirajo dalie London, 19. septl. (a) -Time»« posveča uvodnik poročilu, da Jo Japonska zgradilo letalsko bazo v Port Lloydu na otočju Bonin. Tako ravnanje S strani Japonske jo po mnenju lista kršitev čL 19 waohingtonsko pogodbe, ker določa la člen status quo v Pacifiku. Prav tako graja list stališče, ki ga Japonska zavzela napram bivlim nemškim kolonijam v Tihem oceanu. Japonska ima sicer od Društva narodov mandat za te kolonijo, toda Japonska je nedavno toga izstopila iz Druitva narodov, tako da ji članstvo v tej organizaciji ugaane L 1935. Tedaj pa bo ugasnil tudi njen mandat nad nemškimi kolonijami v Pacifiku. iz ftpanije. ki štejejo okoli 2 milijona ljudi in tvorijo poleg Kntalonov in Baskov najmočnejšo avto-nninistično skupino. Prišlo je seveda tudi odposlanstvo Jugoslovanov v Italiji in sicer dr. Josip Wil-|,in. predsednik kongresa in dr. E. Besednjak, oba polna optimizma (od narodne mat.j^ine v Italiji je tudi pisec teh vrst). Od koroških Slovencev je že v Bei nu poslanec Stare. dr. Petek prispe jutri. — Avicnrski tisk pozdravlja kongres Iz Jugoslavije sta doslej prišla samo poročevalca »Slovene»' in »Politike«. Tudi »Völkischer Be«ibachter< je po«i«l sem lastne» dopisnika. — Dr. Lojze Berce. Luč iz Sinaje? Kralji in ministri se zbirajo in pripravljajo nov Balkan Belgrad. 19. sept m. V sveti s sestankom dr-iav Male steze v Ninaji v Romuniji, kamor te bo po najnovejših vesteh podal tudi bolcarski kralj Boris s svoja leno Ivano in kjer se bo v svojem gradn Peleša nahajal istočasno romunski kralj Karol, se razširjajo fantastične govorice. Čudno se »di, da bolgarska vlada ni smatrala potrebno, da prnkliAe potovanje kralja Borisa v Romunijo. Potovanje se bo torej vršilo in predstavlja največji politični dogodek povojne dobe na Balkanu. V diplomatskih krogih se vprašujejo, sakaj je teko nenadoma prišlo do tako lemeljitesm ppeokreta v bolgarski politiki, kakšni so vsrnki. ki silijo Bol garijo v drniho tlrtav Male »veze. in kakša« ogromna preureditev n« Balkanu se pripravlja po vs«.h teh sestankih kraljev in zunanjih ministrov. Nekateri naalašajo. da je Bolzarija po sklepn gr-ško-turške zavezniške pogodbe, zlede katere je nobeden ne more prepričali, da ni naperjena proti bolgarskim zahtevam po prostem dostopu oa Egej-sko morje, sedaj mnogo bolj pripravljena, sprejeti ponodhe romunske in juroslovan«ke vlade., da se popravijo gotove meje v njen prilog, »ko pristane nn to, da se pridni»! državam Male z»eze. Tukaj poudarjajo v političnih krogih, do je francoska vlada kategorično izpovedala s»oje mnenje in da Je njen pritisk v Sofiji rtxlil dobre rezultate. Sestanek treh kraljev in treh zunanjih ministrov od pira »rata v «ovo balkansko bodočnost I» verodostojnega vira Izvemo, d» he jugoslovanski tunnnji minister Bnenljuh Je»tič potoval v Ankaro istoča«no t romunskim i u nan ji m mini«lmm Titillesrnm in da je morda celo mogoče, da «e i bo«ta oba sonaaja ministra aestela v tar&ki proato- tici tudi t predsednikom madjarske »bde Gömhä-sem. ki hoče ludi obiskati Turčijo. Ankara postaja diplomatičen šladijon velikega ohaeira in «snde-poinih diplomatskih olimpijail v najbližji Imdoč-aooli. Ankara, 19. septembra, (a.) Predsednik turSVe vlade Iimet Paša in zunanji minister TevfLk Ruždi Rej sta odpotovala v Sofijo. BecIt v Parizu Pariz. 19. «eptembra h. Prihod pol takega zunanjega ministra Becka v Pari/.u pričakujejo v četrtek zjutraj. Popoldne g« !>o sprejel francoski zunanji minister Bo n roti r. nato pn pre<|-Mcdtiik vla«le Daladler. ki mu li<> priredil na Ouni H'Orsayu večerjo. V petek Itcwvta Beek in Daladier gosta poljskega poslaništvu. nal«> |>« Bi>ck odpotuje a francoskim zu nu njim ministrom Boneourjem v Ženevo. Strnhovil potres ubil 5000 luJi Sanghaj, 19. septembra c. Po vesteh iz notranjosti dežele je bil katastrolalen potres v dolini reke Min, pritoka Janglsckianga. Poseb,.« «e javlja, do so hribi popolnoma poruiill neko manjše mesto in do so skale popolnoma zasule mesto. Do sedaj te smatra, da |e bilo pri tem ubitih S000 prebivalcev, pričakuje pa se. da je ite-vilo žrtev le veliko vtijt. _ _ Dunsjsks vremenska napoved. Hladno deževno vreme bo Kajak) najhržc še dalje