Proizvodnja strojev v Sovjetski zvezi Industrijska pnoizvodnja v Sovjetskj zvezi neprestano ra-ste. Njen jiivo ]e W v V. pet-letnem planu večji kakor pa so računali. Namcsto za 10% se ie povečala za 85%. Taka dinami-ka, ko povprečna letna stopnja porasta znaSa 13,1%, - presega razvoj industrijske prozvodnje v zahodaih državah. Po zaslugl hitrega porasta zavzema Sovjet-ska zveza v proizvodnji tistih vej, ki predstavljajo ekonomskl potencial države, vodilno mesto v svetu, takoj za ZDA. V splošnem lndustpjskem rai-voju }e zJastl viden porast v strojegradnji. Hitrost razvoja strojne lndiistrije presega raz-voj drugih vej. V minulem pet-letnem planu Je njen nivo do-segel indeks 220 fleta 1950 — 100) nasprotl indeksu industr:]-ske proizvodnje, ki znaša 185. Tudi VX petletnl plan daje pt>-budo za razvoj strojegradnje, W oaj bi se povečala za 80% na-eprott 65% porasta vse industri-Je. Od leta 1953, ko so s4 posta-vtl- nalogo povečati življenjsko raven io odstranltl nesoTazmerJa v gospodarstvu, se je struktura slrojegradnje sprementla. Na-mesto poprel precej omejene proizvodnjc, kl je bila predvsem namenjena 2a potrebe težke ln-dustrije, so v letih 1954 lo 1955 bolj tntenzivno začek prolzva- jati stroje za živilsko, tdtstilno in drug© veje lahke indnstrijo. Zlastj se je poveCala proizvod-nja kmetijskih strojev. V pri-hodnjem obd-obju bo pršla tež-nja za povečanjem izbire pro-izvodnje strojne industrije že bolj do izraza, ker sl bodo pri-zadevali poveiatd proizvodnjo potrožnega blaga ln živil, m»-haaizacijo gradbeništva in mo-dernizaeijo prometa. V novem planu računajo i veSjo prod»-vodnjo gradbenih strojev, pr*-voznih sredstev, kmetijskih stro-Jev itd. Smer k vetjl delovni produk. tivnostl in efconomičnost: pro-izvodnje zahteva, da posvetdj« več pozornostl proizvodnij so-dobne tehnike in novejšim vt>» stam surovin. Tako nameravaj« povečat. proizvodnjo mnogopo-zicijskih agregatnib strojev, av-tomatiinih naprav. ekonomiinfli turbin velike zmogljivosti, ra-čunskih strojev -td. Razen teg« pritakujejo, da bodo razširiM tudl tzbiro kovin, najbolj cko-nomifnih valjanih izdelkav, na. »:h vrst legur jekla ln sinteti&^ nih surovin. Usmeritev k racionalizacijt sovjetskega gospodarstva vzpod. buja tudj hitrejši razvoj drugih vej industrije. Hkrat s poveča-njem proizvodnje Jn z uporabo atomske energije dobiva večjo vlogo tudi elektronika, radio-tehaična in kemična industrija. PROIZVODNJA STROJEV IN 0PREME Vrsta Enote merc 1959 1960 (plaa) Oprema za industrijo nafte »M0 ton 48,4 120 Metalnrška oprema »0»« *•¦> 1« 28° Opreraa ia kemično tndustrljo H""» ton 11S 208 Stroji ia »bdelavo kovln l"00 enot 103 zOO Parne tnrblne miUjon kWh 4,1 10,5 Hidravlične tnrblne milijon kWh 1,5 2,6 Generatorjl mttUon kWh 4,5 11 Električne lokomotlve kosov 194 500 Diese) lokomotive kosoT 138 1630 ToTorni vagoni 1°°° kosov 43 52 Potniškl vagonl 1030 kosov 1,77 2,8 Motorna vorfla l00° k»sov 445 650 Kmetijski stroji (skupno) v milijardab rubljev 5,9 9,5 Traktorfl 1000 kom. 163 S22 Kombajnl 1000 kom. 48 140 INDEKS DIDUSTBUSKE PROEVODNJE V NEKA-TERIH EVROPSKIH DBŽAVAH V LETU 1955 Držara 1938 = 1001 1950 = 100 ZSSR 32» Zahodna Netnčija 170 Frandja 162 Velika Brltanlja 178 Ceškoslovaška 250 Poljska «• 18S 182 133 121 171 21S Za ZSSR = leto 19«, Za CSR leto 1931,