letnik XXII številka 4 april 1985 Glasilo delovne organizacije Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo Pred prazniki Pred nami so prazniki, ko bomo nekateri za več, drugi za manj dni odložili delo v tovarni, odšli na izlet, potovanje ali z vso vnemo zakopali v domačo zemljo, da bo jeseni obilneje rodila. Prav je tako. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je prvi maj mednarodni praznik dela, ki so si ga na raznih koncih sveta priborili z mnogo prelite krvi. Zakaj si ne bi pripeli rdeč nagelj — simbol svobode, bratstva in enotnosti in se pridružili kakšnemu shodu, mitingu ali kresovanju! Veliko1 jih bo. Taka srečanja niso le prijetna sprostitev, ampak veliko več. So spomin, opomin in predvsem trdna volja, ohraniti to, kar smo na dolgi poti osvobajanja pridobili in želimo ohraniti prihajajočim rodovom. Vera Peklar Naše otroke, naše vnuke moramo seznaniti s tem, kar je bilo, kakšen je bil naš boj, kaj smo storili, da bi bila naša dežela danes takšna, kakršna je. TITO Vsem delavcem TGA upokojencem, štipendistom in poslovnim partnerjem želimo prijetno praznovanje prvomajskih praznikov M P PAI - M P P Al - MPPAI - M P P Al Investicijski program V programu aktivnosti za MPPAI smo načrtovali, da bomo dobili gradbeno dovoljenje v oktobru 1985. Ni potrebno posebej razlagati, da je ta dogodek najpomembnejši med vsemjigsaj pomeni, da so končane vse aktivnosti potrebne za pričetek fizične izgradnje. Če se ozremo za 10 let nazaj, ko smo se potegovali za isti ciIj—in če upoštevamo sedanje pogoje gospodarjenja, ki investicijski dejavnosti niso naklonjeni, potem bi se večina morala strinjati z oceno, da so cilji visoko postavljeni, roki kratki in da je organiziran in enoten pristop SOZD UN1AL in porabnikov aluminija z vključevanjem domačih izvajalcev del in dobaviteljev opreme tisti dejavnik od katerega je v največji meri odvisen tok prihodnjih dogodkov. Krog udeležencev, ki se vključujejo v razprave okrog MPPAI se širi, do bistvenega porasta pa bo prišlo ob predložitvi investicijskega programa v javno razpravo. Stekla bo razprava in ocena na strokovnih komisijah in samoupravnih organih znotraj DO in SOZD, ocenjevali pa ga bodo tudi v zunanjih institucijah (komisija za oceno investicij, Inštitut za ekonomiko investicij pri LB - ZB, republiški organi). Osnova za vse bodoče razprave v zvezi z MPPAI bo investicijski program (IR) Izdelan bo v skladu z minimalno metodologijo za izdelavo investicijskih programov, ki je zakonsko predpisana. Inštitut za ekonomiko investicij pri LB - ZB ima izdelano metodologijo za ocenjevanje investicijskih programov, ki od predlagatelja IP zahteva bistveno več informacij kot zakonsko predpisana minimalna metodologija. Razume se, da je vloga banke odločilna, zato ne bo potrebno držati njene metodologije. IP mora dati odgovor na vsa vprašanja v zvezi s projektom pred pričetkom gradnje, v času gradnje in v času obratovanja. Za boljšo predstavo naštejmo naslove glavnih poglavij IP: |^^9podatki o investitorju — proizvodni program in. kapacitete — tehnološki proces —- ekološki vidik investicije B||II||preskrba s surovinami — preskrba z energijo iin vodo — lokacija — kadri in socialni pogoji — predračunska vrednost investicije — terminski plan ’— plain financiranja —š-!finančna uspešnost po investiciji SBSIocena investicijskega programa z obrambnega vidika Vse misli v 1P so usmerjene v dokazovanje resnice, da imamo v SRS pogoje za dolgoročni obstoj in razvoj aluminijske industrije in da je zato nujno modernizirati in povečati zmogljivosti za proizvodnjo primarnega alu- minija v Kidričevem. Slovenski porabnik ne more računati na cenejšo In zanesljivejšo oskrbo iz drugega vira. Tehnična zasnova MPPAI je čista in ne pričakujemo bistvenih pripomb. Zasnova je dolgoročna in upošteva sedanje motnje na področju zagotavljanja virov financiranja v obliki fazne izgradnje. V pogojih visoke stopnje inflacije se lahko postavlja vprašanje realnosti predračunske vrednosti investicije (PVI), ki bo predstavljala po sedanjih ocenah in s podražitvami. če nismo v stanju slediti cenam po-rabnih artiklov, kako naj realno ocenimo projekt, ki mi definiran do zadnje podrobnosti. Ne smemo pozabiti, da je pogodba z dajalcem tehnologije postala veljavna šele v marcu 1985 iin da je proces prpjektaranja na strani Aluminium Pechiney komaj stekel. Na te projekte za potrebe IP niti nismo računali ampak delamo na osnovi analognih projektov, ki smo jih deloma dobili v januarju, drugo polovico pa v začetku aprila 85. Z dobavitelji opreme za proizvodnjo anod, čistilnih naprav, procesno vodenje, usmerniških naprav, večnamenskih strojev in druge opreme v elektrolizi sodelujemo dovolj dolgo, da smo dobili ponudbe in razmejili med domačimi in tujimi dobavami. Z zamudo prihajajo informacije edino za sestavljalnico anod, ker sestava dveh različnih anodnih blokov na eni liniji ni vsakdanji primer. Zapozneli dotok informacij od zunaj se odraža v zamudi >pni naročanju projekta za gradbene objekte in instalacije in iskanju ponudb domačih izvajalcev del in dobaviteljev opreme. Dosedanje aktivnosti so nastavljene tako, da bo PVI v glavnem pokrita z veljavnimi ponudbami in samo majhen del na osnovi ocenitev. Pričakujemo lahko, da bodo vse sile zunanjih ocenjevalcev usmerjene v analizo upravičenosti projekta iz narodno — gospodarskega vidika in če je iz narodnogospodarskega vidika smotrno vložiti kapital in električno energijo za proizvodnjo aluminija ter se odpovedati programom, ki bazirajo na uporabi pameti in bi nas naj popeljali iz sedanjih gospodarskih težav. Del odgovora na to bo dan v poglavju fininčna uspešnost po investiciji, kjer ne računamo na blesteče učinke zaradi trenutno nizke svetovne cene aluminija in visokih obresti za kredite, ocenjujemo pa, da smo še vedno v veliko ugodnejšem položaju v primerjavi z drugimi industrijami tako na področju proizvodnje surovin kot izdelkov višje stopnje predelave. Vzporedno z izdelavo IP tečejo ostale aktivnosti za pridobitev gradbenega dovoljenja. Za izdajo lokaaiijskega dovoljenja je potrebno še samo soglasje republiškega sanitarnega inšpektorja. Za problematiko varstva okolja je formirana posebna delovna aluminij 2 Pred garažami Kri so darovali 26. 2. 1985 1. Šeruga Franc 1960 Rucmaoai 6 390 ccm 2. Skrbnšek Štefan 1959 Tržeč 5 300 ccm 3. Florjančč Franc 1942 Moškanjci 64 390 ccm 4. Babšek Drago 1956 Majšperk 30 390 ccm 5. Volgemut Anton 1935 Žabja k 48 390 ccm 6. Bratušek Franc 1934 Šturni ovec 28 390 ccm 7. Petek Anton , 1961 Mezgovci 39 390 ccm 8. Levanič Janko 1959 Kajuhova 11 300 ccm 9. Kump Franc 1957 Senčak 11 390 ccm 10. Lendero Franc 1957 Apače 297 390 ccm 11. Emeršič Darko 1961 Tovarniška 5 390 ccm 12, Furjan Vjekoslav 1954 Anbajterjeva 7 300 ccm 13. Majcen Janez 1963 Apače 25 390 ccm 14. Danko Anton 1959 Podvinci 102 390 ccm 15. Pukšič Stanko 1959 Mezgovci 36 300 ccm 16. Serdinšek Janez 1951 Lovrenc 65 390 ccm 17. Ronfi Branko 1958 Podvinci 122 390 ccm 18. Zotlar Miroslav 1960 Stojnci 50 a 300 ccm 19. Bukovič Janez 1955 Prekomorskih brigad 9 300 ccm Varnost kolesarjev v cestnem prometu Z otoplitvijo vremena bomo na cestnih površinah srečevali vse več voznikov koles z motorjem in kolesarjev. K povečanemu številu kolesarjev je pripomogla tudi visoka cena pogonskih goriv. V letu 1983 in 1984 so na območju občine Ptuj vozniki koles povzročili 53 prometnih nezgod, zaskrbljujoče je tudi stanje prometne varnosti voznikov koles z motorjem, ki so v letu 1933 in 1984 povzročili 108 nezgod. Vendar še tako široke cestne površine niso dovolj varne za varen promet vseh udeležencev, če ne upoštevamo prometnih pravil. Vpadnice v mesto so velika nevarnost za kolesarje in voznike koles z motorjem, saj so prometne površine preozke ter ni zgrajenih kolesarskih stez, promet na njih pa je zelo velik. Svoj delež za večjo ogroženost na cestah je napravila tudi zima, ki je poškodovala ceste na določenih odsekih. Upravljalci cest zaradi slabega vremena še niso uspeli popraviti poškodovanega vozišča. Kolesarjem predlagamo, da si ustrezno opremijo kolo za varno vožnjo, predvsem, je važno, da imate na kolesu brezhibni zavori (prva in zadnja zavora) spredaj belo luč, zadaj rdečo luč in rdeč odsevnik- ter da so ostali deli v brézhibnem stanju. V letu 1983 sm-o v OZD pregledali nad 600 koles ter ugo- Razkladalna rampa tovili, da je bilo komaj 9 % koles brezhibnih, največ napak je bilo na zavorah in neopremljenosti koles s svetlobnimi napravami. Akcijo smo izvajali tudi v osnovnih šolah, kjer smo pregledali 1900 koles ter jih je bilo nad 60 % brezhibnih. Vél'ik delež za tako visok procent brezhibnih koles imajo mentorji za prometno vzgojo v osnovnih šolah, ki so organizirali servise za popravilo koles. Pri vožnji s kolesom vam predlagamo, da ne uporabljate ohlapnih oblačil kajti pri vožnji vam lahko zadnje kolo ali zobnik verige prime oblačilo in si tako ogrozite svojo varnost ali celo povzročite prometno nezgodo. Na delo s kolesom se odpravite pravočasno in v prometu upoštevajte prometna pravila. Predvsem pri spremembi smeri in pri razvrščanju na levo ali desno stran vozišča pravočasno nakažite smer, ter to opravite tako, da ne ovirate drugih udeležencev v prometu. Pri vključevanju iz stranske ceste na prednostno cesto se vselej prepričajte ali je cesta na katero se vključujete prosta. NIKOLI NE IZSILJUJTE PREDNOSTI, KAJTI TO VAS LAHKO STANE ŽIVLJENJE. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu 28. 2. 1985 1. Ogrinc Ivan 1964 2. Galun Marjan 1963 3. Vincetič Ivan 1947 4. Gregorec Vlado 1949 5. Kokol Silvo 1955 6. Gaiser Miroslav 1963 7. Zamuda Franc 1927 8. Kramberger Jože 1956 9. Podpečan Cvetka 1961 10. Greif Franc 1954 11. Lendero Danilo 1961 12. Avguštin Albin 1962 13. Vogrinec Štefan 1949 14. Černezel Anton 1938 15. Letič Janko 1946 16. Arnuš Franc 1953 17. Dolenc Maks 1959 18. Pišek Janez 1944 19. Serdinšek Anton 1945 20. Sakelšek Marjan 1962 21. Colnarič Dani 1950 28. 3. 1985 1. Ivanuša Anton 1937 2. Zafošnik Anton 1949 3. Mikša Milan 1961 4. Fišer Stanislav 1961 5. Vrabl Milan 1953 6. Mesarič Radovan 1964 7. Lamot Jurček 1952 8. Bulatovič Ivan 1956 9. Kovačec Anton 1958 10. Murata Jože 1944 11. Adamčič Marko 1961 12. Juriševič Ivan 1953 Skorba 35 390 ccm. Kungota 12 300 ccm Macinec 33 390 ccm Podgorci 28 520 ccm Majšperk 13 390 ccm Majšperk 30 390 ccm Mihovce 11 520 ccm Lovrenc 27 520 ccm Stogovci 65 300 ccm Trniče 10 390 ccm Aapače 104 390 ccm Jelovice 23 390 ccm Popovci 17 390 ccm Ob železnici 3 390 ccm Popovci 21 520 ccm Arbajterjeva 9 300 ccm Podlože 80 390 ccm Lovrenc 106 300 ccm Apače 137 300 ccm Mladinska 6 300 ccm Apače 169 390 com Mihovci 52 400 ccm Apače 20 300 ccm Mezgovci 51 400 ccm Slape 13 390 ccm Sp. Hajdina 52 ' 400 ccm Stogovci 34 390 ccm Trnovci 1 390 com Kidričevo 13 a 400 ccm Kungota 8 400 ccm Kidričevo 2 400 ccm Jurčičeva 11 300 ccm Mladinska 3 390 ccm Bife še vedno dobro obiskan Veliko časa je bilo potrebno, da smo dobili itudi v naši delovni organizaciji toliko pričakovani bife, kjer limata dve delavki, v času, ko je odiprt, polne roke dela. Prve dneve je bilo veliko obiskovalcev, nekaj tudi- takih, ki so prišli iz radovednosti, toda tudi kasneje ni bil obisk dosti manjši. Poleg naših delavcev redno prihajajo tudi delavci drugih delovnih organizacij, ki začasno delajo pri nas. Tem so predvsem dobrodošle malice, pa tudi našim se večkrat prileže sendvič, posebno, če jim malica ni bila všeč ali so pozabili oddati blok zanjo. Zjutraj prodajo veliko cigaret in kavic. Kasneje prihajajo po mleko (alpsko), kruh, klobase (10 ali 15 dag), tudi sir gre v promet, ipa še razni sokovi, coca cola in ostale brezalkoholne pijače. Tovarišici Antoničeva in Milinovičeva, ki delata v bifeju, sta zadovoljni s svojimi gosti in prometom, šaj prodata vsak dan za okrog tri stare milijone teh drobnih reci, ki šo velikokrat dobrodošel dodatek k enoličnim malicam. Vera Peklar 1. Jernej PLAVČAK, mat. št. 5896, Delovna skupnost skupnih služb, spal na delovnem mestu, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 3 mesece. 2. Darko TOPLAK, mat. št. 6474, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD. 3. Janko MLAKAR, mat. št. 6502, iz tozd Proizvodnja aluminija, zamudil na delo, izrečen ukrep — opomin. 4. Jože GAJZER, mat. št. 4980, iz tozd Fjnaizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 2 meseca. 5. Anton ŠPRAH, mat. št. 3326, iz tozd Proizvodnja aluminija, se zaletel s traktorjem AI-1-B v tako, da je poškodoval ohišje vogala-, bil na delovnem mestu v vinjenem stanju ter imel neopravičen izostanek, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 12 mesecev. 16. Franc KUKOVEC, mat. št. 5880, iz tozd Predelava aluminija, nezakonito prilastil družbeno lastnino, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja v tozd Predelava aluminija. 17. Janez STRAFELA, mat. št. 3516, iz tozd Predelava aluminija, nezakonito prilastil družbeno lastnino,i zrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja v tozd Predelava aluminija. 18. Alojz MESAREČ, mat. št. 4231, iz tozd Vzdrževanje, hotel odtujiti iz delovne organizacije 2 kom železne mreže, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 12 mesecev. 19. Franc RIBIČ, mat. št. 2943, iz tozd Vzdrževanje, bil na delovnem mestu v vinjenem stanju, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo enega meseca. 20. Milan TACIGA, mat. št. 4900, iz tozd Vzdrževanje, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odšokdnine v znesku 10 % enomesečnega OD. 21. Janko RANFL, mat. št. 6156, iz tozd Vzdrževanje, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin. 22. Alojz SMOLINGER, mat. št. 3493, iz tozd Promet, predal Francu KUKOVCU 3 kom aluminijaste jermemice, izrečen ukrep — javni opomin. 23. Franc METLIČAR, mat. št. 2690, iz tozd Tovarna glinice — neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne (odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD. 24. Branko SAVIČ, mat. št, 5275, iz tozd Tovarna glinice, neopravičeno izostal z dela 1 uro, izrečen ukrep — javni opomin. 25. Srečko MAROH, mat. št. 5235, iz tozd Tovarna glinice, neopravičeno izostal z dela 2 uri, izrečen ukrep -— opomin. 26. Drago BABŠEK, mat. št. 5780, iz tozd Tovarna glinice, ne- opravičeno izostal z dela, izrečen ukrep'-^Kjjavnii opomin in plačilo pavšalne odšokdn|ine 'V znesku 10 % enomesečnega OD. 27. Andrej KOKOL, mat. št. 6234, iz tozd Tovarna glinice, neopravičeno izostal z dela 3 ure, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 2 meseca. 28. Martin EMERŠIČ, mat. št. 6584, iz tozd Tovarna glinice, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 12 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD. 29. Franc RAJH, mat. št. 6237, iz tozd Tovarna glinice, zapustil delo med delovnim časom, izrečen ukrep ■— prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 6 mesecev. 30. Rajko SOK, mat. št. 6375, iz tozd Tovairna glinice, predčasno zapustil delovno mesto, izrečen ukrep *— opomin. A. Š. 6. Vinko VIDMAJER, mat. št. 4718, iz tozd Proizvodnja aluminija, zamudil na delo, izrečen ukrep .M- javni opomin. 7. Branko KRAJNC, mat. št. iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — zavni opomin in plačilo pavšalne odškodninče v 8. Martin VESENJAK, mat. št. 4530, iz tozd Proizvodnja aluminija, vlomil v pločevinasti zaboj za orodje v elektrolizi A, izrečen ukrep-,—p prenehanje delovnega razmerja v tozd Proizvodnja aluminija. 9. Janez AVGUŠTIN, mat. št. 6699, iz tozd Promet, neopravičeno izostal z dela 2 uri, izrečen ukrep — opomin. 10. Drago ŠTUHEC, mat. št. 5907, iz tozd Promet, neopravičeno izostal z dela 2 uri, izrečen ukrep — opomin. 11. Ivan CAJNKO, mat. št. 6163, iz tozd Promet, neopravičeno izostal z dela 2 uri, izrečen ukrep — opomin. 12. Franc GAŠPER, mat. št. 4223, iz tozd Vzdrževanje, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin, 20 % pavšalne odškodnine. 13. Slobodan JOVANOVIČ, mat. št. 6534, iz tozd Predelava aluminija, nejapravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 3 mesece in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD. Nakladanje 14. Ivan VINKO, mat. št. 4406, iz tozd Predelava aluminija, ni v celoti opravil svojega dela, izrečen ukrep — javni opomin. 15. Venčeslav TACIGA, mat. št. 6305 iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odšokdnine v znesku 10 % enomesečnega OD. MPPAI in zaščita okolja Poleg dolgoročno zagotovljene proizvodnje aluminija z nizko porabo surovin, energije in živega dela, je cilj., modernizacije proizvodnje primarnega aluminija v TGA tudi zagotoviti materialno in socialno varnost delavcev TGA na osnovi produktivnega dela v ustreznih delovnih pogojih, prav tako pa tudi zagotoviti uztrezno zaščito okolja, da se ohrani prirodno bogastvo. Kajti tudi proizvodnja aluminija, ki je veljala za velikega osnaževalca okolja, je danes v svetu s tehnološkim razvojem dosegla nivo, ki ji zagotavlja stabilno proizvodnjo z ozirom na vse večje irecikliranje procesnih materialov in ohrainjanje okolja. Seveda so bil z,a rešitev teh problemov vloženi veliki napori, da bi se našle optimalne rešitve tako z vidika tehničnih karakteristik, kakor tudi z vidika investicijskih vlaganj. Sedanji Söderbergov proces pridobivanja aluminija v TGA onemogoča uvedbo sodobnih tehničnih posegov pri zajemanju in čiščenju plinov, kakor tudi avtomatizacije in racionalnejše porabe energije. Kljub relativno mali kapaciteti proizvodnje aluminija, je zaradi sedaj neučinkovitega zbiranja in čiščenja plinov, bife žine naselja, poljedelstva in živinoreje v okolici ter na osnovi podatkov o onesnaženosti ozračja, celotno območje Kidričevega, kljub dokaj ugodnim klimatskim pogojem razvrščeno v IV. območje, kjer je zrak onesnažen nad kritično mejo. Upoštevajoč navedena dejstva ter vse dosedanje strokovne analize, je tako iz humanitarnega, kakor tudi iz eko-nomsko-Tehničnega vidika edina prava rešitev v TGA izključitev obstoječe elektrolize A in izgradnja nove elektrolize C s sodobno tehnologijo, ki rešuje tudi ekološke probleme. Torej projekt modernizacije proizvodnje primarnega aluminija pomeni začetek realizacije sanacijskega programa TGA in rešitev tistega dela proizvodnje v TGA, ki je bila z vidika onesnaževanja zraka najbolj kritična. Kljub nekaterim vplivom na okolje, ki bodo ostali kot neposredna posledica investicijskega projekta, bodo na tej lokaioijli sprememlbe ekološkega sistema v pozitivni smeri : v skladu z zakonom o varstvu zraka se bodo poleg novozgrajenih objektov postavile najmodernejše čistilne naprave. Če govorimo o sodobnem in najboljšem razpoložljivem načinu čiščenja plinov iz elektrolize, je (Nadaljevanje z 2. strani) skupina pri SEPO, ki bo pričela z delom še v tem mesecu in ga lahko pravočasno zaključi. Aktivnosti za soglasje za bvoz opreme so v teku in po naši oceni potekajo brez motenj. Podobna je ocena za pridobitev tujega kredita. Iniciativni sestanek za oblikovanje konzorcije domačih bank je za namii, konzorcij bo ustanovljen še v mesecu aprilu. Kodrič Ivan, dipl. ing. to sigurno suho čiščenje z aktivno glinico. Ta sistem uporablja lastnost glinice, da adsorbirà plinski HF direktno iz suhega, vročega (100° C) plina. Od firme do firme se ita sistem razlikuje le po nivoju avtomatizacije in načina, kako se izvede kontakt med glinico in plinom. Glinica, ki je reagirala, kakor tudi trdni fluoridi in ostali/prašni delci se izločijo iz plina v vrečastih filtrih. Zbrana glinica (sekundarna), ki vsebuje vse fluoride in prašne delce, ki izhajajo iz procesa elektrolize, se potem dozira na pečii Celotni proces je pravzaprav zaprt, vsi fluoridi in ostali delci (v glavnem glinica) se izločijo z več kot 99 odstotnim učinkom. Postavitev sistema za suho čiščenje plinov ob elektrolizi C bo imela naslednji učinek čiščenja oz. emisijo v atmosfero: — F plin: manj od 0,3 mg/ Nm3, v izrednih primerih celo manj od 0,1 mg/Nm3 — F trdni: manj od 0,3 mg/ Nm3, v izrednih primerih celo manj od 0,1 mg/Nm3 —- skupni prah: manj od 5 mg /Nm3. Rekonstrukcija elektrolize B seveda pomeni prehodno rešitev, za katero se odločamo, da z minimalnimi vlaganji dosežemo končno zmogljivost in s tem močno izboljšamo uspešnost projekta ter si tako zagotovimo možnosti za dolgoročno rešitev proizvodnje primarnega aluminija v TGA, t. j. izgradnjo 2. faze elektroleze C. Z rekonstrukcijo elektrolize B in glede na majhna finančna sredstva, ki bodo v to elektrolizo vložena, seveda ne bo zagotovljeno ustrezno varstvo okolja. Vendar že prehod iz Söderber-gove tehnologije na tehnologijo predpečnih anod- pomeni delno sanacijo delovnih pogojev in zmanjšanje onesnaževanja okolja. Pri predvideni rekonstrukciji peči na predpečne anode bo zmanjšana specifična emisija fluora, prav tako pa ne bo več izločanja katranskih par. Sama konstrukcija peči je sicer zasnovana tako, da jih je možno pokriti in urediti odvlek plinov; v tem primeru jè potrebna postavitev enakih čistilnih naprav kot bodo ob elektrolizi C, seveda pa to pomenii ogromna finančna sredstva, ki jih najbrž ne bo na razpolago. V strukturo projekta MPPAI sodi tudi izgradnja tovarne anod. Tudi ob tem objektu bodo ustrezne čistilne naprave, kjer se bodo čistili plini iz peci za kalcinacijo anod. Izbran je sodoben način čiščenja, ki je bil razvit skupaj z 'izgradnjo modernih elektroliz in v sklodu z vedno večjimi zahtevami po varstvu okolja v svetu. Proces čiščenja je razdeljen v tri stopnje: >5/? izločanje prahu — hlajenje plina —t izločanje katrana. V sklopu čistilnih naprav bosta dva elektrofiltra. Plin, ki izhaja skozi dimnik v atmosfero vsebuje tako največ 50 mg ka-trana/Nm3, malo količino S02, in male količine fluora. Glede na malo kapaciteto in* predvideno ustrezno čiščenje ostankov elektrolita z ostanki anod, predvidevamo, da bodo količine fluora tako male, da ne bodo obremenjevale okolja. Ustrezne meritve emisije iz tovarne anod, ki se bodo opravljale po zagonu, pa bodo pokazale realno emisijo oz. zahtevale morebiti tudi sanacijo s postavitvijo dodatnih čistilnih naorav za zajetje fluora. Pri vseh stopnjah tehnološkega procesa (to velja predvsem za rodding), kjer je možno prošenje, bo urejen odvlek z ustreznimi odpraševalnimi napravami. Sedanje odpadne vode iz TGA ne predstavljajo posebnih kemičnih obremenitev, po realizaciji projekta MPPAI se odpadne vode ne bodo spremenile po količini in sestavi. S predvidenimi čistilnimi napravami za čiščenje plinov, se bo v TGA močno zmanjšala emisija fluora in prahu. To bo izboljšalo stanje vegetacije v okolici tovarne in tudi stanja v podtalnici, kjer bo manjša možnost onesnaževanja podtalnice s produkti razpadanja organskih snovi in s fluorom, ki lahko tudi zaide v podtalnico s padavinami. Vzporedno z realizacijo projekta MPPAI, pa bo v TGA potrebno realizirati ureditev predelave oz. neškodljivega' odlaganja odpadnih katodnih materialov, da bo tako izločen vpliv tega materiala na podtalnico. Naj povemo še to, da se v TGA že uvaja sistem kontrole emisije, kakor tudi zasledovanje vpliva tovarne na okolje: poleg nadzora nad onesnaževanjem zraka, bo uveden tudi nadzor nad onesnaževanjem vode. Predvsem onesnaževanje zraka v TGA nismo nadzorovali. Zadnji čas je, da sedaj, ko se v TGA borimo za realizacijo projekta MPPAI, imamo vsi, kakor tudi družba od nas zahteva, veliko mero ekološke zavesti, kljub temu, da to zahteva navsezadnje velika finančna sredstva. TGA je na poti, da bo zagotovila dolgoročno proizvodnjo aluminija z majhnim vplivom na oklje In ustrezno rešitvijo problematike delovnega okolja. Ivana Bartič-Kranjčevič, dipl. ing. Dvorišče aluminij 3 Kako smo poslovali TABELE I. Dinamika poslovanja — Indeksi fizičnega obsega Iz tabele I im H je razvidno, kako Ipraizvodrtje V prvem tromesečju preteklega leta pa ne za 1.419 ton oz. 5 %. Iz tabele II je razvidno, da smo pri proizvodnji: Al hidrata AI203 v prvem kvartalu porabili 98 % boksita, 92 % Na hidroksida, 109 % pare, 185 % žganega apna in 110% električne energije. Pri proizvodnji kalcinirane glinice smo v obdobju l-III presegli porabo toplotne energije za 1 % in električne energije za 2 %. Poraba pare je enaka planirani, Al fluorida pa smo porabili 66 % manj kot smo predvideli v letnem planu. V mesecu marcu smo proizvedli 1.256 ton raztopljenega vodnega stekla iz redne proizvodnje (indeks 132) in 27 ton iz predelave (indeks 9). Od januarja do marca znaša redna proizvodnja 2.240 ton, to je 19 % manj kot smo načrtovali in 11 % več kot v istem času preteklega leta, predelava raztopljenega vodnega stekla pa je 124 ton, to je samo 14 % planirane proizvodnje. Proizvodnja zeolita A-suhega je v tretjem mesecu dosežena z 210 ton (indeks 69), v prvem kvartalu pa znaša 371 ton, to je 524 ton oz. 59 % manj kot smo načrtovali. TOZD Proizvodnja aluminija V hali A smo v marcu proizvedli 1.805 ton elektrolitskega Al in presegli planirano proizvodnjo za 51 ton oz. 3 %. Kumulativna proizvodnja znaša 5.232 ton in je prav tako za 3 % večja od planirane in 1 % manjša kot v prvem kvartalu preteklega leta. V hali B znaša marčevska proizvodnja 2.077 ton in za 22 ton presega načrtovano (indeks 101). V času od l-III smo proizvedli 6.017 ton in za 51 ton oz. 1 % presegli načrtovano proizvodnjo. Proizvodnja poskusnih peči je v marcu 96 ton (indeks 104), v prvem tromesečju pa je 272 ton in presega plan za 2 %. V tretjem mesecu smo proizvedli v hali A, B in B-6P 3.978 ton elektrolitskega Al in s to količino presegli plan za 77 ton (indeks 102), v prvem kvartalu pa znaša proizvodnja 11.521 ton in je za 195 ton oz. 2 % večja od predvidene. V hali A smo v prvem tromesečju porabili 95 % anodne mase, 76 % kriolita, 92 % Al fluorida in 98 % električne energije. TABELA II. Pregled poraibljemih inajvažnejišiih surovin na, enoto pnoizv. TOZD/PROIZVOD DOSEŽENO INDEKS mere 1985 Ul l-M 1 1 1 2 3 4 5 6 7 TOZD Tovarna glinice Al hidrat —< Al 203 — boksit t * 2,649 2,652 2,599 100 98 —• Na 'hidroksid 100 % t * 0,13562 0,10263 0,12509 76 92 — ipaira t : 4.450 4,05957 4,83012 91 109 —S žgana apno t 0,0405 0,07668 0,07508 189 185 — el. energija kWh 360,653 378,797 396,452 105 110 Kalcinirana glinica 5 toplotna energija GJ 5,445 5,80443 5,49,824 107 101 — -para It 0,0402 0,04020 0,04012 100 100 —■ Al filuoir.iid t 0,000412 0,00014 0,00014 34 34 ffb -el. energija kWh 31,174 26,839 31,943 86 102 TOZD Proizvodnja aluminija Elektrolitski Al —'• hala A lip glinica t 1,920 1,91989 1,91996 100 100 —■ ainodna masa t 0,575 0,52405 0,54834 91 95 — ikrio,lit rt 0,030 0,02216 0,02272 74 76 — Al fluori d t 0,040 0,03463 0,03668 87 92 ö- el. energija kWh 17.971 17.518 17.665 97 98 Elektrolitski Al —- hala B — glinica t ‘ 1,920 1,92035 1,92008 100 100 anodna masa t 0,565 0,53206 0,55642 94 98 — lkriiol.it t 0.Q25 0,03432 0,02790 137 112 —’ Al flliuoniid t 0,040 0,03584 0,03579 90 89 — el. ein ergi j a kWh 17.537 17.081 17.187 97 98 Elektrolitski Al — hal — gilii.nica la B-6 P t 1,920 1,91523 1,91972 100 100 —• ainodimi bloki t 0,600 0,56264 0,57021 94 95 — krioiit it 0,030 0,03663 0,02574 122 86 — Al filuorid t 0,040 0,01099 0,01563 27 39 — el. energija kWk 16.979 16.309 16.651 96 98 Anodna masa — p et rolko k s t 0,67165 0,65249 0,65156 97 97 katranska smola t 0,338015 0,36239 0,36273 107 107 — mazut t 0,0055 0,00241 0,00183 44 33 — el. energija kWh 150 118 133 79 89 Dobitnik zlatega znaka Alojz Slodnjak prejema zlati znak Po telefonu se dogovoriva za zmenek. Brez obotavljanja ali ■prelaganja za drugič pristane. Pogovarjava se v njegovi pisarni, majhnem prostoru v delu sanitarne, ikjer uraduje ikot vodja transportne skupine že ves čas odkar so šli iz zelene barake. Pričakovala sem resnega, zadržanega moža, toda že takoj me preseneti s svojo dobro voljo in humorjem. Pove, da se nerad krega, še manj s kom prepira. »Z ljudmi .moraš delati lepo, šele potem lahko pričakuješ uspehe.« V tovarno je prišel 26. maja 1959. Privabila ga je bližina tovarne. Prej jè delal v Celju. Od Pod gore, kjer je doma, pa do Kidričevega pa ni tako daleč in z vlakom so bile vedno ugodne zveze. Zaposlil se je kot transportni delavec. »Takrat nas je bilo več. Mehanizacije ni bilo in glavno delovno sredstvo je bila lopata. Težko delo smo opravljali, vendar nismo poznali besed ne bom ali ne morem, ne grem ... Sčasoma sem napredoval. Opravil sem tečaj za PKV in KV delavca, kasneje postal vodja transportne skupine. Delo je odgovorno. .Razporejam delo, da je pravočasno in kvalitetno opravljeno. To je predvsem razkladanje vagonov fn tovornjakov ter nakladanje teh. Kolikokrat se zgodi, da se česa domislim še doma in takoj odidem do telefona im pokličem v tovarno. Vsak dan obhodim 10 do 15 delovišč, povsod pa ne morem biti zraven, zato je potreben brigadir ali skupinovodja, ki je odgovoren za svoje ljudi. (Problem je, ker imamo še tudi nekaj zelo [mladih delavcev, tudi mladoletnih in tu je odgovornost še toliko večja. Zgodi se, da je potrebno delati čez polni delovni čas, ljudi pa ni. Včasih .je potrebno veliko prepričevanja. Tudi, če kdo odklanja delo, ga skušam najprej na lep način prepričati. Vedno si rečem: »delaj z 'ljudmi lepo, drugače zgubiš situacijo«. Mi- (Nadaljevanje s 5. strani) V hali. B smo presegli samo porabo kniolita za 12 %, ostalih surovin pa smo porabili manj kot smo ptaniraH™n sicer: anodne mase za 2 %, Akfluorida za 11 % in električne energije za 2 %. Pri zproizvod.nj.i poskusnih peci smo prav tako porabili manj surovin kot smo načrtovali in sicer: anodnih blokov za 5 %, kniolita za 14 %,, Al fluorida za 61 % in električne energije za 2 %. Meseca marca smo proizvedli 3.406 ton anodne mase, to je 1.014 ton več kot smo predvideli (indeks 142). Kumulativna proizvodnja od l-lll znaša 7.443 ton in je za 579 ton večja od planirane proizvodnje (indeks 108) in 1.350 ton večja kot v istem času preteklega leta (indeks 122) Pri proizvodnji? anodne mase smo porabili za 7 %. več katranske smole, 3 % manj petrolkoksa, 67 % manj mazuta in 11 % manj slim, da mi to še kor uspeva. Prijava na disciplinsko je zadnja stvar, ki se je poslužim. Menim, da v transportu naredimo več s pametjo kot močjo. Delati je .potrebno vajino, z lahkoto in pravi čas. Opraviti imamo z različnimi tovori, tudi 14 ton tehtajo. Največ, kar smo raztovarjali pa je ibilo 48 to,n v času rekon štrukelj e glfnice. Sedaj, ko poslušam in berem, da aktivnosti za MPPAI potekajo po načrtih, me skrbi, kako bo v naši skupini. Kakšni tovori bodo prihajali, kako nam bo šlo od rok. Spominjam se, da nas je bilia transportnih 'delavcev 85, ko sem prišel v TGA, zdaj mas je 50 ali 52. Res je, da je več meha,nizacije, toda vseeno se mi električne energije napram planirani porabi surovin. TOZD Predelava aluminija V livarni? in obrotul+predelave smo v tretjem mesecu proizvedli 4.784 ton različnih livarniških proizvodov ter s to količino presegli načrtovano proizvodnjo za 226 ton oz. 5,.%.., V prvem, kvartalu znaša proizvodnja 13.551 ton in je za 2 % večja od planirane. Od skupne proizvodnje znaša mesečna blagovna proizvodnja 4.314 ton in presega plan za 718 ton (indeks 113), kumulativna proizvodnja je 12.118 ton im je za 1.021 ton večja kot v planu (indeks 109). V mesecu marcu smo pretopili, 127 ton Al za tuje naročnike, to je' 34 '% planirane količin e1, v prvem kvartalu pa znaša pretap-Ijanje Al 295 ton (indeks 27). Gradivo pripravila: Dragica Leskova r Dragica Leskovar zdi da se fizično delo ne spoštuje več. Ob tem me skrbi še nekaj. Gradili bomo. Popolnoma zaupamo v vodstvo, pa vendar se sprašujem, ali bomo zmogli tako veliko finančno b reime. Življenje se nam draži iz dneva v dan, kako bomo živeli potem, če se .nam osebni; dohodki ne bodo mogli več dvigniti, Pa še to. Ko gledam te skladovnice aluminija na dvorišču, se sprašfifcjem, kako maim bo uspelo aluminij prodati ob povečani proizvodnji, če se nam že sedaj kopičijo zgjoge.« Ob .koncu pogovora sva prišla tudi do prostega časa, ki ga moj sogovornik izrabi ma'zemlji doma, veliko pa tudi za družbeno- Pomladna Cvet za cvetom se odpira, skoraj, bo pomlad pri nas, sonce pogosteje sije, bo ogrelo vsako vas. Spet bo polje oživelo, oživel zeleni gozd, strojiVbodo nam zapeli,' ., vpregel spet se kmečki voz. Kdo še ljubi polje -H cvetje, kdo ceniti zna polje, kdo še ljubi ptičje petje, kdo posluša še srce? Vsi smo kipi — mrzlis kamni, več ne vidimo lepot, več ne vidimo pomladi, misli naše so drugod. politično delo v krajevni skupnosti, kjer živi. Tudi v delovni organizaciji se .nikoli ni otepal funkcij?^?* Trenutno je predsednik delavskega sveta tozda. Ob vprašanju, če je zlati znak njegovo prvo priz,nanje, presenečeno ugotovim, da jih ima celo vrsto, (od priznanja za družbenopolitično delo v KS, srebrnega znaka OF, republiškega priznanja za dosežene uspehe pri SLO in DS do medalje dela?ijh še fai lahko naštevala.), vendar nè v delovni organizaciji, zato ima zlati znak posebno mesto v tej zbirki. »Nikoli nisem .mislil, da bom dobil zlati znak, zato sem bil toliko bolj presenečen in vesel.«. Vera Peklar Vsi hitimo, vsi mižimo, le denar je takšna stvar, ki prav vsi za njolhitimo, za vse drugo ni nam mar. ? Jaz pa ljubim ptičje petje, ljubim travnik, gozd, polje, a živeti morem, v bloku, kjer beton obdaja ime. Če denar bi lé imela, bi kupila zemljo si; na tej zemljii bi živela, srečna prav do konca dni. ALBINA OCEPEK Članke za naslednjo številko Aluminija pričakujemo do 10. maja aluminij 5 Preizkus visokotlačnega kotla v celoti uspel Petnajstega marca 1985 je bil tlačni preizkus novega parnega kotla s hladnim vodnim tlakom. Obratovalni tlak novega kotla znaša 47,6 bara, preizkusni tlak pa je znašal 75 bar. Netesnosti ali deformacij v času preizkusa ni bilo opaziti. Da je tlačni preizkus v celoti uspel, gre zahvala v prvi vrsti dobro izvedeni montaži, dobremu nadzoru s strani TGA in predstavniku inštituta za varilstvo Ljubljana, ki je pregledal filmske posnetke zvarov in opravil super kontrolo, tako da smo vse napake na zvarnih spojih odkrili pravočasno in tudi odstranili pred tlačnim preizkusom. Kotel je tako dejansko pripravljen na zadnjo fazo montaže (memo regulacijske opreme, napajalnega sistema, termične priprave vode, izolacije in delne obzidave). Na objektu kemične priprave vode in sesalnice pepela so gradbena dela v zaključni fazi in se predvideva začetek strojne montaže v prvi polovici meseca maja. Strojni del ellctro filtra je končan, elektro montaža se bo pričela meseca junija, ker visokonapetostni agregati še rtiso kompletirani. Za krmiljenje in nadzor je oprema izbrana in sicer krmilni sistemi Simatic S5 — 110 F in Simatic S5 135 U firme Siemens. Ker bo aparaturna oprema izdobavljena v mescu avgustu in začetku septembra 1985 je poizkusni pogon kotla predviden za 1. 10. 1985. Gradbeni odbor za toplifikaci-jo naselja je na drugi seji ugotovil, da toplifikacija naselja v letu 1985 še ne bo končana. Treba je poudariti, da vzroki za ka-snitev niso pri nas, ker bi TGA v kurilni sezoni 85/86 lahko zagotovila količino 5 t/h nizkotlačne pare. Grobovšek Bojan, dipl. ing. Gorilniki Dvajset let Metalurga Že dolgo smo z Impolom združeni v sozd, a se verjetno še premalo poznamo. Poskusi, da bi združili oba časopisa, so se izjalovili in morda je prav tako, kajti Impolčani so na svojega Metalurga preveč navezani in tudi ponosni. Ne bi ga dali kar tako. To je bilo čutiti tudi v petek, 5. aprila, na majhni slovesnosti, ko so ob 20-letnici izhajanja Metalurga povabili sodelavce, predvsem pa prvega urednika in zvestega dopisnika, ki mu tudi kot upokojencu ni bila pretežka nobena pot, pa če je bilo potrebno na obisk k sodelavcem tudi med pohorske gozdove. Z zanimanjem smo prisluhnili besedam očeta Metalurga, tovariša Kovačiča, ki je pred dvajsetimi leti začel pogumno zbirati lin zapisovati drobne novice, polne osti, ki so včasih zbodle tako globoko, da je moral na zagovor. Toda pisal je resnico in Me- talurg je bil zelo bran. Pohvalil je tudi današnjo vsebinsko zasnovo Metalurga, poudaril pa, da bi bilo potrebno še več kratkih informacij, te pa dobiš, če nenehno krožiš med ljudmi. To pa ne more opravljati en sam človek, zato je sindikat že razmišljal o skupini ljudi — iz vsakega tozda po eden, ki bi pomagala uredništvu z zbiranjem informacij. To idejo so z veseljem podprli vsi sodelujoči ter jo zapisali v sklepe in še več — poskušali bodo dobiti tudi novinarja, kajti urednica ne zmore dela sama, saj preveč časa porabi za tehnično urejanje v ptujski tiskarni lin Metalurg bo postal 14-dnevnik. Ob sodelovanju ljudi v razgovoru sem imela občutek, kako drugače gledajo na informiranje kot pni nas in koliko več razumevanja imajo. Vera Pekla r Družbena samozaščita in SLO Pomembnejše telefonske številke v TGA: 1. Dežunni gasilec 589 2. Glavna vratarnica 683 3. Postaja milice S- Kidričevo 440 Gašenje požarov posameznih gorljivih snovi POŽARI GORLJIVIH SNOVI so na osnovi uporabe sredstev za gašenje in način gašenja razdeljeni v pet skupin in so označeni z velikimi črkami od A — E. 1. POŽARE TRDIH SNOVI prištevamo v skupino »A« kot so: les, lesonit, papir, volna, umetna tlakna, seno, slama, premog i. t. d. Trde snovi izgorevajo s plamenom in šarjenjem. S ČEM GASIMO POŽARE TRDIH SNOVI? POŽARE snovi iiz skupine »A« gasimo z vodo. KAKO? GAŠENJE mora biti sistematično. Curek vode moramo naravnati naravnost v žarišče in ne v plamen. Kadar pa gasimo široke površine ne smemo usmeriti vodnega curka v sredo goriščne površine temveč moramo gasiti v začetku v aik — cak črti od leve proti desni ali obratno. Pokončno stoječe površine (lesene stene) pa začnemo gasiti od spodaj proti vrhu prav tako v obliki aik — cak črte. 2. POŽARE VNETLJIVIH TEKOČIN prištevamo v skupino »B« kot so: bencin, nafta, olja, razredčilo, žveplov ogljik, špirit, aceton i. t. d. Vnetljive tekočine gonijo s plamenom in se morajo najprej segreti do izdatnega hlajenja, nato se morajo nastali hlapi segreti do vnetišča, da se lahko vnamejo. S ČIM GASIMO POŽARE VNETLJIVIH TEKOČIN? POŽARE snovi iz skupine »B« gasimo: z gasilno peno, gasilnim prahom in C02. 3. POŽARE PLINOV prištevamo v skupino »C«, kot so: acetilen, butan, propan, generatorski plin i. t. d. Plini zgorevajo samo s plamenom in zagorijo z največjo močjo takoj po vžigu, pomešani z zrakom pa eksplodirajo. S ČEM GASIMO POŽARE PLINOV? POŽARE snovi iz skupine »C« gasimo z gasilnim prahom in C02 4. POŽARE LAHKIH KOVIN PRIŠTEVAMO V SKUPINO »D« kot so: aluminij, magnezij, elektron, termit i. t. d. Naštete snovi gorijo barvno in z bleščečim plamenom. S ČIM NE SMEMO GASITI POŽAROV LAHKIH KOVIN? Požare snovi iz skupine »D« gasimo samo s suhimi gasilnimi sredstvi, kot so: pesek, zemlja in posebnim gasilnim prahom. S ČEM NE SMEMO GASITI POŽAROV LAHKIH KOVIN? NE SMEMO gasiti z vodo in ne s peno. 5. POŽARE ELEKTRIČNIH NAPRAV IN INŠTALACIJ prištevamo v skupino »D« kot so: elektromotorji, transformatorji, generatorji, električni kabli in druge el. naprave. S ČIM GASIMO POŽARE EL. NAPRAV IN INŠTALACIJ? POŽARE na napravah iz skupine »D« gasimo samo s sredstvi, ki niso električno provodne, škodljive in nevarne za zdravje, to so: gasilni prah, C02 in halon. (se nadaljuje) HERTIŠ DRAGO Naša godba dobitnik zlate plakete Na 8. tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije si je 21. 4. 85 v Krškem naša godba pod vodstvom profesorja Antona Horvata priborila zlato plaketo v 3. težavnostni skupini. Ker je to izredno lep uspeh ne samo za godbenike, am- pak za celotni kolektiv TGA, je prav, da si še naprej v kolektivu vsi prizadevamo za nemoteno delo in obstoj godbe kolektiva TGA. Več o tekmovanju v prihodnji številki. Vsem članom godbe iskreno čestitamo in želimo še veliko uspehov. aluminij 6 Poslovodni delavci na dopolnilnem usposabljanju V .skladu z usmeritvami Družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SRS, Gospodarska zbornica Slovenije organizira 'Stalno do,polnilno usposabljanje vseh poslovodnih delavcev s področja gospodarstva in sicer na Brdu pri' Kranju (4.— 15. 3. 1985), Naštel bom le važnejše tenie: 1. Transfer novega znanja in tehnologija v proizvodne procese 2. Racionalni vidiki uporabe energije, surovim in prostora 3. Investicije im investicijska vlaganja 4. Finance v združenem delu 5. Pridobivanje in delitev dohodka v OZD ih presojanje njiS* hovega delovanja z ekonomskega vidika 6. Družbeno planiranje 7. Samoupravno gospodarstvo v med narodnih ekonomskih odnosih 8. Politika OZD in vloga poslovodnega organa 9. Samoupravno združevanje sredstev, tokovne družbene reprodukcije. Predavanja so bila na zelo visokem strokovnem nivoju, predavatelji so bili v glavnem doktorji znanosti, iki sicer opravljajo odgovorne funkcije na republiški in zvezni ravni. Na ta način smo, razen načrtovanih tem, dobili iz prve roke informacije o aktualnih problemih v Jugoslaviji, kot so, težave pri izvajanju stabilizacijskega programa, vzroki in .posledice zadolženosti v tujini, notranje politične težave, politični procesjäo izgubarjih, do .pisanja Mladine. Situacija je resnično težka (namenoma je ne bom detaljno opisoval) toda najbolj me moti to, da odgovorni nosilci nimajo enotnega mnenja, kako jo rešiti. Enotni so le v tem, ko pravijo, da smo mi nosilci (baza) »revolucije«, ki nos čaka. 'Moram povdariti, da se je skozi večino predavanj 'kot nekakšna rdeča nit obravnaval problem TGA. Z zadovoljstvom lahko ugotovim, da uživamo široko pod-iporo in simpatije po celi Sloveniji, ,kar je ipotrdilo 28 direktorjev, prisotnih na seminarju. Na drugi strani na žalost ugotavljam, da nekateri odgovorni republiški funkcionarji (imena sem posredoval predsedniku KPO) še vedno trdijo, da je MPPAI zgrešena investicija in bi denar rajši preusmerili v računalništvo in podobne investicije, ki .so za njih pomembnejše. Ni bilo težko zavorriti obtožb na račun koncepta MiRPAl, finančne konstrukcije, ekoloških rešitev, klavzule o izvozu, o sami pogodbi s Pecyin-ejem, o regularnosti sporazuma z združevalni sredstev, surovinski in energetski bazi, itd, ker očitki niso bili strokovno utemeljeni in so bolj posledica obupa, ker ,no.m nič ne morejo. Ob tem sem imel še močno podporo baze, zlasti tistih, ki združujejo sredstva za MPPAI. Kar se tiče ustvarjanja in delitve dohodka gre za spremembo, pri ugotavljanju akumulacije, vrednotenja zalog, kreditni politiki itd. Dosedanji postopek pri določanju 'poslovnega uspeha ob zaključnem računu je omogočal večini DO umetno ustvarjanje pozitivne bilance, realno stanje je bistveno slabše. Na področju samoupravljanja se podobno, kot je pripravljen program ekonomske stabilizacije, pripravlja program RACIONALIZACIJE samoupravnih postopkov (nosilec tov. Josip Vrhovec). Gre za to, da se določeni postopki® po enostavi jo, po speš i jo, da se izognemo formalnim proceduram pri'odločanju na zborih, referendumih itd. Povdarek pri odločanju delavcev bo prenesen na delavske svete TOZD in DO (tudi Pravilnik o delovnih razmerjih je možno sprejeti na DS). DO bodo imele večji vpliv na vseh področjih odločanja, kair pomeni, da se je TGA v tem smislu že pozitivno usmerila. Te nove tendence zahtevajo večjo odgovornost in vpliv delegatov DS, direktorjev in strokovnih služb. Odnosi med delavci in vodstveno strukturo naj bi temeljili na ZAUPANJU, kar pomeni, da je pri kadrovanju, če hočemo zagotoviti nadaljni razvoj socialističnega samoupravljanja, potrebno upoštevati osnovna kriterija, strokovnost in humanost .posameznikov. Menim, da je seminar koristen in da bi po udeležbi ostalih direktorjev morali organizirati okroglo mizo, kjer bi sprejeli pozitivne usmeritve za TGA. Ivo Ercegovič, dipl. ing. ZAHVALE Ob boleči in nenadomestljivi izgubi mojega očeta se zahvaljujem sodelavcem II. in dnevne izmene za izkazano pomoč, izrečene izraze sožalja, darovano cvetje in ohisk na domu. Vsem skupaj še enkrat iskreno hvala. Černejšek Maks Ob mojem odhodu v pokoj se prisrčno zahvaljujem sodelavcem iz tozda1 Promet za darilo in obisk. Najlepša hvala osnovni organizaciji sindikata za spominsko darilo in poslovilne besede. Vsem želim veliko uspeha pri nadaljnjem delu. Franc Pišek Kadrovske vesti Delavci, ki so se zaposlili v TGA Kidričevo v mesecu februarju in marcu 1985 V TOZD TOVARNA GLINICE: Drago Bec, Dragoslav Miško, Marjan Strašek, Franc Žitnik, Daniel Koren, Marjan Šebela, Vladimir Vindiš, Herman Krajnc, Marjam Mesarič in Franc Domine V TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA:- Igor Grajski, Branko Pajek, Stanislav Kovačec, Franc Cafuta, Igor Butala, Janez Plohl, Zlatko Vidovič, Jožef Zagorščak, Alojz Kukovec, Joško (Kelnarič, Anton Kump, Milan Munda, Stanko Sitar, Jožef Horvat, Janez Bratjušek; Franjo iPučko, Franc Veselič, Mirko MJliošič, Srečko' Lozinšek im Drago Bele V TOZD PREDELAVA ALUMINIJA: Mirko Kocmut V TOZD VZDRŽEVANJE: Ivan Jerenko, Viktor Krušič, Boris Gorišek, Branko Kroši, Branko Novak, Vladimir Podgoršek, Ciril Horvat, Milan Šturhberger in Sloko Matjašič V TOZD PROMET: Alojz Kelc V TOZD KONTROLA KVALITETE: Mojca Cafuta V DS SKUPNIH SLUŽB: Zlatan Špoljar, dipffloec., Ana Šalamija, Frančka Murko, Jožica Kirbiš in Ljubomir Kampi, ing. V TOZD LLBK TRBOVLJE: Zvonko Jevševar, Mika Milovanovič, Fikret Mehinovič, Marko Matoh, Dfago Delič, Emil Črni, Peter Logar, Milentije Andjelovič in Vanja Urbanija IZ JLA SO SE VRNILI: Ivan Ogrinc, Stane Horvat, Jože Klopčič, Milan Potočnik, Mujo Karamujič, Marjan Murko, Branko Puklavec, Darko Lozinšek in Midhat Hardo-vič. Delavci, ki so zapustili delovno organizacijo v mesecu februarju in marcu 1985 IZ TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA: Zef Matič, Franc Veršič, Franc Veselič, Darko Ljubeč, Zi-čir Berisha in Tomaž Habjanič IZ TOZD PREDELAVA ALUMINIJA: Franc Majcen, Andrej Vidovič in Anton Lešnik IZ TOZD VZDRŽEVANJE: Dominik Poznič IZ TOZD LLBK TRBOVLJE: Si-fet Kulovič V JLA SO ODŠLI: Janez Cvetko, Rajko Kukovec, Marjan Lampret, Štefan Krajnc,- Ivan Gojko-šbk, Miran Ules, Marjan Sagadin, Andrej Ciglar, Franc Kodrič, Silvo Rihtarič, Branko Frangež, Branko Hertiš, Albin Bedenik, Stanko Kozoderc, Stanislav Hojnik, Martin Kureš, Anton Valant, Boris Kmetič in Martin Grah UPOKOJENI: Jurij- ; Kurbas,||Franc Felicijan, Maks Svenšek, Ivan Zelenjak in Anton Dvoršak iz TOZD Tovarna glinice Stanko Kosi, Drago Kovačič, Vincenc Zver, Feliks Kmetec, Zvonko Letonja in Franc Ti bi iz TOZD Proizvodnja aluminija Anton Šabederiiz TOZD Predelava aluminija Vinko Klemenčič, Doroteja Horvat, Ivan Voglar, Ladislav Fajt, Jože Emeršič in Martin Petrovič z TOZD Vzdrževanje Franc Bokša iz TOZD Promet Majda Babnik, Marija Murko, Ludvik Burjah iz DS Skupnih služb Štefanija Planko in Jožefa Ška-Ički jž TOZD LLBK Trbovlje UMRLI : Anton Furjan iz TOZD Tovarna glinice Ivan Obran iz TOZD Vzdrževali je Ob bolečitljln nenadomestljivi izgubi našega dragega mioža i n očeta ANTONA FURJANA se najtopleje zahvaljujem vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno lepa hvala osnovni organizaciji sindikata tozda Tovarne glinice ,in sindikata TGA Kidričevo za pomoč, ki ste nam jo nudili ob tej težki izgubi. Srčna hvala vsem njegovim sodelavcem, lei ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poslednji poti. Hvala godjlij na pihala in pevcem TGA ter vsem govornikom za pretresljive besede ob odprtem grobu. Hvala tudi tistim, ki ste ga obiskovali v času težke bolezni v bolnici tefega tu tolažijo Hvala darovalcem vencev in cvetja In za pomoč, ki ste nam jo nudili od sosedov do vseh njegovih sodelavcev. Zgubili smo dobrega moža in ateka, 'ki se nam ne bo nikoli več vrnjj| .pa nam ostane tolažba, da v tem, kar se nam je zgodilo, nismo osamljeni!;!Če boste kdaj obiskali njegov poslednji dom, vam že vnaprej prisrčna hvala!! Neutolažljiva žena Štefanija, hčerka Kristina, simova Miran in Milan ter ostalo sorodstvo. aluminij 7 Veš, komunist, svoj dolg? To je eno izmed številnih vprašanj, ki smo si jih komunisti postavili na akcijski konferenci ZK SOZD Unial v mesecu marcu, ko smo ocenjevali uresničevanje usmeritev lanske problemske konference. Zaključke smo objavili v prejšnji številki Aluminija, v tej pa preberite zaključke in sklepe stalne akcijske konference ZK TGA, ki je bila 28. 2. 1985 1. SAK ugotavlja, da so bile naloge opredeljene v letnem programu dela v glavnem opravljene, za kar ima zasluge predsedstvo SAK ZK TGA in OOZK v tozdih in DSSS. 2. Pri nadaljnjem delu SAK ZK TGA je potrebno še izboljšati in okrepiti akcijsko učinkovitost OOZK v TGA in poskrbeti za utrjevanje medsebojne povezanosti delavcev v DO in v SOZD. 3. ZKS v TGA si bo prizadevala za kadrovsko krepitev s člani kolektiva, predvsem mlajšimi, ki uživajo ugled med delavci TGA. 4. SAK ZK TGA se bo povezala z OK ZKS Ptuj in predlagala, da pripravi za člane ZKS v TGA enoten program idejnopolitičnega izobraževanja s ciljem povečati idejnopolitično usposobljenost članov ZK TGA. 5. Izboljšati je potrebno sedanjo informiranost članov ZK v DO. V ta namen je potrebno urediti koordinacijo dela med OOZK v TGA in OK ZKS Ptuj ter doseči, da se materiali in zadolžitve s strani OK ZKS Ptuj dostavljajo OOZK TGA preko tajništva DPO v DO. 6. Stalno spremljati delovanje na osnovi programa in Statuta OOZK po tozd in izpolnjevanje nalog OOZK in vsakega člana ZK ZKS in ZKJ, ter ostalih aktivnosti. Na osnovi opravljanja oz. neiz-vrševanja nalog izvajati diferenciacijo med člani. 7. Prenehati s posploševanjem odgovornosti članov ZKS pa tudi nečlanov na vodilnih in vodstvenih delih, kakor tudi na vseh ostalih delih. Dajmo odgovornosti vedno IME IN PRIIMEK! 8. ZKS v TGA bo nudila vsestransko podporo strokovnemu timu in vodstvu DO pri uresničevanju programa MPPAI. 9. ZKS v DO bo vztrajala, da se izdela takšen sistem nagrajevanja po delu, ki bo dejansko stimuliral delavce za boljše in kvalitetnejše delo in bo temeljil na realnih oz. strokovno utemeljenih kriterijev. 10. ZKS si bo prizadevala za popolno enotnost kolektiva v izvajanju vseh nalog (poudarjena mora biti vloga DO). 11. OOZKS po tozd in SAK ZK TGA bodo izpeljale aktivnosti za povečanje tehnološke in delovne discipline, za boljši odnos do delovnih sredstev in racionalnejšo porabo vseh družbenih sredstev (sklepanje pogodb, službena potovanja, poslovna kosila, uporaba službenih vozil, poraba različnih materialov in rezervnih delov, čuvanje materiala itd.) 12. Za izboljšanje delovanja delegatskega sistema DO je potrebno doseči bistveno boljšo koordinacijo med delegacijami v tozd in DSSS in strokovnimi službami. 13. Komiteje za SLO in DS v tozd in odbor v DSSS ter vse delavce je potrebno v večji meri kot dosedaj usposabljati za operativno delo na področju obrambnih priprav iin družbene samozaščite. 14. 14. Služba za zavarovanje DO se mora kadrovsko in tehnično okrepiti. 15. Evidentiranje možnih kandidatov za funkcije ZKS na vseh nivojih se tnadaljuje. 16. OOZK po tozd in DSSS naj obravnavajo delo ZSMS v svojem okolju. Zaključki razprav bodo osnova za akcijsko konferenco ZK TGA na temo »delo mladine v TGA«. 17. ZKS bo sledila socialnemu položaju delavcev v DO in na osnovi rezultatov dela dajala pobude za izboljšanje tega stanja. 18. Sprejeti program dela SAK TGA za leto 1985 je potrebno izpeljati na vseh nivojih tako v ZKS, kot v ostalih DPO, samoupravnih organih in vodstvenih ter vodilnih strukturah. Komisija za zaključke in sklepe Aktivna rekreacija ponovno v Crikvenici V našem domu v Crikvenici se letos nadaljuje aktivna rekreacija. Prva skupina si je pod vodstvom rekreatorja že nabrala novih moči za naporno delo. V kadrovsko socialni službi pravijo, da lani ni bilo mti enega nezadovoljnega, žal pa ugotavljajo, da se iz leta v leto vse manj zanimajo za aktivno rekreacijo prav tisti (predvsem so to starejši), ki so je najbolj potrebni. V tozdu Proizvodnja aluminija, kjer so najtežji delovni pogoji, se jih prijavi le pet do sedem v.eno skupino, čeprav bi se jih lahko tudi trinajst. Vse več pa je mladih, z minimalnimi pogoji, ki bi radi na aktivno rekreacijo. Poskušali bomo ugotoviti, zakaj tako. Je predaleč, težko odidete od doma, je delo, ki ga opravljate doma tisto, ki vas ovira, da hi šili vsaj za 10 dni v drugo okolje, so morda pravila obnašanja zastavljena prehudo. Poglejmo jih: Na 12. seji dne 8. 4. 1985 je Delavski svet TGA pod točko 14 sprejel naslednji sklep 1. Udeleženec rekreacije mora prihajati k aktivni rekre-acijip.točno ob določenem času — urniku. 2. S seboj je dolžan prinesti športno opremo (trenirka, copate ipd.), ki jo odredi rekreator. 3. Med časom, določenim za izvajanje rekreacije, udeleženec ne sme zapuščati aktivne rekreacije brez dovoljenja rekreatorja. 4. V času rekreacije je udeleženec dolžan upoštevati navodila rekreatorja. 5. Pitje alkohola med izvajanjem rekreaoije ni dovoljeno. 6. Eventualne probleme mora udeleženec reševati z re-kreatorjem. V primeru, da se udeleženec ne ravna po navedenih pravilih ali da v času aktivne rekreaoije razgraja, se pretepa ali se kako drugače neprimerno vede do drugih udeležencev ali rekreatorja, je rekreator dolžan takega udeleženca napotiti v TGA in delavec je dolžan naslednji da npničeti z delom. Dolžnost rekreatorja pa je takoj telefonično, za tem pa tudi pismeno obvestiti tozd, iz katerega je delavec ter podati prijavo za uvedbo disciplinskega postopka. Delavec, zoper katerega je izrečen disciplinski ukrep, nima pravice ,5- let udeležbe" na aktivni, rekreaciji.^»-. Tako prijetno je bilo lani Prenovljena restavracija Od srede, 10. aprila 85 je ponovno odprta naša restavracija, ki so jo v nekaj mesecih funkcionalno in estetsko prenovili. Nekoč temačna točilnica se je spremenila v prijeten pro- stor, ki mu daje naravni les, iz katerega je vsa oprema, izredno domačnost. Jedilnica in posebna soba sta takšni, da bodo tam radi posedeli tudi bolj zahtevni gostje, posebno še, če jim bodo postregli z domačimi specialitetami. Točilnica je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 7. do 22. ure, jedilnica pa od 11. do 22. ure. Posebna soba je namenjena manjšim skupinam ali zaključenim družbam. Osebje restavracije opozarja in prosi obenem, da skupine prijavite nekoliko prej, da se iahko bolje pripravijo, kajti na zalogi nimajo vedno vsega. V teh prvih dneh so delavci obrata družbene prehrane zadovoljni v prenovljenem okolju in želijo si, da bi to ure- jenost obdržali — vsaj zdaj je opaziti, da obiskovalci pazijo na čistočo in red, vendar kako dolgo . .. Pa pogléjte še vi v menzo. Poskusite kavo aluminij, kapučino, naročite hot dog dii celo nekaj po naročilu. Izbirate lahko med mnogimi alkoholnimi pijačami ali naročite kar brezalkoholni napitek. Vera Peklar aluminij s Izdaja delavski svet tovarne g Mirice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Hedvika Polko, Anton Ščurič, Miran Kelenc, Janko Krapša, Viktorija Petauer, Ivan Emeršič, Franc Murrko, Jožica Sabath, Janez biporti k, Mira Verbančič, Darko Ferlinc, Vera Peklar - odgovorna urednica — Fotografije: Stojan Kerbler,_ dipl-. ;ing// Tiisk Ptujska tiskarna Ptuj — Člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno — Rokopisov in slik ne vračamo — Naklada 3280 izvodov — Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za informiranje pri IS Slovenije št. 321/172 z dne 24. oktobra 1975.