VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v aprilu 2020 .............................................................................................................3 Razvoj vremena v aprilu 2020 ............................................................................................................... 26 Podnebne razmere v Evropi in svetu v aprilu 2020 ............................................................................... 32 Dan Zemlje ............................................................................................................................................ 37 Meteorološka postaja Planina ............................................................................................................... 40 AGROMETEOROLOGIJA 49 Agrometeorološke razmere v aprilu 2020 ............................................................................................. 49 HIDROLOGIJA 55 Pretoki rek v aprilu 2020 ........................................................................................................................ 55 Temperature rek in jezer v aprilu 2020 .................................................................................................. 59 Dinamika in temperatura morja v aprilu 2020 ........................................................................................ 62 Količine podzemne vode v aprilu 2020 .................................................................................................. 68 ONESNAŽENOST ZRAKA 74 Onesnaženost zraka v aprilu 2020 ........................................................................................................ 74 POTRESI 84 Potresi v Sloveniji v aprilu 2020 ............................................................................................................ 84 Svetovni potresi v aprilu 2020 ............................................................................................................... 87 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM V APRILU 2020 88 FOTOGRAFIJA MESECA 94 Fotografija z naslovne strani: Huda pozaba je prizadela cvetoče sadno drevje. Poškodovani cvetovi zgodaj cvetočih breskev, Grosuplje, 12. april 2020 (foto: Iztok Sinjur). Cover photo: Severe spring frost affected flowering fruit trees. Affected peach blossoms, Grosuplje, 12 April 2020 (Photo: Iztok Sinjur). IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana https://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Iztok Slatinšek Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Janja Turšič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V APRILU 2020 Climate in April 2020 Tanja Cegnar prila se dan hitro daljša in moč sončnih žarkov je v drugi polovici meseca že primerljiva z močjo sončnih žarkov v drugi polovici avgusta. Ob mirnih in sončnih dnevih je temperaturna razlika med jutrom in popoldnevom lahko velika. V državnem povprečju je bil april 1,9 °C toplejši od povprečja obdobja 1981–2010, padlo je 31 % normalnih padavin in le aprila 2007 je bilo manj padavin (le 8 % normale) kot tokrat. Sonce je sijalo 65 % več časa kot normalno in april 2020 je bil najbolj sončen vsaj od leta 1961 dalje, torej od takrat, ko imamo primerljiv niz podatkov o razmerah v državnem povprečju. A Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka aprila 2020 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, April 2020 Agencija Republike Slovenije za okolje Za primerjavo uporabljamo povprečje obdobja 1981–2010, ki ga v tekstu označujemo kot normalo. April je bil povsod toplejši kot normalno. Največje je bilo območje z odklonom med 1,5 do 2,5 °C. Večji presežek je bil v sredogorju in gorah, in sicer do 3,1 °C, kraji z najmanjšim presežkom nad normalo (med 1 in 1,4 °C) so bili ponekod na jugu, na Štajerskem in v Pomurju. Padavine so bile izrazito skromne. Razen ponekod v Julijskih Alpah je bila prva tretjina meseca brez padavin. Na Goriškem so dež dočakali šele zadnje dni meseca, a količina padavin je bila prav tam največja; v Novi Gorici so namerili 101 mm. Na večini ozemlja je padlo do 40 mm dežja, najmanj ga je bilo v delu Gorenjske in na Obali, kjer ni padlo niti 10 mm. Padavine so povsod zaostajale za normalo, še najbližje so ji bili v Novi Gorici, kjer so padavine dosegle 96 % normale. Nad tri petine normalnih padavin je bilo v manjšem delu severovzhodne Slovenije. Na več kot polovici ozemlja je padlo od 20 do 60 % normalnih padavin. Pod petino normale so bile padavine v Slovenski Istri, na Krasu, severozahodu Slovenije, v precejšnjem delu Gorenjske in ponekod na Štajerskem. Na državni ravni je bil april 2020 rekordno sončen. Razpon presežkov nad normalo je bil med 45 in 85 %. Najmanjši presežek je bil na jugu države in na vzhodnem delu severne Slovenije, vsaj 70 % presežek pa na območju, ki je potekalo od zahodne proti vzhodni meji prek osrednjega dela države. Ob ohladitvi 14. aprila je ponekod snežinke prineslo do nižin, a sneg je hitro skopnel. Na Kredarici je bila snežna odeja prvi dan mesca debela 345 cm. Na sliki 1 so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Mesec se je začel s hladnim vremenom, a že po treh ali štirih dnevih se je na zahodu države povprečna dnevna temperatura dvignila nad dolgoletno povprečje. Na prehodu iz prve v drugo tretjino meseca je bilo povsod po državi občutno topleje kot normalno, sredi meseca pa nas je zajela močna in kratkotrajna ohladitev, ki ji je sledilo nadpovprečno toplo obdobje, ki se je končalo v začetku zadnje tretjine, ko se je povprečna dnevna temperatura večinoma spustila nekoliko pod normalo, nato so do konca meseca prevladovali nadpovprečno topli dnevi, a presežek nad normalo je bil majhen. V Ljubljani je bila povprečna aprilska temperatura 12,9 °C, kar je 2,1 °C nad normalo, k temu so najbolj prispevali topli popoldnevi, saj so bila jutra sveža. Doslej najtoplejši april je bil leta 2018 s povprečno temperaturo 15,1 °C. Drugi najtoplejši april je bil leta 2007 s 14,6 °C, sledijo april 2000 s 13,6 °C, 2011 s 13,5 °C, 2009 s 13,2 °C in 2014 s 13,1 °C. Najhladnejši je bil april 1958 s 7,6 °C, s 7,8 °C mu je sledil april 1973, 7,9 °C je bila povprečna temperatura aprila 1980, aprila 1956 pa 8,3 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 5,2 °C, kar je 0,5 °C pod normalo. Leta 2018 je bila aprilska povprečna najnižja dnevna temperatura 9,2 °C, kar je največ doslej, pred tem so bila aprilska jutra najtoplejša leta 1961 z 8,5 °C. Najhladnejša so bila aprilska jutra leta 1955 z 2,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 20,1 °C, kar je 4,0 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtoplejši so bili aprilski popoldnevi leta 2018 z 21,6 °C, kar je 5,5 °C nad dolgoletnim povprečjem, drugi najtoplejši aprilski popoldnevi so bili aprila leta 2007 z 21,4 °C. Najhladnejši so bili popoldnevi aprila 1958 z 12,3 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Tako kot drugod po državi je bil april 2020 tudi v visokogorju toplejši od normale. Na Kredarici je bila povprečna mesečna temperatura −1,2 °C, kar je 2,6 °C nad normalo. Doslej najtoplejši april je bil leta 2018 s povprečno mesečno temperaturo 0,7 °C, kar je 4,5 °C nad dolgoletnim povprečjem. Drugi najtoplejši april je bil leta 2007 (0,4 °C), sledil mu je aprila 1961 (−0,8 °C), na četrto mesto se uvršča tokratni april, sledi pa april 2011 (−1,3 °C). Najhladnejša aprila sta bila v letih 1973 in 1980 s povprečno temperaturo −7,4 °C, z −6,7 °C jima je sledil april 1958, leta 1997 je bila povprečna aprilska temperatura −6,5 °C, leta 1982 pa −6,3 °C. Na sliki 2 spodaj sta povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna aprilska temperatura zraka na Kredarici. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje 22 Ljubljana Temperatura ( C) 18 14 10 6 2 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2015 2019 4 Kredarica Temperatura ( C) 0 -4 -8 -12 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v aprilu Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in April Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Največ takih dni je bilo na Kredarici, kjer so jih našteli 25, v Kočevju jih je bilo 16. V Ratečah in Slovenj Gradcu je bilo 15 takih dni, po 11 pa v Postojni in Celju. Na Obali in v Biljah so bili po trije taki dnevi. V prestolnici so bili 4 hladni dnevi, od sredine minulega stoletja je bilo 25 aprilov brez hladnih dni, podatki kažejo, da v zadnjih desetletjih taki dnevi postajajo redkejši. Največ hladnih dni je bilo aprila leta 1955, in sicer 9, po 7 so jih zabeležili v letih 1956 in 1977 (slika 3). 12 Topli Ljubljana 10 Hladni Št. dni 8 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 3. Število toplih in hladnih dni v aprilu Figure 3. Number of cold and warm days in April Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več; aprila so običajno še zelo redki. Aprila 2018 jih je bilo veliko, v tokratnem aprilu smo bili bližje običajnim razmeram. V Novem mestu je bilo 6 takih dni, po 5 jih je bilo v Črnomlju in na Letališču Maribor, po 4 so zabeležili na Bizeljskem in v Celju, po 3 v Biljah, Kočevju in Murski Soboti. V Ljubljani je bilo aprila 2018 kar 10 takih dni, kar je največ doslej, v letošnjem aprilu je bil tak le en dan. V preteklosti je osrednji pomladni mesec največkrat minil brez toplih dni. 5 Agencija Republike Slovenije za okolje 6 Ljubljana Temperatura ( C) 2 Murska Sobota Kredarica -2 -6 -10 -14 -18 -22 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 4. Najnižja izmerjena temperatura v aprilu Figure 4. Absolute minimum air temperature in April 30 Temperatura ( C) 25 20 Ljubljana Kredarica Murska Sobota 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 5. Najvišja izmerjena temperatura v aprilu Figure 5. Absolute maximum air temperature in April April se je začel s hladnim vremenom, Ponekod je bilo v obravnavnem obdobju za ta del leta rekordno hladno. Tako se je najnižje temperatura spustila že prvi ali drugi dan v mesecu, odvisno od prevetrenosti merilnega mesta. Kjer se je ponoči močno ohladilo, je bil dnevni temperaturni razpon velik, tudi nad 15 °C. V Murski Soboti je bilo jutro 2. aprila najhladnejše aprilsko jutro od sredine 20. stoletja; tudi na mariborskem letališču in v Novem mestu v začetku aprila tako nizke temperature zraka nismo beležili več kot 40 let. Več o tem prodoru hladnega zraka najdete v poročilu na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /mraz-30mar-3apr2020.pdf Aprila sta nato sledila še dva prodora hladnega zraka, vendar sta bila oba manj izrazita kot tisti v začetku meseca, zelo blag je bil zadnji. Najnižjo temperaturo zraka ob drugem prodoru hladnega zraka, to je bilo sredi meseca, so večinoma izmerili 15. aprila zjutraj, v termalnem pasu ob sneženju 14. aprila, ponekod drugod pa tudi 16. aprila. Z izjemo dela Primorskem in posameznih krajev v termalnem pasu drugod po državi se je temperatura zraka vsaj enkrat spustila pod ničlo. V nekaterih mraziščih se je ohladilo pod −5 °C, na najvišjih vrhovih Alp pa pod −10 °C. To je sicer nizko za sredino aprila, vendar je bilo v preteklosti sredi aprila tudi že bistveno hladneje. Več o ohladitvi sredi aprila najdete v poročilu na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /mraz-sneg-14–16apr2020.pdf Kot je omenjeno zgoraj, je bilo najbolj mrzlo prvo ali drugo aprilsko jutro. Povsod po državi se je ohladilo pod ledišče. Na Kredarici se je ohladilo na −16,3 °C. V visokogorju smo v preteklosti zabeležili že precej nižjo temperaturo, na Kredarici je bilo najbolj mraz aprila 2003 z −20,2 °C, aprila leta 1956 pa je bilo −19,2 °C. Na merilnih nižinskih merilnih postajah se je ohladilo na −8,5 do −3, na Letališču 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Portorož na −1,6 °C. V Ljubljani je bila najnižja temperatura −3,0 °C. Na sedanji lokaciji merilne postaje je bila najnižja izmerjena aprilska temperatura −5,3 °C iz leta 1956, z −4,6 °C mu sledi april leta 1955, z −3,6 °C leta 1970, z nizko temperaturo pa izstopa tudi april 1977 (−3,3 °C). Na Obali, Goriškem in Postojni je bilo najtopleje 10. aprila. Na Letališču Portorož se je ogrelo na 25,0 °C, v Biljah na 26,5 °C in v Postojni na 23,0 °C. Za primerjavo podatek, da so aprila 2019 na portoroškem letališču izmerili 28,2 °C, kar je aprilski rekord od začetka meritev leta 1987. V Ljubljani je bilo najtopleje 19. aprila, temperatura je dosegla 25,9 °C. Drugod po državi je bilo najtopleje 17. ali 18. aprila. Temperatura je bila od 23,0 °C v Ratečah do 27,0 °C v Novem mestu in Črnomlju. Na Kredarici se je ogrelo na 7,6 °C. Slika 6. Odklon aprilske temperature v letih 1961–2020 na ravni države v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 6. Temperature anomaly at national level in April in the period 19612020 compared with 19812010 normals Povprečna aprilska temperatura se je po izjemno toplem aprilu 2018 v letu 2019 vrnila v meje običajne spremenljivosti, april 2020 pa je potrdil naraščajoči trend. Povsod je bilo topleje kot normalno. Odkloni so bili večinoma od 1 do 3 °C. Največje je bilo območje z odklonom med 1,5 do 2,5 °C. Večji presežek je bil v sredogorju in gorah, in sicer do 3,1 °C, kraji z najmanjšim presežkom nad normalo (med 1 in 1,4 °C) so bili ponekod na jugu, na Štajerskem in v Pomurju. Slika 7. Odklon povprečne temperature zraka aprila 2020 od povprečja 19812010 Figure 7. Mean air temperature anomaly, April 2020 Povprečna aprilska temperatura je bila najnižja v visokogorju, med ostalimi postajami pa je izstopalo Babno Polje (6,8 °C), najvišja je bila povprečna temperatura v Novi Gorici, kjer je mesečno povprečje znašalo 14,7 °C, v Vedrijanu pa 14,6 °C, v Biljah in na Letališču Portorož je bila povprečna temperatura 13,3 °C. 7 Agencija Republike Slovenije za okolje 16 Ljubljana Temperatura ( C) 14 12 10 8 6 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura ( C) 16 Murska Sobota 14 12 10 8 6 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 16 Temperatura ( C) Portorož 14 12 10 8 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2 Kredarica Temperatura ( C) 0 -2 -4 -6 -8 1957 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 14 Temperatura ( C) Celje 12 10 8 6 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 8. Potek povprečne temperature zraka v aprilu Figure 8. Mean air temperature in April 8 Agencija Republike Slovenije za okolje 30 Portorož 25 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 30 20 15 10 0 -5 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 30 Let. Maribor 25 Temperatura ( C) 25 Temperatura ( C) 10 0 30 20 15 10 20 15 10 5 5 0 0 -5 -5 -10 Murska Sobota -10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 30 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 30 Celje 25 Temperatura ( C) 25 Temperatura ( C) 15 5 1 20 15 10 20 15 10 5 5 0 0 -5 -5 -10 Novo mesto -10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 10 30 5 25 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 20 5 -5 Bilje 25 0 -5 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Ljubljana 20 15 10 -10 5 Kredarica -15 0 -20 -5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 9. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka, april 2020. Figure 9. Maximum (red line), mean (black), and minimum (blue) air temperature, April 2020 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 10. Slana je bila aprila pogosta, Grosuplje, 9. april 2020 (foto: Iztok Sinjur) Figure 10. Frost was common in April, Grosuplje, 9 April 2020 (Photo: Iztok Sinjur) Aprila je bila v Murski Soboti povprečna temperatura zraka 11,6 °C, kar je 1,2 °C nad dolgoletnim povprečjem, najtoplejši doslej je bil april 2018 s povprečno temperaturo 15,3 °C, drugi najtoplejši pa je bil april 2000 (13,7 °C). Tudi v Portorožu je bil najtoplejši april 2018 (15,2 °C), med nekaj najtoplejših se na Obali uvrščajo še aprili v letih 2007 (14,7 °C), 1961 (14,4 °C) in 2009 (14,1 °C). V Novem mestu je bila povprečna temperatura 12,2 °C, v doslej najtoplejšem aprilu 2018 je bilo mesečno povprečje 14,7 °C, drugi najtoplejši je bil april leta 2007 s povprečno temperaturo 13,5 °C, leta 2000 je bilo mesečno povprečje 13,4 °C in 2009 13,0 °C. V Celju je bilo mesečno povprečje 10,7 °C, kar je 0,8 °C nad normalo, april 2018 je bil najtoplejši doslej s 13,7 °C, drugi najtoplejši je bil april leta 2000 s 13,1 °C. Najhladnejši april je bil v Murski Soboti in na Obali leta 1997, v Ljubljani in Celju leta 1958, na Kredarici v letih 1973 in 1980 ter v Novem mestu v letih 1983 in 1998. Slika 11. Porazdelitev padavin aprila 2020 Figure 11. Precipitation, April 2020 Aprilska višina padavin je prikazana na sliki 11. Padavine so bile aprila izrazito skromne. Razen ponekod v Julijskih Alpah je bila prva tretjina meseca brez padavin. Na Goriškem so dež dočakali šele zadnje dni meseca, a količina padavin je bila prav tam največja. V Novi Gorici so namerili 101 mm, na Lokvah 90 mm, na Črnem Vrhu nad Idrijo 70 mm. Na večini ozemlja je padlo do 40 mm dežja, najmanj ga je bilo v delu Gorenjske in na Obali, kjer ni padlo niti 10 mm. Med merilne postaje z manj kot 10 mm padavin se uvrščajo Lesce, Bled, Tržič, Breg, Strunjan in Portorož. 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Padavin je bilo povsod manj kot normalno. Še najbližje normali so bili v Novi Gorici, kjer so padavine dosegle 96 % normale. Nad tri petine normalnih padavin je bilo v manjšem delu severovzhodne Slovenije. Na več kot polovici ozemlja je padlo od 20 do 60 % normalnih padavin. Pod petino normale so bile padavine v Slovenski Istri, na Krasu, severozahodu Slovenije, precejšnjem delu Gorenjske in ponekod na Štajerskem. Med kraji z najmanjšim deležem padavin v primerjavi z normalo so Lesce, Bled, Tržič, Breg, Bohinjska Bistrica, Podljubelj, Trenta, Soča, Jelendol, Zgornja Radovna in Bovec. Slika 12. Višina padavin aprila 2020 v primerjavi s povprečjem obdobja 19812010 Figure 12. Precipitation amount in April 2020 compared with normals April je bil na Obali najbolj namočen leta 1970, na Kredarici leta 1956, v Celju leta 1976, v Murski Soboti v letih 1965 in 1994 ter v Novem mestu leta 2002. Najbolj skromen s padavinami je bil april leta 2007, na Kredarici pa tokratni april. Na državni ravni je bil vsaj od leta 1961 najbolj sušen april leta 2007, april 2020 pa se uvršča na drugo mesto najbolj sušnih aprilov. Slika 13. Odklon aprilskih padavin v letih 1961–2020 na ravni države v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 13. Precipitation anomaly at national level in April in the period 19612020 compared with 19812010 normal V Ljubljani so namerili 26 mm padavin, kar je 26 % normalnih aprilskih padavin. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanjem merilnem mestu, je bil najbolj namočen april 1970 z 239 mm padavin, aprila 1985 je padlo 200 mm, v aprilu 1956 186 mm in aprila 1998 180 mm padavin. Najmanj moker je bil april 2007 s 6 mm, sledi april 1955 (16 mm), tokratni april se uvršča na tretje mesto skupaj za apriloma 1949 in 1982 s po 26 mm. 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Bovec Lisca Metlika Lesce Velenje Godnje Krn Breginj Murska Sobota Lendava Ptuj Slovenj Gradec Let. Maribor Solčava Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Laško Sevno Ljubljana Kočevje Babno Polje Nova vas Postojna Portorož Kozina Bilje Vedrijan Lokve Vojsko Kneške Ravne Kobarid Soča Trenta Rateče Kredarica Zg. Jezersko Krvavec Črnivec Povprečje obdobja 1981─2010 Aprila 2020 0 50 100 150 200 Slika 14. Mesečna višina padavin v mm aprila 2020 in povprečje obdobja 1981–2010 Figure 14. Monthly precipitation amount in April 2020 and the 1981–2010 normals Slika 15. Slana na Ljubljanskem barju, 24. april 2020 (foto: Iztok Sinjur) Figure 15. Frost on Ljubljansko barje, 24 April 2020 (Photo: Izrok Sinjur) 12 250 Agencija Republike Slovenije za okolje V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki niso zajete v preglednici 2, so pa tam padavine navadno izdatnejše ali pa skromnejše kot na večini ozemlja. Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, april 2020 Table 1. Monthly meteorological data, April 2020 Postaja Krvavec Brnik Zgornje Jezersko Javorniški Rovt Soča Trenta Kobarid Kneške Ravne Nova vas na Blokah Sevno Solčava Lendava Mačkovci RR RP SD Padavine in pojavi RR RP SD 20 20 4 14 15 4 17 13 4 20 12 4 16 8 2 12 8 3 28 14 3 37 17 3 42 32 4 22 25 3 14 13 3 21 42 4 42 75 5 LEGENDA: − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s padavinami ≥ 1 mm RR RP SD LEGEND: − precipitation (mm) − precipitation compared to the normals − number of days with precipitation Slika 16. Sneženje v Ljubljani, 14. april 2020 (foto: Iztok Sinjur) Figure 16. Snowing, Ljubljana, 14 April 2020 (Photo: Izrok Sinjur) Na naslednji sliki je prikazan potek aprilskih padavin na šestih meteoroloških postajah. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem so bile padavine povsod skromne, na Kredarici rekordno skromne. 13 Agencija Republike Slovenije za okolje 250 Ljubljana Padavine (mm) 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 150 Padavine (mm) Murska Sobota 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 200 Padavine (mm) Celje 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 200 Portorož Padavine (mm) 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 350 Kredarica 300 Padavine (mm) 250 200 150 100 50 0 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 Slika 17. Padavine v aprilu Figure 17. Precipitation in April 14 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016 2020 Agencija Republike Slovenije za okolje Na sliki 18 je shematsko prikazano aprilsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Na državni ravni je bil april 2020 v primerjavi z normalo rekordno sončen. Povsod je sonce sijalo več časa kot normalno, razpon presežkov je bil med 45 in 85 %. Najmanjši presežek je bil na jugu države in na vzhodnem delu severne Slovenije, največji presežek je bil na območju, ki je potekalo od zahodne proti vzhodni meji prek osrednjega dela države, na tem območju so normalno trajanje sončnega vremena presegli za vsaj 70 %. Največ ur sončnega vremena je bilo v Portorožu, in sicer 300, na Stanu je sonce sijalo 299 ur, v Biljah 298 ur. Na Kredarici je bilo najmanj sončnega vremena, le 231 ur. Med nižinskimi merilnimi mesti je bilo najmanj sončnega vremena v Ratečah, le 255 ur. Slika 18. Trajanje sončnega obsevanja aprila 2020 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 18. Bright sunshine duration in April 2020 compared with 19812010 normals V Ljubljani je bil april z 292 urami in 67 % presežkom nad normalo najbolj sončen doslej. April 2007 je 280 urami drugi najbolj sončen, leta 2011 je sonce sijalo 249 ur, april 2018 se s 247 urami uvršča na četrto mesto. Najbolj siv je bil april 1956 s 104 urami sončnega obsevanja, 106 ur je sonce sijalo leta 1989, 107 ur sončnega vremena je bilo v aprilih 1986 in 2004, aprila 1972 pa 116 ur. V Murski Soboti je bil april 2020 z 291 urami enako sončen kot leta 2007, na Kredarici pa se tokratni april z 231 urami uvršča na drugo mesto za aprilom 2007, ko je sonce sijalo 236 ur. Slika 19. Odklon aprilskega trajanja sončnega obsevanja v letih 1961– 2020 na ravni države v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 19. Bright sunshine duration anomaly at national level in April in the period 19612020 compared with the 19812010 normal 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Sončno obsevanje (ura) 300 Ljubljana 250 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 300 Murska Sobota 250 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 Sončno obsevanje (ura) 350 300 Portorož 250 200 150 100 50 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 Sončno obsevanje (ura) 250 Kredarica 200 150 100 50 0 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2005 2009 2012 2016 Sončno obsevanje (ura) 300 Novo mesto 250 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 Slika 20. Število ur sončnega obsevanja v aprilu Figure 20. Bright sunshine duration in hours in April 16 1993 1997 2001 2013 2017 2020 Agencija Republike Slovenije za okolje Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Jasnih dni je bilo aprila 2020 opazno več kot oblačnih. V Biljah in na Obali je bilo 17 jasnih dni, 16 jih je bilo na Bizeljskem, 15 pa v Murski Soboti. Na Kredarici je bilo le 9 takih dni. V Ljubljani (slika 21) je bilo tokrat toliko jasnih dni kot v doslej rekordnem aprilu 2007, in sicer 11, od sredine minulega stoletja je bilo 11 aprilov brez jasnih dni. 20 Ljubljana Jasni Oblačni Št. dni 16 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 21. Število jasnih in oblačnih dni v aprilu Figure 21. Number of clear and cloudy days in April Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Aprila 2020 je bilo takih dni malo. Največ takih dni je bilo v Črnomlju in Kočevju, in sicer 4, drugod od 1 do 3. V Ljubljani sta bila dva oblačna dneva, kar je najmanj od sredine minulega stoletja (slika 21). Po 4 oblačni dnevi so bili v aprilih 1952 in 2007 ter 2015, v aprilih 1972 in 1989 je bilo po 18 oblačnih dni. Povprečna oblačnost je bila med 2 in 4 desetine. Na postajah, kjer ni več vizualnih opazovanj vremena, nimamo več s preteklostjo primerljivega podatka o oblačnosti. Slika 22. Suša, Grosupljska kotlina, 18. april 2020 (foto: Iztok Sinjur) Figure 22. Drought, Grosupeljska kotlina, Ljubljana, 18 April 2020 (Photo: Iztok Sinjur) 17 Agencija Republike Slovenije za okolje 1 14 14 Ljubljana 10 10 10 10 8 8 8 8 6 6 6 6 4 4 4 4 2 2 2 2 0 0 0 1 3 5 7 14 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 14 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 14 Let. Maribor 12 10 10 20 10 8 8 16 8 6 6 12 6 4 4 8 4 2 2 4 2 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 14 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 14 14 Osončenost (ura) 24 Padavine (mm) 12 Osončenost (ura) 14 Celje Novo mesto 12 10 10 10 10 8 8 8 8 6 6 6 6 4 4 4 4 2 2 2 2 0 0 0 1 14 3 5 7 Portorož 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 28 14 Osončenost (ura) 12 Padavine (mm) 12 Osončenost (ura) 12 14 Bilje 24 10 10 20 10 8 8 16 8 6 6 12 6 4 4 8 4 2 2 4 2 0 0 0 1 3 5 7 Padavine (mm) 12 Osončenost (ura) 12 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 12 Osončenost (ura) Padavine (mm) 5 12 0 Padavine (mm) 3 28 Murska Sobota Padavine (mm) Osončenost (ura) 12 Padavine (mm) 12 Osončenost (ura) 12 12 Padavine (mm) 14 14 Kredarica 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 23. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) aprila 2020 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 23. Daily precipitation (blue) in mm and daily bright sunshine duration (yellow) in hours, April 2020 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, april 2020 Table 2. Monthly meteorological data, April 2020 Postaja Kredarica Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce Portorož NV 2513 864 55 533 467 299 175 220 157 242 264 444 187 509 2 TS −1,2 7,9 13,3 10,3 10,3 12,9 12,8 12,2 12,4 10,7 11,6 9,7 11,6 10,5 13,3 TOD 2,6 2,0 1,7 1,9 2,0 2,1 1,9 1,7 1,8 0,8 1,4 1,2 1,2 2,0 1,4 TX 1,8 16,8 21,0 17,8 19,7 20,1 21,0 20,5 20,8 20,6 20,0 18,9 20,2 18,6 20,5 Temperatura TM TAX DT −3,9 7,6 18 −0,4 23,0 18 5,0 26,5 10 2,0 23,0 10 0,8 25,6 17 5,2 25,9 19 4,6 26,5 17 3,8 27,0 17 3,2 27,0 18 1,9 26,4 18 3,2 25,6 17 0,5 24,4 18 2,7 26,8 17 2,7 23,7 18 6,8 25,0 10 TAM DT −16,3 1 −8,1 1 −3,1 2 −8,1 2 −8,0 2 −3,0 2 −5,5 2 −4,9 1 −6,5 2 −6,6 2 −5,5 2 −6,6 2 −7,1 2 −4,8 2 −1,6 2 SM 25 15 3 11 16 4 6 6 9 11 7 15 9 5 3 SX 0 0 3 0 3 1 4 6 5 4 5 0 3 0 1 TD 636 348 77 232 201 103 108 152 162 200 180 242 180 197 90 Sonce OBS RO 231 172 255 155 298 167 285 172 292 176 267 163 Oblačnost PO SO SJ 3,8 3 9 2,3 3,2 3,6 3,7 2,4 2 3 4 2 1 17 14 11 11 16 3,1 4 14 280 291 273 291 164 161 155 3,7 3,2 2,5 2 3 1 10 12 15 300 148 2,7 2 17 RR 16 22 15 34 50 26 16 24 32 20 35 23 28 3 9 RP 11 20 16 28 43 26 22 27 31 29 56 28 54 3 13 Padavine in pojavi SD SN SG SS 7 0 9 30 2 1 1 2 1 0 4 2 1 1 2 0 2 1 3 0 1 1 3 1 1 2 3 0 1 3 0 0 1 4 2 2 3 2 0 1 4 1 0 5 1 0 2 0 3 2 0 0 SSX 345 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 DT 1 1 15 15 15 14 15 15 14 14 Tlak P 750 918 1011 983 989 987 996 958 1017 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka ( C) − temperaturni odklon od povprečja ( C) − povprečni temperaturni maksimum ( C) − povprečni temperaturni minimum ( C) − absolutni temperaturni maksimum ( C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum ( C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 C (TSi 12 C). n TD   (20 C  TSi ) i 1 če je TSi  12 C 19 PP 3,6 6,3 7,6 7,1 7,2 7,2 7,9 7,4 7,9 7,5 7,6 7,3 7,7 7,1 7,8 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje hitrost vetra v m/s Slika 24. Vetrne rože, april 2020 20 Figure 24. Wind roses, April 2020 Agencija Republike Slovenije za okolje Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 24) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. V prvi tretjini aprila so bili odkloni povprečne temperature od −2,3 do 1,5 °C. Padavin ni bilo, je pa bilo zelo veliko sončnega vremena. Sonce je sijalo okoli dvakrat toliko časa kot normalno, presežki nad normalo so bili od 90 do 125 %. Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti temperature zraka, višine padavin in trajanja sončnega obsevanja od povprečja 1981–2010, april 2020 Table 3. Deviations of decade and monthly values of temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1981–2010, April 2020 Postaja Brnik Ljubljana Let. Maribor Portorož Postojna Kočevje Bizeljsko Črnomelj Lesce Novo mesto Rateče Bilje Celje Slovenj Gradec Murska Sobota LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I., II., III., M Temperatura zraka I. II. III. M −0,5 3,0 1,9 1,8 0,7 3,8 2,0 2,1 −0,7 3,7 1,1 1,4 0,0 1,6 1,7 1,4 1,4 3,0 1,9 1,9 −1,6 3,5 1,9 1,5 0,2 3,7 2,1 1,9 −2,0 4,0 2,4 1,8 0,6 3,6 1,8 2,0 −0,6 3,7 2,0 1,7 0,4 4,0 1,7 2,0 1,5 1,7 2,0 1,7 −2,3 2,9 1,2 0,8 −1,3 3,8 1,3 1,2 −1,0 3,6 0,9 1,2 I. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 Padavine II. III. 20 29 35 50 90 68 7 40 6 91 35 112 34 28 41 54 5 4 43 35 7 62 0 58 78 5 54 31 56 108 M 15 26 56 13 28 43 22 31 3 27 20 16 29 28 54 I. Sončno obsevanje II. III. M 222 204 192 215 173 162 143 186 125 133 116 126 170 164 148 172 203 193 225 206 199 192 158 162 170 168 157 153 122 117 125 142 133 127 158 155 171 169 161 155 − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1981–2010 ( C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − tretjine in mesec − mean temperature anomaly ( C) − precipitation compared to the 1981–2010 normals (%) − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) − thirds and month Osrednja tretjina aprila je bila občutno toplejša kot normalno. Na Primorskem je bil odklon med 1,5 in 1,7 °C, drugod pa večinoma od 3 do 4 °C. Padavin je bilo povsod manj kot normalno, porazdeljene so bile zelo neenakomerno, ponekod ni padala niti kaplja, drugod pa so padavine dosegle 90 % normale. Sončnega vremena je bilo več kot običajno, presežek nad normalo je bil od 40 do 90 %. Tudi zadnja tretjina je bila toplejša kot običajno, večina odklonov je bila od 1 do 2,4 °C. Večinoma so padavine zaostajale za normalo, ponekod je padlo le nekaj kapelj, a na nekaterih postajah so bile padavine izdatnejše in v Kočevju ter Murski Soboti so bile celo nekoliko nad normalo. Na Kredarici aprila tla vedno prekriva snežna odeja. Prvi dan meseca je bila snežna odeja debela 345 cm. Aprila je bilo največ snega leta 2001 (7 m), 1977 (690 cm), v aprilih 2018 in 1975 (560 cm), 2009 (555 cm) in 1979 (538 cm). Malo snega je bilo v aprilih 1955 (176 cm), 2002 (195 cm), 1993 (205 cm), 2015 (215 cm); v letih 1959 in 1989 ter 2019 pa 220 cm (slika 25). V drugem delu noči na 14. april je val hladnega zraka dosegel severovzhodni del Slovenije, v dopoldanskih urah pa tudi osrednji in jugozahodni del države. Meja sneženja se je z nadmorske višine 21 Agencija Republike Slovenije za okolje okoli 1800 metrov marsikje hitro spustila do nižin, naprej na vzhodu, nato v južni in osrednji Sloveniji. A sneg je hitro skopnel. 800 Največja višina snega (cm) 700 Kredarica 600 500 400 300 200 100 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 160 Največja višina snega (cm) 140 Rateče 120 100 80 60 40 20 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Največja višina snega (cm) 21 18 Ljubljana 15 12 9 6 3 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 25. Največja višina snega v aprilu Figure 25. Maximum snow cover depth in April 350 Kredarica Debelina snežne odeje (cm) 300 250 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 22 Na sliki 25 je prikazana tudi največja aprilska višina snega v Ratečah in Ljubljani. V Ljubljani je bilo snega le za vzorec, v Ratečah pa je so bila en dan tla pobeljena. V Ljubljani je bila snežna odeja najdebelejša aprila 1952, namerili so 20 cm, sneg je bil prisoten v 22 aprilih, dolgoletno povprečje znaša 2 cm. Slika 26. Dnevna debelina snežne odeje aprila 2020 na Kredarici Figure 26. Daily snow cover depth in April 2020 Agencija Republike Slovenije za okolje 35 Št. dni s snežno odejo 30 Rateče 25 Ljubljana 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 27. Število dni z zabeleženo snežno odejo v aprilu Figure 27. Number of days with snow cover in April Slika 28. Pomladanski sneg, Leskovec pri Krškem, 14. april 2020 (foto: Grega E. Voglar) Figure 28. Spring snow, Leskovec, 14 April 2020 (Photo: Grega E. Voglar) 9 8 Št. dni z nevihto 7 Ljubljana 6 5 4 3 2 1 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 29. Število dni z nevihto ali grmenjem v aprilu Figure 29. Number of days with thunderstorm and thunder in April 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Nevihte so bile aprila redke, večina opazovalnih postaj je poročala o enem ali največ dveh dnevih z opaženo nevihto ali grmenjem. Na Kredarici so zabeležili 9 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. Večinoma pa je bila megla aprila v nižinskem svetu redek pojav. V Kočevju so jo opazili v dveh dnevih, večinoma megle ni bilo le tu in tam se je za krajši čas pojavila enkrat v celotnem mesecu. 15 Ljubljana Št. dni z meglo 12 9 6 3 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 30. Število dni z meglo v aprilu Figure 30. Number of foggy days in April Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bil en dan z meglo, povprečje pa znaša tri dni. Največ dni z meglo je bilo zabeleženih aprila 1952, in sicer 12, brez megle so bili v aprilih 1959, 1984, 1994, 1995 in 1997. Na sliki 31 levo je prikazan povprečni zračni tlak v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Drugi dan meseca se je zračni tlak spustil na 978,8 mb, podobno nizek je bil tudi naslednji dan. Sledilo je naraščanje do 7. aprila, ko je bila z 995,7 mb dosežena najvišja vrednost meseca. Nato je zračni tlak padal vse do 13. aprila, dnevno povprečje je bilo 978,4 mb. Sledila sta še dva krajša porasta, zadnjih pet dni pa se je zračni tlak gibal okoli 975 mb, najnižji je bil 25. aprila s 972,8 mb. Na sliki 31 desno je prikazan potek dnevnega povprečnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Najnižji je bil prvi dan meseca, in sicer 3,6 mb. Ob naraščajočem trendu so bili še padci in porasti, zadnje štiri dni se je vsebnost vodne pare ustalila, najvišji delni tlak vodne pare je bil zadnji dan meseca, dosegel je 11,5 mb. 1000 12 Ljubljana 995 10 Tlak vodne pare (mb) Zračni tlak (mb) Ljubljana 990 985 980 8 6 4 975 2 970 1 3 5 7 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 31. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare, april 2020 Figure 31. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure, April 2020 24 Agencija Republike Slovenije za okolje SUMMARY At the national average, April was 1.9 C warmer than normal, only 31 % of normal precipitation fell and only in April 2007 there was less precipitation (only 8 % of normal) than this time. The sun shone 65 % longer than normal and April 2020 was the sunniest at least since 1961. The largest was the area with temperature anomaly between 1.5 to 2.5 C. In the highlands and mountains the anomaly was up to 3.1 C, on the other hand, in the south of Slovenia, in Štajerska and Pomurje the anomaly was between 1 and 1.4 C. Precipitation was extremely modest. Except in some places in the Julian Alps, the first third of the month was without precipitation. In the Goriška region, it was raining only at the end of the month, but the amount of precipitation was the highest there; in Nova Gorica 101 mm fell. Up to 40 mm of rain fell in most of the territory, and in the part of Gorenjska and on the Coast less than 10 mm fell. Precipitation was below the normal everywhere, the closest to it was in Nova Gorica, where 96 % of normal precipitation fell. Over three-fifths of normal precipitation was reported in a small part of northeastern Slovenia. More than half of the territory reported 20 to 60 % of normal rainfall. Precipitation in Slovenian Istria, the Karst, northwestern Slovenia, a considerable part of Gorenjska and in some places in Štajerska was below one-fifth of the normal. April 2020 was exceptionally sunny. The range of excess above normal was between 45 and 85 %. The smallest surplus was in the south of the country and in the eastern part of northern Slovenia. At least 70 % more sunny weather than normal was in the area that stretched from west to east boarded through the central part of the country. On 14 April it was snowing also in some places in lowlands, but the snow quickly melted. On Kredarica the snow cover was 345 cm thick on the first day of the month. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature ( C) − temperature anomaly ( C) − mean daily temperature maximum for a month ( C) − mean daily temperature minimum for a month ( C) − absolute monthly temperature maximum ( C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum ( C) − number of days with min. air temperature < 0 C − number of days with max. air temperature ≥ 25 C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 25 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V APRILU 2020 Weather development in April 2020 Janez Markošek 1.–3. april Pretežno jasno, zjutraj slana, prvi dan vzhodnik Šibko območje visokega zračnega tlaka je segalo od zahodne Francije do Črnega morja. V višinah je nad naše kraje z vetrovi zahodnih smeri pritekal razmeroma hladen in suh zrak. Prevladovalo je pretežno jasno vreme. Prvi dan je ponekod še pihal veter vzhodnih smeri. Jutra so bila hladna, marsikje je bila slana. Čez dan je bilo postopno topleje, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 12 do 17 °C. 4. april Pretežno jasno, v notranjosti občasno zmerno oblačno, severovzhodnik, šibka burja Nad srednjo Evropo se je krepilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je z vetrovi severnih smeri pritekal občasno bolj vlažen zrak. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, drugod delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Predvsem popoldne je pihal veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 13 do 16, na Primorskem do 19 °C. 5.–8. april Jasno, zjutraj slana in pozeba, vzhodnik, šibka burja Nad vzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, ki se je v drugi polovici obdobja razširilo tudi nad srednjo in zahodno Evropo. V višinah je prevladoval šibak severni do vzhodni veter, pritekal je postopno toplejši in suh zrak (slike 1–3). Prevladovalo je jasno vreme, pihal je veter vzhodnih smeri, na Primorskem povečini šibka burja. Jutra so bila hladna, marsikje je bila slana in pozeba. Najhladneje je bilo 8. aprila, ko so bile najnižje jutranje temperature v mraziščih na Notranjskem do −9 °C. Najvišje dnevne temperature pa so bile večinoma od 16 do 20, na Primorskem do okoli 22 °C. 9.–12. april Pretežno jasno, zadnji dan jugozahodnik, toplo V območju visokega zračnega tlaka se je nad našimi kraji ob šibkih vetrovih zadrževal topel in suh zrak (slike 4–6). Zadnji dan je območje visokega zračnega tlaka nad zahodno in srednjo Evropo oslabelo. Prevladovalo je pretežno jasno vreme. Zadnji dan je zapihal jugozahodni veter. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile večinoma od 20 do 26 °C. 13. april Delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, popoldne v Prekmurju plohe, jugozahodnik Nad severno Evropo je bilo ciklonsko območje, hladna fronta se je od severa bližala Alpam. Pred njo je nad naše kraje z jugozahodnimi vetrovi pritekal postopno bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo z občasno povečano oblačnostjo. Popoldne so bile v Prekmurju kratkotrajne plohe. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 23 °C. 14. april Oblačno s padavinami, ki sredi dneva povsod ponehajo, meja sneženja ponekod do nižin, burja Nad severno Evropo je bilo ciklonsko območje, izrazita hladna fronta se je v prvi polovici dneva ob jugozahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije. Za njo se je iznad zahodne Evrope nad Alpe in Panonsko nižino širilo območje visokega zračnega tlaka (slike 7–9). Do jutra so padavine zajele večji 26 Agencija Republike Slovenije za okolje del Slovenije. Hladilo se je, meja sneženja se je ponekod v vzhodni, osrednji in južni Sloveniji spustila do nižin. Sredi dneva so padavine povsod ponehale, zgodaj popoldne je bilo še nekaj krajevnih ploh, tudi ob morju. Popoldne se je delno zjasnilo. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. V večjem delu Slovenije je padlo od 5 do 15 mm padavin, manj v zahodni in severovzhodni Sloveniji. Popoldanske temperature so bile od 5 do 10, na Primorskem do 15 °C. 15. april Jasno, zjutraj ponekod megla, sprva šibka burja, slana in pozeba Območje visokega zračnega tlaka je segalo od Irske do Črnega morja. V višinah je s šibkimi severozahodnimi vetrovi pritekal suh zrak. Jasno je bilo, zjutraj je bila po nekaterih nižinah megla. Šibka burja na Primorskem je dopoldne ponehala. Jutro je bilo mrzlo, najnižje jutranje temperature so bile od −6 do 0, nekoliko topleje je bilo v višjih legah in krajih z burjo. Najvišje dnevne temperature pa so bile od 12 do 16 °C. 16.–18. april Pretežno jasno, občasno koprenasta oblačnost, jugozahodnik Nad srednjo Evropo in Balkanom je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka. V višinah je z vetrovi zahodnih smeri pritekal postopno toplejši in razmeroma suh zrak. Prevladovalo je pretežno jasno vreme, le prvi in tretji dan je bilo občasno na nebu precej visoke, koprenaste oblačnosti. Pihal je jugozahodni veter. Postopno je bilo topleje, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 19 do 27 °C. 19. april Sprva pretežno jasno, popoldne na severu in vzhodu pooblačitve s plohami in nevihtami, vetrovno Nad severno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, od severovzhoda se je Panonski nižini in zahodnemu Balkanu bližala hladna fronta. V višinah jo je spremljala dolina s hladnim zrakom. Dopoldne je bilo v severovzhodni Sloveniji spremenljivo oblačno s posameznimi plohami, drugod je bilo še pretežno jasno. Popoldne in zvečer se je v severni in vzhodni Sloveniji pooblačilo in začele so se pojavljati plohe in nevihte, ki so se nadaljevale tudi v noč. Drugod po državi je bilo suho vreme. Zapihal je okrepljen severovzhodni veter, na Primorskem ponoči šibka do zmerna burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 26 °C. 20. april Pretežno oblačno, popoldne od severovzhoda delne razjasnitve, zmerna do močna burja Iznad srednje Evrope se je nad zahodni Balkan širilo območje visokega zračnega tlaka, hladna fronta se je pomaknila nad kraje zahodno in južno od nas (slike 10–12). Pretežno oblačno je bilo, do jutra je dež povsod ponehal. Popoldne se je od severovzhoda delno zjasnilo. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 16, na Primorskem do 20 °C. 21. april Sprva zmerno do pretežno oblačno, popoldne razjasnitve, severovzhodnik, zmerna do močna burja Nad severno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, v višinah je z vetrovi vzhodnih smeri pritekal postopno bolj suh zrak. Sprva je bilo zmerno do pretežno oblačno, popoldne se je zjasnilo. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 13 do 18, na Goriškem in ob morju do 20 °C. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje 22.–24. april Pretežno jasno, vetrovno, postopno topleje Nad srednjo Evropo in Balkanom je bilo območje visokega zračnega tlaka, ki je zadnji dan oslabelo. V višinah je z vetrovi severnih do vzhodnih smeri pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, zadnji dan je bila občasno na nebu visoka, koprenasta oblačnost. Sprva je na Primorskem pihala šibka do zmerna burja, ki je drugi dan do večera ponehala. V notranjosti je pihal vzhodni veter, zadnji dan popoldne pa je ponekod zapihal jugozahodnik. Postopno je bilo topleje, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 20 do 25 °C. 25. april Pretežno jasno, popoldne spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami Nad severovzhodno Evropo se je poglobilo ciklonsko območje, ki je segalo tudi proti srednji Evropi. V višinah se je od severa približala dolina s hladnim zrakom, ozračje je postalo nestabilno (slike 13–15). Dopoldne je bilo pretežno jasno, popoldne pa delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. V severni, vzhodni in delu osrednje Slovenije so nastale krajevne plohe. Ponoči so se pojavljale tudi drugod. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 25 °C. 26. april Delno jasno, sredi dneva in popoldne krajevne plohe Nad južno polovico Evrope je bilo območje enakomernega zračnega tlaka. Nad nami je pihal zahodni veter. Sprva je bilo pretežno oblačno, zjutraj je rahel dež povsod ponehal. Čez dan je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, sredi dneva in popoldne so bile v zahodni, osrednji in južni Sloveniji krajevne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile 17 do 22 °C. 27.–28. april Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo popoldne in zvečer krajevne plohe, jugozahodnik Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo plitvo ciklonsko območje, v višinah je z zahodnimi vetrovi pritekal vlažen zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Prvi dan pozno popoldne in zvečer so bile plohe v Pomurju in delu Štajerske, drugi dan sredi dneva in popoldne pa predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 24 °C. 29. april Pretežno oblačno s pogostimi padavinami in posameznimi nevihtami, krajevni nalivi Nad večjim delom Evrope je bilo ciklonsko območje. V višinah je z vetrovi zahodnih smeri pritekal vlažen zrak (slike 16–18). Pretežno oblačno je bilo s pogostimi padavinami, vmes so bile tudi posamezne nevihte, predvsem v južni in zahodni Sloveniji nekatere z močnejšimi nalivi. Najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 20 °C. 30. april Delno jasno, popoldne krajevne plohe, proti večeru pooblačitve in ponoči dež, jugozahodnik Nad severozahodno Evropo je bilo ciklonsko območje, hladna fronta je dosegla Alpe, pred njo je z jugozahodnimi vetrovi pritekal potopno bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, popoldne so bile krajevne plohe. Proti večeru se je od zahoda pričelo oblačiti, padavine so se od zahoda ponoči razširile na vso Slovenijo. Ponekod je pihal jugozahodni veter, zvečer ob morju jugo. Najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 21 °C. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Polje tlaka na nivoju morske gladine 5. 4. 2020 ob Slika 2. Satelitska slika 5. 4. 2020 ob 14. uri 14. uri Figure 2. Satellite image on 5 April 2020 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 1 April 2020 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 5. 4. 2020 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on 5 April 2020 at 12 GMT Slika 4. Polje tlaka na nivoju morske gladine 10. 4. 2020 Slika 5. Satelitska slika 10. 4. 2020 ob 14. uri ob 14. uri Figure 5. Satellite image on 10 April 2020 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 10 April 2020 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 10. 4. 2020 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on 10 April 2020 at 12 GMT 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Polje tlaka na nivoju morske gladine 14. 4. 2020 Slika 8. Satelitska slika 14. 4. 2020 ob 14. uri ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 14 April 2020 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 14 April 2020 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 14. 4. 2020 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on 14 April 2020 at 12 GMT Slika 10. Polje tlaka na nivoju morske gladine 20. 4. 2020 Slika 11. Satelitska slika 20. 4. 2020 ob 14. uri ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 20 April 2020 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 20 April 2020 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 20. 4. 2020 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 20 April 2020 at 12 GMT 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Polje tlaka na nivoju morske gladine 25. 4. 2020 Slika 14. Satelitska slika 25. 4. 2020 ob 14. uri ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 25 April 2020 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 25 April 2020 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 25. 4. 2020 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on 25 April 2020 at 12 GMT Slika 16. Polje tlaka na nivoju morske gladine 29. 4. 2020 Slika 17. Satelitska slika 29. 4. 2020 ob 14. uri ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 29 April 2020 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 29 April 2020 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 29. 4. 2020 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on 29 April 2020 at 12 GMT 31 PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V APRILU 2020 Climate in the World and Europe in April 2020 Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v aprilu 2020 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru projekta Copernicus – storitve na temo podnebnih sprememb. Slika 1. Odklon temperature aprila 2020 od aprilskega povprečja obdobja 1981–2010 (vir: Copernicus, Climate Change Service/ECMWF) Figure 1. Surface air temperature anomaly for April 2020 relative to the April average for the period 1981–2010. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. Slika 2. Odklon povprečne evropske mesečne temperature od povprečja obdobja 1981–2010, aprilski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 2. Monthly global-mean and European-mean surface air temperature anomalies relative to 1981–2010, from January 1979 to April 2020. The darker coloured bars denote the April values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. Povprečna aprilska temperatura je bila nad normalo v več zahodnoevropskih državah (slika 1). V Franciji je bil april od leta 1900 le dvakrat toplejši kot tokrat. O znatnem temperaturnem presežku nad 32 Agencija Republike Slovenije za okolje normalo so poročali tudi v Švici. Drugod po Evropi so bile temperaturne razmere manj izstopajoče. Na vzhodu celine je bilo večinoma hladneje kot normalno. Precej nad normalo je bila temperatura nad večino Sibirije, v severni in obalnem delu osrednje Grenlandije, delih Antarktike, na obalah Aljaske in nad Arktičnim oceanom. Velik pozitivni odklon je bil tudi v Mehiki, delih osrednje in severozahodne Afrike ter zahodne Avstralije. Precej pod normalo je bila temperatura v osrednji Kanadi. Hladneje kot normalno je bilo tudi ponekod drugod, vključno z deli južne in jugovzhodne Azije, kjer je bilo nekoliko hladneje kot normalno. Večina površine oceanov je bila nadpovprečno topla. Slika 3. Drseče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 3. Running twelve-month averages of global-mean and European-mean surface air temperature anomalies relative to 1981–2010, based on monthly values from January 1979 to April 2020. The darker coloured bars are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2019. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. Aprila 2020 je bila povprečna svetovna temperatura precej nad dolgoletnim povprečjem. Na svetovni ravni je bil april 2020:   0,7 °C toplejši od aprilskega povprečja v obdobju 1981–2010; 0,01 °C hladnejši od aprila 2016, ki je najtoplejši april; 33 Agencija Republike Slovenije za okolje  za 0,08 °C toplejši od aprila 2019, ki je tretji najtoplejši april. Povprečna evropska temperatura je bolj spremenljiva od povprečne svetovne temperature. V evropskem povprečju so največji odkloni opazni v zimskem času, ko se lahko vrednosti iz meseca v mesec močno razlikujejo (slika 2). V Evropi je bila povprečna temperatura aprila 2020 le za 0,6 ºC višja kot normalno. Slika 4. Odklon povprečne dvanajstmesečne temperature glede na povprečje obdobja 1981–2010 v obdobju od maja 2019 do aprila 2020. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 4. Surface air temperature anomaly for May 2019 to April 2020 relative to the average for 1981–2010. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF V dvanajstmesečnem povprečju od maja 2019 do aprila 2020 je bila povprečna temperatura na svetovni ravni:      0,65 ºC nad normalo; opazno nad normalo na severu Aljaske, skrajnem severovzhodu Kanade, nad osrednjo in severno Sibirijo, nad Arktičnim oceanom in od tam proti severu ter tudi nad Rossovo ledeno ploščo na Antarktiki; nadpovprečna skoraj nad vso Evropo; nadpovprečna nad večino kopnega in oceanov; ponekod tudi podpovprečna, najbolj opazno nad osrednjo Kanado in ponekod nad oceani večinoma južne poloble. Doslej najtoplejše dvanajstmesečno obdobje je bilo od oktobra 2015 do septembra 2016 s povprečno temperaturo 0,66 ºC nad normalo. Če želimo razmere primerjati s predindustrijsko dobo, moramo odklonu od obdobja 1981–2010 prišteti 0,63 °C. Zadnje dvanajstmesečno obdobje je bilo na svetovni ravni skoraj 1,3 ºC toplejše od predindustrijske dobe. Evropska povprečna temperatura je bolj spremenljiva od svetovne, a je zanesljivost zaradi boljše pokritosti ozemlja z meritvami večja. Povprečna dvanajstmesečna temperatura v zadnjih dvanajstih mesecih v Evropi je 1,6 ºC nad povprečjem obdobja 1981–2010. Padavine Aprila 2020 so bili hidrološki kazalci v večjem delu Evrope pod normalo, saj so bile padavine, relativna vlažnost in vlažnost tal pod normalo v širokem pasu, ki je iznad Irske segal nad Veliko Britanijo in od tam nad južno Francijo ter naprej proti vzhodu nad Ukrajino in južno Rusijo. 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Drugače je bilo na Iberskem polotoku, kjer so bili hidrološki kazalci nad normalo. V zahodni Franciji, delih Skandinavije, na Finskem in v Grčiji so padavine presegle normalo. Moski led Aprila 2020 je bila površina morskega ledu na Arktiki 13,5 milijonov km2, kar je 1,2 milijona km2 oz. 8 % pod aprilskim povprečjem. Od začetka primerljivih meritev je to tretja najmanjša površina, najmanjša je bila aprila 2019, druga najmanjša pa aprila 2016. Slika 5. Levo: povprečni ledeni pokrov aprila 2020. Oranžna črta označuje rob povprečnega aprilskega območja ledu v obdobju 1981–2010. Desno: odklon arktičnega morskega ledu glede na aprilsko povprečje obdobja 1981– 2010 (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF). Figure 5. Left: Average Arctic sea ice cover for April 2020. The thick orange line denotes the climatological sea ice edge for April for the period 1981–2010. Right: Arctic sea ice cover anomalies for April 2020 relative to the April average for the period 1981–2010. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. Arktično območje morskega ledu je navadno največje marca in najmanjše septembra. V zadnjih desetletjih je opazen izrazit trend krčenja v vseh mesecih leta, a najbolj očitno septembra. Najhitrejše je bilo krčenje v zadnjem desetletju prejšnjega in v začetku tega stoletja. Najmanjše območje pokrito z morskim ledom je bilo septembra 2012, septembra 2019 pa tretje najmanjše. Površina antarktičnega morskega ledu aprila 2020 je bila 6,7 milijone km2, kar je 0,5 milijona km2 oziroma 7 % manj kot normalno, vendar več kot v zadnjih treh aprilih. Spremembe v površini antarktičnega morskega ledu so tekom leta večje kot na Arktiki. Prav tako ni jasnega trenda, saj prevladuje spremenljivost. Obdobja z nadpovprečno veliko morskega ledu so bila v letih od 2007 do 2009 in od 2013 do 2015. Zadnja štiri leta je morski led tudi okoli Antarktike pod dolgoletnim povprečjem, vendar je zadnjih nekaj mesecev površina spet bližje normale. Na Antarktiki je najmanj morskega ledu februarja, najmanj ga je bilo februarja 2018. September je navadno mesec z največjo površino morskega ledu, zgodilo pa se je že, da je bilo največ morskega ledu oktobra oz. avgusta. Morski led na obeh polarnih območjih ima pomembno vlogo v podnebnem sistemu. Nanj vplivajo temperatura zraka in vode, veter in morski tokovi. Prisotnost morskega ledu ima velik vpliv na vodo pod njim in zrak nad njim. Zmanjšanje ledenega morskega pokrova omogoči večjo absorpcijo sončnih žarkov v oceanu in več dolgovalovnega sevanja iz oceana v ozračje, kar lahko vodi k dodatni izgubi 35 Agencija Republike Slovenije za okolje morskega ledu. Ta povratna zanka je glavni vzrok pospešenega segrevanja severnega polarnega območja v primerjavi z ostalim svetom. Zato je ključno spremljati spremembe ledenega pokrova na obeh polarnih območjih, saj je ledeni pokrov občutljiv pokazatelj podnebnih sprememb na polarnih območjih, ki bodo lahko imele dolgoročne posledice na podnebje tudi izven polarnega območja. Slika 6. Antarktični ledeni morski pokrov aprila 2020, oranžna črta označuje povprečno lego roba morskega ledu v aprilskem povprečju obdobja 1981–2010. Desno: odklon arktičnega morskega ledu od aprilskega povprečja obdobja 1981–2010. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. Figure 6. Left: Average Antarctic sea ice cover for April 2020. The thick orange line denotes the climatological ice edge for April for the period 1981–2010. Right: Antarctic sea ice cover anomalies for April 2020 relative to the April average for the period 1981–2010. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. 36 DAN ZEMLJE Earth Day 2020 Tanja Cegnar an Zemlje smo 22. aprila obeležili že petdesetič zapored. V minulih desetletjih so številne akcije prispevale k izboljšanju stanja okolja, omenimo le čiščenje in zbiranje odpadkov, ki so jih malomarneži odvrgli v naravo, marsikje so pogozdovali in tako prispevali k blaženju podnebnih sprememb ter izboljšanju kakovosti okolja. Meteorologi smo v preteklosti skupaj z društvom Planet Zemlja pripravljali Eko konference, na katerih smo okoljske probleme osvetljevali z vidika različnih gospodarskih sektorjev. Letos so se zaradi pandemije dejavnosti skoraj povsod po svetu preselile na medmrežje. D Letošnja tema so bile podnebne spremembe; ob svetovnem dnevu meteorologije in svetovnem dnevu voda jih je kot izredno perečo problematiko izpostavila tudi Svetovna meteorološka organizacija. Tematika podnebnih sprememb si je utrla pot vse do najvišjih političnih ravni. Velika večina programov in ukrepov naslavlja potrebo po zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, saj ozračje ne pozna meja in izpusti kjerkoli na svetu prinašajo posledice za ves svet. Manj pozornosti je namenjene prilagajanju na podnebne spremembe, tudi nevladne organizacije govorijo skoraj izključno le o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Ignoriranje ukrepov za prilagajanje v eni državi večinoma ne škoduje drugim, zato smo pri prilagajanju prepuščeni predvsem sami sebi. Tudi če na svetu povsem ukinemo izpuste toplogrednih plinov, se bo ozračje še nekaj časa segrevalo. Intenzivnost in pogostost ter trajanje nevarnih vremenskih dogodkov se bo stopnjevalo. Na državni ravni nujno potrebujemo ukrepe, ki bodo zmanjšali ranljivost na take dogodke. V Sloveniji, ki velja za z vodo bogato državo, suša skoraj vsako leto ogroža pridelek, spomladanska pozeba ob zgodnejšem cvetenju zaradi mile zime zdesetkala pridelek sadja. Zaradi suše in sončnega vremena se spopadamo s požari v naravnem okolju. Gozdove nam poleg škodljivcev, ki bolje uspevajo v toplem podnebju, ogrožajo vetrolomi. Poleti povzročajo škodo vročina, toča in nalivi. Izdelati in uveljavljati učinkovite in premišljene ukrepe za prilagajanje je zahtevnejše, kot govoriti o potrebi po zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Potreben je interdisciplinaren pristop, temeljito poznavanje dogajanja in medsebojnih povezav dogajanja v naravi, a tudi človekovih posegov v naravno okolje. Kljub moderni tehnologiji in znanju postajamo vse bolj ranljivi, saj imamo vedno več infrastrukture, naši procesi pa so vse bolj optimizirani, torej prilagojeni na povprečne razmere, zato nas vsako večje odstopanje od običajnega prizdene in ogroža. Narava odpušča napake počasi, kar je dokazala doslej največja ozonska luknja marca in aprila 2020 nad severnim polom. Znanstveniki so še v začetku leta poudarjali pozitivne učinke Montrealskega protokola z dopolnili ter vse manjšo ozonsko luknjo nad Antarktiko. Nad Antarktiko smo bili septembra priča za tamkajšnje območje redkega pojava nenadnega stratosferskega ogrevanja, zato se ozonska luknja ni razvila do običajne velikosti in intenzitete. Nad Arktiko smo bili zadnjič priča intenzivnemu izginjanju ozona spomladi 2011, od takrat pa tako intenzivnega pojava na severu planeta ni bilo, saj je ozonska luknja značilna za Antarktiko. Pa se je letos ozonska luknja nad Arktiko kljub temu pojavila in to večja kot kadarkoli prej. Pandemija COVID-19 je razgalila veliko šibkih točk sodobne družbe. Več kot polovica svetovnega prebivalstva živi v mestih, torej na območjih velike koncentracije prebivalstva, kjer je tveganje za prenos bolezni večje, saj je težje ohranjati varno razdaljo med posamezniki. Javni prevoz se je v času pandemije izkazal za tveganega in so ga marsikje preventivno začasno ukinili. Tako so se lastna prevozna sredstva v času epidemije izkazala za najvarnejši in pogosto edini možni način prevoza. Nenadoma se je zaradi omejitve gibanja močno razmahnilo delo od doma in samo upamo lahko, da bo ta oblika dela tudi v 37 Agencija Republike Slovenije za okolje prihodnje pogostejša, kot je bila pred pandemijo. Ker so tudi v preteklosti velike epidemije pustile svoj pečat na urbanističnih rešitvah in arhitekturi, lahko pričakujemo, da bodo izkušnje pridobljene pri premagovanju pandemije vplivale na bodočo urbanistično in arhitekturno zasnovo urbanih središč, verjetno v smeri večjih odprtih javnih površin. Verjetno bo v javnih stavbah več samodejno odpirajočih se vrat in senzorjev, ki bodo zmanjšali potrebo po fizičnem dotiku. Poleg tega se je pokazala ranljivost oskrbovalnih verig in izpostavile so se šibke točke globalizacije. Pokazalo se je, da je ključna samooskrba s strateškimi dobrinami, med katerimi je poleg zaščitne opreme na prvem mestu hrana. Večino držav je pandemija zajela nepripravljenih in jim je vsaj v začetnih tednih primanjkovalo zaščitne opreme, saj so bile glede nje vsaj na začetku skoraj povsem odvisne od uvoza. Težave so se pokazale tudi pri dobavi nekaterih drugih dobrin; motnje in podražitve pa so dosegle tudi proizvodnjo in trgovino živil. Življenje se nam je korenito spremenilo in to je priložnost za solidarnost, razumevanje, pozitivno razmišljanje in iskanje rešitev. V tem smislu moramo razumeti tudi pozive generalnega sekretarja ZN Antónia Guterresa k solidarnosti in tolerantnosti, ko je v svojem odzivu na COVID-19 poudaril, da bi se na pandemijo lahko učinkoviteje odzvali, če bi bil napredek pri doseganju Trajnostnih razvojnih ciljev in Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah večji. V preteklosti je znižanju izpustov toplogrednih plinov v času gospodarskih kriz sledil hiter ponovni porast, taka je bila tudi izkušnja po gospodarski krizi, ki se je sprožila leta 2008. Upajmo, da se bo človeštvo tokrat odločilo za trajnejši in podnebju prijazen gospodarski razvoj ter na ravni posameznikov okolju prijaznejše obnašanje. Močno je bilo prizadeto gospodarstvo in najtežje si bodo opomogle najrevnejše države. Ker se je povpraševanje po nafti močno zmanjšalo, so njene cene strmoglavile. Satelitske meritve so pokazale veliko zmanjšanje onesnaženosti zraka na območjih, kjer so veljali strogi ukrepi za preprečevanje širjenja epidemije. Svetovna meteorološka organizacije je objavila oceno, da so se zaradi ukrepov ob pandemiji izpusti toplogrednih plinov po svetu prvič po drugi svetovni vojni opazno zmanjšali, seveda pa to ne bo zadostovalo za doseganje zastavljenih podnebnih ciljev brez trajnostnih sprememb in zmanjšanja izpustov tudi po koncu pandemije. Slika 1. Potek ravni CO2 na observatoriju Mauna Loa na Havajih, vir NOAA Figure 1. CO2 levels at Mauna Loa Observatory, source: NOAA Zmanjšani izpusti toplogrednih plinov kot posledica ukrepov za zajezitev pandemije ne morejo biti nadomestilo za zmanjševanje izpustov v skladu s Pariškim sporazumom. Po podatkih NOAA je bilo aprilsko povprečje ravni CO2 na observatoriju Mauna Loa na Havajih leta 2019 413,33 ppm, letos pa 416,21 ppm. Biosfera na kopnem podobno količino CO2, kot jo veže, nato sprosti v sezonskem ciklu, zato ravni CO2 na svetovni ravni naraščajo do aprila ali maja. Ta naravni cikel je večji kot zmanjšanje izpustov zaradi tokratne upočasnitve gospodarstva. 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Ob tem se spomnimo na začetne scenarije, ki jih je v začetku stoletja za projekcije podnebnih sprememb uporabljal Medvladni odbor o podnebnih spremembah. Scenariji so temeljili na družbeno-gospodarskih predpostavkah. Kasneje so klimatologi scenarije izpustov toplogrednih plinov prevedli v spremembe sevalne bilance, saj je družbeno-gospodarski razvoj težje predvidljiv od predvidljivosti obnašanja ozračja. A vrnimo se k prvotnim scenarijem, ki so za laično javnost bolj razumljivi od sprememb v sevalni bilanci zemeljskega površja. Čeprav so v zadnjih desetletjih izpusti toplogrednih plinov naraščali po scenariju »poslujemo tako kot običajno«, torej k globalni gospodarski rasti, bo sedanja pandemija nedvomno pustila globok pečat na družbenem in gospodarskem razvoju svetovne družbe. Eden izmed prvotnih scenarijev je izpostavljal do narave prijazen in regionalno usmerjen razvoj, torej tudi večjo mero samooskrbe regij. Bo sodobna tehnologija in vse večja zmogljivost telekomunikacij pomagala, da se bo ta scenarij, ki se je še do pred nekaj tedni zdel povsem utopičen, v prihodnje vsaj deloma odražal tudi v usmeritvah svetovnega razvoja? Meritve so pokazale, da se je na območjih, kjer so bili ukrepi za zajezitev zelo koreniti, onesnaženost zraka začasno močno zmanjšala. Rezultati opazovanj, ki sta jih opravila NASA in program Storitve spremljanja ozračja Copernicus, so pokazale, da so bile ravni NO2 med ukrepi za zamejitev epidemije na Kitajskem znatno nižje kot običajno. V Italiji je bilo opaženo zmanjšanje ravni tega onesnaževala v tednih upočasnitve dejavnosti, a izpostaviti je potrebno, da je v severni Italiji vsako pomlad opazen upad ravni NO2, saj so vremenske razmere spomladi ugodnejše za mešanje ozračja kot pozimi, manjši pa so tudi izpusti. V ozračju NO2 navadno ostane manj kot dan. Znižale so se tudi ravni PM2,5, ki je po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije med najpomembnejšimi onesnaževali glede na vpliv na zdravje. Slika 2. Slika onesnaženosti zraka z NO2 nad Sredozemljem in večjim delom Evrope januarja in v marca 2020, največja razlika je opazna nad Padsko nižino in severnim Jadranom, vir: Evropska vesoljska agencija - ESA Figure 2. NO2 levels in January and March 2020, source: ESA Podobno velik okoljski problem, kot so podnebne spremembe, so tudi odpadki in izguba biotske raznovrstnosti. Zato morajo biti ukrepi za blaženje podnebnih sprememb usklajeni z ukrepi za ohranjanje biotske raznovrstnosti in reševanjem problema odpadkov ter trajnostnim upravljanjem z vodnimi viri. 39 METEOROLOŠKA POSTAJA PLANINA Meteorological station Planina Mateja Nadbath okratna meteorološka postaja je v občini Postojna, pogosto je imenovana tudi Planina pri Rakeku zaradi razločevanja, ker je v Sloveniji precej krajev s tem imenom. Postaja je padavinska. V občini je poleg te še padavinska postaja v Razdrtem in samodejna ter podnebna postaja v Postojni; vse so del državne meteorološke mreže. T Postaja Planina je na nadmorski višini 462 m, postavljena je na južnem delu Planinskega polja, na vznožju osojnega pobočja. Opazovalni prostor je ob opazovalčevem dvorišču. V okolici je opazovalčeva hiša, travniki in gozd. Postaja je na tem mestu od aprila 2000, junija 2018 smo dežemer prestavili za nekaj metrov proti jugu (sliki 1 in 2). Pred aprilom 2000 so bile večje selitve opazovalnega prostora v letih 1913, 1915 in 1951. Slika 1. Geografska lega postaje Planina, ortofoto 2017–19 (vir: Atlas okolja1) Figure 1. Geographical location of station Planina, ortophoto 2017–19 (from Atlas okolja) Prva meteorološka opazovanja so iz oktobra 1894, postaja je bila pri gradu Haasberg (slike 3, 4 in 5). V začetku smo merili le višino padavin, julija 1895 smo začeli z meritvami temperature zraka, februarja 1896 pa še z višino snežne odeje. Podnebna postaja je v Planini delovala do konca novembra 1988. V tem času so bila opazovanja nekajkrat prekinjena, to je bilo januarja 1896, od junija do decembra 1919, od julija 1920 do maja 1921 in od avgusta do oktobra 1970. Med drugo svetovno vojno, ko je večina ostalih postaj prenehala z opazovanji, je meteorološka postaja v Planini delovala. Zato so ta opazovanja še posebej dragocena. 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Konec aprila 2000 je v Planini začela z delom padavinska postaja, brez ene same prekinitve je aktivna še danes. Na tovrstni postaji vsako jutro ob 7. uri (ob 8. uri po poletnem času) merimo višino padavin in snežne odeje, ves čas pa opazujemo meteorološke pojave. Slika 2. Opazovalni prostor postaje Planina slikan februarja 2003, desno, in novembra 2018, spodaj (arhiv ARSO) Figure 2. Observing site of station Planina, photo taken in February 2003, right, and in November 2018, below (archive ARSO) Slika 3. Skica meteorološke postaje Planina, narisana septembra 1897, ko je bila v bližini gradu Haasberg. Instrumente so prestavili leta 1904 in 1910, kar so popravili tudi na skici. Postaja je bila na tem mestu do leta 1913 (arhiv ARSO) Figure 3. Sketch of meteorological station in Planina made in September 1897 (archive ARSO) 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Skica lege meteorološke postaje iz leta 1937, označena je z rdečo piko. Zanimivost na skici je prikaz obsega Kraljevine Italije, kot jezik je segala vse do gradu Haasberg (arhiv ARSO). Figure 4. Sketch of station's location in Planina in year 1937 (archive ARSO) Slika 5. Prvo poročilo o višini padavin in pojavih s postaje Planina oktobra 1894, postaja se je takrat imenoval Haasberg (arhiv ARSO) Figure 5. First report of precipitation observations in Planina in October 1894, at that time station was called Haasberg (archive ARSO) Letos je točno 20 let, odkar je 23. aprila 2000 Andrej Milavec začel z delom na padavinski postaji Planina kot prostovoljni meteorološki opazovalec. Opazovanja opravlja še danes. Prvi meteorološki opazovalec je bil Josef Kucler, vrtnar pri gradu Haasberg, opazoval je od oktobra 1894 do konca maja 1904. Od junija 1904 je vse do konca oktobra 1908 meritve opravljal Martin Pinter, do sredine avgusta 1910 pa je z njimi nadaljeval Wenzel Reš. Jurij Konec – Georg Konetz je bil opazovalec od avgusta 1910 do konca januarja 1915. Februarja 1915 je meteorološka opazovanja ponovno prevzel Martin Pinter in jih opravljal vse do konca januarja 1951. Franc Žitko pa je opazovanja na postaji vršil od februarja 1951 do novembra 1988. Za opis padavinskih razmer v Planini in okolici smo uporabili vse razpoložljive izmerjene in digitalizirane podatke postaje. Podatki o višini padavin so zbrani za obdobji oktober 1894–november 1988 in od maja 2000 do danes. Snežno odejo smo začeli meriti februarja 1896. Temperaturo zraka s suhim termometrom smo v Planini merili od julija 1895 do novembra 1988, ekstremna termometra 42 Agencija Republike Slovenije za okolje 3000 2700 2400 2100 1800 1500 1200 900 600 300 0 1895 1899 1903 1907 1911 1915 1919 1923 1927 1931 1935 1939 1943 1947 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 padavine (mm) (maksimalni in minimalni) sta bila na postaji od maja 1952 do novembra 1988. Za obdobje ko ni bilo opazovanj, avgust–oktober 1970 in december 1988–december 1990, smo za potrebe analize interpolirali mesečne in letne vrednosti višine padavin, trajanja snežne odeje in povprečne temperature zraka. Padavinske razmere so prikazane s povprečnimi vrednostmi tridesetletja 1961–1990, to obdobje imenujemo primerjalno ali referenčno, in povprečjem zadnjih 19 let, to je 2001–2019. Poleg letnih, sezonskih in mesečnih povprečij so podane še izredne vrednosti obravnavane spremenljivke. Spremenljivost podnebja prikazujeta primerjava povprečij 1961–1990 in 2001–2019 ter petletno drseče povprečje izrisano na grafih (sprememba ni nujno statistično značilna). Slika 6. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1895–2019 ter dolgoletni povprečji (2001–2019 zelena črta in 1961–1990 siva črta ) v Planini, razpoložljivi podatki Figure 6. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1895–2019 and mean long-term values (2001–2019 green line and 1961–1990 grey line) in Planina, available data Planina z okolico dobi na leto v povprečju 1795 mm padavin, to je povprečna vrednost obdobja 1961– 1990. V zadnjih devetnajstih letih pa je letna količina padavin narasla, povprečje je 1933 mm (slika 6). Največ padavin smo namerili leta 1937, 3038 mm, med zbranimi letnimi podatki je na drugem mestu leto 2014, z 2653 mm. Najmanj letnih padavin smo namerili leta 1942, 1061 mm, drugo najbolj suho je bilo do sedaj leto 1945, s 1112 mm. Leta 2019 je padlo 1627 mm padavin. 1931–1960 1941–1970 1951–1980 1961–1990 2001–2019 2020 padavine (mm) 600 500 400 300 200 100 0 pomlad spring poletje summer jesen autumn zima winter Slika 7. Povprečna višina padavin po letnih časih in obdobjih ter izmerjena v zimi 2019/20 v Planini Figure 7. Mean seasonal precipitation per periods and measured in winter 2019/20 in Planina 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Med letnimi časi2 je v Planini najbolj namočena jesen, primerjalno povprečje je 516 mm, sledita ji poletje in pomlad, zima dobi najmanj padavin, zimsko primerjalno povprečje je 491 mm (sliki 7 in 8). V obdobju 2001–2019 so bila povprečja za vse letne čase višja, izjema je poletje, ki je postalo tudi letni čas z najmanjšim povprečjem padavin. pomlad spring poletje summer jesen autumn zima winter padavine (mm) 1800 1500 1200 427 429 415 545 519 451 450 396 1931–1960 467 384 549 516 608 478 449 396 380 431 438 446 1941–1970 1951–1980 1961–1990 2001–2019 900 600 300 0 Slika 8. Povprečna višina padavin po obdobjih in po letnih časih v Planini Figure 8. Mean precipitation per periods and seasons in Planina Od vseh letnih časov smo najmanj padavin namerili pozimi 1974/75, 122 mm, največ pa jeseni 1933, 1089 mm (preglednica 1), le tri mm manj, to je 1086 mm, smo v Planini namerili jeseni 1926. 1931–1960 1941–1970 1951–1980 1961–1990 2001–2019 2020 padavine (mm) 210 180 150 120 90 60 30 0 J F M A M J J A S O N D Slika 9. Mesečna povprečna višina padavin po obdobjih in izmerjena leta 2020 v Planini Figure 9. Mean monthly precipitation per periods and monthly precipitation in 2020 in Planina November je, s 192 mm padavin. mesec z najvišjim povprečjem primerjalnega obdobja v Planini (slika 9). V zadnjih devetnajstih letih je novembrsko povprečje višje in je 209 mm, najbolj namočen mesec v tem obdobju pa je september s povprečjem 214 mm. Najnižje povprečje padavin v obdobju 1961–1990 ima februar, 111 mm. V obdobju 2001–2019 pa je najnižje povprečje junija in julija, 127 mm. Ob primerjavi mesečnih povprečij obdobja 1961–1990 z obdobjem 2001–2019, so povprečja v zadnjem obdobju višja januarja, februarja, marca, maja, septembra, oktobra, novembra in decembra; nižja pa so aprila, junija, julija in avgusta. 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Aprila 2020 je v Planini padlo 33 mm padavin, kar je komaj petina dolgoletnega povprečja za omenjeni mesec, ki je 158 mm; povprečje v obdobju 2001–2019 je 136 mm (slika 9). Če primerjamo aprilske dolgoletne povprečne vrednosti, je najvišje povprečje v obdobju 1961–1990, najnižje pa iz obdobja 1931–1960. Aprilska najvišja izmerjena višina padavin med vsemi zbranimi podatki je 372 mm iz leta 1922, le 2 mm pa je celem aprilu padlo leta 2007 (sliki 10 in 12). 400 padavine (mm) 350 300 250 200 150 100 50 1895 1900 1905 1910 1915 1920 1925 1930 1935 1940 1945 1950 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 2020 0 Slika 10. Aprilska višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1895–2020 ter primerjalni povprečji (2001–2019 zelena črta in 1961–1990 siva črta ) v Planini, razpoložljivi podatki Figure 10. Precipitation in April (columns) and five-year moving average (curve) in 1895–2020 and mean reference values (2001–2019 green line and 1961–1990 grey line) in Planina, available data Lesce Letališče Portorož Bohinjska Češnjica Letališče J. P. Ljubljana Bilje Bizeljsko Kredarica Letališče Cerklje Krvavec Celje Medlog Lendava Rateče Šmartno pri Sl. Gradcu Malkovec Topol pri Medvodah Novo mesto Ljubljana Bežigrad Grosuplje Murska Sobota Dobliče Planina Razdrto Postojna Letališče E. R. Maribor Maribor Vrbanski plato Vogel Babno Polje Nova vas (Bloke) Polički Vrh Kočevje Vojsko Nova Gorica 3 0 9 10 14 15 16 16 20 20 20 20 21 22 23 23 24 24 26 26 28 32 33 34 34 35 40 40 41 42 44 40 50 54 60 padavine (mm) 101 80 Slika 11. Mesečna višina padavin aprila 2020 na izbranih postajah v primerjavi s Planino Figure 11. Monthly precipitation in April 2020 on chosen stations and in Planina 45 100 Agencija Republike Slovenije za okolje Ne samo v Planini, aprila 2020 je v Sloveniji padlo malo padavin (slika 11). Izmed vseh postaj, ki merijo padavine, smo največ padavin namerili v Novi Gorici, 101 mm. Po višini padavin so bile tej postaji najbližje Lokve, kjer smo namerili 90 mm. Na vseh ostalih postajah smo namerili manj padavin, najmanj v Lescah, 3 mm, na Bledu pa 4 mm. 596 padavine (mm) 600 Slika 12. Mesečna najvišja in nanižja višina padavin v obdobju oktober 1894–april 2020 v Planini, razpoložljivi podatki Figure 12. Maximum and minimum monthly precipitation in October 1894–April 2020 in Planina, available data 500 372 400 300 200 100 0 J F M A M J J A S O N D V obdobju oktober 1894–april 2020 je bila med zbranimi podatki v Planin najvišja mesečna višina padavin izmerjena oktobra 1907, 596 mm, novembra 2000 pa smo namerili, le malenkost manj, 593 mm. Manj kot en mm ali povsem brez padavin pa so minili januar 1989, oktober 1965 in december 2016 (slika 12 in preglednica 1). 200 100 171 153 padavine (mm) 150 140 117 100 87 112 100 115 85 89 78 80 143 število dni 157 50 58 60 40 85 84 53 52 33 35 30 34 36 29 20 0 0 J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S O N D Slika 13. Dnevna najvišja višina padavin po mesecih (leva) in mesečno število dni s padavinami 50 mm ali več v obdobju oktober 1894–april 2020, razpoložljivi podatki Figure 13. Maximum daily precipitation per month (left) and monthly number of days with precipitation 50 mm or more in October 1894–April 2020 Dnevna najvišja višina3 padavin je bila v Planini izmerjena 19. septembra 2010, 171 mm (slika 13, levo). Od zbranih dnevnih izmerkov padavin v obdobju oktober 1894–april 2020 dnevna višina padavin še ni presegla 200 mm, 100 mm ali več smo do sedaj izmerili 34-krat, nad 50 mm padavin pa smo zabeležili v 607 dneh. Najpogosteje smo tako obilne dnevne padavine izmerili oktobra in novembra, 85 oz. 84krat, najbolj redko pa smo jih zabeležili v aprilu, do sedaj je bilo to 29-krat (slika 13 , desno). 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Aprilska najvišja dnevna višina padavin je 85 mm, izmerili smo jo kar v treh dneh, 28. aprila 2017, 7. aprila 1967 in 28. aprila 1907. Aprila 2020 je največ padavin v enem dnevu padlo zadnji dan meseca, izmerili smo 18 mm. število dni / snežna odeja (cm) 140 120 100 80 60 40 20 1897 1902 1907 1912 1917 1922 1927 1932 1937 1942 1947 1952 1957 1962 1967 1972 1977 1982 1987 1992 1997 2002 2007 2012 2017 0 Slika 14. Letno število dni s snežno odejo4 (krivulja) in dolgoletni povprečji (2001–2019 zelena črta, 1961–1990 siva črta) ter najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1897–2019 v Planini, razpoložljivi podatki Figure 14. Annual snow cover duration (number of days, curve) and mean reference values (2001–2019 green line, 1961–1990 grey line) and maximum depth of total snow cover (columns) in 1897–2019 in Planina, available data V Planini snežna odeja leži v dolgoletnem povprečju 52 dni na leto, v obdobju 2001–2019 pa le še 39 dni. Med zbranimi podatki najbolj izstopata leti 1917, ko je snežna odeja ležala najdlje, 99 dni, in leto 1989, ko je v celem letu sneg obležal le za dva dneva (slika 14, preglednica 1). Najdebelejšo snežno odejo smo v Planini izmerili v dneh od 15. do 17. februarja 1952, 140 cm. Vsaj pol metrsko snežno odejo smo zabeležili še v 31 letih od 95 let za katere imamo podatke. Nazadnje je bila tako visoka snežna odeja leta 2018. Najnižja snežna odeja je bila izmerjena leta 1949, 7 cm (slika 14). Za leto 1989, ko je bila marsikje po Sloveniji snežna odeja zelo pičla, s postaje Planina nimam podatka o najvišji snežni odeji. Bel božič smo v Planini imeli 28-krat od 98 božičev, za katere imamo podatke. Najdebelejša snežna odeja na božični dan je bila leta 1963, 47 cm. 40 temperatura (°C) 30 Slika 15. Mesečna povprečna temperatura zraka obdobja 1961–1990 (rdeča črta), najvišja (temno rdeča črta) in najnižja temperatura zraka obdobja maj 1952– november 1988 v Planini Figure 15. Mean monthly air temperature 1961–1990 (red line) and monthly maximum (dark red line) and minimum air temperature in May 1952– November 1988 in Planina 20 10 0 -10 -20 -30 J F M A M J J A S O N D 47 Agencija Republike Slovenije za okolje V Planini je povprečna letna temperatura zraka obdobja 1961–1990, 8,6 °C. Najtoplejši mesec leta je julij, s povprečjem 17,8 °C, najhladnejši pa januar, povprečje je −0,9 °C. V obdobju maj 1952– november 1988 je bila najvišja temperatura zraka izmerjena 6. julija 1957, 36,7 °C. Najbolj mrzlo pa je bilo 15. februarja 1956, izmerili smo −27,7 °C (slika 15). Aprilska povprečna temperatura zraka obdobja 1961–1990 je točno 8,0 °C. Najvišjo aprilsko temperaturo smo izmerili leta 1968, 25,7 °C, najnižjo pa leta 1956, −8,2 °C. Viri in opombe 1. Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2017–19, orthophoto from 2017–19 2. Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar Dnevna višina padavin je merjena ob 7. uri zjutraj in je 24-urna vsota padavin; višina je pripisana dnevu meritve. Dan s snežno odejo je, kadar snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora. 3. 4. Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk na postaji Planina v obdobju oktober 1894–april 2020, za snežno odejo februar 1896–april 2020, razpoložljivi podatki Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly, and daily values of chosen meteorological parameters on station Planina in October 1894–April 2020, snow cover data from February 1896 onwards, available data največ maximum letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) pomladna višina padavin (mm) precipitation in spring (mm) leto / datum year / date najmanj minimum leto / mesec year / month 3038 1937 1061 1942 827 1937 188 1944 poletna višina padavin (mm) precipitation in summer (mm) 790 1926 179 2012 jesenska višina padavin (mm) precipitation in autumn (mm) 1089 1933 157 1908 1031 1935/36 122 1974/75 596 okt. 1907 0 jan. 1989, okt. 1965, dec. 2016 zimska višina padavin (mm) precipitation in winter (mm) mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) najvišja letna višina snežne odeje (cm) maximum annual snow cover depth (cm) najvišja višina novozapadlega snega (cm) maximum fresh snow cover depth (cm) letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover 171 19. sept. 2010 — — 140 15.–17. feb. 1952 7 1949 93 4. mar. 1970 — — 99 1917 2 1989 SUMMARY In Planina is precipitation station. It is in western part of Slovenia, on elevation of 462 m. Station was established in October 1894. Since 23rd April 2000 Andrej Milavec has been meteorological observer on the station. 48 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V APRILU 2020 Agrometeorological conditions in April 2020 Ana Žust pril se je pridružil nadpovprečno toplim mesecem leta 2020. Povprečna mesečna temperatura zraka se je v večjem delu Slovenije gibala med 10 in 13 °C kar je 1 do 2 °C nad dolgoletnim povprečjem. Vsote efektivne temperature zraka nad pragoma 0 in 5 °C so povsod po Sloveniji za več deset stopinj C presegle dolgoletno povprečje, celo nad pragom 10 °C so bila odstopanja med 20 in 50 °C (preglednica 4). Ne glede na to, so prvo polovico meseca zaznamovale ohladitve, ki so povzročile za ta čas leta izjemno nizke temperature zraka. Ponekod so se spustile več stopinj °C pod ničlo. S tem je april še pridodal k temperaturnemu neravnovesju, kakršnemu smo bili priča skoraj vso zimo in zgodnjo pomlad. Temperaturni prag 5 °C je bil zelo zgodaj presežen, v osrednji Sloveniji že zadnji dan januarja, na Primorskem pa teden dni prej, 25. januarja. Temperaturni prag je bil presežen teden dni prej kot na primer v predhodnem letu 2019. A Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, april 2020 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, April 2020 Postaja pov. Bilje 3,9 Celje 2,7 Cerklje - let. 3,1 Črnomelj 2,7 Gačnik 2,5 Godnje 3,9 Ilirska Bistrica 3,1 Kočevje 2,6 Lendava 2,8 Lesce - let. 2,9 Maribor - let. 3,1 Letališče JP Ljubljana 3,0 Ljubljana 2,9 Malkovec 3,2 Murska Sobota 2,9 Novo mesto 3,1 Podčetrtek 2,8 Podnanos 4,7 Portorož - let. 4,1 Postojna 2,8 Ptuj 2,7 Rateče 2,4 Ravne na Koroškem 2,6 Rogaška Slatina 2,9 Šmartno /Sl.Gradec 2,6 Tolmin 3,4 Velike Lašče 2,8 Vrhnika 3,1 I. dekada max.  5,0 39 3,5 27 3,9 31 3,3 27 3,1 25 4,9 39 4,2 31 3,2 26 3,3 28 3,6 29 3,8 31 4,0 30 3,7 29 3,8 32 3,5 29 3,7 31 3,4 28 7,0 47 5,4 41 3,9 28 3,2 27 3,1 24 3,5 26 3,5 29 3,7 26 4,5 34 3,5 28 3,9 31 pov. 2,1 2,0 2,5 2,0 1,5 2,2 1,9 1,7 1,8 1,9 2,2 2,2 2,1 2,5 1,9 2,1 1,6 2,9 2,2 1,8 1,9 1,3 1,3 1,8 1,5 2,1 2,0 2,3 II. dekada max. 3,0 3,1 3,8 3,1 2,2 2,8 2,5 2,6 3,1 2,4 4,2 3,3 3,4 4,1 3,4 3,4 2,6 4,5 3,1 2,3 3,8 1,9 1,7 3,2 2,0 4,0 2,7 3,1 49  21 20 25 21 15 22 19 17 19 19 22 22 21 25 19 21 16 29 22 18 19 13 13 18 15 21 20 23 III. dekada pov. max. 2,1 4,4 1,7 2,3 2,1 3,9 1,8 3,2 1,3 1,7 2,0 3,7 1,6 2,1 1,5 2,4 1,6 2,2 1,5 2,1 1,9 3,0 1,9 2,9 1,9 2,9 2,1 3,3 1,7 2,5 1,9 3,0 1,4 1,7 2,5 4,9 2,2 5,0 1,5 2,0 1,7 2,7 1,2 1,7 1,3 1,5 1,7 2,4 1,4 1,8 2,1 5,2 1,7 2,5 1,8 2,7  21 17 21 18 13 20 16 15 16 15 19 19 19 21 17 19 14 25 22 15 17 12 13 17 14 21 17 18 mesec (M) pov. max.  2,7 5,0 80 2,1 3,5 64 2,6 3,9 78 2,2 3,3 66 1,8 3,1 53 2,7 4,9 81 2,2 4,2 66 1,9 3,2 58 2,1 3,3 63 2,1 3,6 63 2,4 4,2 72 2,4 4,0 70 2,3 3,7 69 2,6 4,1 77 2,2 3,5 65 2,4 3,7 71 1,9 3,4 58 3,4 7,0 101 2,8 5,4 85 2,0 3,9 61 2,1 3,8 63 1,6 3,1 50 1,7 3,5 52 2,1 3,5 64 1,8 3,7 55 2,5 5,2 76 2,2 3,5 65 2,4 3,9 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Mesec dni prezgodnje cvetenje predpomladanskih rastlin je opozarjalo na prezgodnje notranje rastne premike pri sadnem drevju. Več kot tri tedne prezgodaj, že v zadnji tretjini februarja, so zacvetele marelice na Primorskem, kmalu zatem tudi na toplejših legah v celinskem delu Slovenije. Sadjarji so bili ob tem zaskrbljeni, kajti v občutljivih razvojnih fazah odpiranja cvetnih brstov se okvirne kritične temperature zraka za njihovo preživetje, gibljejo od – 3 °C v zgodnejših fenološki fazah odpiranja brsta (stadij balončka), do −2 °C v fazi odprtih cvetov. V fazi odcvetanja in mladih oplojenih plodičev so kritične temperature zraka le malo pod ničlo. Še bolj občutljiva sta kaki in aktinidija in tudi mladi poganjki vinske trte, ki jih poškodujejo temperature le malo pod 0 °C. Za sadno drevje po vsej državi je bil usoden niz ohladitev med 30. marcem in 3. aprilom, ko so se nočne in jutranje temperature zraka spustile od −2.5 °C pa vse do −6 °C, ponekod tudi pod to vrednost. Na Primorskem so pozeble marelice, ki so bile tedaj že v fazi mladih oplojenih plodičev ter breskve v polnem cvetenju. Prizadete so bile zlasti ravninske lege in nižji deli Vipavske doline, Goriške in Goriških Brd. Na Vipavskem so pozebli tudi odprti cvetovi zgodnjih češenj. Na srečo tedaj ta sadna vrsta še ni splošno cvetela. Na nižinskih legah so bili ogroženi tudi cvetovi jablan, in hrušk, skoraj povsem so pozebli kakiji in aktinidije. Pozeba je poškodovala sadno drevje tudi drugod po državi, še posebno prizadete so bile nižinske lege v Posavju, kjer so pozebli tudi tudi mladi poganjki pri vinski trti in listi akacije in oreha. Med med 14. in 16. aprilom je sledil ponoven niz ohladitev, ko je pozeba pobrala še tiste sadne cvetove, ki so prejšnje pozebe, tedaj še v zgodnejših fazah razvoja, preživeli na vzhodu in severovzhodu države. Prizanesla pa je Primorski. Na udaru so bile jablane, ki so v tem času že polno cvetele. Preživelo je le sadno drevje, kjer so izvajali protipozebno zaščito in visokodebelni kmečki sadovnjaki, ki so spričo počasnejšega fenološkega razvoja ohladitve dočakali v zgodnejših, manj občutljivih, razvojnih fazah. Slika 1. Pogled na Slovenijo prek sušnega uporabniškega servisa in sušnega kazalca vlažnosti tal (SWI) v začetku (levo) in ob koncu aprila 2020 (desno) Figure 1. Soil water Indeks (SWI) at the beginning of April (left) and at the end of April 2020 (riht) across Slovenia as presented by Drought User Service April pa ni izstopal le zaradi pomladanskih ohladitev. Poseben je bil tudi zaradi sušnih razmer, ki so se iz začetnega sušnega stanja v zimskem obdobju krepile vso zgodnjo in polno pomlad. V aprilu je bilo sicer nekaj prehodov hladnih front, vendar je večinoma padlo manj kot 30 mm dežja, Na zahodu Slovenije, natančneje na Obali in na severnem Primorskem, pa v mesecu in pol ni padlo skoraj nič padavin. Vegetacijsko obdobje, ki se dogovorno prične z aprilom, se je pričelo s precejšnjim vodnobilančnim primanjkljajem v južnem delu Slovenije, na obalnem območju, Dolenjskem ter v Beli Krajini (preglednica 2, objavljena v biltenu št. 3). V teku meseca se je primanjkljaj še nekoliko povečal, saj je je izhlapevanje v aprilu pogosto preseglo 3 mm vode na dan, na Primorskem se je povzpelo tudi do 5 mm in več izhlapele vode na dan (preglednica 1), kar je držalo meteorološko vodno bilanco v stalnem v primanjkljaju. Cel april skupaj je izhlapelo od 50 mm v hribovitih predelih do 80 mm na Primorskem. Vodnobilančni primanjkljaj se je povečal, najbolj na Primorskem in Goriškem (65 do 76 mm), nekoliko manj pa v drugih delih Slovenije (preglednica 2). 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Dekadna in mesečna meteorološka vodna bilanca za april 2020 in za obdobje mirovanja (od 1. do 30. aprila 2020) Table 2. Ten days and monthly climatological water balance in April 2020 and for the dormation period (from April 1 to April 30, 2020) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v aprilu 2020 Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec Bilje −38,5 −21,2 −6,2 −65,9 −65,9 Ljubljana −29,2 −9,6 −6,1 −44,9 −44,9 Novo mesto −30,8 −6,8 −10,7 −48,3 −48,3 Celje −27,0 −0,7 −15,6 −43,3 −43,3 Šmartno Slovenj Gradec −26,3 −1,0 −6,4 −33,7 −33,7 Maribor – let. −30,7 −0,2 −6,1 −37,0 −37,0 Murska Sobota −28,9 −10,1 −1,4 −40,4 −40,4 Portorož – let. −40,7 −20,6 −14,6 −75,9 −75,9 (1. 4. – 30. 4. 2020) Sušne razmere opisujemo tudi z sušnim indeksom (SWI), ki prikazuje stanje vlažnosti tal s pomočjo podatkov daljinskega zaznavanja in sicer z dnevnimi odstopanji vlažnosti tal od dolgoletnega povprečja. Na sliki 1, (levo) so prikazana območja s sušnimi razmerami, ki so bila zaznana v začetku aprila v večjem delu države razen v delu osrednje in mestoma jugozahodne Slovenije. Do konca aprila so se sušne razmere razširile skoraj na vso državo. Za kratek čas so ob sicer skromnih padavinah sredi in ob koncu meseca popustile le v delu severovzhodne Slovenije in tudi na Primorskem (slika 1, desno); rumeni odtenki na slikah pomenijo negativno odstopanje oziroma bolj sušno stanje kot običajno. Stanje kazalca vlažnosti tal (SWI) za katerikoli datum in katerokoli lokacijo v Sloveniji, kakor tudi za širše območje Podonavja, oziroma Evrope, si lahko ogledate na https://droughtwatch.eu/. Čeravno skromne padavine v aprilu so občasno le izboljšale vodno oskrbo rastlin. Ozelenila se je pokrajina, izpralo se je obilje cvetnega prahu smreke in drugih iglavcev, divjega kostanja, cipresovk in oreha. Travne bili niso bile več uvele, opazno so porasle v višino, sklop travne ruše pa je vseeno ostal redek. Popravilo se je tudi stanje posevkov ozimnih in jarih žit. V naravnem okolju se je zmanjšala požarna ogroženost, opomogla so si tudi mlada drevesa in gozdna podrast, gozdovi so hitro ozeleneli. Tudi spremenljivost temperature tal je v zgodnji pomladi je običajno velika. V marcu smo se soočali s prehitrim segrevanjem tal, kar je vzpodbujalo k prezgodnji setvi vrtnin. V začetku aprila, sočasno z nizom vdorov hladnega zraka, pa so se tla občutno ohladila. Najnižje temperature tal v setveni globini so se ponekod pustile skoraj do ničle ali pa so ostale le malo nad njo (preglednica 3). V drugi polovici aprila so se tla ponovno ogrela, povprečna temperatura tal v setveni globini se je gibala med 13 in 16 °C. Najnižje temperature tal pa so le izjemoma še padle pod 10 °C. S povprečno temperaturo nad 8 °C so tla v zadnji tretjini aprila dejansko postala primerna sajenje krompirja na prosto brez prekrivanja, pričela pa se je tudi setev koruze. Koruza je toplotno zahtevnejša kultura, temperatura tal ob setvi mora biti vsaj 15 °C. 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, april 2020 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, April 2020 Postaja I. dekada Tz5 Bilje II. dekada Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max III. dekada Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max mesec (M) Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 13,6 13,4 23,0 20,7 5,0 6,5 16,6 16,5 24,2 22,2 9,3 10,7 18,6 18,3 26,3 23,5 11,6 12,9 16,3 16,0 Bovec - let. 9,6 9,5 16,5 15,1 2,9 3,7 13,5 13,2 20,1 17,9 7,8 8,9 15,6 15,4 21,9 19,9 10,2 11,1 12,9 12,0 Celje 9,0 9,0 14,3 12,8 4,9 5,9 12,7 12,4 17,5 15,8 7,8 8,9 14,7 14,5 19,0 17,5 10,7 11,5 12,1 11,0 10,6 10,3 24,9 19,4 −0,1 3,0 15,1 14,7 27,7 22,9 4,8 7,1 17,2 16,9 28,2 23,2 7,4 10,5 14,3 13,0 Črnomelj 9,0 9,0 14,7 13,5 4,8 5,5 13,2 13,0 18,1 16,9 8,3 9,0 14,9 14,8 18,4 17,5 11,3 11,9 12,4 12,0 Gačnik 9,9 9,7 19,0 15,7 2,4 4,6 13,5 13,2 19,9 17,2 5,0 7,4 13,8 13,5 18,7 16,5 8,2 10,1 12,4 12,0 Ilirska Bistrica 7,6 7,5 12,1 10,7 3,2 4,4 10,2 10,0 13,7 12,6 6,8 7,6 12,2 12,0 15,0 14,3 8,7 9,5 10,0 9,0 Lesce - let. 8,2 8,2 12,5 12,3 4,4 4,6 11,0 11,0 14,0 13,9 7,3 7,5 12,4 12,4 15,1 14,9 9,6 9,8 10,5 10,0 Maribor - let. 9,5 9,1 22,5 17,6 1,4 3,4 14,3 13,8 26,3 21,4 2,7 5,5 15,5 15,1 26,4 21,6 5,1 8,0 13,1 12,0 Maribor-Vrbanski Plato 9,5 9,0 21,5 16,8 0,4 2,5 14,1 13,5 25,6 20,6 3,5 6,0 15,8 15,3 27,1 22,1 5,6 8,1 13,1 12,0 Murska Sobota 9,3 9,3 16,6 15,3 3,4 4,2 13,7 13,6 19,4 18,1 6,4 7,2 15,0 14,9 20,0 18,9 9,9 10,7 12,7 12,0 9,2 9,2 17,5 15,0 2,1 4,0 13,5 13,3 22,1 18,8 5,6 7,3 16,4 15,9 23,3 20,0 9,3 11,0 12,9 12,0 11,6 11,7 14,5 14,2 9,0 9,6 14,1 14,1 16,2 15,9 11,9 12,4 16,2 16,1 19,0 18,5 13,7 14,0 14,0 13,0 Cerklje - let. Novo mesto Portorož - let. LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( C) Tz5 max Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( C) −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( C) * −ni podatka Tz5 min Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( C) −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, april 2020 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, April 2020 Postaja I. II. Portorož-letališče 113 133 Bilje Tef > 0 °C III. M Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. Tef > 10 °C III. M Vm 152 398 33 63 83 102 248 33 26 35 52 113 38 1069 490 135 Tef od 1. 1. 2020 > 0 °C > 5 °C > 10 °C 122 127 151 399 52 72 77 101 249 51 32 27 51 109 46 970 439 121 Postojna 85 105 116 305 59 41 55 66 162 57 6 13 16 35 18 697 245 35 Kočevje 60 110 121 291 37 18 64 71 154 39 1 24 24 48 26 631 241 54 Rateče 52 91 97 239 62 13 44 47 103 49 0 7 7 14 8 378 112 14 Lesce 81 114 122 316 60 36 66 72 174 59 6 27 24 57 35 599 222 57 Slovenj Gradec 62 114 117 292 37 18 66 67 151 36 2 26 23 51 28 559 194 51 Brnik 75 114 128 317 44 33 67 78 178 49 3 27 28 59 31 615 236 59 106 138 145 389 67 58 88 95 240 65 17 45 45 106 51 883 396 119 Novo mesto 91 133 135 359 43 45 85 85 216 46 9 44 39 92 38 834 383 113 Črnomelj 84 144 153 382 56 39 95 103 237 58 5 54 53 113 51 906 445 156 Celje 69 121 131 320 18 26 73 81 180 23 3 32 35 70 26 725 302 75 Ljubljana LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1981–2010) − ni podatka Tef > 0 C Tef > 5 C Tef > 10 C 53 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 C Agencija Republike Slovenije za okolje RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: (Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 C, 5 C, 10 C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth ( C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth ( C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth ( C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY In April several cold air intrusions were recorded, which caused significant drop of temperature. Freezing temperatures coincided with the flowering of several species of fruit trees, resulting in severe spring frost and great economic damage to fruit growing sector across the whole country. Furthermore, in april also drought conditions were observed which resulted from the intensification of severe winter and early spring drought conditions. In April mainly less than 30 mm of rain was recorded. That was not enough to improve the soil water deficit, rain just temporarily improved the water supply of the surface soil layer. The exception was of the coastal area, where the drought conditions severely intensified by the end of the month. 54 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V APRILU 2020 Discharges of Slovenian rivers in April 2020 Igor Strojan prila je bila vodnatost rek izredno majhna. Po rekah je preteklo le tretjino običajne količine vode. Na okoli polovici merilnih mest je bil srednji mesečni pretok manjši kot v dolgoletnem obdobju 1980–2010. Reke so imele večinoma male in sušne pretoke, ki so bili ustaljeni ali pa so počasi upadali. Nekoliko bolj vodnate so bile Drava in Mura in reke s povirji v visokogorju, ki so se napajale s snežnico. Najbolj sušne so bile reke v drugi polovici aprila, Zadnje dni aprila so bile reke zelo suhe predvsem na jugu in vzhodu države, pa tudi v osrednjem delu države ter ob obali. Najmanjši mesečni pretoki so bili aprila polovico manjši kot v dolgoletnem obdobju 1980–2010, največji pretoki pa so v povprečju dosegli le petino dolgoletnega aprilskega povprečja. A GORNJA RADGONA 0,68 DRAVOGRAD 0,99 VIDEM RADOVLJICA 0,26 0,42 SUHA 0,22 ŠENTJAKOB HRASTNIK 0,40 0,39 VELIKO ŠIRJE 0,28 SOLKAN 0,43 PODROTEJA DOLENJE RAKOVEC 0,16 MOSTE 0,17 PODBOČJE 0,22 0,22 ČATEŽ 0,32 0,17 CERKVENIKOV MLIN 0,14 METLIKA 0,21 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek aprila 2020 in povprečnimi srednjimi aprilskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the April 2020 mean discharges of Slovenian rivers compared to the April mean discharges of the long-term period SUMMARY In April were river discharges very low. The whole quantity of the water that flows through Slovenian rivers in April were around one third of the long-term average. In the second half of April were discharges especially low in the south karst region. The lowest daily flows were at the average half of the April average of the long-term period 1980–2010. 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Pretoki slovenskih rek v aprilu 2020 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in April 2020 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki aprila 2020 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju 1981–2010 Figure 3. Small (Qnp), medium (Qs) and large (Qvk) discharges in April 2020 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 1981–2010 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Pretoki aprila 2020 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1981–2010 Table 1. Discharges in April 2020 and characteristic discharges in the long-term period 1981–2010 REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE SOTLA RAKOVEC SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN April 2020 m3/s dan Qn7h 86,0 6 97,0 5 2,1 29 12,0 23 1,3 28 12,0 5 34,0 9 64,0 24 71,0 28 4,5 25 11,0 28 14,0 28 8,8 29 19,0 5 2,0 28 1,9 24 0,9 21 Qs7h 122 225 3,1 14,3 1,6 21,7 40,8 76,7 106 5,6 14,9 19,9 11,6 44,7 2,6 2,3 1,3 Qvk7h 189 21 381 28 6,6 20 19,0 1 m3/s nQnp 84,8 58,2 2,4 9,4 1,3 11,2 24,7 43,2 71,8 4,3 10,5 13,5 9,0 19,8 2,2 1,5 0,9 nQs 96,4 132 5,2 14,4 2,4 17,0 35,6 68,6 131 7,2 24,6 28,1 21,3 32,8 4,9 2,3 1,8 nQvk 163 181 9,5 38,1 April 1981–2010 m3/s m3/s sQnp vQnp 127 197 156 298 6,0 11,4 26,6 60,7 3,4 6,4 27,5 75,8 61,0 118 113 198 192,2 383 10,8 20,7 26,1 46,6 36,6 64,0 32,5 72,5 51,7 91,0 5,7 11,5 3,0 6,3 2,6 7,1 sQs vQs 180 320 227 418 11,7 19,6 51,4 93,1 9,8 21,3 51,9 103,5 101 177 195 315 331 509 25,0 41,6 69,3 122 96,2 173 70,3 111 103 167 15,7 25,9 10,5 20,4 9,3 22,5 sQvk vQvk 330 696 383 644 45,0 89,0 170 499 2,2 21 4,7 38,0 114 41,0 48,0 87,0 148 7,6 24,0 36,0 16,0 110 4,6 6,8 3,0 17 30 30 15 1 1 1 2 17 30 30 30 43,4 78,1 149 284 20,5 41,8 74,6 51,9 118 17,1 4,6 3,3 122 271 420 703 83,6 174 341 154 383 53,3 50,0 49,4 310 680 870 1601 204 315 782 234 885 94,8 143 152 58 Legenda: Explanations: Qn7h mali pretok v mesecu – podatki ob 7. uri Qn7h the smallest monthly discharge – data at 7. a.m. nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period Qs7h srednji pretok v mesecu – podatki ob 7. uri Qs7h mean monthly discharge – data at 7 a.m. nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qvk7h največji pretok v mesecu ob 7. uri (UTC+1) Qvk7h the highest monthly discharge at 7a.m. (UTC+1) nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period * Obdobje 1991–2010 TEMPERATURE REK IN JEZER V APRILU 2020 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in April 2020 Mojca Sušnik T emperatura izbranih opazovanih rek je bila aprila 2020 v povprečju za 1,9 °C višja kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Bohinjsko jezero je imelo 2,2 °C in Blejsko jezero 2,7 °C višjo mesečno temperaturo kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Srednja dnevna temperatura izbranih rek se je v aprilu, z občasnimi manjšimi ohladitvami, počasi dvigovala. Največji vmesni ohladitvi sta bili 15. aprila in 21. ali 22. aprila. Najnižjo dnevno temperaturo je imela večina rek 1. aprila. Najvišjo pa v zadnjih dneh aprila, med 25. in 30. aprilom. Povprečna razlika med najnižjo in najvišjo srednjo dnevno temperaturo je bila 6,3 °C Srednja dnevna temperatura Bohinjskega in Blejskega jezera se je v aprilu počasi poviševala, z vmesnimi manjšimi ohladitvami. Obe jezeri sta imeli najnižjo srednjo dnevno temperaturo 1. aprila, najvišjo pa je imelo Bohinjsko jezero 30. aprila, Blejsko jezero pa 27. aprila. Od začetka aprila, do konca aprila se je Bohinjsko jezero ogrelo za 5,7 °C, Blejsko jezero pa 7,6 °C. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v C v aprilu 2020 in obdobju 1981–2010 Table 1. Average April 2020 and long-term 1981–2010 temperature in C postaja / location APRIL 2020 obdobje / period 1981–2010 razlika / difference Mura - Gornja Radgona Velika Krka - Hodoš * 11,4 11,9 8,9 10,8 2,5 1,1 Drava - Ptuj * 11,2 10,9 0,3 Sava Bohinjka - Sveti Janez * 9,8 8,5 1,3 Sava - Radovljica 9,5 6,8 2,7 Sava - Šentjakob 11,3 8,6 2,7 Sava - Jesenice na Dolenjskem * 15,4 11,9 3,5 Kolpa - Metlika 13,3 11,3 2,0 Ljubljanica - Moste 11,6 9,7 1,9 Savinja - Laško 13,2 9,1 4,1 Krka - Podbočje 14,5 11,1 3,4 9,9 9,5 0,4 Soča - Solkan Vipava - Dolenje * 10,6 9,8 0,8 Nadiža - Potoki * 10,7 10,3 0,4 Reka - Trnovo 11,1 10,0 1,1 9,5 7,3 2,2 12,1 9,4 2,7 Bohinjsko jezero Blejsko jezero *obdobje, krajše od 30 let / period shorter than 30 years 59 18 20 16 18 14 16 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje 12 10 8 6 14 12 10 8 6 4 4 2 2 0 0 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 3. 5. 7. april Mura G. Radgona V. Krka Hodoš Sava Radovljica Drava Ptuj 20 16 18 14 14 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 16 12 10 8 6 Sava Šentjakob Sava Jesenice na Dol. 12 10 8 6 4 4 2 2 0 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. april Savinja Laško Ljubljanica Moste 1. Krka Podbočje 3. 5. 7. Soča Solkan 18 16 16 14 Temperatura (°C) 14 Temperatura (°C) 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. april 12 10 8 6 Vipava Dolenje Reka Cerkvenikov mlin 12 10 8 6 4 4 2 2 0 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. april 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. april Nadiža Potoki 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. april Bohinjsko jezero Kolpa Metlika Blejsko jezero Slika 1. Povprečne dnevne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v aprilu 2020, v C Figure 1. Average daily temperatures of some Slovenian rivers and lakes in April 2020 in C 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v aprilu 2020, v C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in April 2020 in C SUMMARY The average differences between the maximum and the minimum daily temperatures of the selected Slovenian rivers in April 2020 was 6.3 C. The average observed river’s temperature was 1.9 C higher as a long-term average 1981–2010. The average monthly temperature of the Bohinj Lake was 2.2 C higher as a long-term average and Bled Lake 2.7 C higher as a long-term average. 61 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V APRILU 2020 Sea dynamics and temperature in April 2020 Igor Strojan A prila je bila burja glavni dejavnik sprememb na morju, zniževala je višino morja, povzročala najvišje valovanje in ohlajevala morje, ki se je počasi ogrevalo. Odstopanja od dolgoletnih povprečij višin morja, valovanja in temperature morja niso bila velika. Slika 1. Hitrost Vv in smer Vs vetra (m.p. Koper) ter odklon zračnega tlaka dP (m.p. Portorož) v aprilu 2020 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in April 2020 at coastal stations Koper and Portorož Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka (m.p. Koper) in sončno sevanje (m.p. Portorož) v aprilu 2020 Figure 2. Mean daily air temperature at Koper and sun radiation at Portorož in April 2020 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Višina morja Večji del aprila so bile višine morja nižje od prognoziranih astronomskih višin morja. Višino morja sta zniževala povišan zračni tlak in burja (sliki 3 in 4). Srednja mesečna višina morja 216 cm je bila 2 cm višja, najnižja višina 141 cm pa 1 cm nižja od dolgoletnega povprečja (preglednica 1). Morje aprila ni poplavljalo obale. Slika 3. Odkloni srednjih dnevnih višin morja (m.p. Koper) in srednjih dnevnih zračnih tlakov m.p. Portorož) od dolgoletnih povprečij v aprilu 2020 Figure 3. Declination of daily sea levels at Koper and mean daily pressures at Portorož in April 2020 Slika 4. Merjene (Hmer), prognozirane astronomske (Ha) in residualne višine morja (Hres) v aprilu 2020. Residualne višine (odstopanja merjenih višin morja od prognoziranih astronomskih višin morja) pripisujemo vremenskim vplivom in lastnemu nihanju morja. Izhodišče izmerjenih višin morja je ničelna vrednost na mareografski postaji v Kopru. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju od leta 1961 je 218 cm. Figure 4. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in April 2020 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v aprilu 2020 in obdobju 1961–1990 Table 1. Characteristical sea levels of April 2020 and the reference period 1961–1990 Mareografska postaja/Tide gauge: Koper April/April April/April 1961–1990 2020 Min Sr Max cm cm cm cm SMV 216 204 214 223 NVVV 279 270 288 332 NNNV 141 123 142 154 A 139 147 146 178 Legenda/Explanations: SMV NVVV NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Valovanje morja Aprila je večino najvišjih valov povzročala burja. Najvišji val 2,3 metra je bil izmerjen 14. aprila ob 12:30 uri. Srednja višina valovanja 0,3 metra je bila dokaj običajna. Slika 5. Roža valovanja v aprilu 2020. Podatki so rezultat meritev na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Figure 5. Sea waves in April 2020. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v juniju 2020. Prognozirano astronomsko plimovanje morja za celotno leto 2020 in več drugih informacij je dostopno na naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje. Figure 6. Prognostic sea levels in June 2020. More data are available on http://www.arso.gov.si/vode/ morje. 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Valovanje morja v aprilu 2020 na oceanografski boji VIDA NIB MBP Figure 7. Sea waves in April 2020. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran Temperatura morja Aprila se je morje ogrelo za 6 stopinj Celzija, prvi dan v aprilu je imelo morje 11 stopinj Celzija, zadnji 17 stopinj Celzija. Ob burji se je morje ohladilo za dve do tri stopinje Celzija (slika 8). Srednja mesečna temperatura morja je bila 1,8 stopinje Celzija višja od dolgoletnega povprečja (preglednica 2). Slika 8. Srednje dnevne temperature morja v aprilu 2020. Podatki so rezultat meritev na globini 1 metra na merilni postaji v Kopru. Figure 8. Mean daily sea temperatures in April 2020 at Koper. 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja temperatura morja v aprilu 2020 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja (Min, Sr, Max) pripadajoča temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010. Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Sea temperatures in April 2020 (Tmin, Tsr, Tmax) and sea temperatures in 30-year period 1981–2010. Long-term period of sea temperature data is not homogeneous in whole. Tmin Tsr Tmax TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper April/April April/April 1981–2010 2020 Min Sr Max C C C C 10,7 7,8 9,8 11,6 13,7 17,6 10,6 12,9 11,9 14,4 13,8 17,7 SUMMARY In April wind bora lowered the sea level, caused high waves and cooled the sea. The declinations of sea levels, waves and sea temperatures was minor. 67 KOLIČINE PODZEMNE VODE V APRILU 2020 Groundwater quantity in April 2020 Urška Pavlič prila smo v vodonosnikih z medzrnskim tokom podzemne vode že četrti mesec zapored spremljali zmanjševanje vodnih gladin. Razlog je bil velik izpad padavin v primerjavi z običajnimi količinami tega obdobja in večje vegetacijske potrebe po vodi, kar je omejevalo delež prenikle vode v vodonosnike. V severnem in južnem delu vodonosnika spodnje Savinjske doline in v vodonosniku Čateškega polja so se povprečne mesečne gladine podzemne vode znižale pod opozorilni nivo 95. centila referenčnega obdobja (slika 6). Nekoliko višje, vendar še vedno nizko stanje količin podzemne vode smo v tem mesecu beležili na severu Apaškega polja, v osrednjem delu spodnje Savinjske doline, v dolini Bolske in v Vipavski dolini. Izdatnost izvirov Dinarskega krasa se je zmanjševala tekom celega meseca, količinsko stanje podzemne vode je bilo izrazito nižje od povprečja. Izjema je bil izvir Kamniške Bistrice (Slika 1), kjer se je zaradi iztoka raztaljene snežnice izdatnost izvira aprila zviševala in v drugi polovici meseca presegla dolgoletno povprečje. A Slika 1. Meritev pretoka izvira Kamniške Bistrice v aprilu 2020 Figure 1. Discharge measurement of Kamniška Bistrica spring in April 2020 Količina padavin je bila aprila z vidika napajanja vodonosnikov zanemarljiva. Nekaj dežja je padlo v sredini meseca, največ v osrednjem in vzhodnem delu države, vendar količine niso presegale 20 l/m2. Sledilo je razmeroma sušno obdobje do konca meseca. Skupna mesečna količina napajanja na območju večjih vodonosnikov po državi ni presegla ene polovice običajnih vodnih količin tega letnega časa. Največ, okrog 40 % normalnih padavin, so izmerili na severovzhodu države, okrog eno tretjino na kraškem jugovzhodu Slovenije, najmanj pa v zahodni Sloveniji in v delih Kamniških Alp, kjer je padla le okrog ena desetina običajnih aprilskih padavin. 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. V neposredni bližini izvira Težke vode v Stopičah v tem času spremljamo aktivno delovanje bobra. Figure 2. Near Težka voda spring in Stopiče the presence of a beaver was noted recently. Količinsko stanje podzemne vode Dinarskega krasa je bilo aprila nizko. Količina vode, ki je iztekala iz kraških izvirov, se je v mesecu postopoma zmanjševala in do zadnjih dni aprila ni odražala intenzivnejšega napajanja v kraških zaledjih vodnih virov. Padavine v zadnjih dneh meseca so začasno ustavile trend zmanjševanja vodnih količin. Od padavinskega dogodka iz zadnjih dni marca naprej se je specifična električna prevodnost vode (SEP) na območju izvirov Bilpe in Studene postopoma zviševala, kar je pokazatelj iztoka bolj mineralizirane vode v času brez padavin. Tudi temperatura vode se je na teh in nekaterih drugih izvirih aprila postopoma zviševala (slika 2). Odzivnost nihanja SEP vode glede na izdatnost izvirov Velikega Obrha in Krupe kaže na onesnaženje prispevnega zaledja teh izvirov. Opazovanja na območju izvira Kamniške Bistrice so v aprilu zelo jasno nakazovala na odtok vode, ki se je tekom zime v obliki snega zadrževala v visokogorju vse do otoplitve zraka, ki je bila aprila nadpovprečno visoka. Izdatnost tega izvira se je tako v aprilu kljub velikemu mesečnemu izpadu padavin zviševala, SEP in temperatura vode pa sta se opazno zniževali. Zaradi večmesečnega primanjkljaja padavin in povečane evapotranspiracije smo aprila v vodonosnikih z medzrnskim tokom podzemne vode spremljali nizko do zelo nizko količinsko stanje podzemne vode. Zaradi velike izsušenosti tal so večino padavinske vode porabile rastline za svojo rast, delež, ki je odtekel v vodonosnike, je bil zanemarljiv. Sušiti so se začeli plitvejši kopani vodnjaki (primer: Zg. Jablane na Dravskem polju). Najnižje količine podzemne vode smo v primerjavi z referenčnimi vrednostmi spremljali na zahodu Dravskega polja, na območju vodonosnikov spodnje Savinjske doline in na jugu doline Kamniške Bistrice, kjer smo beležili višine, nižje od 95. centila dolgoletnega primerjalnega obdobja. Ugodnejše stanje smo aprila spremljali v vodonosnikih oz. delih vodonosnikov, ki so v vplivnem območju vodotokov z visokogorskim prispevnim zaledjem (Mura, Sava, Soča), kjer se je v tem času talil sneg. V primerjavi z istim mesecem pred enim letom je bilo količinsko stanje podzemne vode aprila letos manj ugodno kot pred enim letom predvsem na območju vodonosnikov spodnje Savinjske doline, kjer je aprila lani prevladovalo normalno vodno stanje, na območju Vipavske doline in mestoma v vodonosnikih Murske in Dravske kotline. Ob primerjavi povprečnih aprilskih gladin 69 Agencija Republike Slovenije za okolje podzemne vode s povprečnimi aprilskimi gladinami dolgoletnega preteklega obdobja, je bilo letos količinsko vodno stanje na večini merilnih območij nizko, saj smo na večini merilnih mest spremljali negativni odklon vrednosti, ki je bil najbolj izrazit v delih Prekmurskega polja, spodnje Savinjske doline in doline Bolske, pa tudi na Šentjernejskem polju in v dolini Kamniške Bistrice (slika 4). Izjema je bil vodonosnik Mirensko Vrtojbenskega polja, kjer smo aprila spremljali pozitivni odklon vrednosti v primerjavi z referenčnim dolgoletnim obdobjem. Slika 3. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (zeleno) na izbranih merilnih mestih kraških izvirov med februarjem in aprilom 2020 Figure 3. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (green) oscillation on selected measuring stations of karstic springs between February and April 2020 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Odklon povprečne gladine podzemne vode aprila 2020 od mediane dolgoletnih aprilskih gladin v obdobju 1981–2010 izražene v centilnih vrednostih Figure 4. Deviation of average groundwater level in April 2020 in relation from median of longterm April groundwater level in period 1981–2010 expressed in percentile values 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Srednje mesečne gladine podzemnih voda (m.n.v.) med leti 2018 in 2020 v primerjavi z značilnimi centilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1981–2010, zglajenimi s 30 dnevnim drsečim povprečjem Figure 5. Monthly mean groundwater level (m a.s.l.) between years 2018 and 2020 in relation to percentile values for the comparative period 1981–2010, smoothed with 30 days moving average SUMMARY Groundwater levels decreased in alluvial as well as in karstic aquifers in April due to significant lack of precipitation in last consecutive months. The exceptions were mostly related to aquifers which are hydraulically connected to rivers that have catchment areas in highlands where snow melted in April. 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Stanje količine podzemne vode v mesecu aprilu 2020 v večjih medzrnskih vodonosnikih Figure 6. Groundwater quantity status in April 2020 in important alluvial aquifers 73 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V APRILU 2020 Air pollution in April 2020 Tanja Koleša O nesnaženost zraka je bil^pa v Sloveniji v aprilu nizka. V prvi polovici meseca je nekaj dni prevladovalo toplo vreme in takrat so se povišale le ravni ozona. Do preseganja mejne dnevne vrednosti za delce PM10, 50 µg/m3, je zaradi neznanega lokalnega vira prišlo enkrat na merilnem mestu Miklavž na Dravskem polju. Vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 (50 µg/m3) od začetka leta do konca meseca aprila še na noben merilnem mestu ni presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto. Povprečna mesečna raven delcev PM2.5 je bila aprila na vseh merilnih mestih pod dovoljeno mejno letno vrednostjo. Ravni ozona so v aprilu skoraj na vseh merilnih mestih že prekoračile 8-urno ciljno vrednost. Opozorilna urna vrednost 180 µg/m3 še ni bila presežena. Najvišja urna vrednost ozona je znašala 152 µg/m3 in je bila izmerjena na Iskrbi. Onesnaženost zraka z dušikovimi oksidi, žveplovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in benzenom je bila aprila nizka in nikjer ni presegla mejnih vrednosti. Najvišja povprečna mesečna raven dušikovih oksidov je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, MO Celje, Občina Medvode MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj, Občina Grosuplje Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS Anhovo Služba za ekologijo podjetja Anhovo Elektroinštitut Milana Vidmarja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Celje MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana, Občina Medvode, EIS Anhovo, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj in Občina Grosuplje Delci PM 10 in PM 2,5 Ravni delcev PM10 so bile v aprilu nizke. Do preseganj mejne dnevne vrednosti PM10 je prišlo le enkrat na merilnem mestu Miklavž na Dravskem polju. 8. aprila je bila na tem merilnem mestu izmerjena dnevna vrednost PM10 63 µg/m3. Vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 (50 µg/m3) od začetka leta do konca meseca aprila še na noben merilnem mestu ni presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto. Največ 26 preseganj je bilo zabeleženih na prometnem merilnem mestu v Ljubljani Center. Od tega so tri preseganja posledica puščavskega prahu, ki je naravnega izvora in se zato ne upošteva pri skupnem številu preseganj. Tudi ravni delcev PM2.5 so bile v aprilu nizke na vseh merilnih mestih. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3. Ozon Zaradi daljšega dneva in višjih temperatur, so ravni ozona v aprilu na vseh merilnih mestih, razen v Teznem in Velenju, presegle 8-urno ciljno vrednosti 120 µg/m3. Največ, 18-krat, je bila presežena na Krvavcu. Najvišja urna vrednost ozona 152 µg/m3 je bila 12. aprila izmerjena na Iskrbi. V tistih dneh je bilo toplo, najvišje dnevne temperature so bile večinoma od 20 do 26 °C. Onesnaženost zraka z ozonom je prikazana v preglednici 3 ter na sliki 4. Dušikovi oksidi Na vseh merilnih mestih so bile ravni NO2 pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Najvišja urna vrednost NO2 je bila v aprilu izmerjena na merilnem mestu Maribor Tezno in je znašala 100 µg/m3. Mejna urna vrednost je 200 µg/m3. Najvišja povprečna mesečna raven (24 µg/m3) pa je bila kot ponavadi izmerjena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Raven NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je bila nizka. Vrednosti dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 5. Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila aprila na vseh merilnih mestih nizka. V okolici Termoelektrarne Šoštanj je občasno prišlo do povišanih ravni SO2. Najvišja urna vrednost je bila izmerjena na merilnem mestu Veliki vrh (76 µg/m3). Mejna urna vrednost znaša 350 µg/m3. Ravni SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 6. Ogljikov monoksid Ravni CO so bile na vseh merilnih mestih kot običajno precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 7. Ogljikovodiki Najvišjo povprečno mesečno raven benzena smo v aprilu zabeležili na merilnem mestu Ljubljana Center (1,2 µg/m3). Predpisana mejna letna vrednost znaša 5 µg/m3. V Mariboru zaradi okvare merilnika ni podatkov. Povprečne mesečne ravni so prikazane v preglednici 7. 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Ravni delcev PM10 v µg/m3 v aprilu 2020 Table 1. Pollution level of PM10 in µg/m3 in April 2020 MERILNA MREŽA /MEASURNIG NETWORK DMKZ OMS Ljubljana Občina Medvode EIS TEŠ MO Celje MO Maribor Občina Miklavž na Dravskem polju MO Ptuj Občina Ruše Občina Grosuplje Salonit Mesec / Month Postaja/ Station Dan / 24 hours Podr Cp 21 21 21 21 18 23 23 20 18 14 25 19 20 20 18 23 21 Cmax 32 35 37 37 29 39 36 33 27 23 41 32 26 31 30 34 31 UB UT UB RB UB SB UT UB UB RB RI UB UB UB UB UT UT CE Mariborska UT 93 25 45 0 25 MS Cankarjeva UT 97 22 36 0 20 Vrbanski plato UB 90 17 28 0 5 Ptuj UB 100 20 39 0 14 LJ Center* Medvode* Pesje Škale Šoštanj AMP Gaji Tezno Miklavž na Dravskem polju Spuhlja Ruše Grosuplje Morsko Gorenje Polje UT SB SB SB SI UB UB 6 7 99 98 99 85 100 13 4 20 18 21 22 21 15 4 34 30 48 34 33 0 0 0 0 0 0 0 26 0 2 2 2 14 8 TB 100 24 63 1 22 SB RB UB RB RB 100 100 100 100 97 25 18 27 17 19 41 30 47 26 34 0 0 0 0 0 22 11 27 7 9 Preglednica 2. Ravni delcev PM2,5 v µg/m3 v aprilu 2020 Table 2. Pollution level of PM2,5 in µg/m3 in April 2020 DKMZ >MV ∑od 1.jan. 18 17 19 13 14 17 20 9 13 2 5 12 7 13 2 3 16 LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Hrastnik Koper Iskrba Žerjav LJ Biotehniška Kranj* Novo mesto Velenje LJ Celovška NG Grčna *Informativen podatek. Težave z merilno opremo. MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK >MV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 % pod 100 100 100 100 100 100 97 97 97 100 100 100 47 90 100 90 83 Postaja / Station LJ Bežigrad Iskrba Vrbanski plato Nova Gorica Celje Podr. UB RB UB UB UB % pod Cp Cmax 24 ur 100 100 97 100 97 14 10 11 12 15 23 20 18 22 27 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Ravni O3 v µg/m3 v aprilu 2020 Table 3. Pollution level of O3 in µg/m3 in April 2020 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor Postaja/ Station LJ Bežigrad Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Koper Otlica Krvavec Iskrba Vrbanski plato Zavodnje Velenje Sv. Mohor Pohorje Tezno Mesec/ month Podr. 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours % pod Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV >CV ∑od 1. jan. 96 96 96 96 96 96 95 96 96 96 89 100 100 100 95 95 79 67 71 82 70 63 94 100 111 85 75 95 65 89 97 50 140 139 134 144 135 129 143 150 150 152 134 136 126 133 135 104 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 138 135 123 141 131 124 132 138 145 146 128 130 117 128 129 94 8 5 2 9 7 2 5 11 18 17 1 4 0 6 4 0 UB UB RB UB SB UT UB RB RB RB UB RI UB RB RB UB 8 5 2 9 7 2 5 11 19 19 1 4 0 6 4 0 Preglednica 4. Ravni NO2 in NOx v µg/m3 v aprilu 2020 Table 4. Pollution level of NO2 and NOx in µg/m3 in April 2020 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ OMS Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje MO Maribor LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Koper LJ Center Šoštanj Zavodnje Škale Sv. Mohor AMP Gaji Tezno NO2 Podr UB UT UB RB UB SB UT UB UT SI RI SB RB UB UB Mesec / Month 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 96 89 96 95 96 95 96 94 98 100 100 100 100 100 95 13 17 18 11 12 15 13 11 24 9 5 5 4 7 20 64 59 93 52 83 81 45 62 84 37 27 18 22 27 100 77 NOx >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 16 23 26 14 16 21 16 13 39 5 6 5 24 39 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 5. Ravni SO2 v µg/m3 v aprilu 2020 Table 5. Pollution level of SO2 in µg/m3 in April 2020 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ NETWORK Station LJ Bežigrad Celje DMKZ Trbovlje Zagorje OMS Ljubljana LJ Center Šoštanj Topolšica Zavodnje EIS TEŠ Veliki vrh Graška gora Velenje Pesje Škale EIS TEB Sv. Mohor MO Celje AMP Gaji Mesec / Month 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. UB UB SB UT UT SI SB RI RI RI UB SB SB RB UB 96 96 96 96 97 100 100 100 99 100 100 100 100 100 100 3 2 4 3 5 3 4 1 1 3 4 5 2 7 16 6 22 10 6 8 14 10 14 76 14 9 9 14 14 43 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 5 7 4 6 5 6 3 4 5 8 7 4 10 20 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preglednica 6. Ravni CO v mg/m3 v aprilu 2020 Table 6. Pollution level of CO (mg/m3) in April 2020 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK LJ Bežigrad MB Center DMKZ Trbovlje Krvavec Mesec / Month 8 ur / 8 hours Podr %pod Cp Cmax >MV UB UT SB RB 96 95 96 96 0,2 0,3 0,4 0,2 0,6 0,5 0,9 0,2 0 0 0 0 Preglednica 7. Ravni nekaterih ogljikovodikov v µg/m3 v aprilu 2020 Table 7. Pollution level of some Hydrocarbons in µg/m3 in April 2020 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode Postaja/ Station Podr. %pod Benzen Toluen Ljubljana Maribor* LJ Center Medvode UB UT UT SB 95 — 81 94 0,6 — 1,2 07 1,1 — 1,7 5,9 *Okvara merilnika 78 Etil-benzen 0,2 — 0,0 0,2 M,p-ksilen o-ksilen 0,5 — 1,1 0,4 0,1 — 0,0 0,1 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 v aprilu 2020 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2019 Figure 1. Mean PM10 pollution level in April 2020 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2020 Slika 2. Povprečne dnevne ravni delcev PM2,5 (g/m3) v aprilu 2020 Figure 2. Mean daily pollution level of PM2,5 (g/m3) in April 2020 79 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Povprečne dnevne ravni delcev PM10 (g/m3) in padavine v aprilu 2020 Figure 3. Mean daily pollution level of PM10 (g/m3) and precipitation in April 2020 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Število prekoračitev opozorilne urne ravni v aprilu 2020 in število prekoračitev ciljne osemurne ravni O3 od začetka leta 2019 Figure 4. The number of exceedances of 1-hr information threshold in April 2020 and the number of exceedances of 8-hrs target O3 pollution level from the beginning of 2019 Slika 5. Povprečne mesečne in najvišje urne ravni NO2 ter število prekoračitev mejne urne ravni v aprilu 2020 Figure 5. Mean NO2 pollution level and 1-hr maximums in April 2020 with the number of 1-hr limit value exceedences 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne ravni SO2 v aprilu 2020 Figure 6. Mean SO2 pollution level, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in April 2020 Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to the tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna reven / average monthly pollution level maksimalna raven / maximal pollution level število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 350 (MV) 1 200 (MV)2 8 ur / 8 hours Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 500 (AV) 400 (AV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV) 5 1 2 5 40 (CV) 50 (MV)4 Delci PM10 Delci PM2,5 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu 3 4 40 (MV) 25 (MV) – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY Air pollution in April except ozone were lower than in previous months. The limit daily concentration of PM10 was exceeded once in Miklavž na Dravskem polju. The mean PM2,5 level were low at all monitoring sites. Ozone in April was higher than in previous months, so that the 8-hour target value was exceeded at almost all monitoring sites, but not yet the 1-hour information threshold. NO2, NOx, CO, and benzene concentrations were below the limit values at all stations. The station with far highest nitrogen oxides and benzene was as usually that of Ljubljana Center traffic spot. SO 2 concentrations were also low. 83 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V APRILU 2020 Earthquakes in Slovenia in April 2020 Tamara Jesenko eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so aprila 2020 zapisali 256 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali v njeni bližnji okolici. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 56 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za šest šibkejših, ki so jih prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. S Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za dve uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je aprila 2020 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji, april 2020 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, April 2020 84 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, april 2020 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, April 2020 h UTC m Zem. širina °N 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 1 1 1 2 3 3 3 3 3 3 3 3 4 5 5 5 5 6 7 8 8 8 9 9 9 10 10 10 10 11 11 12 12 12 12 12 12 12 12 13 2 6 19 2 1 7 16 16 17 17 22 23 3 8 8 20 20 14 2 0 5 9 3 16 18 0 2 4 6 3 20 1 1 4 7 9 13 16 21 17 29 41 57 32 48 58 16 16 15 25 28 26 42 5 43 12 30 53 12 54 37 43 30 19 57 19 9 15 50 5 47 8 20 50 43 38 31 5 22 7 45,89 45,90 46,11 45,90 45,91 45,90 45,91 45,91 45,91 45,89 46,00 45,90 45,94 45,90 45,90 45,68 45,93 45,90 45,90 45,93 46,23 45,89 45,92 45,90 45,69 46,28 46,11 46,10 45,89 45,89 45,37 45,88 45,88 45,87 45,71 46,21 45,89 45,86 45,75 45,89 15,98 16,02 14,48 16,02 16,03 15,99 14,10 14,08 16,01 14,11 14,62 16,02 16,06 16,04 15,97 14,24 16,09 14,09 16,04 16,03 14,49 16,01 15,99 16,01 14,23 13,28 14,87 14,23 16,00 15,96 14,52 16,05 16,03 16,06 14,27 13,63 16,02 15,99 15,98 16,02 4 6 14 5 4 10 15 14 5 15 12 6 4 4 5 13 7 18 6 4 11 3 5 6 11 13 11 5 6 4 14 5 6 5 12 6 3 5 8 4 2020 4 13 18 49 46,28 13,30 12 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 14 14 15 15 16 19 19 20 22 23 23 5 17 15 17 11 4 18 6 14 7 7 27 10 42 28 54 13 00 30 17 52 59 45,94 45,95 45,94 45,89 45,36 46,27 45,94 45,90 45,94 45,89 45,89 15,70 14,82 15,71 16,01 14,53 13,72 14,47 16,03 15,70 15,97 15,97 8 10 5 5 13 17 12 4 4 6 6 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. dolžina °E Globina Intenziteta Magnituda km EMS-98 MLV 85 III IV čutili čutili čutili III III III III čutili čutili čutili 1,0 1,4 1,6 1,0 1,1 2,2 3,2 2,3 1,2 0,9 0,6 1,5 1,0 1,0 1,7 1,5 1,8 1,7 1,0 1,4 1,9 1,0 1,4 1,9 1,4 1,4 1,1 1,2 2,2 1,0 1,4 1,0 1,5 1,0 0,9 0,8 1,5 1,3 1,0 1,2 1,0 IV čutili III III čutili III čutili* 2,2 1,2 1,5 1,0 1,3 1,9 0,4 1,3 1,3 2,9 2,1 Območje Zagreb, Hrvaška Zagreb, Hrvaška Ljubljana, Šmarna Gora Zagreb, Hrvaška Zagreb, Hrvaška Zagreb, Hrvaška Lome Lome Zagreb, Hrvaška Lome Brezje pri Lipoglavu Zagreb, Hrvaška Zagreb, Hrvaška Zagreb, Hrvaška Zagreb, Hrvaška Trnje Zagreb, Hrvaška Javornik Zagreb, Hrvaška Zagreb, Hrvaška Spodnji Brnik Zagreb, Hrvaška Zagreb, Hrvaška Zagreb, Hrvaška Trnje Lusevera (Bardo), Italija Široka Set Bukov Vrh nad Visokim Zagreb, Hrvaška Zagreb, Hrvaška Mavrinci, Hrvaška Zagreb, Hrvaška Zagreb, Hrvaška Zagreb, Hrvaška Trnje Kamno Zagreb, Hrvaška Zagreb, Hrvaška Buzin, Hrvaška Zagreb, Hrvaška Monteaperta (Viškorša), Italija Slogonsko Vir pri Stični Jereslavec Zagreb, Hrvaška Mavrinci, Hrvaška Čadrg Strahomer Zagreb, Hrvaška Slogonsko Zagreb, Hrvaška Zagreb, Hrvaška Agencija Republike Slovenije za okolje Leto Mesec Dan 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 2020 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 23 23 25 27 28 28 28 29 29 30 h UTC m Zem. širina °N 8 16 20 2 4 5 23 3 15 3 3 52 43 38 59 34 3 37 26 26 45,90 45,65 45,86 46,10 45,93 45,93 46,71 45,91 45,91 45,86 Žariščni čas Zem. dolžina °E 15,99 14,36 16,03 14,46 16,02 16,02 15,25 15,97 16,00 16,05 Globina Intenziteta Magnituda km EMS-98 MLV 5 14 11 9 4 5 7 4 5 5 čutili čutili* 1,2 1,0 1,3 0,4 1,3 1,3 1,3 1,6 1,6 1,5 Območje Zagreb, Hrvaška Koritnice Zagreb, Hrvaška Ljubljana, Šentvid Zagreb, Hrvaška Zagreb, Hrvaška Altenmarkt, Avstrija Zagreb, Hrvaška Zagreb, Hrvaška Zagreb, Hrvaška Opomba: Intenzitete potresov, katerih učinki niso dosegli stopnje V po evropski potresni lestvici (EMS-98), so pridobljene s samodejnim algoritmom. * Največja intenziteta potresa, dosežena v Sloveniji Aprila 2020 so prebivalci Slovenije čutili vsaj 20 potresov z žariščem v Sloveniji oz. njeni bližnji okolici. Najmočnejši potres z nadžariščem v Sloveniji se je zgodil 3. aprila ob 16.16 po UTC (ob 18.16 po lokalnem času) v bližini Godoviča. Lokalna magnituda potresa je bila 3,2, preliminarno ocenjena največja intenziteta pa IV po EMS-98. Na ARSO smo prejeli preko 1260 izpolnjenih spletnih vprašalnikov (slika 2.). Opazovalci v bližini nadžarišča so omenjali bobneč zvok, podoben grmenju, ki mu je sledilo kratkotrajno tresenje tal. Zdelo se jim je, kot bi se nekdo zaletel v hišo, ali pa bi mimo nje zapeljal težek tovornjak. Posamezniki so čutili tudi dva popotresa. Prvi je bil pol minute za glavnim potresom (MLV = 2,3), drugi pa je se je zgodil ob 17.25 po UTC z lokalno magnitudo 0,9. Slika 2. Število spletnih vprašalnikov s pozitivnimi odgovori (čutili potres) po občinah Figure 2. Number of web questionnaires by municipalities (felt) 86 SVETOVNI POTRESI V APRILU 2020 World earthquakes in April 2020 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, april 2020 Table 1. The world strongest earthquakes, April 2020 Datum 18. 6. Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina ura.min širina (°) dolžina (°) Mw (km) 8.25 27,13 N 140,13 E 6,6 453 Št. žrtev Območje pod morskim dnom, Filipinsko morje V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v aprilu 2020. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali človeška življenja (Mw – navorna magnituda). Vir: USGS – U. S. Geological Survey; Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, april 2020 Figure 1. The world strongest earthquakes, April 2020 87 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM V APRILU 2020 MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION IN APRIL 2020 Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar V aprilu 2020 so meritve potekale na treh merilnih mestih, v Ljubljani, Mariboru in Lendavi. V prispevku so prikazani rezultati merjenj za postaji v Ljubljani in Lendavi, v Izoli vzorčenje ni potekalo. Zaradi kadrovsko okrnjene skupine za analizo vzorcev med epidemijo Covid-19, rezultati analiz za Maribor še niso dokončni in primerni za objavo. Zabeležili smo cvetni prah 37 vrst rastlin. Največji delež je v aprilu pripadal brezi in sorodnim bukovkam (gaber, hrast, bukev). V Lendavi je bilo zabeleženih 33.721 zrn, od tega 60 % breze, 10 % gabra, 6 % bukve, 9 % hrasta in po 4 % cipresovk ter vrbe. V Ljubljani, kjer smo našteli 25.422 zrn, je prevladoval cvetni prah bukovk; gabra je bilo 30 %, breze 20 %, bukve in hrasta vsakega po 10 %. Platane je bilo 7 % mesečnega seštevka, jesena 4 %. Slednjega uvrščamo v družino oljkovk. Aprilski mesečni seštevek je bil višji od povprečja zadnjih treh let. 11000 10000 Lendava 9000 Ljubljana Število zrn/m³ 8000 7000 6000 5000 4000 3000 2000 1000 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu, april 2020 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, April 2020 Biološki ritem intenzivnosti cvetenja lesnatih rastlin močno vpliva na količino cvetnega prahu v zraku. V letošnjem aprilu je bogato cvetela breza. V ugodnem vremenu za sproščanje in širjenje cvetnega prahu smo 6. aprila v Lendavi zabeležili ekstremno visoko obremenitev zraka z več kot 9.700 zrni v kubičnem metru zraka. Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Lendavi in Ljubljani, april 2020 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Lendava and Ljubljana in %, April 2020 vrba Lendava Ljubljana 4,0 5,7 breza 59,5 20,3 gaber cipres./ tisovke hrast bukev jesen 10,2 29,5 3,9 5,1 9,1 9,9 6,2 10,1 1,6 3,9 trave bor 0,7 1,0 0,9 1,2 platana topol smreka 0,4 7,4 0,8 1,3 0,6 1,5 Cvetni prah dreves in grmov cipresovk je po morfoloških znakih med seboj podoben do te mere, da ga lahko zanesljivo določimo le do družine. V aprilu cvetijo različne domorodne in tujerodne vrste, mednje sodijo brini, kleki, paciprese ipd. Zimzelena drevesa se zasajajo na vrtovih in v parkih, nekatera so 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 88 Agencija Republike Slovenije za okolje gradniki živih mej. V toplejši predelih zahodne Slovenije, predvsem na Obali, mediteransko veduto oblikujejo ciprese, ki cvetenje zaključijo pred aprilom. 250 CIPRESOVKE/TISOVKE Lendava Ljubljana Število zrn/m³ 200 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk, april 2020 Figure 2. Average daily concentration of Cypress and Yew family (Cupressaceae/Taxaceae) pollen, April 2020 250 JESEN Število zrn/m³ 200 Lendava Ljubljana 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jesena, april 2020 Figure 3. Average daily concentration of Ash (Fraxinus) pollen, April 2020 150 BOR Število zrn/m³ 120 Lendava Ljubljana 90 60 30 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bora, april 2020 Figure 4. Average daily concentration of Pine (Pinus) pollen, April 2020 April se je začel s sončnim vremenom in hladnimi jutri. V zraku je bil cvetni prah dreves, ki so v aprilu nadaljevala sezono cvetenja. Med njimi je bila breza, in je v prvi polovici meseca dosegla vrh sezone. Opazili smo še cvetni prah gabra, jesena, topola, cipresovk in različnih vrst vrb. 4. april je bil deloma sončen in deloma oblačen, popoldne je pihal vzhodni veter. Sončno je bilo od 5. do 8. aprila, jutra so bila hladna, pihal je vzhodni veter, v tem obdobju se je obremenjenost zraka postopoma povečevala, s sproščanjem cvetnega prahu sta začela hrast in platana. V Lendavi je bil izjemen 6. april, ko smo 89 Agencija Republike Slovenije za okolje namerili preko 9.700 zrn breze v m3 zraka. Večinoma jasno je bilo tudi od 9. do 12. aprila, popoldnevi so bili topli, zadnji dan je zapihal jugozahodni veter, obremenjenost s cvetnim prahom bukve in cipresovke je bila v tem obdobju visoka, vse več je bilo v zraku hrastovega cvetnega prahu. Pojavila so se prva zrna trav in smreke. Jugozahodni veter je pihal tudi 13. aprila, sončna obdobja so prekinjali oblaki, popoldne so bile v Pomurju plohe. Slika 5. Moška socvetja bora (foto: Andreja Seliger Kofol) in cvetni prah bora (foto: Anja Simčič) Figure 5. The male pine cones (Photo: Andreja Seliger Kofol) and pine pollen grains (Photo: Anja Simčič) 250 VRBA Lendava Ljubljana Število zrn/m³ 200 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu vrbe, april 2020 Figure 6. Average daily concentration of Willow (Salix) pollen, April 2020 10000 BREZA Lendava Ljubljana Število zrn/m³ 8000 6000 4000 2000 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu breze, april 2020 Figure 7. Average daily concentration of Birch (Betula) pollen, April 2020 90 Agencija Republike Slovenije za okolje V noči na 14. april se je vreme občutno spremenilo, padavine so sredi dneva ponehale, občutno se je ohladilo in snežilo je do nižin, pihal je severni veter. Obremenitev zraka se je občutno znižala, za brezo in topol se je z ohladitvijo zaključilo obdobje najvišjih obremenitev, sezona se je začela iztekati. Naslednji dan je bilo sončno z mrzlim jutrom. Jugozahodni veter je v dnevih od 16. do 18. aprila postopno prinašal toplejši zrak, prevladovalo je sončno vreme. Zabeležili smo povečanje obremenitve s hrastom, bukvijo, gabrom in platano, sezona velikega jesena se je zaključevala, cvetni prah je vztrajal v zraku še ves mesec. 600 500 Število zrn/m³ HRAST Lendava Ljubljana 400 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu hrasta, april 2020 Figure 8. Average daily concentration of Oak (Quercus) pollen, April 2020 60 50 Število zrn/m³ TRAVE 40 Lendava Ljubljana 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav, april 2020 Figure 9. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, April 2020 1200 GABER/GABROVEC Število zrn/m³ 1000 Lendava Ljubljana 800 600 400 200 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu belega in črnega gabra, april 2020 Figure 10. Average daily concentration of Hornbeam and Hop hornbeam (Carpinus, Ostrya) pollen, April 2020 91 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Mesečni seštevek za april 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019 in 2020 Table 2. Monthly index for April 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019 and 2020 2013 20.228 Ljubljana Lendava 2014 6.596 2015 15.421 2016 45.023 2017 9.960 11.787 2018 35.202 60.260 2019 13.626 10.832 2020 25.422 33.721 500 BUKEV Število zrn/m³ 400 Lendava Ljubljana 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 11. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bukve, april 2020 Figure 11. Average daily concentration of Beech (Fagus) pollen, April 2020 250 PLATANA Število zrn/m³ 200 Lendava Ljubljana 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 12. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu platane, april 2020 Figure 12. Average daily concentration of Plane tree (Platanus) pollen, April 2020 100 SMREKA Število zrn/m³ 80 Lendava Ljubljana 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 13. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu smreke, april 2020 Figure 13. Average daily concentration of Spruce (Picea) pollen, April 2020 Okrepljen severovzhodni veter je 19. aprila popoldne prinesel oblake in na severovzhodu tudi plohe in nevihte. Dež je do jutra naslednjega dne ponehal, pihal je severovzhodni veter in popoldne so se oblaki trgali. Severovzhodni veter je zaznamoval tudi 21. april, šele popoldne se je zjasnilo. V dneh od 22. do 24. aprila ko se je postopoma ogrelo, pihal je vzhodni veter, začela se je sezona bora, v zraku je bilo nekoliko več zrn trav, katerih obremenitev se je že bližala vrednostim, ki pri preobčutljivih ljudeh 92 Agencija Republike Slovenije za okolje sprožijo alergijo. Sledil je sprva jasen dan, popoldne pa so se oblaki občasno zgostili, nastajale so krajevne plohe. 25. aprila smo v Ljubljani zabeležili najvišjo obremenitev z vrbovim cvetnim prahom v sezoni. Sprva je bilo 26. aprila oblačno, čez dan so se oblaki trgali. Jugozahodni veter je 27. in 28. aprila prinašal zdaj več zdaj manj oblakov, ki so prekinjali sončna obdobja, popoldne so bile krajevne plohe. Zabeležili smo porast obremenitve s cvetnim prahom jesena, saj je zacvetel mali jesen, medtem ko se je sezona velikega jesena iztekla. Predzadnji dan meseca je prevladovalo oblačno vreme s pogostimi padavinami. Zadnji dan aprila je jugozahodni veter spremljalo deloma sončno vreme s spremenljivo oblačnostjo in krajevnimi plohami. Iztekala se je sezona platane, topola ter bukve, hrasta in gabra. Sezona trav se bo z večjo močjo nadaljevala v maju. 60 50 Število zrn/m³ TOPOL 40 Lendava Ljubljana 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Slika 14. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu topola, april 2020 Figure 14. Average daily concentration of Poplar (Populus) pollen, April 2020 Pričakovana obremenitev zraka s cvetnim prahom v juniju 2020 Glavni vir alergenega cvetnega prahu v juniju so različne vrste trav, katerih cvetenje se bo pomaknilo tudi višje v hribe. Obremenitev bo poleg padavin zniževala košnja in odcvetanje nekaterih vrst. Konec junija in v začetku julija, odvisno od vremenskih razmer, se bo obremenitev zraka spustila na poletni nivo. Na pokošenih travnikih bo ponovno odgnal in zacvetel trpotec, obremenitve bodo nizke, povečale se bodo, ko bo zacvetelo več vrst trpotca. Ves mesec bo v zraku cvetni prah koprivovk; po vsej Sloveniji bodo cvetele koprive, v toplejših predelih zahodne Slovenije poleg kopriv tudi razrasla krišina, ki je pomembna alergena vrsta v Sredozemlju. Večina dreves je odcvetela v maju, v juniju bo v zraku cvetni prah pravega kostanja, na področjih kjer to drevo raste, bodo v ugodnem vremenu obremenitve visoke. Cvetele bodo lipe, cvetni prah je prilagojen opraševanju z žuželkami, v zraku ga opazimo le v manjših količinah. V toplejših predelih zahodne Slovenije bodo v nasadih sproščale cvetni prah nekatere vrste oljk, zrna bodo v zraku do sredine meseca. Cvetela bo tudi sorodna kalina (liguster), cvetni prah povzroča alergije tudi pri tistih polinotikih, ki so preobčutljivi na alergene oljke, v stik z njim pridemo v bližini cvetov. Močan vonj, tako kot pri lipah, deluje kot nespecifičen dražilec dihalnih poti. V gorah bosta sproščala cvetni prah zelena jelša in ruševje, zrna v manjših količinah zračni tokovi zanesejo v nižine in do morja. SUMMARY The pollen measurement has been continuously performed in the central part of the country in Ljubljana, and in Lendava. In the article are presented the most abundant airborne pollen types in April and the outlook for June. 93 FOTOGRAFIJA MESECA PHOTO OF THE MONTH Tanja Cegnar Aprila je padavin povsod po državi opazno primanjkovalo, tudi v Zgornjesavski dolini so rastline ob koncu meseca že nestrpno čakale na dež, 30. april 2020.