Ciospodarske stvari. © globoliem obdelovaoju zctnlje. Obdelovaaje zemlje je važno sredstvo za povišaaje dobodkov aašili ajiv. Kdo izraed aas bi ae zaal, da rastliaa k svojemu življeaju ravao toliko živcža potrebuje, kakor človek ia žival. Poglejmo aa primer želod. Oa je kal, izvir rastliae, ki vtegae stoletja preživeti ia k orjaški visokosti dorasti. Sama iz sebe? Ne! Saov želodova le sarao tenui zadostuje, da živi želod v prveai času; poteai začeaja s svojimi nihliiai ia aaj drobaejšimi koreaiaami ia koreniaicami hrano iz zeailje potezovati. Če bi ae hoteli verjeti, da zaa gnidna-zemlja--oBe lepe rastliae staviti, ktere občudovati dostikiat priliko iiaaaio, majhea pokus aas bo o teai prepričal. Zažgiaio želod; kak aiajliea kupček pepela aaai ostaae. Vzemiruo aa to sto ali tudi petsto let star brast, ki je iz eaakega želoda zrastel ia zažgimo tudi tega. Kakšaa kopa pepela zaostaae! Od kod je ta? Iz zraka? Gotovo Be! Le iz zeailje je aiogla po koreaiaah vrastliao dojti. Zeailja tedaj ai le samo važaa kot stališče rasiliae, temoč je o jedaem silao velika sbramba, aiagazia za hraao, iz ktere vsaka rastliaa, od mogočaega brasta do aizkega raaha svoj živež dobi. Cem veče so zaloge v tem aiagaziau, teai boljše ia leže rastliaa živi, tem čvrstejše bo rasla, tera več obrodila. če zagledamo brezo aa aerodovitaem skalovju, se nam smili drevo, ki aiora aa revaem nerodovitnem dau rasti. Zakaj imeaujeaio suho trdo skalo aerodovitao ? Proti teaiu, zakaj imeaujeaio dobro zrahljaao, globoko izoraao zemljo rodovitao? ker rastliaa aa trdi skali s tradom ia aujo svojo pičlo hraao aajde, aa obdeiani zomlji pa ai le saaio braaa obilaa tcmuč tudi taka, kakoršae rastlina ravao potrebuje. Rekli smo prej, da odvisi od bogastva zalog v shrambi v zemlji — ali bo rastliaa revao a!i čvrsto rasla, aiajhao ali veliko obrodila. O teai se ae ai jrc dvoaiiti: vsakdo zaa, :la je taai leže živeti, kjer se hraaa nahaja, kakor tam, kjer e ni ali se celo redko aajde. Dajmo tedaj rastliai bogato sbrambo, to je, zglobimo zeailjo prccej, tako da more svoje korenine mogočao aa vse atraai ia globoko pogaati ia v obilaosti to sprejeti, česar potrebaje, da zraste velika in močaa: pičo. Poljedeljstvo aiaogoterih krajev je kakor zakleto, ker kmetje iz prazae vere, slabe aavadc ali leaobe tako plitvo orjejo, da se ae more to ,,oraaje" imeaovati, tem več npraskaaje". Sicer dobro vedo, da v hosti globoke prsti drevje boljše ia hitrejše priraščnje aego v taki, ki leži aa s plitvo zemljo pokriteBi skalovju, dobro zaajo ceaiti vredaost globoke hraae, paveadarjim ai mar, da bi svojo morebiti plitvo hraao uglobili. Boje se ,,airtvo" zemljo vzdigaoti, ia sicer se tega po pravici boje; pa kakor govedo ae postaae v enem daevu doječa krava ali delajoč vol, temoč tedaov ia mescev, celo let potrebuje, ravao tako so nc saie hraaa bipoma, teiaoč po malem globiti. Če se vsako leto Je za pol ali za ea palec globokeje sega, se pesčica vzdigaene nrartve" zemlje aa zraku v ,,dobro'i spreaieai ia v malib letih saao igraje dosegli, kar aaai vtegae veliko plačo deliti. Hasek globokega oraaja je tolik, da bi aam skoro prostora zmaajkalo, če bi ga boteli popoiaoma popisati. Tedaj le nekoliko o ajem ia sicer aaj važaiše: Posebae dobre lastaosti , ki jib ima globoko oraaje, so te-le: 1. Koreaiae aašib njivnili rastlia leže aa globoko pridejo. 2. Rastliae, ki po takeai več in deljše koreaiae žeaejo, rastejo zategadelj čvrsteje, bodo veče !b aiočaejše ia obilaeje obrodijo. 3. Zeailja, ki se samo od sebe ali zavolj lege rada su&i, ae s teai zboljša, ker globoka inrva veliko več aiokrote v se navleče, kakor le aialo palcev globoka. 4. Pri navdolai legi ajivc je globoko oranje aepreceaIjivo, ker, če pride aagla ia aiočaa ploba, se voda v globoko zrahljaai zemlji zgubi kakor v gobi; pri ])litveai oraaju pa je le malo v zeniljo steče, teinoč gre v zgubo, po jarkih divja, hado dere ia doatikral maogo prsti odnese. 5. Njive pa, ki ležijo v vlažaih ali nizkib krajib ia so tedaj same od sebe mokrejše, se po globokeai obdelovaaja tako rekoč cedijo ia odvodeaijo, ker se voda lebko v globočiao spusti ia tedaj aašim aavadaim rastliaaai aiaaj ali celo iiič ne škoduje. 6. Zemlja se pa z globokiai oraajemtudi zboljša ia ajega bogastvo poiunoži; ,,mrtvo" podzeailjišče, ki je bilo predeu za nie, aa zraku po aialeai sprbui ia se tako spremeai, da poteai tudi pomaga k živežu rastlia. 7. Z globokim obdelovaajeai se tadi aekoliko gaojalehko prihraai, ker s podzemljiščeai se aadoiaestaje to, kar so poprejšae žetve vzele. 8. Z globokiai oraajeai pa si tudi lebko več gaoja pripravitao, ker je, kakor smo že rekli, rastliaski razvoj pri tem obilaejši ia več slaaie, klaje, čebulic, korenia, zraja itd. na istem prostoru raste, kak poprej. 9. Gaoj se aa globoko izoraaem polju vtegae boljše porabiti kakor aaplitvem. Oeje zeailja precej zglobljeaa, seves gaoj v zemljo spravi ia rastliiiain pribavi, aa plitvo izoraaera pa ostane aa površju, veter ga odaaša ia voda ga odplavlja. 10. Če globoko orjeroo, tudi živiai dobro storimo, ker globoko obdelaae zeailje ai tveba toiikokrat orati kakor plitvo. 11. Da žito v toliko krajib tako rado poleže, teaiu se tudi z globokira oraajem celo lehko pornaga. Uzrok tega polegovaaja je večidelj poaiaajkaBJe aiiaeralaih redivaib saov. Če pa zemljo zglobiaio, pripravimo maogo zeailje, ktera rastliae braaiti aiore; rastliaa postaae čvrstejša, steblo močaejše ia se tedaj redkeje ali celo ae vleže. 12. Globoko obdelovanje je k zadajemu važao ia dostikrat cdiao sredstvo za afličeaje plevela posebao oaega, ki se je globoko ukoreail. 13. Globoko obdelovaflje je tudi aeobhodao potrebao, ako hočemo kaj drugega saditi ali sejati aego aaši dedovi. Repa, ogršica, hmel, viao itd. itd. le tam dobro rastejo, kjer smo z orafljem zemljo zadosti zglobili. Za kaj prosijo konkordatoborci ? Tega sicer sami ae vedo, kar pričajo prav glasao jih čudae prošnje. V eai pravijo: v peto aas škoreaj tišči; v drugi pa, na prstihaas tišči; v tretjipa: ves črevelj je za nič! — Splob se sme reči, da le tisti, ki so podpihali ta vihar soper pogodbo, vedo, kaj hočejo ; drugi pa, ki podpise aabirajo ia kten se podpisujejo ali podkrižavajo, večidel le slepe miši love. — Povejmo tedaj oaim sloveaskira aiožakom, ki so pridai bili ia aa besedo rovarjev se podpisali, za kaj da se prosi. Nekteri ,,dohtarji'' aa Duaaju že dolgo časa sem ae morejo več mirao spati ia tudi črae kave po kosilu ne morejo brez skrbi več srkati, ker vidijo, da so ljudje v Avstriji tako iieizrekljivo telebasti ia aeuaiai. Ia veste, kaj je po misli teh dobtarjev aevedaosti krivo? Prvič, pravijo, to: da ima duhovska gosposka skrb čez ljudske šole. Mislijo si, da kristijaaska izreja otroke prav aeumae dela; da bode brž svet ves drugačea , ako se duhovskej oblasti vrata v šolo zapro: otroci bodo potera brž ,,buštabirati" zaali; učitelji bodo tako čndao učeai, da bodo aa prvi pogled zaali, kakošai ,,kebri" se v koajšeku, ia kakošai v kravajeku redijo , ia kmetje bodo za naprej večkrat smeli v šolo stopiti iauči- telja s kateketoai vred prav pošteao ošteti, če kaj pr.iv ae aapravita. 18 cehh ur v tedau se bodo otroci učili brati, pisati, poštevati, morebiti tudi aa trati zuaaj kozliče prebračati; 2 uri bo smel kateket v šolo priti aa tedea, razua tega pa aič s solsko ailadiao zapovedovati imel ae bo. Tako blezo iaia biti, kobošolaodcrkve ločeaa, ia toje prvo, kar bočejo tisti, ki prosijo za odpravljeaje crkveae pogodbe ali koakordata. ^Dohtarji" aa Dnuaju aa dalje ruislijo, da so Avstrijaaci zato tako trepasti, ker se sv. Oče papež ia skofi z dabovaiki vse preveč vtikajo vverskezadeve, ia ljudeia pravijo: to ia tako morate storiti ia živeti, če hočete večao srečni biti. Gospodje aa Duaaju pa pravijo: ae tako; aaipak vsak aaj živi ia dela po svojeta, ter se inu še ziiicniti ni treba za postave katoliške crkve, čeravao še aobedea teb j,dobtarjev" grajal ni protestaatov ali židov, da ovi po svojib postavah živeti bočejo. Kdor tedaj tirja za katolieaiie katoliške postave, ta — po mislih dohtarjev aa Dunaju — po tenioti biodi ia ae aiore biti zvedea ia moder človeik. — Čuduo; človek bi ravao aasproti aiislil, da bi posebao ,.dobtaijem" aaj bolj všeč aioralo biti, ako ljudje prav neumni ostaaejo; zakaj več ko je bedakov po svetu, več je tudi praved ali prepirov, ia pravde so maslo za dohtarje, kaj aeV — Ker tedaj — po mislib Duaajskih dobtarjev — prevelika oblast dubovnikov v dubovskih rečeb ljudi aeumae dela, toraj se morajo duhovščiai perotnice piistriči, da ae bode aiogla toliko škode delati. Kakove škode ? Ua smo laai — pravijo — pri Sadovi od Prusov tepeai bili; da je abogi brat cesarjev Maksiaiilijaa v Mebiko šel ia tara od prekucubov ustreljea bH; da še vsi slovaaski Avstrijaaci, posebao pa Sloveaci aa Štajerskem, celo poacaičeai aiso tega vsega je kviva prevelika dahovska oblast, ki jo koakordat dubovBikoai daje; toraj v kraj s to pogodbo ia — vseb nesreč v Avstriji bo koaec; aagclci bodo lc aemško ali madžarsko aa gosle aam peli, ia veseli raj bode pribodajič v srečni aaši Avstriji! — Vse to je tako aeumao ia prazrio, da bi človeku budo postalo; pa veadar dau na dau aeaiške Boviae, tudi kokodajka Mariborčaaka, ia koakordatoborci v svojib prošajab tako po svetu blodijo ia — brez števila jih je, kteri tera blodajam verujejo ia podpisujejo, da je kaj! — Tedaj da dubovaiki tolike škode delali ne bodo, aiora sejimoblast vzeti: v crkvi aaj opravljajo svoje, več pa ac. Kar se ziiaaj crkve godi, to jib aičesar ne zadeva. Posebao je dobtar Milblfuld aa DuBaju ljudem oči odprl, da imajo dubovaiki preveč oblasti v zakoaskib rečeb: toraj je izdelal novo zakoasko postavo, ktero je državai zbor v spodnji biši tudi potrdil. Ta zakoaska postava je taka, da se je zakoaoželjaeaiu žeastvu po Duaaju, posebao pa čraolasaim židovkiajam srce kot mast veselja cedilo. Tndi samičaim raladiai gospodom je ta postava prav prav všeč, kakor tudi vsem tistim zakoaskim, ki bi rajše dacs kakor jutre izpregli ia šli vsaksebi. Vsi ti skačcjo okoli te postave, kot Judje aekdaj okoli zlatega teleta, ia časaikarji za ta ples trobeatajo, da je prav šemasti pust zdaj pri aas. Kaj pa hoče Miiblfeldova aova zakoaska postava? Berite, koakordatoborci ia potera svojo vest izprašajte, ali je bilo prav, da ste za-to prosili? Kakor bomo povedali, tako je črao aa belo v postavi; kdor tega ac veruje, aaj sam postavo pregleda. Tako-le določuje: 1. Da verska različaost uaj ne bo več zadržek, y zakoB stopiti; da se tedaj judje ali turki žeaiti smejo s kristijaai. 2. Da zakoaska zveza ne trpi, kakor od Bekdaj med pravoverBimi kristijaai, aoter do smrti, ampak da se sme iz več vzrokov razvezati, tako da se oa ia oaa vaovič ožeaiti saieta. 3. Da o teai, ali je zakoa bil veljavea ali ne, ia da se zakoBska začasao ločita, ae sodi več duhovska zakoaska sodaija, aego cesarske uradaije. 4. Da postaae zakoa zgolj posvetaa pogodba; da toraj poročati ae gre fajmoštru, ampak uradfliku posvetaemu, ki bo tudi oklicoval. Ta novi zakon, ki ae spada več k sedaiim sv. zakrameBtom, ia je le pogodba (koatrakt) med možem ia žeao, imeauje se po Bašem divji zakoa; postava ga iaieauje državljaaski zakon. — Prihodnjič vam to bolj aadrobao povemo. U.