Zemeljsko bogastvo AbesiniJ«. Zelo veliko govoj-ijo i*> pišejo o naravnem bogastvu Abesinije, a vendar je o tem zelo malo zaneeljivih po-. datkov. Abesinski poljedelec prideluje naj-1 veS »tief«, drobno-zrnato rastlino, ki je podobna nažemu proeu. Tief tvori za Abesinca glavno prehrano, nikakor pa ga ne move uživati Evrapejec. Zelo malo pridelajo Abesinci po nekaterih pokrajinali pšenice in ječmena. Po hribovitih j>okraj-inah imajo Italijani skomine po pašn-Mdh za ovčje črede in bi bila Italija zadostno preslcrbljena z abesinsko volno inovčjim. me«om. Če bi izvršili za slučaj zmage Italijani razna namakalna dela, bi rodila v Abasiniji sofiivja, sadje, bombaž, kava, sladkorni trs in kavčuk. O abeeinskembogastvu glede rudnin izvirajo razne pravijioe že iz dobe kralja Sa.lomona. Očividci trdijo, da izvira petrolej na več mestih v puščavi Danakil in ee raztezajo petrolejski vrelci do mesta Harar na jugu :.n v angleško Soimalijo. Abesinskega premoga se še doslej ni nikdo dotaknil. Pač p? so znani abesinsko zlato, platin, srebro, baker, žveplo in v puščavi Danakil je ležišče eoli, ki pokrivapovršino 20 tisoč kvadr. milj. O vseh teh naravn'h bogastvih je pisal švicanski inženeiAlfred Ilg, ki je bil svetovalec abes. cesarja Men&lika v letili 1879 do 1900.