Temeljni kamen za novo elektrolizo Ne vem, kako so se in se pričenjajo graditi takšne in podobne tovarne drugod v domovini ,iin . svetu, prepričan pa sem, da jih ima le malo takšno dolgo z najrazličnejšimi ovirami posej ano pot. Ideja in odločitev o modernizaciji proizvodnje primarnega aluminija v TGA sta že stari, prestari. Iskanje najrazličnejših variant je trajalo občutno predolgo, vendar je bilo po~ svoje tudi razumljivo: nujnost modernizacije, predvsem s stališča racionalne proizvodnje ni bila tako izrazita, saj so bili tudi pogoji gospodarjenja bistveno drugačni, bistveno manj ostri in zahtevni kot so dandanes. Če k temu dodamo še prav pobalinsko', vendar prefinjeno strokovno in samoupravno pretepanje med posamezniki, skupinami 'in tozdi, se je pričetek gradnje nenehno odlagal in oddaljeval. Gornje ugotovitve seveda ne veljajo za zadnji dve leti, ko je v delovnem kolektivu končno prevladalo, spoznanje, da je že ovir izven delovne organizacije več kot preveč in da je potrebno združiti sile za dosego cilja, ki smo si ga zastavili. Nekorektno bi bilo zamolčati pozitivne prispevke mnogih, ki so v razvoju TGA pomagali iskati pot k ciljem v pretkelih obdobjih, toda odgovor na mnoga vprašanja in odgovornost za vrsto odločitev je bilo in je potrebno' dati in prevzeti v zadnjem času. Osnovna izhodišča projekta modernizacije in cilji, ki jih želimo doseči, ao znana, neštetokrat preverjena, neštetokrat objavljena, na žalost pa tudi vse prevečkrat netočno in nekorektno interpretirana iz mnogih strani. (Nadaljevanje na 3. strani) P Položili smo temeljni kamen za novo elektrolizo Gledalci Naši pevci Med slavnostnim govorom Temeljni kamen je položil direktor investicijskega sektorja Ivan Kodrič Med polaganjem temeljnega kamna Gostje aluminij 2 Slavnostni govornik, Danilo Toplek, predsednik KPO Menim, da je prav, če se jih danes še enkrat spomnimo. Ti so: 1. z vlaganji v osnovna in obratna sredstva ohraniti in povečati ' proizvodnjo primarnega aluminija, pri tem pa zagotoviti a) nizke potroške surovin in energije b) visoko produktivnost c) ustreznejše delovne pogoje d) ustreznejša zaščita okolja e) maksimalno izrabo obstoječe infrastrukture, opreme in znanja 2. doseči maksimalno zadovoljevanje potreb po aluminiju in Al-polproizvodih slovenske predelovalne industrije, s tem pa zmanjšati njeno uvozno odvisnost, ob hkratnem povečanju deleža izdelkov višje stopnje predelave. Da ta izhodišča projekta in njegova zasinova temeljijo m realnih predpostavkah dokazujejo nešteta preverjanja in ocene v dosedanjem poteku izvajanja. Svojevrstno potrditev njegove realnosti, predvsem pa nujnosti, pomeni odziv porabnikov aluminija im polizdelkov iz cele Slovenije pa tudi iz drugih republik, ki že več kot dve leti, 'kljub nemaj nim težavam in razvojnim ambicijam, vlagajo del akumulacije v TGA, da bi si zagotovili nadaljlnjo nemoteno in kvalitetno oskrbo. Res, da bomo danes slovesno položili »temeljni kamen« za novo elektrolizo, toda njeni pravi temelji s!o bili položeni že mango prej. Položeni' so bili takrat, ko smo spoznali, da lahko le s trdno voljo in nemajhnimi lastnimi napori napredujemo. Rezultati samoupravnega odločanja so pokazali, da se največji del kolektiva zaveda nujnosti modernizacije pa tudi vseh težav in dodatnih naporov, ki bodo potrebni za njeno realizacijo. Naj večji del bomo morali opraviti sami, pa čeprav bo zaradi tega potrebno rešiti in spreminjati nekatere z leti pridobljene navade in razvade. Sopotnikov in opazovalcev ni nikoli , manjkalo, zdravi del delovnega kolektiva pa bo moral diati odgovor, kako dolgo jih je še pripravljen prenašati in vlačiti s sabo. Prej kot se jih bomo znebili, prej nam bo boljše in lažje. Neštetokrat smo izpričali, da se zavedamo svojega dolga družbi, se zavedamo Obvez, M jih z oovb investicijo sprejemamo. Menim, da smo doslej opravičili vlogo dobrega gospodarja m to jamčimo tudi za v bodoče. Projekt, ki ga moramo končati v predvidenem roku pomeni odgovor današnje generacije delavcev in strokovnjakov TGA, ki ima za razliko od prejšnjih neprimerno manj izbire, zato pa tudi neprimerno več odločnlosti, da ga izvede. Časa za pohvale in zahvale, pa tudi graje bo še dovolj, saj delo, ki nas še čaka, ni niti majhno niti enostavno. Pa vendar je potrebno povedati, da smo se dosedanji aktivnosti srečali tudi s številnimi ustanovami in posamezniki, ki so se aktivnlo vključevali v reševanje problemov. Vsem tem smo hvaležni, oddolžili pa se jim bomo lahko le z napredovanjem del na projektu. Vsekakor pa je potrebno povdariti nemajhen prispevek delavcev Impola, ki so s svojo odločitvijo izpričali trdnost povezanosti z uslodo TGA, hkrati pa navkljub mnogim težavam izpolnjevali obveznosti do svojih kupcev, Sovlagateljev. Toliko o teh, (M so bili pripravljeni pomagati, pomagati z nasveti in delom. Kaj naj rečem o tistih, (ki bi še kar naprej gobezdali, kritizirali, modrovali, se sprenevedali itd., ob tem ne prevzemali nikakršne materialne odgovornosti za 'konkretne rezultate ne samo TGA in Impola, temveč, katerih poslovanje je Odvisno od nemotene oskrbe iz tega sistema? Najboljše nič, saj so nam že dosedaj požrli vse preveč časa, potrpljenja, pa tudi denarja. Pravijo, da »pik komarja manj peče, če ti ga je uspelo zmečkati«. Nekaj jih bo tudi današnji kamen! ! ! aluminij 3 Postavitev prvega stebra za elektrolizo C Kadrovske vesti DELAVCI, KI SO SE ZAPO SLILI V TGA KIDRIČEVO V MESECIH APRIL IN MAJ 1986 V TOZD Tovarna glinice: Franc Marčič, Dušan Hauzer, Davorin Herga, Mirko Šeruga, Miran Arnuš, Franc Klajnšek, Janko Perko, Franc Gajšek, Ivan Emeršič in Franc Peršuh V TOZD Proizvodnja aluminija: Marjan Cigula for Marjan Cvetko V TOZD Predelava aluminija: Andrej Vidovič V TOZD Vzdrževanje: Željko Cmrečnjak in Jožef Pišek V TOZD Promet: Feliks Kodrič, Miro Komet, Štefan Ros, Janez Kosi, Lovrenc Šijanec, Stanko Kostanjevec, Danilo Rodošek, Branko Klarič in Avguštin Kovačič V DS Skupnih služb: Matjaž Sotler, dipl. oec., Zvonko Kutnjak, Zvonko Frčeč, Dušan Plàgi, Albin Kozel in Jožef Strdžič V TOZD LLBK Trbovlje: Midhad Hadrovič, Svetolik čululejeviič, Hermina Gorišek, Magda Pavelšek, Vlado Hrnčič in Senad Bosnič Iz JLA so se vrnili: Stanislav Hojnik, Silvo Pernat, Ludvik Hriberšek, Slavko Vek, Miran Emeršič, Izidor Tur-ščak, Igor Purg in Marjan Avguštin DELAVCI, KI SO ZAPUSTILI DELOVNO ORGANIZACIJO V MESECIH APRIL IN MAJ 1986 Iz TOZD Tovarna glinice: Davorin Herga Iz TOZD Proizvodnja aluminija: Stanislav Krajnc, Milan Zabukovnik, Marjan Pongra-čdč, Vlado Kovačič, Srečko Lah, Igtor Drevenšek in Stjepan Verteš Iz TOZD Predelava aluminija: Branko Antolič in Danilo Hertiš Iz TOZD Vzdrževanje: Mah-medalija Mujanovič, Stanislav Kovačič, Janko Kirne, Peter Kropeč, Stanislav Tomažič in Marjan Zelenko Iz TOZD Promet: Silvester Tomanič in Ivan Križanec Iz DS Skupnih služb: Dragica Peklič in Milica Markotič Iz TOZD LLBK Trbovlje: Senaida Karamujič, Venčeslav Zupančič, Alojz Čretnik, Me-sud Pervanič, Franc Aleš in Sandi Okom V JLA so odšli: Janko Krajnc, Primož Rojko, Benjamin Ivančič, Slavko Krajnc, Branko Vajskopf in Bojan Cemenšek Upokojeni: V TOZD Tovarna glinice: Maks Bezjak V TOZD Proizvodnja aluminija: Martin Godec, Jožef Piajnšek in Rudolf Bedenifc V TOZD Vzdrževanje: Jožef Ciglar V DS Skupnih služb: Albina Martinkovič V TOZD LLBK Trbovlje: Martin Cestnik Umrli: Iz TOZD Vzdrževanje: Franc Jakalič Iz DS Skupnih služb: Anton Horvat ISKRICE HH Nikomur ni na čelu zapisano, kar ima v srcu. X X X —■ Ni tako neumnega človeka, da ne bi za kaj bil. X X X — Za misli ni nobene uzde. Začelo se je zares Elektroliza C in tovarna anodnih blokov pod streho do konca tega leta Začetek gradnje prostorov za vzdrževanje ZAHVALE Drugega junlija se je začelo zares. Po sklenjeni gradbeni pogodbi z Gradisom in Kon-st ruk tor jem so se pričela izvajati gradbena dela v vrednosti približno 3,5 milijarde 'dinarjev. Graditi smio pričeli elektrolizo C, ki je srce projekta MPPA1 in nekaj spremljajočih objektov: objekt vzdrževanja (veritilska, mizarska in gradbena delavnica), razširitev strojne delavnice aluminija in transformatorske postaje pri tovarni anodne mase, transformatorske postaje pri elektrolizi C in dveh zaklonišč. 20. junija smo tudi odprli ponudbe za tovarno anodnih blokov (oblikovalnica, skladišče, peč in setavljalndca s predelavo ostankov). Vrednost teh del bo okrog 1,5 milijarde. Tako bo že junija v gradnji 10 objektov v vrednosti 5 milijard dinarjev. Ocenjujem, da je to po vrednosti 60 odstotkov vseh gradbenih del za projekt MPPA1. Menim, da napredovanja del ne kaže preveč opisovati, saj je pogled čez gradbiščno ograjo na fotografiji v Aluminiju bolj' zgovoren. Povem naj le, da morata biti elektroliza C in tovarna anodinih 'blokov do konca leta pod sreho, ostali objekti pa predani v uporabo. Danes bom malo podrobneje predstavil objket elektrolize C, o ostalih objektih pa kaj več v naslednjih številkah Aluminija. Objekt elektrolize C ni samo ena proizvodna 'dvorana kot sta to obstoječi elektrolizi, ampak dve popolnoma enaki dvorani (CI in C2), razmaknjeni za 30 metrov. Končna dolžina obeh dvoran ho 550 m, v vsaki pa bo 80 elektroiiznih peči, ki bodo večje od sedanjih (cca 5 X 10 m). V sredini ista glavni proizvodni dvorani povzeani z vezno dvorano 16 x 30 m. Ta služi prvenstveno za prečni transport žerjavov, v prvi fazi pa bo služila tudi za povezavo to-kovodnikav. Gledano iz zraka bo elektroliza C podobna veliki črki H. V prvi fazi bosta zgrajeni obe proizvodni dvorani nekaj čez polovico dolžine (cca 300 m) in vezna dvorana-. Proizvodni -dvorani bosta široki po 23 m in bo Skupna pokrita površina elektrolize C 14.500 m2 ali skoraj 1,5 hektarja. Proizvodni dvorani lahko po tlorisu razdelimo v tri sektorje: južni vhodni sektor, sektor peči in sredinski povezovalni sektor. Prečni prerez si bomo najlažje predstavljali, če ga primerjamo s prerezom elektrolize B. Zasnova je podobna, le da bodo vhodni in delovni podesti v elektrolizi C v višini terena. Dvorani bosta v odprtem ukopu globine 2,60 m, da bo omogočeno zračenje peči. V tej globini bodo tudi temelji peči. V južnem vhodnem sektorju bo povozni podest v višini terena (kot 0,00), po celotni širini dvorane pod tem podestom pa tečejo tokovodniki od usmernikov do peči. V sektorju peči je ob eni fasadi podest širine 6 m za oskrbovanje peči (prevoz anodnih blokov, prevoz tekočega aluminija...) v višini vrha jeklenega korita peči. V vsaki dvorani bo 40 peči bočno postavljenih v samo eno vrsto na osnem razmaku 6 metrov. , Tokovodniški krog bo sklenjen skozi sredinski povezovalni sektor, ki je po zasnovi enak južnemu vhodnemu sektorju dopolnjuje pa ga vezna dvorana, ki pa ni podkletena. Tako bo tokovodniški krog sklenjen od usmernikov skozi dvorano Cl, prečno pod vezno dvorano in nazaj skozi dvorano C2 do usmernikov. Osnovno nosilno konstrukcijo tvorijo prečni okvirji na osni razdalji 12 metrov. Vsak prečni okvir je sestavljen iz dveh AB stebrov do vrha žer-jaivne proge (kota + 2.60) povezuje pa jih jekleni okvir, ki tvori strešno konstrukcijo. Strehe in fasade bodo iz profilirane Al pločevine pritrjene na sekundarne jeklene konstrukcije. K elektrolizi spadajo še pomožni objekti in infrastruktura. Pomožni objekti: transformatorska postaja, fcompresor-ska postaja, procesno vodenje in čistilna naprava bodo med proizvodnima dvoranama, usmerniki pa prečno na južni strani po celi širini, približno tako kot so sedaj za elektrolizo A in B. Na gradbišču delamo od 6. do 18. ure. Sobote in nedelje so zaenkrat še proste, če bo potrebno, bomo delali tudi ob sobotah in nedeljah. O izpolnjevanju rokov je po dvajsetih 'dneh težko govoriti, vendar so vsi objekti približno teden dni pred 'roki v terminskem planu. Ljubo Kampi Ob odhodu v pokoj sé zahvaljujem Izvršnemu odboru sindikata TOZD Promet za pogostitev in darilo. Enako se zahvaljujem tudi sodelavcem •iz. kurilnice za darilo, ki me bo vedno spominjalo na čas našega skupnega dela. Vsem želim obilo delovnih uspehov in zdravja. Vinko Čuš V zimskem času mi je snežni plaz poškodoval mojo domačijo. v težki nesreči pa nisem ostal sam. Poverjeniki Osnovne organizacije sindikata TOZD Tovarna glinice so med sodelavci izvedli pobiral-nio akcijo in mi izročil finančna sredstva, ki so mi bila materialna in moralna pomoč. Za izkazano pomoč se vsem darovalcem iskreno zahvaljujem. Anton Vidovič Kumer Alojz, mat. št. 1620, zaposlen v pleskarski skupini TOZD Vzdrževanje, sem že 2 leti v staležu zaradi hrbtenice, se iskreno zahvaljujem TOZD Vzdrževanje za odobritev zdravljenja v Dobrni, ki mi je zelo koristilo. Vsem še enkrat hvala. Zaposlenim želim še veliko zdravja dn uspehov pri madalj-nem delu. Alojz Kumer Dopisujte, vaše članke pričakujemo do 10. avgusta 1986! aluminij e aluminij i Kako smo poslovali TABELA I: Dinamika poslovanja — indeksi fizičnega obsega Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu maju 1986. Kolona indeksi v tabeli I prikazuje odnos dosežene proizvodnje tekočega leta s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta ter odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z letnim planom poslovanja 1986. Plan DOSEŽENO I N D G K S I TOZD/PROIZVOD Enota mere _ poslovanja 1985 1986 1986/85 1986 V. MB V. Hü V. üh 7:5 8:6 7:3 8:4 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat^SAl203 t 9.353 44.153 9.721 41.261 8.118 43.006 84 104 87 97 Kalcinirana glinica t 8.547 41.633 7.971 39.448 8.590 42.863 108 109 101 103 Prodani hidrat AI203 — red. proizvod. t 400 2.000 27 497 1.018 124 51 -fšgspredelava t . SB — 360 2.090 — 11271 61 Skupaj (kale. gl. + pr. hid.) t 8.947 43.633 8.331 41.565 9.087 45.152 109 109 102 103 Raztop. vodno steklo t 774 3.771 523 3.604 696 3.641 133 101 90 97 Zeolit A-suhi t 153 745 217 663 170 817 78 123 111 110 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolit. Al — ha'a A t 1.754 8.534 1.790 8.709 1.851 8.829 103 101 106 103 Elektrolit. Al ~ hala B t 1.984 9.663 2.070 10.081 1.928 9.620 93 95 97 100 Elektrolit. Al — hala BP t 184 828 94 460 167 838 178 182 91 101 Skupaj hale A+B t 3.922 19.034 3.954 19.250 3.946 19.287 100 100 101 101 Anodna masa t 2.083 10.912 2.069 12.687 2.047 10.850 99 86 98 99 TOZD PREDELAVA ALUMINIJA Al formati — za prodajo t 1.444 7.036. 1.155 8.198 1.710 10.572 148 129 118 150 — za izparilce t i ■muH — 568 286 703 124 šf- za stikala t — —. • — — — 15 _ Al žica U- E AljIt^P-H t 213 1.037 278 560 197 727 71 130 92 70 A' trak §§• ozki za prod. t 206 1.006 234 619 40 743 17 120 19 74 Al trak E- ozki za rond. t 340 1.655 356 1.233 316 1.868 89 152 93 113 Rondelice t 170 827 171 670 194 842 113 126 114 102 Al trak j§- široki za prod. t 340 1.655 442 1.268 126 36 29 3 37 2 Al trak B široki za izpar. t 250 1.216 451 800 48 138 11 17 19 11 Izparilci t 119 579 150 661 108 573 72 87 91 99 Al zlitine Ssr gnetne t 705 3.434 564 3.627- 975 3.125 173 86 138 91 — livarske t 743 3.620 467 3.667 498 3.236 107 88 67 89 Predzlitine: last. por. t 92 448 73 431 139 474 190 110 151 106 Drogi za kline + stik. t 10 47 — 3 __ 40 85 Tokovodniki za MPPAI t — — — 1 i : g - '1' 80 104 1 Livarna skupaj t 4.632 22.560 4.341 22.305 4.717 23.196 109 104 102 103 Blagovna proizvodnja t 3.940 19.194 3.461 19.270 3.928 19.958 113 104 100 104 Pretapljanje Al t 170 827 561 1.189 115 202 20 17 68 24 TOZD Tovarna glinice V mesecu maju smo proizvedli 8.118 ton Al hidrata AI203 in s to količino nismo dosegli planske količine za 1.235 ton oz. 13 %. V času od I—V smo proizvedli 43.006 ton, kar pomeni, da nedosegamo plana za 1.147 ton (indeks 97), glede na enako obdobje preteklega leta pa prekoračitev za 1.745 ton oz. 4 %. V petem mesecu smo proizvedli 8.590 ton kalcinirane glinice (indeks 101), Al hidrata AI203 smo prodali 497 ton (indeks 124), to znaša skupaj 9.087 ton in presegamo planirano proizvodnjo za 140 ton oz. 2 %. Kumulativna proizvodnja kalcinirane glinice in prodanega hidrata AI203 je 45.152 ton, to je 1.519 ton oz. 3 % več kot smo načrtoval v letnem planu poslovanja. Iz tabele II je razvidno, da smo pri proizvodnji Al hidrata AI203 v času od 1—V presegli porabo pare za 4 %, žganega apna za 199 % n električne energije za 11 %. Manjša poraba Na hidroksida za 2 %. Pri proizvodnji kalcinirane gli-nce smo od januarja do maja presegli porabo toplotne energije za 1 % in električne energije za 3 %, medtem ko smo Al fluorida porabili 53 + manj kot smo načrtovali. Majska proizvodnja raztopljenega vodnega stekla znaša 696 ton, toje 10 % manj kot smo predvideli v planu. Kumulativna proizvodnja je 3.641 ton in ne dosegamo načrtovane za 130 ton (Indeks 97). Proizvodnja zeolita A-suhega je v petem mesecu. 170 ton (indeks 111), v obdobju 1—V pa znaša 817 ton in za 72 ton oz. 10 % presegamo načrtovano proizvodnjo v letnem planu poslovanja ter za 154 ton oz. 23 % proizvodnjo v enakem obdobju preteklega leta. TOZD Proizvodnja aluminija V elektrolizi A smo v maju proizvedli 1.851 ton elektrolitskega A' in s to količino za 6 % presegli planirano proizvodnjo. Od januarja do maja smo proizvedli 8.829 ton in prav tako prekoračujemo plan za 286 ton oz. 3 %. V hali B smo v petem mesecu proizvedli 1.928 ton elektrolitskega Al (indeks 97), kumulativna proizvodnja I—V pa je 9.620 ton, to pomeni 43 ton manj kot smo načrtovali (indeks 100). Proizvodnja poskusnih peči v hali B je v mesecu maju 167 ton (indeks 91), v petih mesecih pa znaša 838 ton in za 10 ton prekoračujemo predvideno proizvodnjo v planu. V maju smo skupaj proizvedli 3.946 ton elektrolitskega Al, kar je 1 % več kot smo planirali, od januarja do maja smo proizvedli 19.287 ton, to je 253 ton več kot smo načrtovali (indeks 101) in 37 ton več kot v enakem obdobju preteklega leta (indeks 100). Vhali A smo v prvih petih mesecih porabili 5 % manj anodne mase, 7 % manj kriolita, 12 % manj Al fluorida in 2 % manj električne energije od planirane porabe. V hali B smo v času od (Nadaljevanje na 10. strani) TABELA II: Pregled porabljenih najvažnejših surovin na enoto proizvoda TOZD/PROIZVOD Enota Plan DOSEŽENO INDEKSI mere 1986 v. I.-V. 4:3 5:3 1 2 3 4 • 5 6 7 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat — AI203 — boksit t * 2,661 2,637 2,672 99 100 — Na hidroksid 100 % t * 0,11033 0,12321 0,10828 112 98 —• para t * 4,450 4,408 4,611 99 104 — žgano apno t * 0,0405 0,1017 0,0806 251 199 —■ el. energija kWh 360,653 423,397 398,602 117 111 Kalcinirana glinica — toplotna energija GJ 5,447 5,780 5,499 106 101 — para t 0,040 0,040 0,040 100 100 — Al fluorid t 0,0004 0,00019 0,00019 47 47 ;— el. energija kWh 31,228 33,169 32,210 106 103 TOZD*PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolitski Al — hala A S*-- glinica t 1,920 1,920 1,920 100 100 anodna masa t 0,575 0,520 0,548 90 95 — kriolit t 0,027 0,0275 0,025 102 93 — A' fluorid t 0,040 0,032 0,035 80 88 —- el. energija Elektrolitski Al — kWh hala B 17.971 17.189 17.557 96 98 — glinica t 1,920 1,920 1,920 100 100 — anodna masa t 0,565 0,542 0,567 96 100 — kriolit t 0,027 0,021 0,025 78 92 — Al fluorid t 0,040 0,032 0,036 80 90 — el. energija Elektrolitski Al — kWh hala BP 17.537 17.558 17.447 100 99 — glinica t 1,920 1,921 1,920 100 100 — anodna masa t 0,600 0,822 0,553 137 92 — kriolit t 0,027 0,054 0,041 200 152 — Al fluorid t 0,040 0,019 0,011 47 28 — eh energija Anodna masa kWh 16.979 18.003 16.078 106 95 — petrolkoks t 0,67165 0,66610 0,73641 99 110 — 'katranska smola t 0,338015 0,34850 0,27800 103 82 —- mazut t 0,0055 0,00083 0,00091 15 17 — el. energija kWh 160 133 128 89 85 aluminij s Izvleček srednjeročnega plana DO TGA za obdobje 1986—1990 Družbeni plan občine Ptuj, SR Slovenije in S FR Jugoslavije za obdobje 1986—1990 opredeljuje skupne cilje, izhodišča in okvire družbenega razvoja, ki jih moramo pri oblikovanju temeljnih ciljev našega razvoja upoštevati. Razvoj DO TGA predstavlja modernizacija proizvodnje primarnega aluminija. Cilj modernizacije je količinska proizvodnja 70.000 ton elektrolitskega aluminija letno, s tem, da bi v 1. fazi v letih 1985— —1988 takšno proizvodnjo na osnovi tehnologije predpečene anode, in sicer 35.000 ton v novozgrajeni elektrolizi C in 35.000 ton v rekonstruirani elektrolizi B. v 2.. fazi po latu 1990 bi povečali zmogljivosti v elektrolizi C na 70.000 ton in prenehali s proizvodnjo v elektrolizi B. Dolgoročnost proizvodnje je možno zagotoviti na osnovi sodobne tehnologije, ki se odlikuje po nizkih normativih porabe surovin in energije, visoki - storilnosti dela, primernih delovnih pogojih in zadovoljivi zaščiti okolja. Predračunska vrednost investicije znaša 40 milijard dinarjev, od tega znašajo' sredstva TGA 11,7 %, sredstva IMPOL 6 %, sredstva sovlagateljev 32,9 '%, kredit konzorcija 29,4 °/o in tuji krediti 20 %■. Po terminskem planu izgradnje ho projekt zaključen v letu 1988. Finančno poslovna uspešnost investicije je zadovoljiva, saj je ostanek čistega dohodka za poslovni sklad dovolj velik, da smo skupaj s sredstvi amortizacije sposobni normalno odplačevati vse obveznosti. Razvoj TOZD Razvoj temeljnih organizacij je v neposredni povezavi z MPPAi. V TOZD Tovarni glinice fizikalne lastnosti dosedaj proizvedene glinice ne zadovoljujejo zahtev eleklroliznih peči in objekta čistilnih naprav. Proces v čistilnih napravah zahteva aktivno glinico z visoko specifično površino, ki je sposobna absorbirati plinski fluor v količili, ki zadVoljuje zahteve varstva okolja. Takšna kvaliteta glinice je istočasno potrebna za zadovoljivo odvijanje eJektroiiznega procesa. Za prehod iz sedanje proizvodnje glinice na proizvodnjo aktivne glinice so potrebne spremembe v nekaterih fazah procesa, predvsem pri dekompoziciji in kalcinaciji. Predračunska vrednost za podprojekt glinica znaša 458 mio din. V TOZD Glinica načrtujejo tudi investicijo v povečanje proizvodnje zoolito do 20.000 ton v letu 1990 ter .modernizacijo kalcinacije. Gre za novo kalcinacij,sto peč, ki prinaša prihranek 40. '% toplotne energije, kapaciteta 300 t/dan. aluminij 9 V TOZD Proizvodnja aluminija sta v neposredni povezavi z MPPAI predvidena podprojekt anode in podprojekt aluminij. Zasnova MPPAI temelji namreč na uporabi tehnologije predpečene anlode. Podprojekt je zasnovan na končno fazo modernizacije, vendar se predvideva takšna rešitev, da se v obdobju po 1. fazi omogoči proizvodnja obeh tipov anod. Predračunska vrednost podprojekta anode znaša 7,197 mrd din. Podprojekt aluminij zajema usmernike, rekonstrukcijo elektrolize B, elektrolize C ter infrastrukturo in zaklonišče. Investicija na stlikaMšču in usmernikih je potrebna zaradi povečanega odvzema el. energije in drugačnih paramen-trov delovanja el. celic. Rekonstrukcija elektrolize B bo izvršena z uporabo dvorane elektrolize B, katodnih toko-vodnikov, usmerjevainice, katodnega dela peči, žerjavov za remont, sredstev talnega transporta, mehanizacije za črpanje aluminija iz peči, pribijanje skorje na pečeh ter prevoz in zasipanje glinice na peči. Nova elektroliza C bo imela v 1. fazi 35.000 ton letne kapacitete. Potrebno bo zgraditi elektroliznio dvorano z elektro-liznimi pečmi, naprave za suho čiščenje plinov s silosi za glinico in komandni prostor za procesno vodenje. Predračunska vrednost .podprojekta .aluminij znaša 9,537 mrd din. V TOZD Predelava aluminija bodo .potrebna vlaganja za povečanje zmlogljivosti livarne. Obstoječe zmogljivosti livarne (55.000 ton blagovne proizvodnje) ne zadoščajo za predelavo povečanih količin aluminija. Po modernizaciji (71.000 ton blag. proizvodnje) bo potrebno povečati livne kapacitete za 16.000 ton letno. Za povečanje livnih zmogljivosti je predvidena postavitev dveh livnih linij, in Sicer za litje širokega .traku in za litje bram in okroglic. Predračunska vrednost podprojekta ■,: livarna znaša 1,088 mrd din. Po modernizaciji bo TOZD Vzdrževanje zmanjšal enostavna dela, pbvečala pa se bodo specializirana opravila na pnevmatskih sistemih, hidrav-ljičnih sistemih, žerjavih in avtomatskih napravah. Prav tako se povečajo potrebe vzdrževanja novega obrata sestavljalnice anod to peči za pečenje anod in peči za pečenje aniod. V usposobitev, vzdrževalne funkcijo za MPPAI bodo potrebna vlaganja v Višini 528 mio din. TOZD Premet — transportna funkcija z vidika večjih investicijskih vlaganj ostaja na dosedanjem nivoju, kar pa seveda ne pomeni, da TOZD nc investira-iz ostanka čistega dohodka, .ki mu. ostane po zdru- ževanju za prednostne investicije. Po posodobitvi proizvodnje allumini j a se bodo v TOZD Kontrola kvalitete uporabljale obstoječe kontrolne metode, vendar se zaradi zahtev tehnološkega procesa in tržišča po hitrejši in kvalitetnejši kontroli predvideva tudi uvedba sodobnejših in v aluminijski industriji že uveljavljenih (kontrolnih metod: rentgensko fluoresceno in dl,frakcijo. Več-jii obseg storitev to zahtevnejših nalog narekuje dograditev laboratorijskih prostorov. Predračunska vrednost podprojekta kontrola kvalitete znaša 199 mio din. Plan proizvodnje Temeljna značilnost plana proizvodnje je koMčinsM porast proizvodnje kot posledica realizacije MPPAI. Proizvodnja, ki do sedaj ni kazala trenda rasti, poraste že v letu 1988 s pričetkom poskusne proizvodnje v obeh halah, od leta 1989 naprej pa dosega količine, krat smo jih z modernizacijo zastavili. Tato poraste proizvodnja glinice od 100.678 ton v letu 1986 na 107.520 .ton v letu 1988 do 110.000 ton v letu 1989. Proizvodnja elektrolitskega aluminija poraste v letu 1988 na 56.000 ton, od tega 21.000 v elektrolizi C. Od leto 1989 znaša 70.000 ton, v elektrolizi B in Gpo 35.000 ton. Prav tako narašča proizvodnja v TOZD Predelavi, v letu 1988 se predvideva 57.000 ton, od leta 1989 naprej pa 71.000 ton. Struktura asortimana se po letih ,ne bo bistveno spremenila, na račun Al formatov se predvideva več širokega traku in Al žice. Razkladanje Plan prodaje Prodaja blagovne proizvodnje TOZD Tovarna glinice se v prvih dveh letih srednjeročnega obdobja giblje okrog 1,5 mrd din, v naslednjih letih pa se zniža zaradi izpada prodaje specialnih glinic. Domača prodaja TOZD Predelava se giblje od 18,6 mrd din v -letu 1986 to 1987 do 26,7 mrd v letu 1989. Prav tako narašča po letih tudi izvoz, in sicer od 3.600 ton v letu 1986 do 9.000 ton v letu 1990, oz. od 1,4 mrd din na 3,2 mrd din. Skupaj bo tako prihodek od začetka do konca srednjeročnega obdobja porasel za 44 %. Plan celotnega prihodka in njegova delitev Pregled finančnega poslovanja po letih je narejen na osnovi cen iz leta 1985. Planirani celotni prihodek tvorijo prihodki od prodaje blagovne proizvodnje, prihodki doseženi s prodajo proizvodov to storitev izven to v okviru DO, prihodki doseženi s svobodno menjavo dela in drugi prihodki. Porast celotnega prihodka je odraz povečane proizvodnje (to se giblje od 22,9 mrd din v letu 1986 do 32,7 mrd v letu 1990. Porabljena sredstva so za variabilne stroške izračunana. na osnovi planskih normativov in povprečnih cen surovin in energije za leto 1985. Pri fiksnih stroških so po letih upoštevane s projektom MPPAI pogojene spremembe. Dohodek po letih narašča od 5,9 mrd din v letu 1986 na 8,5 mrd v letu 1988 do 10,2 mrd v letu 1989. Zaradi povečanih obveznosti iz dohodka (obresti) čisti dohodek ne ra- ste s takšno intenzivnostjo, indeks 1990/1986 je 121. Del čistega dohodka za OD je v odvisnosti od planiranega števila zaposlenih in kvalifikacijske strukture. Ostanek ČD za poslovni sklad se giblje od 1,3 mrd din v letu 1986 do 2,1 mrd v letu 1990. Plan kadrov Kadrovska politika se bo vodila v skladu z osnovnim ciljem, to je zagotovitev nemotenega poteka proizvodnje in Leta 1990, po končani realiza-bo torej cilj, h kateremu borno težili oz. :ga bomo z aktivnim kadrovanjem v petih letih poskusili realzirati. Za obdobje 1986—1990 se predvideva po TOZD oz. DSSS povprečno število zaposlenih: Naloge skupnega pomena V tem poglavju je po organizacijskih enotah oz. sektorjih opredeljen razvoj in naloge, ki jih delavci delovne skupnosti skupnih služb opravlja- TOZD število zapos .lenih 1986 1987 1988 1989 1990 Tovarna glinice 382 382 381 381 381 Proizvodnja aluminija 507 507 482 458 437 Predelava aluminija 252 260 269 275 280 Vzdrževanje 546 545 543 540 538 Promet 252 152 152 152 152 Kontrola kvalitete 78 ! 77 77 76 76 DSSS 377 371 366 363 360 Skupaj TGA 2.294 2.294 2.270 2.245 2.224 realizacije projekta MPPA1. jo za potrebe temeljnih orga- čiji MPPA1, bo v TGA previa- nizacij. Osnova za urejanje dal višji nivo telinola eile, ta razmerij v svobodni menjavi pa zahteva tudi višjo raven dela med ĐSS! 5 in TOZD je strokovne izobrazbe kot jo samoupr avm sporazum O svo- imamo sedaj. Primerna izo- bodni menjavi dela med DSSS brazbena struktura le ta 1990 in TOZD Ekskurzija v tovarno BOSCH Vodja izobraževalnega centra se je udeležil zanimive ekskurzije v Stuttgartu, kjer so udeleženci spoznali z izobraževalnim sistemom, 3d ga ima znana tovarna Bosch. Potovanje je bilo organizirano preko Skupnosti izobraževalnih centrov SRS v okvirni sodelovanja SRS in dežele Baden — Württemberg. Naša skupina je sestavljala vse izobraževalne organizacije v SRS. Namen obiska je bil ta, da spoznamo izobraževalni sistem v ZRN s specifičnim primerom izobraževanja v firmi BOSCH, M je edinstven v ZRN. Firma BOSCH zaposluje 130.000 ljudi, od tega 94.000 v ZRN. BOSCH ima lasten izobraževalni center, kjer se učenci praktično usposabljajo za delo v vseh treh letih in pol, koliko traja izobraževanje za poklic. Praktično usposabljanje je nadaljevanje praktičnega pouka iz državne šole. Tedenska obveza je 40 ur od tega je praktičnega izobraževanja v IC BOSCH 28 ur in 12 ur v šoli. Ob ogledu delavnic IC BOSCH smo ugotovili, da je praktično izobraževanje zelo sistematično, M sloni, na uporabi sodobnih orodij in CNC strojev. Firma BOSCH sama opremlja učilnice z najsodobnejšo opremo, ki je korak pred opremo v industriji in tovarni. Učenci vseh usme- ritev spoznavajo računalništvo že v prvem letniku. Poklici, ki imajo opravka z obrezovanjem kovin pa delajo na CNC strojih vsa tri leta po učnih nalogah. Izobraževanje za po-Idic (3,5 letno izobraževanje) sloni na izrazito praktičnih izkušnjah pod nadzorstvom praktičnih učiteljev. Učne naloge se ne izvajajo na uporabnih izdelkih, zato državna šola in izobraževalni center pri BOSCH nimata nobene lastne proizvodnje, kot je ta primer pri nas. Zanimivo je Oblikovanje programov izobraževanja. Programi se oblikujejo na zvezni ravni in samo 10% programa je lahko specifičnega — izbirnega za določene izobraževalne centre. BOSCHOV center ima to možnost in je edini v deželi Baden — Württemberg, M si prilagodi program svojim potrebam. Seveda je ta izbirni del programa pod strogo kontrolo deželnega in zveznega ministrstva za šolstvo. Financiranje šolstva je ravno tako na zveznem nivoju. Osnovna dejavnost in vzdrževanje državnih šol se finansira iz državnega proračuna, opremljanje učilnic in predvsem delavnic pa je stvar zainteresiranih tovarn, ki ta kader potrebujejo. Finansiranje izobraževalnega centra v BOSCHU pa je izključno BOSCHOVO. Zanimivo je, da pripravništva v ZRN ni, je pa podaljšano izobraževanje na 3,5 let. Učenci, ki obiskujejo izobraževalni center BOSCH imajo štipendije od 670—880 DM mesečno in jim je zagotovljena zaposlitev. Delavci se imajo možnost šolati ob delu ali med delom glede na interes firme. Možnost šolanja ob delu ima vsak državljan, tudi nezaposlen in je brezplačno. Pri tem obisku so zanimive naslednje ugotovitve: 1. Sistem poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja je enoten za iste poklice na zvezni ravni. 2. Izreden interes združenega dela, da učenec pridobi čim več znanja, ki je potrebno za bodoči poklic. Ta interes se kaže v opremljanju učilnic z najsodobnejšo učno tehnologijo. 3. Izobraževanje je sistematično dosledno, brez odstopanj in sloni na praksi ob sodobnem orodju .in, strojih. Klasičnega frontalnega pouka, kot je pri nas ne poznajo. Zelo dosti uporabljajo avdivizualna sredstva. 4. Učni program je zelo usmerjen v stroko in delo. 5. V izobraževanje je vključenih zelo malo otrok tujih delavcev. Stane MEDIK Pregled opravljenega dela in priznanja pripadnikom civilne zaščite Teden dni v juniju je potekal v znamenju civilne zaščite. V času med 16. in 22. junijem so se na vseh nivojih od delavne organizacije, krajevne skupnosti, občine, republike do zveze, zvrstile razne aktivnosti. Občinski štab civilne zaščite je 20. junija organiziral osrednjo občinsko proslavo ob dnevu civilne zaščite. Pozitivno^ je ocenil dosežke v civilni zaščiti in podelil zaslužnim občanom in pripadnikom civilne zaščite priznanja in sicer plakete in značke civilne zaščite SFRJ. Med dobitniki značk so tudi trije delavci naše delovne organizacije: Vraz Avgust in Zupanič Alojz iz TOZD Vzdrževanje in Lah Ivan iz tozda Tovarna glinice. Štab civilne zaščite TGA pa je prav tako ocenil svoje delo in dosežke civilne zaščite v preteklem letu v naši delovni organizaciji ter najbolj zaslužnim podelil priznanja v obliki knjižnih nagrad. Knjižne nagrade so dobili: Štefan Nahb erger iz tozda Tovarna glinice, Josip Kovačič in Marjan Rampre iz tozda Vzdrževanje, Nežnka Artenjak iz tozda Promet ter Slavica Mlakar in Jernej Plavčak iz DSSS. Oceno dosežkov civilne zaščite v TGA je podal načelnik štaba Milan Šmigoc. Posebni poudarek je dal vzgoji in izobraževanju pripadnikov civilne zaščite in ostalih delavcev TGA, opremljanju enot civilne zaščite, sodelovanju med štabom krajevne skupnosti ter občinskim štabom in zakäa-njanju delavcev. Rajko Matijevič (Nadaljevanje z 8. strani) Kako smo poslovali !—V prav tako porabili vseh surovin manj kot smo načrtovali: kriolit (indeks 92), Al fluorid (indeks 90) in električna energija (indeks 99). Pri proizvodnji poskusnih peči v hali B smo prekoračili samo porabo kriolita za 52 %, anodne mase smo porabili 8 % manj, Al fluorida 72 % manj in električne energije za 5 % manj kot smo načrtovali. V petem mesecu smo proizvedli 2.047 ton anodne mase ter s to količino nismo dosegli planske količine za 36 ton (indeks 98). Kumulativna proizvodnja je 10.850 ton in prav tako ne dosegamo plana proizvodnje za 62 ton oz. 1 %. Pri proizvodnji anodne mase smo v prvih petih mesecih porabili 110 % petrolkoksa, 82 % katranske smole, 17 % mazuta in 85 % električne energije. TOZD Predelava aluminija V livarni in obratu predelave smo v maju proizvedli 4.717 ton različnih livarniških proizvodov. S to količino smo presegli plansko količino za 85 ton oz. 2 %, proizvodnjo v istem mesecu preteklega leta pa za 376 ton oz. 9 %. Kumulativna proizvodnja je 23.196 ton in je za 3 % večja kot smo planirali v letnem planu poslovanja. Mesečna blagovna proizvodnja je 3.928 ton in s to količino dosegamo plan. V času od I—V znaša 19.958 ton in je za 764 ton večja od načrtovane (indeks 104). V maju smo pretopili 15 ton Al za tuje naročnike oz. 68 % planirane količine. Od januarja do maja znaša pretaplja-nje 202 toni, to je samo 24 % planiranega pretapljanja. Gradivo pripravila: Dragica Leskovar aluminij 10 V KOČI POD TRIGLAVOM V boči pod Triglavom, ko megla pokrila njegov je vrh, prvič srečala sva se. Komaj masmehe im poglede sva izmenjala, že dalje si odšla. Ko temna noč zajela je vrhove in dioli, v plamenu petrolejke spet zagledal sem dolge pšenične lase, tvoj obraz im na njem nasmeh. Kot starega znanca si me pozdravila, o novicah me povprašala, pripovedovala o hoji na vrh si mi, a jaz zvesto sem te poslušal, ko si dejala: Ljubim te! V koči pod Triglavom najina je ljubezen vzklila v siju majhne petrolejke, ki bo pravkar ugasnila. ZAKAJ zakaj sem te spoznal? bila si moja prva prava in edina ljubezen nisem te osvojil preveč sem te ljubil moje srce je polno . prepolno da bi . moglo še enlbrat ljubiti zakaj le zakaj sem te spoznal? pogled nasmeh in moje srce se je vžgalo nisi me sprejela minute na avtobusu trenutki na hodniku tvoj pogled nalsmeh pozdrav nisem osvajalec preveč sem plah neizkušen a vendar hotel sem te osvojiti osrečiti Mi bo kdaj uspelo? Janezek Ciani sekretariata MS ZKS za Podravje in gostje na obisku v TGA dami sekretariata medobčinskega sveta ZKS za Podravje so obiskali našo delovno organizacijo z namenom, da bi se bolje seznanili z našo naložbo, ki se zdi nekaterim, čeprav smo začeli že z gradbenimi deli, še vedno sporna in nerazumljiva, zato bi o vsem kar so videli in slišali, poročali vsak v svojem okolju, kot je poudaril sekretar MS ZKS Matija Gjerkeš. Po temeljitem ogledu proizvodnje je sledil pogovor z vodstvom tovarne, sodelovali pa so tudi predstavniki druž-benopoKtičnih organizacij Podravja, član predsedstva CK ZKS Rafael Razpet, predsednik republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost Eiiik Vrenko, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Ciril Baškovič in drugi. V razpravi je bilo veliko govora o neobjektivnem poroča-. nju nekaterih sredstev javnega obveščanja, M velikokrat vzbuja nezaupanje pri tujih partnerjih, pa tudi domačih. Izvršni sekretar predsedstva CK ZKS za raziskovalno delo Ciril Baškovič je poudaril, da nàs take stvari ne bi smele motiti, če imamo dovolj strokovnih utemeljitev, s katerimi lahko odgovorimo tudi tistim, ki hočejo nagajati. »Nismo prišli sem, da bi odločali o tem, ali je vaša naložba upravičena ali ne, bistveno je, dia dela že tečejo, z javnostjo pa bo potrebno v strpen dialog«, je poudaril. Po živahni razpravi je bilo slutiti, da bo bitka za naš cilj MPPAI trajala tako dolgo, dokler ne bo iz nove elektrolize pritekel prvi alufhinnij. To pa se bo po besedah predsednika kolegija zgodilo aprila 1988. Vera Peklar DRUGI O NAS Posojilo IFC za naložbe v Tamu in TGA LJUBLJANA, 7. julija — V Ljubljanski banki so danes predstavniki Mednarodne finančne korporacije (IFC) iz Washingto-na, ki jih je vodil izvršni podpredsednik korporacije sir William Ryrie, ter mariborskega Tama in TGA Kidričevo podpisali pogodbe o posojilih te mednarodne denarne ustanove za nove naložbe v omenjenih slovenskih delovnih organizacijah, medtem ko Ljubljanska banka-združena banka garantira za ta posojila. Tam bo v naslednjem obdobju izpeljal precejšnjo naložbo v proizvodnjo novega, sodobnejšega zračno hlajenega motorja za težja vozila, posodobil pa bo nekatere druge proizvodne zmogljivosti. Predračunska vrednost naložbe je okoli 46 milijard dinarjev, računajo pa, da bodo čez dve leti z novo naložbo imeli tudi možnosti za 20 milijonov dolarjev dodatnega neto deviznega priliva in da bodo zaposlili 100 delavcev. Mednarodna finančna korporacija je temu projektu namenila 50,5 milijona zahodno-nemških mark posojila. Še zajetnejša pa bo denarna pomoč naložbi, ki se je začela v Kidričevem. Kot so danes opozorili, gre za zahtevno naložbo, ki jo je treba čimprej realizirati — po letu 1989 pa naj bi zagotovila 70 tisoč ton primarnega aluminija namesto zdajšnjih 45 tisoč ton; za izdelavo tone aluminija naj bi porabili za 20 odstotka manj energije kot zdaj. Naložba bi zagotovila, kot trdijo, ob povečanem izvozu tega izdelka prek višjih obdelanih proizvodov za okoli 25 milijonov dolarjev večji neto devizni priliv na leto. IFC je za ta projekt odobrila za okoli 32 milijonov dolarjev posojila. Kot so potrdili ob tej priložnosti, oba finančna aranžmaja pomenita nadaljevanje dosedanjega uspešnega sodelovanja IFC z Ljubljansko banko, saj je v zadnjih treh letih že več kot 100 članov Ljubljanske banke dobilo posojila te korporacije, s čimer naj bi si naše gospodarstvo zagotovilo vsako leto vsaj 250 milijonov dolarjev več neto deviznega priliva. Stojan Žitko Delo, 8. julija 1986 aluminij 12 Izdaja delavski svet tovarne glinice In aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Majda Zadravec, Mojca Cafuta, Viktorija Petauer, Majda Lampret, Srečko Širovnik, Rajko Topolovec, Marija Korada, Franc Sagadin* Ciril Majcen, Janez Liponik, Vera Peklar - odgovorna urednica — Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. Ing. — Tisk Ptujska tiskarna Ptuj — člani kolektiva In upokojenci dobivajo list brezplačno — Rokopisov in slik ne vračamo — Naklada 3300 Izvodov — Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za informiranje pri IS Slovenije št. 321/172 z dne 24. oktobra 1975.