r ClTAJTS, XA ^^ I GLAS --- o No. 204 — Štev. 20- LH. — LETNIK LIL - r-rm-r- rfl * /j - Ust slovenskih d*l*vcev r Ameriki.. fUtmtend m» 8 a e ropi a nov. Bombniki z matičnih ladij in su.|»erl»omb-niki otopili nad .TJ.(KX» ton sovražne ladijske prostornine in mogoče še na-daijnUi Hi,000 ton v Hongkou-flni. Tokijski radio poroča, da so aeroplani z nimtičnih ladij zopet napadli Manilo. (ilavni stan generala l>ou-glasa MacAartburja naznanja, da >o zavezniški napadalni aeroplani presenetili velik japonski motorni konvoj severno od Mindauno na Filipinih in so razbili fa} trnkov in o na Kitajskem izkrcal močno armado za končni napad na japonsko domačo zemljo. FELDMARŠAL ROMMEL JE MRTEV Nem&ki radio je naznanil, da je feldmaršal Edwin Eugen Johannes Rommel, ki je skoro zavzel Egipt, umrl za ranami, ki jih je dobil pri " avtomobilski nesreči" na zapadni fronti. Kdaj je maršal Rommel u-mrl, ni bilo sporočeno. Znano pa je, da je v juliju malo pred zavezniškim predorom pri St. Lo v Franciji nek a-meriški napadalni aero plan napadel njegov avtomobil in je bil pri tem nevarno ranjen na glavi. I Radio je spGročil, «:a je liit-ler odredil zanj slovesen pogreb. Rommel se je že v prL retku pridružil naeijski strani ki in ji je bil zvest do smrti. Pri ju-nkerskih generalih ni bil priljubljen, toda pri Hitlerju je vi i val največje zau-panje. Svojo največjo slavo si je iztekel kot poveljnik Afrika Korptta, ko je zavzel El Ala-inein, 80 milj od Aleksandri je. V marcu leta 1941 je Hitler poslal Rommela v Libijo, kjer je prevzel vrhovno poveljstvo. Za feldinaršala je bil i-menovan januarja 1042, ko je zavzel Bengazi. General sir Bernard L. Montgomery je 23. oktdhra leta 1042 prilčel svojo močno o fenzivo pri KI Alameirm in tedaj se je Rommelova pot o-brnila nazaj iti se je umikal 150O milj ter pripeljal svojo razbito armado v Tnniz, kjer so zavezniki iarvojevali popol no zmago 12. maja 1942. Ko so 6. junija letošnjega leta zavezniki vpad I i v Francijo, je bil feldmaršal poveljnik nemških armad v Franci Rommel je l>il rojen v novembru leta 1891 v Heiden-heimn na Wuertemoslaiiik Konstant in Fotič ji" protestiral pri Herbert u Lehmanu, načelniku United Nations Relief and Rehabilitation Administration proti prošnji jugoslovanskega osvobodilnega od-bora, da 'bi mu bilo dovoljeno razdeliti zaloge v Jugoslaviji. Fotič, ki je tč lan osreo-to osvobodili Atene, ni iz mesta prišlo še nobeno poročilo, toda poročila s fronte pravijo, da so Nemci, predno so se n-maknili, porušili mnogo poslopij- Associated Press poroča, da so Nemci požgali zapadni dol mesta. Razstrelili so ono veliko skladišče ter razbili letališče in cest e za pad no od mosta. Angleške čete, ki so v sol»o-to prišle v Atene, so prebivalci sprejeli z velikim veseljem. Nek pilot, ki jo letal zelo nizko nad mestom, jo rekel, da je komaj raizločil vojake med veliko množico l judi. Nefko poročilo prav i, da Nemci pobijajo civilno prebivalstvo, ko se umikajo in so v vasi Korpi pobili več sto ljudi, ker so partizani nlbili pot nemških vojakov. Velika bitka za Vzhodno Prusijo Berlinski radio poroea, da je rdeča arma da. ki je dospela zopet na novem kraju do meje Vzhodne Prusije, pričela veliko bitko s približno 750.000 vojaki od vzhoda in jujra ter ogroža 300 milj nemške meje. Ru-si so pričeli z napadi na vsaki strani litvinskega mosta Vilkaviskis, 11 milj od vzhodno meje ter od roko Narewa, 1X> do ."50 milj od južne meje Vzhodne Prusije. Pri Vilkaviskisu so Rusi pričeli silno močno ofenzivo v nondelje-k na "25 milj dolgi fronti ter so dospeli do meje blrzn Nanmiestisa, 4l! milj vzh. od lit vinskega glavnega mesta Kovna. Berlin poroča, da s o Rusi najprej strahovito streljali z artilorijo, nakar so je pričel naskok z infanterijo in tanki. Ko so Ru>i prodirali proti nemški moji, so med {w>tom razbili več utrjenih črt. Sinoči so ruski bombniki bombardirali nemško mesto v Vzhodni Prusiji Gnmbinno, milj zapadno od ViSkaviskisa. Nn jir/iM'u konou vzhodne fronte sf> Riisi^yegoslovani in Bolgari zavzeli Prokuplje, 15 milj jitgozapadno od Niša in Medvedjo, (i0 milj severno od pa tr- Boji za Aachen |>oročnik, ko se je prieela prva svetovna vojna. I^eta 1917 so je odlikoval proti Italijanom ob Soči. Pozneje so £a Italijani vjoli, toda jim je v šel, ker je znal govoriti italjansko se je oblekel v italjanskega kmeta. Pozneje se je bojeval v Argon i h in oib koncu vojne je postal stotnik. Po vojni ni mogel dobiti mesta v armadi in je skušal odpotovati v Ameriko. toda nek njegov prijatelj mu je odsvetoval ter je zanj preskioliciji. Pozneje je toil načelnik Hitlerjeve osebne poluije in je Hitlerja spremljal na vseli njegovih potih. Tekom vpada iiemše aru uide v Franeijo je bil Rommel -general in je prebil Maginotovo Črto pri Mau-južni Nemčiji, kot sin profe-'ter s tem odprl nom-torja na v»euo»li*ču v Mona-j;kim »nmadam po4 na Holand- kovem. Dokončal je voj*3Wo in v Belgijo._ kademijo T Stuttg&rtu in je bil KU^IT« MftxTiu- bond dane« Nem<-i, ki so do polnoči sinoči silovito nabijali na ameriški obroč okoli Aaehena, so saj za nekaj časa opustili svoj I>oskus prebiti ameriško (črto in osvolKxliti svoje tovariš** v obkoljenem incestu v Siegfrie-saIH) civilistov. Koliko prebivalcev je še v mestu, ni znano. Nad "J10<> ameriških aero-planov je včeraj Inimbardira-lo največjo nemško zalagalno postojanko Kolin, 40 milj vzh. o ton raznega razstre-ljiva in vžigalnih >>omjb in j»o-sebno na tovorno železniško jxjsitajo in na skladišča. BOJI V ITALIJI Anierikanei so namerili za-]»lenjeue nemške KS-milimotor-sk<» topove na nemško postojanke Okoli Bologiie in prodi-rajo proti wveru polnoma porušene vasi Livergnana. Ameriška infanterija je s ]>o--močjo žii r kome t o v, ki imajo moč 800/XM>,000 sveč, zasedla grič vzhodno od FMorenca-Bo-logna <'osto. Osma armada prodira proti severozapadu t>b -železnici, ki teče vzporedno z Bo]ogna-Ri-mini cesto ob vzhodnem bregu Pisoiatello, samo ]*>lsm<» arma milj in je dospela na tri milje do kraja, kjer bo rdeča armada presekala ceste, po katerih bi se mogle nemške i n madžarske armado, ki branijo Tatar prelaz, umakniti. Tatar prelaz se nahaja na skrajnem južnem koncu ('ehoslovaške in v bližini so Rusi že zavzeli postajo Visau-Bistra dve milji od meje ter tri miljo od železniškega križišča Valea-VasauJui. Kadar Rusi zavzamejo to mesto, tedaj bo Nemcem odrezana cesta in železnica od Tatar prelaza. Tukaj bo Malinovski-jeva armada oddaljena od četrte ukrajinske armade generala Ivana T. Petrova na Poljskem samo še .">1 milj. Armada generala Petrova stoji pri Voronijanki, na vzhodnem konču železnice, ki teče skozi Tatar prelaz čez Karpate. Na. Madžarskem je Malinov-skijeva armada na 100 milj dolgi fronti napredovala 12 milj in zavzela finlo, 35 milj od Satu-Mare, ki je še edino večje transilvansko mesto v sovražnih rokah. Rusi in Jugoslovani so na f>2 milj dolgi fronti severno od Rkoplja napredovali 24 milj za pad no od Niša fer zasedli križišče štirih železnic Belo-Liin, milj vzhodno od Skopi je—Sa rajevo—R i joka železnico. Bolgarske čete so zavzele T\urs u ml j i jo, 2.1 milj od železnice. Zaplenjene 88-milimeterske toj>ove, ki se jih Nemci naj-rajše poslužujejo, popravljajo italjanski mehaniki, ki jih je 2200 v neki tovarni, kateri so nadeli ime Italian AV i 1 lo w Run. RUSI V SOFIJI jo v vedno večem oibsegn z o-zirom na posvetovanja, ki se vrše v 'Moskvi med angleškim ministrskim predse d n i k o m Winston Churchillom, maršalom Stalinom i n angleškim ministrom in ost ranih del, Anthony Eden, (bodo ta posvetovanja imela dalekosežne posledico glede bodočega položaja v evropskih deželah. Posvetovanja, ki se v rš e vsled predloga Winston Churchilla, in ki so izredno iskrena, se bavijo sedaj v prvem o-ziru glede končnega vsestran- NADALJEVANJE ZBOROVANJA, KI SE JE VRŠILO V DUMBARTON OAKS Posvetovanja, ki so se vršila v Dumbarton Oaks, Washington, D. C., se nadaljujejo v Moskvi. — Vse izgleda tako, da bode Rusija prevzela dosedanji vpljiv Anglije v gotovih deželah Evrope. Glasom poročil, ki pri'haja- . Kakor rečeno, podrobnosti in tudi kakovosti posvetovanj v Moskvi, dosedaj še niso znane, toda kdor je sledil razvoju sedanjega položaja, ve, o čemu bi se ta posvetovanja morala vršiti. Položaj v Evropi in tudi drugod se je radi vojne taiko izvamredno spremenil, da so se tudi politični in ekonomični vpljivi dveh najvažnejših evropskih velesil, o-ziroma Anglije in Rusije, povsem -spremenili: Medtem, ko je bila pred vojno Anglija prva velesila v Evropi, prevze ma sedaj R-nsija polagoma tp-skega napada na Nemčijo in da prav gotovo, prvenstvo v tudi z končno okupacijo Nem- p,VPnni okupacijo čije, kakor smo v " Glasu Naroda" že poročali. Poleg tega se pa vodje Rusije, Anglije in Z jedi njenih držav, tudi posvetujejo glede raznih drugih vprašanj, ki iso izključno ev-ropška, in morda tudi z ozi-rom na način po katerem bodo Rusija končno pričela vojno proti Japonski. Sovjetske eete korakajo po ulicah Sofije, glavnega mesta Bolgarske. Usmrtitve slovaških partizanov Nemška radijska postaja je 11. oktobra sporočila, da je slovaška kvizlinška vlada žu-unika dr. Josipa Tisa izdala nove odredtbe za <'!h^trejše*, zasledovanje zločincev" in je [»osebno -sodišče obsodilo na smrt 48 oseb, ki so bile obdol-žene, da so pomagale čehoslo-vaškim partizanskim četam, ki se ilx>re za osvo4>ojenje svoje dežele. Po vladni naredbi se proti razsodbi sodišča ne more pritožiti in vsaka sodnijska obravnava mora biti končana v .3 dneh. Berlinski radio je sporočil, da je nacijski list "Gardista" '». Oktobra prinesel vest, da je 'bilo po prekem sodu obsojenih 48 ljudi na smrt, ker so bili vdeleženi pri umoru Slovakov in Nemcev, ker so se bojevali v vrstah partizanov in ker so vodili vohunsko službo osa partizane. Poročilo dodaja, da je »bila obsodfba takoj Izvršena. Slovaški. kvizlinški predsednik vodja dr. Josip Tiso je izjavil, da ga njegov stan kot duhovnik ne bo odvrnil, da ne ne l>i odobraval smrtne kazni za »zdajalce slovaške neodvisnosti. Ameriški vojak vjel Strica Pvt. I»uis 'Gžntterefr iz SK. Louis, Mo., je bil določen, da izpraša nekega nemškega vje-tega stotnika. Predno pa je mogel pričeti z izpraševanjem, je nemški stotnik vrprašal Gatitererja, kako se piše. Ko mu pove, stotnik porine vojakovo puško vstran in ga objame. Bil je njegov stric. KUPITE CN "EXTRA" BOND OANCI V Moskvi Evropi. To dejstvo ne povdarjajo le razni diplomat je in časnikarji, temveč t-udi ljudje, ki so prvaki z ozirom na svetovno politiko. Že preti letom dni je maršal S m n t s, ministerski predsednik Zveze Jngoafriških dežel, ki je tudi član angleškega vojnega kabineta v Londonu, povda.rjal, da bodo po vojni tri evropske velesile za ve-dno izginile iz površja svetovnega vpljiva (pri tem je mislil Francijo, Italijo in Nemčijo), in da bode postala Rusija glavna in vsestranski od-ločevalna velesila v Evropi. Radi tega. je tudi gotovo, da «e bode pri sedanjem posvetovanju v Moskvi odločilo, se li bodo vse nade, katere so 8 člani konference v Dumbarton Oaks izrazili, končno obistini-le; ker pa prevladuje pri sedanji konferenci v Moskvi prava iskrenost med Churchillom in Stalinom, zamore svet od sedanjega posvetovanja pričakovati vse najlbolje za povojno dobo. Neprestano rastoči vpljiv Rusije je vsemu svetu tako jasen, da o tem sploh ni treba še posebej povdarjati. Ta vpljiv je povsem soliden v kolikor pride iztočna Evropa v pošte v, namreč vse od Finske na skrajnem severu, p a d o Sredozemskega morja, vštevsi ves Balkan. In rnsiki vpljiv je trni i opažati, danzadiiem v večjem obsegu, v ostali Evropi, tako da sega sedaj vse do morske ožine La Manehe. In na Daljnem Iztoku je vpljiv Rusije uprav velikanski. Na glavne j še vprašanje, katero je treba že sedaj urediti, in s katerim se bavijo pri posvetovanju v Moskvi, je pa najbrže vprašanje Dardanel, kajti znajto je, tla Rusija zahteva svolboden izhod preko D a rd a n e 1 na Sredozemsko morje. Dardanele so bile glavna točka vsega angleškega, vpljiva, točka, radi katere je Anglija postala prva velesila v Evropi in tako tudi vladajoča sila Osrednjega Iztoka ter potoon tega—vladarica Daljnem« Iztofkn. —To so- tor a j glavna vprašanja, katera se sedaj rešujejo . ai.. iUŽltlT" n ' WEDNESDAY, OCTOBER 18, 1944 fRANOVUBI Lb Im 44 GLAS NARODA" f 4 $ ffOHjl OF TBB I^OPUi1 Owned and PuhUA^l by Slorenic PubUshktg Company, (A CorpOnrflon) s*ki»r, PMri(k«i ^u( H*. Treasurer; Josrph Lupsha, Sec. «.»<«• of taišn^m of the conmUoe an« addrmes of above officers: 21S WBCT 18th STREET. NEW YORK 11, N. Y. 51st TEAS "Alas Xaroda" !* feme* ewy day except Saturdays, Sttadays and Holidays. Subscription Yearly f7. Advertisnnpnt on Agreement. ZA CEIX> LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: $7*—; ZA POL LETA $3.50; ZA CETKT LOTA ff._ '•Glas Haroia" h*aja tU dO HiiOM aobot, nedelj in praznikov. ••GLAS NARODA," 21« WEST lftih STREET. NEW YORK 1U "sTi. CHfiim 8—1541 Roosevelt in Dewey (Nadaljevanje.) Rooseveltu so poznani vsi problemi, ki jih bo treba re-i-iti po končani vojni. Poleg tegn vživa najvocji ugled in spoštovanje med vsemi narodi sveta, .kot nlkdo drugi. Na. mirovni konferenci *>o Roosevelt s svojim poznavanjem svetovnih razmer mosfel dowi največje narodnosti ®i različne i a rode, kajti delegati na mirovni konferenci bodo v njem videli velikeea moža, »kateremu je poglavitna ■smernica: — PRAVTCA. In Roosevelt se ho tli mirovni fcortferenei potegoval za pravico vsakega naroda, to vemo iz njegovega sedanjem delovanj*, iz njogmih govorov in njegovih izjav. Dewey je ir vsem tem neisknšen. Pole# te#a je izolaejo-nist, to se pravi, da tio?o Ameriko voditi po svojih lastnih potih, ne oziraje na ostali sirot, Ncfoeim dežela brez tesniti nos doma rosno ukvarjale raz \ezi z drugimi deželami v sedanjem modernem oasu ne more|nP narodno-obrambne Slovenci v številkah (Prijatelj Jože nam je napi- Na Madjar^kem 100 kv. km. z sal obširno pismo, v katerem nas naproša, da bi povedali, koliko nas je prav za prav Slovencev* in koliko meri slovensko oženil jo ? N,a to vprašanje ni prav lahko odgovoriti. Že doma smo se radi med seboj sporekli zaradi številk. Nekateri so bili hndo skroirini, dru.^i so zopet mahali okrog sebe s številkami kakor jim je to pae govorilo srce, polno zgodovinskih spominov. Slovenci moramio biti predvsem stvarni. To resnico v velikih časih tako radi pozabljamo, ker vse preveč verujemo v pravičnosti zelene mize.... Pri številkah moramo biti še prav posebno previdni, ker je računstvo stvarna znanost, in tudi Zato, ker si moramo biti s temi stvarmi na jasnem, da ne zapademo v neresno?ti Lahov. Madjarov, Komoev in tudi drugih, ki so s svojimi, doma za pečjo sfabrieiranimi številkami, poskvKali slepiti svetovno javnost, pa so se nesmrtno blanijirali, in o potem tudi druge njihove navedbe naletele na veliko nevero. O številu Slovencev so se pri 4.400 Slovencev; Skupno 24,850 kv. km- z 1,621,-500 Slovencev. Ti Slovenci prebivajo na strnjenem slovenskem ozemljil. Seveda pa imamo vse polno naših ljudi raztresenih ne samo po Evro-pi, pač pa po vseuf svetu. Ce preštejemo tudi te Slovene^, dobimo takole se>in-vo: 1-—Na strnjenem ozemlju 1,-621,500 iSlovencev; 2.—Po ostali Jugoslaviji 60 tisoč; 3.—V Avstriji in Italiji izven -trnjenega ozemlja 14,000; 4.—V Nemčiji (MTestfalsko) 41,000; 5.—-V Zdrir/.enih državah 250 tisoč; 6.—V ostali Ameriki 18,500; 7.—"Dfrugod po svetu (Egipet itd.) 15,000; Skupno je vseh Slovencev 1o-rej 2,020,000. Strnjeno slovensko ozemlje je danes razbito na tri države. «rrrrtne sovražniee >loven>*tvn med Nemčijo. Italijo in Ma-djarsko. Po veri je Slovencev katoličanov. okro£r P»0,000 je pro-'testantov (v Prekimirju) in o- , .. . . _ „ j ----------organi- krog 6,000 jih je pravoslavno napredovati in ne more svojemu narodu prinesti blagosta-jzacije, posebno CiriKVfetodova Vere iija. Ije one drŽave zagotovijo svojim državljanom zadovolj-; družba, drut>vo "Rranibor" | yV) :tevjlu .nm Slovenci maj no življenje, ki imajo Ro*podars.ke in trgovske zveze z dru-j "Slovenska Straža", "Rafae-'hen evropski narod, gimi državami. | lova družfba" in še druge ne r^i . • f __, -_ . « , j « v. . strogo narodno-obramtbne usta- lKoIaejontstivna drzavn je zašla na pot nazadnjastva m___ « ... , , . ., 1 nove. Veliko delo je napravilo društvo "Branibor" pred dru- KAJ VSE POTREBUJE. JO NAfcl TRPINI V JUGOSLAVIJI Minst«»r za notranje zadeve, soeijalne politike, zdravja in javna dela v jugoslovanski vladi v Londonu, g. Sava Ko-.sanovič je le dni [»oslal g. Zlatkii TJalokoviču, predsedniku "War Relief Fund of A-merieans of Sontli Slavic IV-^cent?' v New Yorku kablo-gram, ki je sledeče vsebine: "Seznam nujno ]jotr<{»ncgu materijala po redu važnosti: Prvo, moška in ženska obleka; e prične na večno zamrznenih tundrah v Snomi, odno-no nad severnim polarnim k r o o m ter se razprostira nekako 2500 milj proli jugn v-e do polu-t ropičnega Sredoze ni s k e g a morja. Ako'hi bila ta ltojna črta pri nas, v Ameriki, bi se-ifida * od * sredine velikanskega otoka fireenlanda na skrajnem severu našesra kontinenta, pa v><« v državo Virgin i jo v /je-»■injenih državah. Na v-ej tej ogromni l>ojni črti bojujejo >e čete sovjetske ruske vojske, iz-iurši na malem ozemlju na itaniji"), oziroma na okrajni južni točki ritske fronte. \* kolikor pride Suoma, o-ziroma Kirr-ka v poštev, bila je naloga ruske vf»j>ke pre- nacije una 11 p rej in j i 11 za vezn i ko v ko i- J e bila naloga zaveznikov pregnati med desetim in pet-jskrajnein jugu, oziroma na e ravnokar I*, krča le angle-ke čete. ! Z- I)Ogtrbe. Roosev-elt hoče okleniti tcane zveze z vsemi deželami svfcta, Dewey hoče deželo držati osamljeno. 4 'Prestolonaslednik'' Oton odpotuje v Evropo — na 'ribolov'1 ee ravno nas je -več kot Albancev, več kot Estoncev, več kot. Ijeton-' V povsem verodostojnih eev in približno toliko kot Li-|krogih se trdi, da je avstrijski tvineev. Samo 2nas je manj go svetovno vojno. Na žalost kot Norvežanov. Po svoji kul jo delo ostalo v rokopisu, ker tnri m civilizaciji pa se brez In poglejmo na (Rooseveltovo delo. Kaj je napravil v^^l^^ ^^ bfh^> ^^ dvanajstih letih predsednLštva za -Amerikof Vsega ne more- ffi^™ p0 ' ^ pLbnih ^^^^P^l^ti mo našteti in navesti hočemo samo nekatere najvažnejše poročevalcih izdelalo še celo ftvari, ki jih je napravil Roosovelt t«fcom *voje vlade. (statistiko Srbov na Madjar- Prvo njegovo defo, ko je *>il inavguriran kot predsednik j skom» T Romuniji; Hrvatov na leta 1953, je bUo, da je zaprl vse Ibanke dežele in jih je s «rad^canskem itd. S tem. po-lem rešil propada in naxodu. prihranU miljorte dolarjev, da'.datk,1.^ P^treglo kulturnim jih vtagatoLii niso izgdbili. Rešil je nešteto domov, da nisc bili izgulbljani. Ko je prevzel viado, je bila brezposelnost splošna. Po- in političnim organizacijam naših bratov v Beogradu in Zagrebu. S statist čno obdelavo naše sposobnosti in moralnih kvali tetah smio gotovo daleč tpred mnogimi stevilično močnejši- "prestolonaslednik" Oton prosil za i)otrcbni visa na svojem potnem listu in za dovoljenje'š-kem odpotovati — v Li^hono. Isti viri tudi poročajo, da smatra imenovani Oton kot svojo dolžnost biti "na pravem mestu** sedaj, ko umirajoči reakeijo-narji in pro-faši>ti Rnsi vedno udarjajo na raz-nihnili delih te fronte: ako preneha iajo z ofenzivi na je-dnern ofldelenju fronte, prično k ofenzivo t;rt-oj v kakem drugem oddelku. Od -rede poletja, -o prenehali z ofenzivo v od delku, čegar središč,, j,. \*ar šava, toda i>toča lialtiku: :!. na Odrskem; in 4. v Jugo-laviji, medtem ko >o istočasno Angleži pričeli z vpadom na Or- iz dežele svojih — bas ka-zapadnih Nemce iz Italije. Pri tem je bila -eveda razlika med zavezniki — kajti Finci so v veliki meri skrbeli za to. da prepodc Nemce sami iz svoje dežele, d d čim se Italijani zanašajo le na zaveznike, kateri so dosedaj očistili Italijo nekako do meoroča, — potem hode tu, zapisano na. dostojnem me-:imenovani avstrijski -fičfi-stu. Maša naloga v tujini je, rič'T delati po gozdovih, samo zato, da so imeli kaj zaslužka.-mol ji to ukvarjal naš rojak in da'to'dObm''ime" in sWe' "ki pri,,I?hi,i k;,k iz Vpeljal je WPA za javna dela, da so mogli delavci, četudi|eden izmed prvih .primorskih ^ ^ Slovenci pridobiVru-i !!^^ r. majhnim .zaslužkom T*reživljati svojo družine. Za one, kij javni h delavncev, prof. dr. I^zaVoznikih s pridnostjo, pošto-' / knkenV^irkM „ TT i \ vo el za • mutaga" človeka in za "malega" trgovca. Hotel je, da majhen človek, majhen tngovec živi in napreduje. Edinega t ripovca* ki jo odpravil, je bil veterai j>rve svetovne vojne, ki je po mestnih ulicah, prodajal jaboJka in hruške. Roosevelt je V splošnem gospodarski voz Ameriikc iz-vleHM Iz blatA in ga je zapeljal na trdno oesto. Nikdo ne bi smel poslušati dMjdb, ki jih daje mladi, ncrtkurtenl Dewey. Vse njogove obljiJx» «so snežena gaz, Id hitra zvodenL t VolifCi naj samo pomislijo, kaj je napravil predsednik Roosevelt, pa bodo po treznem premisleku prišli do prepričanja, da mom biti prihodnja štiri tata zopet nad pred-tednik: FRAKKUKJW^ANO ROOSEVELT. ga slovenskega ozemflja od ustja Soče dalje po njeni strugi do Gorice, od tod se obrne proti scvero-jzahoda do Humina ter čez Pontabelj do Smohorja na Zlili. Na severu velja črta CelovecsMjalikovec. Od tu dalje poteka strnjeno slovensko ozen^je po dosedanji državni meji na vzhod do južnih bregov (Blatnega jezera. Proti jugu se slovenska narodnostna meja proti Hvra£ki krije s? politično mejo. Od Snežnika pa se pomika preko Buzeta v Istri do Pirana. kjer pride xopet na obale Jadran^>i. morjem Strnjenega slovenskega ozemlja bi potom takem bilo: V Jugoslaviji 16^00 kvadratnih Wloittetrov x 1,093,600 Slovencev; V Julijski Krajini 6,750 kv. km. z 453,500 Slovencev; V -VstHJi kv. km. z 110 tisoč Slovehčev; bo nas narod tako v veliki Jugoslaviji kakor tudi v svetu "ostavlicn na tisto mesto, ki ga je zaslužil. 4 'Bazovica ODMERKI Meso in maščobe: Rdeče znamke od AS do 7.9, IUH) tisoč milijonov dolarjev in ii;i-š;i javnost upa, da bode te koin 'prihodnjega leta vojna končana v*\ dol h-t. Senator Tali, zastopnik države f>liio. izrazil je te dni svoje mnenje, da se imenovani doli* I.-iliko odplača v obrokih, ki hi znašali letno >voto tisoč milijonov no orožje in zdravila in sicer brez; Sladkor: zamunmo ona svetovna politična organizacija, v kateri bodo zastopani Vsi narodi "na-še'" izredno majhne zemlje, t:ik«» da IkkIo Vsi ti narotli spojili svoje dolgove v samo eden ''dolg'*. (Comn hodo dolžni. seveda niti sami ne bodo Vedeli . . . Iviipile en "extra'* bond danes! Modre znamke Afi do Z8 in A ."j do RJi 7a\ Tiedolečen čas. No ve znamko ne .bo 2S. feJ>rnarja, 1045. Čevlji: . Ijetalski znamki št. 1 in 2 v knjižici £t. 3 veljavni za nedoločen čas. .iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHih,. nova izdaja * Hammondov 8 VITO V H I ATLAS V njem hajdete lemlj^vide veega sveta, U so tako poda male slediti da-aašajim poioiikn. f ZsmljiJTidl mi v barvah. Ona 80 dantov Nirottto pri: "G LAST NAHODA"; 216 West 18tb 8%rm*t> New Yof* ti, H; T. U 0 It I I! i« iimin" TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI fZROČTU SOSEDU. DA JO PREČITA THE INCREDIBLE TITO Man of the Hour V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja Howard Fast-a Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej. "Najbolj razburljiva povest ▼ 27 letih!" Stane 25c v uradu — 30c po posti. Ker je zaloga teb knjižic selo omejena, je priporočljivo, da poiljlt« □uročilo prej ko mogoče. K naročilo priložite t dobrem zavitka gotovino oz. znamke (Zdrnženlb držav). — Naročite lahko prt: KNJIGARNI SLOVENEC PUBLISHING COMPANY tli W«t 18th Street N«r Trt 11, N. 1 WEDNESDAY. OCTOBER 18, 19M muoTuni n i i! Kanadski Ve.i ___ . - - - * • * T *> Poročilu Is raenih naeeftfai, kjer bivajo in delajo filovMeft i EVROPSKI BEGUNCI USTANOVILI HITEB NAPREDEK KOOPJWA$JVJflP NOVA PODJETJA !Vooroeali o novih podjetjih, kii*o-ra ja-vil |*orrv"ilo, pos&oto iz vladiiiih kanadskih podatkov Iz letra |»oro«"il;i j«« posneti, da trimei, ki -o prišli radi vojne v Evropi v Kanado, ustanovili tamkaj 4."» povsem novih industrijskih prijetij. Ti begunci so prišli v Kanado iz (*'eho-.lovenske, Poljske. Belgije, If umu n-ke. Nizozemsko, Francije in drugih ]K> haeijih zaoč n>lužbem»ev, >0'000*n00 pridelkov. — Po vsej Kanadi novih | tod jot i j *e hevi z ,to t Manami, katere^ ***** P^UVjh zadrug, da te za- m izdeluje za domače ,!otrel», V Jmvincui » odstotkov vseK pndel ZA GORAMI SE DANI! L BUKOV1NSKI, Pittsbui^lv Pa. To vprašanje vedno kroži O, kedaj že sko^p sprožen Bo poslednji vojrii ' strel. Ko »ovrag bo razorožen Zmoto svojo bridko klel. Kadar sirom po deželi Se začuje pesmi glas: Alir ljudem na zemlji celi. Bodi izdaj in vsaki čas! Med pomenki pri ljudeh — Mamicam se po sinili toži. Ženam pa po njih možeh. Ali na ugibe take Nikdo ne odgovori. Yse pa misli so enake: Za gorami se dani! trgovec s petrolejem možnost, tla uporabi- AIA^3 mero za nakup od maksimalno $KK) mate rijala za postavljanje nove ali popravilo staie sesalke za bencin ali cisterne od več kot 65 galonov. Omejitev na $100 je veljavna za vsako napravo f*o>ebej. Meni AAO velja samo za materijal. potreben za: - - « Rojakinja v bolnišnici Fred^lvema tednoma je roll kin.jo~"Mr-. Matildo Pavlic iz Sr. Albans, L. 1., pri delu v tovarni zadela kap na desno stran života. Prepeljana je Wla v St. John's Hospital v Rnooklymt iti n.ieno st.-tnjo jo zelo resno. VSEM ČLANOM V P. Z. "B". » *.» ' ' ''i K~ Kirklaud T^atce', On t. .. Ker se je mnogo' pisalo po časopisih in vprizorila podhi propaganda po odsekih V. P. Z. B. glee podpisa L. »lravjeta, s e m molčal radi tega, ker zadeva ni bila pretresena na držav, sodišču, dasiravuo sem poskušal že dvakrat prej stvar dognati do konca. Ontario so vojrii begmvci ustanovili novih |M»djet i j, v QurJteeu 17 in |>o eno jtodjet je v pioviueeijah Saskatchewan in British Oolnm- bia. MNOGO ZAVEZNIŠKIH VOJAKOV V ALBERTI l>e Winton, Alta. — Tirkaj>nje mesto je nekako ^ red i sve "zavezniškega vojaštva, v kolikor r pridejo letalci v |to^tev. To vojaštvo je naravno opremljeno z stičnimi si oblekami, toda n.M romali posameznih vojakov so prišitki, na katerih je čitati imena najraznovrstnejših za-vezni^kih držav, na primer: t4t"*el»osloven»»ka ••Belgija**, *• Francija **, ** Nizozemska**, itd. Ti vojaki -o namreč učenci avijatike in spadajo k mednarodni vojski zaveznikov. V-i. kar jih je v tukajšnjem vojaškem ta-bori'M-u, -o mnogo doživeli, predno srečno prišli v Kanado. Tako je na primer pripovedoval .lan , ki je rodom <'oh. kako je srečno fc,VtiM>giiil i/, svoje domovine takoj, ko so naciji prekoračili mejo in zasedli v^e pokrajine mali' republike. Na j preje je bežal na Poljsko in o« I In m v Francijo, <»d kjer so ga poslali v Afriko in si«»er k francorJki lei^iji tujcev. Ko j«* I'rjincija napovedala vojno Nemčiji in nje-itiin atelitmn, pridejali so ga kolonij id nema IcNUtvu v Ttinizu in kasneje v Algiern. O«! talil je kasneje |>otoval na malem tovornem 1 »a mi len v Anglijo. Na tem potovanju, ki je bilo dolgotrajno, jim je zmanjkalo hrane in tako >o vojaki in mornarji prebili Štiri dni na morju skoro brez vsake hrane. Albert. —, ki je rodom Belgijec, jo tudi do-f sjm I v- Anglijo jio ovinkih potem, ko so Naciji zasedli njegovo domovino; potoval je namreč. preko Francije v Marseille, od tam v A-1'riko, oziroma v Oran in Casablanca in šele f^I tam v Anglijo. Hendrik, ki je ro,4f?3 osob in samo tekom lanskega leta so te zadruge izposodile članom lepo «voto v znesku dočim znaša premoženje to- vrstnih zadrug v Kanadi svoto $31,210.81::. Racijoniranje piva Begi na, Saskatchewan. — V proxnnciji Saskatchewan je lokalna vlada uvedla racijoni r.mje piva in sicer tako, da zamore vsaka o-f;f#ta v nadialje kupiti mesdčno le po dvanajst "piniovih" steklenic piva. Istočasno pa pro-vinieijonalna vlada poroča, da tamkaj ne primanjkuje ječmena. Pameten deček Kitchener, (Int. — Tukajšnja javna šola je priredila tekmo med dečki, ki so tekom poletja imeli svoje 4'vrtove zmage**, in razpisala razne nagrade. Nek devetletni deček je skle-i il dohiti saj tretjo nagrado, da-iravno ni i-mel svojega vrta in tako je na dan "nagrade" v-tal, ko je njegova mati še spala, vzel V sobi šopek je-en ski h cvctljic imenom •astre *, odst ranil ovenele lisfe, dejal (vn etlice V po-s«;tlo in jih obkoli! z — krompirjem, katerega j«' njegova mati prejšnji dan kupila — in tako je pripravil svoj pridelek** za Šolsko razstavo ter ga veselo odnesel v šolo. Njegov ••pridelek*1' si<-er ni bil prvovrsten, toda iH-iteljiec so mu že hotele prisoditi tretjo nagrado, ko so med krompirjem našlo izredno velik krompir take vr-te, ki raste le v Zjcdiujonih državah, ne pa v Kanadi. Tako je prišel ob nagrado in njegova mati ob kupljeni krompir. The Supreme Court of Ontario Matt Speli ar, toži te Li Joseph. Vin t ar, obtoženec Zapisnik poravnave 1) Obtoženec prizna, da .,e on govoril, za kar ga tožitelj toži. 2) Obtožence trdi, da on ni mislil s temi izrazi škodovati tožiteljn. 3) Ako je bil tožitelj s tem oškodovan, fVbtoženec zelo obžaluje 4) Za vzrok oUlolžitve obtoženec trdi, da se je on opi ral s polnim zaupanjem na resničnost, informacij, katere je on dobival, in brez 1cb informacij on ne bi imel povoda, da se tako izraža ter pri znava, da so 'bile neresnične .">) Vpoštevajoč zgornje izjave, rrfbe stranki soglasno skleneta, da se ta zadeva konča brez nadaljnih stroškov. ITniloybury, dne 1. oktobra, 10-14. (Lastnoročni podpisi) •'Matt Speliar,** tožitelj •'Bruce Williams", zastopnik • Joseph Vintar," Obtoženec "Fred J. Perry,** zastopnik. Nestrpnost onih oseb, ki so silile J. Vintarja, da naj me toži in doseže to, da bi jaz odstopil kot predsednik V. P. Z B. prej, kakor bi bili šli preti sodišče, mora biti vsakemu v dokaz, da so one osdbe vedele, da J. Vintarjeva obtožba ne more biti dokazana, zato so se bali počakati sodnikovega re-z o! tata. Vein dobro, da te osebe hočejo meni odvzeti popolnoma Veliki borovnice Z^ZZ*^ New Westminster. B. C. — Tekom prihod- proti temu, da bi vsa zadeva njih par let ltodo v Kanadi zlasti pa v proviin- bila še erfkrat zaslišana pri vi j i British Columbiji prodajali velikanske dru&tvu in da bi se meni vr-borovnice. Farmer, E. W. Johnston, čegar nile moje pravice nazaj, kakor farma je na bližnjem otoku Lulu Islandu, se «ni je bilo Obljubljeno. Postim že več let zanima za navadne borovnice, ki članom in odsekom na raspo-rastojo v vsakem gozdu, in sedaj se mu je po- Itftgo, naj oni odločijo, kaj se si oči 1 o vzgojiti na svoji farmi borovnice, ka terih jagode so tako velike kakor majhne sli Zadovoljne neveste iz Anglije Toronto, On1.— Kakor smo že poročali, pri-haja iz Anglije vedno več nevest, oziroma žen kanadskih vojakov, ki so si v Angliji iztfnali >voje žene. Da s i ravno so tukaj razne jestvine racijonovane, je ta, začasna omejitev izr, New York, N. V. 10 __ _ 24 RADA BI IZVEDELA za mojo sestro J K R O (»BLACK, omožouo TTSKK, ki so nahaja v VV i I lock. F'a. Ako čita to oghis, naj -e oglasi sestri Jennie Oblack, 152 4i5tli Street South, Murray 7, Ft ali. 10—17 1S.19 KUPITE EN "EXTRA" BONO DANEfll Dolžnost tistih je pa zdaj, kateri so me prikrajšali pri mojih pravicah glede društva,! da storjeno krivico tudi poravnajo, kakor jo je poravnal hr. — Matija Speliar. Razdeljevalnice bencina dobe ugodnejše "Preference rating" za popravila naprav Washington. — Namestnik administratorja za petrolej, Iiaiph K. Da vies, jo naznanil, da bodo razdeljevalnice bencina mogle v bodočo dohiti ngo dnejšo ''preference nit ing" za popravila, in materija! za po piavila njihovih naprav. Po teh novih določbah bo veljala AjV-.'J mesto AA-5 za popravila polnilnih naprav in slično-ga. Ta material, namenjen napravam splošnega, obratovanja pa veljajo tudi nadalje določbo za rating AA-5. V objas-njf-nje je »i^ovodano. da dobi Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vaiim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA ^f&J E D N 0 T A NAJSTAREJŠA SLOVENSKA PODPORNA ORGANIZACIJA v AMERIKI. Posluje že 51. leto Članstvo 39,150 Premoženje $5,500,000.00 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTB ZNAŠA J2S.4H / O Ce hoM dobr« aehl Im «T«jun drmcim, *mv*mj ae pri najbolj«!, m Meni Is nadsolventni podporni onanludji, KRANJSKO SLOVEN SKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se labke nvamjet i> imrtnlne. razne po&kodhe, operarlje. proti bolem! In onemoglosti. K S. K. JEDNOTA sprejema moftbe In ienifae od 16. do M. leta: •trnke pa takoj po rojutvii In do Itf. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše rrsle certifikate sedanje dobe od S25t.M do tS.MM.M. K. S. K. JEDNOTA je prara mati rdor In sirot. Če i« olsl Man aU članica te mogočne in bogate katoliške podporne onenniiaeij«. potrudi m ta pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnini In za vse droge podrabnostt se okrnite aa uradnike In oradnlee kmjemib draft** K. B. K. Jednote. alf pa aa: GLAVNI 351-353 No. Chicago Street, IT R A D Joliet, Illinois i- naj naredi zdaj. Z mojega i-- mena je grdi madež opran, IKNJIGARNA Slovenic Publishing Company I216 West 18th Street New York City Razprodaja K] po 50 centov komad. IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA I Domače živali Spisal Damir FHgel Kreutserjeya sonata Spisal L. N. Tolstoj S Andrej Ternove Spisal Itu Albrebt preganjanje indijanskih . misijonarjev Spisal Josip Splllman 12 Frank Baron Trenk Po rasnlb virih napisal Ojnro Pandor!« IS Pariški zlatar Poslorenll Silvester K. I« Pravljice In pripovedke sa mladino Spisal SIlTeater Knintnlk IT Vojnimir ali poganstvo in krst Spisal Josip Ojrrtner IS Hladim srcem - Dragi zvezek. Zbirka za slovensko mladino. Sptatl Ksaver MeSko Štl indent naj bo Spisal Fr. S. Finžgar 25 Duhovni boj (Izdala družba sv. Mohorja) L. Skupoll 26 Denar Dr. Kari Englls — Poslovenil Dr, Albin Ogrls Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, je onit ki ga niste kupili I IS Snneiki invalid ' Spisal SllTirtor Kodatnlk 15 Praški Judek Spillmaimova povest vel Josip Vole Pre- IOKE 28 Magda (If-rai — Alojzij Remee 29 Peterdkove poslednje sanje (Igra i — Parel Gol in 30 Potopljeni zvon (Ifrr.il — Gerhart Hauptmann 31 Revizor (Igra) Nikolaj Vaslljevl« 32 Spodobni ljndje (Igra) — r*. Uporne 33 Črne maske (Ijrra) — U Andrejev 34 Antingone (Igra) PosloTenll a Colar 36 Sveti Jnst (Igra) — Spisal dr. F. Petronlo 38 Tončkove sanje na llklav-iev večer (Igra) — J. BrbeZafkla W. Boje tSBTfcer Je taloga teh knjig aelo omejena, Je prt narofiln priporočljivo gymtt ablrk, da aam bo aa ta naOn an*tM mhp mdoroUMt ■fiUa MKUOA WEDNESDAY, OCTOBER 18, 1044 TRAROTUn E. PROKLETA :: Spisal KMTI.B RICHEBOURG Is francoščine prestavil J. L. S (144) 'Ločila ... Ali mi odpustiš? Jn ti tudi, Blanche r O, vedve jokata; to sc pravi: da! Vedve se Ibosta imeli radi ter ostaneta zmerom skupaj, in bodeta srečni... Jaz sem storil toliko hudega; pa Bog pozna moj kes! On mi v ne-končni Svoji milosti odpusti iu me ne zavrže! . . ,e še enkrat vzdigne. •Kdo je tu govoril!" ziijeclja s težkim glasom. Staii prijatelj .J allies Mellierov, ki se skriva pod be-jaško obleko..." Ali, ha, lia! (Mas .lean Renaudov! Gkis Jean Renau-dov!" jeclja Ja«ques Mellier. "Jacques Mellier, Jean Renaaid ni več v Ca ven ne-i, •Jean Rena ud je prost, on je tu, on govori z vami! Hvala J \am lepa, Jacrpies, za vse, kar ste moji hčeri naredili, in/ cc je to zadnja v;*ša ura, naj se v miru preseli" vaša duša na oni svet!" OUrac umirajočega je bil kakor oasarjen. Domača fronta Enajst unij pomorščakov je držalo obljubo da ne bo štrajkov Washington. — War Shipping Administration pravi, da je 1,1 unij pomorščakov, ki (►!>_ segajo pretežni del onih 155 tisoč neož, ki služijo v trgovski mornarici Zed i nje ni h Držav sto-odstotjjo držalo svojo obljubo, da ne bodo stavkale, odkar »e Zed i njene Države nahajajo v vojni. ISJ tem so neizmerno pomagale doseči .stabilizacijo industrije. WSA pravi, da so >e takoj začetkom vojne sestali uradniki unij in prvaki vlade in industrije, ter se zakleli. da ne bo stavk, dokler traja vojna. Obljuba ni bila ni kdar piekršena. Takoj potem o unije mornarjev večinoma uvedle bolj te-no disciplino v vMah svojih članov in določile stroge kazni za prestopke določb in predpisov proti pre dolgemu odmoru na kopnem Te stroge odločbe in globe so še vedno v veljavi, pravi WSA. Program nege za otročičke skrbi za četrt miliona otrok '*Mardoehe, Jean Rena ud!. zašepece. "Jaz te vi- katerih očetje se nahajajo v vojni službi Washington. — Katharine F. Ijenroot, načelnica uiada za otroke pri ministerstvu za tavi Merry Widow" v tW\\* York City Center no ljudskih cena diru, jaz te vidim... O, rad bi še Živel... Otroci, otroci, po glejte, kaka svetloba, kako solnce!... Se nekoliko je liropel, jiotem se trikrat stegne ter težko pade nazaj. Jean Rena ud se nagne če® njega, opazuje ga nekoliko trenotkov, potem se zopet vzravna rekši: "Z njim je pri kraju." liim ila in Blanche udarita v jok. "I lx>gi .laoques zašeče Jean Renand. 'Tsojeno ti oliočičkov. Obenem pa je ob .•e bilo, da ne boš videl sina svoje Ločile!" 'javila načrte, katere izdelujejo ŽdMjri se tujec ogl.isi za Renaiulom besede«*: "Božja volja je bila, da sin ni prišel k njemu, ki mu je ubil očeta!" "Kilo hte vif" povpraša Jean Renand. "Brž izveste. Naj se ženski najokata. Jaz vas iščem. Z vami imam govoriti." Oba moža zapustita *i>l>«. l*rišedši iz sr*l>e prične Jean Renani>od, ki me je iapni seval, ki... O, kako se že zoveT Kje li je, da se mu morem zahvaliti za vse, kar mi je storil?" "Kmalu se mu boste mogli zahvaliti; kajti on hoče še več storiti za vas! Poslušajte me, Jean Renand: Leon, sin Lucile Mellierove..." "Ah, njeg-a tudi poznate t" "Da. On in Blanche se ljubita." "Da," "No, prijatelj moj, da se oba mlada človeka združita, je potrebno, da se objavi, da je Jean Renaml nedolžen." "O, to ni moffoče, to ne srne biti! Taka objava bi očrnila ime Mellierovo, ime, katero ima Lucilin sin!" "l>»on nima imena svoje matere, nego ime svojega o-četa." "Ime svojega očeta ima? . . "Da, jaz vam ne morem še vsega povedati, Jean Rc-naud. Samo še to: Nepričakovana smrt Jacques Mellierovu je mojo nalogo tukaj olajšala. Z OlTATKLJEM J# znano, kako m j« vae podražilo te imvmotako tudi tiskovni papir in drugo tiskarski potrobi&no. Da si rojaki saaignrajo rodno dopotfljanje tista, lahko gredo upravnittvn na roko s torn, da imajo vodno, če lo mogočo, vnaprej plačano naročnino. ALI NE BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO SE DANES in ne čakajte na opomin, ker s stem prihranite upravništvn nepotrebne smAkeY * zdaj v nekaterih državah, da se zagotovi tem otročičkom z<1] aviiiško nego za čas prvega leta. doba, za katero je kongres oo sredstvih fondov za nadzorovanje zdravja otrok, katerih očptje se nahajajo v vojaški službi. V skladu z načrti posameznih držav, bodo otroci deležni zdravniške ne-gp bodisi v urarlu zdravnika bodisi na konferencah o zdravju majhnih otrok. V posedi ti i h slučajih bodo fondi na razpolago tudi za uvedbo dodat nih predavanj o otroškem zdravju. Prodaja šolskih avtobusov zopet prosta Washington.—l'rad za vojne transporte je objavil, da bo prodaja starih avtobusov za šole in druga lokalna transportna podjetja od 15. oktobra naprej zopet prosta. Dosedanje določbe so bile popolnoma ustavile razpečavanje vseh avtobusov. vozov cestnih železnic, tovornih avtomobilov, predelanih za transport potnikov, splavov in drugih ladij. (OWI.) priljubljena filmska in oder-ska igralka, prikupljiva zvezdnica v "Lil'«' Willi Father", čarobne igre na Broad-wnyii v Umpire Theatre v New Yorku. Arthur Marget-son igra vodilno vlogo. "Life With Father" <-in temelji na < iarein'e Dava. Vpri^oritclj j«- Omnii* Seri in. katerimi nastopa tudi posebna plesna skupina v slikovitih rus&ili narodnih nošah ter proizvaja krasne ritske narodne plese, vzlbuj-a posebno pozornost. Predstavil se vrši neprenehoma od zjutraj do pozno zvečer vsak dan ter po zmernih ljudskih cenah. * Ruski film v New Yorku V gledišču Stanley, na 7. avenue med 4".\ in 41. ulico, predstavljajo dnevno od M. do-pohluc nadalje, dva nova ruska filma imenom "Novi (Ju-liver", v katerem nastopa tri lisoČ pritlikovcev in film " Volua-\'ohi;i"? vkiitereni nastopa slavna rus-ka pevka Lju-1k>v Orlova. Oba filma sta izredno smešna in polna zdravega ruskega humorja. 'Laura" Sedaj se proizvaja v Roxy griHlaliŠen na ."><>. e«»>ti in 7. a veni v New Yorku, zanimiv filmu po imenu "Laura," v katerem v glavnih vlogah nastopajo (reue Tin lev, Dana Andrews, , in X'ineent Price, poleg tega filma je tiuli na programu velika oderska predstava. Razne pevske in plesne točke, med SVOBODA SE BLIŽA — NAROD POTREBUJE POMOČI! Krvoločni Nemec je našim bratom in sestram v sta rem kraju odnesel vse, tako da nima ničesar, s či mer bi po osvobojenju mogel pričeti novo življenje. Golih rok je in kliote: "POMAGAJTE!" Zbirajmo obleko, orodje in vse, kar je najpotrebnejšega pri vsaki hiši, da jim bomo poslali V RIDGEWOODU, L. L, je skladišče na WAR BELIEF FUND OF AMERICANS OF SOUTH DESCENT (Bundles for Yugoslavia) na: 665 Seneca Avenue, vogal Gates Avenue. V NEW YORKU pa: WAR RELIEF FUND OF AMERICANS OF SOUTH SLAVIC DESCENT 282 - 9th Avenue, blizu 25th Street. Zberite, kar morete pogrešiti in prinesite ali pošlji, te na gori označena naslova! (lasopisi v Sloveniji Angleška radio postaja je nedavno sporočila uradu za vojne informacije v Wasliing-toiiu. da za sovražno fronto v zasedeni Sloveniji redno tiskajo časopise t»4.(NM) izvodili in jih razpošiljajo po zasedenih krajih. Po osvobojenih krajih Slovenije je sedem tednov potoval ameriških vojni poročevalec dames Matthew in poroča, da štiri poglavitne slovenske liste razpošiljajo iz Il'0 tajnih krajev. "Neverjetno je, kako morejo ti resno izgledajoči in krasno tipkani listi biti tiskani," pravi Matthew. "Pa pri vsem tem ima vsak teb štirih listov naklado K»,0<>r> izvodov v deželi, ki je v oblasti nemške armade. Uredništvo "Slovenskega Glasnika", ki je uradni list, se nahaja visoko v gorah. Tiskajo gn na treh različnih krajih, kajti veliko število lista ni mogoče razna&ati čez Savo aH pa po Gradec-Trst železnici. Zato posebni sel hodi skozi te ovire in nosi s seboj rokopise. Urejeno je tako, da ima vsakdo, ki govori slovensko, pa če živi tudi v avstrijski meji, priložnost biti v zvezi s svojimi ljudmi in zavezniki." ŠIVALKE na moških klobukih: dolga sezona. Vsaka dobi kite samo ene barve in blok za celo sezono. Stalno delo. DARTFORD HATS 710 BROADWAY NEW YORK CTTY ŠIVALKE Rabimo šivalke na Wilcox-t«ibl*s iu Singer zig-zag šivalne stroje. Vprašajte na: lJf W. 2211*1 STRE FIT, (Gth Floor), NEW YORK CITY 10—12 to 19. DELO DOBE: Sivalkc na zigzag stroje, iz-vežhane na moških klohukih-Vprašajte pri: KRAl^T HAT MANUFACTURER. 44i> Lafayette St., New York City. lO—Hi, 17, is Pordukcija koles na debelo zopet svobodna Washington. — War Production Board je naznanil, da jo produkcija koles — ki je bila dovoljena le v dveh tovarnah od dvanajstih, tekom zadnjih pet let — zdaj zopet postala možna v velikem obsegu. 5. LETOf "p®P°,n® ialoiflra!'« — Alktrmon. Tinte« LIFE WITH FATHER ARTHUR MARGETSON NYDIA WESTMAN Zares nav#w»ljlvat navdihnjena In presunljiva igra* t'itnteljem "Olawu Xanida" se pripnro^M. da lega ne zamudijit! EMPIRE THEATRE. Hi nad- way in 4«th St.. XT PR. G-HK40 Zvefer 8.4«. Popoldne ob sredah In Hobotah 2.40 Z I V I IZVIRI Spisal IVAN MATIČlC Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih počet kov v starem s-lovanstvu do današnjega dne. Cena $2 Lično v platnu vezana. 13 poglavij — 413 strani KNJIGARNA SLOVENIC PUBL. COMPANY 216 W. 18th Street New York 11 KUPITE EN "EXTRA" BOND DANES! AMERICAN WILD LIFE V knjigi Je natanCno popisano življenje posameznih živali, živetih na 3Ubem. t morju in ▼ zraku, tako -OAH. Poleg poljudnega popisa !n pri|iove-dovanja vsebuje knjiga 327 StJK