gfes/to občinske konference SZDL Ijubljana-center Skupščinska priloga LJUBLJANA, APRIL 1977 Gradivo za seje zborov skupščine občine Ljubljana Center 27. SEJA DRU2BENOPOLITICNEGA ZBORA 28. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI 29.SEJA ZBORA ZDRUZENEGA DELA Na podlagi 171.člena statuta občine Ljub-Ijana Center SKLICUJEM 27. sejo družbenopolitičnega zbora skupičl-ne občtne Ljubljana Center, kl bo v četrtek, dne 21. aprila 1977 ob 17. uri v klubskih prostorih Magistrata, Mestni trg 1. DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika in poročila o lzvrilt-vi sklepov 26. seje zbora 2. Obravnava ocene gospodarskih gibanj v občini Ljubljana Center v letu 1976 3. Obravnava poslovnega poročila Službe dužbenega knjigovodstva — podružnica Ljubljana za leto 1976 4. Obravnava informacije o uresničevanju družbene samozaščite v organizacijah združenega dela ter v drugih samouprav-nih organizacijah in skupnostlh In kra* jevnih skupnostih 5. Obravnava osnutka odloka in osnutka samoupravnega sporazuma o prenosu izven proračunskih sredstev, pravic in obveznosti sklada za intervencije v go-spodarstvu in dela sklada skupnih rezerv občine Ljubljana Center 6. Obravnava predloga odloka o spremem-bah odloka o sestavi in nalogah komisij in drugih stalnih delovnih teles SO Ljub-Ijana Center 7. Kadrovske zadeve 8. Vprašanja delegatov. PREDSEDNIK DPZ Marjan Rajnar I. r. Na podlagi 171.člen« statuta občine LJub-Ijana Center Sklicujem 28. sejo zbora krajevnih skupnosti skupšči-ne občine Ljubljana Center, ki bo v četrtek, dne 21.aprila 1976 ob 17. ur| v banketni dvorani na Magistratu. DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika in poročila o izvr-šitvi sklepov 27. seje zbora 2. Obravnava ocene gospodarskih gibanj v občini Ljubljana Center v letu 1976 3. Obravnava poslovnega poročila Službe družbenega knjigovodstva — podružni-ca Ljubljana za leto 1976 4. Obravnava informacije o uresničevanju družbene samozaščite v organizacijah združenega dela ter v drugih samo-upravnih organizacijah in skupnostih in krajevnih skupnostih 5. Obravnava osnutka odloka in osnutka samoupravnega sporazuma o prenosu izven proračunskih sredstev, pravic in obveznosti sklada za intervencije v go-spodarstvu in dela sklada skupnih re-zerv občine Ljubljana Center 6. Obravnava predtoga odloka o spre-membah odloka o sestavi in nalogah komisij in drucjlh stalnih delovnih tele« SO L)ubljana Čenter 7. Obravnava predloga za potrditev samo-upravnega sporazuma o ustanovitvi ko-munalne skupnosti občine Ljubljana Center 8. Obravnava predloga soglasja k samo-upravnemu sporazumu o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti ob-čine Ljubljana Center za varstvo pred požarom 9. Obravnava predloga zaključnega raču-na za leto 1976 in finančnega načrta za leto 1977 posebnega računa za ceste in ulice občine Ljubljana Center 10. Obravnava predloga zaključnega raču-na za leto 1976 in finančnega načrta za leto 1977 posebnega računa prispevka za uporabo mestnega zemljišča občine Ljubljana Center 11. Obravnava predloga odloka o spremenv bah odloka o komunalnih taksah 12. Obravnava predloga za potrditev za-ključnega računa davkov občanov za leto 1976 13. Obravnava predloga odloka o hišnem redu na območju mesta Ljubljana (iz gradiva za sejo zbora občin SML) 14. Kadrovske zadeve 15. Vprašanfa delegatov. PREDSEDNIK ZBORA KS Dušan Kompare, I. r. Na podlagi 171.člena statuta občine Ljub- Ijana Center Sklicujem 29. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v četrtek, dne 21aprila 1976 ob 17. uri v veliki sejni dvorani na Magistratu. DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika in poročila o izvr-šitvi sklepov 28. seje zbora 2. Obravnava ocene gospodarskih gibanj v občini Ljubljana Center v letu 1976 3. Obravnava poslovnega poročila Službe družbenega knjigovodstva — podružni-ca Ljubljana za leto 1976 . 4. Obravnava informacije o uresničeva-nju družbene samozaščite v organiza-cijah združenega dela ter v drugih sa-moupravnih organizacijah in skupnostih in krajevnih skupnostih 5. Obravnava osnutka odloka in osnutka samoupravnega sporazuma o prenosu i7ven proračunskih sredstev, pravic in obveznosti sklada za intervencije v go-spodarstvu in dela sklada skupnih re-zerv občine Ljubljana Center 6. Obravnava predloga odloka o spre-membah odloka o sestavi in nalogah komisij in drugih stalnih delovnih te-les SO Ljubljana Center 7. Obravnava predloga za potrditev samo- upravnega sporazuma o ustanovitvi ko-munalne skupnosti občine Ljubljana Center 8. Obravnava predloga soglasja k samo-upravnemu sporazumu o ustanovitvi sa-moupravne interesne skupnosti občine Ljubljana Center za varstvo pred po-žarom 9. Obravnava predloga zakljiicnega raču-na za leto 1976 in finančnega načrta za leto 1977 posebnega računa za ceste in ulice občine Ljubljana Center 10. Obravnava predloga zaključnega raču-na za leto 1976 in finančnega načrta za leto 1977 posebnega računa pri-spevka za uporabo mestnega zemljišča občine Ljubljana Center 11. Obravnava predloga odloka o spre-membah odloka o komunatnih taksah 12. Obravnava predloga za potrditev za-ključnega računa davkov občanov za leto 1976 13. Obravnava predloga družbenega dogo-vora o sodelovanju pri gradnji stano-vanjskih sosesk na območju Ijubljan-skih občin 14. Kadrovske zadeve 15. Vprašanja delegatov. PREDSEDNIK ZZD Iva Prosenc, I. r. Povzetek zapisnika 26. seje družbenopolitičnega zbora skup-ičine občine Ljubljana Center, ki je bila 22. 3. 1977 ob 17. uri v klubskih prostorih Magistrata, Mestni trg 1. rRISOTNI DELEGATl: ODSOTNI DELEGATI: 1. Meta Bele 1. Roman Albreht 2. Andrej Borc 2. Ladislav Božič 3. Ana Brvar 3. Ivanka Debeljak 4. Miloš Bučar 4. Barbara Purlan 5. Magda Cuk 5. Danijela Gošnik 6. Karel Destovnik 6. Ivan Hvala 7. Drago Flis 7. Janez Marinšek 8. Liana Kalčina 8. Zvone Novak 9. Zlatko Mali 9. Edvard Renčelj 10. KreSo Puharič 10. Jaka Roztnaa 11. Marjan Bajnar 11. Bogo Sest , - 12. Rado Roter 12. Anka Tekstor 13. Anton •Stritstr 14. Viljem Sušnik 15. Zlata Silih 16. Vid Štempihar 17. Saša Valentinčič 18. Denis Žust Siejo je vodil predsednik zbora Marjan Rajnar. Sprejet in obravnavan je bil naslednji DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika in poročila o lzvršitvi sklepov 25. seje zbora; 2. Obravnava predloga odloka o izvršnem svetu skup-ščine občine Ljubljana Center; 3. Obravnava predloga odloka o spremembah odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov skupščine občine Ljubljana Censter, 4. Obravnava informacije o uresnifievanju 10-letnega pro&rama izgradnje cest na območju mesta Ljubljana; 5. Obravnava predloga družbenega dogovora o združe-vanju in uporabi sredstev viška vpisanega posojila za ce-ste na obmoCju ljubljanskih obCin; ' 6. Obravnava predloga družbenega dogovora o izgrad-nji, urejanju in vzdrževanju Aleje spominov in tovarištva; 7. Obravnava poročila o realizaciji programov samo upravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v letu 1976; 8. Vprašanja delegatov. ; AD 1. POTRDITEV ZAPISNIKA IN POROCILA O IZVRSI-TVI SKLEPOV 25. SEJE ZBORA SKLEP: Zapisnik in poročUo o izvršitvi sklepov 25. sejf zbora se potrdi. AD 2. OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O IZVRŠNEMt SVETU SKUPSCINE OBCINE LJtlBLJANA CENTER : Uvodno obrazložitev je podal Miroslav SamardžUa; predsednik IS. Splošne razprave o predlogu odloka ni bilo. DelegaŠ so razpravljall o posameznlh dellh njgovega besedila ln o amandmajih. Pri obravnavi te točke dnevnega reda so delegati ob-ravnavali v razpravi o posameznih delih besedila tudi pred-log odloka o spremembah odloka o organizaciji ln delov-nem področju upravnih organov skupščine občlne loub-ljana Center. Razpravljali so: Bado Roter, MUoš Bučar, Marjan Raj-nar in Denis 2ust. K predlogu odloka o izvršnem svetu skupščine občine Ljubljana Center so bili predlagani naslednji amandmaji: 1. Konferenca delegacij 45 zbora združenega dela je predlagala, da se 8. člen predloga odloka spremeni tako, da se glasi: »Izvršni svet lahko sklepa družbene dogovore in samo-upravne sporazume, s kateritnl sprejema kakršnekoli ma-terialne obveznosti le na podlagi pooblastila vseh zborov občinske skupščine.« Izvršni svet predlaga, da se predložcni amandma ne sprejme, ker smatra, da je izvršni svet po besedilu 8. člena odJoka pooblašCen sklepati tiste družbene dogovore in sa-moupravne sporazume, kl pogojujejo materialne obvezno-sti le, če Je tako pokritje predvideno v proračunu občine. V nasprotnem primeru pa mora izvršni svet predlagati ob-Cinski skupščini, hkrati s predlogom pooblastila za skle-nitev dogovora oziroma sporazuma, tudl predlog, kako naj se materialne obveznosti pokrljejo. Zbor je soglasno sprejel naslednjl SKLEP: Amandma za spremembo besedila 8. člena od-loka o izvršnem svetu skupščine občine Ljubljana Center se ne sprejme. 2. Konferenca delegaclj 45 zbora združenega dela pred-laga, da se v besedilu 3. odstavka 16. člena, ki določa, na čigav predlog predsednlk izvršnega sveta skliče sejo izvrS-nega sveta: — izpusti besedilo, da je dolžan sklicati sejo na pred-log oziroma pobudo samoupravnega organa krajevne skup-nosti, — doda besedilo, da je predsednik dolžan sklicati sejo IS na predlog oziroma pobudo skupine delegatov. Izvršnl svet predlaga, da se predloženi amandma ne sprejme, ker smatra, da je v tem primeru treba izenafiiti pravice samoupravnih organov krajevne skupnosti s pra-vicami samoupravnih organov v delovnih organizacijah. Volilna baaa skupin delegatov so zbori obfiinske skup-ščlne. Skupina delegatov Ima pravico in dolžnost zahte-vati stališča ustreznega zbora občinske skupščine. Zbor ob-činske skupščine pa lahko predlaga sklic seje izvršnega sveta oziroma v skladu s statutom zahteva staliSča izvrš-nega sveta. Zbor je soglasno sprejel naslednji SKLEP: Amandma za spremembo besedila 3. odstavka 16. člena odloka o izvršnem svetu SO Ljubljana Center se ne sprejme. 3. Delegacija krajevne skupnosti Ajdovščina predlaga, da se na koncu zadnjega stavka 3. odstavka 31. člena doda besedllo: »kakor tudl vseh ostalih samoupravnih interesnih skupnosti na nivoju občine« Izvršni svet ugotavlja, da je amandma nejasen in da ne more biti sestavni del besedila 3. odstavka 31. člena od-loka. IzvTšni svet predlaga, da se predJoženl amandma ne sprejme, ker smatra, da so v 31. členu predloga odloka ustrezno opredeljeni principi sodelovanja, dogovarjanja in usklajevanja s samoupravnimi interesnimi skupnostmi. V 3. odstavku tega člena pa so izpostavljene pravice in dolž-nosti samoupravnih interesnih skupnosti, katerih skupščine so sestavni del skupSČinskega sistema. Zbor je soglasno sprejel naslednji SKLEP: Amandma za spremembo besedila 3. odstavka Sl.eiena predloga odloka o tevršnem svetu SO Ljubljana Center se ne sprejme. 4. Na opozorilo konference delegacij 45 zbora združe-nega dela izvršni svet predlaga, da se besedilo 3. odstavka 5. člena predloga odloka o izvršnem svetu SO Ljubljana Center spremenl tako, da se glasi: »Prl izvrfievanju svojih pravic in dolžnosti izvršni svet in člani izvršnega sveta sodelujejo in koordinirajo svoje akcije in usmeritve t te-vršnim svetom mestne skupščine in izvršnimi sveti ljub-ljanskih občin ter drugitni organi mesta Ljubljana zaradi uresničevanja skupnih interesov in nalog, ki jih občani in delovnl ljudje uresničujejo v mestu LJubljana kot posebnl družbenopolitični skupnosti.« Zbor je soglasno sprejel naslednjl SKLEP: Sprejme se predlog izvršnega sveta za spre-membo besedila 3. odstavka 5. člena predloga odloka o iz-vršnem svetu SO Ljubljana Center. 5. Na opozorilo iste konference delegacij izvršni svet predlaga spremembo besedila 13. člens predloga odloka tako, da se besedilo tega Clena glasi: »Ce je predsednik izvršnega sveta odsoten ali zadržan, ga nadomešča v vseh pravicah in dolžnostlh podpredsed-nik izvršnega sveta, ki ga sam določi. Predsednik izvršnega sveta lahko v mejah svojih pra-vic in dolžnosti pooblasti predsednika all posameznega čla-na izvršnega sveta tudi, da ga stalno nadomešča v določe-nih zadevah.« Zbor je soglasno sprejel naslednji SKLEP: Sprejme se predlog izvršnega sveta za spre-membo besedila 13. člena predloga odloka o izvrSnem svetu SO Ljubljana Center. 6. Na predlog družbenopolitičnih organizacij obttne, iz-vršni svet predlaga. da se besedilo predloga odloka spre-menl tako, da se dopolni s 3/a členotn in da se spremeni besedilo 4. člena tako, da se ta dva člena glasita: 3/a člen: «¦ »Izvršni svet določa predlog družbenega plana občine. V postopku priprave osnutka in predloga družbenega plana sodeluje z vsemi nosilci družbenega planiranja v ob-čini pri prlpravi potrebnih analiz družbenoekonomskega razvoja in gibanj, ki so osnove za družbeni plan občine. Ob pripravi smernic za izvrševanje druzbenega plana v posameznem letu izvršni svet še posebej analizira stanje izvajanja družbenega plana v preteklem letu, ocenjuje možnosti in predlaga ukrepe v smislu sreiujoiega plani-ranja za izvajanje družbenega plana v tekočem letu. Ob tem daje občinskl skupšfiini tudi podrobnejše analize po-samezmlh odstopanj od planskih predvidevanj in predlaga ustrezne ukrepe. Izvršni svet stalno spremlja izvajanje družbenega plana občine in smernic o uresničevanju družbenega plana za te-koče leto in o svojih ugotovltvah obvešča po potrebi ob-činsko skupščino, najmanj enkrat letno.« 4. člen: »Izvršni svet opravlja v skladu z zakonom t mejah svoje pristojnosti zadeve s področja ljudske obratnbe, druž-bene samozaščite, vamostl in notranjih zadev. Med vojno izvršni svet skrbi za izvajanje politike in odločitev predsedstva obdinske skupščine prl vodenju splošnega ljudskega odpora, zlasti pa za mobilizacijo vseh človeških in materialnih zmogljivosti za oborožene sile in druge strukture splošnega ljudsksga odpora. Izvršni svet občinske skupšCine v mejah svoje pristoj-nosti, spremlja in skrbi za izvajanje ukrepov za odprav-ljanje nevamosti, reševanje in preprečevanje širjenja po-sledic naravnlh in drugih nesreč ter drugih izrednlh raz-mer. Pri izvrševanju teh nalog najtesneje sodeluje s sve-tom občinske skupšdine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in občinskim štabom za civilno za-ščito.« Zbor je soglasno sprejel naslednji SKLEP: Sprejme se predlog izvršnega sveta za Aapdl' nitev predloga odloka o izvršnem svetu SO Ljubljana Cen-ter s predlaganim besedilom 3/a, člena in predlaganim spremenjenim besedilom 4. filena. 7. Delegacija krajevne skupnosti Gradišče predlaga, da se besedilo 1. odstavka 37. člena dopolni tako, da delo sa-mostojne strokovne službe za kadrovske zadeve vodl dlan izvršnega sveta. Izvršni svet predlaga, da se predloženi amandma ne sprejme, ker smatra, da glede na odgovomost in obseg nalog ter pomen, ki ga ima služba za kadrovska vpraSanja, taka ureditev ni potrebna niti prlmerna. Izmed članov iz-vršnega sveta se imenujejo prekJstojniki upravnih organor, 1 kl imajo po ustavf, statutu ln zakonlh ter odlokih občin-ske skupščine, samostojne funkcije v izvrševanju njihovih določb in politike občinske skupščine. Takih funkcij pa služba za kadrovska vprašanja ruma. Izvrševanje kadrov-ske politike je v pristojnosti organov družbenopolitičnih organizacij, izvršnega sveta, organov v temeljnih in dru-gih samoupravnih organizacijah. V izvršnem svetu je eden izmed članov zadolžen za to področje, izvršni svet pa sam odloči, ali bo ta član izvršnega sveta tudi vodil službo za kadrovska vprašanja. Zbor je soglasno sprejel naslednji SKLEP: Amandma delegacije krajevne skupnosti Gra-dlšče za dopolnitev besedila 1. odstavka 37. člena predloga odloka o izvršnem svetu skupščine občine Ljubljana Cen-ter se ne sprejme. Fo razpravi je zbor soglasno sprejel naslednji SKLEP: Sprejme se odlok o izvršnem svetu skupščine občine Ljubljana Center v predlaganem besedilu s spreje-tlmi amandmaji in spremembami ter dopolnitvami bese-dila 3/a. člena, 4. člena, 3. odstevka 5. člena in 13. člena. AD 3. OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O ORGANIZACIJI IN DELOVNEM PODROCJU UPRAVNIH ORGANOV SKUPŠCINE OBCINE LJUB-LJANA CENTER Uvodno obrazložitev je podal Miroslav Samardžija, predsednik IS. Razprava je potekala skupaj z razpravo o predlogu odloka o Izvršnem svetu SO Ljubljana Center. Zbor je soglasno sprejel naslednja SKLEPA: 1. Sprejme se odlok o spremembah odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov skupščine občine Ljubljana Center v predlaganem besedilu. 2. Prl dokončni redakciji besedila odloka za objavo v Uradnem listu SRS naj se upoštevajo popravkl, ki jih je k 2. členu odloka predlagala konferenca delegacij 45 zbora združenega dela. AD 4. in AD 5. OBRAVNAVA INFORMACUE O URESNICEVANJU 10-LETNEGA PROGRAMA IZGRADNJE CEST NA OB-MOCJU MESTA LJUBUANA ln OBRAVNAVA PREDLOGA DRUŽBENEGA DOGOVORA O ZDRU2EVANJU IN I^ORABI SREDSTEV VISKA VPI-SANEGA POSOJILA ZA CESTE NA OBMOCJU UUB-UANSKIH OBCIN Uvodno obrazložitev je podala NuSa KerSevan, pod-predsednik IS. Razpravljali so: Karel Destovnik, Rado Roter. Po razpravi je zbor sprejel naslednje SKLEPE: 1. Zbor sprejme na znanje inlonnacijo o uresnlčevanju 10-letnega programa izgradnje cest na ob-močju mesta Ljubljane. 2. V investicijske programe posameznih objektov iz 10-letnega programa je treba dosledno vgraditi elemente oz. ukrepe za varstvo okolja. 3. Občinska skupščina naj vsako leto obravnava reali-zacijo 10-letnega programa v tekočem letu ter poročilo o prlpravah za realizacijo programa v naslednjem letu. 4. Zbor sprejme družbenl dogovor o združevanju in uporabi sredstev viška vpisanega posojila za ceste na ob-močju ljubljanskih občin v predlaganem besedilu. AD6. OBRAVNAVA PREDLOGA DRU2BENEGA DOGOVORA O IZGRADNJI, UREJANJU IN VZDRZEVANJU ALEJE SPOMINOV IN TOVARISTVA Uvodno obrazložltev Je podala Nuša Kerševan, pod-predsednlk IS. Poudarila je, da v predlogu družbenega dogovora niso upoštevane nekatere pripombe, ki jih je podal izvršni svet oziroma zbori občlnske skupšfiine. V predlogu je nere-šeno vprašanje financiranja oz. načina zbiranja sredstev tn obveznosti posameznih občin. V Imenu izvršnega sveta predlaga, da zbor kljub ugotovljenim pripombam oz. po-manjkljivostim predloga dogovora, dogovor sprejrae. Razpravljali so: Bado Roter, Marjan Rajnar, Vid Stem-pihar, Franc Kimovec-2iga in Drago Flis. Po razpravi je zbor sprejel naslednji SKLEP: Sprejme se družbenl dogovor o izgradnji, urejanju in vzdrževanju aleje spominov in tovarištva v predlaganem besedilu. AD7. OBRAVNAVA POROCILA O REALIZACIJI PROGRA-MOV SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI DRU2BEMH DEJAVNOSTI V LETU 1976 Uvodno obrazložitev je podal Primož Kuret, član IS. Bazprave ni bilo. Zbor je sprejel naslednji SKLEP: Poročilo o realizaciji programov samouprav-nih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti' v letu 1976 se sprejme. AD8. Vprašanj delegatov ni bilo. Seja je bila zaključena ob 19.25 uri. Sekretar skupščlne Predsednlka DPZ Ivo Bogataj, 1. r. Marjan Rajnar, l.p Povzetek zapisnika 27. seje zbora krajevnih skupnosti občine Ljubljana Center, ki je bila dne 22. 3. 1977 ob 17. uri v banketni dvorani na Magi-stratu. Sejo je vodil predsednik zbora Dušan Kompare, zapi-snik pa sekretar skupščine Divna Potočar. Poročilo komisije za verifikacijo pooblastll in imuni-tetnega vprašanja delegatov zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Ljubljana Center je podala tov. Milica Cerne. Od 35 delegatov zbora krajevnih skupnosti je pri-sotnih 30 delegatov. *Vsa pooblastila so pravnoveljavna. Zbor je verificiral pooblastila vseh 30 delegatov. Prisotni so bili naslednji delegati: KS Ajdovščina: Gale Ciril, Majcen Nada, Polak Bojan, KS GRADISCE: Pungerčar Milenka, Butlnar Ljubo, Vipotnik Olga, Pirš Bogo, KS KOLODVOR: Perčnik Zdenka, Tavčar Francka, Prinčič Mitja, Kandare Bojan, KS POLJANE: Arrigler Vojko, Janež Jože, Slmonič Drago, 2gajnar Anica, KS PRULE: Antloga Valerija, KS STARA LJUBLJANA: čeme Milica, Smerkol Borls, Mihelič Janez, Meržek Karel, Marodič Marija, KS STARI VODMAT: Baloh Jože, Sivec Darinka, Kom-paie Dušan, KS TABOR: Hribemlk Franc, Cerjak Alojz, Brezar Stana, Kliček Pavel, Benčina Ludvlk. Odsotni delegati so bill: KS STARI VODMAT: Prestor Anka KS AJDOVŠCINA: Vogelnik Marija KS PRULE: Novak ing. Peter Kozinc 2eljko Sašek Pavel Tov. Kompare je povedal, da se na predlog Izvršnega sveta 9. točka dnevnega reda umika. Obrazložitev umika, ki se glasi: Na sejah vseh zborov je predložena tudi točka dnev-nega reda kadrovske zadeve, kjer je pripravljen predlog za dopolnitev sveta za ljudsko obrambo. Pripravljena je že sprememba odloka o sestavi in nalogah komisij in dru-gih stalnih delovnlh teles SO Ljubljana Center, ki bo na dnevnem redu seje meseca aprila. S to spremembo odloka bo usklajena organizacija sveta z3 ljudsko obrambo, druž-beho samozaščito in notranje zadeve z zakonom o ljudski obrambi in z zakonom o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. Ta odlok bo predhodno obravnaval tudl sedanji svet za ljudsko obrambo. Zato predlagamo, da se ta točka dnevnega reda preloži na naslednjo sejo v mesecu aprilu, je prebrala Divna Potočar, sekretar zbora. Obravnavan je bil naslednji DNEVNIRED • 1. Potrditev zapisnika in pdročlla o izvršitvi sklepov 26. seje zbora 2. Obravnava predloga odloka o Izvršnem svetu skup-Ščine občine Ljubljana Center 3. Obravnava predloga odloKa o spremembah odloka u organiza<:iji jn delovnem podrofiju upravnih organov skup-ščine občine Ljubljana Center 4. Obravnava informacije o uresničevanju 10-letnega programa izgradnje cest na območju mesta Ljubljana 5. Obravnava predloga družbenega dogovora 6 združe-varvju in uporabi sredstev viška vpisanega posojila za ceste na območju ljubljanskih občin 6. Obravnava predloga družbenega dogovora o izgrad-njl, urejanju in vzdrževanju Aleje spominov in tovarištva 7. Obravnava predloga soglasja k zaključnemu računu sklada ljubljanskih občin za gradnjo osnovnth šol in vzgoj-no-varstvenih zavodov za leto 1976 8. Obravnava poročila o realizaciji programov samo-upravnih interesnib. skupnosti družbenih dejavnosti v letu 1976 1 9. Vprašanja delegatov Adl. POTRDITEV ZAPISNIKA IN POROCILA O 1ZVRŠ1TVI SKLEPOV 26. SEJE ZBORA Soglasno je bil, brez razprave, sprejet SKLEP: Potrdi se zapisnik 26. seje zbora krajevnih skupnosti in poročilo o izvršitvi sklepov. Ad2. OBRAVNAVA PREDLOGA OPLOKA O IZVRšNEM SVETU SKUPŠCINE OBCINE LJUBUANA CENTER Uvodno obrazložitev za 2. in 3, toCko dnevnega reda je istočasno podala tov. Zora Ude, član IS in dejala: Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o Qrganizaciji in delovnem področju upravnih organov Skup-ŽCine občine Ljubljana Center predlaga izvršni svet občln-s}ci skupščini v obravnavo in sprejem glede na uveljavitev zftkona o ljudski obrambi in glede na dogovor v Ljubljani, da se tudi v občini ustanovi upravni organ za področje ljudske obrambe. Nadalje se veljavni odlok o organizaciji in delovnem področju upravnih organov skupščine občine Ljubljana Center s predlaganim odlokom spreminja v tem, da se črta kot drugi upravni organ služba za kadrovske zadeve. Or-ganizacijo te službe in njeno delovno področje opredeljuje predlog odloka o izvršnem svetu. Poleg tega opredeljuje odlok o izvršnem svetu tudi de-lovno področje sekretariata izvršnega sveta, ki je sedaj opredeljeno v odloku o organizaciji in delovnem področju upravnih organov. Do sej zborov občinske skupsčine je izvršni svet spre-jel na predlog odloka o izvršnem svetu skupščine občine Ljubljana Center naslednje amandmaie: 1. Konf. delegacij št. 45 predlaga, da se 8. člen spremeni tako, da se glasi: »Izvršni svet lahko sklepa družbene dogovore in samo-upravne sporazume, s katerirai sprejema kakršnekoli ma-terialne obveznosti, le na podlagi pooblastila vseh zborov občinske skupščine.« Izvršnl svet predlaga občinski skupščini, da amandma ne sprejme. OBRAZLO21TEV: Izvršni svet smatra, da lahko sklepa tiste dogovore in samoupravne sporazume/ ki imajo mate-rialno obveznost, če je tako pokritje predvideno v prora-čunu obfiine. Ce pa obveznosti niso predvidene v prora- čunu občine, izvršnl svet družbenega dogovora ali samo-upravnega sporazuma ne more skieniti in mora predlagati obfiinski skupšfiini, skupaj s predlogom sklepa o poobla-stllu tudi predlog, kako naj se materialne obveznosti kri-Jejo. Konf. delegacij žt. 45 menl, da zadnjl odstsvek 5. dlena in 13. člen nista slovnično sprejemljiva. Izvršni svet predlaga, da se v predzadnji vrstl 3. osta-vek 5. člena izpustijo besede: »zaradi skupnih interesov«, 13. člen pa naj se spremeni tako, da se glasi: »Ce je predsedmk izvršnega svcta odsoten ali zadržan, ga nadomešča v vseh pravicah in dolžnostih podpredsednik " ¦ izvršnega sveta, ki ga sam določi.« 3. Konferenca delegacij št. 45 predlaga, da se v 3. od-stavku, 16. člen spremeni. Predlaga, naj se izpusti, da mora predsednik izvrSnega sveta sklicati sejo izvršnega sveta . tudi na predlog samoupravnega organa krajevne skupnosti in naj se vključi. da mora sklicati sejo na predlog skupine delegatov. IzvrSni svet predlaga, da se amandma ne sprejme. OBRAZLOŽITEV: a) Volikia baza skupine delegatov je posamezni zbor občinske skupšoine. Skupina delegatov je dolžna v zadevah, v katerih jo obvezuje statut in tudi v zadevah, v katerih ne ve kako ravnati, zahtevati stališče zbora občinske skupšči-ne. Zbor občinske skupščine pa lahko predlaga sklic seje izvršnega sveta oz. zaprosi za stališča izvršni svet v skladu s statutom občine. To vprašanje je torej urejeno preko normalne volilne baze skupine delegatov. b) Izvršni svet smatra, da amandma ni ustrezno obra-zložen. 4. Krajevna skupnost Ajdovščina je predložila amandma k 3. odstavku Sl.člena in sicer, na.j se med besedama: »od-bora samoupravne ...« vstavi »občinske«. Izvršni svet sprejema to pripombo in bo upošt«vana v redakcijskih popravkih pred objavo odloka v Uradnem listu SRS. 5. Krajevna skupnost Ajdovščina je predložila amand-ma na 3. odstavek 31. člena naj se na koncu stavka doda: »kakor tudi vseh ostalih samoupravnih interesnih skupno-st.i na nivoju občine.«. Izvršni svet meni, da ta amandma ni jasen In ne more biti sestavni del teksta. Smisel amandmaja je verjetno v tem, naj bi se pravice in dolžnosti, ki zadevajo sodelovanje P|-edsednikov izvršnih odborov samoupravnih interesnih skupnosti s področij, ki so del skupščinskega sistema raz-širile tudi na vse ostale interesne skupnost.i ustanovljene v občini. Izvršni svet predlaga, da se amandma ne sprejme, ker so principi sodelovanja, dogovarjanja in usklajevanja z vsemi interesnimi skupnostmi opredeljeni v 1. odSt. istega člena. Posebej pa so v 3. odstavku 31.člena izpostavljene pravice in dolžnosti tistih samoupravnih interesnih skup-nosti, ki so del skupščinskega sistema. 6. KS Gradišče predlaga amandma k l.odstavku 37. čle-na, v katerem predlaga, da kadrovsko službo vodi eden iz-med članov izvršnega sveta. Izvršni svet predlaga, da se amandma ne sprejme. OBRAZLO2ITEV: Ne glede na odgovornost in obseg ter pomen, ki ga ima služba za kadrovska vprašanja izvršni svet meni, da taka ureditev ni potrebna niti primerna. Iz-med članov izvršnega sveta se imenujejo predstojniki upravnih organov, ki imajo po ustavi, statutu ohčine, zako-nih in odlokih občinske skupščine samostojne funkcije v izvrševanju njihovih dolžnosti in politike občinske skupžči-ne. Takih funkcij pa služba za kadrovska vprašanja nima. Izvrševanje kadrovske politike je dano organom družbeno-političnih organizacij, izvršnemu svetu in organom v te-meljnih in drugih samoupravnih organizacijah. V izvršnem svetu je eden izmed članov izvršnega sveta zadolžen za to področje, izvršni svet pa sam odlodi, ali bo ta član izvrš-nega sveta tudi vodil službo za kadrovska vprašanja. V. Glede na pripombe družbenopolitičnih organizacij v občini izvršni svet predlaga obfiinski skupščini, da se vstavi nov 3a. člen, ki se glasi: »Izvršni svet določa predlog družbenega plana občine«. V postopku priprave osnutka In predloga družbenega plana sodeluje z vsemi nosilci družbenega planiranja v ob-činl pri pripravi potrebnih analiz družbenoekonomskega stanja in gibanj, ki so osnove za družbeni plan občine. Ob pripravl smernic za izvrševanje družbenega plana v posameznem letu izvršni svet še posebej analizira stanje možnosti in predlaga ukrepe za izvajanje družbenega plana v tekočem letu. Ob tem daje občinski skupščini tudi po-drobnejše analize posameznih odstopanj od planskih pred-vldevanj in predlaga ustrezne ukrepe. Izvršnl svet stalno spremlja izvajanje družbenega plana občine in smernic o uresničevanju družbenega plana za te-koče leto in o svojih ugotovitvah obvešča po potrebi občin-sko skupščino, najmanj enkrat letno. Nadalje predlaga izvršni svet, da se 4. člen predloga odloka dopolni in sicer tako, da se v 1. odstavku dodajo besede: ... »družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev«, v 3. odstavku pa besede: »in občinskim štabom za civilno zaščito«. V imenu izvršnega sveta predlagam zboru občinske skupšCine, da obravnava predlog odloka o izvršnem svetu skupščine občine Ljubljana Center skupaj s predlaganimi amandmaji in ga sprejme. Konferenca delegacij št. 45 je predložila amandmaje k 2. členu odkoka o spremembah In dopolnitvah odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov skup-ščine občine Ljubljana Center. Izvršni svet meni, da ti amandmaji izboljšujejo pred-lagan tekst in so redakcijskega značaja ter bodo upošte-vani pri redakciji teksta pred objavo odloka v Uradnem llstu SRS. Zboru občinske skupšfiine predlagam, da obravnava predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o or-ganizaciji in delovnem področju upravnih organov Skup-ščine občine Ljubljana Center in ga sprejme. Po razpravi, v kateri so sodelovali: Dušan Kompare, Nada Majcen, Zora Ude, Vojko Arrigler, Olga Vipotnik, in ker je zbor soglašal s amandmajem KS Ajdovščina je bilo potrebno izvršiti usklajevalni postopek z zborom združe-nega dela in DPZ. Po usklajevanju v obeh zborih je tov. Karel Trplan predstavnik IS obvestil prisotne, da zbor združenega dela in DPZ nlsta sprejela amandma KS Ajdov-Sčina. Po razpravi, v kateri so sodelovali: Nada Majcen, Zora Ude, Dušan Kompare, Stana Brezar, Karel Trplan, Vojko Arrigler, Olga Vipotnik, je predsednik zbora Dušan Kom-pare dal na glasovanje amandma KS Ajdovščina. Po glasovanju: 7 glasov za amandma, 15 glasov za od-stop od amandmaja, 2 vzdržana glasova. sta z izidom večine sprejeta. SKLEPA: 1. Zbor KS odstopa od predlaganega in pred-hodno že sprejetega amandmaja KS Ajdovščina. 2. Sprejme se odlotc o izvršnem svetu skupščine občine LJublJana Center, v predlaganem besedilu. Ad 3. _ OBKAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O ORGANIZACUI IN DELOVNEM PODROCJTU UPRAVNIH ORGANOV SKUPSCINE OBCINE LJUBLJA-NA CENTER Uvodna obrazložitev k tej točki Je bila podana Že pri 2. točki dnevnega reda. Tov. Udetova je še dodala, da so vsi predlagani ainand-maji redakcijskega značaja ln jih IS sprejema. Brez razprave je bil soglasno sprejet SKLEP: Sprejme se odlok o spremembah odloka o or-ganlzaciji in delovnem področju upravnih organov skup-ščine občine Ljubljana Center. Ad4 OBRAVNAVA INFORMACIJE O URESNICEVANJU 10-LETNEGA PROGRAMA IZGRADNJE CEST NA OBMOC-JTJ MESTA UUBUANE Kratko uvodno obrazložitev je podal Janez Cadež, član IS.Tov.Bojan Kandare, član delegacije KSKolodvor je prebral staliSča ln predloge, ki so Jlh izoblikovali delegatl te krajevne skupnosti in sicer: a) postavlja se načelno vprašanje, kakšni so bili razlogl, da se odstopa od prve variante Prešernova-Levstikova ce-sta, b) kakSne so prednosti nove Stlripasovne ceste ob ža-leznici, c) kolikžna sredstva so bila vložena v študlj Preierno-va-Levstikova, d) izpostaviti bi kazalo flnančno konstrukdjo Stlrlpa-sovne ceste ob železnici nasproti Prešemova-Levstikova, kaj je s stališča gospodarstva opravičljivo in kaj ne, in e) ali je iz čisto strateških razlogov najbolj smotrno, da dve prometni žili (železnica in cesta) tečeta strogo vzpo-redno druga ob drugi? Temu mnenju se je pridružila tudi delegacija KSPo-ljane in KS Stara Ljubljana. Nada Majcen, delegatka KS Ajdovščina, je prebrala naslednja stališča svoje delegadje: Ker še ni izvedena prerazdelitev temeljnega promet-davka od prometa z naftnimi derivati, ali bo in kako bo zagotovljeno sofinanciranje Republiške skupnosti za ceste v predvidenl višini? Ker je razvidno iz lnformacije, da vse TOZD nlso lzpol-nlle po samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za izgradnjo cestnega omrežja na območju mesta Ljublja-na v 10-letnem obdobju, dosedanjih obveznosti (razlika cc» " §0 milijonov din), delegacija smatra in predlaga: da bi se morali izdati ustrezni predpisi, ki bt podpi-snike zavezali k izpolnjevanju samoupravnega sporazuma. Našo krajevno skupnost »Ajdovščina« zadeva pri tem programu obvoznica iz Prešernove ceste v Levstlkovo in to glede odvzema vrta VVZ France Prešeren. Zato je delega-cija sklenila in zahteva: da se pri gradnji obvoznice ia prfzadeti WZ France Prešeren poišfie in zagotovl sodobna in ustrezna rešitev, U naj bo ravno tako važna kot cesta. Tov. 2van, predstavnik samoupravne interesne skupno-sti za uresničevanje 10-letnega programa izgradnje cestnega omrežja mesta Ljubljane je odgovarjal na pripomb« in vprašanja prisotnih delegatov. Po razpravi, v kateri so sodelovali: Nada Majcen, Bojan Kandare, Jože Janež, Milica Ceme, Ljubo Butinar, Olga Vi-potnlk, Mitja Prinfiič, Boris Smerkol. Soglasno so bili sprejeti: SKLEPI: 1. Sprejme se lnformacija o uresničevanju 10-letnega programa izgradnje cest na območju mesta Lju-bljane. 2. Pristojntm organom se posredujejo vse pripombe ia razprave. 3. Krajevnim skupnostim naj se predloži vrednost M za prvo in drugo varianto nove Frešemove ceste. Ad5 OBRAVNAVA PREDLOGA DRC2BENEGA DOGOVORA O ZDRU2EVANJU IN UPORABI SREDSTEV VISKA VPI-SANEGA POSOJILA ZA CESTE NA OBMOCJU LJUBLJAN-SKIH OBCIN Uvodno obrazložitev je podal Janez Cadež,, predstavnik IS, kl je zboru KS posredoval sklepe izvrtnega aveta ob-činske skupščine, kateri je predlagal, da 1. občinska skupščina potrdi predlagani dogovor ozdiu-ževanju in uporabi sredstev viška vpisanega posojila za o»-ste na območju ljubljanskih občln in 2. da za podpis druzbenega dogovora pooblastll pred-sednika skupščine občine Ljubljana Center tov. dipl. ing. Huga Keržana. Tov. Bojan Kandare, delegat KSKolodvor je povedal, da so OZD in TOZD, ki v tem obdobju izkazujejo izgubo prl svojem poslovanju le-te tudi niso vpisovale posojilo, zato delegacija predlaga, da naj te organizacije svojo druž-beno obvezo realizirajo takrat, ko pridejo na rentabUno po-slovanje. Iz tega razloga OZD in TOZD ne bi kazalo pr»-zreti iz evidence. Po razpravi, v kateri sta sodelovala: Janet ioia in Borti Serkol je zbor soglasno sprejel. SKLEPE: 1. Sprejme se družbeni dogovor o združeva-nju in uporabi sredstev viška vpisanega posojila za eeste na območju ljubljanskih občin. 2. Za podpis dražbenega dogovora se pooblasti pred-sednik skupšCine občine Ljubljana Center, tov. dipl. ing. Hugo Kerzan. 3. Vse pripombe, podane v razpravi se posredujejo pri-stojnim organom. Ad6. OBRAVNAVA PREDLOGA DRU2BENEGA DOGOVORA O IZGRADNjr, LREJANJU IN VZDR2EVANJC ALEJE SPOMINOV IN TOVARIŠTVA Uvodno obrazložitev je podal Janez Cadež, član IS. Med ostalim je povedal, da so zbori naše občinsfce skupščine osnutek družbenega dogovora obravnavali na se-jah dne 27.10.1976 1. — da bi morall biti subjekti DD določneje navederli, — to pripombo so avtorji upoštevali in podpisnike DD tudi bistveno razširili. 2. — da vprašanje financiranja ni dobro rešeno. V Ljubljani bi se morali enotno dogovortti, kako bodo ob-čine realizirale svoje obveznosti oz. zbrale sredstva, ker t>o sicer prišlo do težav; ene občine bi lahko bolje organizirale sporazumevanje z gospodarstvom kot druge, ki bi bile taKo vsaj v začetku vezane na splošno porabo. — ob tem vprašanju nam Odbor za izgradnjo AST za-gotavlja, da bo MK SZDL organizirala enoten dogovor med ljubljanskimi občinami. - 3. — v dogovoru oz. vsaj v obrazložitvi manjka celotria vrednost projekta. — S to našo pripombo smo želeli opozoriti predlaga-telje DD, da bi jasno prikazali vrednost celotnih vlaganj v AST, ker so teh 50 mili.jonov din, ki jlh bomo zbrali z DD pokrilo predvsem stroške za material, prevozne storitve, ¦ delovna sredstva in tista strokovna dela, ki jih mladina, vojaki ln občani ne bi mogli opraviti s prostovoljnim de-lom. Prav tega prikaza nam avtorji tudi sedaj niso posre-dovali. Predlog DD, v katerem so upoštevane bistvene pripotn-be javne razprave je naš IS obravnaval na seji 22.2.1977 ter sprejel naslednje pripombe: — da so v predlogu nekatere bistvene spremembe, ki tekst DD nekolikanj menjajo, da želi IS ponovno obrazloži-tev s strani predlagateljev, — da predlagatelj ni upošteval vsebinskih pripomb na-šega IS oz. skupščine, — da je obrazložitev k predlogu DD skromnejša kot je bila pri osnutku in ne povzema pripomb javne razprave in stališč predlagateljev, — ter da bi v splošni družbeni težnji za čistost, prist-nost in lepoto slovenskega jezika bilo primerjene »Alejo spominov in tovarištva« poimenovati z izvirno slovensko besedo »Pot spominov in tovarištva«. Ko je IS na seji 2.3. 1977 v prisotnosti predstavnika MKSZDL ponovno obravnaval predlog DD, da bi pred skupščinskimi zbori nastopil z jasnimi stališči, je razčišče-val predvsem tale vprašanja in zavzel naslednja stališča: 1. da mora predlagatelj pri redakciji DD v preambuli navesti subjekte DD z njihovimi pravimi nazivi, 2. da nov kriterij »število zaposlenih« pri ključu za vi-Sino obveznosti posamezne občine močneje obremenjuje občino Center (2,645.000. — din več kot v osnutku). V naši občini je namreč bistven razkorak med številom prebival-stva in številom zaposlenih, poleg tega pa nad 20.000 zapo-slenih v TOZD, ki ne oblikujejo dohodka (upravnl organi, družbenopolitične orgatiizacije ipd). w L število prebivalstva 6O~^o ioTi Narodni dohodek 20 •/» 20 »/• Splošna in skupna poraba 20 Va 20 »'<> Stevilo zaposlenih. — 20«/,) .-----41----------------------------------------,------------------------------------- V javni razpravi je občina Ljubljana Vič Rudnlk pre<3-lagala, da se vključi nov kriterij »število zaposlenih«, ker je smatrala, da prvotni ključ nesorazmerno visoko obreme-njujejo njihovo občino. Ta predlog je podprla tudi javna razprava v občini Ljubljana Bežigrad in ga je predlagatelj v predlogu DD upošteval. 2. da predlog DD vnaša v 5. člen nov pojem »planiranje za tekoče leto«. IS smatra, da je na današnji stopnji dmž-benega planiranja vprašljivo na eni strani sprejemanje pet-letnih obvez in na drugi vsako tekoče leto do 31.okt. dolo-čanje odseka trase in potrebna finančna sredstva za izgrad-njo določenega odseka trase v naslednjem letu. Ne glede na pomisleke in pripombe, ki jih je IS imel kljub usklajevanju stališč s predlagatelji DD, IS naše ob"-čine predlaga vsem zborom skupščine, da po obravnavi DD sprejmejo in pooblastijo predsednika skupšCine tov. Huga Keržana za podpis DD, ker bi vsako nadaljnje Usklajevanje stališč še bolj odložilo pričetek oz. nadaljevanje izgradnje ST. Delegat KS Poljane, Jože Janež, je povedal, da so ob-ravnavali finančno konstrukcijo družbenega dogovora in so sprejeli sklep, da se poda amandma: V 3. odstavku 2. člena naj se črta kriterij števila zapo-slenih v občini v novembru 1976. Temu ustrezno naj s» ¦ spremeni finančna konsfrukcija v drugetn odstavku. UTEMEUITEV: Delegacija ugotavlja, da t osnutku družbenega dogo-vora kriterija števila zaposlenih v občinah v novembru ni bilo. Novega kriterija utemeljitev predloga družbenega do-govora ne navaja. Delegacija pa ugotavlja iz izkušenj Lor-miranja sredstev po nekaterih družbenih dogovorih in sa-moupravnih sporazumih, da kriterij po številu zaposlenih ne daje ustreznih finančnih rezultatov, ker je v občini Lju--bljana Center preko ene tretjine zaposlenih v različnih ustanovah (družbenopolitične skupnosti, družbenopolitični organi, kultura in prosveta, združenja itd.), ki ne razpola-gajo s kategorijo dohodka. Delegacija je sprejela sklep, da se bo vzdržala glasova-nja, Ce zbor KS ne bo sprejel amandmaja. Delegacija bo glasovala za umik amandmaja, če ga bo zbor združenega dela zavrnil. Ker sta ostala dva zbora sprejela predlog družbenega dogovora v predloženem besedilu, je delegacija KS Poljane amandma umaknila. Soglasno sta bila sprejeta SKLEPA: 1. Sprejme se družbeni dogovor o izgradnji, urejanju in vzdrževanju Aleje spominov in tovarištva. 2. Pooblasti se predsednik skupščine občine Ljubljana Center tov. dipl. ing. Hugo Keržan, da podpiše dnižbeni do-govor. Ad7. OBRAVNAVA PREDLOGA SOGLASJA K ZAKLJUCNE-NEMU RACUNU SKLADA UUBLJANSKIH OBCIN ZA GRADNJO OSNOVNIH ŠOL IN VZGOJNOVARSTVENIH ZAVODOV ZA LETO 1976 Delegacija KS Tabor je zahtevala pojasnilo in sicer: 1. ali so v zvezi z našo že postavljeno zahtevo posojilo oz. posojena sredstva nekaterim občinam vrnjen oz. če so ta sredstva prikazana pri postavki IV, 1, pod vrnjena inve-sticijska sredstva, kateri znesek pa se ne ujema z zneskom dejansko posojenih sredstev. 2. zakaj je tako velik «/o prekoraCitve plana za priprav-ljalna dela (83,5 °/o)? 3. kako je bilo možno realizirati take izdatke, ki niso bili planirani, kot na primer pod III. stroški inženiringa 5,588.263,10 din, ki so prikazani kot pogodbeni stroSki in dmgi in ki niso v planu. Tov. Ludvik Cinč, predstavnik upravnega odbora sklada je pripomnil, da delegati žal imajo drugačno poročilo, kot ]e bilo poročilo upravnega odbora sklada izdano 18.2.1977. Pojasnil je, da posojena sredstva — IV/1 niso vrnjena sredstva posojila ampak preveč izločena sredstva, ki so vrnjena na žiro račun. Posojilo ni bilo vrnjeno, ker je bii sklep naj se kreditne pogodbe ne realizirajo. Kar se tiče prekoračitve plana inženiringa je praksa, da se ločeno prikazujejo stroški dokler se ne prične gr&diti potem se »troški začno pokrivati iz sklada. Omenil je OšPrule, po-udarjajoč, da je denarja za gradnjo šole dosti. Zatotovlje-nih je 16.000.000 din. Ko so s projektantom sklenili pogod-bo, je bllo povedano, da projekt sme stati 16.000.000 dln. Ko je bil projekt gotov, je stal 23.000.000 dtn. Ker se tak projekt ne more realizirati je sklenjeno, da se realizira na i»ove in razlika doplača, preseči pa ne sme 16 miiijono? dinarjev. Tov. Mitja Pnneič, delegat KS Kolodvor je menil, da bi upravni odbor sklada moral s projektantsko organizacijo »kleniti pogoubo na višino projekta in da se prekoračitve ne bi smele plačevati in tudi ne tisti projekti, ki ne ustre-lajo višini predloga. Razpravljali so še: Ljubo Butinar, Bojan Kandare, Bo-pis Smerkol, Bogo Plrš. Predsednik zbora Dušan Kompare je predlagal, da se sprejme sklep o potrditvi zaključnega računa, vendar s pri-pombo, da to poročilo ni bilo kompletno in da so bili v sifcuaciji, da obravnavajo pomanjkljivo ?radivo. Zbor Je po-tem sprejel SKLEP: Potrdi se sklep o potrditvi zaključnega.računa sklada ljubljanskih občin za .gradnjo osnovrih šol in VVZ za leto 1976 s pripombo, da poročilo ni bilo predloženo ce-lotno. Ad8. OBRAVNAVA POROCILA O REALIZACIJI PROGRA-MOV SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI DRUŽ-BENIH DEJAVNOSTI V LETt 1976 Uvodno obrazložitev je podala tov. Dragica Dekleva, članica IS. Tov. Dekleva je med drugim prebrala mnenja delega-cije KS Stari Vodmat, KS Stara Ljubljana in KS Tabor. Menili so, da poročilo kaže na ustaljene stereotipne forme, ki ne ustrezajo več samoupravni organiziranosti, oz. samouprava se mora drugače odražati na teh področjih. Poročilo predstavlja parcialni pristop k posamezni vrsti skupne porabe in je zato treba v bodoče zagotoviti, da bo v okvlru sodobne menjave OZD obravnavala skupno po-rabo kot celoto. Potrebno bi bilo obrazložiti, ker SIS druž-benih dejavnosti imajo pozitiven saldo, ali bo zato stopnja prispevka za letošnje leto zmanjšana oz. ali bo za prika-zani višek izdelan dodatni investicijski program. Delegati zahtevajo pojasnilo, zakaj razen SIS za vzgojo in izobraže-vanje in SIS za invalidsko in pokojninsko zavarovanje dru-ge niso obravnavale svoje problematike na skupščinskih se-jah SIS. Ker je taka praksa nesprejemljiva,.da se finančni načrti in zaključni računi sprejemajo za nekatere SIS mi-nvo razprave in sklepanja na skupščinah, delegacija KS Tabor prosi, da pristojni obCinski in politieni organi ta-koj ukrepajo. Zbor je soglasno sprejel SKLEP: Sprejme se. poročilo o realizaciji programa SIS družbenih dejavnosti v letu 1976. Ad9' VPRASANJA DELEC.ATOV Deleeacija KS Kolodvor: Stanovanjsko podjetje DOM In FOND sta še združila t enotno organlzacijo v Ljubljani v STANINVEST v me-secu maju 1975. Staninvest še ni konstituiran niti še ni re-gistriran. S tem v zvezi delegacija postavlja Izvršnemu sve-tu SO Ljubljana Center naslednje vprašanje: Kakšni so razlogi, da IS SO Ljubljana Center ne da so-glasja k internim aktom Staninvesta? Delegacija KS Ajdovščina: Na 26. seji je naša delegacija postavlla vprašanja za dlvje parkirišče v Tivoliju. Odgovor nam ne zadovoljuje ia vprašanje ponovno postavljamo ter prosimo odgovor. Delegaclja KS Stara LJubljana: Naša delegacija ima več vprašanj in sicer: 1. Kaj je s sredstvi za revitalizacijo Stare Ljubljane? 2. Delegacija menl, da bi se morala sredstva najemnine in stanarine hiše dati v upravljanje hiši, v kateri se ta sred-stva pobirajo. 3. Potrebno je obrazložiti, kaj je bilo predvideno do-seči z organiziranim odvozom odpadnega materiala v Lju-bljani, katerega plačujejo vsi stanovalci. 4. Zakaj komunalno podjetje Ljubljana pri pdvoznih akcijah odpadnega materiala izrecno odvaža kosovhi mate-rial, drugi odpadni material pa ostaja; ali ne bi bil namen fcakih akcii očistili okolico hiše? Delegacija KS Poljane: 1. Zakaj se svet, ki je bil Imenovan septembra 1976 t VVZ Ane Ziherl do sedaj še ni sestal oz. konstituiral niti sprejel finandnega načrta? 2. Na zboru občanov KS Tabor dne 14.3.1977 smo ob-ravnavali odlok o oblikovanju stanarin na območju ljub-ljanskih občin v letu 1977. Po obširni razpravi o tem od-loku je bila delegacija zadolžena, da postavi na prvem za-sedanju še pred zasedanjem mestne skupščtne naslednja vprašanja in zahtevke: A. Zakaj predlog odloka ni bil obravnavan na skupšči-nah samoupravnih stanovanjskih skupnosti v Ljubljani? B. Kdo lahko predstavlja podpisnika za samoupravno stanovanjsko skupnost Ljubljana Center, če se skupščina nl sestala od 23.6.1976? C. Zakaj predlog odloka ni bil dan v obravnavo zbo-rom stanovalcev krajevne skupnosti? 3. Fontana, ki je poStavljena v KS Tabor pred domonK upokojencev je bila plačana iz sredstev proračuna SO Ljubljana Center. Vprašujemo, kako je mogoče, da je občinska komisija tako slabo izdelan izdelek (skulptura) prevzela brez pri-pomb, kljub temu, da obstoja strokovno mnenje pridob-ljeno od strani KS Tabor po strokovnjaku dr. Pavlu Stular-ju, dipl. ing. za varjenje, sodni izvedenec za varilstvo ia Ljubl.jane, Grafenauerjeva 47, ki ga prilagamo. Delegracija KS Poljane: Naša delegacija ima dve vprašanji in sicer: 1. Kdo je odgovoren za čiščenje Gruberjevega prekopa in Karlovškega mostu do železniškega mostu, ki predstavlja ljubljansko sramoto? 2. Kdo je odgovoren za vzdrtevanje Strme poti? Stana BREZAR, KS Tabor: Naša delegacija je razpravljala tudi glede dela zborov. Menimo, naj bi delegacije KS dobile od družbenopolitič-nega zbora nekakšno družbenopolitično ocenb raznih pro blemov, o katerih ta zbor razpravlja. Zato naj bi ta zbor bil nekoliko pred zborom KS in da bi potem delegati v družbenopolitičnem zboru o tem družbenopolitičnem stali-šču informirali delegate v KS. Vprašanje amandmajev. Kolikor se spominjam, je naša delegacija na tem zboru že postavila predlog, da bi vsaka delegacija, ki ima amandma poslala tak amandma vsaj vodji delegacije drugih delegacij, da bi se vnaprej seznanili z njim. Ce dodamo, da o tem govorimo šele tu, in da smo prilično nedisciplinirani, da niti ne poslušamo in potem naj o njem razpravljamo. Naj bi danes sklenili, da vsaka delegacija, ki ima amandmaf, pošlje en izvod z obrazložit-vijo takoj vodji drugih delegacij. Tov. Kompare je predlagal naj sklenejo, da priporočajo vsem delegacijam, da ko pošiljajo amandmaje na sekreta-riat skupščine pošiljajo amandma tudi drugim delegacijam krajevnih skupnosti. Seja zbora je bila končana ob 20.15. SEKRETAR ZBORA: PREDSEDNIK ZBORA: Dlvna POTOCAR, 1. r. Dušan Kompare, 1. r. Povzetek zapisnika 28. seje zbora združenega dela skupščine občine LJubljana Center, ki je bila dne : 22. 3. 1977 ob 17.url v veliki sejnl dvorani na Magistratu. Sejo je vodila Iva Prosenc, predsednik zbora združe-tega dela, zapisnik pa Vida Turtinov, sekretar zbora. Komisija za verifikacijo pooblastil in lmunltetna vprašanja delegatov zbora združenega dela je verlficirala pooblastila 53 delegatov od skupnega števila 60 delegatsklh mest. PRI8OTNI DELEGATI: konl. del. 5t. 1: Mojca Močnik koai. del. St. 2: Sosid Andjelo konf. del. it. 3. Slavko Humar konf. del. tt. 5: Ivanka Gartner konf. del. 8t. 7: Aleksander GluStt konf. del. št. 9: Zlato Murn koof. del. št. 10: Milan Vrbanc konf. del. St. 11: Karel Klančn* in Pavel Grbec konf. del. St 12: Danica Bizjak ln Pavel Zore koof. del. it. 13: Inko Gerlanc konf. del. St. 14: Igor Pirc konf. del. St. 15: Ivanka TomaSevifi konf. del. št. 16: Franc Kuzmanič konf. del. St. 17: Anton Vodnlk konT. del. št. 18: Franc Meško konl. de). tt. 19: Izidor Jankovlč konf. del. št. 20: Alenka Jenko konl. del. it. 21: Karmen Verbovšek koaf. del. it. 22: Janei Rihar konf. del. št. 23: Darinka DemSar konf. del. št. 24: Darinka Rajar konf. del. št 25: Gregor Habjan konf. del. St. 26: Julka Bročič konf. del. St. 27: Iztok Dolenc konf. del. št. 28: Angelca Dolšak konl. del. tt. 29: Milka Marolt konf. del. 5t. 30: Franc Kalan konf. del. št. 31: Alenka Firm kont. del. It. 32: Franc Novak konf. del. it. 33: Anton Grandič koot. del. Jt. 34: Marjana Lampič in Anton Macuh konf. del. St. 35: Irena Tomažič konf. del. St. 36: Julijan Renko konf. del. St. 37: Igor Karlin konf. del. St. 38: Jelka Bergant-Dolar koof. del. St. 39: Duian Nečak in Bogomil Bergant koof. del. it. 41: Franc Zalar konf. del. št. 42: Jana Muster, Marija Strikoidfi, Bada Sla- novec in Roman Oblak konf. del. St. 43: Majda Vidmar , konf. del. St. 45: Aleksander Pastemjak konl. del. it. 46: Marjan Kastelic konf. del. St. 47: Marija Primc kont. del. St. 48: Ivica Rajar konf. del. št. 49: Stane Vlaj konf. del. št. 50: MllivoJ 2ivkovi(5 Skupln* ¦ področja obrtl: Viktor BeriC. Odsotnl sc bili delegati lx nasIednjDi kohferenc deto-gacij: 4, 6, 8, 13, 40 in 44. Pred določitvijo dnevnega reda je predsednlca zbor* združenega dela prebrala predlog izvršnega sveta, da a* 9. točka predlaganega dnevnega reda umskne, s tem da w preloži na sejp, kl bo v mesecu aprilu. Soglasno Je bil sprejet In obravnavan naslednji ONEVNl RED: 1. Potrditev zapisnikn In poroCila o izvršitvl sklepov 27. seje zbora 2. Obravnava predloga odloka o izvrSnem svetu skup-Sčine občine Ljubljana Center 3. Obravnava predloga odloka o spremembah odloka o organlzaciji in delovnem področju upravnlh organov skup-Sčlne obfiine Ljubljana Center 4. Obravnava infortnacije o uresnieevanju 10-letnega programa izgradnje cest na območju mesta Ljubljana 5. Obravnava predloga družbenega dogovora o združe-vanju in uporabi sredstev viška vpisanega posojila ta. c*-ste na območju ljubljansktti občin 6. Obravnava predloga družbenega dogovora o lzgrad-nji, urejanju in vzdrževanju Aleje spominov in tovariStva 7. Obravnava predloga soglasja k zaključnemu računu sklada ljubljansklh občin za gradnjo osnovnih šol In vzgoj-aovarstvenih zavcxlov za leto 1976 8. Obravnava poro&la o reallzaclji programov samo-upravnih interesnih skupnosti družbenlh dejavnosti v letu 1976 9. Vprašanja delegatov. Ob dnevnem redu je razpravljal Aleksander Paster-njak, 45. konf. delegactj. Izrazil je mnenje, da bi zbor združenega dela moral obravnavati tudi odlok o obllko- -vanju stanarin na območju ljubljanskih občin in informa-cijo o izvajanju politike cen v letu 1976 in o politild cen v letu 1977. Obenem je predlagal, da se 5. točka dnevnega reda, t. j. predlog druibenega dogovora o združevanju in uporabi sredstev viška vpisanega posojila za ceste na ob-tnočju ljubljanskih občin, obravnava kot osnutek. Delegat pri svojih predlogih ni vztrajal, predlagal pa je, da se pri sestavljanju dnevnih redov zagotovi sodelovanje delegacij in da se vsi pomembnejši dokumenti aprejemajo v dvo faznem postopku. AD 1. POTRDITEV ZAPISNIKA IN POROCILA O IZVRM. TVI SKLEPOV 27. SEJE ZBORA Razpravljal je Stane Vlaj, 49. konferenca delegacij. Predlagal je, da se v povzetkih zaplsnikov, ki JOi d» bivajo delegacije, v kratkem povzame razprava pr) p» membnejših zadeva^i, kot so npr. amandmaji. Z enim vzdržanim glasom je bil sprejet SKLEP: Zapisnik in poročilo o izvršitvi sklepov 27. sej« zbora se potrdi. AD 2. OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O IZVRSNEM SVETU SKUPSCINE OBCINE LJl^BUANA CENTER Uvodno obrazložitev je podal Karel Trplan, Clan IS. Zbor združenega dela je seznanil z amandmaji k pred-logu odloka o izvršnem svetu. Konferenca delegacij št. 45 Je predlagala: — da se 8. člen spremeni tako, da se glasi: Izvršni svet lahko sklepa družbene dogovore to samo upravne sporazume, s kateriml sprejema kakršnekoli ma-terialne obveznosti, le na podlagi pooblastila vseh zborov občinske skupščine. — nov tekst 3. odstavka 16. člena, tako da se glasi: Predsednik skliče sejo zaradi obravnavanja posameznih vpraSanj tudl na utemeljen predlog in pobudo posame«-nega zbora občinske skupžčine, skupine delegatov v skladu s statutom skupščine občine, predsednika skupščine, skup-ščlne občinske samoupravne interesne skupnostl, organov upravljanja organizacije združenega dela, organov občin-sklh družbenopolitlčnih skupnosti in članov izvršnega sveta. Krajevna skupnost AJDOVSCINA je predlagala: — v 31.eienu, 3.odstavek, v 3. vrsti, se med besedama: Odbora samoupravne ..-, vstavl besedo »občinske«, — t zadnjem stavku tega odstavka naj se na koncu ¦tevlca za besedo: »skupnostl« doda »kakor tudi vseh osta-Uh samoupravnih interesnih skupnosti na nivoju občine.« Krajevna skupnost GRADISCE je predlagala: — da se na koncu i.odstavka, 37. člena doda: »izmed Claoov izvrSnega sveta«. Stališča izvršnega sveta do predlaganih amandmajev je obrazložil Karel Trplan, in sicer: — izvršni svet predlaga skupščini, da amandma kon-terence delegacij St. 45 k 8. členu odloka ne sprejme, ker izvršni svet lahko sprejema materialne obveze samo v okviru proračuna občine. Po statutu in veljavnih zakonih p» vsakoletni proračun sprejme občinska skupščina. Ce pa materialne obveznosti za podpis dogovora ali sporazuma niso predvidene v proradunu občine, pa mora izvršni svet predlagati občinski skupščini sklep o pooblastilu za pod-pi» takega akta in obenem tudi predlog, kako naj se za-gotovijo sredstva, da izvršni svet izpolni materialno obvez-nost, ki jo bo sprejel s podpisom takega akta. Aleksander Pasternjak je v imenu 45.' konference dele-gacij na podlagi obrazložitev izvršnega sveta predlagal nov tekst k 8. členu in sicer, da se 2. odstavek glasi: Izvršni svet lahko sklepa dogovor o temeljih družbenega plana in samoupravnih sporazumov tega družbenega plana na pod-l»gi pooblastila vseh zborov občinske skupščine. Na pojasnila člana izvršnega sveta, da za to ni treba posebne opredelitve v odloku o izvršnem svetu, ker iz-vršni svet že tudi do sedaj ni podpisal nobenega dogovora o temeljih plana in samoupravnega sporazuma o temeljih plana. ne da bi ga predhodno predložil v obravnavo zbo-rom občinske skupščine, je Aleksander Pasternjak v imenu 45. konference delegacij predloženi amandma k 8. členu umaknil. Glede amandmaja 45. konlerence delegacij, ki predlaga nov tekst 3. odstavka 16. člena, je stališče izvršnega sveta naslednje: Volilna baza skuplne delegatov je posamezni zbor ob-tinske skupšCine. Skupina delegatov je dolžna v zadevah, ' t katerih jo obvezuje statut in tudi v zadevah v katerlh ne ve kako ravnati, zahtevati stališče zbora občinske skup-Sčine. Zbor občinske skupščine pa lahko predlaga sklic seje izvršnega sveta oz. zaprOsi za stališče izvršni svet v skladu s statutom občine. To vprašanje je torej urejeno preko normalne volilne baze skupine delegatov. Zaradi tega izvršni svet predlaga, da se amandma ne sprejme. Aleksander Pasternjak je v imenu konference delega-cij 45 umaknil amandma k 3. odstavku 16. člena. Amandma' delegacije krajevne skupnosti Ajdovšfiina v 3. vrsti 3. odstavka 31.člena izvršni svet sprejema. Upošte-ral ga bo kot redakcijsko pripombo pred objavo odloka t Uradnem listu SRS. Glede drugega amandmaja delegacija krajevne skupno-•ti Ajdovščina izvršni mfeni, da amandma ni jasen in da ne more biti sestavni del teksta. Smisel amandmaja je verjetno v tem, naj bi se pravice in dolžnosti, ki zadevajo »odelovanje predsednikov izvršnih odborov samoupravnih interesnih skupnosti s področij, ki so del skupščinskega sistema razširile tudi na vse ostale interesne. skupnosti v občini. IzvrSni svet predlaga, da se amandma ne sprejme, ker •o principi sodelovanja, dogovarjanja in usklajevanja z ' Tsemi ihteresnimi skupnostmi opredeljeni v 1. odstavku istega člena. Posebej pa so v 3.odstavku 31.člena izpo-»tavljene pravice in dolžnosti tistih samoupravnih interes-nih skupnosti, ki so del skupščinskega sistema. Izvršni svet tudi predlaga, da se ne sprejme amandma delegacije krajevne skupnosti GradiSče ' k l.odstavku 17. člena. Ne glede na odgovornost in obseg nalog ter pomen, ki (¦ ima služba m. kadrovska vprašanja izvršni svet tneni, Anton Vodnik — 17. kc>nferenca delegacij Za Ljubljano je dejansko najbolj pereea PreSemova cesta. Rekonstrukcija Prešemove ceste je bila verjetno umestna ob sprejemanju 10-letnega plana, od takrat pa je minilo že več časa. Danes je situacija popolnoma dru-gafina in glede na to, da smo končno dobili projekt mest-nih obvoznic od Cmuč do Dolgega mostu smatram, da je potrebno razmisliti o predlogu občanov mesta Ljubljane, da se da prioriteta izgradnji te obvoznice. Drugič bi opozorll na asfaltiranje Vefine poti. Asfalti-rana Večna pot bi zelo razbremenila promet po PreSer-novi cesti, ker je popolnoma logično, da bo prorrip* šel po tisti prometni žili, ki je enostavne.iša in bs rejša. Pred-lagam, da se Prešernova cesta postavi v Tll.fazo in da M pristopi k reševanju prometa v Ljubljaal po'naslednjem vrstnem redut 1. obvoznica 2. rekonstrukcija Večne potl 3. rekonstrukcija Prešernove ceste, v kolikor bodo po-trebe pokazale, da je sploh umestna. Smatram, da je mnenje Ljubljančanov tako, da se pro-met vendarle umakne za Rožnik, kajti zavedati se mo ramo, da je Prešernova cesta danes žie tudi strogi center Ljubljane in da je tudi s stališča onesnaževanja zraka in okolja mesto Ljubljana pokazalo potrebo po zunanjem prometnem obroču. Iztok Dolenc — 27. konferenca delegaci} Konferenco delegacij zanima, ali so potrebne študije upravifienosti gradenj in ali ne bi morale biti izdelane že pred izdajo idejnega projekta. Zanlmajo jih tudi finančnl stroški teh študij. Mojca Močnik — 1. konferenca delegacij Konferenca delegacij podpira spremembo zakona, kl bi pospešil reševanje' premoženjsko-pravnih odnosov prl grad-nji prometnih poti. V razpravi so sodelovali: Aleksander Pastemjak, konf. del. 45 in Karel Klačnik, konf. del. 11. Soglasno sta bila sprejeta naslednja SKLEPA: 1. Sprejme se informacija o uresnldevanju 10-letnega programa izgradnje cest na območju mesta LJub-ljana. 2. Bistvene prlpombe, razmišljanja in predlogl konfe-renc delegacij se posredujejo predlagatelju gradiva ln de-legatom občine Ljubljana Center v zboru združenega dela skupščine mesta Ljubljane. AD 5. OBRAVNAVA PREDLOGA DRU2BENEGA DOGOVORA O ZDRU2EVANJU IN UPORABI SREDSTEV VISKA VPI-SANEGA POSOJILA ZA CESTE NA OBMOCJU LJUB-UANSKIH OBCIN Uvodno obrazložitev je podal Bogdan Opresnik, fllan IS. Bazprave ni bilo. Sprejet je bil naslednji SKLEP: Sprejme se družbenl dogovor o združevanju in uporabi sredstev viška vpisanega posojila za ceste na ob-modju ljubljanskih obCin v predlaganem besedilu. AD 6. OBRAVNAVA PREDLOGA DRUŽBENEGA DOGOVOKA O IZGRADNJI, UREJANJTJ IN VZDR2EVANJV ALEJE SPOMINOV IN TOVARISTVA Uvodho obrazloiitev je podal Bogdan Opreanlk, ČUn IS. V razpravi so sodelovali: Anton Macuh, 34. konf. dete-gac« V celotl podpiramo gprejem tega družbenegs dogovora. V Lfazl obravnave smo dali pripombo in predlog, da aa t Aleji spomlnov ln tovarlštva vključl tudl urejanje kul-turnih In zgodovinskih obeležij mesta Ljubljane. Ceprav je to v nadaljnji fazi dogovarjanja odpadlo, izkoriščamo to priložnost in predlagamo, da se v okviru mesta Lubljane, podvzame iniciativa in sklene družbenl dogovor o ureja-nju in vzdrževanju kultumih obeležij in zgodovinskih obe-ležij mesta Ljubljane. Stane Vlaj — 49. konferenca delegacij Izkoriščamo to priložnost, da dajemo priznanje nasta-Janju tega dokumenta, ki je rezultat večletnega volonter-skega dela tako mladih kot borcev, herojev in drugih to-varišev v rnestu Ljubljani. Hkrati ta konferenca delegacij opozarja na to, da s to aktivnostjo ne bi prenehali, zlasti v pogledu sklepanja samoupravnih sporazumov znotraj občine Ljubljana Center. Soglasno je bil sprejet SKLEP: Sprejme se družbenl dogovor o lzgradnji, ure-Janju in vzdrževanju Aleje spominov in tovarištva v pred-lozenem besedilu. AD 7. obravnava predloga sklepa o potrditvi zakljucnega racuna sklada ljubljanskih ob-cin za gradnjo osnovnih sol in vzgojnovar-stvenih zavodov za leto 1976 Uvodno obrazložitev Je podal Ludvik Clnfi, predstav-nlk Sklada ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov. Razpravljala je Jelka Bergant-Dolar — 38. konferenca delegacij. Soglasno je bll sprejet SKLEP: Potrdi se zaključnl račun Sklada ljubljanskib občin za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavo dov za leto 1976. AD 8. OBRAVNAVA POROCILA O REALIZACIJI PROGRA-MOV SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI DRUZBENIH DEJAVNOSTl V LETU 1916 Uvodno obrazložitev je podal Rudl Veselid, podpred-sednik IS. V razpravi so sodelovali: Julijan Renko — 36. konferenca delegaclj Delegati žele pojasnilo, zakaj se je izvedla revaloriza-cija osebnih dohodkov prosvetnih delavcev občine v taki višini, da so dosegli prosvetnl delavci osebni dohodek v povprečju samo 83,04 '/o, če pa je bil program v celoti uresničen, kakor izhaja iz poročila. Predloženi zaključni račun vzgoje in izobraževanja izkazuje v letu 1976 17 mili-jonov novlh dinarjev presežka. Prosvetni delavci pa isto-Casno ugotavljamo, da nismo dobili izplačanega osebnega dohodka v celoti in tudi ne jubilejnih nagrad in ostalega, kar določa slndlkalna lista v letu 1976. Dušan Nečak — 39. konferenca delegacij Naša konferenca delegacij želi, da zbor združenega dela podpre našo zahtevo, da se Onkološkemu inštitutu zagotovijo sredstva za stvari, kl so bile opravljene. Z Re-gionalno zdravstveno skupnostjo sklepamo pogodbe, tudi nam potrdijo naš plan, vendar je nemogoče predvideti kakšen bo porast opravljenih storitev. Naj tudi omenim, da gre konkretno Center 2» bolezni dojk na račun Onko-loškemu inštitutu, z drugo besedo 150 milijonov nosimo sami. Lahko bi preprosto zaprll center In bolnike odkla-njali, samo potem bi se vsi vprašali: Kaj pa medicinska etika? Onkološkl inštltut dela v težavnih prostorskih raz-merah. imamo veliko fluktuacijo kadrov zaradi nizkih osebnih dohodkov. Igor Karlin — 37. konlerenca delegacij V gradlvu je jasno navedeno, da je glasbeno šolstvo financirano na ravni iz leta 1975. Samoupravna interesna skupnost financira samo osebne dohodke zaposlenih peda-gogov, za vse ostale pa morajo glasbene šole poskrbeti same. Zaradi tega se omejuje vpis in povečuje prlspevek staršev za Solanje. Seveda pa nočemo, da bl glasbena šola postala elitna šola, v katero se bodo lahko vpisovali samo otroci premožnejših staršev. Tudi pri uvajanju celo-dnevne šole ne bi smeli zanemariti glasbenega pouka in prav tako tudi ne pri štipendijski politiki, ki nikjer ne vključuje pedagogov glasbenega področja, čeprav jih že danes primanjkuje Glede Kulturnega centra Ivana Cankarja smatramo, da Je to prepotrebna gradnja za Ljubljano. Zainteresirani • smo predvsem za tako dvorano, ki bi služila knlturi, kjer bi bll oder in kompletna scenska oprema prlmeren za ve-like scenske prireditve in kl bi akustično lahko reševala koncertne prireditve, saj vemo, da Slovenska filharmonlja sprejme le nekaj čez 400 poslušalcev. Pri bodoči gradnji bi morali predvsem mislitl na zahteve sodobnega odra, scene in akustičnosti Ivica Rajar — 48. konferenca delegacij Vprašanje je, ali lahko danes sklepamo o tem, da bomo valorizirali sredstva, če bo določena sredstva treba vrniti združenemu delu, glede na to, da bo prav gotovo določeno število podjetij v naši občini po zaključnih raču-nih izkazalo izgubo. Aleksander Pastemjak — 45. konterenca delegacij Predlagam, da zbor združenega dela sprejme sklep, da se pripravi informacija o problematiki OnkoloSkega inšti-tuta in da bi to informacijo obravnavali na skupni seji zbora združenega dela in Regionalno zdravstveno skup-nostjo Ljubljana. SKLEPI: 1. Sprejme se poročilo o realizaciji progra-mov samoupravnih interesnih skupnosti. 2. Zbor združenega dela soglaša z valorizacijo sredstev samoupravnih interesnih skupnostl za leto 1976, ki so jo sprejele skupščine samoupravnih lnteresnlh skupnosti. 3. Pripombe 37. in 38. konference delegacij se posredu-Jejo ustreznim interesnim skupnostim. 4. Zbor združenega dela bo na enl svojih prihodnjih sej, skupaj z ustrezno samoupravno interesno skupnostjo, obravnaval problematiko interesnih skupnosti, ki so se-stavni del skupščinskega sistema. AD 9. VPRASANJA DELEGATOV Jelka Bergant-Dolar — 38. konferenca delegacij če je in kako je v okviru programa v samoupravnl interesnl skupnosti družbenlh dejavnosti upoštevano In re-Sevano vprašanje prostorov TVD Partizan — Narodni dom? Pavel Zore — 12. konferenca delegacij Kako je sestavljena poraba vlška cen za bendn z ozl-rom na to, da se je nafta za jugoslovansko tržišCe podra-žila za 10 %, bencin pa Icar za 30 %? Ali gre še za vnaprej držati tako veliko razliko cene plinskega olja v primerjavl z bencinom? Marjan Kastelic — 46. konferenca delegacij Območna samoupravna interesna skupnost za PTT pro-met Ljubljana je v mesecu novembru 1976 poslala vsem temeljnlm organlzacijam združenega dela, delovnlm skup-nostim, krajevnim skupnostim in samoupravnim Interes-nim skupnostim samoupravni sporazum o financiranju programa razvoj PTT prometa obmofine SIS za PTT pro met Ljubljana za obdobje 1976—1980. Ker se s strani or-ganizacij združenega dela postavljajo vprašanja sistemsko pravne veljavnosti sporazuma in plafievanja obveznosti za leto 1976, želi konferenca odgovor na sledeče vprašanje: Ali je samoupravni sporazum o finanslranju programa raz-voja PTT prometa območne skupnosti SIS za PTT promet Ljubljana za obdobje 1976—1980 v skladu z zakonom o združenem delu m ustavo? Seja je blla zaključena ob 20.40 url. Sekretar Predsednik zbora združenega deU ibors združenega deU Vids Turčinov, 1. r. Iva Prosenc, 1.r. Točka 2______________________________________ Ocena gospodarskih gibanj v občini Ljubljana Center v letu 1976 Gospodarska gibanja med lelom 197«, rezultati ob kon-cu 9 mesečnega obdobja in prvi podatki o izkazanih izgu-bah v gospodarstvu ob koncu leta narekujejo takojšnjo oceno gofcpodarskih rezultatov v letu 1976 in primerjavo teh rezultatov s sprejetimi usmeritvanii v planskih doku-mentih. Predložena ocena in ugotovitve izhajajo iz predhodno obdelanih podatkov po zaključnih računih z* leto 1976 go-spodarskih organizacij zdraženega dela s sedežem v ob-čini. Služba družbenega knjigovodstva — podružnica Lju-bljana je ob upoštevanju nujnosti pravočasnega informi-ranja te podatke zbrala in obdelala v izredno kratkem času, zato so možni še raorebitni k-asnejši popravki, vendar so uporabljeni podatki dovolj zanesljivi za prvo oceno do-seženih finančnih rezultalov organizacij združenega dela s področja gospodarstva v letu 1976 z večjim povdarkom na problematiki nekritih izgub. Gospodarstvo v občini Ljubljana Center je v letu 1976 dosegla 64 milijard din celotnega dohodka, kar je za 6 od-stotkov več kot v letu 1975. Pri tem so porabljena sred-stva porasla za 5 odstotkov. Doseženi dohodek v višini 7,5 milijard din pa je bil večji za 19 odstotkov. Celoletna dinamika celotnega dohodka in doseženega dohodka je tako bistveno ugodnejša kakor v devetmesečnem obdobju, ko sta bila celotni dohodek in doseženi dohodek gospodar-stva še pod ravnijo devetmesečnega obdobja v letu 1975 (indeks 98 oz. 97), pri čemer so bila nižja tudi porabijena sredstva (indeks 98). Ta premik je odraz oživitve prometa v trgovini, skrbnejšega izvajanja zakona o zavarovanju pla-čil in izboljšanja finančne discipline organizacij združenega dela ter dopolnitev predpisov o ugotavljanju celotnega do-hodka, obračunavanja stroškov,- poslovanja in vrednotenju zalog. Izjemen porast dobodka v občiru tindeks 119) v pri-merjavi s porastom celotnega dohodka (106) kaže povsem drugačno dinamiko, kakor pa je bila dosežena v republi-škem merilu (celotni dohodek 115,4, doseženi dohodek 116,1) in odraza specifično strukturo gospodarstva v naši občini. Največji del celotnega dohodka je reahziran v trgovini, pri čemer se je delež trgovine v skupnem celotnem do-hodku gospodarstva občine zmanjSal od 79,2 o/t v letu 1975 na 77 »,'i> v letu 1976. Porast celotnega dohodka v trgovini je bil namreč nižji (indeks 103) od poprečnega porasta celot-nega dohodka gospodarstva. Udeležba ostalih gospodarskih področij se v strukturi celotnega dohodka ni bistveno spre-menila razen v industriji in stanovanjsko komunalni dejav-nosti. Povečanje celotnega dohodka industrije za 211/0 se je odrazilo v povečanju njenega deleža od 6,1 "1, na 7 °/0. Iz-redno visoki porast celotnega dohodka zasledimo v stano-vanjsko-komunalni dejavnosti (indeks 185), vendar so po-datki zaradi različnega zajemanja v primerjanih obdobjih neprimerljivi. Gibanje skupnih porabljenih sredstev je bilo v gospo-darstvu kot celoti nekoliko počasnejše kot pa je naraščal celotni dohodek in so bila v primerjavi z letom prej višja za 5 »/0, njihov delež v celotnem dohodku pa se je zmanjšal od 89,5« 0 na 88,3 °'o. Tak porast v določeni meri kaže na racionalnejše gospodarjenje organizacij združenega dela, čeprav moramo istočasno ugotoviti, da je počasnejša rast porabljenih sredstev predvsem posledica izrazito niz-kega porasta izdatkov za nabavno vrednost realiziranega trgovskega blaga (indeks 102), ki predstavljajo v strukturj porabljenih sredstev 81 »/o. Ostali stroški izkazujejo hitrejši porast od rasti celotnega dohodka. Po posameznih pod-rofcjih gospodarstva je bilo gibanje porabljenih sredstev dokaj različno, od relativnega zmanjšanja v obrti (indeks 87) do visokega porasta v industriji (incteks 122), pro-metu (127) in gostinstvu Undeks 116). V indnstriji in pro-tnetu so porabljena sredstva hitreje naraSčala od celotne-ga dohodka, ekonomičnost poslovanja v teh dveb pod-ročjih je bila slabša kakor v letu 1975. Relativno zmanjšanje deleža skupnih porabljenih sred-stev v celotnem dohodku se je odrazilo v povečan>} dose-ženega dohodka gospodarstva za 19 odstotkov v primerjavl 8 predhodnim letom. Največji porast, če zaradi neprimer-ljivosti izločimo stanovanjsko-komunalno dejavnost in goz-darstvo, izkazujejo gradbeništvo (indeks 123), gostinstvo (indeks 121) in industrija (indeks 120), medtem ko sta pod povprečjem obrt (indeks 110) in promet (indeks 117). Doseženi družbeni proizvod, ki ga izkazujemo kot se-števek doseženega dohodka in amortizacije, je zaradi dokaj visokega povečanja amortizacije za 28 »A, (valorizacija osnovnih sredstev), naraSfal še nekoliko hitreje in je bil v viSini 8,4 miljarde din za 20 odstotkov višji kot leto prej. Enak porast izkazuje tudi razdeljeni družbeni proizvod, ki pa je absolufno višji od doseženega. Podatki kažejo, da delitev družbene«a proizvoda ni bil« v skladu s postavljenimi gibanji in razmerji sprejetimi s smernicami za \eto lsnfi in srednjeroonim družbemm pla-notn občine. Tako so se .pogodbene obveznosti povečale za 16 °/», sredstva za splošno in skupno porabo in sredstva za interesne skupnosti materialne proizvodnje za 30»/«, medtem ko so bila sredstva, ki ostanejo organizacijam združenega dela za interno delitev, višja le za 17 •/„. V sredstvih, ki ostanejo organizacijam združenega dela za interno delitev, so se najbolj povečala sredstva za neto osebne dohodke in prejemke (indeks 122), sredstva za skupno porabo s stanovanjskim prispevkom, ki ostane v organizaciji združenega dela, so porasla za 12,5 «/„, skupna akumulacija (sredstva za poslovni sklad in sredstva re-zerv ter amortizacija) pa je bila večja le za 12 <•/„. V okviru sredstev akumulacije se je amortizacija povečala za 28«/», vendar pa so bila sredstva iz delitve družbenega proizvoda, ki so namenjena poslovnemu in rezervnemu skladu večja le za 2 °/o. Negativne tendence v delitvi družbenega proiz-voda so se odrazile v strukturi porabe družbenega pro-lzvoda. Delež družbenega proizvoda za skupno in splošno porabo se je povečal od 22,1 »<„ na 23,9 •/«, delež neto oseb-nih dohodkov in prejemkov se je povečal od 35,6 <>.'<, na 36,2»/,) medtem ko se je delež sredstev za reprodukcijo v gospodarstvu zmanjšal od 26,6 ° 0 na 24,81/0. še bolj za-skrbljujoč pa je podatek, da je delež razpoložljivih sred-stev za razSiritev materialne osnove dela — izvzemši sred-stva amortizacije — padel od 10 "'„ na 7,8»'« družbenega proizvoda. S tem se postavlja vprašanje možnosti zago-tovitve lastnih sredstev za predvidene investicije v t«m srednjeročnem obdobju. Poprečno Stevilo zaposlenih v gospodarstvu občine se je povečalo od 54.063 na 55.119 delavcev ali za 1,9 "/0. Ob dinamiki zaposlovanja, ki se giblje v okvirih planskih usmeritev, pa so kazalci uspešnosti poslovanja in delitve dohodka neugodni. Ob 16 % povečanju produktivnosti (doh. na delavca), so se sredstva za reprodukcijo na delavca povečala za 10 "/0, razpoložljiva sredstva za razširitev ma-terialne osnove dela (brez amortizacije) so se celo znl-zala za 8'>/<,, za osebne dohodke, prejemke in skupno po-rabo v organizacijah združenega dela pa je bilo na delavca razporejeno za 21»;« več, kot v predhodnem letu. Poprečni izplačani mesečni neto osebni riaiiodki na delavca so zna-Sali 4.278 din in so bili višji za 18.n/(, s tem, da sredstva, ki so bila v zaključnih računih razporejena za neto osebne dohodke, omogočajo izplačilo popreonih meseenih neto osebnih dohodkov v višinl 4.641 din. Ta del osebnih do-hodkov organizacije združenega dela izplačujejo po zaključ-nih računih. Iz razpoložljivih predhodnih podatkov, ki so nam na razpolago, ne moremo še oceniti gibanja skupne in splošne porabe, saj podatki zaključnih računov organizacij iz druž-benih dejavnosti še niso obdelani, prav tako pa še ni izde-lana metodologija, ki bi omogočila sestavo bilance skupne porabe v občini. Vendar iz predloženih podatkov lahko ugotovimo, da je gospodarstvo za te namene izlofiilo rela- tivno visoka sredstva. Prispevki interesnim skupnostim družbenih dejavnosti 12 dohodka so bili višji za 41 %, prispevki iz osebnih dohodkov za 28 % ter davki in druge dajatve iz dohodka za 23 «/o- Preračunano na delavca je porast sredstev skupno za 28 °/o presegel dtnamiko rasti produktivnosti in tudi osebnih dohodkov. Tudl gibanje osebnih dohodkov nl bilo v skladu z rastjo produktivnosti, saj so izpladani osebni dohodki na delavca naraš6ali hitreje od rasti produktivnosti, ne glede na sprejete planske usmeritve, ki v prvih letih srednje-ročnega obdobja dovoljujejo dinamiko rasti osebnih do-hodkov pod rastjo produktivnosti. Tendence prilagajanja osebnih dohodkov žlvljenjskim stroškom kažejo, da orga-nizacije združenega dela niso prilagajale sistema nagraje-vanja tekočim poslovnim rezultatom. Po drugl strani pa ta tendenca dokazuje neusklajenost samoupravnih spora-zumov o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke posameznih grupacij in inter-nih aktov z izhodišči republiške resolucije in smernic. Neuresničevanje resolucijskih In planskih razmerij v-delitvi družbenega proizroda vodi v vse večje upadanje akumulativnosti gospodarstva v občinl. Glede na velik de-lež trgovinske dejavnosti v gospodarstvu občine pa je še toliko bolj zaskrbljujoče zmanjševanje akumulativnosti v trgovini. Slabšanje akumulativnosti povzroča primanjkljaj obratnih sredstev, kar dokazuje tudi veliko število bla-govnoprometnih organizacij, ki jim akutno primanjkuje trajnih obratnih sredstev za normalno poslovanje. V za-stoju so tudi planirane investicije v razširitev maloprodaj-ne mreže v novih stanovanjskih naseljih Ljubljane in mo-dernizacija skladiščnih prostorov. Pomanjkanje obratnih sredstev in zastoj v investiranju se odraža v slabši zalo-ženosti trgovin oziroma preskrbi prebivalstva. Med posameznlmi panogami trgovlna je najuspeSnejše poalovala zunanja trgovina. Tej panogi je doseženi dohodek porastel za 22 0/0, kar je bilo doseženo z visokim porastom izvoza (lndeks 137,4) ob zmanjševanju uvoza (indeks 92,4)., Pokrivanje uvoza z izvozom je bilo tako doseženo z 62,9 %, s čemer se zunanja trgovina približuje s srednjerodnim planom postavljenemu razmerju. Koncem leta 1976 je bil sprejet zakon o pogojih in postopku za sanacijo, kl je prinese] veliko resnejše posle-dice za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki poslovno leto zaključijo z nekrito izgubo. Delavci v organizacijah združenega dela z nekrltimi izgubami morajo v 45 dneh po oddaji zakljuinih račxinov zagotoviti pokritje izgub, ugotoviti vzroke nastan-ka izgub, določiti program ukrepov za odpravo vzrokov nastajanja izgub in ukrepov za trajnejše zagotavljamjfe uspešnega poslovanja. V primerih neizpolnjevanja navede-nlh pogojev do preteka z zakonom določenega roka (14. april) sme organizacija vse do nadomestitve izgublje-nlh sredstev do višine nekrite izgube izplačevati le z za-konom zajamčene osebne dohodke. Po naključnem računu za leto 1976 je v občini Lju-bljana Center izkazalo izgubo 19 gospodarskih organlzacij združenega dela in ena pogodbena organizacija združenega dela. Skupna izkazana izguba znaša din 40,689.401. Izkazana lzguba koncem leta je blla taiko bdstveno manjša kakor med letom, ko je ob koncu I. polletja prikazali': izgubo 119 oi^anizacij združenega dela v višini 774,2 miiijona din, ob koncu tretjega tromesečja pa je izguba pri 58 organl-zecijah združenega dela znaSala še 293,6 miilljona din. Koncem leta 1976 je od 20 organizacij z izgubo uspelo 13 organizacijam izgubo pokrlti v glavnem iz sredstev rezerv organizacij, medtem ko je 7 organizacij izkazalo nekrito izgubo. Izguba teh organizaoij (Krim — OZD Sport, Kompas — TOZD Hotel Ijubljana, Alpe-Adiria, Vo, lan — TOZD Turistična agencija, Poto Slovenija, POZD Minitipografija) znaša skupaj din 31,487.175, prl čemer je ostalo nepokrito din 23,584.766 ali 75 odstotkov. Od navedenih organizacij so tri organizacije združenega dela iz področja gostinsko-turistične dejavnosti. Vzroki iz- kazanih nepokritih izgub so v teh organizacijah podobnl. Na slabše poslovne rezultate so poleg delnega izpada tu-rističnega povpraševanja v lansKem letu in neizpeljanega medsebojnega povezovanja zlasti vpdivale visoke odplačilne obveznosti za novozgrajene liotelske objekte ln visokl za-gonski stroškl. V nadaljevanju podajamo problematiko organlzacij združenega dela, ki so po zaključnem računu za leto 1976 izkazale nekrito izgubo. Od vseh organizacij z nekrito lzgubo Je najbolj za-skrbljujoča izguba v organizaoijah adruženega dela: Krim (TOZD »Sport). Delovna organizacija Krim po-sluje že več let zapovrstjo na robu rentabilnosti, z nizko produktivnostjo dela, z nizkimi osebnimi dohodki in brez lastnih sredstev za razširitev materialne osnove dela. Za-radi tega tudi ni sposobna izvesti prepotrebne radikalne spremembe svo.fega proizvodnega programa in preiti iz sedanjega, lahko rečemo obrtniškega načina proizvodnj« na sodobnejši — industrijski način proizvodnega postopka, kar je za tako številen kolektiv (nad 500 zaposlenih) nujnl pogoj za racionalno proizvodnjo in uspešno poslovanje. Krim-TOZD proizvodnoa kotifekcija »Sport* je temeljna organizacija, ki je vse leto 1976 izkazovala izgubo. V peri-odičnetn obračunu za I. polletje je znašala izguba 3,661531 dln, ki se je do konca septembra dvignila že na 15,502.180 dln. Poslovno leto je TOZD »Sport« zaključila z izgubo r vtšini 15,189.552 din, od katere je ostalo nepokrite 13,092.175 din. Delovna organizacija »Krlm« je k 9-mesednem perl-odiCnem obračunu predložila poročila temeljnih organizacij in sektorjev skupnih služb, ki so sicer obravnavala pro-bleimatiko v zvezi s sprejettma stabilizacijskimi ukrepi, vendar poglobljene analize vzrokov, ki so vplivali na ne-gativni finančni rezultat, niso vsebovala. Iz poroCUa finanč-nega sektorja je bilo možno povzeti, da bo izdelan interni sanacijski program, kl bo predložen delavskemu svetu. V decembru 1976 je delovna organizacija Krlm poslaU oddelku za gospodarstvo in finance sanacijski program za celotno delovno organizacijo izdelan v novembru 1976. V tem sanacijskem programu, kl ga je delovna organizacija izdelala zaradi ugotovljene izgube per 30/9-1976, so nave-deni sanacijski ukrepi za odpravo izgube. Kot najpomemb-nejšo nalogo si je organizacija zadala povečati obseg proizvodnje ln prodaje na optimalno raven tako, da bi' TOZD »Sport« zaključila poslovno leto 1976 brez izgube. Pri tem pa v sanacijskem programu navajajo, naj bi to pokritje dosegli na osnovi fakturirane realizacije. V istem sanacijskem programu je tudi predvideno, da bo TOZD »Sport« v letu 1977 uspešno poslovala in da bo po zakljuC-nem rafiunu za leto 1977 dosegla 6.740 tisoč din ostanka dohodka. 2e sama navedba o pokrivanju izgube na podlagi fakturirane realizacije nima osnove v predpisih o ugotav-ljanju in obračunavanju celotnega dohodka v TOZD, iz česar lahko povzaraamo, da tako predlagani sanaoijsld ukrepl kakor tudi analize posameznih faktorjev, ki vplivajo na poslovanje organizacije, niso na realnlh osnovah. Gleda na to, da je bil sanacijskl program izdelan v zadnjem tri-meseCju, ko je možno že v velikl meri ocenlti realni konCni letni rezultat, so predvidevanja o pokrlvanju celot-ne izgube že v letu 1976, nerazumljiva. Iz podatkov za-ključnega računa TOZD »šport« je namreč razvidno: — da je celotnl dohodek v primerjavi z letom 1975 vlšji za 5,1 °/» — da so bila porabljena sredstva višja za 43^ •/» — da je tako doseženi dohodek manjši za 40.4 •/• — da pa je bil razdeljeni dohodek višji od doseženeg* za 90 «/o- Ob 2,4 o/a manjšem poprečnem številu zaposlenih se je dosežent dohodek na delavca zmanjšal od 48.368 din v letu 1975 na 29.512 dln v letu 1976. Za ilustracijo na navedemo le, da znaša dohodek na delavca v sorodnih urganizacijah »Novost« 96.032 din (208 zaposlenih) in Kroj 75.905 din (142 zaposlenih). Kljub sorazmerno nizkemu povprečnemu izplačanemu neto osebnemu dohodku na delavca 2.699 dln, so izplačana sredstva za osebne dohodke presegla dogo-vorjena sredstva (za 29«/«). Delavski svet TOZD proizvodrvja konfekcije »Šport« je ˇ roku predpisanem z zakonom o pogojih in postopku za sanacijo poslal skupščini občine Ljubljana Center ob-vestilo o uvedbi sanacijskega postopka in zahtevo za kritje ugotovljene poslovne izgube v letu 1916 v vi&ini nekritega dela izgube din 13,092.174,66. Iz zahtevka za kritje nepokritega dela ugotovljene 12-gube v znesku 13,092.174,66 din sklepamo, da TOZD »Sport« za pokritje te izgube v celoti raCuna na sklad skupnih rezerv občine Ljubljana Center. Na dan 31/12-1976 je stanje kreditov, ki jih iraa TOZD »Sport« za osnovna in obratna sredstva naslednje: — za osnovna sredstva 3,191.757,85 din — za obratna sredstva 10,141.407,59 V letu 1977 zapade v plačilo od teh kredltov skupno din 3,276.826,40. (podatki iz sanacijskega programa, ki je bil predložen v decembru 1976) KOMPASTOZD Hotel Ljubljana Temeljna organizacija je v zaključnem račuhu za leto 1976 izkazala izgubo v višini .din 5.334.631,55. Pri tem je organizacija pokrila nastalo izgubo le v višini din 1,738.022,12 in sicer 272 tisoč din iz svojih, sredstev rezerv in 1.466 tisoč din iz dohodka drugih temeljnih organizacij v sestavi delovne organizacije Kompas-Jugoslavlja. Tako je ostalo temeljni organizaciji din 3,286.030,00 nepokrite izgu-be. TOZD Hotel Ljubljana, ki je bila ustanovljena in pri-Cela poslovati šele pred dobrim letom in pol (v 1.1975) je izkazovala izgubo že za leto 1975, ki je bila po višini znatno pod izgubo izkazano v letu 1976 in je bila v celoti pokrlta. Med objektivnimi vzroki, ki so vplivali na poslovanje 1 izgubo, bl kazalo upoštevati dokaj visoke obveznosti temeljne organizacije glede plačevanja cbresti za kredite, saj znašajo samo te obveznosti v letu 1976 preko 7 mili-jonov din, kar znatno presega celotna sredstva za osebne dohodke z vsemi prispevki vred. Iz tega lahko sklepamo, da je temeljna organizacija ob ustanovitvi bodisi sama ali v okviru delovne organizacije Kompas-Jugoslavija pre-cenila svojo akumulativnost in rentabilnostni račun poslo-vanja in prevzela obveznosti (krediti za osnovna sredstva), ki jih sama ni sposobna poravnavati. Ravno tako je med vzroke neuspešnega poslovanja, na katere sama temeljna organizacija objektivno ni mogla vplivati, šteti tudi visok porast (indeks 364) izdatkov za amortizacijo po predpisa-nih minimalnih stopnjah. Amortizacija po minimalnih stop-njah je znašala preko 3 milijonov din, kar je celo več kot znašajo izdatki za amortizacijo v Hotelu Lev. Medtem ko znašajo atnortizacijski izdatki v gostinsko-turistični dejav-nosti povprečno manj kot 20 odstotkov dobodka, so v temeljni organizaciji Kompas-Hotel Ljubljana ti izdatki udeleženi v doseženem dohodku 38 °, »-no. ScKlimo, da ima tenieljna organizacija Kompas-Hotel Ljubljana objektivne pogoje za uspešno poslovanje in da so izkazane izgube v letu 1975 in 1976 v dokajšnji meri posledica prevzema visoklh obveznosti ob njeni ustano-vitvi, ki jih v poldrugem W" '"slovanja temeljna organ-zacija ne more uspešno izvrševati. ALPE-ADRIA-turi&tičdO-gostinsko podjeije za rekreacijo, taletništvo in letovanje delavcev Organizacija združenega dela Alpe-Adria je že v peri-odičnem obra&unu za prvo polli*je leta 1976 izkazala izgubo v višini din 6,838.642. Do konca tretjega tromesečja je Izguba znašala din 22,519.167 din, pri čemeT je bil del te izgube v višini 6,801.960 din pri supstanci. Po zaključnem računu za leto 1976 pa znaša skupna prikazana izguba iv celoti zaradi nedoseženega dohodka) din 3,969.363 din. Iz sredstev rezerv organizacije združenega dela je bilo pokri-to 849.753 din tako, da znaša nekrita izguba še 3.119.609 din.' Podatkl o poslovanju v letu 1976 kažejo, da se je ob 29,3 «/0 povečanju števila zaposlenih celotni dohodek orga-nlzacije povečal za 21,9 «/o, porabljena sredstva so bila vlšja za 19,9»/» in doseženi dohodek za 35,8 •/„ v primerjavi * predhodnim letom, da pa doseženi dohodek ni zadostoval za pokrivanje vseh obveznosti iz dohodka. Razdeljeni do-hodek je tako presegel doseženega za 23,2 ° y. Doseženi dohodek na delavca je bil višji za 4,9«/« in je znašal 63.655 din, med tem Ko so bili poprečni izplačani neto osebni do-hodki na delavca v višinl 3.730 din za 15,4 «/0 vlSji kot v predhodnem letu. Na poslovanje v letu 1976, kakor tudl na konfini rezultat je v veliki meri vplivalo vključevanje no-vega gostinskega objekta »Argcmavti« v Novi Gorici, ki ni potekalo po načrtu. Delno je ho«l »Argonavti« začel po-slovati v začetku marca 1976, vendar pa še do konca leta 1976 ni bil v celoti opremljen. Visoki zagonski stroški ob nepolni zasedenosti kapacitet (50 "'0 hotelskih sob je bilo do konca leta zasedenih z delavci kolektiva) so se odrazili v končni izgubi. Zaradi izkazane nekrite izgube je delavski svet orga-nizacije združenega dela Alpe-Adria ob sprejetju zaključ-nega računa sprejel sklep o uvedbi sanacijskega postopka. Tukajšnjemu oddelku za gospodarstvo in finance je bil skupaj z zaključnim računom za leto 1976 in poročilom o poslovnem uspehu dne 10/3-1977 poslano tudi obvestilo. da so sprejeli sklep o uvedbi sanacijskega postopka. Iz dopisa pa citiramo naslednje navedbe: — »Glede na to, da je dosežen sporazum o združitvi dela in sredstev delovne organizacije Alpe-Adria v SOZD Emona, bo le ta z garancijo svojih TOZD v celoti pokrila nekrito izgubo iz šredstev rezervnega skiada, najkasneje do zakonsko predpisanega roka. — Sočasno bo Emona zagotovila potrebna manjkajoča obratna sredstva za normalno poslovanje Alpe-Adria, do* končne izvedbe integracije. — Po sklepu DS Alpe-Adria Iz leta 1976 o odprodajl nerentabilnega in nefunkcionalnega objekta v Selcah pri Crikvenici v uradno ocenjenl vrednosti 9,519.000 din daje Alpe-Adria garancijo, da bo s tako pridobljenimi investi-cijskimi sredstvi pokrila kreiit iz rezervnih skladov Emone. — V roku 14 dni bo izdelan elaborat o ekonomski upravičenosti integracije ter zakonitem roku izveden re-ferendum. Izvedeni so že bili zbori delovnih ljudi po TOZD obeh podjetij, ki so načrtovano združevanje dela in sredstev v celoti podprli. Prav tako so izvedene vse priprave za vključitev delavcev Alpe-Adria v to sanacijo.« Delovna organizacija se doslej še ni obrnila z zahtev-kom za kritje izgube na sklad skupnih rezerv občine Ljubljana Center. Iz citiranih navedb sodimo, da bo celot-no sanacijo te delovne organizacije prevzela Emona. V letu 1976 je bila v delovni organizaciji Alpe-Adria izvršena reorganizacija na: TOZD Turizem, TOZD Gostin stvo in hotelirstvo Ljubljana, TOZD Argonavti in PS skup-nih služb, vendar statusne spremembe še niso registrirane. Trgovsko podjetje VOLAN Delovna organizacija je v zaključnem računu za leto 1976 izkazala izgubo v višini 3,405.400 din. Večji del izka-zane izgube je pokrila iz lastnih razpoložljivih sredstev (rezervni sklad, sklad skupne porabet, znesek v višini 1,212.200 din pa ima delovna organizacija nepokrit. Volan je izkazoval izgubo že po periodičnem obradunu za 1. polletje 1976 v višini 5,889.406,41 din, prav tako pa tudi ob devetmesečnem obračunu, ko se je izguba sicer ztnanj-šala na 3,036.102,40 din, vendar kot navaja v svojem sana-cijskem programu, jo ob zaključnem računu kljub izred-nim naporom kolektiva ni mogel v celoti kriti iz lastnih virov. Vzroki izkazane izgube niso le posledica manj uspešne-ga poslovanja v lanskem letu, temveč izvirajo iz slabega poslovanja v preteklih letih, ko se je nabavljalo nekurantno blago, ki se je nato razprodajalo po minimalnih cenah oziroma leži kot nekurantno v skladišču (zastarela smu-čarska oprema, rezervni deli za vosila, ki niso več v pro-metu itd.). Delavski svet je ob obravnavi vzrokov* na-stalih izgub sklenil predJag^ati uvpdbo postopka zoper od-govorne osebe, ki so že zapustile delovno organizacijo (prijavi UJV Ljubljaha in UJV Skopje). Delovna organlzaclja v svojem sanacijskem programu predvideva, da ji bo, s poslovno in delovno zavestjo celot- nega kolektiva, ki so Jo izraziH delavci na aborih ob ob-ravnavi zaključnega računa za leto 197G in sanacijskega programa, v letu 1977 s povečanim obsegom prometa uspe-lo izvesti sanacijo izkazane izgube in že doseči potrebno minimalno akumulačijo. Istočasno predvideva delovna organizacija, da bo za realizacijo pl-edvidenih sanacijskih ukrepov morala nemu-doma pričeti z dohodkovnim povezovanjem s proizvodnimi organizacijami združenega dela po določilih zakona o zdru-Senem delu, spremeniti sedanji sistem nagrajevanje in se reorganizirati v dve temeljni organizaciji združenega dela. Za znesek nekrite izgube v višini 1,212.000 din je delov-na organizacija že zaprosila za sanacijski kredit sklad skupnih rezerv občine Ljubljana Center. Poleg tega organi-zacija prosi za sanacijski kredit za obratna sredstva, kar bi ji omogočilo dokončno odpravo stanja, v katerem je Volan zaradi škodljivih poslov, ki so jih zagrešili odgovomi delavci v prejšnjih letih. \ VIATOR — TOZD Turistična agejicija TOZD Turistična agencija je ena od 6 temeljnih ' organizacij Viatorja, ki so v zaključnem računu za leto 1976 izkazale nekrito izgubo. Izguba ob koncu septembra .J976, ki je v TOZD Turistična agencija znašala 573.655 din, je do konca leta narasla na 3,166.893 din. Iz svojih sred-stev rezerv je TOZD pokrila izgubo v višini 370.213 din in ¦v breme zakonskih obveznosti iz dohodka nadaljnjih 136.490 din tako, da je ostalo nekrite izgube 2,660.189 din. Po podatkih iz zaključnega računa za leto 1976 je te-meljna organizacija dosegla manjši celotni dohodek kot v predhodnem letu (ind.85,6), kar je ob relativnem po-rastu porabljenih sredstev pomenilo tudi bistveno manjši doseženi dohodek (ind. 36,9), ki ni zadoščal za kritje ob-veznosti iz dohodka. Neglede na bistveno slabši rezultat poslovanja pa je razdeljeni dohodek za več kot trikrat presegal doseženega. Doseženi dohodek na delavca v višlni 26.803 din je za 65,2 «/o nižji kot leto prej, poprečni izplačani neto osebni dohodki na delavca v višini 5.824 din pa so presegli lanskoletno poprečje kar za 54,1 %>• S tako viso-kimi osebnimi dohodki, ki niso bili v skladu z doseženimi rezultati, so bila dogovorjena sredstva za osebne dohcxlke presežena za 63 °/o. Po potrditvi zaključnega rafiuna za leto 1976 je delavski svet TOZD Turistična agencija sprejel sklep o uvedbi sa-nacijskega postopka. Imenovana je bila komisija za pn-pravo sanacijskega programa, ki je do 20 3-1977 dolžna izdelati predlog sanacijskega načrta. V predlogu je potrebno Izdelati analizo stanja, zagotoviti v najkrajšem možnem Casu uspešnost poslovanja' ter ugotoviti odgovornost indi-vldualnega poslovodnega organa ter vseh ostalih vodilhih in vodstvenih delavcev za nastalo izgubo. Prav tako je bilo sklenjeno, da se vsern temeljnim organizacijam DO Viator pošlje zahteva za pokritje izgube, istočasno pa tudi Bahtevek skladu skupnih rezerv občine Ljubljana Center za pokrivanje dela nastale izgube. Najkasneje do 30 3-1977 bo zbor delavcev TOZD Turistična agencija razpravljal o vzrokih nastale izgube in ustrezno ukrepal. Sprejet je bil tudi sklep, da se v TOZD Turi§tična agencija v trajanju roka za pokrivanje nastale izgube iz- plaCujejo zakonsko dovoljene akontacije osebnih dohod-kov, ki veljajo za TOZD v sanacijskem postopku. Foto Slovenija Organizacija združenega dela Poto Slovenija je izgubo izkazala že v I. polletju 1976 in sicer 20.897 din. Ob koncu tretjega trimesečja je izguba znašala že 189.996 din in po zaključnem računu za 1.1976 265.825 din. Iz sredstev rezerv je bilo pokrito 99.109 din izgube in iz drugih virov brez obveznega vračila 68.396 din tako, da je ostala še nekrita izguba v višini 98.409 din. Bistveno manjši obseg poslo-vahja, ki se kaže v 22 °/o nižjem celotnem dohodku kot v predhodnem letu, je odraz zmanjševanja naročil in prekini-tev pogodb v lanskem letu ter prepočasnega prilagajanja novo nastalim razmeram. Iz sporočila, ki ga je delovna organizacija 7/3-1977 poslala Službi družbenega knjigovod-stva in je bilo dostavljeno tudi tukajšnjemu oddelku za gospodarstvo in finance je razvidno, da so delavci že v novembru 1976 ugotavljali ne dovolj angažiran pristop ta-kratnega direktorja k reševanju nastale težke finančne si-tuacije in so zahtevali odstop. Istočasno je sporazumno prekinil delovno razmerje računovodja Sklenjemo je bilo tudi, da je potrebno vložiti maksimalne napore, da se delovna organizaci.ja pred iztekonn poslovnega leta sanira, kar ni uspelo. Iz sporočila je razvidno, da so delavci na zboru, ko so obravnavali izgubo po zaključnem računu 1976 ugoto-vili, da izguba ni tolikšna, da bi predstavljala oviro za na-dalnje poslovanje in da jim bo uspelo izgubo že v prvem trimesečju 1977 pokriti. Zato je bil sprejet tudi sklep, da se zahtevek prevzemnikom sanacije za krijte nekrite izgube ne pošlje, ker smatrajo, da bodo mogli brez nadomestitve izgubljenih sredstev uspešno poslovati in bodo izgubo krili iz dohodka v 1.1977. Iz navedenega povzemamo, da je delovna organizacija smatrala, da se pri saniranju svoje izgube lahko posluži določil 9. čl. zakona o pogojih in postopku za sanacijo. Razen navedenega sporočila od delovne organizacije doslej Se nismo prejeli obvestila o sprejetem sklepu za uvedbo sanacijskega postopka, ki bi ga po določilih zakona orga-nizacija morala dostaviti tudi pristojnemu organu družbe-nopolitične skupnosti, čeprav se je organzacija za sani-ranje izgube odločila uporabiti doloCila 9. čl. cit. zakona. Kot smo že navedli je od skupno 20 gospodarskih organizacij, ki so po ZR 1976 izkazale izgubo, 13 organi-zacij izkazano izgubo tudi krilo. Med njimi je nekaj orga-nizacij, ki so ob 9-mesečnem periodičnem obračunu izka-zovale še dokaj visoke izgube (Rog, Mercator TOZD Tovar-na mestnih izdelkov, Tribuna), v zaključnem računu pa so navedene organizacije v celoti krile izgube iz lastnih virov. Organizacije združenega dela, ki so nastale izgube pri-kazane v zaključnih računih krile, sicer po določilih za-kona o pogojih in postopku za sanacijo niso dolžne uvajati sanacijskega postbpka, kljub temu pa sodimo, da bi za uspešno poslovanje v letu 1977 morale sprejeti ustrezne sanacijske ukrepe in si s Lem zvgotoviti uspešen dolgo-ročnejši razvoj. Ljubljana 28. 3.1977 Oddelek za gospodarstvo in finance TASELA • A: število "organizačij in število zaposlenih Štev.organiz: . Štev. organiz« PocJročje i.-xri. • i.-xri. ind i,-xh.- i.-xii. ind ._____________ 1975________1976______________1975 • 1976_________._ Gospodarstvo ' Skupaj 343 357 104 54.063 55.119 101,9 iiidustrija 44 48 109 9.752 9.710 99,5 Rnetijštvo 8 8 100 228 275 120,6 Gozdarstvo 2 2 100 - 2 - Gradbeništvo 26 27 103 4.372 4.608 105,3 Prcmet 15 18 120 5.952 6.001 100,8 Trgovina 138 147 106 23.133 23.682 102,4 Gostinstvo 38 36 97 2.576 2.632 102,1 Tarizem 10 10 100 1.377 1.462 106,1 Ohrt 44 .42 95 2,708 2.734 100,9 Stanov.-kanunalna dejavnost . 18 19 105 3.965 4.013 101,2 TftBEEA B: Gibanje cen v SR Sloveniji v letu 1976 (Zavoa SiRS za statistiko) CENE I.-III. 76 I.-VI.76 I.-IX.76 "• I. -XII. 76 I.-III.75 I.-VI.75 I.-IX.75 I.-XII.75 Proizvajalčeve prodajne cene 109,1 107,0 105,6 105,8 Cene na debelo 106,2 106,9 106,8 107,1 Cene ra drobno 114,6 112,7 110,4 109,5 Oi tega: - blagovni indekš 114,3 112,5 110,4 109,4 - storitve 116,9 114,0 110,9 110,5 - inčtustrijski izdelki 111,5 109,9 • 108,7 108,1 Cene gostinskih. storitev ... 118,6 115,6 114,6 Cene življenjskih potrebščin 120,2 117,6 114,6 113,1 TBBELA C: Gibanje celctnega d<*odka po počlročjlh • Celotni dohodek v 000 din _________Indeks______ PodroSje I.-XII. Stnikt. X.-XII.- Strukt. Občina SPS _________ 1975 v %______1976______y_%_______._.________________ Industrija 3.693.006 6,1 • 4.483.930 7,0 121 122,2 Rtetijstvo 286.938 0,4 350.295 0,5 122 118,8 •Gozaarstvo 21.313 0,1 33.216 0,1 156 110,7 Gradbeništvo 2.448.493 4,1 2.656.325 4,2 108 107,4 Pranet 1.495.912 2,5 1.833.733 2,9 I 123 118,4 Tcgovina 47.808.205 79,2 49.316.597 77,0 103^ Gostinstvo 506.363 0,9 597.470 0,9 118 Y 107,5 Turizem 2.642.243 4,3 2.730.289 4,3 103J Cfcrt • 754.324 1,2 717.324 X»l 95 112,4 Stanov.-kcxnunalna dejavnost 684.209 1,2 1.267.444 2,0/ 185 178,8 S.K.UP.AJ 60.341.006100,0 63.986.624 100,0 * 106 115,4 TftBELA D : Fazmerje neplačane realizacije do celotnega dohodka in njegova dinamika po posameznih cbdobjih v letu 1376 Področje Eazmerje neplača.realiz. . Indeksi celot.dohodka • oz. panoga do celotnega dohodka 197C/1975 ____________1976______________________________________ ___________________I.-VI.______I.-IX. I.-XII. I.-VI. I.-IX. I.-XII. Industxija . 7,4 '4,5 3,2 95 104 121 Ktetijstvo 2,4 0,8 0,5 140 136 122 Gozdarstvo - - ' - - - i56 Gradbeništvc 8,6 7,0 2,1 109 111 108 Pranet- . 6,5 6,2 14,1 103 109 123 Trgovina 6,0 4 3 2,4 91 96 103 Gostinstvo 2,7 2,0 0,8 120 117 118 Turizan 3,8 5,9 0,5 102 102 103 Obrt 7,1 4,9 3,4 92 96 95 Stanov.-kcra.dejav. 12,4 10,0 3,8 103 109 . 185 GOSPODARSTVO SKU-PAJ 6,2 4,5 2,7 93 98 106 TABEIA E: Porabljena sredstva po vrstah Znesek v ooo din______Indeks Udeležba v Vrsta porabljenih sredstev I.-XII. I.-XII. Občina celot.doh. 1975 1976 I.-XLI. I.-XII '____________________________________________________1975 1976 Forabljeni material 2.957.145 3.333.889 113 4,3 5,2 Proizv.stor.drugih 3.386.819 4.593.679 136. 5,6 .7,1 Neproizvodne stor. 452.528 618.937 137 0,7 1,0 Dnevnice in teren.dod. 153.624 165.291 108 0,3 0,3 Izdatkizarekl.prqpag.in 127.467 166.849 131 0,2 0,3 UrLgiZiraterialni str. 338.415 323.703 96 0,6 0,5 Amortiz.po predp.stopnjah 525*771 776.930 148 0,9 ' 1,2 Anort.nad predp.stopnjam 187.522 153.909 82 0,3 0,2 S K U P A-J 8.129.291 10.133.187 125 «13,5 15,8'" Nabavna vred.realiz. trg.blaga . 44.637.616 45.683.052 02 74,0 71,4 Popravek fin.rezultata 773.254 18.872 2 1,2 - Iziedni izdatki 490.448 634.462 129 0,8 1,1 SKUPAJ PORABLJENA SREDSTVA 54.030.609 56.469.573 105 89,5 88,5' •OBEEIA F: Dinamika porabljenih sredstev po področjih. Zriešek v ooo din ' Indeks_____ Področje oz. panoga I.-XII. I.-XLI. Občina 1975 1976 Industrija 2.732.312 3.335.189 122 Rnetijstvo in ribištvo 211.472 267.879 127 Gozdarstvo 34 578 - • Gradbeništvo 1.931.376 2.021.721 104 Pranet 843.294 1.067.922 127 Trgovina. 44.671.003 45.595.312 102 Gostinstvo 298.394 345.983 116 Turizem 2.515.840 5.580.402 103 Obrt . ' 490.873 428.292 87 Stanov.-kanunalna dejavnost 336.011 826.295 246 SKUPAJ GOSPODARSTVO 54.030.609 56.469.573 105 T&BEIA G: Doseženi dohodek po podroČj Ih Fodročje Znesek v 000 din_________________ __ oz. panoga I.-XII. Struk- I,-XII. Struk- 1975 tura 1976 tura Industrija 960.694 15,2 1.148.741 15,3 120 Nnetijstvo in ribištvc 75.466 1,2 82.416 1,1 109 Gozdarstvo 21.278 0,3 32.638 0,4 153 Gradbeništvo 517.117 8,2 634.604 8,4 123 Promet 652.618 10,3 765.812 10,2 117 Trgovina 3.137.202 49,8 3.721.285 49,6' 119 Gostinstvo 207.969 3,3 251.487 3,3 121 Turizem 126.403 2,0 149.887 2,0 119 Obrt 263.451 4,2 289.032 3,8 110 Stanov.-komunalna dejav. 348.198 5,5 441.150 5,9 127 SKUPAJ GOSPOE&RSTVO 6.310.396 100,0 7.517.051 100,0 . 119 TftBEIA . H: Delitev družbenega proizvoda Znesek v 000 ditt Struktura I.-XII. I.-XII. IND I.-XII. I.-XH. 1975 1976 1975 1.976 Ustvar .družb .proizvod. Kazdelj idružb.proizv. I. Pogodbene obveznosti Il.Sredstva za splošno in -skupno porabo - Dav.ln druge dajat. iz dohodka -Prisp.iz OD in prejemkov - Prisp.interesnih skup. iz negospod. UI. Sred.za - Prisp.interes.skupn.-iz gospcx3arstva - Prisp.stan.interes.ski^). IV. Sredstva OZD-OV - Neto CD in pre jemki - Za posl.sred.in sred. rezerv. - Stan .prisp.,ki pripada OZD - SrečLskupne porabe Amortizacija skupaj 7.046.964 7.077.252 614.729 160.380 240.392 736.568 8.457.928 8.500.012 712.632 207.783 1.037.811 321.931 87.159 26.175 60.984 4.807.839' 2.520.259 255.559 1.325.345 453.760 113.298 29.128 84.175 5.639.418 3,074.528 183.944 267.092 940.877 120 120 116 1.567.525 2.034.664 130 123 128 141 130 111 138 117 122 1.150,240 1.172.977 102 115 111 128 100,0 8,8 22,1 2,9 Mf7 4,5 1,2 0,4 0,8 67,9 35,6 16,3 2,3 3,4 10,3 100,0 8,5 23,9 3,0 15,6 5,3 1,3 0,3 66,3 36,2 13,8 2,2 . 3,1 11,0 .1RBEIA I: Poprečni mesečni izplačani neto 00 na delavca Področje Popreč.meseč. izplač.neto CD ria delavca I.-XLI. ' 1975 Industrija 3.448 Kfttetijstvo 4.595 Gozdarstvo Gradbeništvo 3.847 Pronet 3^596 Trgcvina 3.842 Gostinstvo , 2.990 Turizem 3.640 Ohrt ' 3.350 Stan.-kcm.de javnost 3.275 I.-XEI. 1976 4. 5. 5. 031 424 250 4.285 4.374 515 552 356 863 012 IND 117 118 111 122 177 119 120 115 123 Dosez.doh.+ amort. nad predpis.stop. na delavca i.-m. 1975 I.-XII. 1976 103.531 326.168 105.811 106.747 145.142 79.506 95.285 97.890 83.262 122.439 301.667 124.184 124.454 166.660 96.219 105.806 106.440 105.487 IND 118 92 117 117 115 121 111 109 127- SKUPAJ GOSPCDARSTVD 3.632 4.278 118 119,388 138.993 116 TABEIA J: Prispevki šamoupravnim interesnim skupnostim iz dohodks. ortjanizacij združenega dela Prispevek interes. • Prispevek interes. Prispevek štanov,.. Področje skup.s področja ' skup.spodročja interesni skupnosti' gospodarstva IND negospodarstva IND j.i\!D 1975 • 1976 . " 1975 1976 . 1975. 1976 mdustrija . 3.352 4.663 139 45.523 64.145 .'141 11.126 14.296 128 Knetijstvo 23 47 200 843 ¦ 1.645 195 456 729 159 " Gozdarstvo ¦* . - - - . 6 - - 3 - Gradbeništvo 4.388 1.753 40 24.942- 35.373 142 5.754 8.154' 141 Pmnet 1.067 1.629 152 27.750 41.942 151 ' -6.861 9.742 142 Trgdvina 14.032 18.092 129 183.887 259.624 141 25.380 34.982 138 Gostinstvo '¦¦ 827 1.075 127 8.971 13.576 151 2.558 3.455 135 Turizem 719 192 26 4.610 5.562 120 1.376 1.889 137 Obrt ¦ • 981 998 101 11.768 14.383 122 2.962 4.169 140 Stanov.-kcnunalm dejavnost 766 678 88 13.637 17.503 • 128 4.510 6.756 150 OOSPOCftBSTVD SKUPAJ 26.175 29.128 111 -321.931. 453.760 141 60.984 . 84.175 138 ' •BffiElA K: Nekrita izguba v organizacijah združenega dela po zakljufinao računa za leto 1976 ' ^zguba po ZR 75 ¦' Izguba v letu 1976 • . skupaj .nekrita. . 3;...^. I. - IX. ' po ZR po ZR ______________¦ skupaj nekrita Krim TOZD šport ' - 3.661.931 15.502.180 15.189.552 13.092.175 Kcnpas - TOZD hotel Ljubljana 816.342 - 3.089.193 3.706.836 5.334.632 3.286.030 Alpe - Adria - -¦ 6.838.642 22.519.167 3.969.363 3.119.609 Vblan 1.180.392 - 5.889.406 3.036.102 3.405.430 1.212.172 Viator - TOZD tur.agenc. - - 573.655 3.166.893 2.660.189 Poto Sloveniia - r 20.897 189.996 265.825 98.410 POZD Minitipografija . - - - - 155.480 116.182 SKUPAJ 1.996.734 - 19.500.069 45.527.936 31.487.175 ' 23.584.766 ' UVBELA 1 ¦• ' ' mrk^mt FOMSn 0 POBLCTTAKJTr 008FOOABSKZB OZD, XI 80 T ZUUOfaB KI&aftH ZA LETO 1976 ZZKiZAIK IZOTBO Zap. ' 0 8t. T-n • Golot- Forab- Soaaienl dob. ,_« Ban.rai- IZGOBA 1976 Delei Doealral doho- -p.. 0 ispi. • .•,„ s«. 01) sapoal. S?«* ai doh. ljoaa 1976 «/L= dolj.ia ˇ ooo dln nakri- dek na dalarca sS/^c ¦«».%•- L2>« St- 1976 76/75 niD. sr. Tooodia T6"5 doaaž. ^~:..v-i*. *• *¦- ˇ «1» ' 76/75 to OD ?6/75 76/75 m>. doh.r • ¦1CUP»3. nelcrlta b- 19?6 ____________________________________________________76/75"_____________________________1. 1976 _______________________•¦_______________________v dln_________ 5. KRIM-TOZD ŠPOBT 57o 97,6 Io5,1 1*3,9 T6.821 -59,6 I9o,3 15.189 13-o92 86,2 29.512 6i,o 2.699 ^9,o 2. KOHFA8-TOZD Hotei 1J. 91 156,9 199,o 263,1 8.*27 15*,1 163,6 5.33* 3-286 67,*" 92.615 98,2 3.522 ... 3. ALFE-AURIA 269 129,3 121,9 119,9 17.T23 135,8 123,2 3.969 3-119 78,6 63-655 To*,9' 3-73o "5i4 *• Touur 28* 9*,* 95.2 95,6. 17-561 91,3 119,* 3.7o5 1.212 35,6 61.835 96,8 3.W. 112,3 5. VIATOH TOZD ' ^ . Turiatična agenc.. 53 loG.o 85,6 "89,6. 1.42o 36,9 322,9 3-166 2.66o 84,0 26.8o3 ' 3*,8 5-82« 15*,1 6. TOtO SLOVHTCJA 14 lo7,6 78,1 69,3 9o6 94,7 129,3 .265 ' 98 37,« 6*-777 87,9 3.753 138,7. 7. MERCATOH - TOZB 1« 338 Io2,l Io5,3 Io5,8 23.668 lol,5 113,2 3^114 - - 7o.o26 99,6 3.^75 12o,7, 8. mri8-H00. 971 97,9 113,2 117,4 68.060 lol,6 Io3,5 8.393 - - 7o.o93 Io3,8 3.293 119,9 9. THIBUHA 128 lol,6 122,0 123,0 9-19o 12o,» Io6,7 -617 - ?1.8o3 118,1 3.142 114,8 10. ELEETHOTEBNA TOZD ELPIS 34 91,9 55.6 55,7 1.352- 5*,* 217,2 1.58* - - 39.782 59,2 3.562 116,« 11. KEsnri todotod 253 99,2 9o,4 81,4 25-490 Io4,o loi,7 425 -' loo.751 Io4,9 4,232 117,9 12. POČ. DOH FTT SLOV. ... ... ... ... ... 201 -' - ' ... ... 13. AHGHIHO lo loo,0 8i,» 97,0 . 741 52,« 116,9 125 - 74.143 25,6 4.Ž11 1OO.8 14. EHONA- TOZD CASINO 17 94,4 73,8 99,7 1.346 61,0 110,4 140 - - 79.222 64,6 4.214 99,&' 15. PZ ŽITHA SKUHIOST ... ... ... ... . ... Io7 # -. . ... -16. agens phojeet 15 loo.o 59,* 52,1 2-31* 75,7 103,1 72' - - 154.317 75,7 7.275.. 129,7- 17. MODHI SALOH ZA - ' • • " • ŽHJSKA oblačila 18 9o,o 96,7 8o,5 895 loo.o lo*,6 *1 - .- 49.767-. 111,2 2-568 116,4 18. SLAVOSIJA - TOZD " - ' . . ' TRCOVUrA LJtraUANA lo loo.o 116,9 117,8. I.o59 Io4,2 loo,3 5 . - - Io5.973 T«*,2 3.392 ,He,i 19. DE3 enota poč.skup. • . '• •1. s- Siov. 12 92,0 Io2,o Io9,o 782 91,0 137*8 295, - - 65.167 98,8 ^.o^ 126,o 20. POZB HIHITIPOGBAPIJA 11 157,0 112,0 89,0 I.o5o X32,O 114,8 "155 116 74,8 .95.454 84,0' 4.434 84*0 I Točka 3_____________________________________¦ Poslovno poročilo službe družbenega knjigovodstva podružnica Ljubljajna za leto 1976 I. MESTO IN VLOGA SLUŽBE DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA PO USTAVI IN OELOVANJE PO ZAKONU 0 SDK Služba družbenega kn.iigovodstva izvršuje naloge, ki so ji zadane in izvirajo iz ustave, zakona o SDK in ostalih zakonov, odredb in predpisov skupščin po finan-čnem materialnem poslovanju. Prvenstvena dolžnost Službe je, da izvaja evidenco in lnformacijsko-analitične zadeve o razpolaganju z druž-benimi sredstvi ter opravlja nadzorstvo nad pravilnostjo podatkov o razpolaganju s temi sredstvi in zakonitostjo njihove uporabe. Poleg tega vrši Služba kontrolo nad Izpolnjevanjem obveznosti OZD in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbeno političnih skupnosti in opravlja yes plačilni promet v državi za vse uporabnike. Istočasno zagotavlja Služba OZD in drugim družbe-no pravnim osebam podatke, na podlagi katerih imajo delovni ljudje in organi samoupravne delavske kontrole vpogled v finančno in materialno poslovanie svojih In drugih organizacij in skupnosti. Služba s svojim sistemom lntonmranja zagotavlja vsklajeno evidentiranje, zbiranje, obdelavo in izkazovanje podatkov in dejstev, ki so potrebna za spremljanje, usmer-janje in planiranje družbeno — ekonomskega razvoja. SDK posluje po zakonu o SDK, drugih zakonih in predpisih, ter je v mejah pooblastil odgovorna za njihovo izvajanje. Podružnica SDK v Ljubljani deluje na območju 12 občin in Skupščine mesta Ljubljana in to: Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljublja-na-šiška, Ljubljana Vič-Eudnik, Cerknica, Domžale, Gro-suplje, Kamnik. Litija, Logatec, Vrhnika. Osnovno vodilo Službe v tem letu je Dil čimvečji pri-spevek k izvajanju stabilizacijskega programa ter dosledno sprenjljanje izvajanja smernic resoluci.je. Služba je med drugim redno spremljala in kontroli-rala sledečo problematiko: — investicijsko porabo, — gibanje osebnih dohodkov, — gospodarska gibanja, — ugotavljanje žarišč nelikvidnosti, — gibanja in razpolaganja z družbenimi sredstvi, — cirkulacijo kapitala, — pospešeno prodajo obveznJc federacije gospodarstvu, negospodarstvu in občanom, — dosledno izvajanje zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev, — ugotavljanje uspeha finančnega poslovanja OZD po ZR in periodičnih obračunih, — ugotavljanje izgub, vzrokov izgub in sanacije le-teli- : Poostrlla je tudi odgovornost pri delu in enotnost *•¦ " vajanja predplsov. in s tem okrepila svojo preventivno vlogo. V letu 1976 je bilo teSnejše sodelovanje z drugimi inšpekcijami, javnlmi tožilstvi, Upravo javne vamosti, druž-benlmi pravobranilci, gospodarsko zbornico in samouprav-nimi delavskimi kontrolami. O vseh problemih, ki jih je Služba v letu 1976 ugoto-vtla, je informirala DPS in druge zainteresirane organiza-cije in to predvsem s stališča ekonomskih dogajanj, iz-vrševanja ekonomske politike, poslovnih uspehih, odsto-panjih od začrtane smeri resolucije, priporočil in pro-gramov zveznih, republiških in lokalnih organov in po-dobno. Služba je za uspešno izvajarije delovnega In akcijskega programa in dosego zastavljenih ciljev izvedla niz organi-zacijskih, kadrovskih in drugih ukrepov. Vrste opravil, njihov obseg po osnovnih nalog-ah 'in za-devah so obravnavane v naslednjlh poglavjih tega poročila. II. DELO PODRUZNICE PO NALOGAH IN ZADEVAH Naloge in zadeve kot so evidenca in statistika, intor-mativno-analitične zadeve, kotrola in plačilni promet so med seboj povezane, tako da skupaj t.vorijo celoto in predstavlja.jo jedro opravil službe. Evidenca in statistika Evidenco in statistiko opravlja služba v skladu z do-lofiili zakona o Službi družbenega knjigovodstva, plana sta-tističnih raziskovanj ter drugih predpisov. Obseg dela statistike se je v letu 1976 v primerjavi ¦ letom 1975 povečal prj vodenju registra uporabnikov druž-benih sredstev in evidence računov zaradi povečanega šte-vila TOZD-ov in zakona o zavarovanju plačil med uporab-niki družbenih siedstev. Z ustanavljanjem novih samo-upravnih interesnih skupnosti pa se je povečalo tudi šte-vilo žiro računov SIS-ov. V pregledu je podano Število uporabnikov v letu 1976 In 1975, za katere se vodi enotni register po vrstah računov. (Tabela 1). V letu 1976 je bilo v zvezi z opremljanjem in pri-merjavo obdelanih 1.546 zaključnih računov ter 3.189 peri-octičnih obračunov za gospodarstyo, negospodarstvo in pod-jetja v tujini. V aprilli 1976 so se ročno zbirali podatki na obrazcu PIO — »Izpisek iz programa poravnane obveznosti za go-spodarstvo po občinah in za mesto Ljubljana kot celoto; mesečrto pa so se dostavljala poročila (PIO-1) o porav-nani obveznosti. V letu 1976 je statistika sestavila 33 različnih statistifi-nih poročil, to je 6 več kot v letu 1975. Pregled poročil prikazuje tabela 2. Poleg tega spremlja statistika na podlagi predpisanib obrazcev: — gibanje gotovine na območju podružnice (skupno • podružnico, poštami in poslovnimi bankami) po vnamenu izplačila in vplačila po predpisanih navodilih SDK-ja, — gibanje osebnlh dohodkov na podlagi samoupravnih sporazumov, — likvidnosti podjetij, IAE&LA 1 : šteVilo uporabnikov v letih 1975 in 1976 Štev.uporabnikov Indeks Vrsta računa-------------1--------------- leto 1975 1976 75-I00 Žiro računi 6.162 6.858 111 Izlocena sredstva 4,837 7.646 158 IzloSena sredstva z& investicije • 2.9^2 4.38o 149 Prekodni račiini 3.2oo 3.651 : 114 — podatke o uporabnikih, kl imajo težave pri lzplače-Tanju OD, — spremlja knjigovodsko stanje poslovnih bank in kre-dite uporabnikov in — o splošni in skupni porabi sredstev DPS, njihovib. skladov in SIS-ov na območju područnice. V okviru -evidence zblralnih računov so se v letu 1976 ragotavljali podatki: 1. Po zbiralnih rafiunih vplačanih prihodkov družbeno-političnih skupnosti, samoupravno interesnih skupnosti, skladov družbeno-političnih skupnosti in ostalh uporab-nikov, se je vodilo skupno 3.150 knjigovodskih ovedenc. Od tega: _______________ DPS 987 SIS , ' 710 sklade DPS 1.283 za ostale UDS________________________________170 2. Za vplačevanje prihodkov po samoupravnih spora-eumih in družbenih dogovorih se je v letu 1976 tekoče izvrševala naknadna kontrola pravilnega oblikovanja pri-hodkov na žiro računih tako, da so bila sredstva razpo-rejena v pravilnih zneskih in v skladu s predpiši, spora-zumi in dogovori določenim končnim uporabnikom teh sredstev. 3. Elementarne nesreče v SE Sloveniji v letu 1976 in 1975, potrebe po izgradnji domov za učence in študente, zvzno posojilo za kritje primanjkljaja proračuna federa-cije, republiško posojilo za izgradnjo cest, uspeli referen-duml za uvedbo samoprispevka so zahtevali spremljanje vseh predpisov in dopolnitev teh tenično izvedbo le-teh, dnevno, tedensko in dekadno razporejanje teh prihodkov ter obveščanje zainteresiranih o teh spremembah. 4. v evidenci zbiralnih računov so se sestavljala tudi letna, mesečna, štirinajstdnevna in dekadna poročila, ki so služila za enotno obdela\o in objavo v periodičnih publi-kacijah za obveščanje DPS in njihovih organov, SIS in družbeno političnih organizacij ter skupnosti komisij druž-benih dogovorov in samoupravnih sporazumov. ' V okviru knjigovodskih evidenc so se v letu 1976 oprav-ljale naslednje naloge: — dnevna kontrola stanja računov v razredih 1 in 5 — vodenje evidence pogodb o vključevanju sredstev za račun poslovnih bank — spremljanje ukinitve računov in izstavljanje ustrez-nih nalogov ter kontroliranje prenosov sredstev iz ene po-slovne banke v drugo — kontroliranje meseCnih knjigovodskih poročil KNJ-1 in KNJ-2 — sestavljanje desetdnevnih poročil v gotovinskem pro-metu na blagajnah naših poslovnih enot — vodenje skontra obračunskih rafiunov 580, 581, 582, 585 in 586 za podružnico in s tem v zvezi reševanje rekla- . macij ter vodenje škontra računov 587 in 588 za področje obračunskega žarišča pri podružnici — razčiščevanje stanja računa 539-90100 AOP — 1. 6. 1976 opravljen prenos vseh kartic računov 820 Jn 823 za 50»/» depozit, ki se vodi pri podružnici za celo republiko na odgovarjajoče področne podružnice SDK, medtem ko se 30 »/<, depozit po računih 820 in 823 še vedno vodi pri naši podružnici za celotno področje SR Slovenije. Informacije in analize Obveščanje delovnih ljudi v združenem delu predstav-Ija pomemben dejavnik pri neposrednem odločanju in pla-niranju, zato je od razvitosti družbenega sistema iiifonni-ranja odvisen nadaljnji razvoj samoupravnih socialističnih odnosov. Pomembno mesto v družbenem sistemu obvešča-nja pripada prav Službi družbenega knjigovodstva, katere naloge izhajajo iz potreb in dejavnosti temeljnih in drugih organizacij združenega dela, delovnih skupnosti, interesnih skupnosti, družbeno-polifičnih skupnosti, družbeno-politič-nih organizacij ter drugih. Naloge in zadeve iz delovnega področja določa zakon o SDK ter drugi zakoni, posebne naloge pa je pred Službo postavil zlasti novi zakon o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka, zakon o dohodku v TOZD in zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev. TAfctiLA 2 : Eregled poro5il po rokih in virih ' . Roki poroČil _ Viri 0 P *¦ s Let0 " SkuPa^ mese- tri- Ipol- le- last. evid. oba \ . ¦ . čno mesec. letno tno evid. upor« vira Skupa j . 1975 27 13 7 16 12 12 3 1976 33 .16 6 1 lo 14 16 3 Statist,- OZD (TOZD) 1975 11 43 -456 - 1976 17 7.2 -• 8 7 lo Statistika investicij 1975 2 .1- 1 - 2 - - 1976 ' 2 • ' 1 - 1 - 2 Statist.prorač.SIS-ov in 1975 lo 44 --2 5 5 družbenih sklador . 1976 lo 4 4 -25 5- Bančna in kred.statistika 1975 4 4- --¦-¦• 1 3 ^_______________ 1976 44- --- 1 3 Z Izvrševanjen delovnega programa, kl je bil usmer-Jen na uveljavljanje stabilizacijske politike in na praktično ureljavitev ustavnih določil in sistemskih rešitev, ki izvi-tajo z teh dolofiil, je Služba prispevala svoj delež pri uresničevanju smernic in ciljev ekonomske politike, ki jih Je določala resolucija o skupni politUd ekonomskega in Socialnega razvoja Jngoslavije v letu 1976 in resolucija o družbeno ekonomski politiki in razvoiu SB Sloveni.ie ter neposrednih nalogah v letu 1976. Izhajajoč iz ustavnih določil in zakona o SDK je poružnica SDK Ljubljana v letu 1976 posvetila posebno pozornost informiranju temeljnih organizacij združenega clela, družbeno-političnih skupnosti in organizacij ter dru-gth zainteresiranih dejavnikov v pogojlh delegatskega si-stema, upoštevanje pri tem pomen te naloge v sedanjih družbenoekonomskh odnosih. Pri izvajanju informativno-analltske funkcije je podružnica spremljala izpolnjevanje safirtane ekonomske politlke, skladnost gibanj z resolucijo o družbeno-ekonomskem in socialnem razvo.iu, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. V skladu z akcijskim programom je delovni program podružnice vključeval tudi izpopolnjevanje metodologije, kvaliteto izdelkov in skrajševanje rokov izdelave posamez-nih analiz in informacij. V letu 1976 je SDK podružnica Ljubljana na podroCju tevrševanja informativno-analitične Junkcije izdelala 294 pu-blikacij, v katerih je bil predvsem poudarek na spremlja-nju in analiziranju: — finanCnih rezultatov poslovanja organizacij združe-nega dela in prlmerjalnih kazalcev o poslovnem uspehu, — razdelitve dnožbenega proizvoda In dohodka po no-silcih in namenu ter delovanju instrumentov ekonomske politike na usmerjanje sredstev v delitvl; — izvajanja sprejetih družbenih dogovorov in samo-upravnlh sporaztunov, — gibanja posameznih oblik investicijske, sploSne, »kupne in druge porabe, — izvajanja ukrepov na podroCju likvidnosti gospo-darstva. Na podlagi podatkov, ki jih Služba prejema od upo-rabnikov družbenih sredstev ln po avtomatski obdelavi na osnovl obstoječe metodologije, so bile v letu 1976 izdelane naslednje analize: — analiza poslovnih uspehov gospodarstva in negospo-darstva po ZR 1975 s prilogo pregleda finančnih rezulta-tov posameznlh OZD po pomembnejših elementih in ka-salcih, — analiza poslovnlh uspettov med letom (januar-junij, Januar-september) gospodarstva in negospodarstva s pri-logo pregleda finančnih rezultatov posameznih OZD po pomembnejših elementih in kazalcih, — informacije o OZD, ki posluje z izgubo (po ZR 1975 Jn poslovnem uspehu med letom) z vključitvijo sanacijskih programov, — analiza zaključnega računa za leto 1975 Ljubljanske banke s poudarkom na funkcionalnosti poslovanja in do-datkom o likvidnosti, — analiza zaključnega računa za leta 1975 Zavarovalnice 8ava, Zavoda za zaposlovanje, Skupnosti zdravstvenega za-varovanja delavcev in kmetov, s posebnim ozirom na obli-kovanje in porabo funkcionalnih sredstev. Analize zaključnih računov za leto 1975 in poslovnlh uspehov med letom so bile izdelane za vsako obfiino na obmofiju podružnice SDK Ljubljana (12), posebne analize pa so bile izdelane za poslovanje gospodarstva in nego-¦podarstva na območju mesta Ljubljane. Za lzdelavo informacij in analiz o tekočih pojavih in problemih so služill predvsem podatki, s katerimi razpo-laga Služba v svojih evidencah in ugotovitve kontrole pri uporabntklh družbenih sredstev. Za. učinkovito in do-¦ledno uveljavltev zakona o zavarovanju plačil med upo-rabnllci družbenih sredstev Je SDK v začetku leta izvedla Obvezno multilateralno kompenzacijo, katere osnovna na-loga je bila poravnava vseh zapadlih neplačanlh obveznosti, ki so nastale pred uveljavitvijo navedenega zakona. O re-¦ultatlh multilateralne kompenzacije je bila izdelana po-Kbna informacija. Na zahtevo IS SO Ljubljana Bežigrad sta bill po podatkih iz zaključnih računov za leto 1975 izdelani po-sebni informaciji o poslovanju organizacij združenega dela Agroobnova TOZD Gradnje in Hidroinžinering. Prav tako je bila izdelana tudl posebna informacija o poslovanju organizacije združenega dela Jugotekstil Ljub-ljana. V skladu z rmiogami Službe, ki predstavljajo stalno spremljanje in informiranje. predvsem družbeno-političnih skupnosti in njihovih organov, so bile v letu 1976 izdelane informacije z naslednjiml temami: ~ informacije o spremljanju in analizlranju investicij-ske potrošnje (po stanju 30. 3. in 30. 9. 1978) s poudarkom na zagotovitvi sredstev in plačil — Informacije o splošni skupni In drugi potrošnji r ovklrih predvidevanj resolucije, — informacije o tekočih gospodarsko-finančnih giba-njih na osnovj razčlenjenega prometa žiro računov — informacije o ugotovljenih nepravilnostih in zakonl-tostih pri poslovanju uporabnikov družbenih sredstev, — informacije o prorafiunskih dohodkih, dohodkih SIS ln skladov ter n.jihovl razporeditvl na posamezne korist-ntke. Navedene analize m informacije predstavljajo tettšče opravljenega dela informativno-analitične dejavnosti, toda uveljavljanje sistemskih sprememb in s tem v zvezi nastali problemi so zahtevali dodatno angažiranost informativno analitične službe na področju obveščanja in posredovanja najrazličnejših podatkov družbeno političnim organom in organizacijam, tako na občinskem, mestnem ta republi-Skem nivoju. Vrste in Stevilo informacij in analiz, izdelanlh v letu «¦ 197fi prikazuje tabela 7. *^ Kontrola Programu dela kontrole SDK je bilo v letu 1976 prila-gojeno uresnlčevanju smernic in ciljev ekonomske, politike, ki jo je določila resolucija o družbeno-ekonomski politikl in razvoju v SR Sloveniji. Delavci kontrole so sl prizadevall, da bi člm uClnko-viteje izvrševali svoje naloge na podlagi odkrlvanja in pre-prečitve nepravilnega in nezakonitega ravnanja z družbe-nimi sredstvi. S tem v zvezi so sodelovali s amouprav-nlmi organi; delavskim kontrolam pa pomagali pri nji-hovem delu. Služba je posvetila posebno pozornost strokovnemu lzpopolnjevanju pri opravljanju kontrolne funkcije, s tem je pomagala uporabnikom dfužbenih sredstev s strokov-nimi nasveti in tako preventivno delovala s ciljem pravo-časne in dosledne izpolnitve zakonov in drugih predpisov. Za učinkovito in dosledno uveljavitev zakona o zava-rovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev je bilo predhodno potrebno poravnati vse zapadle neplačane ob-veznosti, ki so nastale pred uveljavit\rijo tega zakona. Kot možna oblika poravnave je bila določena multilateralna kompenzacija. Interna kontrola je za izvedbo tega zakona nastavila ln vodila evidenco, kontrolirala prenosne naloge in namen nakazila kot tudi nastanek dolžniško-upniškega razmerja ln pravočasnost plačila obveznosti. Preventivno delovanje inteme kontrole v organizacij-skih enotah Službe je bilo usmerjeno predvsem v prepre-čevanje nezakonitosti pri pridobivanju, delitvl in uporabi sredstev ter ugotavljanju pravilnosti in pravodasnostl iz-vrševanja predpisanih obveznosti uporabnikov družbenlh sredstev napram družbeno-političnim in samoupravnim in-teresnim skupnostim. ^~ Zaradi dosledne kontrole izvajanja predpisov po no-vem zakonu o zagotovitvi plačil. se je stanje sredstev na žiro rafiunlh povečalo, kar se je odražalo tudl pri manjSem števllu zavrnjenih nalogov zaradi pomanjkanja sredstev na žiro rafiunih. Kontrola je v letu 1976 zavrnila 670 nalogov v znesku 120,226.519. — dinarjev, dočim Je v enakem razdobju lcta 1975 morala zavrniti zaradi pomanjkanja sredstev na ra> čunih kar 1143 nalogov v znesku 294,540.999. — dinarjev. $ TABELA 5 : Pregled bruto vplačanih. dohodkov temeljnib. interesnlh skuprLOSti po posameznih občinab. v letu 1976: . IITD: leto.1975 =loo Znesek v 000 din " * Izobraže- Otroško Kultura. Telesna Socialno Skupščina vanja varstvo kultura skrbstvo občine -¦ ' ----------1 imi-..... i, ¦ ¦¦¦" —¦ -----------1—:— "¦ 2nesek IND Znesek IND Znesek IND Zaesek IND Znesek IHD • Cerknica 17-913 123 1-562 136 2-581 185 1.125 116 '2.6o7 .177 Domžale 63. W 134 6.523 Io5 8.196 185 3.364- 111 ' 9.773. 2o6 Grosuplje 3o.91o 129 2.458 15o 4.82o 2o2 1.956 122 4.ol6 163 Kamnik 41.348 115 2.797 119 6.115 194 2.ol5 Io2 5-767 Io6 Iitida 25.996 149 2.o42 129 3.158 179 1.675 Io6 2.97o 158 . Logatec 13.7o2 157 765 137 1.519 179 792 141 1.524 176 LJublJana Bežigrad loo.724 128 8.633 255 23.462 112 12.259 128. 14.733 154 Ljubljana Center 83.415 117 7*583 198 18.979 99 lo.21o 12o II.90I . 136 Lijubloana Moste-Polje lol.462 13o 8.492 26o 23.548' 112 12.431 131 14.742 155 Igubljana Šiška ' 151.911 127 13.o93 259 35*385 111 18.737 13o 22.114 155 Ljjubljana Vič-Rudnik 122.998 122 I0.705 25o 28.965 -lo7 15.5oo 126 17.931 147 '": Vrhnika 27.o59 129 3.22o 227 4-.4o9 195 2.080 118 3.4o9 153 S K U P A J_________-780.912 126 67.873 195 161.137 118 82.144 125 111.487 -152 Tudi v skupnem Stevllu zavrnjenih nalogov Je bila v letu 1976 ugotovljena vefija finančna disciplina zaradi pre-ventivnega delovanja Službe. Pomembno nalogo je interna kontrola opravila tudi pri prevzemu in kontroll zaključnih računov in periodičnih obračunov vseh uporabnikov družbenih sredstev. Računsko, logično in vsebinsko je pregledala 1546 zakljurtnih raču-nov in 3189 periodičnih obračunov iz gospodarstva in ne-gospodarstva. Pri tem je posebno pozornost posvetila: stanju sredstev In njihovih virov, poslovnemu uspehu, ka-zalcem o razporejanju dohodka in poslovnega uspeha ln revalorizaciji osnovnih sredstev. Pri pregledu zaključnih računov in periodlčnih obra-Cunov v organlzacijskih enotah Službe je bilo zavrnjenih v popravek uporabnikom družbenih sredstev 298 zaključnih računov in 200 periodičnih obračunov. Na podlagi zakljuCnih računov je interna kontrola pre-gledala plačevanje obveznosti uporabnikov po raznih sa-moupravnih sporazumih in družbenih dogovorih. Z dosled-nostjo, pojasnili in stalnemu obveščanju uporabnikov druž-benih sredstev, je uspelo realizirati vse podpisane dogo-vore. Interna kontrola je tudi pregledovala obračune obvez-nosti do družbeno-političnih skupnosti in interesnih skup-nosti in pri tem ugotovila razne nepravilnosti prl 1117 obra-čunih, ki jih je zavmila v popravek. Na podlagi zakona o obveznem nakupu obveznic fede- raclje in odloka o določitvi vlšine vpisa obveznic lz sred-stev rezerv, je kontrola izračunala obveznost po ZR/75 In pregledala obroke vplačanih zneskov. Od meseca junlja do konca leta 1976 je bilo v lnteml kontroli odprto vpisno mesto za vpisovanje posojila za ceste po razpisu javnega posojila Bepubliške skupnosti za ceste za uporabnike družbenih sredstev. Organizirana je bila tudi poročevalska služba o višini vpisanih zneskov. Delo eksteme kontrole je usmerjeno predvsem na vigo-tavljanje točnosti in realnosti izkazanih podatkov o stanju in porabi družbenih sredstev pri uporabnikih. Ekstema kontrola se opravlja na podlagi knjigovodske in druge evidence ter dokumentacije z vpogledom v dejansko stanje sredstev pri samih uporabnikih. Po svojem delu je ekster-na kontrola sestavni del kontrole, ki se opravlja v organi-zacijskih enotah Službe. Delo eksterne kontrole je bilo v letu 1976 določeno z letnim in trimesečnim programom dela. Eksterna kontrola je pri uporabnikih družbenih sred-stev v letu 1976 opravila 207 pregledov zaključnih računov; od tega 154 iz gospodarstva in 53 zaključnih računov upravnih organov družbenopolitičnih skupnosti in ostalih uporabnikov; 1 pregled periodičnega obračuna, 74 pregledov prometnega davka, 55 pregledov finančno-materialnega po-slovanja, 72 pregledov investicij, 8 pregledov blagajniškega poslovanja, 339 pregledov multilateralnih kompenzacij in 93 ostalih pregledov. TABELA 4 ': Pregled bruto vplačanih. in razporejenih dohodkov za skupŠči-ne posameznih občin v letu 1976: INDrleto 1975-lc Zneaek v 000 dir Bruto Razpored.sredstev vplačila -¦------ Skupšcina obcv.v: ---------- IND Zn*sek Znesek ProraS. Ostalim občin UDS Cerknica 11.887 Io5 11.839 48 Domžale 61.8o3 128 57.947 3.856 Grosuplje 23-284 118 22.435 849 Kamnik 24.o42 lo^ 23.398 . 644 Litija 12.394 Io4 12.344 5o Logatec 9»5oo Io5 9-458 42 LJubl^ana Bežigraa 8?.39o 12o 87-056 34o Loubl^ana Genter 175.189 loo 174.527 662 loubljana Moste-Polje- 64.386 128 64.16o 226 ¦ Ljubljana Šiška llo.655 114 110.195 46o Ljubldana Vič-Eudnik Io2.547 128 Io2.132 415 Vrhnika ' " 16.691 111. 16.627 64 TAHELA 5 : ^ Pregled o vplačanera posojilu za ceste od 1. maja 1976 do 2>1. decembra 1976 in o vplacani prostovoloni^pomoči prizade- tija ob potresu v PosočiJu.v letu 1976: Q-v ooo dinj Kategori^a vplačnikov pošo#La --------------------------------j-------------- Vplaca- SkupsSina . o"bčani uporabn. na pomoč obči^e •¦ ¦ ' ''-----------1---------------------------------¦—------ Posočju ki zdru- ki ne zdiru- družben. 2yjeijo čtelo žujejo dela sredstev Ljubljana Center 24.753 I.o36 328 18.752 , LduttLjana Moste-Pol* 8.1o2 319 loo 5.429 Itfublcjana Bežigrad Io.2o7 1.144 718 8.8o2 Laubl-oana Vie-fiudnik 6.26o 887 55o 4.9o9 ioublijana Šiška lo.597 1-878 4.639 6.335 Logatec 676 35 - ' 52o Vrhnika 1.8oo 3o7 - 1.3o2 Dom2al* .3.138 353 - 2.798 Grosupl^e 2.496' 478 - 1.875 IAtida 1.550 415 195 • 82o, Kamnik 2.225 215 95o •• 2.919 Gerknica 1.512 475 - • • 71.626 S KU P A J " ^ 73.322 • . 7.5^7 7.44o 56,o92 'TABEIA 6 : Pregled vplačanega prispevka za štipendi^e učencev in študen- tov v letu 1976 po občinali: Skupščiua obSine Znesek v 000 din IND 1975»loo Cerknica Domžale Grosuplj© Kamnik Litiaa Logatec L^ubl^ana Bežigrad Ljubljana Center L^ubl^ana Moste-Polje L^ubl^ana Siška L^ubl^ana Vič-JRudnik Vrhnika. S ZtJ *¦! J-----:—:—" 1.296 3.19o I.680 2.6ol 1.151 634 9.3o5 29.779 6.187 9.899 5.645 1.254 72.621 •87 Io3 119 92 92 Io5 94 116 Io4 I08 115 1?5 I08 Ostale naloge eksterne kontrole so se nanašale na kon-trolo: povprečnomesečno izplačanih osebnih dohodkov do-ločenim delavcem v letih 1972 do 1976, preverjanje poslov-nih odnosov, uvoza proizvodov brez prometnega davka, prodane opreme na kredit, usklajevanja raznih obveznosti in pogodb z novimi pogoji prodaje stanovanj, obračuna turistične takse, zahtevka za vračilo davka iz dohodka, ponovnega postopka po drugostopenjski odločbi, uporaba sklada skupne porabe in potnih stroškov, plačil povečane cene za tobačne izdelke, splošne m skupne porabe, tečajnih razlik, nadomestila obresti za investicije v zasebnem kme-tijstvu, zahtevka za regfese do. tretjih oseb nastalih v letu 1975 pri zavarovalnicah, investicijskih kreditov, obračuna-nega in odvedenega samoprispevka, zaračunavanja zavaro-valnih premij po potrošniških kreditih. Opravljena je bila tudi analiza izgub in tekočega go-spodarskega gibanja pri OZD s področja industfije in po-trjeno finančno porofiilo za leto 1975 za mednarodno banko ter pregledana razna dokumentacija. Skupaj je bilo opravljeriih v eksternem postopku 849 raznih nalog. Ob vsakem pregledu je bil izstavljen za-pisnik. Za nezakonitosti, ki niso bile odpravljene med pre-gledom je bilo v eksternem postopku izdanih 70 odločb s 368 popravki. Interna in eksterna kontrola je v letu 1976 ugotovila 26.544 prlmerov nezakonitosti in kršitev pri uporabnikih družbenih sredstev v skupm vrednosti 1,903.732,715. - din. Od tega interna kontrola 25.732 primerov v vrednosti 740,498 945. — din In eksterna kontrola 812 primerov t vred-nosti 1,163.233,770. — din. Služba je sodelovala z organl DPS in ostalimi uporab-niki družbenih sredstev, z organi UJV, sodišči, komisijo wt družbeni nadzor. Sprejela je 32 zahtevkov za kontrolo od tega: od samoupravne delavske kontrole, od organov uprav-ljanja, od družbenopolitičnih skupnosti od organov za pre-gon ter raznih inšpekcijskih oziroma kontrolnih organov in ostalih. Navedeni zahtevki so bili opravljeni in za večje ugotovitve izdelane posebne infonnacije. Služba je prisostvovala na sestankih pri uporabnikih, družbenopolitičnih skupriostih, organih za pregon in so-diščih. Svoje ugotovitve je odstopila raznim kontrolnim in-špekcijskim službam in organom uprave javne varnosti. Kontrola je izdelala naslednja poročila in informacij«; številčni in tekstualni del o ugotovljenih nezakonitostih, ne-pravilnostih, pojavih in ukrepanju, o izdanlh prijavah po posebni akciji izvajanja asignacij In kompenzacij pri ban-kah, o kontroli prijavljanja obveznosti v multilateralno kompenzacijo, o številu udeležencev v multilateralno kom-penzacijo in številu uporabnikov, ki so dali izjavo, da nimajo obveznosti za prijavo, o izvršeni kontroli poravnave obveznosti nastalih do uveljavitve zakona o zagotavljanju plačil, o kontroli finančno materialnega poslovanja org«-nizacij združenega dela, ki zastopajo tuje firme, v Jugo-slaviji. UpoTabnikom na svojem področju je k.ontrola posr»-dovala navodilo v zvezi s popravkom finančnega rezultat* za del v določenem času neizterljivih terjatev. Poleg tega TABELA- 7 :' Informacije in analize, izdelane v letu 1976 - Število Stevilo izdelanih DPS, ki dih ^naliz in informa-pokriva po- clfl v letu: družnica ' ^^ j ^T~ SKUPAJ : 15 274 294 1. Informacije in analize o tekočih pojavih in problemih - za občine in mestni svet 13 191 21o 2. Analize podatkov.po ZR OZD in druge ana-lize in informacije po podatkih iz ZR •¦- za občine in mestni svet 13 31 32 3. Analize podatkov po . ' PO OZD in druge ana- lize in informacije ¦ . . . . . po podatkih iz PO - za občine in meswi svet;? 13 • 52 . 52 J» na TpraSanja odposlala 511 raznih dopisov in pojasnil. NajveC odgovorov je bilo na vprašanja, ki so se nanašala na novi zakon o zavarovanju plafiil, davke in prispevke ter davek na dohodek. Zaradi kršitev zakonskih in drugih predpisov, ki jih ugotovi kontrola, predlaga služba uvedbo postopka zaradi storjenlh kaznivih dejanj, gospodarskih prestopkov in pre-krfikor organom za prepon. Naloge službe v zvezi s pnvniml sadevaml predst»Y-ljajo izvrševanje zadev službe po zakonu o SDK, drugih zakonskth predpisih in navodilih službe. Poleg tega po-sreduje pravna mnenja in pojasnila organizacijskim delom podružnice in uporabnikom družbenih sredstev. V letu 1976 je na podlagi zapisnlkov o opravljenih ekstemih pregledlh pri uporabnikih družbenih »redstev ter 3000 zahtev druglh organizacijskih enot SDK ozirona« TABEIA 8 •» Vloženi preaiogi in ovaabe' v letih 1975 ixv 1976 • ' . Vloženo. štev. L e t o 1976 Vrsta ovadbe oyadb oz. ' >, ¦ ¦ ¦ ¦ , ..— ¦ oz; predloga predloftov oek Uštav- Ovadba za- Še V po- . 1975 Il976 lrončanN611 I Yržena |°*opku Kazniva dejanja 7 10 - - - 10 Gospbdarski pre- stopki ' 111 3*3 . 84* 40 66 153" Prekrški .24 6 « - 6 S 3c u p a j 142 359 84 40 66 169 * TABBLA, 9 : Pregled vloženihpredlogov in ovadb po bbšinah t ' n k x •*'¦« o Kazniva Gospbdar. t,_.aV_v., Skupaj Skupaj I. 0 b c i n a dedanja prestopki .**•*** 1976 1973 L3. Bežigrad - .2$ - 29 19 L3. Center .5 111 3 119 51 LJ." Moste-Polje - 27 - 27 10 Lj. Šiška 4 $0 1 55 16 Ij. Vič-Rudnik r ¦ 30 1 31 15 Skupaj l^ub.obSine . 9" ". • 247 5 '261 111 II« Zunanje občine Cerknica r' 3 - 3 - - Domžale - 9 . 1 10 8 . Grosuplje ¦? - - *- 3 Samnik I 4,-58 liti^a - 2. - 2 2 Vrlmika - 4 - 4 2. funanjŠ obJine____________X 22 \ ^4 23 III, Občine izven " • «» " -» * ft območja podružnice. * . . '• " 7* " SKU.PAJ I.,II.,III. 10 ' 343 6 359 1*2 uporabnikov družbenih sredstev v zvezi z izvajanjem ZOP-a služba vložila skupaj 359 ovadb pristojnim organom za pregon in sicer: — za kazniva dejanja 10 — za gospodarske prestopke 343 — za prekrške 6 Pregled vloženih ovadb je razviden iz tabel b in y. Ovadbe za kazniva dejanja so bile vložene zaradi suma kaznivih dejanj, po 160 b, 314 a. 317., 318 a, 319/2., 322., 323 eienu KZ in po 46. členu ZOP. Ovadbe gospodarskih prestopkov za uvedbo upravno-kazenskega postopka, so bile vložene zaradi kršitev raz-ličnih zakonskih predpisov finančnega značaja. Izrečeni ukrepi sodlšč Za vložene ovadbe za kazniva dejanja pristojna sodišča ne obveščajo službe o izidu kazenskega postopka. Okrožno gospodarsko sodišče in Vrhovno sodišče SBS je v letu 1976 izreklo 248 sodb, zaradi storjenih gospo-darskih prestopkov, ki se delno nanašajo na ovadbe, vlo-žene v preteklih letih. Od skupno prejetih sodto je 118 ob-sodilnih, 19 oprostilnih, v 106 primerih pa so bile ovadbe zavržene oziroma postopek ustavljen. Vrhovno sodišče SRS je v 3 primerih zavrnilo pritožbe uporabnikov družbenih sredstev, dvem pritožbam delno ugodilo, v enem primeru pa ugodilo pritožbi javnega to-žilca in kazen zvišalo. Na podlagi zakona o pogojlh in postopku za sanacijo organizacij združenega dela je služba vložila za 4 uporab-nike prijavo za uvedbo postopka prisilne poravnave. So-dišče je na podlagi prijav službe, ko prisilna poravnava ni bila dosežena uvedlo stečaj ~ nad 2 . uporabniM družbenih sredstev. Služba je evidentirala 2500 zahtevkov za otvoritev žiro računov, sprememb in ukinitev. Odprtih je bilo 705 novih žiro računov. Piačilni promet SDK opravlja po določbah zakona poslo plačilnega pro-meta za vse uporabnlke družbenih sredstev po enotnem sistemu. Uporabniki družbenih sredstev morajo imeti na žiro računih pri SDK svoja denarna sredstva, svoje ob-vemosti poravnavajo praviloma brezgotovinsko (nalogi za prenos, akceptni nalogi in drugi plačilni inštrumenti), v blagajnah imajo gotovino lahko le do višine blagajniškega maksimuma. Plaeilnl promet mora uporabnikom družbe-nih sredstev in poslovnim bankam posredovati dnevna sta-nja in jih obveščati o spremembah sredstev, nastalih na njihovih računih. Denarno maso v plačilnem prometu prikazuje tabela 10. Skupna denarna masa se je v 1976 letu v primerjavi s 1975 letom oovečala za 111.424.093 tisoč din ali za 34«/o; od skupne denarne mase odpade preko tri četrtine na bret-gotovinski promet, ki se je povedal za 37 »/<>, na goto-vinski promet, ki je naražčal počasneje, je bil udeležen v preteklem letu v skupni denami masi s 16,1 V«. V letu 1975 je bilo obdelanih v plačilnem prometu 25,599.182 nalogov, v preteklem letu 28,760.183 nalogov, torej za 3,161.001 nalog ali 12% več. Po posameznih mesecih je bilo v obeh primerjalnih obdobjih obdelanih največ nalo-gov v juniju in decembru, najmanj je bilo obdelanih na-logov v 1975 letu v marcu, v preteklem letu pa v januarju. Primerjava obdelanih nalogov v letih 1975 in 1976 po me- -secih nam pokaže padec le v prvih dveh mesecih, v vseh ostalih je bil zaznamovan porast, od tega najhitrejši v marcu (za 28 °/o) in decembru (za 21%). število obdelanih nalogov prikazuje tabela 11. Na povečani obseg plačilnega prometa so vplivali: po-večanje fizičnega obsega proizvodnje, povečani promet bla-ga in storltev, rast plačil kot posledica povečanega obsega bančnih kreditov, dviga cen, blaga in storitev in novi zakon o dolžniško-upniških odnosih, ki je začel veljati s 1. 4. 1976. Učinkovitost izvrševanja nalogov uprabnikov družbenih sredstev je razvidna iz tabele 12. Struktura plačil se je glede na kraj izvršitve nekoliko spremenila; od skupnih plačil v višini 435,947.814 tisoč din odpade na rbmočje podružnice (žiro račun nalogodajalca in upnika se vodita v isti organizacijski enoti Službe) 280,970.458 tisoč din ali 64,5 »,'o, preostalih 154,977.356 tisoč din ah 35\5 »/0 na območje izven podružnice. Med plačili izvršenimi na območju podružnice predstavljajo najpo-membnejše postavke: izplačiJa osebnih dohodkov delovnih in drugih organizacij, jzplačila pokojnin in socialnih da-jatev, plačila dnevnih iztržkov trgovskih, gostlnskih in dru-gih organizagij tn prebivalstva; plafiila, izvršena na obmc«-ju podružnice, so naraščala nekoliko hitreje v primerjavi s plačili izven območ.ja podružnice predvsem zaradi boljše povezanosti bank in OZD in tudi novo odobrenib banč-nih kreditov. V 1976 lotu se je pospešila tudi hitrost kroženja sred-stev v plačilnem prometu; v 1975 letu je bilo opravljeno brez zadrževanja 46,625.975 tisoč din ali 35,1 •/», v 1976 letu pa 56,413.612 tisoč din dli 36,4 »/o, porast znaša 15 «/o. Z za-drževanjem v plačilnem prometu zaradi večje ali manjše oddaljenosti nporabnikov ali načina plačila je bilo oprav-ljenih v 1975 letu 64,9 o/a vseh plačil ali 86,087.069 tisoč din, v 1976 letu pa 98,563.744 tisoč din ali 63,5 «/o, torej za 21 •/• več. Od nalogov brez zadrževanja je bilo prenešenih 59,3«/» po teleprinterju, 29^»/o po telegrafu in brzojavu, preostalih 11,5 »/o s kliringom. Ciklus obračanja sredstev (plačila uporabnikov druž-benih sredstev izven območja podmžnice uporabnikov na obmofiju podružnice) je v 1975 letu dosegel 1,8, v preteklem letu 1,9 dneva. Hitrost izvrševanja plačilnega prometa je razvidna iz tabele 13. TABSLA lo : Denarna.masa v plaeilnem prometu . - Leto 1975 Leto 1976 Znesek v Struk- Znesek v Struk- IHD 000 din tura 000 din tura Skupna denarna masa 324,523.721 100,0 435,947.814 100,0 134 Od tega: Brezgotovinski promet 267,128.231 82,3 365,583.650 83,9 137 Gotovinski promet 57,395.490 17,7 70,364.164 16,1 123 SDK opravlja za uporabnike družbenth sredstev tudl blagajniško poslovanje; skupna vplačila upoštevajoč tudi gotovinski proraet pri poštah so v 1976 letu dosegla 35,265.150 tisoč din, to je za 7,735.010 tisoč din ali za 28«/« več kot 1975 leta; izplačila so znašala 35,099.014 tisoč din in so bila za 7,607.541 tisoč din ali 28 %> večja kot v 1975 letu. Vplačila in izplačila v letih 1975 in 1976 prlka-zuje tabela 14. V 1976 letu se je v primerjavi s 1975 letom povečalo število bankovcev in Kovancev in sicer je število preštetih bankovcev večje za 15.600 tisoč ali za 19,9 «/• in število preštetih kovancev za 7.652 tisoč kovancev ali za 10,2 "/»¦ Poleg že navedenih opravil je bilo zaradi zakona o za-varovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev pre- Jetih t depo-hrambo 8.965 menic v skupni vrednosti 4,575.282 tisoč din. V letu 1976 je bilo prodanih obveznic federacije v skupm višini 480.000 tisoč din; le-te so bile razdeljene po določenem razdelilniku pri podružnicah SDK, v okviru podružnice še uporabnikom, ki so obveznice plačali. Sredstva, ki jih imajo delovne in druge organizacije ter družbeno-politične skupnosti na računih SDK veljajo za depozite na vpogled tiste banke, s katero je taka orga-nizacija oziroma skupnost sklenila pogodbo o njihovi na-ložbi. Delovne in druge organizacije ter drnžbeno-politične skupnosti so dolžne izbrati banko s katero sklenejo po-godbo. Služba redno obvešča banko o stanju teh sredstev TABELA 11 *..Ctevilo obdelanih nalogov M e s e c . Leto 1975 Leto 1976 j IND Januar 2,055.997 1,807.145 88 Februar 1,928.186 1,875.440 97 Marec 1,904.750 2,441.575 128 April 2,232.581 2,465-771 111 Maj . 2,150.341 2,363.778 110 Junij 2,243.763 2,581.532 115 Julij . 2,098.262 2,414.902 115 Avgust ' 1,956.658 2,274.876 116 September 2,138.935 2,510.972 117 Oktober , • 2,202.238 2,452.018 111 November 2,106.643 2,444.686 116 December 2,580.228 3,129.488 121 S K U P A J 25,599-182 28,760.183 112 TABBLA _T2 : Učinkovitost izvrševanja nalogov ! Leto 1975 Leto 1976 Znesekv I «*«*- Znesek v I Btruk- Iro 000 din LuLa 000 din *^a SKUPAJ PLAČ.PEOMET 324,523-721 100,0 435.947.814 100,0 134 Od tega izvršeno: - na območju pod- ružnice 191,810.677 59,1 280,970.458 64,5 147 - izven območja podružnice_______ 132,713.044 40,9 154.977-356 35,5 117 TABELA 14 : Vplačila in lzplaSila v letih 1975 in 1976 /v 0QQ di^ V t> 1 a c i 1 a | Trrr. Izplačil a TMn Leta 1975 [ Leta 1$7S 1S*V Leta 1975> \ Leta 1^75" D L^bldataPBEK° BMGAJNE 17,748.009 23,585.296 133 17,675.097 23,579-365 133 Vrhnika .485-162 596.795 123 576.725 589-549 102 Domžale 886.669 1,230.562 139 877.284*1,214.958 138 Grosuplde 391-593 487.474 124 384.569 481.286 125 Kamnifc ^ 644.895 780.633 121 636.754 769.620 121 Idtija 269.610 373.195 138 265-571 369.943 139 Cerknica 387.130 454.943 118 386.556 453.674 11? Skup af d •" 20,813.068 27,508.898 132 20,802.556. 27,458.395 132 V^JjAČJ-LA PltEK.0 PUST ' ' Ljubljana 4,835-264 5,450.420 113 4,861.968 5,343.001 110 Vrhnika 338.172 408.413 121 337-440 407-782 121 DomŽale 534.893 635.346 119 532.900 632.262 119 Grosuplje 266.966 345-096 129 2&7^3& 344.034 129 Kamnik 322.591 385.473 119 322.278 384.146 119 Litija 194.334 255.642 132 193.641 254.290 131 Cerknica 224.852 275-862 123 223.132 275-104 123 S k u p a j 6,717.072 7,756.252 115 6,738.917 7,640.619 113 VSEGA S K U P A J 27,530.140 35,265.150 128 27,491.473 35,099.014 128 TABELA 13 : Hitrost izvrševanja plačilnega prometa Leto 1975 Leto 1976 ... Znesekv l^truk- Znesek v I Struk - ™ 000 dip |*%» 000 din |^a SKUPAJ DENAE.HASA 132,713.044 100,0 154,977-356 100,0 117 • Z zadrževanjem 86,087.069 64,9 98,563-744 63,6 115 ' Brez zadrževanja: 46,625-975 35,1 56,413.612 36,4 121 - teleprinter 27,978.741 21,1 33-,438-962 21,6 120 - telegr.brzojav. 12,510-300 9,5 16,457-932 10,7 132 - kliring ...._., 6,136.934 .4,5 6,436.718 4,1 105 individualno po računih uporabnikov. V letu 1976 je po-družnica usmerjala sredstva na vpogled po sklenjenih po-godbah za naslednje banke in njihove podružnice: Ljub-ljansko banko z 10 podružnicami, Jugobanko, Investicijsko banko Beograd z 1 podružnico, Kmetijsko banko Beo-grad, Kreditno banko Zagreb, Kreditno banko Koper z 1 podružnico, Gospodarsko banko Zagreb, Reško banko Reka, Dolenjsko kreditno banko Novo mesto, Vojvodžan-sko banko z 1 podružnico, Intersko banko Pula, Investi-cijsko banko Titograd in Kreditno šted. banko Avala z 1 podružnico. V prizadevanjib. za ublažitev nelikvidnosti v gospodar-•tvu je SDK v februarju 1976 opravila multilateralno kom-penzacijo dolgov. Do predpisanega roka 27. 1. 1976 je pri-javilo svoje obveznosti 377 uporabnikov družbenih sred-stev, kar predstavlja 51 «/o vseh obveznikov; izjave, da ni-majo neporavnanih obveznosti, ki so že zapadle je pred-ložilo 357 uporabnikov družbenih sredstev ali 48 •/», medtem ko od 4 uporabnikpv SDK ni prejela izjav kot tudi ne prijav obveznosti. Uporabniki družbenih sredstev — ude-leženci v multilateralni kompenzaciji so prijavili 30.645 ob-veznosti v znesku 4,288.433 tisoč din; od prijavljenega zne-ska je bilo na območju podružnice SDK Ljubljana po-botano 617.342 tisoč din ali 14,4 •/„. III. AVTOMATIZACIJA OPRAVIL SLUŽBE Razvoj in napredek Službe je terjal, da se je že v letu 1973 postavil sodoben informativni sistem, ki otno-goča s pomočjo elektronskih računalniških sistemov avto-matsko obdelavo, plačilnega prometa in pridobiv&nje po-datkov za tekoča in periodična poročila za potrebe evi-dence, statistike in analiz. V letu 1976 se je informativni sistem Službe Se nadalje izgrajeval. Konsolidiral se je proces čiščenja prometa preko elek-tronskega računskega sistema in sistema video terminalov. V pkviru gradnje informacijskega sistema se je izboljšalo fajemanje in kontrola bazičnega dela podatkov, predvsem pa povečala število in kvaliteta izhodnih informacij. Ker je Služba še vedno dolžna dajati originalno dokumentacijo k izpiskom žiro računov, se je obstoječi informacijski sistem uporabil predvsem za usklajevanje ročnega klasiranja z rezultati avtomatske obdelave. Izmenjava podatkov z Ljub-ljansko banko se je posodobila tako, da se dnevna in mesefina stanja njenih deponentov dajejo na magnetnih trakovih. Redno se je vzdrževal eeloten programski paket Jcontrole in obdelave plačilnega prometa ter evidence in statistike v SDK Velenje — računski sistem Gorenje. Za družbeno računovodstvo in statistiko se je obdelalo in prekontroliralo vsa statistična poročila iz programa sta- tističnih raziskovanj Službe za leto 1976. Na podlagi evi-dence nalogpv plnčilnega prometa so se izdelovala mesečna poročila o gibanju in strukturi sreclstev v plačilnem pro-metu, na osnovi statističnih' poročil uporabnikov družbenih sredstev in poslovnih bankpa viri in poraba sredstev za redno delovnn.ie, investicije in kreditiranje. Za analize so se obdelali predvsem podatki iz za-ključnih in periodičnih cbračunov. Razen za uporabnike iz objin v območ-ju naše poctružnice so se ZR in POR obdelali še za uporabnike iz območin SDK Koper, Nova Gorica, Postojna, Krško in KoOevje. Obdelalo se je poro-čUo o zagotovitvi sredstev in plačila za tekoče investicije. Vsa tabelarična poročila za analize so se izdelovala na ni-voju občine in mestnega sveta oziroma obalne regije. Zaradi enotnega plačilnega prometa, enotnega infor-macijskega si.stema i-.i ja:'"<:li l-,'::ega vzdrževanja program-skih paketov se je elektronski računski center podružnice delno vključeval v projekte SDKJ. V letu 1976 so se začela dela na projektu avtomatskega prazn.i?n.ia proračunskih ra-čunov. Elektronski center je sndeloval pri projektih za ob-delavo zaključnih in periodičnih obrarunov, projektih za obdelavo dohodkov in uporabo sredstev DPS in interesnih skupnosti ter projektih v okviru obdelave plačilnega: pro-meta. Zaradi slabih tehnitnih in tetinoloških lastnosti dose-danjih pripravljalnih strojev za zajemanje podatkov išče Služba ustrezno boljše nadomestilo. Sodelovala je pri obli-kovanju ustreznih kriteri.iev za nove Ktroje za zaietnanje podatkov, v sklopu SDK Slovenije pa pri koncipiranju novega sistema obdelave nalogov plačilnega prometa. Pregled opreme za avtomatsko obdelavo podatkov pri-kazuje tebela 15. IV. SAMOUPRAVLJANJE, KADROVSKA IN DRUGA PROBLEMATIKA 1. Samoupravljanje Pravica in dolžnost delavca v organizacijah združenega dela, je da enakopravno sodeluje pri uresničevanju druž-beno-ekonomskih in drugih samoupravnih pravic. Samo-upravno cxilodanje se izraža med drugim pri sprejemanju odločitev na zborih delovnih ljudi in preko izvoljenih dele-gatov na svetu delovne skupnosti. Vsebino dela samoupravnih organov našega kolektiva v preteklem letu bi lahko razdelili v tri oblike delovanja: — samoupravno odločanje v zadevah širšega družbe-nega pomena, - — sodelovanje in usklajevanje stališč pri vodenju enot-ne politike službe v republiškem merilu ter — sprejemanje odločitev o zadevah, ki so bistvenega pomena za delavce, združene v samostojni organlzaciji, M se pojavljajo znotraj organizacije. NajpreJ moramo poudariti, da samoupravno odločanje delavcev poteka hkrati z usklajevanjem stališč osnovne sindikalne organizacije, druglh družbeno-političnih organi-zacij, kot tudi preko izvoljenib. predstavnikov v splošni delegaciji SIS in v delegaciji zbora združenega dela občin-ske skupščiae Ljubljana-Center. To vsestransko delovanje je realizlrano v sprejetju nekaterih sklepov, od katerih bi omenili predvsem sprejetje samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje KS za občino Ljub-ljana-Center, dalje dogovora o osnovah družbenega plana občine Ljubljana-Center za obdobje 1976—1980 leta, druž-benega dogovora o družbeni samozaščiti tudi v občini Ljubljana-Center, finančne programe posameznih SIS, pri-stop k ustanovitvi SIS PTT prometa kot tudi pristop k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana LB podruž-nice Ljubljana in njenih poslovnih enot v obdobju 1976—1980 leta. V preteklem Ietu zasnovana družbena akcija za samo-prlspevek II v Ljubljanl, vpis posojila za ceste, izražanj« solidamosti z ljudmi v Posočju, ki jih je prizadel potraa, je našla svoj odmev tudi v našem kolektivu. Tradicionalnemu pobratenju mest Ljubljane in Rijeke, je sledil dogovor o pobratenju naše organizacijske enote s organizacijsko enoto v SB Hrvatski — podružnico Rijeka. Pomen samoupravljanja se je odražal tudi v sodelo-vanju in usklajevanju stališč, pri sprejemu normativnih aktov službe, veljavnih na republiškem območju. Enotn« politika službe je bila dosežena zlasti na področju obra-fiunavanja in zaračunavanja storitev, ki jih opravljajo po-družnice za druge podružnice SDK, pri družbeni samo-zaščiti, strokovnem in družbeno-polltienem Izobraževanju in usposabljanju delavcev, kot tudl prl dopolnjevanju že obstojeilh normativnih aktov. Z izgrajevanjem delegatskega sistema so se delavci pre-ko delegatov v svetu delovne skupnosti opredeljevall tudl za reševanje problematike, ki je bila prisotna na finančnem TABELA 15 : Opreina za avtomatsko obdelavo podatkov .Model Kapaciteta ' vb19766 °*' Centralna enota IBtf/ 256 KB ' 4777 5 pogr.hkrt. 570-135 Enota mag.tfakovIBM "5420-280 1600/800 bpi 1502 Enota mag.t3?akov IBM • 281 • 1600/800 bpi 1265 .. • - Enota mag.trakov. IBM 282 1600/800 bpi 2505* Čitalnik kartic' IBM 2540-OOC ' 1000 kart/min 4500' Printeir IBW/1405 - ' . ooE 1100 vrst/min 2897 ' Printer IBKE/1403 r ooF 1100 vrst/min 3060 Diskovna enota TEFI/ 2319 , 90 MB 4777 3 vretena Diskovna enota IMB/ 2319; 90 HB 4777 3 vretena Ekrani IMB/3270 8 1920 znak. 8 1750 Eistemski in aplikacidski programi Bietemski programi DOS/VS rel.32, POWER, CICS, UTILITY Aplikaci^ski programi 300 programpv LJ 100 program. CS" dnevtio^poprečje izva^nja 200 prog-ramov " • . fn kadrbvskem pajrpeju organizacijske enote. 2e obsto-j«!i normativni akti so §e prilagajali spremembam, hkrati pa so bili sprejeti novi akti na področju družbene samo-zaščite in varstva pri delu. Večji posluh je terjalo tudi delo pri reševanju stanovanjskih zadev delavcev. 2. Kadrovska problematika S tem, da so naloge Službe odgovome ter strokovno tn političiio zahtevne, lahko te naloge uspešno opravljajo le visoko strokovni in družbeno-politično razgledani delavci. Sprejeta sistemizacija delovnih mest naše podružnice izhaja Iz načel družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike na območju ljubljanskih občin in iz samoupravno dogovorjenih meril med organizacijskimi enotami SDK v Sloveniji. Pregled sistemiziranih in dejansko zasedenih delovnih mest glede na stopnjo zahtevane strokovne izobrazbe za triletno primerjalno obdobje je nizviden iz tabele 16. Iz pregleda izhaja, da se je število sistemlziranlh de-lovnih mest v letu 1975, v primerjavi z letom 1974 povečalo za 111 delovnih mest, medtem ko se v letu 1976 nasproti pretekletmu letu sistemlzacija nl menjala. Večje Število sistemiziranih delovnih mest v letu 1975 je posledica po-vefianega obsega nalog Službe. Razvidno je, da ima 45,0 «/o delavcev..podružnice srednjo ozlroma nepopolno srednjo ali nižjo Izobrazbo, ter da se v prlmerjavi s predhodnim letom struktura ni bistveno spremenila. K porastu strokovno niž-Jega kadra je prispevala predvsem realnejša ocena pri za-htevi strokovne izobrazbe, na poslih priprave podatkov za avtomatsko obdelavo. Ker je delo rutinsko, ne zahteva srednje izobrazbe, temveč le spretnost in natančnost, vsled Cesar je ob sprejemu delavcev uvedeno testiranje, ki ga ' Jzvajajo strokovnjaki Komunalne skupnosti za zaposlovanje. Ker podružnici primanjkuje kadra z visoko in višjo izobrazbo, je le-ta sprejela dolgoročno kadrovsko politiko, s katero naj bi se delavci mlajši od 35 let in z manj kot 15-letniml delovnimi izkušnjami ob delu izredno došolali. Posledica te politike je, da izredno študira 66 delavcev in je s strani službe dodeljenih 19 štipendij na visokih šolah (Ekonomska in Pravna fakulteta) in 3 štipendije na ESŠ. NajveCji problem nezasedenosti delovnih mest nastopa v tnšpekcijski službi. Ker kljub večkratnem razpisom ni uspelo podružnici dobiti ustreznega kadra, je v študijskem letu 1975/76 razpisala 25 štipendij za študij na Pravni in Ekonomski fakulteti. Razpis je bil le deloma uspešen, saj je od 25 kandidatov sklenilo pogodbe o štipendiranju le 15 kandidatov, ostali 4 štipendisti pa so iz preteklih let. Iz omenjenega izhaja, da študentje neradi prejemajo kad-rovske štipendije, ki jih pogodbeno vežejo na delovno orga-nlzacijo, ki jih štipendira. Da bi se delavci Službe nenehno strokovno in druž-benopolitično usposabljali za strokovno opravljanje svojih nalog, je bil v drugi polovici leta 1976 sprejet samoupravni sporazum o strokovnem in družbeno-političnem izobraže-vanju in usposabljanju delavcev SDK v SR Sloveniji. V zvezl s tem, je bilo v letu 1976 več seminarjev, ka-tere je organizirala Centrala SDK, Inštitut za delo pri Fravnl fakulteti in druge izobraževalne institucije ter druž-beno-politične organizacije. Semlnarja, na katerem se je obravnaval zakon o zdru-ženem delu in posvetovanja o medsebojnih razmerjih de-lavcev v združenem delu, so se udeležiU vodstveni in vo-dllnl delavci. Za delo v zvezi z ERC je bilo organiziranih veft tečajev v Radovljici, tako da se delavci stalno usposabljajo za delo na elektronskih rafiunalnikih. I TABELA 16 : Sistemizacija in zasedba delovnih mest___________ ' - Sred- Nepopolna SKTJPAJ' V VS ~!;®a srednja ±n Leto n°a nižja v ' v vp *•¦ v Šte— of Ste— o/ Ste— 0/. Ste— ol Ste— a/ vilo * vilo * vilo * vilo * vilo ^ 197^ , po sistemiz. 652 loo,o lol 16,o 13V 21,o 314- 4-8,0 loo 15,0 dej.zasedba 62o loo,o 39 6,o 68 11,o 28o 4-5,o 233 38,0 : 1975 po sistemiz. 763 loo,o 12o 16,o 162 21,o 2o5 27,o 276 36,o dejan.zased. 694- loo,o 4-7 6,o 63 lo,o 279 4-o,o 3o5 44,0 1976 po sistemiz. 763 loo,o 12o 16,o 162 21,o 2o5 27,o 276 36,o dejan.zased. 739 loo,o 49 6,0 ?o lo,o 287 39,o 333 45,o 3. Investicije . | Za modernizacijo poslovnih enot podružnice inustvar-janja boljših delovnih pogojev zaposlenih, kakor tudi boljše zaščite družbenega premoženja, je bilo v letu 1976 veliko pridobljenega. Angažiranje Službe pa ni bilo samo na tem področ.ju, ampak tudi na področju družbenega standarda. Ob koncu leta je bila dokončana novogradnja ln pre-selitev v nove prostore v poslovalnici Moste, čeprav so na objektu potrebna še nekatera dopolnila, kl bodo oprav-ljena v I. trimesečju 1977. Dokončanje novogradnje Je bilo tudi prl ekspozituri Vrhnika. Tudi tukaj so potrebna še razna popravila in do-polnitve, predvsem zaradi zagotovitve varnosti. Na objektu novogradnje ekspoziture Cerknica so bila do konca leta opravljena gradbena dela do Ill.faze, v teku pa je izdelava načrtov za notranjo opremo. Težava je nastala pri uvozu nočnega trezorja in trezorskih vrat, ker uvozno dovoljenje še ni odobreno. Za nadzidavo v osrednji enoti je že dolgo izdelana vsa potrebna dokumentaoija, vendar se z gradnjo ne more pričeti zaradi postopka stanovalcev sosednje zgradbe za izdajo lokacijskega dovoljenja. Postopek je pri pristojnih republiških organih. Z dolgoročnim programom je predvidena tudi novo-gradnja pri poslovalnici Ljubljana Siška, vendar so bili v letu 1976 navezani z gradbenim podjetjem samo stiki v pogledu pridobitve zemljišča in lokacijske dokumentacije. Pri poslovalnicah na Miklošičevi, za Bežigradom in v Siški, so bile v letu 1976 obnovljene oziroma predelane signalno-varnostne naprave. Na področju družbenega standarda so se v letu 1976 vlagala sredstva v novogradnje počitniških enot in nakupe stanovan.i. i 4. Obrambne priprave in družbena samozaščita. Dfelo na obrambnih pripravah je urejeno s predpisi, kl določajo način poslovanja organizacijske enote v izrednih okoliščinah in v vojni. Delo na obrambnih pripravah se je nadaljevalo tudi v letu 1976. Poleg izdelave dokumentov za poslovanje izločenih organizacijskih delov, je bilo veliko poudarka danega poglabljanju stikov z organi, ki pri ob-činskih organih delajo in so odgovorni za obrambne pri-prave. Tesnejše stike in sodelovanje je podružnica dosegla pri pristojnih organih ljubljanskih občin, kakor tudi orga-nih tistih občin, kjer so izločene organizacijske enote. Sodelovanje je bilo tudi z Ljubljansko banko in njeniml podružnicami, pri skupnem reševanju obrambnih priprav. Prvenstveno vlogo in pomen družbene samozaščite so ugodno ocenili tudi samoupravni organi in družbeno-poli-tične organizacije službe. Izhajajoč iz nalog, ki pogojujejo uspešnost družbene samozaščite, st> bila v minulem letu strokovno vzgojna predavanja, ki so pokazala veliko zani-manja delavcev ter istočasno nakazala določene pomanjk-ljivosti, ki vplivajo na potek dela in kvaliteto opravjenih nalog. Takšna oblika izobraževan.ia bo potrebna tudi v naslednjih letih. * Zaradi čimuspešnejšega zavarovanja ljudi in premo-ženja se je v zadnjem letu delalo tudi v pogledu civilne zaščite, ki naj bi zajela čimširši krog delavcev. V tem letu so bile ustanovljene štiri specializirane enote civilne za-ščite in pozivna služba, ki so zajele okrog petine zapo-slenih v osrednji enoti, pri tem pretežno ženske, od katerih je dobra petina obiskovala tečaj civilne zaščite in ga tudi uspešno končala. Za zagotovitev nemotenega delovanja enot civilne za-Sčite so bila v letu 1976 namenjena ustrezna finančna sred-stva za nakup najbolj potrebne opreme. Ljubljana, februar 1977 SLU2BA DRU2BENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI PODRU2NICA UUBUANA Točka 4__________________________________ Informacija o uresničevanju družbene samozaščite v organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v krajevnih skupnostih v občini Ljubljana Center I. Družbeno samozaščito, kl jo gradimo danes, smo začeli organizirati s sprejemom resolucije o temeljih za uresničevanje družbene samozaščite v sistemu samouprav-ljanja, ki jo je sprejela zvezna skupščina v letu 1973. Te-melji organiziranja in uresničevanja družbene samozaščite so postavljeni z ustavo SFRJ, ustavo SRS ter s sklepi in stališči X. kongresa ZKJ in VII. kongresa ZKS. Kljub doseženim rezultatom pa stopnja organiziranostl družbene samozaščite nasploh in tudi v naši občini do konca leta 1975 še ni bila ustrezna družbeni pomembnosti in potrebam družbene samozaščite. Zato je izvršni svet občinske skupščine dal pobudo, da tudi v občini Ljubljana Center sklenemo družbeni dogovor o družbeni samozaščiti Družbeni dogovor o družbeni samozaSčiti je občinska skup-ščina po široki javni razpravi na osnovi dvofaznega po-stopka sprejela v mesecu aprilu 1976. S sprejemom druž-benega dogovora o družbeni samozaščiti smo enotno in družbenopolitično odgovorno uredili pravice, obveze in od-govornosti ter naloge vseh nosiloev družbene samozaščite v naši občini. S povečanjem vloge delovnih ljudi in občanov pri od-ločanju o vseh pomembnejših vpraSanjih družbenega živ-ljenja so ustvarjeni pogoji za uresničevanje zasnove druž-bene samozaščite, na podlagi katere delovni ljudje in ob-Cani sami izvajajo vamostno funkcijo. Tako je skupščina SRS v septembru 1976 sprejela zakon o družbeni samo-zaščiti, varnosti in notranjih zadevah, ki je z ustavo in dmžbenimi dogovori o družbeni samozaščiti v občinah za-okrožena celota pravnih norm in temeljnih načel, na pod-lagi katerih delovni ljudje in občani utrjujejo varnostno kulturo, varujejo ustavni red, ljudi, premoženje in druž-beno lastnino ter preprečujejo škodljive pojave, ki so v nasprotju s skupnimi interesi in cilji naše dnižbe. , Družbeni dogovor o družbenl samozaščiti v občini za-vezuje tiste, ki so ga sklenili in podpisali, da uskladijo svoje splošne samoupravne akte z določili družbenega do govora v šestih mesecih, zakon o družbeni samozašfiiti, varnosti in notranjih zadevah pa zavezuje organizacije združenega dela in drage samoupravne organizacije in skupnosti, da organizirajo uresničevanje družbene samo-zaščite in, da uskladijo svoje samoupravne oziroma sploSne akte z zakonom in predpisi, izdanimi na podlagi zakona v roku enega leta. Občina Ljubljana Center je glede na strukturo krajev-nih skupnosti in organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti specifična. V občini je 640 temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti. Od tega je s področja negospodarstva 141 organizacij zdru-ženega dela (41 OZD s področja vzgoje in izobraževanja, 15 raziskovalnih organizacij, 38 kulturnih zavodov, 12 do-mov in socialnih zavodov in 35 zdravstvenih); 149 pa osta-lih samoupravnih organizacij in skupnosti (državni organi, zveze in ostale delovne skupnosti). V občini je 8 krajevnih skupnosti, kjer se število prebivalcev giblje od 3.800 do 7.000. Vseh prebivalcev v občini je 36.122, zaposlenih pa je 62.707. Glede na to je organiziranje in uresničevanje dniž-bene samozaščite v dbčini specifičnO, saj se morajo delovnl ljudje in občani kot nosilci družbene samozaščite v kra-jevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in drugih •amoupravnih organlzacij in skupnostlh ter v družbeno-političnih organizacijah za uresničevanje nalog družbene samozaščite medsebojno povezovati z državnimi organi in službami, ki opravljajo določene naloge s celotnega po-dročja družbene samozaščite ter tako solidarno in z uskla-jeno aktivnostjo in delovanjem zagotavllati uftinkovit sl stem družbene samozaščite v občini. II. V občini je od 640 temeljnlh organizact) m sKup-nosti podpisalo družbeni dogovor o družbeni samozaSčiti 481 temeljnih organlzacij in skupnosti. Nekaj organlzacij združenega dela pa je podpisalo družbeni dogovor o druž-beni samozaščiti mesta Ljubljane (Klinični center. RTV, komunalne organizacije in nekateri drugi). Glede na to, da je družbena samozaščltn trajna, orgu nlzirana in neposredna dejavnost in odgovornost vseh de-lavcev, delovnih ljudi in občanov v samoupravnih organl-zacijah in skupnostih ter krajevnih skupnostih, fn, da bi dobili popolnejšo informacijo o uresničevanju in organizi-ranju družbene samozaščite v občini Ljubljana Center, je oddelek za splošne zadeve skupščine občine Ljubljana Cen-ter koncem februarja 1977 poslal samoupravnim organom temeljnih in drugih organizaclj združenega dela, samo-upravnih organizacij in skupnosti ter krajevnih skupnosti z območja občine Ljubljana Center vprašalnik, s katerim smo želeli vzpodbuditi organizacije združenega dela in dru-ge samoupravne organizacije in skupnosti, da zaCnejo akcijo uresničevanja družbene samozaščite in varnosti v svojih sredinah ter ugotovlU, kakšno je stanje prl uresnifevanju dmžbene samozaščite in varnosti v občini. Na vprašalnik je oddelek za splošne zadeve do 19. 3. 1977 prejel 165 odgovorov. Iz odgovorov lzhaja: 1. Družbeni dogovor o družbenl samozaSčlti v občini LJublJana Center je v fiasu od junija do novembra 1976 podpisalo 157 temeljnlh samoupravnih organlzacij, 3 orga-nizacije združenega dela (Klinieni center, RTV in Komu-nalno podjol je Ljubljana) so sprejele In podpisale družbeni dogovor o družbeni samozašfiiti mesta Ljubljane. 2. V samoupravnih splošnih aktih ni opredeltio načina uresnlčevanja družbene samozaščite in ljudske obrambe 7 samoupravnih organizacij (s področja negospodarstva). Poleg opredelitev v samoupravnih sporazumih o združe-vanju v delovno organizacijo in statutih je 54 samouprav-nih organizacij sprejelo poseben samoupravni akt o ure-snifievanju družbene samozaščite in ljudske obrambe, osta-le samoupravne organizacije imajo delno opredelitev v po-samezriih pravilniklh s tega podrofija, (pravilnik o požarni varnostl, tajnosti podatkov, poslovanju s tujci, o ljudski obrambl itd.) in samoupravnih sporazunUh o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in sistemlzaciji de-lovnih mest glede na spectfičnost opravljanja delovnih na-log (Inštituti, knjižnice). Krajevne skupnosti Imajo opredeljeno vpraSanje druž-bene samozaščite v statutih in obrambnlh naCrtih za kra-Jevne skupnostl. 3. Iz odgovorov krajevnlh skupnosM izhaja, da povezo-vanje krajevnlh skupnosti In organlzacij združenega dela na področju družbene samozaSčlte nl zaživelo v smislu do-ločil ustave, zakonov in družbenega dogovora. Do sedaj so bili vzpostavljeni stiki predvsem na področju civilne zaščite. ,Iz odgovorov organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pa izhaja splošno mnenje, da bi morale krajevne skupnosti biti pobudnik za skupno sodelovanje. Sodelovanje je omejeno le na področje civllne zaščite (skupne vaje za primer elementarnih nesreč in nekatera skupna splošna \,T3rašanja varnosti). V mnogih samoupravnih organizacijah pa smatrajo, da je zagotov-ljeno sodelovanje med združenim delom in krajevnimi skupnostmt že, če imajo svojega delegata v .samoupravnlh organih krajevne skupnosti. Sodelovanje je zlasti otežkočeno % manjšimi delovnimi organizacijami, ki nimajo posebej zadolzenih ljudl za to podrofije d?la. Po drugi strani pa dokazujejo odgovori tudi dejstvo, da so tako organizacije združenega dela, samo-upravne organizacije in skupnosti ter krajevne skupnosti zavzete predvsem % notranjo organizacijo ta uskladitvijo sarnoupravnih aktov. S krajevnirni skupnostmi na podrofiju družbene samo-zaSčite sodeluje 11 samoupravnih organizacij, nobenega so-delovanja pa doslej ni iskalo (54 samoupravnih organizacij. 4. V 101 organizaciji združenega dela, samoupravnih organizacijah In skupnostih irnajo organizirane odbore za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, od tega je pri-lagojenih novemu zakonu 55, v postopku je nova organi-zacija tega odbora v 21 samoupravnih organizacijah. 12 samoupravnlh organizacij ima premajhno število zaposle-nlh delavcev za organiziranje odbora in naloge, s področja Ijudske obrambe in družbene samozaščite, izvajajo vsi de-lavci, ali pa se skušajo povezati s krajevninii skupnostmi, hišniml sveti ali drugimi manjSimi organizacijami združe-nega dela v isti stavbi ali bližnji okolici za skupno izva-janje določb zakona. V 16 organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih so or-ganlzirali poleg odbora še komisije ozlroma pododbore za . uresničevanje posameznih nalog iz družbene samozaščite. To so delovne organizacije z več TOZD-i in pa vefije eno-vite organizacije združenega dela. Tako v organizacijab. združenega dela s TOZD-i imenujejo pododbore za izvaja-nje nalog družbene samozaščite v posameznih TOZD, ker je ta enotno organizirana za celotno delovno organizacijo. V enovitih organizacijah združenega dela pa za temelji-tejše opravljanje nalog s področja družbene samozaščite ln ljudske obrambe imermjejo komisije za posamezno po-dročje (družbena samozaSčita ali ljudska obramba). 5. Specifične naloge glede na dejavnost je -opredeiilo v odgovorih 47 samoupravnih organizacij. Pri tem so: — v lzobraževalnih organizacijah (osnovne in srednje šole, fakultete) vključili vprašanje družbene samozaščite v lzobraževalne programe, sprejeli ostrejše ukrepe zoper kri-minaliteto, povečali skrb za varstvo otrok in okolja; — v VVZ uveljavljajo vzgojo družbene samozaščite že v Oddelkih predšolskih otrok, upoštevajoč zmogljivost sta-rostne stopnje otrok. Posebno poglavje v tem programu zavzema prometna vzgoja otrok in priprava otrok za eva-kuacijo lz ogrožene stavbe ali kraja; — v raziskovalnlh organizacijah sprejeli in obravnavali ustrezna navodila glede stikov s tujci in na novo opredelili poslovjio tajnost; — v zdravstvenih organizacijah uvedli strogo kontrolo narkotikov in njihovo zavarovanje pred kriminalnimi po-skusi, poostrili varovanje naprav, ki so življenjskega po-mena ali celo nevami za okolico, poostrill varovanje po-sameznih pomembnih pacientov. Glede na odprtost obi-skovalcem so naloge iz področja družbene samozaSčite v zdravstvenih organizacijah še posebej pereče; ¦ — Zavod RTV izvaja obrambne priprave in posebne ukrepe s področja družbene samozaSčite v primeru vojne nevarnosti na celotnem ozemlju SRS; — Pravlce in dolžnosti s področja družbene samoza-SCite in varnosti opredoljujejo delovne skupnosti skup-Sčine SRS, predsedstva SRS, republiških upravnlh organov in delovne skupnosti družbenopolitičnih organizacij v po-sebnih pravilih in programih, kjer so postavljene tudi obli-ke organizlranega izobraževanja in seznanjanja o vsebinl in nalogah družbene samozaščite. Skupščina SRS, predsedstvo SRS, izvršni svet skup-ščlne SRS, nekateri republiški upravni organi in občinska skupščina ter njeni organi in vodstva družbenopolitičnih organizacij v republiki in občini pa v okviru svojih ustav-nih, zakonskih in političnih pristojnosti in odgovornosti imajo posebne načrte in programe ter organe za uresni-Cevanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. — V organizacijah za promet in zveze z ozirom na de-lovanje na področju vsega jugoslovanskega ozemlja oprede-Uli ukrepe za varovanje dnižbenega premožen,1a in ljudi, nemotenega prometa, nadzora nad gibanjem tujcev v svojih objektlh... — V gostinskoturističnih organizacijah »Kompas« so organizirali skupne komisije za družbeno samozaSčlto, ki povezujejo delavce v vseh poslovalnicah na mejnih pre- hodih, zaradi neposrednega in hitrega ukrepanja v zvezi z nalogami družbene samozaščite. — V denarnih zavodih sprejeli posebne ukrepe za iz-vajanje tako fizičnega, kot tehničnega zavarovanja in nad-zora nad gibanjem obiskovalcev in transporta denarja. — V krajevnifc skupnostih pripravili oiganizacijsko Shemo delovanja družbene samozaščite z ozirom na raz-lične dejavnosti organizacij in skupnosti % njihovega Območja. 6. V 14 samoupravnih organizacijah niso pokazali no-bene aktivnosti pri uresničevanju družbene samozaščite, v 27 organizacijah so potekale le razprave na zborih delav-cev, v drugih pa so obravnavali problematiko in naloge tydi v samoupravnih organih in družbenopolitičnih orga-nizacijah. Pri tem so oblikovali odbore in komisije, spre-jeli programe dela za to področje, določili nosilce in roke za izvedbo posameznih nalog. Odgovomosti za izvedbo po-sameznih nalog so naložene predvsem odboru z ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, individualnemu poslo-vodnemu organu, predsednikom samoupravnih organov de-lavcem z posebnimi pooblastili in delavcem, ki poklicno opravljajo dela v zvezi z obrambnimi pripravami. 7. Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti so doslej že organizirale vzgojo in izobraževanje delovnih ljudi o vsebini in nalogah druž-bene samozaščite preko seminarjev, tečajev, delovnih se-stankov, zborov sestankov družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov, z internimi glasili, okrožnicami ipd. V 22 organizacijah združenega dela in druglh samo-upravnih organizacijah in skupnostih niso niti delavci, niti samoupravni organi razpravljali o družbeni samozaščiti. V II organizacijah so napravili tudi program izobraževanja na področju družbene samozaščite. 8. Le v 20 organizacijah združenega dela ln drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih je sprejelo načrt samozaščitnih varnostnih ukrepov, v 27 samoupravnih or-ganizacijah pripravljajo načrt, v štirinajstih samoupravnih organizacijah pa imajo varnostne ukrepe opredeljene le v obrambnih načrtih in pravilnikih. V petih samoupravnih organizacijah so sprejeli varnostno oceno, ki bo osnova ssa izdelavo načrta samozaščitnih vamostnih ukrepov. 9. Iz odgovorov na vpraštnik izhaja, da večina samo-upravnih organizacij dobro soseluje z državnimi organi pri varovanju družbene ureditve in zaščite družbenega pre-moženja in osebne varnosti delovnih ljudi. Sodelovanje je najbolj učinkovito predvsem v samoupravnih organizacijah posebnega družbenega pomena (pošta, železniško gospo-darstvo, denarni zavodi, komunalne organizacije, bolnice itd). saj le-te ne sodelujejo z državnimi organi samo v primerih posameznih kaznivih dejanj, temveč se z njimi vključujejo že v celotni preventivni varnostni sistem. 40 samoupravnih organizacij ima sklenjene pogodbe z de-lovno organizacijo »Varnost«, ker doslej ni čutilo potrebe povezovanja z organi za notranje zadeve. Na poseben način je urejeno sodelovanje med kra-Jevnimi skupnostmi in državnimi organi, saj se vodje varnostnih okolišev s Postaje milice neposredno vključu-jejo v organe družbene samozaščite v krajevnih skup-nostih. Tako vodje varnostnih okolišev sodelujejo pri iz-delavi varnostne ocene, načrtov o samozaščitnih ukrepih in načrtov o širši organiziranosti družbene samozaščite v hišah, terenskih odborih in drugih oblikah samoupravnega organiziranja v krajevnih skupnostih. 10. Le 8 večjih samotipravnih organizacij je doslej or-ganiziralp enote narodne zaščite, ki sodelujejo s krajvenimi skupnostmi, ali pa so z njo vzpostavile prve štike. V 17 samoupravnih organizacijah je organiziranje enot narodne zaščite v teku, manjše samoupravne organizacije pa glede na majhno število zaposlenih vzpostavljajo stike s krajev-nimi skupnostmi zaradi skupnega organiziranja enot na-rodne zaščite. Krajevne skupnosti so začele s pripravami za orga-niziranje enot narodne zaščite. Tako imajo ponekod že formirano enoto narodne zaščite, ponekod so izdelaH načrt formiranja enot narodne zaščite ali pa se dogovarjajo t manjšimi organlzacijami združenega dela aaradi neposred- nega vključevanja v priprave za organiziranje enot narodne zaščite. Nekaj krajevnih skupnosti pa je sprejelo le pro-giam za delo na tem področju. 11. 17 samoupravnih organizacij je izdelalo nadrt za-varovanja dobrin v smislu 43. člena zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah, v 12 pa je v izdelavi osnutek načrta, medtem ko ima 31 samoupravnih organizacij samostojno službo .zavarovanja, več amouprav-nih organizacij ima sklenjeno pogodbo za zavarovanje pre-moženja z organizacijo združenega dela »Varnost«. Dve organizaciji združenega dela sta mnenja, da je zadovoljeno vsem zahtevam organiziranosti na področju družbene samo-zaščite, če sta svoje premoženje zavarovali pri Zavarovalni skupnosti »Triglav«. 12. K usklajevanju samoupravnth splošnih aktov v zvezi z zakonom o družbeni samozaščiti, vamosti in notranjih zadevah je pristopilo 105 samoupravnih organizacij, le ena pa je uskladila že vse svoje samoupravne akte (Založba Borec). ' Po 19. 3. 1977 je oddelek za splošne zadeve prejel Se SO odgovorov na vprašalnik. Ugotovitve iz teh odgovorov bistveno ne spreminjajo stanja pri uresničevanju družbene samozaščite v občini. Samoupravne organizacije in skup-nosti odgovore na vprašalnik še vedno pošiljajo. III. Glede na to, da je družb.ena samozaščita sestavni del dejavnosti in odgovornosti vseh delavcev, delovnih ljudi in občanov ter organizacij združenega dela in drugih sa-moupravnih organizacij in skupnosti predlaga izvršni svet občinski skupščini, da obravnava predloženo informacijo in na osnovi ugotovitev v informaciji sprejme naslednje (Jgotovltve in stališča: 1. Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini naj čimprej usklaclijo svo.je samoupravne splošne akte z družbenim dogovorom o družbeni samozaščiti v občinl Ljubljana -Center, z zako-nom o ljudski obrambi in z zakonom o družbeni samo-zaščiti, varnosti in notranjih zadevah in to sočasno z usklajevanjem svojih aktov z zakonom o združenem delu. 2. Za izvajanje družbene samozaščite naj se organiza-cije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ustrezno organizirajo, zagotovijo potrebna sred-stva in kadre. Naloge s področja družbene samozaščite in ljudske obrambe mora.io postati sestavni del srednje-ročnih in letnih planov. Spremljanje izvajanja programov in nalog s področ.ja družbene samozaščite in ijudske obrambe mora postati seslavni del dela pristojnih saraoupravnih organav. Potreb-no je zagotoviti, da se vsi delavci vsaj enkrat letno sezna-nijo in obravnavajo izvrševanje programov in nalog na tem področju. Ta obravnava bi morala biti povezana z obravnavanjem zaključnih računov in poročil o izvršitvi sp^rejetega plana za preteklo leto. 3. Temeljne in druge organizacije združenega dela mo-rajo tesneje sodelovati s krajevnimi skupnostmi pri spre-Jemanju programov in nalog' uresničevanja družbene sa-mozaščiie in Ijudske obrambe v kra.jpvnih skupnostih še posebej pa pri izva.janju in realizaciji skupno dogovorjenih nalog. V to delo se morajo bolj kot doslej vključiti drugi samoupravni subjekti in druge družbenopolitične organi-zaci.je v kra.jevni skupnosti. 4. Odbore za ljudsko obrambo in družbcno samozaščito morajo delavci obliknvati v vsaki TOZD in ne Ie na ravnl delovne organizaclje. Odbor pa lahko imenuje pododbore ali komisije za Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito po dejavnostih, notranjih delovnih enotah, samnsto.jnih obratih in podobno. 5. Organizacije združenega dela in druge satnoupravne organizacije in skupnosti morajo zagotoviti celoten sistem ukrepov in dejavnosti na področju družbene samozaščite in varnosti in se njihovo delo in odgovornost na tem področju ne konča samo z zavarovanjem sredstev druž-bene lastnine pri zavarovalni skupnosti oziroma z zavaro-van.jem po pogodbi s specializirano organizacijo ali z orga-niziranjem lastne varnostne službe, kot izhaja iz nekaterih odgovorov na vprašalnik. 6. Da bo druibam samozaščita dejansko postala vsa-kodnevna rialoga in odgovornost slehernega dclnvca, delov-nega človeka in občana je potrebno zagotoviti stalen in kvaliteten sistem obveščanja in izobraževanja v sleherni sredini. Za izvedbo te naloge pa se bo potrebno v občini ustrezno organizirati in usposobiti, tako posamezne inštl-tucije, kot strokovne kadre. Tako bomo Iahko zagotovili dobro vsebinsko izvedbo programov izobraževanja, ki so jih sprejeli posamezni nosilci družbene samozaščlte, ka-kor tudi tistih skupnih progratnov izobraževanja, za katere se bodo nosilci dogovorili. Ljubljana, 30.3.1977 IZVRSNI SVET Točka 5_____________________________OSTTOTEK Odlok in samoupravni sporazum izven proračunskih sredstev, pravic in obveznosti sklada za intervencije v gospodarstvo in dela sklada skupnih rezerv občine Ljubljana Center Na podlagi 145. in 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Ur. 1. št. 10/74) je skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela, dne na seji zbora krajevne skupnosti, dne in na seji družbenopolitičnega zbora, dne , sprejela ODLOK o prenosu izven proračunskih sredstev, pravic in obveznosti sklada za interveicije v gospo- darstvo in dela sklada skuprvh rezerv občine Ljubljana Center 1. člen S tem odlokom se odpravijo izven proračunska sred--stva sklada za intervencije v gospodarstvo in dela sklada | skupnih rezerv občine Ljubljana Center (v nadaljnjem be-sedilu izvenproračunska sredstva občine). 2. člen Izven proračunska sredstva občine Ljubljana Center za intervencije v gospodarstvu predstavljajo: 1. Sredstva bivšega sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine, ki so bila na podlagi 15. člena zakona o skladih skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev (Ur. 1. SRS, št. 46/70) pre^ešena 1.1.1971 v novo ustanovljenl samoupravni sklad skupnih rezerv občine Ljubljana Center; 2. redstva bivšega družbeno investicijskega skiada ob-čine, ki so bila na podlagi 2akona o bankah ter o kredit-nem in bančnetn poslovanju (Ur. 1. SFRJ, št. 58/71) pre-nesena na sklad za intervencije v gospodarstvo obdine Ljubljana Center; 3. Sredstva proračunskega presežka za leto 1970, ki so bila z odlokom o prenosu presežkov dohodkov proračuna občine Ljubljana Center za leto 1970 (Ur. 1. SRS, št. 19/71) prenešena v občinski sklad skupnih rezerv; 4. Sredstva posebne proračunske rezerve za leto.1971, ki so bila prenešena z odlokom o prenosu sredstev posebne rezerve v sklad za intervencije v gospodarstvo občine Ljub-ljana Center (Ur. 1. SRS, št. 23/73); 5. sredstva proračunskega presežka za leto 1972, ki so bila z odlokom o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Ljubljana Center za 1. 1972 prenešena za intervencije v gospodarstvo (Ur. 1. SRS, št. 23/73); 6. sredstva proračunskega presežka za leto 1973, ki so bila z odlokom o potrditvi zaključnega raduna proračuna občine Ljubljana Center za 1.1973 prenešena v sklad za intervencije v gospodarstvo Ljubljana Center (Ur. 1. SES, št. 27/74). 3. čien Sredstva, pravice in obveznosti, ki s« s tem odlokom prenašajo po stanju........................................ztiašajo................................ 4.člen Razdelitev sredstev in njihova uporaba po poravnavl že sprejetili obveznostl, se odloči s samoupravnim spo-razumom, sklenjenim med TOZD, ki imajo svoj sedež na obmofiju obClne Ljubljana Center ln samoupravno stano- vanjsko skupnostjo občine Ljubljana Center. S.člen Do sklenltve samoupravnega sporazuma se izvenpro-računska sredstva iz 4. člena tega odloka vodljo na skladu za intervencije v gospodarstvu občine Ljubljana Center. t.tten Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavl v Uradnem listu SRS. SKUPSCINA OBCINE ' UUBLMNA CENTER Stev.: PREDSEONIK SKUPSCINE Datnm: Hugo Keržan dipl. ing. V skladu s 143. ln 144. Clenom ustave SR Slorenlje (Ur.l.SRS, št. 1—urii) 586.Č1.ZZD (Ur.l.SFRJ, 6t. 53/76) in 91. člena statuta občine Ljubljana Center (Ur. 1. SRS, št. 10/74) ter na podlagi 4. člena odloka o prenosu izven proračunskih sredstev, pravic in obveznosti sklada za inter-vencije v gospodarstvo in dela sklada skupnih rezerv obči-ne Ljubljana Center delavci temeljne organizacije združe-nega dela oziroma organizacije združenega dela in samo-upravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Center, sklenejo SAMOUPRAVNI SPORAZUM o prenosu izvenproračunskih sredstev, pravlc in obveznosti sklada za intervencije v gospodarstvo in dela sklada skupnih rezerv občine Ljubljana Center 1. «en 6 tem samoupravnlm sporazumom se delavd dogovo rimo in sporazumemo o razdelitvi in uporabi izren pro-računskih sredstev sklada za intervencije v gospodarstvo in dela sklada skupnlh rezerv občine Ljubljana Center (v nadaljnem besedilu izven proračunska sredstva občine). 2. Clen Ta izven prorafiunska sredstva so: a) na skladu za intervencije v gospodarstvo — prenos bivšega družbenega investicijskega sklada 47,463.331 — posebna proračunska rezerva za leto 1970 1,064.258 — proračunski presežek za leto 1972 2,257.664 — proračunski presežek za leto 1973 4,025.215 SKUPAJ 54.810.668 b) v skladu Bkupnih rezerr gospod&rskih organizacij, kl so bila oblikovana iz obveznega prispevka delovnih organi-zacij v času od ustanovitve do 31. 12. 1970 leta. Stanje 31. 12. 1970 je sledeč«: — saldo 31. 12. 1970 1,098.344 — odobreni krediti 39,647.470 — oročena sredstva 9,789.316 SKUPAJ . 50,535.030 proračunski presežek za leto 1970 3,429.453 SKUPAJ 53,964.483 3. Llen Izven proračunska sredstva občine se prenesejo na po-sebni račun Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Center z vsemi pravlcami in obveznostmt 4. člen Sredstva iz «. 3 se po stanju 1. t. 1977 prenesejo na samoupravno stanovanjsko skupnost v višini 20J60.000 din. Ostala sredstva pa se prenašajo po letnl dinamiki dotoka teh sredstev. Sredstva tega posebnega raluna se uporabijo: — za sofinanciranje obnove Stare Ljubljane, — za sofinanciranje obnove Ljubljanskega gradu. e.fiten Samoupravna stanovanjska skupnost Je dolžna letno poročati o uporabi sredstev občinski skupščini in skupSCini sklada skupnib rezerr. 7.«en Ta samoupravni sporazum je sklenjen ln reljaven, ko ga podpi&e večina temeljnih organizacij združenega dela 02. organizacij združenega dela s področja gospodarstva, ld imajo svoj sedež na območju občlne, če je v teh organiza-cijah združenega dela zaposlenih najmanj dve tretjini za-poslenib delavcev. OBRAZLOŽITEV osnutka odloka in osnutka samoupravnega spo-razuma o prenosu izvenproračunskih sredstev, pravic in obveznosti sklada za intervencije v go-spodarstvo in dela sklada skupnih rezerv občina Ljubljana Center Republiška skupšfilna je z zakonom o prenosu sredster pravlc in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospo-darstvu na določene TOZD likvidirala ostanke takozva-nega državnega kapitala. Osnova za to so temeljna načela nove ustave, ki določajo, da se dosedanja vloga družbeno-političnih skupnosti t financiranju razširjene reprodukcije v celoti prenese neposrednim proizvajalcem. V enakem smislu so tudi predloženl materiali, kjer gre v blstvu za likvidacijo ostankov državnega kapitala na nivoju občine. Razprava o likvidaciji sega daleč nazaj, razgovori in razprave so potekali ie v občinski skupščini in (orumih prejšnjega sklica, na izvrSnem svetu, predsedstvu staipščino, političnemu aktivu, skupščinl sklada skupnlh rezerv, uprav-nemu odboru sklada. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center je ime-noval posebno delovno skupino z nalogo, da obdela to problematiko in pripravi usklajen predlog za likvidacijo izven proraCunsklh sredstev. Delo skupine ni bilo lahko, vendar je na koncu prevladovalo mišljenje, da se predlaga usmeritev teh sredstev predvsem za namene kot je nave-deno v osnutku samoupravnega sporazuma. Namreč, *e občinska skupSfiina prejšnjega sklica je sprejela priporo-čilo, da se sredstva poleg ostalega namenijo tudi za sana-cijo ljubljanskega gradu. V poznejših razpravah je bila vei ali manj vedno prisotna ta orientaoija z raznimi dodatnimi predlogi. Istočasno se je v določenem kontekstu navezala problematika obnove Stare Ljubljane, ki predstavlja v naSl občini tudl poseben problem. Pri ponovnl razpravi o odpravi tzvenproračunskih sred-stev je izvrSni svet v sredini leta 1976 obramaval dodatne predloge v zvezi z likvidacijo teh sredstev. Ti predlogi so blli: sofinanciranje avditorlja Ivan Cankar in sofinanciranja ploščadi Borisa Kraigherja. Takrat je irirršni svet sklentl, da zaradi potnanjkanja predlogov, ki bi predstavljali nepo-sredno nalaganje teh sredstev v gospodarstvo občine, naj se ponovno skuša ugotovlti skupaj z banko možnosti na-ložbe teh sredstev. Tudi ta prlzadevanja so bila brezuspei-na, zato je na Iniciativo političnega aktiva občine upravnl odbor sklada skupnih rezerv in sklada za inervencije v gospodarstvo sprejel sklep, da se izvede anketa v vseh OZD, kl so bili vplačniki sredstev v ta dva sklada. V oktobru mesecu je upravni odbor posredoval pismeno obvestilo vsem OZD na terltoriju občine o izvenproračunskih sred-stvih, načelni sklep občinske skupščlne o odpravi teh srod-stev ter kratke dosedanje predloge s posebnlm opozorllom, da naj OZD preko samoupravnih organov razpravljajo o predloglh, oziroma da predlagajo svoje r^itve za naložbe teh sredstev v gospodarstvo občine. Istočasno je bil podan tudi prikaz sredstev na računih obeh skladov in «1tn!"T> dotoka plasiranih sredstev. Prikaz je sleded: t 000 din Sklad za inter- Sklad skup- Q. vencije v gosp. nlh reierv aKUPaJ priliv V letu 1976 14.110 6.150 20.260 1977 7.007 6.150 13.157 1978 7.007 7.460 14.467 197« 7.007 6.150 13.157 1980 5.121 •¦ 6.150 11.271 1981 4.878 &SC7 13.745 1982 3.825 6.150 9.975 1983 3.559 6.150 9.709 1984 2.817 6.150 8.967 1985 2.781. . 11.840 14.621 1936 1.R87 .1.751 •« 3.638 1987 1.243 ¦ • . . 1.243 1988 1.202 1.202 198» 1.188 1.188 1990 . ; 994. . 994 in v naslednjih letih skupaj do 1996 3.920 , 3.920 SKUPAJ______ 68.546 72.968 141.514 ¦" Anketirane OZD so se na našo anketo slabo odzvale. še po dveh intervencijah je odgovorilo man.) kot polovico OZD. (Od preko 300 anketiranih jih je odgovorilo 132). Rezultati ankete kažejo, da je vef- kot polovica odgovorov za plasiranje sredstev v obnovo poslovnega dela Sture Ljub-ljane in ljubljanskega gradu. Rezultati so naslednji: — za obnovo Stare Ljubljane In ljubljanskega gradu se je odločilo 61 OZD, ' — samo .za ljubljanski grad 6 OZD, "¦': w- samo za Staro Ljubljano 1 OZD, " .^- za vse štiri predloge se je odločilo 11 OZD, :; '— za ljubljanski grad, ploščad Borisa Kraigherja in •rtttltorij so se odločile 4 OZD. — za ploščad Borisa Kraighevja in za avditorij se je Odločilo 12 OZD, — za sanacijo OZD j bilo 5 predlogov, — za Onkološki inštituV3 predlogi, ••¦• — za LRP >/Glas Ljubljane« 1 predlog, • —za vrnitev teh sredstev je bilo 13 predlogov. Predlogi v zvezi z enostavnim vračilom teh sredstev praktlčno sploh niso izvedljivi. Spričo časovne odmaknje-nosti in raznih organizacijskih ter drugih sprememb je skoraj nempgoče s sigurnostjo ugotoviti dejanske vplačnike tega kapitala. Ob tem se še posebej kot nerešljivo vpraša-nje postavlja vračanje proračunskih sredstev (presežek in proračunska rezerva). To velja za sedaj lazpoložl.iiva sred-»tva. Dodatno pa je taka rešitev neizvedljiva v zvezi z di-namiko vračanja sredstev, ki sega do leta 1990. Spričo tega je tudi razumljivo, da so OZD v veliki večini predlagale naložbo teh sredstev v skupne namene od katerih bo imelo koristi neposredno ali posredno gospodarštvo vse občine in je manj kot 10»/, odgovorov za vrnitev. Na podlagi navedenega predlagamo. da se izvenprora-čunska sredstva likvidirajo na ta način, da se del teh sred-•tev uporbi za obnovo Stare Ljubljane, del pa za sofinan-ctranje obnove Ljubljanskega, ?radu, kar z drugimi Uese dami pomeni. da ta sredstva predstavljajo del :5redstev )«teri bi se združeva] s sredstvi sanovaujske skupnosti m sredsvi OZD, ki so pripravljena vlagati v te objekte in bi predštavljal začetni kapital za povečani interes pri obnovi Stare Ljubljane in Ljubljapskega gradu. Upravni odbor sklada skupniU rezerv občine Ljubljana Center je na 5. seji, dne 25. 3. 1977 razpravljal o odpravi izv^nproračunskih sredstev, sprejel predložen osnutek od-loka in samoupravnega. sporazuma in ga predlaga skup-ščini sklada skupnih rezerv in občjnski skupščini v raz-pravo. ."': UPRAVNT ODBOR SKI>AI.)A LJubtjuu, m»rec 19T! SKUPNIH REZERV POROČILO o poslovanju sklada za intervencije v gospodar-stvo občine Ljubljana Center za leto 1976 Sklad za intervencije v gospodarstvo je ustanovila ob-činska skupščina konec leta 1972. Na ta sklad so bila pre-neSena sredstva odpravljenega občinskega družbenega in-vesticijskega sklada. V letu 1974 je bil v ta sklad prenešen tudi presežek proračunskih dohodkov za leto 1973. Upravljanje sklada temelji na načelih družbenega npravljanja. Vse pravice in dolžnosti upravnega odbora sklada opravlja upravni odbor sklada skupnih rezerv ob-čine Ljubljana Center. Upravni odbor ima 9 članov. Sredstva sklada se uporabljajo: — za poravnavo obveznosti likvidiranih gospodarskih organizacij, — za dajanje kreditov za nove investicijske naložbe t osnovna sredstva gospodarskih organizacij, — za dajanje kreditov za sanacijo. gospodarskih orga-nizacij, — za dajanje kratkoročnjh premostitvenih kreditov za obratna sredstva. Dohodki sklada so: — sredstva bivfcega družbenega investicijskega sklada, — dotacije občine, — obresti od sredsev sklada, — krediti, — drugi dohodki. Sklad je ime! v letu 1976 naslednje dohodke: 1. Prenešena sredstva 11,544.268 din 2. Od plačanih odplačil kreditov 13,008.202 din 3. Od drugih dohodkov 638.063 din Skupaj 25,190.333 din i Ta sredstva pa ie upvavni odfoor namenil za: — kiedite za obratna sreclstva 5,000.000 din — odplatila pvejetih kreditov 2.701.714 din — drugi izdatki 462.474 din Skupaj 8,164.188 din Saldo na žiro računu 31. 12. 1976 je 17,026.345 din Kredit za obratna sredstva je bil odobren Zelezniškemu gospodaistvu Ljubl.iana v višini 5,000.000,— din za izplačilo osebnih dohodkov za dobo 3 mesecev po 90'« obrestni meri. Med drugirni izdatkije izkazana bančna provizija po kreditih, ki jo obračunava Ljubljanska banka po pogodbi o opravljanju bančnih poslov za račun sredstev sklada in .manipulativni stroški SDK. Stanje sredstev sklada na dan 31. 12. 1976: — žiro račun 17,026.345 din — dani krediti 37,780.783 din — oročena sredstva 3.540 din Skupaj 54,810.668 din Upravni odbor je imel v letu 1976 3 seje. Na sejah je upravni odbor obravnaval vloge organiza-cij združenega dela za kredite in za podaljšanje rokov vračila kreditov. V letu 1976 je bil že v teku postopek za odpravo teh sredstev.in je zato v glavnem ustavljeno odobravanje kre-ditov, OZD pa se tndi niso obračale z vlogami za sredstva iz tega sklsds. To je tudi razumljivo. ker so bile seznanje-. ne s predvidero ukinitvijo tega sklada. Poleg tega je upravni odbor obravnaval tudi zaključni račun in poslovno poročilo sklada za leto 1975 ter finančni načrt za leto 1976. Upravni odbor sklada skupnih rezerv-občine Ljubljana Center je na 5. seji spre.jel poslovno poročilo in zaključni račun sklada za intervencije v gospodarstvo občine Ljub-l.isna Center za leto 197o in gr> pr«d'.aga v potraitev občin-^ki skupSčini. . , ITR.iVM DDBOR SKLADA Ljubljiui*, 25.3.WJ- SKt'PNIH REZERV , Točka 7__________________________________ Potrditev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi komunalne skupnosti občine Ljubljana Center Na podlagi 8. <51ena zakona o komunalnih dejavnostih po-sebnega družbenega pomena (Ur. list SRS, št. 24/75) in v skladu z Družbenim dogovorom o zadevah skupnega od-ločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin skle-pajo: 1. delovnl Ijudje in občanl prek krajevnlh skupnosti ter deJavci v organizaoijah združenega dela, drugih samo upravnih organizacijah in skupnostih kot uporabniki In 2. delavoi komunalnih organizacij kat izvaj&lci storitev na območju občine Ljubljana Center SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI KOMUNALNE SKUPNOSTI OBCINE LJUBLJANA CENTER I. SPLOSNE DOLOCBE 1. 61en Delovnl ljudje Jn oManl prek svojih KS ter delavci t organlzacijah združenega dela, drugih samoupravnih organlzacijah in skupnostih kot uporabnlki komunalnih storitev skupaj z delavci komunalnih organizacij kot iz-vajalci komunalnlh storitavC v nadaljnjem besedilu — usta-novltelji) ustanavljajo komunalno skupnost za območje ob-čine Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu — komunalna skupnost) z namenom, da bodo v okviru te skupnosti za-dovoljevall sfcupne potrebe in interese vse komunalne de-javnosti. 2. člen Delovni Ijudje in občani v krajevnih skupnostih in delavoi v organizacijah združenega dela in drugih samo-upravnih organizacijah in skupnostih skupaj z delavci ko-munalnih organizacij v komunalni skupnosti enakopravno in skupno obUkujejo politiko mzvoja' kamunalnlh dejav-nosti in določajo programe razvoja, zagotavljajo dostop-nost komunalnih storitev, združujejo sredstva in določajo namen njihove uporabe ter uresničujejo druge skupne interesp 3. eien Zaradi usklajevanja dela in planov razvoja ter uresni-čevanje skupnih ciljev, lahko koraunalna skupnost skupaj z drugimi komunalnimi skupnostmi na območju Ijubljan-skih občin ustanovijo zvezo samoupravnih komunalnih sfcujpniosti za območje ljubljanskih obdin. 4. člen V samoupravnem sporazumu o ustanovitvi zveze se natančno določijo vprašanja, ki se uresničujejo v zvezi. 5. eien Komunalna skupnost: — uresničuje naloge, ki so kot skupni interesi določeni t tem sporazumu; — skrbi za izvajanje posebnlh samoupravnih spora-sumov zlasti sporazumov o združevanju sredstev in te-roeljih samoupravnega plana; — usklajuje interese na podrodju komunalnih dejav-nosti v obdini; \ — skrbi za kvallteto komnnalnfh storttav; — uresniduje obveznosti sprejete s tem samouprevnim sporazumom, statutom, družbenlm dogovorom in drugind samoupravnimi sporazumi; — skrbi za izgradnjo, rekonstmkcijo ln vzdrzevanj« komunalnih naprav. e.člen Zaradi oblikovanja, usklajevanja ln tevajanja progra-mov in planov ter skladnejšega izvajanja investicijsklh programov komunalna skupnost pri opravljanju svojih na-log sodeluje s komunalnimi skupnostmi na območju lju-bljanskih občin, z organizacijami in skupnostmi, zlasti na podroCju stanovanjskega gospodarstva, energetike, PTT storitev, urbanizma, varstva okolja. Za uresničevanje takega sodelovanja lahko komunalna skupnost ustanovi ustrezna koordinacijska telesa in sklen* poseben samoupravni sporazum. 7.člen Komunalna skupnost zajema naslednje komunaln« dejavnosti posebnega družbenega potttena: — Individualna komunalna poraba 1. Oskrba naselij z vodo, 2. Odprava odpadnih in atmosferskih voda (konali-zacija), 3. Oskrba naselij s plinom, 4. Oskrba naselij s toplotno energijo. — Kolektivna komunalna poraba I. Javna razsvettjava v naseljih, 2. Vzdrževanje čistoče javnih povrSin t naseljih, od-stranjevanje smeti in zgradb ter javne sanitarije (javna -naga), 3. Urejanje zelenih površin v naseljih, 4. Opremljanje naselij z javnlnii otroSklmi lgrisčl, 5. Vzdrževanje varstvenih pasov in rezervatov, 6. Opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti, 7. Opravljanje dimnikarske službe, 8. Opremljanje naselij z javnimi tržnlcaml, 9. Dejavnost komunalno storitvenih klavnic, 10. Opremljanje naselij z javnimi sejmišči, II. Opremljanje naseHij z javnimi parkiriSči, 12. Javna higiena kopališča, 13. Mrliška ogledna služba — Upravljanje in urejanje stavbnih zemljiS« - Urejanje ulic, trgov ln lokalnlh cest • Opravljanje javnega mestnega prometa. 8. Clen Komunalna skupnost, ustanovljena s tem samouprat-nlm sporazumom je pravna oseba in ima svoj statut. Sedež skomunalne skupnostl je v Ljubljani. II. PROGRAMIRANJE RAZVOJA KOMUNALNIH DEJAVNOSTI IN ZDRU2EVANJE SREDSTEV 9.61en Ustanovitelji komunalne skupnosti planlrajo rasro} komunalnih dejavnosti s samoupravnim sporazumcvanjem in usklajevanjem svojim planov, da bi tako x razvojem komunalne dejavnosti omogočili sebi in v zdruienem delu boljSe pogoje za pridobivanje dohodka, vefijo produktiv-nost svojega in celotnega družbenega dela in uresnlčevali skupaj določeno razvojno politiko. 10. JSlen Temeljnl cllj programlranja razvoja komunalnflj skupnost občine s skupnostjo, — sredstva, ki jih namensko združujejo organlzacije združenega dela, — samoprispevek, — sredstva, ki izvlrajo iz zajemanja mestne zemljiške rente, — prispevek investitorja za urejanje stavbnega zem-JjiMa, — del cestne pristojbine in komunalne takse, — del prispevka za uporabo mestnega zemljišča, — krediti, — druga sredstva. 15. člen Združevanje sredstev uporabnikov se ureja s posebnimi samoupravnimi sporazumi o združevanju sredstev, oziro-ma drugimi oblikarai samoupravnega sporazumevanja. 16. člen Podrobnejša določila o postopku samoupravnega pla-niranja, o sklepanju samoupravnih sporazumov o združe-vanju sredstev metodologiji planiranja o postopku in na-Cinu združevanja sredstev, ureja statut in drugi splošni akti skupnosti. III. ORGANI KOMTJNALNE SKUPNOSTI 1. Skupščina komunalne skupnosti 17. člen Komunalno skupnost upravlja skupščina. Skupščino skupnosti sestavljata: — zbor uporabnikov komunalnih storitev, M ga se-stavljajo delegati delavnih Ijudi in obdanov v krajevni skupnosti in delavcev organizacij združenega dela kot upo-rabnikov komunalnih toritev. Zbor uporabnikov ima 59 delegatskih mest; — zbor izvajalcev komunalnih storitev, ki ga sestav-ljajo delegati delavcev komunalnih organizacij v občini. Zbor lzvajalcev ima 26 delegatskih mest. 18. člen V zbor uporabnikov delegirajo krajevne skupnosti na obmoeju občine vsaka po 1 delegata, temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti pa 51 delegatov. V zbor izvajalcev delegirajo delavci posameznih ko-munalnih organizacij toliko delegatov, kot to določijo s posebnim samoupravnim sporazumom. 19. člen V zbor uporabnikov skupščine komunalne skupnosti se deleglrajo delegati iz delegacij oblikovanih po zakonu o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupščine skupnosti, ki enakopravno odločajo z zbori skupšfiin družbenopolitičnih skupnosti. V zbor izvajalcev skupščirie komunalne skupnosti de-legirajo delavci komunalnih organizacij delegate izmed de-legatov delavskega sveta ali drugega organa upravljanja, v kolikor ni v statutu ali drugem splošnem aktu temeljne organizacije združenega dela drugače določeno. 20. člen Za usklajevanje st&USč, predlogov in mnenj ter za enotno nastopanje v skupščini komunalne skupnosti lahko v KS delegacije oblikovane v OŽD, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih sodelujejo z delegacijami ob-likovanimi v KS. Način sodelovanja in povezovanja določijo delovni ljudje in oMani in delavci v združenem delu v svojih splošnih samoupravnih aktih. 1. CLEN Skupščina komunalne skupnosti: — določa politlko razvoja komunalnih dejavnosti na svojem območju v skladu z družbeno-ekonomsko In pro-storsko politiko razvoja krajevnih skupnosti in občine; — sprejžma dolgoročne, srednjeročne in letne plane posameznlh komunalnih dejavnosti ter investicijske pro-grame; — odloča o razširitvi in nadaljnjem razvoju komunal-nih zmogljivosti in načinu financiranja (razširjene repro-dukcije); — odlofia o pogojlh in načinu opravljanja posameznlh komunalnih storitev^kakontudi o pravicah in obveznostih ustrezne komunalne organizacije v zvezi z opravljanjem takih storitev (splošni pogoji poslovanja komunalnih orga-nizacij in o vprašanjih enostavne reprodukcije komunalnih objektov in naprav); — odloča o spremembi predmeta posiovanja, o raz-širitvi oziroma zožitvi poslovanja, o razširitvi oziroma zo-žitvi območja, na katerem deluje komunalna organizacija ter o spremembi sedeža komunalne organizacije; — odloča o spojitvi komunalne organizacije z drugo organizacijo, o pripojitvi k drugi organizaciji, o razdelitvi na več organizacij, o organiziranju temeljnih organizacij združenega dela v sestavi komunalne organizacije, kakor tudi o osamosvojitvi enote komunalne organizacije v sa-mostojno organizacijo ali o pripojttvi take etiote k drugi organzaciji (statusne spremembe); — odloča o razpolaganjp s kornunalnimi objekti ozi-roma napravami; — odJoča o standardih za posamezne komunalne sto rltve; — odloča o cenah za komunalne storitve; — odloča o merilih za zactovoljevanje potreb po ko-munalnih storitvah v primerih, kadar zaradi objektivnih razlogov ni mogoče zadovoljiti vseh potreb (redukcije); — odloea o imenovanjn iii razreševanju poslovodnih organov komunalnih organizacij; — odloča o statutih komunalnlh organizacij; — odloča o prenosu pristojnosti iz samoupravne ob-fiinske skupnosti na zvezo samoupravnih komunalnih inte-resnih skupnosti; — odloča o drugih vprašanjih, za katere Je tako do-loCeno z odloki občinske ali mestne skupščine ali z odlokl občinske ali mestne skupščine ali z ustreznlmi druž-benimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. 2. Interesni odborl 22. člen Za zagotavljanje zadovoljevaiija interesov po komunal-nlh storitvah, kjer je mogoče glede na interesno poveza-nost uporabnikov in izvajalcev ter funkcionalno pokrivanje potreb uresničevati satnoupravne pravice in interese upo-rabnikov In izvjalcev komunalnih storitev se ustanove in-teresni odbori. 23. člen Interesni odbon so organl skupščine, kl jih sestavljajo delegati obeh zborov. 24. člen Predsednika, podpredsedniita ln Clane lnteresnih od-borov voli skupščina. 25. člen Interesni odbori se ustanovijo za: — mdividualno kumilnalno porabo; — kolektivno komunalno porabo; — upravljanje in urejanje stavbnih zemljlič; — urejanje ulic, trgov in lokalnih cest; — opravljan.je javnega mestnega prometa. Interesni odbori proučujejo zadevs s svojega področja, predlagajo skupščini ustrezne ukrepe, sprejemajo ukrepe v primerih, ko jih za to pooblasti skupščina komunalne skupnosti. 3. Izvršni odbor 26.člen Izvršni odbor je izvršilni organ skupščine komunalne > skupnosti. 27.«len Izvršni odbor ima predsednika m 8 članov, ki jih lzvoli skupščina komunalne skupnosti izmed delegatov obeh zborov. 28.člen Izvršni odbor ima naslednje naloge: pripravlja predloge in gradivo za delo skupščine in njenih teles, — izvršuje sklepe skupščine, — usmerja delo strokovnih služb, — opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupSčina »kupnosti oz., ki izhajajo iz tega sporazuma, statuta skup-nosti in drugih aktov, ki jih sprejme ali k njim pristopi skupnost. 4. Odbor za samoupravno kontrolo 29. eien Odbor za šamoupravno kontrolo ima predsednika in I član?, ki jih izvolijo ustanovitelji komunalne skupnosti. Delo odbora za samoupravno kontrolcv načift dela od-bora in način izvolitve članov določa statut komunalne »kupnosti. IV. NACIN DELA SKUPSCINE KOMUNALNE SKUPNOSTI 20. člen SkupMlna ima predsednika in podpredsednika skup-ščine. Predsednika in podpredsectnika skupščine Izvoli skup-ščina na prvi seji za dobo štirih let. 31. člen Skupščina komunalne skupnostJ zaseda pravlloma na ločenih sejah obeh zborov, razen če oba zbora skleneta, da bosta obravnavala določena vprašanja na skupni seji. V tem primeru glasuje vsak zbor ločeno. Odločitev je sprejeta, če je bila sprejeta v enakem b«-sedilu z večino delegatov vsakega zbora. 32. člen Ce pride med zboroma do različnih stališč, se opravl usklajevalni postopek. Usklajevalni postopek se doloftl v statutu komunalne skupnosti. 33. člen Ce zaradi različnih stališč med zboroma tudl po uskla-jevalnem postopku ni prišlo do odločitve o vprašanju, ki je bistvenega pomena za zagotovitev potreb oziroma inte-resov delovnih ljudi in občanov na področju komunalnih dejavnosti, lahko pristojna občinska skupščina na predlog svojega izvršnega sveta s svojo odločitvi.io začasno uredi to vprašanje. V. NALOGE KRAJEVNE ŠKUPNOSTI 34.člen Krajevna skupnost oziroma skupnost krajevnih skup nosti lahko opravlja zadeve na področju komunalnih de-javnosti iz 7. člena tega samoupravnega sporazuma v svojih organih, lahko pa za posamezno ali več sorodnih komu-nalnih dejavnosti ustanovi poseben organ, v katerega lahko vključi tudi delegate delavcev ustreznih komunalnih orga-nizacij v skladu z medsebojnim samoupravnim sporazu-mom. VI. JAVNOST DELA 35. člen Delovni ljudje in občani imajo pravico biti seznanjenl z delom komunalnih organizacij in komunalne skupnosti. Organi komunalnih organizacij in komunalne skupnostl morajo obravnavati pripombe in predloge delovnih ljudl glede zadovoljevanja potreb po komunalnih storitvah ter jim na zahtevo dajati odgovore na te pripombe oziroma predloge. VII. STROKOVNE SLU2BE 36. člen Za opravljanje strokovnega in administrativnega dela za potrebe skupnosti bo organizirala sknpnost strokovno službo. katere organizacija in naloge se določijo s statutom skupnosti. Strokovne naloge iia področju urejanja stavbnih zemljišč bo opravljala strokovna organizacija združenega dela, ki jo pooblasti skupSčina skupnosti. VIII. PREHODNE IN KONCNE DOLOČBE 37.člen ' Z ustanovitvijo komunalne skupnosti prevzame komu-nalna skupnost v upravljanje sredstva, ki so zagotovljena v proračunu občlne in sicer: — del prispevka za uporabo mestnega zemljiSCa, — prispevek za vzdrževanje cest in ulic, — in ostala sredstva, kl so namenjena za komunalno dejavnost. 38. člen Ta sporazum začne veljati, ko ga podpišejo ustano rltelji in ga potrdi občinska skupščina. PODFISNIKI — USTANOVITEUl PREDLOG SKLEPA O POTRDITVI SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI KOMUNALNE KKUPNOSTI OBCINE LJUBUANA CENTEB ZaKon o komunalnih dejavnostih posebnega družbene-ga pomena (Ur. 1. SRS, št. 24/75) predplsuje v 8. členu ustanovltev komunalne skupnosti. Ijstanovltelji komunalne skupnosti so delovni ljudje tn občani prek svojih krajevnih skupnosti ter delavci orga-nlzacij združenega dela kot uporabnlki komunalnih storitev skupaj z delavci komunalnih organizacij. Iniciativni odbor za ustanovitev komunalne skupnosti je pripravil osnutek samoupravnega sporazuma. katerega Je dal v javno obravnavo. Osnutek samoupravnega spo-razuma je obravnaval tudl izvršni svet in občinska skupšcina. Po opravljeni javni razpravi Je iniciatlvnl odbor pri-pravil dokončno besedilo samoupravnega sporazuma in ga poslal v sprejem in podpis vsem ustanoviteljem. Na podlagi 9.člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega dmžbenega pomena začne veljatl samonpravni sporazum, ko ga potrdi občinska skupščina. Iniciativni odbor za ustanovitev komunalne skupnosti oMine Ljubljana Center predlaga, da skupščina ubčine LJubljana Center na podlagl 9. člena zakona o komunalnih dejavnostlh posebnega družbenega pomena sprejme na-slednjl SKLEP: Potrdi se samoupravni sporazum o ustanovl-tvi komunalne skuptiosti občine Ljubljana Center. Ljubljana, aprila 1977 Inlciativni odbor za ustanovitev komunalne skupnosti Točka 8 ^^_^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti občine Ljubljana center za varstvo pred požarom Na podlagi 53. člena ustave SES in 8. člena zakona o varstvu pred. požarom (Uradni list SRS 2/76) sklepajo 1. delavci in delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dola in drugih samoupravnih organizacijah ter v krajevnih skupnostih in drugih skupnostih ter delovni ljudje, ki delajo s sredstvl v lasti občanov in 2. delavci in člani gasilskih organizacij SAMOUPRAVNISPORAZUM O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE INTERESNE SKWPNOSTI OBCINE UUBLJANA CENTER ZA VARSTVO PRED POŽ\ROM I.SPl-OšNE OOLOCBE l.člen Delovni ljutije organizirani v temeljnih in drugih or-ganizacijah združenega dela in drugih samoupravnih or-ganizacijah, v krajevnih skupnostlh in druglh skupnostih ter delovni Ijudje, ki delajo s sredstvi v lasti obfianov ustanovijo skupaj z delavci in člani gasilskih organizacij (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelji) samoupravno interes-no skupnost za varstvo pred požarom (v nadaljnjem be-sedilu: skupnost za varstvo pred požarom) z namenom, da uresnifiujejo svoje in družbene interese po varstvu pred požarom in drugimi naravnimi nesrečami in, da pospe-Šijo Tazvoj družbene samozaščite na tem področju. 2. člen Skupnost za varstvo pred požarom je pravna oseba s pravicami, obveznostitu, odgovornoslmi, ki jih ima po ustavi, zakonu ter samoupravnem sporazumu in statutu. 3. člen Delo skupnosti za varstvo pred požarom ]e javno. Skupnost za varstvo pred požarom obvešea delovne Ijudl o svojem delu po njihovih delegatih v skupščino in njenih organih, pa tudi preko sredstev ja\-nega obveščanja ali na drug primeren načto. 4. člen Skupnost za varstvo pred požarom skupščine občine Ljubljana Center lahko skupaj z ostalimi skupnostml za varstvo pred požarom na območju ljubljanskih občln ustanovi mestno skupnost za varstvo pred požarom. V mestni skupnosti za varstvo pred požarom se sa-gotavlja enotna politika in enotni ukrepi za člmboljšd or-ganlzacijo varstva pred požarom in druglmi elementamimi nesrečami in skupno načrtovanje varstva pred požarom in enotno financiranje požarno-varstvene. dejavnosti v Ljub-ljani. II.DELOVNO 1»ODROCJE IN NALOGE SKUPNOSTI ZA VARSTVO PRED PO2AROM 5. člen Skupnost za varstvo pred požarom ugotavlja interes« in potrebe na področju varstva pred požarom, sprejema pro grame varstva pred požarom, skrb za njihovo uresnlče-vanje, združuje sredstva in opravlja druge naloge s pod-ročja varstva pred požarom «.aie» Za uresničitev nalog iz 5. člena tega sporazuma, skup-nost za varstvo pred požarom: — skrbi za uresničevanje družbene vloge varstva pred požarom; — skrbi za uresničevanje sprejetih obveznosti v dolgo-ročnih, srednjeročnih in letnih programih razvoja in var-stva pred požarom; — sooblikuje politiko požarne varnosti v mestu in republiki; — združuje sredstva za financiranje dogovorjenih skup-nih nalog; — uresničevanje obveznosti sprejete s tem samouprav-nim sporazumom, družbenimi dogovori in drugimi samo-upravnimi sporazumi; — sodeluje pri vzgoji in izobraževanju kadrov za varstvo pred požarom; — skrbi za dvig pripravljenosti in opremljenosti izva-jalcev varstva pred požarom; — nudi strokovno pomoč in svetuje podpisnikom tega sporazuma pri razreševanju problemov v zvezi z varstvom pred požarom; — opravlja druge naloge s področja varstva pred po-žarom. III. ORGANIZIRANJE IN UPRAVLJANJE SKUPNOSTI ZA VARSTVO PRED PO2AROM 1. SKUPSCINA SKUPNOSTI ZA VARSTVO PRED PO2ABOM 7. člen Skupnost za varstvo pred požarotn upravlja skupščina. Skupščino sestavljata: 1. zbor delegatov delovnih ljudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah ter krajevnih skupnostih in delovnih ljudi, ki delajo s sredstvi v lasti občanov — zbor uporabnikov, ki ima 59 delegatskih rnest 2. zbor delegatov delavcev in članov gasilskih organi-zacij — zbor izvajalcev, ki ima 19 delegatskih mest. Vsak zbor ima predsednika, ki vodi delo zbora. Pred-sednika izvoli zbor na svojem prvem zasedanju. 8. člen V zbor uporabnikov delegirajo temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter delavci, ki delajo s sredstvi v lasti občanov 51 delegatov in krajevne skupnosti na območju občine 8 delegatov. V zbor izvajalcev delegirajo gasilska brigada 1 dele-gata, gasilska društva po 2 delegata, delovna organizacija »Dimnik« 1 delegata in po 1 delegata štabi civilne zaščite v krajevnih skupnostih in štab civilne zaščite v občini. 9. Clen V zbor uporabnikov skupščine za varstvo pred požarom delegirajo delavci ter delovni ljudje in občani ter delavci, ki delajo s sredstvi v lasti občanov delegate iz konferenc delegacij oblikovanih po zakonu o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupščine skupnosti, ki enkopravno odločajo z zbori skupščine družbenopolitič-nlh skupnosti. V zbor izvajalcev skupščine za varstvo pred požarom delegirajo delavci in člani gasilskih organizacij izmed de-legatov samoupravnega organa v kolikor ni v splošnem sa-moupravnem aktu organizacije drugače določeno. 10. člcn 1 Skupščina skupnosti za varstvo pred požarom ima na-slednje pristojnosti: — sprejema, dopolnjuje in spreminja statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti za varstvo pred po-žarom; — sprejema dolgoročne, srednjeročne In letne pro-grame varstva pred požarom; — ustanavlja teritorialne poklicne gasilske enote; — določa načela in merila o uporabi sredstev, s ka-terimi razpolaga; — sklepa samoupravne sporazume o združevanju sred-stev za uresničevanje prograrriov in nalog skupnosti za varstvo pred požarom; — sprejema finančni nafirt in zaključni račun skup-nosti; — sodeluje prl izdelavi prografna zveze samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom Ljubljane in SRS; — voli predsednika' in podpredsednika skupščine skup-nosti; — voli predsednika, podpredsednika in člane izvršnega odbora skupščine ter delegate za skupščino mestne skup-nosti in delegate za zvezo samoupravnih interesnih skup-nosti za varstvo pred požarom; — opravlja druge naloge, določene z zakonom, drugimi predpisi in statutom skupnosti. Skupščina skupnosti za varstvo pred požarom srejme razvojne in letne programe v soglasju s skupščino občine Ljubljana Center. IZVRSNI ODBOR 11. člen Izvršni odbor je izvršilni organ skupščine skupnosti za varsWo pred požarom. 12. člcn Izvršni odbor ima predsedpika in podpredsednika ter 7 članov, ki jih izvoli skupščina skupnosti za varstvo pred požarom izmed delegatov obeh zborov. 13.čien Izvršni odbor ima naslednje naloge: — skrbi za izvajanje sklepov, ki jih je sprejela skup-ščina; — oblikuje predloge samoupravnih splošnih aktov, dol-goročnih, srednjeročnih in letnih programov varstva pred požarom; — poroča skupščini o svojem delu, o delu komisij in služb skupnosti za varstvo pred požarom; — imenuje strokovne odbore in komisije; — spremlja in nadzoruje izvrševanje programa skup-nosti ter svoje ugotovitve posreduje skupščini skupnosti; — pripravlja predlog finančnega načrta in zaključnega računa. Izvršni odbor opravlja vse druge naloge, ki jlh določa statut skupnosti za varstvo pred požarom in posamični sklepi skupnosti. 14. člen Izvršni odbor mora najmanj enkrat letno poročati skupščini skupnosti za varstvo pred požarom o svojem delu. NADZORNI ODBOR 15. čien Nadzorstvo nad izvajanjem politike, sprejete v skup-nosti za varstvo pred požarom, nad uveljavljavljanjem pra-vic in obveznosti, nad trošenjem sredstev tej nad delova-njem organov skupnosti in njenih strokovnih služb oprav-lja nadzorni odbor. 16. člen Nadzorni odbor posreduje svoje ugotovitve izvršnemu odboru ali skupščini skupnosti za varstvo pred požarom s predlogi ukrepov, ki naj jih sprejmejo. 17. člen Nadzorni odbor ima predsednika in štiri člane, ki jih izvolijo ustanovitelji požarne skupnosti. Načln dela nadzornega odbora in način Izvolitve Fianov doloCa statut skupnosti za-varstvo pred požarom. 18. člen Skupščina skupnosti za varstvo pred požarom in izvrS-nl odbor skupnosti lahko imenujeta svoje strokovne od-bore in komisije, katerih pristojnost in delokrog podrol)-neje ureja statut skupnostl. IV. NACIN DELA SKUPSCINE SKUPNOSTT ZA VARSTVO PRED PO2AROM : 19.flen SkupSflna ima predsednika in podpredsednlka. Predsednika in podpredsednika skupščine izvoli skup-Sčina na svoji prve seji z vedino glasov. Predsednika skupščine v njegovi odsotnosti nadomešda podpredsednik skupščine v vseh pravicah in dolžnostih. 30. člen Skupščirfa skupnosti za varstvo pred požarom zaseda na skupnem zasedanju obeh zborov. Odločitev je sprejeta, če je bila sprejeta v obeh zborih v enakem besedilu. 21. člen Ce odločitev ni bila sprejeta v enakem besedilu na obeh zborih se prične usklajevalni postopek med zboroma, Ki Je podrobneje določen v statutu skupnosti za varstvo pred požarom. V.SREDSTVA SPUPNOSTI ZA VARSTVO PRED PO2AKOM 22. člen Varstvo pred požarom se financira iz sredstev, ki jih ¦» skladu z zakonom zbira skupnost za varstvo pred po-žarom za financiranje njene dejavnosti v skladu s pro-gramom skupnosti. 23.člen Za uresničevanje svojih nalog pridobiva skupnost za varstvo pred požarom finančna sredstva iz naslednjih virov: — iz prispevkov delavcev v temeljnih in drugih or-ganizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih; — iz prispevkov delovnih ljudi, ki delajo s sredstvi v lasti občanov; — iz prispevkov, ki jih v skladu z dogovorom z Zvezo samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred po-žarom SR Slovenije, plačujejo zavarovalne skupnosti od zavarovalne premije za zavarovano prenjoženje pred- po-žarom; — iz drugih virov, ki jih določijo družbeni dogovori, samoupravni sporazumi ter zakoni in drugi predpisi; — iz dotacij in prispevkov, ki jih za delovanje skupno-sti prispevajo družbenopolitična skupnost in občani; — iz pftspevkov, ki jih temeljne in druge organizacije zdmženega dela, samoupravne in druge skupnosti ter delovni ljudje dajejo ali združujejo za posebne naloge. Prispevek iz 1. in 2. alinee tega člena plačujejo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lasti občanov, iz dohodka. Osnova za obračun in plače-vanje prispevka je bruto osebni dohodek. 24. člen Sredstva za uresničevanje programa Zveze samouprav- nih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom SR Slovenije, združuje skupaj z ostalimi skupnostmi za varstvo • pred požarom tudi občinska skupnost za varstvo pred požarom v skladu s sprejetjem programa zveze. 25. člen Skupnost za varstvo pred požarom uporablja sredstva na odlagi sprejetega programa. Sredstva, ki jih pridobi skupnost za izvedbo konkretnih nalog aii za posamezne na-mene, mora uporabiti v skladu z določenim namenom. 26. člen Ce niso zagotovljena sredstva za financiranje temelj-nih ali nujnih nalog programa varstva pred požarom, lahko občinska skupščina na predlog občinske skupnosti za varstvo pred požarom določi obvezni pris^evek za delavce v temeljnih organizacijah in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in za delovne ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov oprav-ljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma, oziroma za vse za-vezance. VI. STROKOVNA SLliŽBA 27. člen Skupščina skupnosti za varstvo pred požarom imenuja na osnovi javnega razpisa tajnika skupščine. Tajnik skupščine vodi in opravlja administrativno in strokovno tehnična opravila za potrebe skupščine in nje-nih organov. Za opravljanje strokovne, administrativne, tehnidne in finančne naloge lahko skupščlna na pred)og izvršnega od-bora ustanovi lastno strokovno službo. VII. PREHODNE IN KONCNE DOLOCBE 28.člen i Na podlagi tega sporazuma sprejme skupnost za varstvo pred požarom svoj statut. Statut sprejme 'skupščina skupnosti za varstvo pred požarom, veljati pa začne, ko da nanj soglasje skupščirm občine Ljubljana Center. 29. člen Ustanovno skupščino požarne skupnosti skliče iiiir ciati,vni odbor za ustanovitev požarne skupnotti. 30. člen Skupnost za varstvo pred požarotn je ustanovljena, ko sprejme samoupravnl sporazum o njeni ustanovitvi večina ustanoviteljev. 31. člen K samoupravnemu sporazumu o ustanovltvi skupnosti za varstvo pred požarom da soglasje skupščina občioe Ljubljana Center. 32. člen Sporazum o ustanovitvi skupnosti za varstvo pred po-žarom se objavi v Uradnem listu SBS. Stevilka: 035-5/76 USTANOVITEUI PREDLOG SOGLASJA K SAMOLPKAVNEMU SPORAZUMli O OSTA-NOVITVI SAMOUPRAVNE INTERESNE SKliPNOSTl OBCINE UUBUANA CENTER ZA VARSTVO PRED PO2AROM Zafcon o varstvu pred pozarom (Uradnl Ust SRS, it. 2/76) določa v 7. členu obveznost ustanovitve občinskih samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred po-iarom. V samoupravno interesno skupnost za varstvo pred požarom se s samoupravnim sporazumom na podlagi za-kona združujejo delavci In delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugib samo-upravnih organizacijah ter krajevnih in drugih sltupnostih ter delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lasti občanov sku-paj z delavci gasilskih organizacij. Iniciativni odbor za pripravo in ustanovitev skupnosti xa varstvo pred požarom. ki ga je občinska skupščina ime-novala v mesecu decembru, je pripravil nsnutek samo-upravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti občine Ljubljana Center za varstvo pred požarom in ga 25.1.1971 poslal v javno razpravo. Osnutek samo-upravnega sporazuma sta obravnavala tudi izvršni svet in občlnska skupščina. Po opravljeni javni razpravi Je Inictativni odbor na podlagi pripomb in predlogov k osnutku pripravil do-končno besedilo samoupravnega sporazutna in ga poslal 23.2.1977 v sprejem ustanoviteljem samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom z obvcstilom, kdaj in kje vrši podpisovanje samoupravnega sporazuma. Glede na to. da na podlagi 2. odst. 39. člena zakona o varstvu pred požarom, daje občinska skupščina soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi samoupravne in-teresne skupnosti za varstvo pred požarom, iniciativni od-bor za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom predlaga, da skupščuia občine Ljub-ljana Center sprejme naslednjl SKLEP: Skupščina občine Ljiibljana Center daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti občine LJublJaTia Center za varstvo , pred požarom. Iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne Interesne skupnosti LJubljana, april 1977 za varstvo pred požarom Točka 9__________________________________ Zaključni račun za leto 1976 in finančni načrt za leto 1977 posebnega računa občine Ljubljana Center za ceste in ulice POROCILO O DOHOOKIH IN IZDATKIH POSEBNEGA RACUNA ZA CESTE IN ULICE ZA LETO 1976 Na posebnem računu za ceste in ulice se zbira 50»/» dohodkov od pristojbin za cestna motorna vozila in 100 % dohodkov od pristojbin za specialna motorna vozila komu-nalnih delovnih organizacij in kmetijskih traktorjev ter njihovih priklopnikov in 15 °/o od zneska, kl je vsebovan v ceni bencina in plinskega olja v prodaji na drobno na pod-lagi zakona o javnih cestah (Ur. 1. SRS, št. 51/71). Sredstva se lahko uporabljajo za vzdrževanje in rekon-strukcijo cest IV. ieda in ulice v mestih in mestnih na-seljih. Pregled dohodkov in izdatkov je naslednji: ?ap" NAMEN "*LL odl.l.do •/, St- '•187B 31.12.1976 1 2 3 4 : T I. SREDSTVA 1. Prenos sredstev iz leta 1975 3,900.000 3,885.530 100 2. Dotok sredstev v tekofiem letu 13,000.000 11,413.713 88 3. Ostali dohodki 40.000 237.084 593 Dohodki skupaj 16,940.000 15,536.291 92 II. RAZPOREDITEV SREDSTEV 1. 50 o/o odvod skupščini mesta 6,500.000 5,684.489 88 Ljubljane 2. Vzdrževanje cest in ulic 3,500.000 3,498.284 100 3. Večja vzdrževalna dela 1,500.000 1,252.769 84 4. Parki in nasadi 1,600.000 1,601.636 100 5. Rekonstrukcija Hrenove ul. 200.000 6. Sofinanciranje Prnlskega mosta 690.000 7. Dokončanje ureditve Tabora 350.000 280.744 80 8. Izdelava projektne dok. za grajski predor 360.000 355.500 99 9. Alsfaltiranje pločnika Malenškove ulice 115.000 114.600 100 10. Ureditev pločnika Trg OF 200.000 112.358 56 11. Ureditev parka Tabor — Hrvatskl trg 145.000 143.934 99 12. Ciščenje podhoda Ajdovščina 60.000 48.042 80 13. Obdelava regul. in zazid. načrta in geodetske storitve 850.000 854.626 100 14. Projektiranje 300.000 223.462 75 15. Nadzori in soglasja 80.000 1.203 2 16. Delo komisij 40.000 35.357 88 17. Stroški SDK 20.000 16.508 82 18. Nerazporejena sredstva 430.000 425.769 99 Izdatkl skupaj . 16,940.000 14,649.290 87 Saldo per 31/12—1976 887.001 Dohodki so realizirani v višlni 92 °/o. Na tako realizacijo vpliva izpad tekočih. dohodkov, verjetno je bil plan na začetku leta postavljen previsoko. Izdatkl so bili realizirani v višini 87«/o. Nerealizirani sta ostali postavki: Bekonstrukcija Hrenove ulice in so-financiranje Prulskega mostu. Prulski most se bo popravljal skupaj z občino Vifi-Kudnik. Po pogodbi med občino Ljub- IJana Center in občino Vič-Rudntk zapade prvl otarok » plaiMlo v mesecu januarju. Hrenova ulica ni bila urejerm, ker LUZ al pravočasno pripravil lokacijske dokumentacije. Ostale postavke so v glavnem v celoti reailzlraue v okviru plana oziroma dotoka dohodkov Poročilo o dohodkih in izdatkih posebnega računa za ceste in tilice občine L.juhljana Center je obrav naval izvrSni svet na 114. seji drte 2. 3. 1(177 in predlaga, da skupščina občine Ljubljana Center sprejme naslednji SKLEP: Sprejme se poročilo in' zaključnl račuu ponebnega računa za oeste in ulice občlne Ljubljana Center za leto 1976. < LjubJjann. 2. S. 1977 IZVRSNI SVET PREDLOG PLANA POSEBNEGA RACUNA ZA CESTE 1N ULICE OBCINE LJUBUANA CENTER ZA LETO 1977 I. SRFDSTVA 1. Prenos iz leta 197t> • 887.U00 2. Dotok v letu 1977 12,000.000 3. Ostali dohodki 200.000 13,087.000 II. RAZPORED SREDSTEV II, 1 Odvod MS 50 «/„ od 1/2 6,000.0(K) 2. Vzdrževanje cest in ulio . 3,300.000 3. Parki in nasadi 1,700.000 4. Semafor Trdinova — Titova 500.000 5. Semafor Breg — Cojzova 1,000.000 fi. Ureditev parka Resljeva — Trubarjev* 60.000 7. Obdelava reg. in zaz. načrtov ter geodetske storitve 400.000 8. Projektiranje 50.000 9. Soglasja in dokumentacija 32.000 10. Stroški SDK • 30.000 11. Delo komisij 15.000 Nerazporejena sredstva 13,087.000 OBRAZLO2ITEV DOHODKI Na posebnem računu za ceste ln ulice se zbira 50 <"(, dohodkov od pristojbin za cestna motorna vozila in 100»/« dohodkov od pristojbin za cestna vprežna vozila na podlagt zakona o javnih cestah (Ur. list SRS, št. 51 71) In 15 »,'o od zneska, ki je vsebovan v ceni bencina in plin-skega olja v prodaji na drobno. IZDATKI Skupščina je sprejela smernice za leto 1977 in program za področje komunalnega gospodarstva in de.javnosti, kjer so bila predvidena naslednja dela: Semaforizacija križišč Trdinova — Titova ln Breg — Cojzova ter ureditev parka Resljeva — Trubarjeva. Natanč-nejši program porabe pa je razviden iz predloga plana. Predlog plana posebnega računa za ceste In ulice občine LJubljana Center za leto 1977 je obravnaval izvršni svet na seji dne 2.3.1977 in predlaga, da skupščina občine Ljubljana Center sprejme naslednji SKLEP: Skupščina občine Ljubljana Center sprejme plan posebnega računa za ceste in ulice občine Ljubljana Center za leto 1977. LJubljana, 2.3.1977 IZVRSNI SVET Točka 10_________________________________ Zaključni račun za leto 1976 in finančni načrt za leto 1977 posebnega računa prispevka za uporabo mestnega zemljišča POROCILO O UOHODKIH 1N IZDATKIH POSEBNEGA RACUNA PRISPEVKA ZA UPORABO MESTNEGA ZEMLJIŠCA OBCINE UUBIJANA.CENTER ZA LETO 1976 Na posebnem računu prlspevka za uporabo mestnega zemljišča se zbira prispevek za uporabo mestnega zemlji-Sča, ki se plačuje po odloku o prispevku za uporabo mest-nega zemljišča na ureditvenem obmofi.iu mesta Ljubljane (Ur. 1. SRS, št. 3/75 in 4/75). Prispevek je namenski in se uporablja ta. financiranje obnove, rekonstrukcije in novogradnje objektov in naprav kolektivne komunalne potrošnje. Po družbenem dogovoru o združevanju sredstev za fl-nanciranje programa izgradnje cestnega omrežja na ob-močju mesta Ljubljane v obdobju 1974—1983 (Ur. 1. SRS, št. 23/76) se za realizacijo programa izgradnje cestnega omrežja združuje 50 odstotkov prispevka za uporabo mest-nega zemliišfta. Pregled dohodkov In lzdatkov Je naslednji: ieto ia/b 31 12 197g I. SREDSTVA 1. Prenos sredstev lz leta 1975 3.081.000 3.080.716 100 2. Dotok sredstev v tekočem letu 8.500.000 10.872.972 128 3. Ostali dohodki_____________271.583___ Dohodki skupa] 11.581.000 14.225.271 123 II. RAZPOREDITEV SREDSTEV 1. 50 % odvod Skupščini mesta Ljubljane 4.250.000 5.351.081 126 2. Semafor Hrvatski trg 3.700.000 3.699.975 100 3. Ureditev pešpoti Ambrožev trg—Roška cesta 189.000 188.900 100 4. Ureditev pločnika in javne razsvetljave Vegove tUice 500.000 470.310 94 5. Podporni zidovi — sanacija usadov grajskega pobočja 450.000 444.719 99 8. Semaforizacija Prešernove— Erjavčeve ulice 500.000 499.930 100 7. Semaforizacija Masarykova— Njegoševa 1.820.000 1.680.746 92 8. Projektiranje 50.000 57.372 115 9. Soglasja — nadzori 27.000 4.453 16 10. Stroški SDK 15.000 20.821 139 11. Nerazporejena sredstva 80.000 80.000 100 Skupaj iJBdatki 11.581.000 12.498.307 108 SALDO 31.12.1976 1.726.963 Plan dohodkov je realiziran s 123 °/o, realizacija pri-spevka pa znaša 128 %. Na tako ugodno reallzacijo je vplivala dosedanja izterjava zaostankov iz prejšnjih let in novi poslovni In stanovanjski prostori (Hotel Kompas, Iskra — Invest, stolpnica na Ambrogevem trgu), ki jih v planu ni bilo možno v celoti upoštevati. Izdatki pa so bil realizirani 108 %. Na tako realizacijo vpliva večji odvod skupščini mesta Ljubljane, ker se ji po družbenem dogovoru o združevanju sredstev za financira-nje prograina u^radnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v obdobju 1974—1983 nakazuje 50 % od prispev-ka. Ostale postavfce so realizirane v okviru odobrenega plana. Poročilo o dohodkih in izdatkih posebnega računa pri-spevka za uporabo mestnega zemljišča oboine Ljubljana Center za leto 1976 je obravnaval Izvršni svet na 114. seji dne 2.3.1977 in predlaga, da skupščina občine Ljubljana Center sprejme naslednji SKLEP: Sprejme se poročilo (n zaključnt račun poseb-. nega računa prispevka za uporabo mestnega zemljišča obči-ne L.jubljana Center za leto 1976. Ljubljana, 2. 3.1977 IZVRSNI SVET PREDLOG PLANA POSEBNEGA RACUNA PRISPEVKA ZA UPORABO MESTNEGA ZEMLJIŠCA OBČINE LJUBLJANA CENTER ZA LETO 1977 I. SREDSTVA 1. Prenos iz leta 1976 ! 727 qoo 2. Dotok v letu 1977 UO0O0OO 3. Ostali dohodki 230 000 12.957.0000 II. RAZPOREDITEV II/l Odvod MS 50 % od 1/2 5.500.000 2. Dokončanje semafor. križišda na Hrvatskem trgu 1.000.000 3. Samaeija podpornih sddov na grajskem območju 450.000 4. Dokončanje uredltve pločnlka in javne razsvetljave na Vegovi ulici - 400.000 5. Sofinanciranje Prulskega mastu — sanaclja ' 400.00o 6. Rekonstrukcija cestiSča Ob IJubljanici 1.700.000 7. Rekonstrukcija Hrenove ulice 300.000 8. Prezračevanje grajskega predora 3.000.000 9. Projektiranje 100.000 10. Soglasja in dokumentacija 77.000 11. Stroški SDK 30.000 12. Nerazporejena sredstva 12.957.000 OBRAZLO2ITEV DOHODKI Na posebnem računu za uporabo mestnega zemljišča se zbira prispevek za uporabo mestnega zernljišča, ki se plačuje po odloku o prispevku za uporabo mestnega zemlji-šča na ureditvenem območju mesta ljubljane (Uradni list SRS, št. 3/75 in 4/75). Prispevek je namenskl in se uporablja za financiranje obnove, rekonstrukcije in novogradnje objektov in naprav kolektivne komunalne potrošnje. Po družbenem dogovoru o združevanju sredstev za fi-namoiranje programa izgradnje omrežja na obniočju mesta Ljubljane v obdobju 74/83, se za realizacijo prorama iz-gradnje cestnega omrežja združuje 50 % prlspevka za upo-rabo mestnega zemljišča. IZDATKI Skupščina je sprejela smernice za leto 1977 in program ea področje komunalnega gospodarstva in dejavnosti, kjer so bila predvidena naslednja dela: rekonstrukcija cestišča Ob Ljubljanici, rekonstrukcija Hrenove ulice, prezračevanje grajskega predora. Natanč-nejši program porabe je razviden iz predloga plana. Izvršni svet je predlog plana posebnega računa pri-spevka za uporabo mestnega zemljišča občine Ljubljana Center za leto 1977 obravnaval na seji dne 2.3.1977 in pred-laga, da skupščina občine Ljubljana Center sprejme na-slednji SKLEP: Skupšeina občine Ljubljana Center sprejme plan posebnega računa prispevka za uporabo mestnega zemljišea občine Ljubljana Center za leto 1977. Ljubljana, 2.3.1977 \ IZVRŠNI SVET Točka 11_____________________________' Odlok o spremembah odloka o komunalnih taksah Na podlagl l.in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Ur. 1. SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) Jn 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Ur. 1. SRS, št. 10/74) je skupSiSi-na občlne Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne...............in na seji zbora krajevnih skupnosti dne............._. sprejela ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O KOMUNALNIH TAKSAH 1. člen V odloku o komunalnih taksah (Ur. 1. SRS, št. 39/74 in 29/75) se 1. člena spremeni tako, da se glasi: »Na obmodju občine L.iubljana Center se plačujejo ko-munalne takse: 1. za uporabo javnega pločnika pred poslovnitni pro-stori, 2. za začasno prebivanje v turističnih krajih (turlstiCna taksa), 3. za uporabo javnega prostora za druge začasne na-mene (kioski, stojnice točilnice), 4. za uporabo trgov in drugih prostorov, razen pločni-kov za razstavljanje predmetov, prlrejenlh razstav in za-bavnlh prireditev za gospodarske namene. Višina komunalnih taks za posamezne taksne premete ozlroma storitve je določena v taksnl tarifi, ki je sestavni del tega odloka.« 2. člen V tarifi komunalnih taks se tarifna številka 3 Crta, tarifna številka 4 postane tarifna številka 3 in se spremenl tako, da se glasi: »Za uporabo javnega prostora za druge začasne namena se plača komunalna taksa: od vsakega kioska, stojnice, točilnice ali druge začasns uporabe javnega prostora se plača dnevno: — do 10 m2 zavzete površine 2,00 dtn — za vsak nadaljni m2 0,10 din. Tarifna številka 5 postane tarifna številka 4. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. SKUPSCINA OBCINE LJUBLJANA CENTER številka: 423-03/74 PREDSEDNIK Datum: Hugo Keržan, dipl. In«., L r. OBRAZLO2ITEV PREDLOGA ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O KOMUNALNIH TAKSAH Koncem leta 1974 je skupščina občine Ljubljana Center sprejela odlok o komunalnih taksah (Uradni llst SRS, št. 39/74), s katerim je v celoti povzela odlok o komunalnih taksah skupščine mesta Ljubljane. Po določbah statuta mesta in občln Ljubljane je bila pristojnost predpisovanja taks prenešena nazaj na občine. Po tem odloku je bilo v skladu s takratnimi predpisi določeno, da se komunalne takse uporabljajo namensko in sicer za vzdrževanje, izgradnjo in modernizacijo javnih parkirnih prostorov. Po novem zakonu o financiranju splošnih družbenih potreb v družbe-nopolitičnih skupnostih pa je ta odlok glede namenske uporabe komunalnih taks ni bil več v skladu s tem za-konom. Zato je skupščina občine Ljubljana Center koncem leta 1975 odlok spremenila tako, da je ukinila namembnost komunalnih taks, dohodki iz tega vira pa so se razporedili na vse proračunske izdatke. Od takrat dalje dohodki od komunalnih taks niso več Tlr sredstev za vzdrževanje, izgradnjo in rnodernizacijo javnih parkirnih prostorov. Zato so ljubljanske občine predlagale republiškemu sekretariatu za finance, da odpravi zakon o komunalnih taksah in s tem omogoči, da organiza-cije združenega dela s področja komunalnih dejavnosti, uvajajo pristojbine za uporabo predmetov oziroma storitev. Ker pa tega zakona še ni in ga tudi ni pričakovati v kraj-tem času, je nujno, da občinska skupščina lzkoristl mož-nost, kl ji Je dana po zakonu o komunalnih taksah, po katerem lahko te takse predpiše tli pa tudi ne, kar pomeni, da že predptsane takse lahko tudi uklne. S tem bi bilo omogočeno komulanemu podjetju Ljubljana, kl zaenkrat vzdržuje parkirne prostore (v bodoče tao ta dejavnost pre-šla na komunalno interesno skupnost.i da v soglasju s skupSčino mesta Ljubljana uvede pristcjbine za uporabo parkimih prostorov in si na ta način zagotovi stalen vir sredstev za vzdrževanje, izgradnjo in modernizacijo par-kirnih prostorov. Zato se s tem odlokotn o spremembah odloka o ko-munalnih taksah predlaga ukinitev komunalnih taks za uporabo prostorov za parkiranje avtomobllov, ki jih je zajemala dosedanja tarlfna številka 3 v celoti in delotna tarifna številka 4, ostanejo pa v veljavi komunalne takse ln storitve navedene v 1. členu tega odloka. Od uveljavitve tega odloka dalje se preneha s pobiranjem parkirrtine kot komunalne takse in se prične s pobiranjem uporabnine, predpisane z odredbo o naCrtu prometnega režima na območju mesta Ljubljane in ukrepih za njegovo iavajanje (Ur.l. SBS, St. 15/76). Izvršnl svet Je ta odlok obravnaval na seji dne 30.3. 1917 In predlaga zborom skupšfine, da ga sprejmejo. LjubUan«. 30.3.1877 IZVRSNI SVET Točka 12____________________________ ' Potrditev zaključnega računa davkov občanov za leto 1976 Skupščtna občine Ljubljana Center je na 26. seji zbora krajevnih skupnosti in na 27. seji zbora združenega dela dne 28.2.1977 imenovala komisijo za pregled zaključnega računa davkov občanov za leto 1976. V komisijo so bili imenovani: — za predsednika: Lojze Jamnik, delegat zbora krajevnih skupnosti — za člane: Slavka Pokorn, delegat zbora združenega dela in Marija Dremelj, delegat zbora združenega dela. Komisija je opravila pregled zaključnega računa dav-kov občanov za leto 1976 po 21. členu pravilnika o knjigo-vodstvu prispevkov in davkov občanov (Ur.l. SBS itev. 2/73). Pregled je bil opravljen dne 21.3.1977. I. Davčni zaključni račun vsebuje: — bruto bilanco — obrazec KD 6 — bilanco — obrazec ZR 1 — pregled dolgov in predplačil zavezancev za prlspevkc in davke — obrazec ZR 3. V V obrazcu ZR 3 je prikazano stanje salda na dan 31.12. 1976 za vse vrste davkov in prispevkov, ki jih je odmerjala in izterjevala davčna uprava in o njih vodila individuatoo evidenco. Te obveznostl so: a) davki: — davek od kmetijske dejavnostt — davek od obrtne dejavnosti — davek od lntelektualnih storitev — davek od premoženja — davek iz oseb. dohodka iz delovnega razmerja — davek iz skupnega dohodka občanov — davek na dohodek od premoženja in premožmjfikih pra-vic — davek na dediščine in darila b) prometni davek: — prometni davek od prometa prolzvodov in storitev od obrtne in drugih dejavnosti — prometnl davek od prodaje nepremičnin — prometni davek na nabavo in prodajo motornlh vozil c) prispevki: — vodni prispevek od obrtne in kmetljske dejavnosti — krajevni samoprispevek od obrtne dejavnosti in lz d*-lov. razmerja — prispevek za pokoj. in inval. zav. upokojencev — prispevki predpisani za SlS-e č) razne obveznosti: — katastrska taksa , — članarina za rep. gospodarsko zbornico — starostno zavarovanje kmetov , d) Obveznosti, ki jih davčna uprava le prlsllno iztet-Juje: — carine — sodne takse — prispevki za socialno zavarovanje — denarne kazni za cestno prometne prekrške — denarne kazni (povprečnine) sodnik za prekrške Individualna evidenca je bila naložena oa 17^32 davd-nih karticah od tega: .— za davek od obrtne dejavnosti 717 — za prometni davek od obrtne dejavnostl 988 — za davek na cestno motorna vozila x 106 — za davek na stroje, čolne in orodja 9 — za davek od stavb in zaklonišč 3075 — za davek od kmetijske dejavnosti 173 — za davek od najemnin jgoo — za davek od skupnega dohodka občanov HM — za davek iz delovnega razmerja 603 — za prispevek za pokoj. in inval. zav. upokoj. 750 — za davek od nepremičnin 125 — za davek od premoženja in premoženjskih pravic, 46 — za davek na dediščine in darila 120 — za prometni davek od avtomobilov 1539 — za starostno zavarovanje kmetov 3 — glavni razred . ... - 115 Na zbirnih raCunih 50100-846-025-16 in 50100-84ti-02541 je bilo opravljenih 71.540 vknjižb in v glavnem razredu 7840 vfcnjižb. Letni zakljudek — ročno — je bilo opravljenih na 17.719 karticah. II. Formalna in materialna pravilnost zaključnega ratuna 1. Zaključni račun je sestavljen na osnovi evidenee, ki se vodi po predpisanem računskem načrtu davčnega knji-govodstva ter na osnovl pravilnika o knjiženju davkov občanov. - ¦ V razredu O je izkazan promet na računib baniu ia depozitov; razred 1 zajema račune prispevkov in davkov; razred 2 pa račune davčnih zavezancev. 2. Naložene so naslednje knjige: — analitični računi zavezancev, — sintetični računi zavezancev — računi davkov in prispevkov — glavni razred — sintetični računi davkov — glavni razred — pomožni dnevniki — glavni dnevnik — registri zavezancev 3. Vse kartice so overovljene in pravilno zaključene. Knjižna dokumentacija se hrani v arhivu. Urejena je kro-nološko tako, da jo je mogoče hitro poiskati. 4. Komisija je primerjala prenos zaostankov in prepla-Cil iz leta 1975 v leto 1976 na računih razreda 1 in razreda 2 ter ugotovila, da se prenosi ujemajo z otvoritvenimi saldi per 1.1.1976. Zaključna bilanca se ujema z otvoritveno bi-lanco. Na preskok so bili pregledani prenosi saldov na Individualnih karticah davčnih »avezancev. Ugotovljeno je bilo soglasje s pregledom stanja dolgov in preplačil za-vezancev. 5. Pregledane so bile vknjižbe odmere po odmernih razporedih. Knjižena odmera na zbirnih računih in na kar-ticah davčnih zavezancev je v pregredanlh primerih poka-zala soglasje. Ugotovljeno je bilo, da je knjigovodstvo knji-žilo odmero na kontih razreda 1 po seštevkih odmernih razporedov, ki služijo za individualr.o knjiženje. 6. Na osnovi podatkov iz bruto bilance je bilo knjiženo t letu 1976: — tekoča plačila t letu 1976 din 58,140.590,30 — skupni promet v koloni plafiil din 60,253.399,65 razlika je preplačilo iz leta 1975 din 2,112.809,35 — tekoCe obremenitve v letu 1976 dln 57,661.353,50 — odpisi v letu 1976 din —1,035.165,30 din 56,626.188,20 — skupna obremenitev za leto 1976 din 63,590.626,25 razlika je dolg iz leta 1975 din 6,964.438,05 kar soglaSa z zaključnim ratlunom ix leta 1975. Na depozitnih računih je bil knjižen promet dln 6,303.239,92. Depozitni računi so bili razčiščeni desetdnevno ob praznitvi računov in ne izkazujejo salda. Praznitev zbirno-prehodnih računov je bila lzvedena trikrat mesečno z virmanskrmi nalogi v proračunske ra-čune. Zadnja prazniter za leto 1976 je bila izvedena 10.1.1977 per 31. 12. 1976. Knjigovodstvo je v letu 1976 dvanajstkrat sestavilo ključ za razdelitev dohodkov uporabnikom. Vsi ključi so bili sestavljeni na podlagi obremenitev na posameznih dar-kih in prispevkih v skladu s predpisi. 7. Vračila preveč ali pomotoma plačanih davkov so bi-la izvršena v skupnem znesku din 534.741,65. Vknjižbe vračil so bile izvedene na osnovi izdanih od-ločb in virmanskih nalogov. Vknjižbe pregledane na pre-skok se ujemajo z dokumentacijo. 8. Predpisani prispevkl za SIS so bili pokriti v višlni 93,67 »/„. 9. V letu 1976 je bllo odpisanih na vseh vrstah davkov ki prispevkov din 1,035.165,30 od tega: — davki od obrtne in druge gosp. 4ej. . din <5M.M>4,80 — davek od skupnega dohodka obCanov din. 133.611,74 — davek oa Center »prejme n»-slednji SKLEP: SkupKIna obOne LJublJu* Center potrfcje **¦ ključni račun dsvkov občanov la leto 1976. LJoblJaiia, marca 1977 KomlsUa zs pregled sakUačaecs raLuna davkov občanov m ¦ ... .-,... •o» ¦ . . ¦ BRUTO PROMET PO VRSTAH DAVKOV V LETU 1976 g^ Nazivdavkc Obr^enitav ' Ctfpisi ^L^2^. Plačila ^ufini Saldo otvoritveni 1/1-77 ____________________________________________________________._____________________________31/12-76 ____________+ 20010 Zavezanci za davek od obrti 28.168.050,15 684.104,80 17.125,10 25.590.185,30 1.910.885,15 2.521.518,20 610.633,05 20011 Zavezanci za davek od stavb 1.610.978,40 13.204,95 3.728,50 1.713.693,25 \ 112.191,20 \ 112.654,05 224,845,35 20012 Zavezanci za davek od skup.doh.občanov 9.284.547,70 133.611,75 7.967,30 . 8.856.465,00 302.438,25 959.597,15 657.158,90 39.063.576,25 830.921,50 28.820,90 36.160.343,55 2.101.132,10 3.593.769,40 1.492.637,30 202 Zavezanci za davek in prispevek iz DR 8.271.581,85 140.981,75 9.809,25 7.081.370,75 1.059.038,60 1.169.300,30 110.261,70 204 Zavezanci za davek od premož. 339.963,05 - 0,60 332.403,65 7.560,00 7.565,00 5,00 205 Zavezanci za davek na dediš. in darila 348.987,35 3.268,60 200,00 327.793,75 18.125,00 18.155,00 30,00 210 Zavezanci za samopr.v denarju 309.040,45 2.447,75 - 268.451,90 38.140,80 42.114,70 3.973,90 \ 221 Zavezanci za prcm.c3av.od avtor.12787.634,80 - - 12.787.634,80 - 222 Zavezanci za davek od neprem. 2.402.197,55 3.171,70 45,00 2.336.704,75 62.366,10 65.587,35 3.221,25 245 Zavezanci za pokoj.zav.upck. 1.061.506,00 54.374,00 85,50 956.353,50 50.864,00. 63.006,00 12.142,00 25.520.911,05 204.243,80 10.140,35 24.090.713,10 1.236.094,50 1.365.728,35 129.633,85 39.063.576,25 830.921,50 28.820,90 36.160.343,55 2.101.132,10 3.593.769,40 1.492.637,30 64.584.487,30 1035.165,30 38.961,25 60.251.056,65 3.337.226,60 4.959.497,75 1.622.271,15 Točka 13__________________________predlog Družbeni dogovor o sodelovanju pri gradnji stanovanjskih sosek na območju Ljubljanskih občin Na podlagi 3. in 11. člena družbenega dogovora o na-Cinu oblikovanja cen v stanovarvjski graditvi v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS št. 6'75) sklene.to udeleženci v gradnji stanovanj. DRU2BENI DOGOVOR • sodelovanju pri gradnji stanovanjskih sosesk na ob-območju ljubijanskih občin I.SPLOŠNE DOLOCBE 1. člen NamSn tega družbenega dogovora je povezati ln uskla-dfti dejavnost vseh tistih udeležencev, ki neposredno ali posredno sodelujejo v stanovanjski graditvi, ali ki s svojo dejavnostjo ustvarjajo pogoje, od kat.erih je neposredno odvisna stanovanjska graditev, v notranje usklajen in isto-smerno naravnan proces, da bi se dosegla čim smotrnejša poraba proizvodnih virov pri graditvi stanovanj, čim ust-reznejši odnos med stroški gradnje, eksploatacijo in upo-rabne vTednosti stanovanj in čimpopolnejšu vključitev gradnje stanovanj in stanovanjske politike v splošne dniž-bene smotre. 2. «en Med udeležence v stanovanjski graditvi na območju ljubljanskih občin je Steti: a) družbenopolitične skupnosti niesta Ljubljane in Ijubljanskin obfin, katerih dejavnost pri stanovanjski gra-ditvi zajema zlasti: — vključevanje stanovanjske in gradbeno stanovanjske politike v splošne programe družbenega razvoja in letne načrte; — vključevanje stanovanjske graditve v urbano poli-tiko mesta ter s tem skrb za graditev mesta in njegove okolice kot enovitega urbanega naselja; — zazagotavljanje vseh tistih ukrepov javno pravnega značaja, ki naj zagotovi, da bo stanovanjska graditev in dejavnost slehernega udeleženca v tej giaditvi podrejena javnim in skupnim Interesom, kot prihajajo posebej' do izraza in se nblikuiejo na območju Ljubljane kot urbanega naselja; b) samoupiavne stanovanjske skupnosti občin in mest: — povezujejo stanovanjske interesente in nastopajo v t.em svojstvu kot organizator povpraševalec v ekonomskih odnosih na gradbenem tržišču, — organizirajo mesto dogovarjanja rned udeleženci v stanovanjski graditvi," ' * —'nastopajo kot usklajevalec nied prmzvajalci oz. dru-gimi udeleženci v stanovanjski graditvi in stanovan.iskimi interesenti, — združujejo sredstva oz. organizirajo združevanje de-narnih sredstev za graditev stanovanj, — nastopajo kot organizator stanovanjske graditve praviloma za znanega kupca, — kot upravljalec stanovanjskih hiš prevzemajo riziko za stroške, ki nastajajo v zvezi z zasnovo in tunkcional-nostjo zgrajenih hiš ter kakovostjo opravljenih del, — povezujejo stanovanjske interesente kot bodoče uporabnike stanovanj s stanovalci in izvajalci stanovanjske graditve na podlagi svojih izkušenj pri upravljaiiju in vzdrževanju stanovanjskih hiš, — so nosilci načrtovanja družbene stanovanjske gra-ditve in prek svojih planov povezujejo ostale udeležence v stanovanjskl graditvi ter skrbe za izvajanje planov sta-novanjske graditve, — nastopajo kot glavni nosilcl družbenih pobud za uveljavljanje družbeno usmerjene stanovanjske graditve, in mesto, kjer se pobude in predlogi vseh udeležencev v sta-novanjski graditvi zbirajo in družbeno ovrednotijo; c) denarni zavodi za financiranje stanovanjske gra-ditve, ki — se pri naCrtovanju vključujejo s svojimi srednje-ročniml in letnimi načiti sredstev in naložb v programe stanovanjske graditve in jih v njihovem okviru vsklajujejo s plani ostalih udeležencev v stanovanjski graditvi, — zagotavljajo uresničevanje planov stanovanjske gra-ditve z ustreznim sistemom finanoiranja in skrbijo za rentabilnost naložb v stanovanjsko gospodarstvo, — zbirajo družbeno akumulaoijo za stanovanjske na-ložbe in jo usmerjajo na posamezna področja ponudbe in povpraševanja na stanovanjskem trgu, — uresničujejo kreditno politiko in sistem varčevanja za stanovanjsko graditev, — usmerjajo stanovanjska sredstva med udeležence T stanovanjski graditvi v skladu s plani, družbenimi dogo-vori in njihovimi medsebojnimi pogodbenimi odnosi; č> organizacije, ki so pooblaščene za urbanistično na-črtovanje, ki s svojo dejavnostjo: — programirajo prostorsko razporeditev stanovanjsk* graditve v skladu z ostalimi razvojninii sestavinami, — z izdelavo urbanističnega načrta oblikujejo skladen razvoj bivanja, dela rekreacije in prometa, — z izdelavo zazidalnih načrtov oblikujejo predloge za stanovanjska območja, soseske, mestne in izvenmestne pre-dele v skladu z družbenimi izhodtšči v stanovanjski in prostorski politiki; d) organizacije, ki se ukvarjajo * pridobivanjem in urejanjem stavbnih zemljišč, ker — s programiranim pridobivanjem zemljišč neposred-no omogočajo gradnjo, — neposrecino sodelujejo v stroških, ki oblikujejo končno ceno stanovanja, — vplivajo na izboc in vrstnl red zazidavp predelov za stanovanjsko graditev; e) komunalne organizacije, ker — s programiranjem in izgradnjo komuualnlh naprav neposredno ustvarjajo pogoje za graditev posameznih so-sesk in območij oz. njih delov, — se s stroškl za svojo dejavnost vkljufiujejo v grad-beno in obratovalno ceno stanovanja, — se komunalna oprema zemljišč izvaja v skladu s prostorskim programom; f) organizacije, ki gradijo stanovanjske objekte, ker — predstavljajo enega najpomembnejših udeležencev pri operativnern izvajanju del pri gradnji stanovanjskih sosesk, — predstavljajo stroški za projektivna, graJbena, za-ključna in instalacijska dela najpomembnejši delež v stro-škifi stanovanja in lahko zato te organizacije odločiln« prispevajo k racionalizaciji stanovanjske graditve; g) raziskovalne organizacije s področja stanovanjske graditve, ker je mogoče doseči pomembnejSi napredek v racionalizaciji graditve in znižanju cen gradbenih objektov le s sistematičnim povezovanjem operativnega in razisko-valnega dela; h) samoupravne interesne skupnosti, ki povezujejo iz-vajalce in uporabnike na področju posameznih dmžbenih dejavnosti, ker se posebej navezujejo na pogoje bivanja v stanovanjskih soseskah, te pa predstavljajo enotne, kjer se deloma ali v celoti realizirajo smotri njihove dejavnosti; i) delovne organizacije, ki neposredno sodelujejo pri preskrbi prebivalstva in je zato od njih dejavnosti odvisna raven zadovoljivosti bivanja v določeni soseski (npr. PTT, podjetja za distribucijo elektrifine energije, trgovska pod-jetja itd.). Vsaka druga skupnost ali organizacija, ki dokaže svojo udeleženost ali utemeljen interes za sodelovanje v stano-vanjski graditvi, lahko pristopi k temu dogovoru in jo je ,smatrati kot udeleženca v smislu določil tega dogovora. S. ilen Ker dejavnost slehemega udeleženca v itanovanjsld graditvi neposredno vpliva na zakonite oz. poslovne lnte-rese vseh drugih udeležencev, ustvarja pogoje ali vpllva na pogoje, od katerih lahko vsi drugi uresničujejo svoje smotre in iipolnjujejo svojo družbeno vlogo, in ker Je od usklajenega delovanja vseh udeležencev odvisno uresnlfie-vanje družbene politike ln ciljev na področju stanovanj-skega gospodarstva, bodo udeleženci: — sodelovali pri programiranju ln plaruranju stano vanjske graditve na območju mesta Ljubljane <*> Ijubljan-akih občin in pri izdelavl zazidalnlh nafirtov, — skupaj oblikovali načelna izhodišča, politilco in nor-rne ravnanja in obnaSanja pri uresničevanju postavljenih ciljev in sprejemanju te politike, — v okviru sprejete politike ln ciljev z vsakim udele- ' žencem sklepali dogovore o njihovlh pravicah in dolžno-»tih pri opravljanju njihove dejavnosti, kolikor se ta vklju-fiuje v skupne cilje fn s tem prizadeva vs* sstale. 4. člen Dogovore o medsebojnlh pravlcah iii dolžnostih ter normah ravnanja iz skupne udeleženosti v stanovanjski graditvi (v nadaljnjem: dogovori iz skupne udeleženosti) sklepajo udeleženci tako, da nastopa na eni strani ude-leženec, katerega področje zadeva tak dogovor, na drugi strani pa vsi ostali udeleženci. ki so z dejavnostjo druge stranke dogovora povezani v skupnem smotru stanovanjske graditve. Kadar nastopajo udeleženci kot dogovoma stranka nasproti enemu izmed sebe, lahko nastopa v njihovem lmenu samoupravna stanovanjska skupnost. 5. člen Dogovorl lz skupne udeleženosti zujeinajo zlasti: — dogovor o scMielovanju pri programiranju ln izdelavl zazidalnih načrtov ter financiranju in strošklh zazidalnih načrtov, — dogovor o financiranju stanovanjske graditve, — dogovor o pridobivanju, pripravi In urejanju grad-bcnih zemljlšč, — dogovor o gradnji in cenah komunalnih objektov in naprav za stanovanjske soseske, — dogovor o prolzvodnji in oblikovanju cen stanovanj-slcih objektov v soseskah, — dogovore o gradnji in porazdelitvi stroškov za ob-Jekte in naprave splošne družbene in skupne potrošnje v stanovanjskih soseskah. * 6. člen • V dogovoclh iz skupne udeleženostl, kl jih stanovahj-ska skupnost sklepa s posameznirai udeleženci v stano-vanjski graditvi, se posebej urejajo: — vključevanje dejavnosti posameznega udeleženea v dolgoročnl program razvoja stanovanjske graditve in vskla-ditev njegovih dolgoročnih prograinov s programom sta-novanjske graditve, — okvirni program oz. smer ukrepov, ki jih bo udele-ženec sprejel v svojem poslovanju, da se omogoči načrtna in postopna tehnološka in ekonomska racionalizacija dejav-nosti posameznega udeleženca, da se s tem zagotovl kva-litetnejša, cenejša in hitrejša stanovanjska graditev, — vrsta in način tipizacije in standardizacije na pod-ročju dejavnosti posameznega udeleženca, — načia ugotavljanja normativov cene za posamezne elemente njegove dejavnosti (proizvode, polproizvode, storitve) in postopek, kako se normativl prilagajajo nasta-lim spremembam in vključujejo v končno ceno njegove storitve oz. proizvoda, — TTSta in način kontrole nad kakovostjo proizvoda ox. dejavnosti udeleženca v stanovanjski graditvi. 7. člen Dogovori iz skupne udeleženosti imajo značaj norm, ki urejajo dejavnost posameznega udeleženca v njegovem oelotnem sodelovanju pri stanovanjski gradltvl. Pri graditvi posamezne soseske se na podlagi določil takih dogovorov sklepajo s posameznimi organizacijami oz. skupnostmi neposredni sporazumi oz. pogodbe, ki urejajo pravice in dolžnosti pri prevzemu del ali nalog za Izgrad-njo take soseske. Take sporazume oz. pogodbe sklepa sta-novanjska skupnost s posameznimi prevzemniki del, lahko pa vsi udeleženci pri graditvi posamezne soseske sklenejo tudi skupen sporazum o medsebojnih pravicah in dolžno-stih iz sodelovanja pri graditvi soseske. 11. STANOVANJSKA SKtPNOST KOT ORGANIZATOR DRUZBENO USMERJENE GRADITVE 8. čien Ker povezuje vse udeležence, nastopa stanovanjska skupnost kot organizator stanovanjske graditve. V svojstvu organizatorja stanovanjske graditve opravlja sanovanjska skupnost zlasti tele posle: — povezuje stanovanjske interesente v različne oblike sodelovanja in zastopa njihove interese nasproti ostalim udeležencem, kolikor je za to pooblaščena od njih nepo-sredno ali prek posebnih dogovorov, — posreduje med udeleženci v stanovanjskl gradltvi in vsklajuje njihovo dejavnost, zlasti kadar se njihova dejav-nost prekriva ali teče istočasno in vzporedno, — sklepa dolgoročne pogodbe o sodelovanju s posa-meznimi udeleženci v stanovanjski graditvl oz. neposredno pogodbe pri graditvi posamezne soseske, — organizira Investicijske posle za izgradnjo stano-vanjskih sosesk, — organizira kontrolo nad Izvedbo del posameznih ude-ležencev, — organizira prevzem del na gotovlh stanovanjskih objektih, — ugotavlja prodajno ceno stanovanj oz. drugih sprem-ljajočih objektov, in sicer kot zbir dogovorjenih cen del ln proizvodov vseh udeležencev, — organizira prodajo stanovanj. 9. člen Stanovanjska skupnost je dolžna stalno skrbeti za na-predek stanovanjskega gospodarstva in graditve stanovanj ter prevajati v stanovanjsko načrtovanje in graditev inte-rese kupcev stanovanj ter izkušnje stanovalcev kot nepo-srednih koristnikov. V ta namen lahko sklepa posebne sporazume o dolgoročnem sodelovanju z organizacijami, kl raziskujejo stanovanjsko graditev. 10. člen Vsi udeleženci v stanovanjski graditvi si bodo priza-devali, da v svoje poslovanje uvedejo čimvišjo stopnjo tipi-zacije in standardizacije in da bodo v stanovanjski gradltvi v čimvečji meri uvedli pogpje in odnose serijske proizvod-nje. Zato bodo v okviru stanovanjske skupnosti svojo dejavnost vključevali v dolgoročne programe stanovanjske graditve, da se na ta način omogočijo čimvečje serijeskle-njene proizvodnje in zagotovi čimvišja stopnja poslovne trdnosti. Podpisniki tega družbenega dogovora se bodo zavzemali za zmanjševanje razkoraka med osebnim dohodkom in ceno stanovanja. U. člen Cena storitev oz. proizvodov posameznega udeleženca v graditvi je sestavljena iz normiranih cen elementov, iz katerih je njegova storitev oz. proizvod sestavljen. Normativna cena posameznega elementa storitve all proizvoda Je sestavljena iz stroškov, kl jlh je mogoče ob-Jektivno ugotavljati ali \z stroškov, ki jih za posamezno dejav-nost sporazumno določita udeleženec in organ, ki sprejema oz. potrjuje normative. Kolikor so stroški za posamezne storitve indtodualno pogojeni zaradi posebnosti gradbišča, vellkosti serij in po-dobno, se cene takih storitev posebej vskladijo z normira-nimi cenami prek posebnih korekcijskih .faktorjev. V normirani ceni predstavlja Uidi dohodek normirano kategorijo, ki zagotavlja osebne dohodke po sprejetih druž-benih dogovorih, skupno porabo po sindikalni listi, aku-mulacijo po poprečni stopnji gospodarstva v SR Sloveniji, lahko pa tudi akumulacijo na podlagi posebnega dogovora o racionalizaciji poslovanja. Cisti dohodek iznad normiranega si udeleženec ustvarja pravlluma na ta način, da svoje individualne stroške po-slovanja oz. proizvodnje zmža izpod stroškov, ki so sluziU kot osnova za normirane oz. dogovorjene cene. 12.člen Tipizacija ln standardizacija posanieznih proizvodnih elementov in tehnoloških postopkov je osnova za standar-dizacijo .pjih cen (normirane cene). Kjer ima posamezna storitev ali proizvod povsem i»-dividualno obeležje in jo zato ni mogoče tipizirati in zato tudi ne določiti standardizirane cene, se cena posebej do-loči na podlagi sporazuma tned izvajalcem in naročnikoni- 13. člen Prodajna cena stanovanja je zbir normativnlh in do-govorjenih cen elementov (proizvodov in storitev), ki so potrebni po tehnoloških postopkih za zgraditev stanovanjft, ki se določa na podlagi predpisanega prostorskega, teH-ničnega in verificiranega urbanistidnega standarda stano-vanja, ter dela skupnih stroškov, ki bremene celotno so-sesko. Ti. stroSki so (poleg stroškov gradbene cene) strošlci za: — pridobitev stavbnega zemljišča, vključno s prtspevKi t& kmeti.jsko zemljišče skupnost in vodno skupnost, — pripravo zemljišča, sanacijskih del, odškodnine ifi odstranitev in nadomestitev obstoječih objektov, naprav, opreme ter sadov na zemljišču, — izdelava zazidalnega načrta, — opremljanje stavbnega zemljišča s komunalnimi ob-Jekti sktipne porabe (sekundarne komunalne naprave) ~-komunikacije, parklrni prostori, zelenice, otroška igrišča, rekreacijski prostori, javna razsvetljava, hidrantsko omrei-Je, kanalizacije in ponikalnice za odvajanje meteorne vode, — opremljanje stavbnega zemljišča s komunalnimi na-pravami indiviclualne uporabe (fekalne kanalizacije, vodo- .vodnega, plinskega, toplovodnega, FIT in elektro omrežja) in prispevkov za priključke teh naprav na ener?etske vire ter ev. stroške začasnega pokrivanja teh potreb, — izgradnja zaklonišč, hišniških stanovanj in prostorov HS (če ti stroški še niso zajeti v gradbeni ceni), — izgradnja kotJarn in vrodevodnega omrežja na ob-močju izven omrežja KE 1, — ostali stroški (prispevek za uporabo mestnega zem-Ijišča v času gradnje, realizacija izgradnje, operativna ko-ordinacija, tehnični nadzor, geodetska dela, opravila pri linančnem poslovanju, prodaja, reklama, sklepanie pogodb itd.). 14. člen Osnova za porazdelitev stroškov med posamezne udele-žence pri graditvi stanovanjske soseske je zazidalni nafirt soseske. V zazidalnem načrtu oz. njegovem izvedbenem delu skupaj z investicijskim programom morajo biti točno označeni: potrebni otaseg in kvaliteta del posameznega ude-leženca, razčlenjen na normirana opravila, proizvode in polproizvode; časovna razporeditev posameznih del; raz-delitev stroSkov in posamezne nosilce, kadar taki stroškl zadevajo lstočasno veC nosilcev, all določitev ustreznega dela stroškov, kadar taki stroški skupno bremene likrati več nosilcev oz. koristniJcov. 15. člen Stanovanjska skupnost, ki kot zastopnik stanovanjskih interesentov oz. ktipoev stanovanj organizira opravljanje investitorskih, kontrolnih, prevzemnih in drugih organiza-cijskih poslov pri gradnji stanovanjskih sosesk oz. posa-meznih stanovanjskih objektov, priračvmava stroške za ta opravila k skupni ceni stanovanj (stroški skupne režije), po normativih in centkih, ki jih potrdijo vsi udeleženci. IV. NACRTOVANJE IN ZACETEK GRADNJE 16.člen Graditev soseske teče v treh temeljnlh fazah: 1. izdelava načrtov in finančne konstrukcije graditve, 2. pridobitev, priprava in ureditev zemljišč, 3. graditev stanovanjskih, spremljajočih rn pomožnih gradbenih dbjektov. Kolikor se posamezne faze iz tehnoloških in ekonom-sklh razlogov medsebojno prekrivajo in prepletajo, Jii» morajo udeleženci predhodno vskladitl. 17. člen , NaCrti sa sosesko morajo biti izdelani do tolikšne podrobnosti, da bo iz njih razvidna točna podoba •soseske z vsemi stanovanjskimi in drugimi zgradbami ter sprem-ljajočimi napravami in objekti, v njihovi medsebojni so-odvisnosti in namembnosti, pa tudi podoba, velikost in kakovost posamezne stanovanjske zgradbe, vključno s po-sameznimi stanovanji in njihovo opremljenostjo. NaCrt izgradnje soseske se mora odraziti tudi v njenem finančnem vidiku (finančni načrt). V finančnem načrtu mora biti razvidna točna porazdelitev stroškov med posa-mezne udeležence v izgradnji in za posamezne objekte, poleg tega pa obremenitev vsakega posameznega stanova-nja s skupnimi stroški za izgradnjo soseske in posamezna ¦ stanovanjske zgTadbe. 18. člen Prl izdelavl načrtov sodelujejo glede na svoje področje dela vsi udeleženci iz tega sporazuma. Posamezni udele-ženec v načrtovanju lahko zahteva, da sodeluje pri načrto-vanju drugega udeleženca, če gre za medsebojno tehnolo-ško, ekonomsko in funkcionalno povezanost v izdelavi all izvedbi načrtov. Posamezni udeleženci lahko sklenejo glede tega medsebojne dvostranske dogovore. 19. člen Udeležencl v naCrtovanju se zavezujejo, da bodo pri načrtovanju upoštevali potrebe tipizacije, standardizacije in industrijskega nadina gradnje stanovanj in da bodo tipizacijo vnašali tudi v izdelavo načrtov za tipske elemen-te stanovanj. 20. člen Banke bodo kratkoročno kreditirale posameznim ude-ležencem dogovora stroške, ki nastanejo z izvajanjem del iz 1. do 3. alinee 13. člena in neposredno gradnjo stanovanj, če jih udeleženci ne morejo kriti iz drugih virov. K pred-logu zahteve za kreditiranja načrtovanja mora nosilec na-Crta priložiti soglasje pristojne stanovanjske skupnosti (za celoto ali za posamezni del predloga). 21. člen S kakršnimikoli fizičnimi deli pri gradnji soseske je mogoCe praviloma priCeti šele takrat, ko so vsa stanova- nja v soseski prodana, ali pa stanovanja v tistem delu, id po etapnem planu predstavlja določeno zaključeno celoto. Pred začetkom lizičnlh del mora načrte poleg ustreznih organov odobriti tudi stanoVanjska skupnost. V.NAKUP IN PKODAJA 22. člen Kupcu je možno ponuditi stanovanje v nakup šele takrat, ko lahko iz priloženega načrta točno ugotovi lego, velikost, kakovost, opremljenost ter ceno in rok izgradnje stanovanja. 23. člen Stanovanjska skupnost Ljubljana bo organizirala po-sebno agencijo za prodajo stanovanj, ki bo kot posrednik urejala vsa vprašanja, izvirajoča iz kupoprodajnih pogodb med izvajalci posameznih del v soseski in kupci ter izva-jalcem posameznih del neposredno preodkazovala plačila za opravljene storitve. 24. člen Za nakup stanovanj bo banka neposredno kreditirala po pravilniku in drugih splošnih aktih kupce stanovanj, v kolikor ti nimajo zadosti lastnih sredstev, v okviru veljav-nih predpisov in poslovne politike banke. 25. člen Stroški za gradnjo stanovanj se krljejo v obsegu iz 13. člena tega dogovora iz plačil za nakup stanovanj. Prodajalec stanovanj mora voditi točno evidenco In ločeno izkazovati stroške za svoja dela in proizvode ter dela in proizvode drugih udeležencev v stanovanjski grad-nji. Odnose med prodajalcem stanovanj in dmgimi udele-ženci, zlasti glede dinamike plačil iz kupnlne za stanovanja za posamezna opravljena dela in prolzvode, uredijo ti sami s posebnimi sporazumi. 26. člen Banka bo kreditirala kupce po pravilnlku, ki Je del enotnega družbeno dogovorjenega sistema stanovanjskega kreditiranja, samo do tiste višine programirane cene sta-novanja, ki jo bo sprejela stanovanjska skupnost in ki bo v skladu z normativi, ki jih udeleženci v stanovanjski gra-ditvi sprejmejo na podlagi določil tega dogovora. VI. SODELOVANJE KTJPCEV KOT OTELE2ENCEV V STANOVANJSKI GRADITVI . . 27. Men Kupci stanovanj v družbeno usmerjeni gradnji, s kate-rimi pri financiranju nakupa sodeluje banka, imajo posebne ugodnosti, če so organizirani v skupnosti ali zadruge za izgradnjo posamezne hiše, skupine hiš ali celotno stano-vanjsko sosesko; to povezovanje kupcev bo organizirala Btanovanjska skupnost. 28. člen Skupnost stanovanjske hiše ali soseske, kollkor se po-sebej ne organizira po predpisih o stanovanjsklh zadrugah, si izvoli svoje organe, ki nastopajo v imenu in pooblastilu kupcev ter v sodelovanju s stanovanjsko skupnostjo urejajo odnose z udeleženci v graditvi soseske oz. proizvajalci po-sameznih stanovanjskih hiš. To velja zlasti za nadzor pri gradnji, za prevzem stavbe in za vsa razmerja, ki nastajajo v zvezi s cenami in roki izgradnje. Skupnost stanovanjske hiše lahko za izvajanje svojih pravic najame posebno organizacijo ali pooblasti za izva-janje svojih pravic stanovanjsko skupmost oe. od J^j« po oblaščene organizacije. 29. člen Interesenti za nakup stanovanj se lahko iia poclagi in-formacij o predvideriih bodočih gradnjah vnaprej organi-zirajo kot skupnosti po enakih načelih kot kupci. Interesenti imajo pravico, da sodelujejo pri načrto-vanju svoje soseske in stanovanjske hiše.in sicer v vseh fazah načrtovanja. 30. člen V pogodbah in sporazumih, ki jih sklepa stanovanjska skupnost s posameznimi udeleženci v stanovanjski graditvi, je treba zagotoviti, da bodo skupnosti interesentov in kup-cev stanovanj lahko v čimvečji meri sooblikovale kakovost in funkcionalnost stanovanjske graditve in vplivale na stra-ške gradnje, vzdrževanja in eksploatacije, kjer je to glede na naravo dela mogoče, in da bodo v okviru možnostl lahko še v teku graditve uveljavljale določene pravice, kl jim gredo kot bodočim stanovalcem. 31. člen Odnosi med stanovanjsko skupnostjo in stanovanjskimi interesenti oz. kupci stanovanj se urejajo v statutu stano-vanjske skupnosti s pravili, ki jih po potrebi sporazumno sprejmejo stanovanjska skupnost in skupnostl stanovanj. skih interesentov oz. kupcev. VII. PREDHODNE IN KONCNE DO^OCBE 38.«en Za vse zadeve, kjer je po tem dogovoru dana pristoj-nost stanovanjski skupnosti, so pristojne občinske samo-upravne stanovanjske skupnosti. Stanovanjska skupnost Ljubljana črpa svoje pristojnosti po tem dogovoru samo iz neposrednih določil tega dogovora sicer pa le iz po-oblastil in dogovorov med občinskimi stanovanjskimi skup, nostmi o prenosu pristojnosti v posameznih zadevah na stanovanjsko skupnost Ljubljane. 33. člen Stanovanjske skupnosti In drugi udeleženci v graditvi stanovanjskih sosesk morajo že obstoječe sporazume o graditvl stanovanjskih sosesk uskladiti z določbami tega dogovora v roku dveh mesecev po njegovem sprejetju. Kolikor bi bili s takiml prilagoditvami in uskladitvijo pri-zadeti z zakonom zaščiteni interesi in pravice udeležencev; sporazuma, je mogoče določbe sporazumov spremeniti samo ob pristanku prizadetih. Kolikor gre za nadaljevanje gradenj, ki predstavljajo zaključeno celoto po etapnem načrtu gradnje soseske, je mogoče nadaljevati z gradnjo le po določbah tega dogo-vora. Za vse nove. še ne začete gradnje veljajo določila tega dogovora. 34. člen Dokler ne bo ustanovljena posebna agencija za prodajo stanovanj bodo stanovanja prodajali kupcem prolzvajald stanovanj, ki so prevzeli Izgradnjo gradbenih objektov v soseski. 35.«en Stanovanjska skupnost Ljubljana ustanovi takoj po podpisu tega dogovora komisijo za standarde in norma-tive, ki bo pristojna za ugotavljane skladnosti cen stano-vanj z normativi, ki bodo določeni na podlagl posebne me-todologije. Ta metodologija je sestavni del tega družbenega do-govora. Normative in standarde, predlagane na temelju te metodologije sprejema stanovanjska skupnost Lubljana na predlog komisije za standarde in normative. 36. člen Ta dogovor je sprejet, ko ga podpišejo udeleženci in cačne veljatl z dnem objave v Uradnem Ustu SRS. PODPISNIKI DRU2BENEGA DOGOVORA O SODELOVANJtf PKI GRADITVI STANOVANJSKIH SOSESK NA OBMOCJV UUBLJANSKIH OBCIN: 1. Za družbeno polhične skupnosti mesta Ljubljane: IsvrSni svet skupščine mesta Ljubljane, IzvrSni svet skupSčine občine Ljubljana-Bežigrad, IzvrSnl svet skupščine občine Ljubljana-Center, izvrSnl svet skupščlne občine Ljubljana Moste-Polje Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Siška, Izvr&ai svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. t. Za samoupravne stanovanjske skupnostl mest» I4ubljane: Samoupravna stanovan]ska skupnost LJubljana, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana-Bežigrad, Saraoupravna stanovanska skupnost občine Ljubljana-Center, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Moste-Polje, Samoupravna stanovanjska skupnost obfiine LJubljana-šlika, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana ViC-Rudnik. S. Za denarne zavode: LJubljanska banka, podružnlca za kreditiranje stano-Tanjskega ln komunalnega gospodarstva Ljubljana. 4. Za organizacije za urbanistično naČrtovanje: Zavod za družbeni razvoj Ljubljane. 5. Za organizacije za nrejanje stavbnih zemljišč: Staninvest — Sklad za urejanje stavbnih zemljišč ob-etne Ljubljana-Center. Soseska — podjetje za urejanje stavbnih zemlji&č Be-itgrad—Moste. Standard-Invest, sklad za urejanje stavbnih zemljišč ©bčine Siška. Zavod za urejanje stavbnih zemljišč ViC. 6. Za komnnalne delovne organizacije: SOZD IPK Ljubljana Komunalno podjetje Ljubljana DES Ljubljana n. sub. o. — TOZD Elektro Ljubljana mesto b. o. Podjetje za PTT promet Ljubljana. 1. Za proizvsjalce stonovanj: IMOS — podjetje za gradbeni inženlring investicijsklh del doma in v tujini, Ljubljana GIPOSS — zdmžena gradbena podjetja, Ljubljana GRADIS — gradbeno industrijsko podjetje, Ljubljanft GIP Nova Gorica MEGBAD — gradbeno podjetje, Ljubljana ZIDAR — gradbeno podjetje, Kočevje. t. Za sunoupravne interesne skupnosti: Samoupravna interesna skupnost za izobraževanje Samoupravna interesna skupnost za zdravstvo Samoupravna lnteresna skupnost za socialno varstvo Samoupravna interesna skupnost za socialno skrbstvo Samoupravna interesna skupnost za otroško varstvo Samoupravna Interesna skupnost za kulturo Samoupravna lnteresna skupnost za telesno knlturo. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Center Je za 22. sejo zbora krajevnih skupnosti in 23. sejo zbora združenega dela ,dne 27. 10. 1976 predložil v obravnavo predlog Družbe-nega dogovora o sodelovanju prl gradnji stanovanjsklh so-sesk na območju ljubljanskih občin. Izvršni svet je zboro-ma predlagal v sprejem naslednja dva sklepa: 1. da sprejmeta družbeni dogovor o soctelovanju prl gradnji stanovanjskih sosesk na območju ljubljanskih ob-čin, 2. da pooblastita izvršni svet za podpis družbenega do-govora. Zbor krajevnih skupnosti je predlagana sklepa na 22. seji dne 27. 10. 1976 sprejel, zbor združenega dela pred-laganlh sklepov na 23. sejl zbora ni sprejel, ker so bili s strani delegatov zbora izvršeni pomislekl, da nekatere do-ločbe dogovora niso v skladu z veljavnimi predpisi. Dele-gati so imeli k družbenemu dogovoru naslednje pripombe: 23. Cen družbenega dogovora govori o posebni agenclji za prodajo stanovanj. Zanima nas, ali bo delovanje take agencije pocenilo ali podražilo ceno stanovanjske površJne, oziroma ali bodo stroškl delovanja agencije vključenl v ceno stanovanj. Zanima nas, ali bodo v 28. členu navedene stanovanjske zadruge oproščene plaCila prometnega davka prt nakupu gradbenega materiala in ostalih pritiklin. Kdo evidentira podplsnike družbenega dogovora? Za-kaj niso vključene organlzacije združenega dela, ki že se-daj proizvajajo stanovanja kot Slovenija ceste, TOZD vii soke gradnje in zakaj niso podpisniici organizacije združe-nega dela inštalaterskih dejavnosti in finalistov stanovanj, ker njihov delež v ceni stanovanj predstavlja visoko vsoto? Konferenca delegacij želi pojasnilo, zakaj niso v 2. dle-nu dogovora med udeležencl stanovanjske gradltve nikjer omenjenl objekti družbenega standarda; šole, WZ, kultur-nl prostori, igrlšča, športni objekti in drugo. Konferenco delegacij zanima, ali je posebna agenclja za prodajo stanovanj res potrebna in ali ne bo ta vplivala na podražitev stanovanj. Predlagamo, da se spremeni člen 2. tako, da se Srta odstavek podjetje za distribucijo električne energije. Konferenca ima pomisleke na formulacljo posameznlh členov, ne toliko kot vsebinsko nesprejemljive, ampak ne-dorečene. Mislim, da je potrebno perfektuirati posebno poglavje, kl govori o načrtovanju. Mislim, da bi bilo treba določiti, kateri so tisti nujni, oziroma spremljajoči in po-možnl objekti. V nadaljevanju, kjer se govori o finančnem načrtu za ceno stanovanja, je potrebno določiti kaj bo s spremljajočimi objekti (trgovine, telefon ipd.), ki potem kot delovna organizacija posHujejo po dohodkovnam prin-cipu. Potrebno je dati neko kvantifikacijo oz. se obvezati z metodologijo, kako in kakšen del za te spremljajoče ob-jekte gre v ceno oz. breme stanovanja, ker je iluzorno mi-sliti, da bi se kompletna gradnja prevallla v ceno stano-vanja. V 13. členu družbenega dogovora gre še vedno za zidana cene stanovanj, se pravi za zbir seštevkov stroškov, ki so sicer lahko tudi družbeno dogovorjeni, toda zaenkrat še ne vemo, kako bo s tem. Zato smatramo, da mora temu družbenemu dogovoru čim prej slediti tudi družbeni do-govor o načinu oblikovanja cen, in tudi družbeni dogovor o racionalizaciji stanovanjske graditve na ravni občin. Družbeni dogovor ni v skladu z zakonora o stnovanj-skih zadrugah, ki so v tekstu predloga dmžbenega dogo-vora zapostavljene, obenem pa tudi niso opredeljene ob-veznosti Ijubljanskih občin v smislu 2. člena navedenega zakona. Družbeni dogovor ni v skladu z zakonom o samo-upravnih stanovanjskih skupnostih glede njihovih nalog, saj jim nalaga naloge, ki presegajo opredelitve v zakonu (2. člen, točka b, 8. alinea, nalaga dolžnost nosilca družbe-ne stanovanjske izgradnje, medtem ko določa zakon v 8. členu, 6. alinea, sodelovanje). Družbenl dogovor ni v skladu z zakonom o graditvi objektov glede določbe 2. člena, todke b, 6. alinea, o pi»- Tsemanju rizika stanovanjskih skupnosti za stroške v zvezi z zasnovo in funkcionalnostjo zgra.ienih hiš ter kakovostjo opravljenih del, kot tudi glede določb 8. člena, drugega odstavka, 5. in 6. alinee o kontroli in prevzemu del. Družbeni dogovor ni v skladu z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980, saj ne upošteva vseh njegovih usmeritev glede stanovanjske gradnje, ki so obvezne za podpisnike sporazuma, med ka-terimi so izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, kot ludi izvr&ni sveti občinskih skupščin. Če upoštevamo Stevilne načelne in konkretne pripombe na prediog družbenega dogovora, potem ni zadosten argii ment dejstvo, da so drugi udeleženci že podpisali družbeni dogovor. Konferenca delegacij zato predlaga, da Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Center v nadaljnjem po stopku usklajevanja opozori na itevilna odprta vprašanja in vztraja na usklajevanju družbenega dogovora z ome-njenimi zakoni in dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 197&—1900. V Skupščini SR Slovenije je v obravnavi zakon o uprav-ljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišCi. zato bi bilo primerno pofiakati na sprejem tega zakona, ker bodo kot je sedaj znano, njegova načela v nasprotju z dru?benim dogovorom o sodelovanju pri gradnji stanovanjskih sosesk na območjn ljubljanskih občin. V bodoči ureditvi niso več predvidene posebne organizacie, ki se ukvarjajo s prido-bivanjem in urejanjem stavbnih zemljišč. 2e v fazi usklajevanja družbenega dogovora naj bi vključili v usklajevanje teksta tudi SOZD Goienje, saj je projekt celične gradnje mijno vgraditi v proces načrtova-nja in sodelovanja pri gradnji stanovanjskih sosesk na območju ljubljanskih občin. Zaradi tega je predstavnik IS predlagal zboru, da se sklepanje o sprejemu družbenega dogovora odloži in da se pred dokončnim sklepanjem razčistijo sporna vpraSanja. Izvršni svet je zaprosil družbenega pravobranilca sa-moupravljanja IJubljana, da v sklatiu s svojimi pooblastili presodi oz. ocsni skladnost besedila družbenega dogovora z veljaviuini predpisi. Družbeni pravobranilec samouprav-ljanja je dne 9. 2. 1977 podal naslednje mnenje: »Na vaš dopis št. 36-2 76 z dne 4. 1. 1977 sporočamo, da po našem mnenju z družbenim dogovorom o sodelovanju pri gradnji stanovanjskih sosesk na območju ljubtjanskih občin niso kršene samoupravne pravice delovnih ljudi »li oSkodovana družbena lastnina. V smislu člena 143, zlasti pa člena 147 republiške ustavc namreč samoupravne interesne skupnosti, organi dnižbeno političnih skupnosti in drugi organi ali organizacije z druž-benimi dogovori lahko urejajo družbeno ekonomske in druge odnose, ki so širšega pomena za udeležence dogovora. Iz osnutka citiranega dogovora tudi ni zazreti kršitev stanovanjskih predpisov in zato menimo, da je stvar po-sameznih udeležencev ali dogovor podpišejo, v vsakem pri-meru, pa bi predlagatelj, v tem primeiu samoupravne stanovanjska skupnost mesta Ljubljane, morala upoštevati utemeljene pripombe posameznih udeležencev.« Izvršni svet je na 114. seji, dne 2 3 — 1977 obravnaval družbeni dogovor in stališoe oz. oceno družbrnega pravo-branilca samoupravljanja in sprejema podano stališče, i»t» predlaga zboru združenega dela na&lednja dva SKLEP 1. Sprejme se družbeni ilogovor o sodelovanju pri gradnji stanovanjskih sosesk na območju ljubljanjskih občin. 2. Za podpis družbenega dogovora se pooblMti IzvtšbI svet. LJublJana, 2. S. 1977 IZVRSNI SVET