CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALiSTlClE ZVEZE BEL0VNE8A LJUDSTVA CEUE, 27. JANUARJA 1967 — LETO XXI. ST. 3. — CENA 50 ^^ Gregorčičeva 5 — Telefon: uredništvo 23-69, oglasi in naročniki ČISTI amaterizem Občni zbor delavsJiO prosvetnega društva Svoboda Celje se je razliko- val od drugih po tem, da so se člani posvetili svojemu delu, oceni v pre- teklem in programom za prihodnje obdobje in da so o finančnih vpraša- njih govorili šele potem, ko so opra- vili prvo, po njihovem mnenju, po- membnejšo dolžnost. Ker so že v začetku preteklega leta ugotovili, da jim dotacija občinskega sveta ne bo zadoščala, so se obrnili na delovne organizacije in tem sred- stvom dodali celo svoj lastni delež — vsak član pevskega zbora je prispeval 15 tisoč dinarjev, nabavili so si ena- ke obleke za nastope in se obvezali, da bodo v društvu delali vsaj še pet let. Zares čisti amaterizem! Celjska Svoboda vključuje poleg zbora, ki je najmočnejši, tudi prizadevno harmo- nikarsko sekcijo, knjižnico, ki je v preteklem letu za 100 »/o povišala šte- vilo svojih bralcev, tamburaško sek- cijo in podobno. Njihov delovni obra- čun je optimističen, program za na- slednje obdobje prav takšen in če so- dimo po vsem tem, se jim znova obe- ta lepo in plodno delo. V teh dneh ie na mestnem drsališču ves dan zelo živahno, saj je od dne, ko so pričele semestralne počitnice, na drsališču vsak dan povprečno sedemsto drsalcev Tudi sicer je bil dnevno obisk po tristo ljudi dnevno. Umetno drsališče v Celju je tako dokazalo, da se mladi m starejši Celjani ne branijo mno- žične rekreacije če le imajo zanjo priložnost. Prodaja drsalk v celjskih pro dajalnah je še dokaz več. Pri Slovenijasportu m Lovcu so letos prodali okoli 800 parov drsalk, če bi imeli še več manjših in večjih številk, pa bi bilo pro danih parov še več. Prištejmo še drsalke, ki so jih starejši drsalci privlekli iz shramb in še tisto, kar so si najbolj navdušeni kupili v tujini, pa lahko zatrdimo, da je v Celju zdaj okoli dva tisoč drsalcev in drsalk. CARIM M REŠETII V CAMtINSMi SLUŽBI VBSTA KEBEŠENiU li^itAŠANJ Organizacijsko-politični zbor republiške skupščine bo v kratkem razpravljal o stanju in problemih carinske službe v Sloveniji. Po vod za to je izredno kritično stanje naše ca- rine. Vse kaže, da je carinska služba eden tistih redkih »otokov«, ki se še trdoživo upirajo zmagovitemu sistemu samoupravljanja. V njej še zmeraj prevladuje kruti cen- tralizem. Samoupravne pravice carinarnic so bolj na papirju kot v resnici. O vsem odlo- čajo na Upravi carin v Beogradu, celo o na kupih stanovanj, raznih manjših investicijah, organizaciji dela in podobnem, da ne govorim o kadrovski politiki, politiki štipendiranja in drugih podobnih zadevah. Za vse ni kriva samo uprava carinske sl^ižbe. Vzrok za tak- šno stanje je treba iskati tu- di v dejstvu, da je carinska služba še zmeraj proračunska ustanova, namesto da bi bila vkljtičena v naš gospodarski sistem. Uprava carin je v od- nosu do zveznega sekretaria- ta za finance v i^obnem po- ložaju kakor carinarnica v od- nosu do svoje upratve. Carina dobiva iz proračuna sredstva po potrošnji prejšnjega leta — koliko bi med letom pri- varčevali, toliko bi prihodnje leto dobili manj sredstev. Po takšni logiki dodeljevanja proračunskih sredstev ni nih- če posebno zainteresiran za varčevanje. Nagrajevanje v carinski službi je linearno. Carinami- cam dodeljujejo sredstva za osebne dohodke predvsem po številu carinskega osebja na- mesto po opravljenem delu. Carinik v Kopru, ki dela in- tenzivno osem ur in včasih še štiri čez, dobi le nekaj malega večji osebni dohodek kot cari- nik na malo frekventni cari- narnici. Slovenska carinska služba, iki ogi^avi 75 odstotkov vsega potniškega prometa na mejah Jugoslavije, prejme sa- mo 30 odstotkov sredstev, na- menjenih za osebne dohodke carinskega osebja v Jugosla- viji. Poseben problem je sloven- ščina. Cariniki na slovenskem ozemlju Še zmeraj govorijo oziroma poslujejo prötezno v srbohrvatskem jeziku, čeprav slovenska ustava določa, da je uradni jezik pri nas sloven- ski. To izvira tudi iz neustrez- ne kadrovske sestave po na- rodnosti. Tudi to je vpraša- nje, o katerem bodo razprav- ljali v reoubliški skup.ščini, F. š. STABILIZACIJA TUDI V ZAKONODAJI Na pobudo komisije za komunalna vprašanja pri glavnem odboru SZDL Slovenije ter v organizaciji občin- skega odbora SZDL v Celju je bil prejšnji teden posvet poslancev širšega celjskega območja. V razgovoru so na- čeli številna vprašanja, o delu in problemih, s katerimi se poslanci srečujejo na terenu in v skupščinah. Zaradi aktualnosti prispevkov bomo v nekaj številkah posre- dovali glavne misli, ki so jih izrekli nekateri udeležen- ci tega sestanka. Danes najprej predsednik občinskega odbora SZDL v Celju Janko 2evart: — Ko smo v zadnjem času analizirali delo občinske skup- ščine, smo obravnavali neka- tera \prašaoja, ki zajemajo tudi republiško skupščino. Pri tem so sodelovali tudi nekate- ri poslanci. Prvo, kar mislim in zame- rim. je tole: zvezni odbnr SZDL Jugoslavije je sprejel novembra lani priporočila za predvolilno aktivnost organi- zacij SZDL in je v teh javnih sklepih pozval vse skupščine, da napravijo analize svojega dela (ter jih posredujejo jav- nosti. Kolikor je znano, so to v glavnem napravile občinske skupščine, zamerim pa, da to priporočilo niso vzele resno republiške in zvezna skupšči- na. Ne gre pri tem za formal- no ocenjevanje, čeprav je zna- no, da so tudi tu problemi, o katerih bi se morali izgovori- ti, marveč za to, da bi nam ta ocena in zaključki te ocene služili pri zavzemanju za kva- litetnejše predloge itd. Ker tega nisita napravili niti zvez- na niti republiška skupščina, smo se morali sami odločiti za merila in kriterije pri pred- laganju poslancev. Nadaljevanje na 3. strani LETO VARNOSTI PRI DELI Leto, ki smo ga komaj dobro zače- li, naj bi bilo namenjeno sistematič- nemu preprečevanju nesreč pri delu ч11 z drugimi besedami, prizadevanjem za zmanjšanje stalnega priliva novih invalidov, milijonske škode in izgub- ljenih delovnih dni. V Jugoslaviji po- teka akcija za preprečevanje nesreč in zamisel zanjo se je rodila prav v našem okolju. Dejstvo je namreč, da ob podatkih 300 tisoč poškodb pri de- lu letno v Jugoslaviji, 21 tisoč novih invalidov in 400 milijard izgubljenih dinarjev, ne smemo ostati brezbrižni. Zato so v občinah, delovnih organiza- cijah in drugod imenovali posebne ko- misije, ki bodo skrbele za čim popol- nejše izvajanje načrta. Oktobra lan- skega leta so zaključili priprave, zdaj pa poteka obdobje realizacije progra- ma, ki zajema številne ankete in ana- lize o stanju varnosti v različnih de- lovnih organizacijah. Izredno veliko pripravljenosti in tudi sredstev je za akcijo žrtvoval časopis »Zaštita rada«, ki je analiziral nekaj anket tudi že z našega področja. Prve analize kažejo, da so delavci zainteresirani za anketo, da pa so z varnostjo pri delu zelo slabo seznanje- ni. Zato bodo prav gotovo zanimivi odgovori na vprašanja o oblikah tega izpolnjevanja, saj bo tudi to ena iz- med dolžnosti delovnih organizacij v »letu zaščite pri delu«. ZA NAGRADO v grčijo Danes dopoldne so z vlakom odpotovali na Reko dijaki in dijakmje 4. k razreda celjske gimnazije. V našem največjem pristanišču se bodo zvečer vkrcali na ladjo in odpluli na lO-dnevno potovanje v Grčijo To potovanje so si pridobili v nagradnem tekmovanju pri zbiranju novih naročnikov Ljubljanskega dnevnika. K na- gradi je več prispeval dober učni u.speh kot pa število no- vih naročnikov. Sicer pa se je ta razredni kolektiv na celjski gimnaziji uwljavil tudi pri prodaji knjig založiDC Mladinske knjige in si s lem poiskal nova "finanena sredstva za maturantski izlet juni ja letos. ntVA SE.ÏÏA ObK ZßlS V VEi^ni PROG RAM ZA USPEŠNO DELO Pred dnevi je bila prva seja novega vodstva občin- ske organizacije Zveze mladine, ki se je je udeležil tudi član predsedstva CK ZMS in predsednik ideološke ko- misije Milan Kačun. Najprej so iizvolili organe komiteja, za predsednika po- novno Staneta Seničarja, za sekretarja pa Jožeta Volfan- da. V razpravi sp sklepali o predlogu zaključkov občin- ske konference in o program- ski usmerjenosti za delo v le- tošnjem letu. Določili so tudi štiri osrednja področja, kjer naj bi bilo težišče dela. Komi- sijo za gospodarstvo in samo- upravo bo vodil Nace Krum- pak, komisijo za vzgojo in izo- braževanje Jože Volfand, ko- misijo za materialni položaj mladih Dagmar Šuster in ko- misijo za interesno aktivnost Zvone Perlič. V razpravi je sodeloval tudi Milan Kačun, ki je zelo ugod- no ocenil program dela občin- ske organizacije ZM in njena prizadevanja za uveljavljanje sodobnih konceptov v delu or- ganizacije. Zveza mladine v občini bo v teh dneh nadaljevala s pred- volivno aktivnostjo. -ter Žeblj шса Nekatera celjska podjet- ja so se dokopala do spo- znanja, da bodo »zvozila reformo«, če bodo odpove- dala dnevni in drugi tisk. V tem so zagledala nam- reč pomembno notranjo rezervo, ki je lahko vseka- kor odločilna, saj znaša prihranek na račun letne naročnine kar nekaj tiso- čakov. K temu je dodati še prihranek časa, ki so ga doslej v teh podjetjih iz- gubljali s prebiranjem in- formacij, da bi spremljali dogajanje okrog sebe. Najbolje se je torej her- metično zapreti vase in se izolirati. Kaj če bi se od- ločili za Luno — tam za zdaj še ne izhaja noben ča- sopis?! IVAN JERAM Kadarkoli kdo v gledališču izgu- bi kakšen ključ, če se mu kaj zlo- mi ali pokvari, ga poišče: Ivana Jerama, imenovanega tudi »umet- nika tisočerih veščin«, kajti izpod njegovih rok so prišli že številni nenavadni izdelki. Ivan je sicer mizarski mojster 'П živi v Celju že od leta 1926. Marsikaj je doživel, a časov brez- poselnosti, prosjačenja za delo in Piegnanstva v Srbiji med vojno se sj^minja s trpkim nasmeškom, ki " '''ic žarek hudomušnosti: P'-'^^'VHI s,no! Ze nekaj let se ni sp)remenila na njegovem obrazu niti gubica, niti mu niso posiveli ali izpadli lasje, pa je vendar prejšnji teden dopolnil devetinpe- deseto leto. Po vojni je bil nekaj časa v cin- karni, potem skoraj dve leti v Šmarju, spet v cinkarni, ko pa so ustanovili celjsko gledališče, je bil v njem prvi odrski delavec: »Po- tem sta prišla še Cesar in Klobu- čar. Dela je bilo precej, a skupaj s Pavlo, ki je bila garderoberka, čistilka in kurirka, smo vseenö uspeli. Zdaj nas je več in si delo delimo, pa saj je tudi dela vedno več.« Kasneje so v gledališču vedno bolj spoznavali Jeramovo spret- nost za izdelovanje posebnih tri- kov in učinkov, ki so jih potrebo- vali pri posameznih predstavah. Jeram je izdelal marsikaj, nad če- mer se je publika začudila. »Vsa- kič je potrebno premisliti in izbra- ti ustrezne snovi. Tudi preiskusiti je potrebno. Med svoje najboljše izdelke štejem vsekakor cvetje, ki se je osipavalo na odprlo knjiro (Lepota in zver), potem v mladin- ski igri, ko se je odprl lokvanj, ki je iz njega stopila vila, ali v Vi- linčku ovela cvetlica, ki se po zali- vanju spet razcvete.« Tiho in skromno pripoveduje Ivan o svojih umetelnih izdelkih in hudomušno se namuzne, ko pri- poveduje o poskusih, ki niso ta- koj uspeli, kakor na primer elek- trična bomba, ki ni hotela počiti ob pravem času in podobno. Ne- kajkrat je bil ob teh poskusih ves črn v obraz od smodnika in sode- lavci so se mu smehljali. Toda brez zlobe, saj so vedeli, da mu bo slednjič vendarle uspelo. Jeram pa ne živi samo za gleda- lišče. Že od leta 1949, ko so usta- novili strelsko družino Ivo Lola Ribar, je v tej družini vodil delo z raznimi funkcijami. Danes je še vedno trener, sicer pa je v občin- skem odboru strelskih sodnikov. Nikdar ne zamudi priložnosti, da nagowri mladega človeka za član- stvo v družini in navdušuje mlade in starejše za strelski šport. Pa še nekaj ga nadvse zanima. Vsak prosti trenutek izkoristi, da se odpravi s kakšnim znancem v hribe. Prehodil je že slioraj vse jugoslovansko gorovje. »Zdaj me še čaka Popova šapka v Šar pla- nini, potem bom lahko rekel, da ga ni bolj znanega hriba ali gore v Jugoslaviji, ki je še ne bi zma- gal. Slovensko transverzalo sem prehodil že dvakrat, zdaj sem na njej že tretjič. Triglav pa obiščem vsako leto v^aj trikrat.« »V hribih doživi človek marsi- kaj. Se je tudi tebi primerilo kdaj kaj posebnega?« »O, marsikaj! Toda najbolj mi je v spominu, ko smo hodili po dotlej neprehodni poti s Cakorja proti albanski meji. Zašli smo že v Albanijo in kaj vem, kako bi bilo z nami, da nas niso pravo- časno poklicali nazaj naši obmej- ni čuvarji. To pa še ni bilo ko- nec. Četudi so nam pokazali pra- vo pot, smo spet zašli in prišli v medvedji brlog. K sreči medvedov ni bilo doma in smo se uspeli iz- makniti!« Po videzu in duši mlad je Ivan vedno pripravljen za delo in sam pravi: »Delo in zmerno življenje ohranita voljo človeku!« Da. delo in volja! Kako sta potrebna za vztrajnost v gledališču! Sabe it AN ES V CT Reorganizacija ni sama sebi namen 2. stran Razpolaganje z deviza- mi 3. stran Občani proti 4. stran Vse o kasko zavarova- nju 5. stran Brata »pustolovca« 9. stran Predpustne v besedi in sliki 10. stran VREME Ohladitve s snežnimi pa- davinami do nižin zlasti okrog 30. januarja. Nato nekako do 4. februarja jas- no in ostrejši mraz. Okrog 5. februarja topleje in sneg. PISMA VARNA VOŽNJA ČEZ TRNOVLJE IN UUBEČNO Množične organizacije na nà> Sem področju resno razpravi jajá že sedaj na svojih sestankih oi asfaltiranju ceste Tmovlje— Ljubečna. Kakor nam je znano je cesta Trnovlje—Ljubečna vi zelo slabem stanju in je potreba\ po asfaltiranju že stara stvar. Če pogledamo drugo stran, za- kaj je tako nujno to cesto asfal- tirati, vidimo, da je na tej ce- sti izredno velik promet, poseb- no v jutranjih in zgodnjih popol- danskih urah, ko se naši delavci vozijo v službo in iz službe. Po- leg tega pa še normalen promet avtomobilov raznih podjetij in ustanov. Nekateri bi mogoče jnenili, da je to želja prebivalcev, da bi prišli do lepše ceste, vendar to ni le želja, ampak nujna rešitev problema, ker je ta cesta precej neurejena, kar ni več v skladu s prometno varnostjo, še manj pa škoda, ki nastaja na vozilih. Marsikatera cesta je že asfaltira- na, ki po našem mnenju ni tako obremenjena, vendar so jo že asfaltirali. Resnično se vprašuje- mo, zakaj bi bilo tako težko as- faltirati cesto Trnovlje—Ljubeč- na? Zavedamo se, da smo v času reforme, toda kljub temu ne ra- zumemo, da se to ne bi dalo pre- makniti z mrtve točke. Po na- šem mišljenju ni cilj reforme povzročati še večjo škodo, cilj reforme je napredovati v skla- du z možnostmi. Ker smo' že uporabili izraz »možnosti«, me- nimo, da bi se dala prednost as- faltiranju te ceste, jnedtem ko bi manj prometne ceste malo po- čakale. Državljani s področja, katerega omenjamo, smo prepri- čani, da bodo naši odgovorni na občini uvideli upravičeno zahte- vo in po 20 letih nekaj prispeva- li našemu področju. L S. KJE SI? Iščem tovariša, s katerim sva se srečala v Beogradu v Sloven- skem domu. Takrat sva bila par- tizana,,oba v ruski uniformi т sva se nato tudi skupaj peljala domov. Ne vem, kje je izstopil. Morda je bilo to. v Brežicah ali pa v Sevnici. Pisali pa srno leto 1945. Moj sedanji naslov je — Stanko Novak, Štore — Lipa 129 BANKA NIMA DROBIŽA Zaposlen sem v celjski Cin- karni, delam pa v izmeni v oddel- ku superfosfata. Zanimivo je, da nikdar ne dobim ob izplačilu osebnega dohodka tiste vsote, ki je napisana na plačilni listi. V ku- verti ga je vedno manj. To se mi je zgodilo že večkrat, toda pri- manjkljaja mi riiso nikdar povr- nili. Na oglasni deski pa je bilo napisano, da banka nima drobiža. Ni to čudno? Anton Novak, Babno 10 — Celje VRNILI SO MI ZDRAVJE Zaradi obolenja na mehurju sem se večkrat zdravil v celjski bolnišnici. Zadnjikrat je bilo to 26. septembra lanskega leta, ko je primarij oddelka docent dr. Šti- šteršič ugotovil, da bo potrebna operacija. Dobrih deset dni so trajale preiskave, nato pa me je operiral dr. Žimter. Ko sem se zbudil, sem se dobro počutil, peti dan sem bil že na nogah, pa tudi nobene bolečine nisem čutil. Tudi postrežba in hrana sta bili v bol- nišnici dobri, zdravniki in ostalo osebje pa prijazno in ljubeznivo. Zato bi se jim rad vsem zahvalil — tako primariju, docentu dr. šu- šteršiču, kot dr. žuntarju, pa tu- di vsem ostalim, ki so kakorkoli pripomogli, da se mi je povrnilo zdravje. Vsem želim, da bi še mnogo let z uspehom opravljali svoj poklic. Franc Vidic, Medlog 5 — Gtlje POZDRAV Svojima dragima sinovoma in bratoma Ivanu in Tinetu Košak, ki sta na švedskem, kakor tudi njunima ženama in malemu Ro- biju želijo mnogo sreče in zdrav- ja v letu 1967 — domači iz Po- nikve z željo, da bi se kmalu vr- nili. Hkrati se prisrčno zahvalju- jemo za plačano naročnino za CT. Ana Košak Ponikva 51 pri Grobelnem Varstvo pred nesrečami Dne 6. januarja 1967 je pričel ve- ljati v Sloveniji republiški zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami. Organizacija te- ga varstva deluje v mirnem in voj- nem čnsu. Občani so dolžni sprejeti obver.nosti in opravljati nrloge v or- ganih, v ekipah in v drugih enotah za varstvo. Pri izvajanju določb te- ga za varstvo ljudi izredno važnega zakona bo organizacija Rdečega kri- ža lahko mnogo pomagala. Na ob- močju celjske občine so že sestavili občinski štab za varstvo, razen leg. ua tudi še pri krajevnih skupnosti), Otok, Center, Pod gradom, Aljaže! hrib, Gaberje, Vojnik in Dolgo Ije, krajevne štabe za varstvo. 81ц< be za varstvo delajo v ekipah in v dmgih enotah. Krajevni odbori Rde čega križa naj najdejo za ekipç zdravstvene službe pri svojih ki^. je\Tiih skupnostih primerne ljudi njihova imena sporočijo ustreznin¡ štabom in istočasno občinskemu o(j boru Rdečega križa Celje. Clan!, bodo sprejeti v ekipe, bodo dobilj od občine primerne odločbe in bodo nato razporejeni v zdravstvene te. čaje prve pomoči bodisi 80-ume ali 20-ume. Organizator teh tečajev bo občin, ski odbor Rdečega križa Celje. PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETIJ Kitajska, -dežela zmede, terorja, viškov in padcev, naj bi doživela svoje očiščenje. »Revoluconarne« skupine so postale tako številne, da si v eni zgradbi, še več, v enem sa- mem ministrstvu, nasprotujeta po dve ali več »pravih« revolucionar- nih skupin. Mao Ce Tung je zato odločil, naj bi vojska posegla v razčiščevanje odnosov in zaščitila zares »čiste le- vičarske revolucionarje«. Toda kdo bo mogel vojski povedati, kaj je prav in kaj lažno revolucionarno, če je nedavno imenovani maršal Hsiii Hsiang Čien bil včeraj še najbolj zaupanja vreden revolucionar, da- nes pa ga že rdeča garda razobeša in kritizira z lepaki. Medtem pa rdečegardisti razpu- ščajo partijske komiteje in usta- navljajo forume »revolucionarnih rdečih upornikov«, v mesta pa vdi- rajo kmetje, ki se združujejo z de- lavci v spopadih proti rdečegardi- stom. Zmeda je vsak dan večja in nihče več ne more predvidevati, kaj bo prinesel jutri. Nove predloge za rešitev Vietnam, ske krize sta v zadnjem času dala etiopski suveren Haile Selasie in .ameriški politik Fulbright s svojim programom v osmih točkah. V ne- katerih mislih se celo ujemata, a zelo malo je verjetnosti, da bi i njima soglašali tudi tisti, ki se ak- tivno ukvarjajo z vietnamsko vojno. Pred dnevi so Američani spet bom- bardirali ozemlje DR Vietnam in tokrat izbrali-za svoj cilj pomembne točke namakalnega sistema, s čimer so vsekakor močno prizadeli civilno prebivalstvo. Toda obljubljajo še nova bombardiranja s podobnimi cilji. Mimo tega so zdaj začeli prese- ljevati 16.000 prebivalcev • iz celot- ne pokrajine. Tö je že drugo večje preseljevanje (hkrati največje) v zadnjem obdobju in tako lahko predvidevamo, da bo Južni Viet- nam kmalu podoben nekdanjim na- cističnim koncentracijskim tabo- riščem. ' Indonezijskemu predsedniku Su- karno so videti štete ure, kajti zdaj zbira podatke o njegovem deležu v uporu preiskovalni sodnik. Suharto se je odločno postavil na stališče, naj predsednik natanko izpove svo- ja stališča, sicer pa odstopi. Tudi študenti so se znova zbrali v veli- kem številu in z demostracijami terjali odstop predsednika. REORGANIZACIJA M SAMA SERI NAMEN Moti se, kdor misli, da je bistvo reorganizacije samo v nekaterih or- •ganizacijskih spremembah. Takšna miselnost je celo škodljiva, ker nas - ovira, da ne storimo tistega, kar bi v tem času morali storiti — usipo- sobitii Zvezo komunistov za. uresni-' «čevanje njene idejno-politične vloge. Na novo razvrstiti njene sile tako, da bodo lahko na čelu bitke za iz- vajanje gospodarske in družbene re- • forme. Oblikovati merila, po katerih bodo komunisti zares takšni ljudje .^4.. godbo s tem, ko je kupil olje za kurjenje v Romuniji namesto pri njej. Tokrat se ni obnespl znani slovenski rek — Kjer se prepirata dva, tretji. .zato ga popravimo in zapišimo, da v tem primeru le tretji škodo ima Ing. Andrej Marine Pred konferencami osnovnih organizacij (Nadaljevanje in konec) ALI ZK ZAOSTAJA ZA DRUŽBENIM RAZVOJEM? Ali Zveza komunistov zaostaja za družbenim razvojem ali ne, je bilo po IV. plenumu mnogo razpravlja- nja. Danes so ocene o tej dilemi do- kaj jasne. Kadar ocenjujemo ZK kot ccloto — njeno zgodovinsko vlogo, gotovo ZK ne zaostaja za družbenim razvojem. Dokaz za to je 8. kon- gres, reforma ter IV. plenum. Prav gotovo pa pogosto ZK zaostaja, ka- dar ocenjujemo njeno delo v posa- meznostih, še posebej pa njeno or- ganiziranost, v pogledu organizira- nosti in seveda njene aktivnosti. Pri tem gre zlasti za dve slabosti. ZK je še vedno preveč povezana z oblastjo (hjene metode dela nosijo v sebi preveč elementov oblasti in premalo elementov idejnega in političnega delovanja). To ne velja samo za or- ganizacijo v občini. Povezanost z »ob- lastjo« se kaže tudi v dru^h sredi- nah in delovnih organizacijah. Pri tean mislim na preveliko odvisnost od uprav in vodstev podjetij. Manj- ka torej samostojnejšega delovanja ZK. Druga slabost pa je v tem, da so vodstva in organizacije ZK pre- malo povezane s članstvom, obča- ni. v Naše mesto je torej med ljudmii in ne nekje izven osnovnih oblik organiziranosti naše družbe. O DOSEDANJI ORGANIZIRANOSTI ZVEZE KOMUNISTOV Delo znotraj organizacije ZK v bodoče ni več merilo delovanja ko- munistov, ker naših sklepov in zak- ljučkov ne smemo in ne moremo realizirati z oblastvenimi ukrepi, ampak z idejnim in političnim de- lom (z znanjem in sposobnostjo) med ljudmi. To konkretno pomeni v SZDL, v sindikatu, zvezi mladine, v vseh samoupravnih organih in dru- gih družbenih organizacijah. Ne tr- dim, da že danas večina nalog ZK ne realizira na tak način. Mislim, da v dosedanjih razpravah preveč enostransko ocenjujenio preteklo prakso, kot da bi do včeraj komu- nisti delali vse mimo ljudi in mimo njihove volje. Sedanja osnovTia organizacija bo gotovo spremenila svoj^ vlogo, ena- ko seveda komiteji in druga vodstva. V vseh diskusijah namreč prevladu- je mišljenje, naj bi 00 ZK služila zlasti za opravljanje statutarnih dolžnosti: izrekanje disciplinskih ukrepov, plačevanje članarine, raz- prave o nalogah, ki jih postavljajo predpostavi ieni organi in za obliko- vanje stališč, predlogov itd., ki naj vplivajo na sklepe predpostavljenih forumov. Vse druge oblike pa naj bi bile prilagodljive in odvisne od konkretnih nalog. Nadalje ugotav- ljajo, da so 00 ZK pogosto razdrob- ljene, maloštevilne, zaprte in raz- pravljajo le o drobnih problemih, Tiajčešče tako kot organi sam.ouprav. lian ja, sindiikat, SZDL ali kakšna druga organizacija. Glede na vlogo ZK v sedanjih pogojih samouprav- ljanja je tak način dela potrebno spremeniti. Vsiliti moramo razprave s širšega vidika. Upoštevati in po- znati moramo splošne cilje in smer- nice družbenega razvoja. Le tako bo- mo znali ocenjevati in ukrepati pri konkretnem delu in nalogah. Za tak- šno delo so naše 00 najčešče pr^ male in zato zaprte in preozko ori- entirane. Potrebne so nam večje os- novne organizacije ali vsaj oblike sestavljanja, ki Ìx>do preprečevale naštete slabosti. Ponekod zato 00 združujejo v eno 00 v podjetju ali ceto v eno 00 iz več delovnih orga- nizacij. Prav tako so tudi na terenu širše oblike povezovanja komuni- stov (skupni sestanki za več 00 ali pa sestajanje po interesnih področ- jih). 5. TUDI OBČINSKI KOMITE MORA SPREMENITI IN IZPOPOLNITI OBLIKE IN METODE DELA Vse bolj ]wudarjamo pomen ob- činske organizacije ZK. Vloga občin- ske organizacije se povezuje seveda s komunalnim sistemom. Zato bi se morale tíkoli občinskega komiteja razvili mnoge oblike dejavnosti. Pri tem pa bi morali težiti za tem, da pritegnemo k delu čim širši krog članstva. Taka kbncepcija se postop- no ueljavlja. Pri občinskem komi- teju deluje vse več aktivov ZK. Po- samezne pomembnejše družbene politične probleme preučujejo komi- sije in iskupine komunistov z name- nom, da pomagajo izoblikovati sta- lišča in predvsem zato, da s pomoč- jo splošnih izhodišč ZK bolj kon- kretizirajo stanje in naloge v _ксн munii. Tako zastavljeno delo naj bi pomagalo »oboroževati« članstvo in mu pomagati pri konkretnem delü. Z globljim preučevanjem konkret- nih problemov naše komune bo na- ša organizacija prispevala k učin- kovitejšemu reševanju doiločenih na- log v občini in v delovnih organiza- cijah. Í50 posebej pa želimo na tak način povečati odgovornost član- stva in \ odstev ZK. Samo načelna in splošna izhodišča so premalo, da hi povečali odgovornost. Komimisti bomo v bodoče delovali vse bolj kot posainezniiki v samoupravnem siste- mu. To zahteva ri\zvoj samouprav- ljanja in demokratizacije naše druž- be. Toda tak način dela zahteva, da smo člani v ZK organizirani án po- vezani. Vendar ta organiziranost ni sama sebi namen. Biti mora odraz potreb (in zato ne sme biti format na), da bi lahko skupno učinkovitej- še vplivali z idejnimi in političnimi metodami na naš razvoj. Sedanji sestav osnovnih organiza- cij bo težko kos vsem zahtevnim na- logam, ki se postavljajo pred ZK; V naše vrste bomo morali pritcgiuti tudi nove ljudi. Pri tem ne mislinrt samo na mladino, ampak na sploh na tiste ljudi, na katerih sloni dane« proizvodnja in razvoj. Sprejemati moramo več delavcev in mladih strokovnjakov. Zlasti tiste, ki so družbeno angažirani in pripravljeiii' da na demokratičen način pomagajo ueljav1j»ti program ZK. Organiza' oiiä ZK naj bo naprednim družbe' nim silam opora in sredstvo za uve^ Ijavljanje socialističnih odnosov ^ družbi. Zlasti mladi ljudje morajo čutiti potrebo, da gredo v ZK in ^ pomagajo prekvásiti v resnično sO' dobno jedro delovnih ljudi. Komuni siti se moramo na letoi' njih konferencah pogovoriti o teitj^ da smo dolžni umiriti sedanjo po^ tično situacijo. »Izredno« stanje V^ IV. plenumu je mimo. Razvoj boro^ uspešno usmerjali in odpravljali s'^' bosti in deformacije le tako, da ^ mo odpravljali vzroke, ki to опсп^'^ goč^jo. Demagogija in premala f^volucionarnost (kot je dejal pokoji Boris Kraigher) ne rešujejo prol>'^ ; mov. i 27. L 1967-št. 3 2 ptie« iellvlM na tujem - ptice selivke na. tujem -^ptiice "selivke, na^i^mcé selivke na t rtíltlei ko smo objavili rcDortažo »Ptice selivke na tujem«, smo zabeležili precej novih naročni- kov so nam tudi pisali. Večidel so se zahval je vah za ca- 7 e „am "rsa. Miìan Ма.ко z dmiino, ki dell v tiskarni soclalis.lčne partije Avstnje. nam Je poŠta vrnila, ker so se naslovijenci medlem Jes^fui neSS^kam^^^^^ vis prosimo, da vsem tistim, ki želijo naroiiti naä ćasopis, po- "äÜ™e'^na?nXvr^kranbJavljamo nekaj pomembnih informacij, ki bodo mnogim delavcem na tujem olajšale odločitev. Razpolaganje z devizami ZADNJE DNI, KO SO SE MNOGI NAŠI DELAVCI IZ TUJINE VRNILI, BODISI ZAČASNO ALI ZA STALNO, SO NA MEJ^JilH PRE- HODIH DOŽIVELI NEPRIJETNOSTI ZARADI DENARJA, KI SO GA PRINAŠALI IZ TUJINE. Gre namreč za primere, ko so na- ši povratniki (iz raznovrstnih nagi- bov) nakupili v tujini dinarsko va- luU) in potem prinesli do meje po več sto tisoč dinarjev. Carinski de- vizni predpiis pa dovoljuje, da naši državljani nesejo ob potovanju v tu- jino 50,00 N-di.n, ob povratku pa smejo imeti 100,00 N-din. Ob na- sprotnih primerih so morali carini- ki povratnikom denar odvzeti ali pa so jih vrnili, da so spei z dinarji ku- pili tujo valuto. Pov ratnike zato opozarjamo, da je nesmiselno menjavati tuja plačilna sredstva v dinarje še pred prihodom v domovino, ker lahko prinesejo v domovino neomejeno količino deviz, če so jih zasiliužili z rednim delom v tujini. Te devize lahko potem ,ix) svojem preudarku in potrebi zamenjajo v dinarje pri vseh menjalnicah v do- movini, lahko jih pa tudi v celoti vložijo na svoj devizni račun v ban- ki. Devizni račun lahko naši delavci v tujini odprejo v banki svojega področja že v času, ko so še v tujini. To lahko napravijo z navadnim pis- mom banki, če nimajo ustreznega obrazca. Na svoj devizni račun lahko potem pošilja- jo mesečnb ali drugače nove vloge. Devize z deviznega računa lahko vedno koristijo za plačilo v domovini in v tujini in sicer za-se ter za svoje ožje sorodstvo (zaki)nca, otroke in st^e). Denar, vložen na deviznem računu, obrestuje banka v vloženi valuti in sicer: vloge na vpogled s 4 " o. vezane vloge (12-me- sečni odpovedni rok) pa 6 Чо letno. Zaradi vsega tega znova priporočamo našim povratnikom, naj ne nasedajo raznim špeku- lacijam, ker lahko sicer izgubijo težko pri- služen denar, kajti dosti več koristi bodo imeli, če bodo prihranke z dela v tujini vlo- žili na devizni račun. V primeru, da bi naši naročniki v tujini želeli v tej zvezi še bolj podrobna pojasnila, naj pišejo v uredništvo, ki bo v prihodnji rubriki za naše v tujini, odgovorilo na nji- hova vprašanja. ŽE NEKAJ LET OPAZUJEJO STANOVALCI ALJAŽEVEGA HRIBA PLAZ, KI ZLAGO- M\ A VZTRAJNO LEZE Z VRHA PROTI ZADNJEMU DELU TOVARNE TOPER, m MERITVAH GEODETSKEGA ZAVODA JE DOLOČENO, DA BO SANACIJSKA DELA SPOMLADI OPRAVILO KOMUNALNO PODJETJE ZA CESTE IN KANALIZACIJE, ZA- NIMIVO PA JE, DA TOVARNA NE MISLI PRISPEVATI DENARJA, ČETUDI JE NEPO- SREDNO NJEJ V KORIST. DA BI PLAZ ZAVAROVALI. DENAR BO MORALA DATI OBČINSKA SKUPŠČINA CEUE, Stabilizacija tudi v zakonodaji (Nadaljevanje s 1. strani) Drugo, kar moram ugotoviti, je to, da povezava med slovensko republi- ško in občinskimi skupščinami ni takšna kot bi morala biti. Vsi stiki doslej so bili omejeni na občasne razgovore s predsedniki občinskih skupščin pri Izvršnem svetu. Take iniciative pa republiška skupščina ni dála, čeprav bi bilo bolj normalno. Tretji problem se kaže v večjem sodelovanju občinskih skupščin pri kreiranju in sprejemanju republiške ter zvezne zakonodaje. Tudi kar za- deva občinske skupščine je znano, da posamezne predpise, odloke ozi- roma v republiški skupščini zakone pripravljajo v ozkem krogu brez jav- nosti tudi po leto in več in da se po- tem redno dogaja, da zmanjka časa za tisto obdobje, po našem mnenju najvažnejše, ko bi o posameznem predlogu morali dati svoje mnenje zainteresirani čenitelji. Razen tega tak način dela onemogoča poslan- cem, da sami iščejo določena mne- nja, dokumentacijo in podobno. Tudi o javnosti dela skupščin ozi- roma poročanju o njihovem delu imamo pripombe. V poročilih sicer zasledimo dejavnost skupščine, žal pa iz njih ni bilo razvidno, kateri p>o- slanci so aktivno sodelovali v raz- pravi, za kakšna stališča so se zavze- mali itd. S podobnim problemom se srečujemo tudi v občini. Nadaljnja stA^ar je sprejemanje pripKjročil, predlogov itd. Tako kot bi morali doseči stabilizacijo na pod- ročju gospodarstva, bi jo morali tu- di na področju naše zakonodaje. Znano je namreč, da se naši predpi- si stalno menjavajo, da dobivamo po navadi nič koliko dopolnil zakonov itd. To je prva stran medalje. Druga pa je v tem, da smo pri sprejemanju nekaterih zakonov in predpisov ne- ažurni. To velja na primer za zakon o prispevku za urejanje mestnih zemljišč, nadalje za razne predpise o stanovanjski reformi in druge. 2e tri leta čakamo na zakon o poravnal- nih svetih. O proračunih pa je bolje, da sploh ne govorim. Že nekajkrat smo slišali, da bomo proračune spre- jemali na začetku leta, kot vidimo pa se praksa ponavlja iz leta v leto, in tako tudi letos težko govorimo o tem, kdaj bo imela občinska skup- ščina vse elemente za sestavo prora- čuna. Pa še nekaj glede priporočil. Očitno je, da je šlo pri republiški skupščini za določeno neresnost. Pri- poročila so dobesedno deževala ne glede na trenutno aktualnost proble- mov. Druga slabost, ki velja tudi za občinsko skupščino, pa je dosled- nost pri spremljanju in uveljavlja- naju teh priporočil. In če bi zdaj govoril še o delu po- slancev v naši občini, moram reči, da z delom vseh poslancev ne more- mo biti povsem zadovoljni. Sociali- stična zveza je sicer tista, ki je dolž- na skrbeti in odpirati možnosti po- slancem, da pridejo v stik z volivci, da pridejo do določenih mnenj o po- sameznih problemih. Ce ocenimo te možnosti v preteklosti, je dejstvo, da jih je bilo dovolj, samo da pri ne- katerih poslancih ni bilo iniciative. To se je videlo tako v razpravi o sprejemanju nekaterih pomembnih sklepov s področja zdravstvenega za- varovanja kot tudi v razpravi o os- nutku republiškega zakona o finan- ciranju izobraževanja. Öejstvo je namreč, da je za uspešno delo po slancev tako v skupščinah kot na te- renu potrebna obojestranska inicia- tiva. Nazadnje menim še to, da bi zara- di javnosti dela morale o republi- škem družbenem načrtu in proraču- nu razpravljati tudi občinske skup- ščine. M. B. V pričakovanju izboljšanja DO 1970 PREDVIDEVAJO PET MILIJARD BRUTO PRODUKTA Lanski plan so v Alposu določili razmeroma visoko, toda realiziirali so samo milijardo in pol bruto pro- dukta. V finalni realizaciji so do- segli sicer več, kakor so med letom pričakovali, kajti prvo trimesečje je bilo zelo slabo, kar je bila pred- vsem posledica zmanjšane investi- cijske dejavnositi. Tako so v začetku delali samo s polovično kapaciteto, ker ni bilo naročil, česar tudi kasne- je niso mogli nadoknaditi, ko so pre- jeli nekatera ivečjia naročila. Kljub- temu so letošnji plan pred- videli še višje, saj kažejo spremem- be na tržišču, da bi bila dvemilijard- na bru Lo proizvodnja mogoča. Poleg tega so ppcpričiuai, da, bodtx anoigli. bruto produikt povečati z novim uni- verzalnim strojem zja. šivne cevi raz- nih debelin in profilov, ki ga bodo montirali v prihodnjih dneh. S tem strojem bodo tudi v tesnejši koope- raciji z Impolom in predvidevajo, da bo stroj že lotos dal eno milijar- do bruto produkta. Zaradi tega tudi ix>vsem upravičeno menijo, da bodo letos dosegli v skupni proizvodnji dve milijardi bruto produkta. Ob tej proizvodnji zaposluje Al- pos okoli tristo delavcev, a lani jih je'bilo nekaj časa celo samo okoli 280,. Ko bodo dosegli z novim stro- jem polno storilnost, pa bodo zapo- îlevaii sipet okoli 320 delavcev. Real- nost letošnjega plana je toliko večja tudi zato, ker so ga izdelali po po- godbah in ne bodo delali na zalogo. —hs Perspektive mozirskega obrtništva Razmere na področju obrtništva so se zadnja leta v mozirski ob- čini znatno izboljšale. K temu je precej pripomogel novi zakon o obrtništvu, ki je prinesel v pogledu pridobitve pravic za opravljanje obrtnih storitev precej sprememb in pa ustreznejša davčna politika občinske skupščine. V "tibčinf je sedaj 158 rednih za- sebnih obrtnikov, medtem ko jih je bilo še pred leti le okrog 100. V lan- skem letu je poraslo število obrti za 26. Od tega odpade na avtopre- vozništvo kar polovica, ostalo pa je uslužnostna obrt. V oWini so zaen- krat najbolj razvite mizarska, avto- prevozniška, krojaška in še nekate- re d^uge obrti; torej obrli uslužnost- ne dejavnosti. Pri širjenju obrti pa nastopajo tu- di objektivne težave, ki jih ni pre- zreti. Na prvem mestu so tu ustrez- ni lokali oziroma delavnice. Teh v občini zelo primanjkuje. Za nekate- re kraje tudi urbanistično še ni re- šeno, kje bi smeli graditi nove lo- kale. Da se stanje obrtništva v občini zadnja leta izboljšuje, je precej pri- pomogla tudi ustrezna davčna poli- tika občine. Občinsfka skupščina je lani vse tiste obrtnike, ki so začeli z obrtjo na novo, oprostila v prvem letu 90 odstotkov davščin. Vse usluž- nostne obrti pa so oproščene tudi plačevanja občinskega prometnega davka od plačil na storitve. Kot postranski poklic je v mozir- ski občini registriranih 226 obrti. Prevladujejo šivilje, mizarji, zidarji, čevljarji; skratka obrti uslužnostne dejavnosti, šušmarstvo so v občini v zadnjih letih močno zatrli. Močno se je popravilo tudi stanje obrtniškega naraščaja. V vseh obrt- nih strokah je vključenih v uk 100 vajencev. Število vajencev je zlasti močno poraslo v lanskem letu, ko je bilo na novo registriranih kar 43 vajencev. Tudi k temu je precej pri- pomogla davčna politika občine, saj je priznala za vsakega vajenca 15 oziroma 20 odstotno davčno olajša- vo. Spremenila pa se je tudi misel- nost mladih, da ni perspektiva sa- mo v šolanju, temveč da je življenj- ska eksistenca tudi v obrti. Da bi se obrt v mozirski občini tudi v prihodnje še močneje razvi- jala, bo občinska skupščina obdrža- la tudi v prihodnje nekatere davčne olajšave. V tem vidi tudi možnosti za zaposlovanje ljudi. —er Ciani sinđiiiata volijo Po predlogu občinskega sindikal- nega sveta bodo na območju ko njdške občine tri volivne enote za delegate za občni zbor republiškega odbora Zveze sindikatov. V prvi bo usnjarski kombinat »Konus«, v diru- gi kovaška industrija Zreče, v tret- ji pa lesno industrijsko podjetje v Slovenskih Konjicah. STANOVANJA, STANOVANJA, STANOVANJA, STANOVANJA, STANOVANJA, STANOVANJA, Z VARČEVANJEM BI RADI PRIŠLI DO STANOVANJA Pomagata vam banka in vaša ddovna organizacija; Vsi trije skupaj boste zbrah potrebna sredstva. Pred seboj že vidite uresničene svoje sanje. VENDAR STE ŠELE NA POL POTI! Ostali del poti so: zemljišče, dovoljenje za lokacijo, načrti, gradbeno do- dovoljenje, stanovanje, oprema stanovanja. KLJUČ ^rešitev teh vprašanj boste dobili pri specializirani delovni organizaci ji SG STANDARD. Tam se boste lahko posvetovali o vseh problemih. Ce želite, lahko naro- čite, da vam naša organizacija o.vobodc "So prej- šnjo nedeljo prvikrat uprizorili v režiji Jaka Jeršiča igro Babilonski stolp. 2al za uprizoritev med prebi- valci ni bilo zanimanja, ki bi popla- čalo trud, bržkone zato, ker dela ne poznajo. Dve stvari v Šmarju skušata skriti svojo sramoto pod snežno odejo, toda zdaj se sneg že taja in spet bo postalo očito, da rjavita cisterni za nezgrajeno bencinsko črpalko sredi polja in čakata, kaj jima bo prinesel čas. V bližini (na sliki v ospredju) je tudi temelj zgradbe, ki so ga zgradili pred davnimi leti. Potem se je zapletlo z gradbenim dovoljenjem in danes je usoda načrtov povsem neznana! Bo morda le kdo kaj spremenil, ko bo sneg skopnel? Hermanov grič Nad šeščami, kar za vasjo je vzi^- tinica, ki ji pravijo Hermanov gric. Vrh griča je kmetija, Hermanova domačija. . . Daleč naokoli ni tako zanimivega in mikavnega kotička. Vsak dan je okoli Hermanove domačije vse pol- no otrok. Podijo se pod kozolcem, za hlevom, pa spet okrog hiše, skratka povsod. , , Še najbolj zanimivo pa je i»zimi. Smučarji, sankarji, pa tudi tisti brez sani in smuči pohite k Hema- nu in potem nastane tak vrišč in krik, ko da se je trop vrabcev vsul na ta grič. In Hermanovi razumejo otroke. Nikoli jih ne odganjajo. Pustijo jih in z njimi uživajo zimsko veselje. Menda je bilo pred dvema letoma, ko se je tudi oče Herman spraivil na sani in se z vnučkom popeljal vse doli do sredine vasi. In radi so imeli otroci očeta. Bil je že v letih in znal je čudovito pripovedovati. O prvi svetovni vojni, kako so se bo rili, kaiko so naši fantje padali na tujih frontah. In še o drugih stva- reh je vedel povedati. Fantje pa so odprtih ust prisluhnili besedi. Radi so v zavzetosti iponavljali. — Tako nam je povedal Herma- nov stric. Tudi zdaj je na Hermanovem gri- ču vse polno žiiv-žava. Toda otroci nekoga pogrešajo. Hermanovega strica, ki je znal tako imenitno upo- dobiti zgodbe nekdanjih dná, ni več. Počiva na preboldskem pokopališču in otroci zavzeto vzdihujejo. Kaka škoda, da Hermanovega strica ni; zdaj ©očiva v miru... Pa so ostali drugi domača. Še je tu teta, njegova žena, in sin France z ženo in otrdki. Prav nič ne rečejo, ko se grič napolni z drobižem, ko vsi hkrati kričijo. Hermanova teta postojii pred hišo, smehlja se dtobi- žu na griču, od hleva pa kliče Fran- ce, gospodar Hermanove domačije. — Mama, (pa je le res zanimiv naš grič. Ona potlho odgovarja. — Kar naj bodo veseli, saj so še mladi, mladosft je pač sama radost. In z vrh griča, prav izpred hiše, se znova spusti gruča sankarjev in zdrsijo po gladki cesti. Vsi v en glas kričijo. — Driča drič, naj živi Hermanov grič! O, da bi bilo mnogo takih gričev in otrokom naklonjenih ljudi. —k— Í410JÉETNA VARNOST V ŽALSKt OBf tNM TRAJNA AKCIJA Na področju žalske občine je bilo od leta 1960 do 1966 1.458 pro- metnih nesreč, od tega samo lani 418; smrtnih primerov 51, gmotna škoda pa je znašala 159 milijonov 912 tisoč starih dinarjev. Komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu si prizadeva, da bi bila pn svojem delu čimbolj učin- kovita. Tako se je vključila tudi v zvezno akcijo Prometno \^gojo v šo- le, ki je bila lani. V tem času je bi- lo na šolah 20 različnih predavanj, opremljenih z diapozitivi, ki se jih je udeležilo okrog 2 tisoč učencev. Poleg tega je bil seminar za preda- vatelje prometne v-zgoje, ki pouču- jejo otroke na šolah. V tej akciji so ponovno zažiA-eM tudi nekateri pio- nirsko prometni krožki. Najlboljši med njimi je za zdaj na osnovni šo- li v Žalcu, ki ga vodi Boris šket. Zvezna akcija je imela brez dvo ma pozi-tiA-ne rezultate, saj v tem ča^ v občini niso beležili kakšnih težjih prometnih nesreč predšolskih a I šoloobveznih otrok. V akciji je aktivno sodelovalo tudi AMD Žalec m združenje šoferjev. Takšno sode- lovanje bi bilo potrebno tiKÜ v bo- doče. Nadalje bi bilo prav, ko bi imele vse osnovne šole v svojih pro- gramih tudi strokovno vzgojo s pod- ro^a prometne varnosti, saj hi le tako lahko prispevali k zmanjšanju številnih prometnih nesreč. Doslej je brla praksa, da so posamezne šo- le delovale le ob takih in podobnih akcijah. Letos bo potekala prometna /var- nost v okviru mednarodnega turi- stičnega leta. Vse zainteresirane or- ganizacije, predvsem pa komisija za varnost v cestnem prometu, bo- do imele važno nalogo, saj se obeta znatno večjji promet tujih turistov, kar bo gotovo terjalo še večjo pre- ventivno dejavnost. VSE O KASKO ZAVAROVANJU Kakšne so predvidene spremembe v višini premije in v kakšnih po- gojih? Po predlogu se bo premija obračunala po prostornini valjev v ccm in ne več po KS. Sedanja bruto premija in predlog nove premije je naslednji: znamke ccm Sedanja bruto Nova bruto ___premija premi ja Zastava — Fiat 750 767 354,09 450,00 850 84Í 410,85 506,20 1300 1290 532,78 731,20 Volkswagen 1192 410,85 675,00 1300 1285 448,63 731,20 Renault 4 8.W 410,85 506,20 16 1470 532,78 843,70 Taunus 12 M 1183 448,63 675,00 Moskvič 1357 488,07 787 50 škoda 1000 MB 998 410 85 562 W Opel-Record ' 1482 532 78 ¿43 70 Citroen ' Spaček 425 354,09 337 50 Ami 6 602 354 09 393 70 ID 19 (žaba) 1898 Л 1^70 Mercedes 200 198« un'ilo iio^Vin Glede na omenjeno negativno razliko pove- čane premije ne bodo krile v celoti bodočih škod, zato je uveden tudi lastni delež zava- rovanca — franšiza. Zgornja dopustna mera alkoholiziranosti voznika ostane 0,5%o s tem, da voznik stopnjo' sam dokazuje. Ostrejši bodo ukrepi pri ob- ravnavanju škod, nastalih zaradi prehitevanja v koloni, megli, ovinkih ali prehitre vožnje v naseljih. Tudi neustrezno tehnično stanje vozila (izrabljene gume, slabe zavore, neure- jene signalne luči) bo imelo za posledico iz- gube pravice do povračila škode. Kaj so franšize in kako vplivajo na višino odškodnine ob likvida- ciji škode? Franšiza ali samopridržaj je lastni delež zavarovanca ob škodi. Višina deleža je enaka enoletni tehnični premiji za zavarovanje vozi- la. Tehnična premija znaša prL Zastavi 750 — 360,00, Zastavi 1300 pa 585,00 N-din itd. Fran- šiza se ob škodi obračuna: (primer za Za- stavo 750) Pri prvi škodi v vsakem zav. letu — eno- letna tehn. premija je 360.—; pri drugi škodi v istem zav. letu — dvoletna tehn. premija je 720,—; pri tretji škodi v istem zav. letu — štiriletna tehn. premija je 1440,—; četrte ško- de v istem zavarovalnem letu pa zavaroval- nica ne bo več krila. FranSize veljajo le za -škode, nastale v prometnih nes;rečah. Ali mora zavarovanec, t. j. last- nik vojsiia dogodek prijaviti PM? Da, kot to določajo obstoječi predpisi. Ali lahko zavarovanec popravlja poškodovano vozilo preden si ga je ogledal predstavnik zavaroval- nice? Dolnost zavarovanca je, da takoj, ali naj- kasneje v 3 dneh pismeno prijavi dogodei zavarovalnici. V prijavi mora biti navedemo, Kje se poškodovano vozilo nahaja. Predvsem je važno omeniti v prijavi, kje se bo vozilo popravljalo. S popravilom lahko prične pač pa se priporoča, da poškodovane dele аПо- mobila, ki se zamenjajo z novimi, hrani do končne likvidacije. Kje lahko zavarovanec poprav- Ija poškodovano vozilo? Zavarovanec prostovoljno izbira mehanič- no, kleparsko ali ličarsko delavnico ne glede na sektor lastništva. Ali se mora višina stroškov po- pravila dokumentirati z računom? Ni nujno! Zavarovanec lahko zahteva, da se mu škoda na vozilu oceni. Ce je ocenitev sporazumna, se škoda lahko takoj likvidira seveda če so za to dani vsi ostali pogoji (podatki LM). ® Ker je tema o zavarovanju vozil in likvi- daciji škod zelo obsežna, prosimo zavarovan- ce, da nam pošljejo svoja vprašanja. Odao- vore bomo objavili v naslednji številki CT VSEM VOZNIKOM - SRECiVO VOZNiJO gibanje prebivalstva V času od 5. L do 22. 1. se je v »-eiju rodilo 36 dečkov in 26 deklic. Poročilo se je 10 parov. umrli so: Lastnrča, star 65 Mišjega do- .t KOLENC Terdiia iz Ијапа T/Г r^ GORENJAK Ju- stara 89 let; LED- ZUPANp p"/^ Zagrada, star 36 let; гмшшшл v CEUU JE TE DNI V OBRAVNAVI PREDLOG SREDNJEROČNEGA PRO- GRAMA RAZVOJA CEUSKE OBČINE; TOKRAT SMO IZ OBSEŽNEGA GRADI- VA IZLUŠČILI TISTO POGLAVJE, KI GOVORI O RAZVOJU KULTURNE DE- JAVNOSTI. ZATO SMO OBISKALI NEKAJ CELJSKIH DRUŽBENIH DELAVCEV IN JIM ZASTAVILI VPRAŠANJE: PREDLOG SREDNJEROČNEGA PROGRAMA — TISTI DEL, KI JE NAMENJEN KULTURI — JE NALETEL NA MNOGE PRI- POMBE. KAJ BI PRIPOMNILI VI? BORIS STROHSACK: Tudi srednje- ročni program razvoja celjske občine obrav- nava kulturo, kot vsi doseda- nji, tako kot da je na stran- skem tiru. To- da ob tem se poraja vpraša- nje, kaj pa bi tak srednjeroč- ni program mo- ral zagotoviti. Osebno sem prepričan, da v sedanji aciji, neke posebne razširitve mreže kul- turnih zavodov ne moremo pričakovati. Toda temu, kar imamo, bi morah zagoto- viti solidne delovne pogoje, to, kar nam je na razpolago, moramo smotrneje izkori- stiti. O tem naj spregovori tudi srednje- ročni program in prav tako družbeni plan. Tu bi morali jasno začrtati kulturno po- litiko, kajti to je tisto, česar v Celju ni- mamo. Kar kulture tiče, imamo velike možnosti za medobčinsko sodelovanje. Prepričan sem, da smo celjsko kulturo začeli dušiti tisti trenutek, ko smo jo poskušali utes- niti v občinske meje. Usoda kulturnih zavodov ni stvar samo mesta Celja ali celjske občinske skupščine, temveč ob- veznost regije in celo vsega slovenske- ga kulturnega koncepta. Vidite, mislim, da prihaja do nespora- zumov okrog srednjeročnega programa prav zategadelj, ker le-ta ne predvideva ničesar novega, dodatnega, kot je to mo- goče planirati v delovnih organizacijah m drugih dejavnostih. Za kulturo pa me- nim, da bomo lahko izredno zadovoljni, če bomo v tem obdobju vsem kulturnim zavodom ustvarili take delovne pogoje kot jih imata zdaj, pravim, na primer, muzej revolucije ali mestna' knjižnica.« MARJAN RAV- NIKAR, direk- tor Mestnega muzeja: »Že od pred- lanskega avgu- sta poslušam« besede po- membnih oseb- nosti iz najviš- jih vodstev, da je potrebno re- formo uresni- čiti, ne da bi kakorkoli pri- zadejali kultu- ro, ker refor- me ne bomo izpeljali brez kulture. Vsakdanja praksa dokazuje nasprotno, saj plačuje kultura — ki je že itak bila dvajset let pastorka v razvoju — vsak dan svoj obulus, kar dokazuje, da ljudje ne razumejo reforme. Kultura naj bo nacionalna in interna- cionalna, ne za posameznike, temveč za vse potrošnike. Osebno sem prepričan, da bi morali z reformo začeti pred pet- najstimi leti; toda bolje zdaj kakor ni- koli. Toda če jo bomo reševali tako, da bomo narod prizadejali v kulturi, bo to bolj ameriška reforma kakor naša. Uspeš- ni in strogo usmerjeni strokovnjaki, ki ne bodo imeli smisla za humanizem in etično zvišenost družbenega dogajanja, bodo sicer lahko reševali gospodarske probleme, toda to še ni socializem. Preveč nas pitajo s teoretično kulturo. Preveč teorije imamo v kulturi in preveč teoretične kulture. Prava kultura pa je v tem, da bomo začeli delati tisto, kar je zapisano o kulturi v programu ZKJ. Že- lim si, da bi se besede Veljka Vlahoviča uresničile. RADA JONA- KA, direktorja zavoda za reha- bilitacijo inva- lidov, smo pro- sili za odgovor, ker je znan družbeno-poli- tičen delavec, vendar ni di- rektno vezan na katero iz- med kulturnih institucij: »S kulturo imam zveze sa- mo kot povpre- čen občasni po- trošniki zato moje mnenje o družbenem planu za kul- turo ne more biti strokovno. Menim pa, da ni bistveno, na kolikih straneh obrav- nava družbeni plan kulturno problemati- ko, temveč je pomembna vsebina zapisa- nega in možnost, da bi se ix)večal krog potrošnikov kulturnih dobrin. Nadalje me- nim, da kulturne institucije niso edine, ki bi bile dolžne skrbeti za povečevanje števila obiskovalcev, temveč da bi morali občani sami pokazati večjo pripravljenost, da se vključijo v sprejemanje kulturnih storitev. V splošnem družbenem procesu preobli- kovanja človeške miselnosti ne bi smelo biti nikogar, ki bi zanemarjal možnosti za kulturno rast miselnosti in čustvova- nja. Udeležba občanov na kulturnih pri- reditvah ni vselej odvisna /od kvalitete prireditev, temveč dosti prej od splošnega razpoloženja in odnosa naših ljudi do kul- ture. Kljub vsemu pa menim, da bi moral družbeni plan določiti kulturi in njenemu razvoju dosti bolj stvarne možnosti in smeri ter tako perspektivno nakazati uso- do posameznih kulturnih institucij.« IVAN STOPAR, direktor Zavo- da za spomeni- ško varstvo: »Tudi družbe- ni načrt je po svoje izraz kul- turne zrelosti sredine, v kate- ri je nastal. Družbo lahko ekonomiziramo, to pa ne pome- ni, da je hkra- ti socializira- mo, če pri tem p)ozabljamo na vse tisto, kar jo lahko etično opaja in plemeniti. Naša kulturna dedščina je izraz kultur- ne zavesti preteklosti. Od današnje druž- be bi želeli, da bi bil delež za kulturo vsaj tolikšen, kot je bil nekoč. V progra- mu pa nikjer ne vidim hotenja in želje, ki bi zagotavljala denar, da bi ohranili tisto, kar že imamo, nikar, da bi to pre- segli. Hkrati pa narod, ki nima svoje bogate politične zgodovine, prav s kulturo izpri- čuje svojo samobitnost in pravico do svojega obstoja. Spričo tega se mi zdi, da je družbeni načrt do kulture naravnost Tiačehovski,, saj zaradi svoje splošnosti nikogar ne 'obligira. Ime človeka, ki bo samo ekonomsko determiniran, ne bomo mogli nikoli pisati z veliko začetnico!« DAMJAN BR- VAR: »Srednje- ročni program — tisti del, ki govori o kultu- ri — ni amater- ske dejavnosti niti z besedo omenil. To je posledica tret- mana naših prizadevanj, kajti kljub tež- ki situaciji in slabim obetom za prihodnje obdobje, je dokaj nerazvunlji- vo, da je iz programa izpadla dejavnost, v kateri še vedno veliko ljudi najde svo- je zadovoljstvo. Mislim, da je treba pove- dati, da amaterskim delavcem niti ne gre toliko za denar, saj smo se s tem, da bcv mo dobili manjša sredstva, že davno spri- jaznili, gre pa za družbeno priznanje, za vrednotenje dela, ki ga nekdo opravlja v zadovoljstvo sebi in drugim. Poglejte, zadnje tekmovanje pevskih zborov v Sto- rah je pokazalo, da je amaterizem še ved- no živ. Nastopilo je na stotine pevcev in tudi v dvorani se je zbralo lepo število poslušalcev. Ce takih reči ne cenimo dovolj če ne zagotovimo osnovnih pogojev za delo, je upravičena bojazen, da bo pro- padlo tudi tisto, kar se je doslej z vsemi silami držalo pokonci. Primer železničar- skega društva France Prešeren je že eden izmed njih. Zato, ker nismo našli stano- vanja za dirigenta, godbe, ki je desetlet- ja sodelo%'ala na vseh večjih prireditvah in manifestacijah, ni več. Morda bomo vr- zel ugO|tovili šele takrat, ko bo že zares prepozno. Mislim, da bi morali v progra- mu — ali pa vsaj v družbenem načrtu vsako leto — zagotoviti sredstva vsaj za vzdrževanje domov in ostalih prostorov, ki jih uporabljajo kulturno prosvetna društva. Ce jim bomo onemogočili še to, potem res ne moremo upati, da bodo zdr- žala. Tudi v občinskem svetu ziveze kul- turnih prosvetnih organizacij smo se od- ločili za tako delitev sredstev, po kateri bodo društva dobila več denarja, manj pa ga bo za ostale namene, Temeljiteje bo treba urediti tudi med- občinsko združenje, kajti zdi se mi, da so ravno na področju kulture izredno ve- like možnosti, toda doslej zelo majhni uspehi.« španska kmetska tragedija na evropskem odru Cast, ljubezen in strasti Ob premieri »Grešno ljubljene« (La Malqueride) v SLG Celje Nič novega ni zgodba o zavrieni pastorki, ki izgubi materino ljubezen na račun očima in zato oba zasovra- ži, niti ni nič nenavadnega, če pa- storka v resnici sovraii mater iz za- visti in očima iz ljubosumja. Vse to so življenjske resnice, ki bi jih mog- le osebe v Malqueridi španskega dra- matika Jacinta Benaventa razrešiti povsem drugače, če bi ne bile v njih zakoreninjene svojeglave strasti, ne- navadna vrednost časti in globoka načela krščanske morale. Zlom med zunanjim okvirom živ- ljenja in notranjimi nagibi je izrazi- ta značilnost drame »Grešno ljublje- na«, ki je nastala leta 1913, ko se je španska dramatika izkopala iz spon konvencionalnosti, a je — kljub ne- katerim prizadevanjem — ostala v bistvu statično pripovedna. Režiser Dino Radojevič je skušal iz pripovedi iztisniti tudi poslednjo kapljico dramatike, ko je uporabil površino odra takorekoč do simbo- ličnih pozicij oseb in izrazil njihova nasprotja ter zveze z gibanjem v dia- gonalah in paralelali. Teža scene (kombinacija lesenih tramov in glo- bokih obokov), ki jo je pripravil Mi- ša Račić in temačni kostumi Alenke Bartlove so dodatni elementi, ki pri- spevajo k uresničenju režiserjevega koncepta napetostne pripovedi z ma- eterlinškim pridihom pričakovanja strašnega in groznega. Kljub navidezni besedni dolgovez- nosti doseže zato izvedba ustrezno stopnjevanje, ki se ponovi v nekoli- kih intervalih z izbruhi zatajevanih strasti, posledično zunanjim, akcij- skim dogodkom. Občutek imamo, da gledamo notranje življenje ljudi, ki je odvisno od številnih dejavnikov v okolju, za kar izvemo samo iz pripo- vednega navezovanja. Osrednje like so ustvarili Marija Goršičeva kot Raimunda, gospodinja na Sotu, Jože Pristov njen drugi mož Esteban in Jana Šmidova, Raimun- ,dina hči Acacia iz prvega zakona. Goršičeva je najmočnejši nosilec tra- dicionalnih družinskih spon, zaradi tega tudi najmočneje doživlja tragič- no nasprotje razpetosti v ljubezni med možem in hčerko, šmidova je v svojem sovraštvu do očima (s kate- rim prikriva žensko zaljubljenost) in obupovanjem nad izgubljeno materino ljubeznijo (s čimer skriva ljubosumnost in zavist) pravcati pri- mer peklenskega izvora vseh nesreč. Pristov pa postane žrtev okoliščin, v katerih ga strasti tako zaslepijo, da naroči uboj Faustina, Acacijinega zaročenca in slednjič ubije tudi svo- jo ženo, ko v poslednjem pričakova- nju meni, da je dočakal trenutek, ki ga je vse življenje priželjkoval. Šele to poslednje zlo prelomi za- kleto napetost odnosov, ko se mati žrtvuje, da bi rešila moža obtožbe in hči pregrešne ljubezni; to je trenu- tek, ko Esteban spozna zavoženost svojega življenja in Acacia odkrije, da je v resnici vendarle globoko lju- bila svojo mater. Vse tri osrednje osebe so ustvar- jalci izoblikovali dosledno in s pre- mišljenostjo) prav tako dosledni in premišljeni pa so bili v celoti tudi vsi drugi liki. Nada Božičeva je s staro deklo Juliano še posebej izpri- čala disciplinirano popolnost kreaci- je, saj ni niti z besedo niti s potezo enkrat samkrat skvarila svojega li- ka; Mi j a Menee jeva, Anica Kumrova, Marjanca Krošlova in Minu Kjudro- va so postavile okolju primerne like vaških žena in deklet, pri čemer je potrebno naglasiti prijetno sozvočje v odtenkih ženskih glasov, kar za- znamo v začetku drame. Pavle Jeršin je v vlogi soseda Eu- sebia v svoji žalosti in zatajevanem sovraštvu pristen in doživet, četudi ni skoraj nič slabši v začetku kot snubač. Zaročencu Faustinu (Štefan Volj) daje dramatik bolj malo pro- stora, a tega izkoristi s pravilno plašnostjo, da mu celo oče očita »le od kod si se vzel!« Zato ima skoraj več pomena Norberto (Bruno Vodo- pivec), ki že o njem govorijo v za- četku in na kraju, da lahko vmes za- igra zares splašenega nedolžnega preganjanca. Vse v redu in prav, le naglica njegove dikcije (ki jo sicer opravičuje vznemirjenje) je mesto- ma precej nejasna. Oba Hlapca na Sotu, Bernabe (Janez Bermež) in Rubio (Sandi Krošl) sta izrazito na- sprotje; medtem ko je Bernabe po- nižen in poslušen, je Rubio gospodo- valen in surov. Oba pa se odlikujeta z dosledno vdanostjo, Bernabe go- spodinji, Rubio gospodarju. Toda ob zadnjem dejanju mora celo Rubio obsoditi gospodarja. Bermež in Krošl sta rešila svoji vlogi zelo stvarno; Krošlovo prepričevanje go- spodarja pa je celo izjemno sugesti- bilno. Kot ženske sodelujejo v pred- stavi še Angela Korošec, Olga Pun- cer in Vera Srakar. Ob predstavi, ki terja veliko zuna- njega realizma, ne smemo pozabiti na odrsko tehniko, ki je ustrezno za- dovoljila; še posebej slikarska dela Ivana Dečmana, saj je zid dajal zelo stvaren videz starinskega poroznega ometa. Le prednji vodoravni tram bi moral biti bolj enovit! S predstavo La Malqueride, ki jo je v lepo odrsko govorico prevedel prof. Mirko Vivod, si je Slovensko ljudsko gledališče v Celju vgradilo nov kamen v prizadevanja za čvr- stost in skladnost predstav. Vendar mi naj nihče ne zameri posledičnega vprašanja, če je izbor dela z izrazito poudarjenim slavospevom krščanski pravičnosti, ki zmaguje nad zemelj- skimi strastmi, pa četudi ga je napi- sal Nobelov nagrajenec, ustrezen v celotnem okviru letošnjega reperto- arja, ki bi moral tej krščanski pra- vičnosti iz preteklega obdobja dati protiutež tudi s kakšnim delom so- dobne pravičnosti in morale. Herbert Savodnik . Pravljični svet Lidije Osterčeve Likovni salon nam je predstavil dvojico slikark, ki še v našem me- stu ni$ta doživeli razstave. Navzven kaže, ko da je tako zaporedje za občinstvo manj zanimivo. V res- nici gre za dvoje umetnic (Vida Fa- kinova — Lidija Osterčeva), ki ima- ta vsaka zase ^oblikovan indivi- dualni pogled na umetnost. Obe druži sodobno upodabljanje brez tretje dimenzije in njihova kvalite- ta. Pravljica je svet Lidije Osterčeve, ki je otroku in odraslemu gledalcu ohranil še delček neoskrunjenega otroštva v sebi, privlačen. Po šola- nju na ljubljanski akademiji je absolvirala specialko. Podoba je, da naši nadarjeni mladi likovniki ^kaj radi nadaljujejo mojstrski razred. Razstavljala je na številnih raz- stavah doma in v zamejstvu. Vrh vsega še samostojno. V Beogradu je doživela priznanje, ko si je pri- borila za ilustracije dvakrat nagra- do »ZLATNO PERO«, ki pomeni za ilustratorja visoko priznanje. Enako velja za njeno Levstikovo nagrado. Ilustrator, ki želi dovršen prenos v tiskarski jezik, vselej pričakuje koiični rezultat, ko mu reprodukci- ja zamegli zamisel in tako trpi iz- virna koncepcija na jasnosti in mo- či izraza. Njen Župančičev Ciciban (v črno-belem) je izreden dosežek. Upodobljeni predmet je reduciran na minimalno nujne črte, žival ali figura ..učinkuje primarno naravno, vedro, otroškemu svetu brez napo- rov dojemljivo, a tudi barvne ilu- stracije so istega duha v odlični realizaciji. Pot, ki jo je prehodila po vojni naša ilustracija, je strma- in se pne med evropske vrhove. Olja Lidije Osterčeve so v mešani tehniki, mnoga s pozlačenimi par- tijami, so studiozna in polna opti- mizma. Ko slika spomine (Rim, Hamburg, Ohrid), ji je često povod drobno obrobno opažanje. Zdaj iko- he, zdaj srednjeveška iniciala in podobno. Doživljaje vplete v plos- kovno pravokotne partije kompozi- cij. Knjižni trak, ki bi ga realist opazil kvečjemu v zvezi s knjigo in interierjem, je zanjo vreden zapis samostojne kompozicije. Njena barvna kultura je na lepi višini. Končno se ne plaši v svoja dela vključiti figuraliko ali človeški ob- raz v pomanjšanem merilu njenih malih ali srednje velikih formatov. Lidija Osterčeva ni fenomen evrop- skega slikarstva, tudi v našem ima sorodnike, kljub temu je njeno sno- vanje originalno in direktnih vzo- rov, ki bi jih epigonsko posnemala, ni najti. Ljubitelju slikarstva, kate- rega estetski čut se je iioblikòval ob umetninah stare umetnosti in naše iz polpreteklosti, morajo biti Osterčeve »abstrakcije« z malo dob- re volje povsem dojemljive. A. S. TV od 29.1. do 4. II. NEDEUA. 29. 1. 9.25 Poročila (Ljubljana); 9.30 Za staro ^ mlado z ansamblom Borisa Franka (Ljublia na); 10.00 Kmetijska oddaja (Zagreb)- 104Ì Tisočkrat zakaj — ponovitev (Beograd)"; ìì'u Serijski film za otroke (Ljubljana); 12.00 N& deljska konferenca (Zagreb); 13.00 Serijs4¡ film za mladino — ponovitev (Ljubljana). . . . Ponavljamo za vas (Ljubljana); 1515 Karneval v Viareggiu — prenos do 16.05 (Ev rovizija); 17.35 Poročila (Ljubljana); 17 40 Serijski film (Ljubljana); 18.30 Narodne pes. mi ia plesi (Beograd)- 19.00 Mladinska igra (Zagreb); 19.45 Medigra (Ljubljana); 20oj TV dnevnik (Beograd); 20.45 Cik-cak (Ljub. Ijana); 20.50 Zabavno glasbena oddaja (Beo. grad); 21.50 Beseda in čas (Beograd); 22 00 TV dnevnik — druga izdaja (Beograd). PONEDELJEK. 30. L 17.20 Poročila (Zagreb); 17.25 Mali svet Zagreb); 17.40 Risanke (Skopje); 17.55 TV obzornik (Ljubljana); 18.20 Hej tovariši -, partizanske pesmi (Ljubljana); 18.45 Zdrav, stveni nasveti — poškodbe oči pri otrocih (Ljubljana) : 19.05 Nasveti za danes in jutri (Ljubljana); 19.15 Tedenski športni pregled (Beograd); 19.40 Aktualna tema (Ljubljana)' 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Slobodan Glumac: »Zadnji živi mrtvec« (Zagreb); 21.40 Biseri glasbene literature (Ljubljana); 2LS5 Knjiga, gledališče, film (Beograd); 22.15 Po. ročila (Ljubljana). TOREK, 31. 1. 18.35 Poročila (Lj-ubljana); 1&,40 Torkov večer z Vido Grilovo in kvintetom »Gorenjci« (Ljubljana); 19.00 Svet na zaslonu (Ljublja- na); 19.40 TV obzornik (Ljubljana); 20.00 Celovečerni film (Ljubljana); 21.30 Kulturna panorama (Ljubljana); 22.10 Poročila (Ljub. Ijana). SREDA,. 1. 2. 11.00 Osnove splošne izobrazbe in ponovi- tev ob 16.10 (Beograd); 17.00 Poročila (Ljub- ljana); 17.05 Ekspedicija — poljudno znanst- veni film (Ljubljana); 17.55 TV obzornik (Ljubljana); 18.15 Združenje radovednežev (Zagreb); 19.00 Evropsko prvenstvo v umet- nem drsanju — prenos (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Cik-cak (Ljublja- na); 20.35 Jamska Ivanka — ljudska igra (Ljubljana); 21.05 Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju — prenos (Ljubljana); 22.30 Zadnja poročila (Ljubljana). ČETRTEK, 2. 2. 11.00 Angleščina — ob 16.10 ponovitev (Beo- grad); 11.30 Glasbeni pouk in ponovitev ob 16.40 (Beograd); 17.05 Poročila (Ljubljana); 17.10 Mala čarovnica II. — oddaja Tik-Tak (Ljubljana); 17.25 Pionirski TV studio (Ljub- ljana); 17.55 TV obzornik (Ljubljana); 18.15 Mladinska tribuna. (Zagreb);.a8,35 Pet notnih črt za popevko — zabavno glasbena oddaja (Ljubljana); 19.05 Človek in kultura (Ljublja- na); 19.30 P. I. Čajkovski: »Letni časi« (Ljub- ljana); 19.40 TV prospekt (Zagreb); 19.54 Medigra (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beo- grad); 20.30 Aktualni pogovori (Beograd); 21.10 Evropsko prvenstvo v umetnem drsa- nju — moško prosto — prenos (Ljubljana); 22.30 Zadnja poročila (Ljubljana). PETEK, 3. 2. 1 11.00 Osnove splošne izobrazbe —- ponovitev ob 16.10 (Beograd); 17.25 Poročila (Zagreb); 17.30 Oddaja za otroke (Sarajevo); 17.55 TV obzornik (Ljubljana); 18.25 Od Aswana do pi- ramid — potopisna reportaža (Ljubljana); 19.10 V. Hugo: »Nesrečniki« — drugi del ro- mana v nadaljevanjih (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 С1кч;ак (Ljublja- na); 20.35 Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju — ples parov (Ljubljana); 22.30 Zad- nja poročila (Ljubljana). SOBOTA, 4. 2. 17.15 Poročila (Ljubljana); 17.20 Drejček in trije Marsovčki — lutkovna igrica (Ljublja- na); 17.40 Kje je, kaj je? (Beograd); 17.55 TV obzornik (Ljubljana); 18.15 Vsako soboto (Ljubljana); 18.30 Neznani kraji — serijski film (Ljubljana); 19.00 Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju — žensko prosto (Ljub- ljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.3Ö »Ljubite se ljudje« — serijska igra (Beo- grad); 21.30 Evropsko prvenstvo v umentem drsanju — nadaljevanje (Ljubljana); 22.30 Ben Casey — serijski fílm (Ljubljana); 23.2Û Zadnja poročila (Ljubljana). RADIO -CELJB Nedelja, 29. januarja: 11.00 — napoved časa in programa; 11.05 — pogovor s poslušalci' (prispevek Janka ževarta na posvetu poslan- cev širšega celjskega območja); 11.20 — obve- stila; 11.30 — za nedeljsko razvedrilo; 11-45 — naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.45 — Rudi Lešnik — Najdaljša noč; 13.0" — zaključek oddaje. V dneh od 30. januarja do 4. februarja ^ bodo oddaje začele vsak dan ob 16.00 s pO" snetkom z nove Jugotonove plošče ter čestit- kami in pozdravi poslušalcev. Celjska krofli' ka bo vsak delavnik ob 17.00, obvestila pa o^ 17.15. Razen tega se bodo v času do 18-0® zvrstilo še naslednje oddaje; ponedeljek, 30. januarja: 17.25 — šporU« . pregled; 17.40 — Borodin: Polovski plesi; torek, 31. januarja: 17.25 — Milena Moškoi?: v galeriji kulturnih in zgodovinskih spomeí>'' kov; 17.40 — glasba z izftosojenih plošč; , sreda. 1. februarja: 17.25 — iz dela celjs^' občinske skupščine; 17.35 — glasbena me"'} igra; 17.45 — iz delovnih kolektivov; ' četrtek, 2. februarja: 17.25 — radijski f^lj' • ton; 17.40 — veliki zabavni orkestri; ; petek. 3. februarja: 17.25 — deset min^t ^ ^ zdravnikom; 17.35 — za vsakogar nekaj; sobota, 4. februarja: 1725 — naši poslu^^ čestitajo in pozdravljajo — drugi del; za prijeten konec tedna; 18.00 — zaklju^ oddaje. Prijatelji šolskih otrok v Gotovljah se je speit zgodi- lo. Ne samo to, da je skozi vas spreljana asfaltirana cesta, tudi za šolo vlada zanimanje. Pred leti so točili kar vsi žle- bovi. Denarja ni bilo. Pa so mno- gi rekli: pridite in bomo dali. Zbrali so nekaj nad sto tisoč in žlebove so v celoti obnovili. Zdaj je spet nastala ikriza. Re- forma je priškmila tudi šolo. Od računovodstva prihajajo navodi- la: šola je v deficitu, nobenih ne- potrebnih nairočil. šola pa je založena s samimi starimi učili. Največ je bilo kup- ljenih še v rajni Avstriji. Otroci in učitelji pa so želeli imeti elekt- rični gramofon. To je čudovita priprava. Poslušajo lahko lepe slovenske pesmi, prisluhnejo ču- dovitim pravljicam. In kar je najvažnejše: otroci slišijo in za- čutijo pravilno izgovorjeno slo- vensko besedo, saj jo govorijo najboljši umetniki. In znova je nastalo vprašanje: kje dobiti denar? Mojster kovač. Ribičev Tone, je rekel: jaz dam pet tisočaikov. Mojster pleskar, Stanko Dolar pa za njim: če je tako, dam še jaz pet tisoč. Iz Za- lož pri Polzeli, kejr živi Got ov- ijan, ameriški upokojenec Jakob Goršek, je prav tako prispeval pet tisočakov. Bilo pa je še ved- no premalo. Zato je bila na letni konferenci RK Gotovi j e ponovno izgovorjena beseda. In vsi navzo- či so rekli: dobro, pa naj prispe- va naša organizacija deset tisoč, želja je bila izpolnjena. Nekaj je ostalo še od darovanja za praznovanje ded'ka Mraza — in gramofon je v šoli. In plošče tu- di. Vsega tega pa ne bi bilo, če ne bi imeli v vasi ljudi, prijateljev šole in šolsikih otrok. In ti so lah- ko prepričani, da so te brige in dobre volje najbolj veseli otro- ci. Zato jim krepko staskajmo roko: — Vam, prijateljem šolskih otrok, najlepša hvala! -k Lahko smo ponosni nanje Trije častni občani celjskega me- sta so v prvem mesecu letošnjega leta praznovali svoje življenjske ju- bileje. Najprej Fran Roš, ki je 14. ja- nuarja izpolnil 69. leto, mg. ph. Fe- dor Gradišnik 20. januarja 75. leto in ing. Blaž Pristovšek, ki je tri dni za tem praznoval 77. rojstni dan. Trije pomembni možje, trije visoki in lepi jubileji! Lik FRANA ROŠA je brez dvoma eden najbolj vidnih in spoštovanih v celjskem kidturnem življenju. Kot vzgojitelj, pesnik, pisatelj in drama- tik je znan malone vsakemu Celja- nu, njegovo ime pa ni tuje tudi v širši domovini. Fran Roš je kot ži- telj služboval v Celju že od 1925. leta dalje. V začetku druge svetovne voj- ne so ga Nemci zaprli in pregnali v Srbijo, kjer je potem, ko je bila os- vobojena, organiziral v Beogradu pr- vo slovetisko štirirazredno ljudsko šolo s slovenskim učnim jezikom, ki deluje še danes. Junija 1945. leta se je vrnil v Celje, postal okrožni šolski nadzornik, kasneje pa je kot profe- sor služboval na celjski drugi gimna- ziji in na učiteljišču. Pesniti je začel Fran Roš že v dijaških letih in od- tlej objavljal v številnih listih in pu- blikacijah. Fran Roš je velik prija- telj mladega rodu. Izpod njegovega izkušenega peresa je izšlo veliko otroških pesmi, zgodb, pravljic in dramatizacij. Pomembno je njegovo zbiranje materiala o narodnoosvobo- dilnem gibanju in zlasti nazorno in doživeto opisani dogodki iz pregnan- stva v Srbiji; seveda pa še mnogo- kaj, kar daje Rošu njegov svojstven pomen in vrednost. FEDOR GRADIŠNIK je eden tistih di, ki so vse svoje moči, sposobnosti, in želje posvetili enemu samemu ci- lju. Zanj je bilo to — gledališče. Zanj je živel, dal inu je vse svojo bit in — zmagal. Njegovo ime pa bo s slovenskim gledcdiščem za vedno tesno povezano. Še zlasti to velja za Celje, njegovo okolico in njegovo gledališče. 55 let aktivnega gledali- škega dela, vztrajnosti, predanosti in žrtvovanja očrtuje najbolj polno obdobje njegovega življenja. Toda Fedor Gradišnik je ves ta čas svoje »največje nagnjenje podrejal tudi ne- kemu drugemu cilju — borbi proti nemškutarstvu, za ohranitev Sloven- stva in slovenske besede ter gibanju, ki naj bi priborilo lepši jutrišnji dan. Tako je ves ta težki čas stal ined najnaprednejšimi delavskimi voditelji; njegova lekarna je bila skrivališče dragocene literature, vse do tistega dne, ko ga je okupator pregnal v Srbijo. Leta 1945 se je vr- nil v Celje in njegova prva misel je bila — nadaljevati začeto delo, dati Celju poklicno gledališče. Po napo- rih, zagretosti in nepopustljivosti, ki so bili lastni samo tedanjim amater- jem, se je to res zgodilo leta 1950, ko je Fedor Gradišnik postal tudi prvi upravnik celjskega poklicnega gleda- lišča. Odtlej je skrbel za njegov ne- nehni vzpon, vzgojo odličnih igralcev in tudi sam režiral in igral na dese- tine vlog najrazličnejše vsebine. Vse- ga velikega Gradišnikovega dela ni mogoče opisati v tako skromnem prostoru. Ostalo je zapisano drugje: v zgodovini našega gledališča in po- litične dejavnosti. Pri tem, da ima Celje sloves urejene ga, lepega mesta, ima ing. PRISTOV- ŠEK nedvomno veliko zaslug. Po tem ko je začeti študij v Grazu dokončal na Češkem, se je vrnil v domovino in se zaposlil kot mlad inženir pri Direkciji za gradnjo železnic v Beo- gradu. V Celje je prišel leta 1926 in postal šef tehničnega oddelka celj- ske občine. Njemu se moramo za- hvaliti za regulacijski načrt regula- cije Savinje, ureditev mestnega vo- dovoda, plinarne in elektrarne ter končno tudi za ustanovitev celjskega avtobusnega podjetja. Po njegovi za- slugi so zrasli v mestu številni nasa- di, posebno skrb pa je posvečal Sta- remu gradu, kjer so po njegovi za- misli uredili Friderikov stolp. Uredil je lep mestni gradbeni arhiv, projek- tiral številne^ zgradbe, tako da je po njegovih načrtih postavljenih daleč riad sto hiš v Celju in okolici. S pri- hodom okupatorja se je tudi za ing. Pristovška začela trn jeva pot izgnan- ca. Bil je v Srbiji in ves čas sodelo- val v narodnoosvobodilnem gibanju. Bil je eden od talcev množičnega po- kola v Kraljevu in se je le po na- klučju rešil smrti. Po osvoboditvi se je ing. Pristovšek vrnil na staro de- lovno mesto, kjer je svojo dolžnost opravljal z veliko marljivostjo. Kas- neje je bil tudi direktor projektivne- ga biroja in je zaradi svojih velikih zaslug nedvomno vreden priznanja, ki ga je dobil kot častni občan me- sta Celja. Vsem trem jubilantom iskrene če- stitke in imjlepše želje za prihodnje obdobje! CEZ 30 LET REALIZIRAN ZANIMIV NÂCRT KOT SMO 2E POROČALI JE BIL V CEUU USTANOVLJEN ZAVOD ZA IZGRADNJO REKREACIJSKIH CENTROV V CELJSKI OBČINI. PROGRAM ZAVODA, V KATEREM SO PREDVIDENA PROJEKTIVNA DELA TER UREDITVENI NACRTI ZA CELOTNO PODROČJE CELJSKE KOMUNE, JE PRECEJ OBSEŽEN. PO POSA- MEZNIH PODROČJIH PA SO PREDVIDENI RAZLIČNI OBJEKTI. Na Golovcu je predviden central- ni stadion s pomožnimi igrišči, ki so namenjeni splošni rekreaciji, let- no in zimsko kopališče s telovadni- co, telovadiščem in športnimi igriš- či, dalje smučišča s skakalnico, par- kovne površine, otroško igrišče, spre- hajališča itd. Nekaj podobnega je predvideno tudi v zelenih p^o^ na Dolgem polju in na Lavi: igrišča, dve kopališči in parkovne površine. Posebno področje rekreacijskih ob- jektov bo zavzemalo Petriček, An- ski vrh in Mestni park. Pri Petričku je v načrtu ureditev kopališča z vse- mi potrebnimi objekti, ureditev go- stinskega objekta in weekend nase- lja ter še ureditev smučišča z dve- ma skakalnicama in vlečnico. Ob bodoči sprehajalni magistrali, ki bo povezala Mestni park s Petričkom in bo potekala po grebenih Miklav- škega hriba in Anskega vrha so prav tako predvidena smučišča z vlečni- co in dvoje gostišč. Za populariza- cijo Starega gradu bo potrebno ure- diti predvsem cesto, preurediti go- stišče in urediti smučišča z vlečni- co. Svetinsko rekreacijsko območje zaradi obsežnosti zavzema posebno poglavje in je razdeljeno na dve manjši območji: Svetina in Celjska koča. Svetina združuje posamezne objekte na Svetini, Romanci in Rav- ninah v rekreacijsko celoto. Vas Sve- tina naj bi bila zaradi idilične lege in kulturnih spomenikov glavna tu- ristična zanimivost. Od športnih in ostalih objektov pa naj bi novi na- črt zajemal gradnjo weekend nase- lja, kopališča, ureditev smučišča na Ravninah fn povečanje gostinskin kapacitet. Na pobočju pri ceijsKi koči je poleg dveh vlečnic, ki že ob- ratujeta, predvidena še gradnja se- dežnice iz Stolaškega grabna do vrha Tolsta, povečanje gostinskega objekta, zgraditev weekend naselja, adaptacijo stanovanjske hiše v mla- dinski dom ter pri spodnji postaji sedežnice zgraditev bazena in igriš- ča. Do tja pa zgraditev ceste. Novi načrt obravnava tudi šmar- tinsko rekreacijsko področje, ki za- jema pokrajino bodočih akumula- cijskih jezer. Tu bo mogoče orga- nizirati razne vodne športe, zgraditi pa bo treba gostišče, kopališče, čol- narno in igrišča, weekend naselje, na pobočju Kunigunde pa smučišče z vlečnico. V Dobmi bi se naj zgra- dili naslednji objekti: letno kopališ- če in igrišča, weekend naselja ter cesto na Paški Kozjak, kjer se bodo uredila smučišča. Frankolovsko re- kreacijsko področje je zaradi ob- sežnosti razdeljeno na tri cone. Na Frankolovem je v načrtu odprt ter- malni bazen z igrišči in canmpin- gom, smučišče z vlečnico ter uredi- tev gradu Stemstein v gostinski ob- jekt. V lepi okolici Črešnjic in Li- pe — ostalih dveh conah — je pred- videna gradnja weekendov ki bi imeli izrazito kmečki značaj viniča- rij, vsak uporabnik pa bi obdeloval tudi del vinograda, na Lipi pa bi se bavil z vrtiCkarstvom in sadjar- stvom. To je obsežen načrt izgradnje re- kreacijskih centrov za obdobje 30 let, i)osamezne etape pa bodo zgra- jene po vsakoletnem programu. Le- ta pa bo seveda odvisen od sred- stev, ki bodo na razpolago. Sport v kratkem Vsak dan odpelje posebni avtobus nad petdeset pionirjev na smučarski tečaj pri Celjski koči. Občinska zve- za za telesno kulturo je imela v na- črtu organizirati tečaje na bližnjih celjskih gričih. Na srečo pa je pred- videla tudi slabe snežne razmere in za vsak slučaj organizirala poseben avtobus. Odhod avtobusa je ob 8.30, povratek pa ob 17.15. Cena enodnev- nega tečaja je 7 N-din, v tem je vra- čunana vožnja, enolončnica in pri- spevek za vaditelja smučanja. Prevo- zi bodo organizirani vsak dan v šol- skih počitnicah, dokler bodo snežne razmere ugodne in dovolj prijav. V nedeljo bo na smučiščih pri Celjski koči občinsko prvenstvo za mlajše in starejše pionirke in pio- nirje. Pričetek tekmovanja bo ob 10. uri. Prijave se sprejemajo do 9. ure v koči. Pionirji, prijavite se v čira večjem številu! Prvoplasirani prejmejo nagrade in diplome. V teku je sindikalno tekmovanje v namiznem tenisu. Prvi rezultati: Libela : Zavod za napredek gospo- darstva 6:4, KLIMA : LIK 9:1, Celj- ski tisk : Aero 2:8, IFA : Zlatarna 10:0, ostale rezultate organizator tek- movanja ObZTK še ni prejel. Podzveza nogometnih sodnikov Ce- lje sprejema prijave za nove nogo- metne sodnike. Zaželjena je pred- vsem prijava bivših aktivnih igral- cev. Točnejše informacije dobite na Podzvezi nogometnih sodnikov, Ce- lje, Gregorčičeva 6, tel. 31-78. V teh dneh zimskih počitnic naj bi zopet oživela smučišča z vrsto raznih skupin smučarskih tečajnikov. Toda muhasta zima tokrat mladini ni pre- več naklonjena. Vsaj v prvih dneh počitnic ne. Upajmo, da se bo v na- slednjih dneh vreme le še spreobrnilo ter da bo še zapadlo nekaj snega, ki ga mladi smučarji pogrešajo v dolini. Vodstva tečajev v Celju, Žalcu in Štorah pa so vseeno poskrbela za nemoten pouk smučanja: z avtobusi vozijo mladino na Celjsko kočo, kjer so snežne razmere bolj ugodne. NA SMUČARSKIH TEKMAH GOZDARJEV ODlliNA ORGANIZACIJA Škoda, da je ob koncu prejšnjega tedna odjuga pokvarila odlično za- snovano in organizirano republiško tèkmovanje gozdarjev, lesarjev in lovcev na terenih pri Celjski koči. Množica smučarjev, nova krožna vlečnica, veliki reklamni transparen- ti tovarne Elan, požrtvovalnost celj- skih smučarskih funkcionarjev, ki so odlično pripravili proge in ne na- zadnje tudi imena nekaterih seda- njih in bivših smučarskih reprezen- tantov na startnih listah — vse to je v zadnjih dneh minulega tedna dalo Celjski koči posebno slavnostno obe- ležje. Nekoliko je razpoloženje sku- šala pokvariti muhasta odjuga, ven- dar ji je uspelo le to, da je bila za- radi nje proga za veleslalom nekoli- ko krajša, kot bi sicer bila. Največ uspehov na tem tekmova- nju, ki je bilo razdeljeno na tekmie v teku in veleslalomu za moške ih ženske, so imeli seveda Gorenjci. V njihovih vrstah sta nastopala tudi sedanja državna reprezentanta Lako- ta in A. Klinar, ki sta zasedla prvo in drugo mesto v veleslalomu, poleg njiju pa smo zasledili še dva naša bivša smučarska »asa« Muleja in štefeta, ki sta dokazala, da še ne so- dita med staro šaro. Organizatorjem prireditve — dru- štvu inženirjev in tehnikov gozdar- stva in lesne industrije ter smučar- skemu društvu Celje — je treba za odlično izpeljano prireditev vseka- kor čestitati, želimo si le, da bi bilo takih prireditev še več. Vlečnica V Libojah v nedeljo je v Libojah začela obratovati nova smučarslka vleč- nica. Na pobočju naproti nove osnovne šole so montirali švicar- sko vlečnico tipa Skima-star, ki je dolga 300 m in ima kapaciteto 500 smučarjev na uro. Zanimivo je, da je lastniik nove vlečnice šolsko športno društvo »Janko Herman« pri osnovni šoli 2alec, kar je menda pri nais edinstveni primer. Sicer pa so finančna sredstva za ta novi objekt zago- toviille delovne orgamiiziaiciije Ag^ rokombinat, tovarna nogavic Polzela, Montana in drugi. Vsekakor je velika pridobitev za mlade smučarje v Žailcu in okolici pa tudi za smučarske de- lavce, žalske občine na čelu s prof. Vladom Vebrom. Le-(ti so v svoji dejavnosti zelo požrtvoval- ni. Pred dnevi so ikončailii smučar- ski tečaj za člane žalskih sindi- kalnih podružnic, v teku pa je že tečaj za člane Šolstkega šport- nega društva. Spričo take aktiv- nosti bo nova vlečnica vsekakor velika pridobitev. Obračun dela amaterjev Občinski sivet zveze kulturno prosvetoih organizacij v Slovenskih Konjicah pripravlja letno skupš^ no, ki bo verjetno sredi februarja. Dotlej pa bodo člani in odborniki zbrali potrebne podatke o delu v zadnjih dveh letih, ki jih bodo vnesfì v dokončno poročilo. Večina prosvetnih društev in Svobod je svoje letne občne zbore že opravila. žrtve prometa SMRT POD VLAKOM Nesreča s smrtnim izzidom se je zgodila v večernih urah na nezavaro- vanem železniškem prehodu indu- strijskega tira v Kidričevi ulici. Po njej je šel proti Cretu ŠTEFAN LEB- ÑIK, rojen 1931. leta, steklar iz Za- grada 140. Na železniškem prehodu je stala kompozicija tovornega vla- ka pripravljena za premik proti to- varni EMO. V trenutku, ko je LEB- NIK prečkal tir pod vagoni, je loko- motiva potegnila, tako da se ni mo- gel rešiti izpod premikajočega vla- ka. Sponka vagona ga je udarila v glavo, da je podlegel, kolesi pa sta mu odrezali desno roko v zapestju. BREZ IZPITA Iz Malih Dol je vozil proti Vojniku z osebnim avtomobilom JOŽE KO- LAR, njemu nasproti pa je pripeljal mopedist FRANC KOŠTOMAJ in se iz neznanega vzroka zaletel v desno prednjo stran avtomobila. Poškodo- val se je po glavi in desni nogi. ško- do na vozilih so ocenili na 2.000 N- dinarjev. Mopedist je vozil brez po- trdila o znanju prometnih predpi- sov. ZALETEL SE JE V SKALO ANTON TKALEC je z osebnim av- tomobilom vozil iz Celja proti La- škem in na blagem zaA^oju v Košnici zaviral. Zaradi poledenele ceste je zapeljal na skrajni desni rob cesti- šča ter s sprednjim delom vozila za- del v skalo ob cesti. Pri tem je bil laže poškodovan sopotnik v avtomo- bilu FRANC KRALJ, ki so ga odpe- ljali v celjsko bolnišnico. Na avto- mobilu je škode za 10.000 N-dinar- jev. ZAVOZIL V KOLONO VOJAKOV Po Mariborski cesti v Celju je šla kolona pripadnikov Jugoslovanske ljudske armade, šli so po skrajni desni strani v smeri hoje, ko je za njimi pripeljala kolona avtomobilov in prehitevala vojake. V avtomobil- ski koloni je vozil, tudi FRANC OGRIZEK, ki je z osebnim avtomo- bilom zapeljal zadaj v kolono voja- kov in jih več podrl. Poškodovani so bili CEMAL AVDULIC, MIRKO PE- TRES in VLADIMIR VLAŠKI. STEKEL CEZ CESTO Iz Ljubljane je vozil proti Celju z osebnim avtomobilom FRANC BO- ŽIČ, ko je iz gostilne Cvenk v Šem- petru stekel preko ceste FRANC STERMECKL Voznik je kljub zavi- ranju in zavijanju v desno pešca za- del ter zbil po cesti. Pešec je dobil pretres možganov ter poškodbe po glavi in nogah. Odpeljali so ga v celj- sko bolnišnico. HITROST IN POLEDENELA CESTA Voznik motornega kolesa DRAGO BEDENIK je privozil iz Pake v Ve lenje in zaradi neprimerne hitrosti in poledice ceste padel. Pri tem se je hudo telesno poškodoval njegov so- potnik IVAN MIKLAVŽINA. Odpe Ijali so ga v celjsko bolnišnico. ZAVIRANJE Voznik tovornega avtomobila STA- NISLAV KLAJNER je vozil iz Rogat- ca proti Celju. Pri odcepu ceste pro ti steklarni je hotel vozilo zaustaviti, Pri zaviranju je na poledeneli cesti prikolico zaneslo na levo stran ceste in izven cestišča, tako da se je pre vrnila. Na tovoru — sladkorju je za približno 3.000 N-dinarjev škode medtem ko je škoda na prikolici mi nimalna. Odbojkarji odstopili Odbojkarji TVD Partizan v Šem- petru v Savinjski dolini, ki tekmuje- jo v drugi slovenski odbojkarski ligi, so odstopili od nadaljnjega tekmova- nja. V zvezi s tem je predsednik dru- štva Jože Randl dejal, da so v tej li- gi tekmovali že pet let, lani pa je od- stopilo nekaj boljših igralcev, ki so jih morali nadomestiti z novimi. Po- sledice so se pokazale v prvem delu tekmovanja, ko so vse tekme izgu- bili. Odločitev o odstopu so sprejeli predvsem zaradi slabega finančnega stanja. Da bi vsaj deloma izboljšali polo- žaj, bodo odbojkarji v zimskem času prirejah mladinski ples, z denarjem pa si kupih nekatera telovadna orod- ja- T. T. Trije problemi - več vprašani Eden izmed treh problemov, objavljenih v zadnjem CT, je bil Mladinski pevski festival, ki baje stane občino Celje toliko kot manjša šola. Ne vemo, koli- ko stane majhna šola — festival за je stal celjsko občino 1961. eta 1,600.000 S4ÍLn — republika in okraj sta prispevala 4,850.000, lastni dohodki pa so znašali 599.390 S-din. Leta 1963 je pri- spevala občina Celje 1,609.760 S- din — zvezni republiški in okraj- ni sklad pa 8,391.676 S-din, last- in dohodki pa so bili 768.807 S- din. Leta 1965 je prispevala ob- čina 3,600.000 S-din — zvezni, re- publiški iin okrajni sklad pa 11,424.950 S-din, lastni dohodki pa so znašali 1,319.038 S-din. Vse te obračune ima skupščina obči- ne kakor skladi republike in zve- ze. Tako je občina od leta 1961 do 1965 prispevala za festival 6,809.760 S-din, ostali forumi in lastnimi dohodki pa 27,353.864 S- din. Ves ta denar je ostal v Ce- lju (gostinski obrati, trgovine, di- jaški domovi, tiskarna itd.) in ni osiromašil občinske blagajne. Razen tega je ob vsakem festiva- lu prišlo v Celje preko 2.000 pev- cev in 250 glasbenih pedagogov IZ vse Jugoslavije, ki so v Celju tudi pu.4tili nekaj denarja, ne ra- čunajoč tuje goste. Do leta 1957, ko so začele pri- prave za festival, sta delovala v Celju dva mladinska zbora, en »Prešernov« Jurčeta Vrežeta, ki je nepretrgano delal 9 let, pri- redil 8 zaporednih letnih koncer. tov in dosegel 11. mesto v re- publiki, drugi zbor je deloval na gimnaziji pod vodstvom tovari- ša Bajdeta in nato ta\fariša Ko- resa. Danes deluje redno na vsaki osnoa'ni šoli občine (razen ene) vsaj po en mladinski zbor. Razen na osnovnih šolah deluje- ta še dva zbora na učiteljišču. Na novo pa delujejo zbori na glasbeni, ekonomski, srednji teh- niški in gostinsiki šoli. Dva celj- ska mladinska zbora se priprav- ljata na otvoritevni festivalski koncert (tovariš Kores, Goršič), deklišiki zbor učiteljišča bo sode- loval na festivalskem tekmova- nju, vsi mladinski zbori pa pri- pravljajo množičen pevski na- stop na festivalu. Ce eden od po- budnikov festivala nima več zbo- ra na gimnaziji, kjer je obstajal 20 let pod istim dirigentom pro- fesorjem Egonom Kunejem in T^riredil 20 zaporednih letnih koncertov, ki so bili kulturni do- godek ne samo za Celje, osvajal A^edno prva mesta tudi v zvez- nem merilu in biil vzor vsem to- vrstnim zborom, tega ni kriv njegov dirigent (o tem je CT mnogo pisal). Ce dragi pobudnik nimm več zbora, je raz.log 40 let- no aiktiivno, ustvarjalno in pre- dano zborovsko delo, ki še tako močnega izčrpa: Marolt, šuligoj, Pec šegula). Celjani so ves čas posvečali fe- stivalu veliko pozornost in z Iju- bezmijo sprejema'li pevce iz vse Jugoslavije na svoje domene in tako v praksi dokazali in gojili bratstvo in enotnost naših naro- dov. Ugotovitev Kulturnega veča v Beogradu pa je: »Celje je več šteklo mnogo prizïianja kao po- godan grad za omfadinske susre- te. Afirmisalo se kroz čitav niz festivala kao vrlo pogodan do- mačin i organizator za ovakvu masovnu omladinsku smotra. 'Sve republike su prihvatile Celje kao pogodno i trajno rešenje za mesto okupljanje mladih ama- tera — pevača«. Tako ima Celje enega izmed 8 zveznih festivalov. Pri tej odločitvi pa je bilo črta- no okrog 100 raznih festivalov. Ali ni to veliko priznanje fesiti- valu, občanom Celja in festival- skemu mestu? In kako mislijo o našem festi- valu dragi? Zoltan Kodaly, eden največjih živečih kornipomistoV iz Budimpešte piše: »Izredno se veselim vaših, našim podobnih naporov in prizadevanj za dvig rnladinske glasbe«. Urednik »Mu- zika i škola«, pisec mnogih glas- beno pedagoških knjig, prof. Tru- da Reich iz Zagreba pravi: »Po mom sudu MPF je najvredniji događaj na planu muzičkog od- goja djece i omladine, koji ima- mo u poslednjih nekoliko godi- na. Ni jedan seminar, ni jedan kongres ne može nadomjestiti živi dodir sa muzikom, odnosno muzike s izvodjacima. Zato smatram eto, da je Celje naj- eminentniji doprinos napredku muzičkog odgoja kod nas.« Dr. R. Schoch ugledni švicarski glasbe- ni i^dagog in fpisec: »Da so Slo- vani po naravi muzikalni, sem že vedel. Da pa pojo vaši mla- dinski zbori s tako odlično gla- sovno kulturo in oblikovalno si- lo, ubogajo dirigenta na najrah- lejši ^b, da tako .siledijo njego- vi volji in najgloblji vsebini de- la, to je biilo zame vseeno veli- ko presenečenje«. In še podpred- sednik nemške pevske zveze Dr. F. Oberborbeck iz Bremena: »Predvsem je bila vidna tudi za naše pojme izredna disciplina, vzoren je bil prihod in odhod zborov«, in zaključuje: Pelješ se zamišljen domov in razmišljaš ali ne bodo tam naredili tega, o čemer pri nas samo govorimo, pa ne stariino. Nekaj malega te- ga, kar spada v Jugoslaviji k samoumevni vzgoji, bi mogli že- leti tudi našim šolam.« Ali verjamete, da bi po vsem tem Celje resnično lahko posta- lo pravo mednarodno festivalsko mesto? Ali pa je v Celju festival odveč prav v letu mednarodnega turizma? Mlad. pevski festival v Celju 27.1.1967-51.3 7 KOMPAS OBVEŠČA VSAK DAN IZLETI NA DRSALNO REVIJO V CELOVEC od 9. do 20. februarja 1967 OSTALI IZLETI! 1. l-DNEVNI IZLET v Trst. Cena po osebi 45 N-dln vključno potne listine. 2. V aprilu 1967 potovanje z letalom v IVtO- SKVO In LENINGRAD. Prijave do 25. febru- arja 1967. 3. 12-dnevno potovanje v aprilu 1967 v JE- RUZALEM — DAMASK — BEJRUTH — CA- RIGRAD in SOFIJO. Prijave do 15. 2. 1967. 4. 6-dnevno potovanje z avtobusom v RIM — FIRENZE — BENETKE dne 13. marca 1967. Prijave do 15. 2. 1967.^ 5. V času od 11. marca 1967 — lO-dnevno potovanje z avtobusom LOURDES — AVIG- NON — MILANO — PADOVO. Prijave do 5. marca 1967. 6. Z ladjo po ČRNEM MORJU v BOLGARI- JO, SSSR in TURČIJO v času od 24. 4.—3. 5. 1967. Prijave do 20. marca 1967. 7. 5-dnevno potovanje na ogled MEDNA- RODNEGA OBRTNIŠKEGA VELESEJMA v MÜNCHEN. Prijave do 10. februarja 1967. S. 3-dnevno potovanje v VERONO, VICEN- ZO, PADOVO, BENETKE v marcu 1967. Pri- jave do 10. februarja 1967. 9. V času od 14.—28. 3. 1967 15-dnevno poto- vanje na SICILIJOi Prijave do 15. februarja 1967. 10. 4-dnevno štovanje na ogled DUNAJ- SKEGA VELESEJMA v aprilu 1967. Prijave do 15. februarja 1967. 11. V času od 11.—19. marca 1967 4-dnevno potovanje za gradbenike na ogled velike raz- stave BAUMA v MÜNCHEN. Prijave do 10. februarja 1967. PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZLE- TOM OBIŠČITE TURISTIČNO AVTOBUSNO PODJETJE KOMPAS CEUE, TOMŠIČEV TRG 1, TELEFON 23-50. MALI OGLASI PRODAM HIŠO, takoj vseljivo prodam. Franc Pevec, 2^ret Ib, Skofja vas (blizu Opekarne Lju- bečna). DOBRO ohranjeno kuhinjsko opremo (3 leta staro) in štedilnik »Proleter« prodam. Me- sarec, Zg. Hudinja — nova hiša cinícami- ško naselje, Celje. PRALNI stroj »CANDI« superavtomatik 5, prodam za 270.000 S-din. Teršek, Gubčeva 4. Celje. NOV ŠIVALNI stroj »VERITAS« prodam po zelo ugodni Gèni. Olga Salobir, Velike Go- relce 19, Jurklošter. GRAMOFON »EMONA« z zvočnikom (star 1 leto), 50 malih in 6 velikih plošč prodam ugodno za skuT>no ceno 700 N-din. Rudi Lah, Ronkova 6 (Ložnica), Celje. ZASTAVO 750, dobro ohranjeno proda ugod- no: Av^st Sukič, Žalec, Savinjska c. 58. ZIDAN štedilnik prodam.. Vprašati: Celje, Prešernova 6 (trgovina). KUPIM SADNO stiskalnico kupim. Anton Medved, Crnolica 23, Šentjur. PLAŠČ za kolo — navadni 28 X 1,50, kupim. Ponudbe na upravo lista pod šifro »KOLO«. TOVORNI avto lahko nevozen kupim. Naslov v upravi lista. ZAPOSLITEV GREM varovat otroka, lahko izmenično. Na- slov v upravi lista. ZDRAVNIK išče mlajšo upokojenko za do- poldansko varstvo otroka. Mesečno 25.000 S-din. Naslov v upravi lista. ŽENSKO za 8-urno varstvo dveh otrok, ali gospodinjsko pomočnico sprejmem. Ing. Bregar, Celje, Tkalska 3. GOSPODINJSKO pomočnico y)rejme Avgust Sukič, Žalec. Savinjska c. 58. MLADA zakonca iščeta prijazno upokojenko, ki bi ju nadomestila pri sedemmesečnem sinu v dopoldanskem času. Naslov v upra- vi lista. SloTensko Ijodsko gledališč Celje Sobota, 28. januarja ob 19.30: J. Benavente: LA MALQUERIDA. Sobotni abonma in izven. Petek, 3. februarja ob 19.30: žarko Petan: BESEDA NI KONJ. Premiera. Premierski abonma in izven. , Nedelja, 5. februarja ob 15.30: LA MALQERIDA. Gostovanje v Mestnem gledališču ljubljanskem. Nedelja, 5. februarja ob 19.S0: J. Benavente: LA MALQUERIDA. Gostova- nje v Mestnem gledališču ljubljanskem. Torek, 7. februarja ob 19.30: Žarko Petan: BESEDA NI KONJ. Torkov abonma in izven. Sreda, 8. februarja ob 17. url: Žarko Petan: BESEDA NI KONJ. Abonma za upokojence. Cetriek, 9. februarja ob 18. uri: J. Benavente: LA MALQUERIDA. Gostova- nje v Storah. Petek, 10. februarja ob 15.30: J. Benavente: LA MALQUERIDA. Prvi mla- dinski abonma In izven. Sobota, 11. februarja ob 13.30: A. Dumas: TRIJE MUŠKETIRJI. Prvi šol- ski abonma in izven. Sobota, 11. februarja ob 19.30: A. Dumas: TRUE MUŠKETIRJI. Abonma za delovne organizacije. prireja V soboto 4. in v torek 7. fe- bruarja РВЦЕТШ PIJSTOVANJE V svoji vrtni dvorani. Za pustno razpoloženje }e pre- skrbljeno. Rezervacije s kunsumaci- jo sprejema recepcija hotela oziroma šef strežbe vsak dan od 6. do 22. ure. Cena za soboto: rezervacija s koñ- sumacijo 20 N-din. Cena za torek: rezervacija s kon- sumacijo 4 N-din. Informacije po telefonu 20-19. Maske dobrodošle! Za obisk se priporoča Hotel Evropa Celje KMEČKO dekle za pomoč v gospodinjstvu in kmečkega fanta ali upokojenca za manjše gospodarstvo Siprejmem — predmestje Céfja. Naslov v upravi lista. STANOVANJE DIJAK išče opremljeno sobo. Naslov v upra- vi lista. NEOPREMLJENO sobo s posebnim vhodMn iščem. Dam 50.000 S-din nagrade. Plačam za 3 mesece naprej. Naslov v upravi lista. MIRNEGA moškega sprejmem na stanovanje. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista. DVOSOBNO komfortno stanovanje v Nilu zamenjam za enako v Celju. Naslov v upra- vi lista. SOSTANOVALKO sprejmem. Matilda Šalej, Zg. Hudinja 16, Celje. SOSTANOVALCA sprejmem. Celje, Zidanško- va 22. RAZNO SREDNJEŠOLEC išče instrukcije matematike in fizike. Naslov v upravi lista. INSTRUIRAM vse predmete za tehniško šolo — strojni oddelek. Nasdov pustiti v upravi lista. IŠČEM posojilo v znesku 50.000 S-din, do marca 1968. Obrestujem 8 %. Ponudbe pod šifro »Nujno«. OPOZARJAM, da nisem plačnik dolgov moje žene Silve Janežič in svarim vsakogar, da ji denarja ne posoja. Rudi Janežič. TÜRISTIÍNE OBJAVE PROSTE KAPACITETE Na celjskem turističnem področju je do- volj prostih mest tudi v zdravaliičih Dobrna, Rogaška Slatina ter hotelih Evropa in Celeia v Celju, Savinja v Laškem, Planinskem domu v Logarski doUni in drugih. Rezervacije «o potrebne samo za skupine. PREVOZNOST CEST IN SNEŽNE RAZMERE Vse ceste so prevozne, snežne razmere: Celj- ska koča 20 cm snega — vlečnica dela, smu- ka dobra, Svetina 15 cm snega — vlečnica dela. Mozirska planina 70 cm snega, Ljubno 10 cm — vlečnica ne dela, snega za smučanje premalo. Logarska dolina 40 cm in Rogla ISO cm snega. Opozarjamo, da je promet na Celj- sko kočo ob sobotah, nedeljah in praznikih enosmeren. IZLET V PTUJ Olepševalno in turistično društvo prireja dne 5. februarja izlet v Ptuj na Kurentova- nje. Prijave v Turističnem uradu poleg kina Metropol. KOLEDAR SMUČARSKIH PRIREDITEV 21. januarja pionirsko prvenstvo v velesla- lomu na Celjski koči. 4.-5. februarja »loven- sko prvenstvo v smuku in slalomu za mlaj«» mladiac» aa Ceijslci koči. IZLETNIK CEIJI L IZLETI PO DOMOVINI Organiziramo izlete ipo ožji in šlf. ši domoviffii. Za šolsko mladino 31. 3. še popust. Posebni prevozi evropslko prvenstvo v umetnostne^ drsanju v Ljubljano od 3.1. 1.—5. 2 1967, ter v Slovenj Gradec na ra¿ stavo Mir, humanost in prijatelj,st vo med narodi. Izlet na Kurentova nje v Ptuj 5. 2. 1967. 2. IZLETI PO TUJINI — PUTNIK NAJCENEJŠI IZLETNIKOVI ZIM SKI IZLETI V TUJINO IZ CEUA: TRST — preko Sežane za 41 N-din, preko Gorice za 46 N4iin. VIDEM (UDINE) — TRST za 51 N-din. BENETKE dvodnevni izlet za 125 N^lin. V GRADEC ali CELOVEC za sa- mo 33 N-din. DALJŠI IZLETI V ODLIČNEM ARANŽMANU: MÜNCHEN za pet dni od 14. do 18. 3. za 496 N-din. Prijave do 5. 2. DUNAJ za štiri dni od 12, do 15. 3. za 329 N4iin. Prijave do 10. 2. RIM za šest dni od 3.—8. aprila za 589 N^in. Prijave do 10. 3. IZLETI ZA PRVOMAJSKE PRAZ- NIKE: Številni programi so že v vseh po- slovalnicah Izletnika. Za 7 dni na Ažurno obalo Francije ali v Švico. Tri^lnevni izleti v Dolomite ali na Čehoslovaško. V Italijo, na Madžar- sko in kombinirano po domovini in tujini ZA ORGANIZIRANE SKU- PINE POSEBEN POPUST! ZA OR- GANIZIRANE SKUPINE PROGRA- MI PO ŽELJI! ZA ORGANIZATOR. JE POPUST! 3. OSTALE TURISTIČNE USLUGE Posredujemo nabavo potnih listov ter vizumov, vozne karte za avione, spalnike ter Vlak. Posredujemo rezervacije na šir- šem celjskem področju (zlasti še za Gornje Savinjsko dolino) ter po- vsod po Jugoslaviji in tujini. 4. VSE TURISTIČNE USLUGE V TURISTIČNIH POSLOVALNICAH IZLETNIKA CEUE — nasproti kolodvora, VE- LENJE, MOZIRJE, KRŠKO, HRAST- NIK, KRAPINA. IZLETNIK CELJE Upravni odbor »METKE« — tekstilne tovarne in konfekcije Celje razpisuje po Statutu podjetja in po Temeljnem zakonu o delov- nih razmerjih sledeča vodilna delovna mesta: 1. VODJE TEHNIČNEGA SEKTORJA; 2. VODJE GOSPODARGSKO-ANALITIČNEGA SEKTORJA; 3. VODJE RAČUNOVODSTVA. Pogoji: Pod L Tekstilna fakulteta in 5 let prakse, višja .strokovna iz- obrazba in 8 let prakse, srednja tekstilna izobrazba in 12 let prakse. Pod 2. Ekonomska ali tekstilna fakulteta in 5 let prakse, višja strokovna izobrazba in 8 let prakse, srednja strokovna iz- obrazba in 12 let prakse. Pod 3. Ekonomska fakulteta in 5 let prakse, višja strokovna izobrazba in 8 let prakse, srednja ekonomska izobrazba in 12 let prakse. Razen navedenih pogojev morajo vsi kandidati izpoljevati še splošne pogoje po Temeljnem zakonu o delovnih razmerjih in drugih predpisih. S stanovanji podjetje ne razpolaga. Ponudbe sprejema do dne 10. 2. 1967 splošno-kadrovska služba podjetja. OBVESTILO 1 Občane, delovne organizacije in druge zavezance prispevka za uporabo mestnega zemljišča ohvééòMiò, da veljajo po ekle» pu Občinske skupščine z dne 27. 12. 1966 odločbe o odmeri pri- spevka iz leta 1966 tudi za leto 1967. Prispevek je vplačati na račun št. 507-840-5210/003 — prispe- vek za uporabo mestnega zemljišča občine Celje pri SDK po- družnici Celje. Občanom priporočamo, da se dogovorijo z blagajniki hiš- nih svetov in vplačajo mesečni znesek prispevka ob stanarini. Blagajnik hišnega sveta lahko zbrani prispevek odda s poseb- nim seznamom na upravi Skupščine občine Celje, Trg Svobode številka 9. Skupščina občine Celje Oddelek za upravno pravne zadeve Obrtni center »Zarja« Žalec razpisuje prosta delovna mesta za: — 4 KV MIZARJE; — 1 VARILCA — atestiranega; — 1 VKV KOVINOSTRUGARJ s petletno prakso ali VK z 10-letno prakso na podobnem delovnem mestu; — 2 KV KLEPARJA. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Prijave sprejema Odbor za delovna razmerja 15 dni po ob- javi v časopisu. ZivinozdravniSka dežurna služba Od 28. januarja do 4. februarja 1967: Janez CERNEI, veterinar, Colje, Kajuhova 11 blok 3/II — tel. 22-32 Gradbeno obrtno podjetje »USLUGE« Polzela ima prosti delovni mesti: RAČUNOVODJE PODJETJA in OBRATOVODJE ZA KLEPARSKO- KUUCAVNICARSKO DELAVNICO Za računovodjo je potrebna višja strokovna izobrazba in 5-letna praksa v finančno-knjigovodski službi. Za obratovodjo je potrebna izobraz- ba mojstra iz kleparske in ključavni- čarske stroke odnosno srednja stro- kovna izobrazba iz kovinske stroke. Interesenti nai pošljejo ponudbe do 31. januarja 1967. OBVESTILO VETERINARSKA POSTAJA OBVEŠ- ČA VSE ŽIVINOREJCE, DA SE BO OSEMENJEVANJE NA POLULAH IN TREMERJU VRŠILO OB DELAVNI- KIH OD 1. FEBRUARJA 1967 DAUE OB 11.45 URÍ, NA VETERINARSKI POSTAJI CEUE PA OB 16. URI. KREDITNA BANKA CELJE S SVOJIMI ENO- TAMI V CELJU, ŽALCU, MOZIRJU, VELEPÜU, ŠOŠTANJU, SLOVENJ GRADCU, DRAVOGRA. DU, RAVNAH NA KOROŠKEM^ PREVALJAH, MEŽICI, RADLJAH OB DRAVI, SLOVENSKI BISTRICI, SLOV. KONJICAH, ROGAŠKI SLA- TINI, ŠMARJU PRI JELŠAH, ŠENTJURJU PRI CELJU, BREŽICAH, SEVNia IN LAŠKEM ob- javlja novo veliko nagradno žrebanje za vezane vloge NAGRADE: AVTO ZASTAVA 750 5 motorne kosilnice ^ tri^zistorjev 3 mopedi 3 šivalni stroji 2 fotoaparata »KIJEV« 2 peči na olje Pri nagradnem žrebanju bodo upoštevani vsi vlagatelji, ki bodo pri kateri koli naši poslovni enoti v času od 20. decembra 1966 do 15. aprila 1967 vložili in vezali najmanj 500 N-din z dobo nad 24 mesecev ali 1000 N-din z dobo nad 12 mesecev. VEZANE VLOGE OBRESTUJEMO OD ?-?,5 %. Žrebanje bo v začetku meseca maja 67 HOTEL EVROPA CEUE najlepše darilo za vaše znance, sorodnike in prijatelje - v tujini je CELJSKI TEDNIK OCIAŠIJTEV CEIJSKI TEDNIK ! HUMORESKA A. SALENKO Ljubosumje Po naravi nisem ljubosu- men. Ko je moja žena, ki je dela- la v večerni šoli, pričela pri- hajati domov po polnoči, mi niti na kraj pameti ni padlo, da bi karkoli sumil in vedno sem brezbrižno rekel: — Kje si bila? — V šoli, je odvrnila in šla spat, da bi se izognila nadalj- njemu pojasnjevanju. Morda ne bi dajal temu nikakšnega pomena, če ne bi bilo našega soseda. — Nekaj tu ni v redu, je rekel nekoč. — Videl sem jo, ko se je nedaleč od šole spre- hajala z nekim moškim. Mor- da vse skupaj ni nič, toda jaz bi... Dvomi, ki mi jih je v dušo vsadil sosed, so me pričeli vznemirjati. Odločil sem se, da stopim proti šoli. Vidiš, tako je v življenju, sem razmišljal. V začetku več- na ljubezen, potem pa se po- javi kakšen fičfirič in zakon- ska sreča se razleti na kosce. Moj videz verjetno ni obetal nič dobrega, ker so se me pa- ri in osamljeni sprehajalci izogibali. Žene ni bilo v šoli in jaz sem postopal po ulicah in preživljal svojo tragedijo. Nenadoma sem v najtem- nejšem kotu ulice začutil, ka- ko mi telo ovija močna vrv. V trenutku so mi zvezali ro- ke in noge in me položili ob kandelaber. Nad mene sta se sklanjala dva moška in žen- ska. Bolje umreti od banditske roke kakor nositi na čelu kak- šen okras, sem pomislil. Jaz bom zdaj umrl, njo pa naj po- tem vse življenje grize vest! — Koliko razredov imate? je vprašal moški. — Devet. — Vpisujem v deveti ¡raz- red, je rekla ženska. — Jutri prinesi dokumente in prošnjo direktorju šole. — Dovolite, sem se vznemi- ril. — Devet razredov sem končal že pred nedavnim, po- tem pa sem ... — Ni važno, me je prekinil moški. _ Naredil boš izpite. — Spustite ga, je hladno rekla ženska. — On ima fakul- teto. — Podlež, je užaljeno rekel moški. — Podlež in prevarant! Drugi moški je zaškripal z zobmi in odrezal vrv. Avtomo- bil, ki je v tistem trenutku pripeljal mimo, je osvetlil skupino in jaz sem v njej pre- poznal svojo ženo. — Idiot! je jezno rekla že- na, — postopaš tule in voh- ljaš, nam pa so popolnoma ne- realno planirali vpis učencev v večerno šolo in zahtevali, da ga izpolnimo. Nesrečni Othel- lo! 2.000 KILOMETROV PO BAJKALU Moskovčan Igor Pisarev je s po- sebnim kajakom preveslal ZilOO ki- lometrov okrog Bajkalskega jezera. Jezero v vzhodni Sibiriji je največ- je sladkovodno jezero v Evroaziji in meri ».500 kvadratnih kilometrov. Bilo je težje kot sem pričakoval, je rekel Pisarev. Na Bajkalu so zelo pogoste burje. Veter se nenehno menjava, nevarne pa so tudi megle, nsarev je po 40 dneh veslanja po «ajkalu izjavil, da si že od nekdaj zeli objadrati Kurilske otoke, da pa oi za to moral dodelati linijo svoje- ga čolna, da bi povečal plovno ka- Pacueto, in morda dodati plovke po- linezijc "porabljajo Po- ko 26 let in je zaposlen tehmk v gradbenem podjetju. Brata »PUSTOLOVCA« Janez in Maks Toplišek iz Brežic imata nenavadnega konjička. Nju- na največja želja in zadovoljstvo je potovanie — po kopnem, rekah, morju... Lansko leto sta po Savi, Donavi, Renu, Seini in Padu prepo- tovala 4.800 kilometrov in 6 držav. Potovanje je trajalo tri mesece. Seveda pa to ni bila njuna prva »pustolovščina«, že pred tem (1958) je Maks s svojim športnim dvoko- lesom prepotoval vso Jugoslavijo. Naslednje leto je prepotoval zopet Jugoslavijo in Italijo. V dveh letih je prevozil več kot 15 tisoč kilomet- rov. Želja za potovanjem je v njem vse bolj rasla. Maks je svoje potova- nje nadaljeval z avíos topom po se- verni Italiji in Avstriji. 1961 je bilo v Pragi svetovno prvenstvx) v telo- vadbi. Maks ga je hotel za vsako ceno videti. Odpravil se je z avto- stoDom, vendar ni imel sieče in je moral prepešačiti kar 300 kilomet- rov. Leto dni kasneje se je odpravil v Turčijo. Cez mesec in pol se je vr- nil v domovino, vendar je imel za seboj kar 200 kilometrov hoje. Potem se je Maksu pridružil nje- gov brat Janez in njun prijatelj An- drej Molano. Dogovorili so se, da bodo z manjšim splavom, nareje- nim iz desk in bencinskih sodov pre; -potovali pot od Brežic — po Savi in Donavi do Črnega morja. Nenavadno potovanje je trajalo skoraj dva meseca. Pogumni »pusto- lovci« so se uspešno prebili skozi Djerdap, ki je bil najnevarnejši in po mnogih pripetljajih dosegli cilj. Prav ta podvig je oba brata še bolj opogumil in täko sta se odloči- la za nove bitke z rekami. Ko sta se pripravljala na novo pot, sta prosi- la za pomoč nekatere naše tovarne, ki so jima z razumevanjem šle na roko. Tako je tovarna Elan po nizki ceni izdelala poseben dvosedežnl čoln, ki ga je bilo mogoče razstavi- ti, narejen pa je bil iz lesa in impre- gniranega platna, poleg tega je imel prostor za hrano in druge potreb- ščine. Tovarna Kraš jima je dala deset kilogramov čokolade, tovarna konzerv iz Subotke pa zaboj mes- nih konzerv; tudi ljubljanska tovar- na hranil ju je založila s konzervi- rano hrano. S to hrano in nekaj de- narja, kolikor sta ga prihranila te- danja študenta, sta s svojim 520 centimetrom dolgim in 80 centimet- rov širokim čolnom krenila brata Toplišek iz Brežic po Savi in Dona- vi do Beograda, od tod pa skozi Madžarsiko, Avstrijo in Zapadno Nemčijo. Svojo plovbo po Donavi sta končala v Ulmu v Nemčiji. Tu sta zložila čoln in se z vlakom od- peljala do Stutgarta, od koder sta zopet veslala po reki Nekar do Re- na, potem pa proti obalam Severne- ga morja. Prva etapa potovanja je t ta jala petnajst dni. Ko sta se odpočila, sta po treh dneh krenila po kanalih Holandije proti Haggu in Amsterdamu, od tod pa skozi Belgijo in vzhodno Franci- jo v mirne vode Seine in i:^ njej do Pariza. S tem je bil končan drugi del ekspedicije. V Parizu sta se od- počila in si ogledala zanimivosti. Na- to sta po reki Marni veslala proti jugu Francije in po 800 kilometrih vožnje prispela do Lyona, centra francoske tekstilne industrije. Ko sta si ogledala veliko mesto, sta preko Alp odpotovala z vlakom do Torina. Tu je pričela zadnja eta- pa ekspedicije. Po reki Pad sta ve- slala do izliva v Jadransko morje. Benetike so bile zadnji çilj. Brata Toplišek sta vedela, kakšne težave ju čakajo na poti, kaj pome- nijo brzice, vrtinci..., toda vse to jima ni vzelo poguma. Celo brez motorja, s čvrstimi mišicami in mladostnim poletom sta se srečno vrnila v domovino. Ob zadnjem po- tovanju je Maks izgubil na teži 12 kilogramov, njegov brat Janez pa 8. Letošnje leto nameravata poleg drugega narediti krožno pot z avto- mobilom po Balkanu, Mali Aziji, Bližnjem Vzhodu, Severni Afriki, Španiji itd. Potem bosta z lastno jadrnico krenila na pot okrog sveta. — Rada imava pustolovščine, toda vsako leto nove, sta rekla brata Toplišek. Smail Festič Maks Toplišek Na Donavi 1964 BRANKO FALE: GSOO km z avtostopom Ponedeljek, L 8. 1966 Po neprespani noči sva se s Fren- kijem odpeljala v Št. Vdd, od koder naju je moj znanec z avtotaksijem zapeljal do Naklega. Od tu sva se do Tržiča peljala z domačinom, po- tem pa z nekim džipom do meje. V dveh urah in pol sva bila na ljubelj- ski ploščadi. Vreme je bilo lepo in oblaki so se dvigali iz doline. Po okrepčilu sva šla peš skozi ljubelj- ski predor do avstrijske carine. Tu- di tu sva brez težav prestopila mejo in pričela stopati. Neki delavec na- ju je po zelo slabi cesti pripeljal do Ferlacha, pot pa sva nadaljevala s prijaznim Dunajčanom do Celovca. Hotela sva čimprej v Spittal. Za se- boj sva irpela 67 kilometrov poti. kar je bilo za začetek kar precej. V Mölbrücku nama sreča ni bila na- klonjena. Stala sva ob cesti, ki vodi v Obervellach in molela palce v zrak. Stop ne gre, dež pa »gre«. Ko je zdrvela mimo naju nekaj kilo- metrov dolga vrsta avtomobilov in sva bila že čisto premočena in obu- pana, nisva mogla verjeti, da so za- škrii{iale zavore in je ttillo konec mučnega čakanja. V 19 kilometrov oddaljeni vasi sva se poslovila od prijaznega voznika. Po 8 kilometrov dolgi serpen tinasti cesti sva se pri- peljala do Mallnitza, kjer je želez- niški predor v gorskem masivu Tau- ern. Imela sva srečo. Cez nekaj mi- nut je pripeljal vlak in z njim sva se peljala v Bad Gastein. Povpraša- la sva za mladinski dom in šofer taksija nama je povedal, da je ne- daleč od tod. Bila sva presenečena, ko sva tu videla neko gospo iz Ljub- ljane in študentko iz Malega Loši- nja, ki sta se sezonsko zaposlili v kuhiniji. Dobila sva dobro večerjo in lepo sobo, potem pa sva si ogle- dala mesto, ki slovi kot zdravilišče in zimsiko-športni center. Mesto le- ži ob hudourniški grmadi, kjer vo- da z velikim padcem drvi v dolino. Čeprav je bil začetek avgusta, je bi- lo zvečer precej hladno. Hoteli se vrste kot velike skale ob hudourni- ku in mislim, da jih je čez 200. Zgo- daj zjutraj sva hotela proti Salzbur- gu, ki je od tod oddaljen slabih 100 kilometrov. Sreda, 3. 8. 1966 Včeraj sva imela precej sreče, da sva prispela v Salzburg po tej ozki gorski cesti, ki je v tem času polna turistov. Najprej sva se pdjaTa do Hofgasteina. Do Salzburga sva se peljala zopet z Dunajčanom. Odo- braval je najino potovanje po Evro- pi, kupil nama je sendviče in ko smo prispeli v Salzburg, nama je ljubeznivo priskrbel zemljevid me- sta. Pogled na Salzburg me spomi- nja na našo Ljubljano. Ima veliča- sten grad, na katerega sva se po- vzipela z zobato železnico. Tu sva si ogledala muzej in razstavo slik. Po- iskala sva Mozartov spomenik in se ob njem slikala. Videla sva prav ta- ko njegovo rojstno hišo, ki je tipič- na stara salzburška hiša, zgrajena leta 1408 in sedaj spremenjena v muzej. Pred rezidenčno palačo je čudovit vodnjak, najlepši, kar jih premore alpski tip baroka. Mesto je polno lepih parkov. Coprav je v mestu 183 hotelov, sva imela težave s prenočiščem. Zato sva si morala poiskati hotel tretje kategorije kake tri kilometre iz me- sta, kjer pa isva vseeno odlično spa- la. Zjutraj bova nadaljevala pot v Nemčijo. Ljubelj NAJVIŠJI TV STOLP NA SVETU Čez nekaj mesecev bo imel sve- tovnega rekorderja med televizijski- mi stolpi moskovski TV center v Ostanku. Stolp bo visok 533 metrov skupaj s 148 metrov visoko kovin- sko anteno. Moč oddajnika bo se- demkrat večja od moči podobnih naprav moskovskega TV centra. NAJSTAREJŠI ROMAN Najstarejši roman na svetu sega 3.250 let nazaj, njegov avtor pa je tebanski pesnik Enana. Roman — Povest o dveh bratih — je posvetil sinu faraona Marenpta, katerega knjižničar je bil. Pisan je na listih papirusa. Od mnogih del, ki jih pripisujejo Enani, se je samo ta roman ohranil do današnjih dni. Našli so ga v gro- bu Setija II. leta 1800. SCHWEITZERJEVA BOLNIŠNICA SE ŠIRI Bolnišnica, ki jo je pokojni Albert Schweitzer ustanovil v afriških džunglah, se vse bolj širi. Letno je v njej okrog 6 tisoč novih bolnikov, 500 novih porodnic in 1.500 kirur- ških posegov. V bolnišnici delajo 4 beli zdravniki pod vodstvom dr. Walter ja Munza, ki ga je sam Schweitzer določil za naslednika, 14 bolničark iz 7 držav in 38 Afričanov. ... IN OZDRAVEL BO — Veš, nekaj me moti pri mojem Frančku. Zdi se mi, da kar boluje na tem, da mi neprestano nosi da- rila. Kaj na storim? — I, kaj? Poroči se z njim, pa bo nehal. IZHAJA y SFRJ 1171 ČASOPISOV ... veivdar le edeki 27,1.1967-št. 3 9 Kako spoznati sosedovega Franceljna na maškaradi Oče, predlagam ti, da se našemiš v beatnika. Bom, če se boš ti obrit na »plešca«. ТRI ZA ŠOFERJE — Tako! Vas bom že odvadil parkirati avto na prepoveda- nem mestu! — Sodim, da bi se lahko opravičili preplašeni dami, gospod! — Kam grem? Ali niste slišali, da je sirena oznanila opoldanski počitek? M.ETOSNJA PUSTNA Hopsasa, tralala, pustna nedelja, lan smo bli krofov sit letos pa zelja. Lan smo množili se še za doklade, letos pa bomo se le iz navade. * Lan so nam d j ali: letos bo bolje Letos pa cene se pnejo v vesolje. Lan so obljubljali dinar nam čvrst. Letos bo gvišno manj romarjev v Trst. Lan je kultura še komaj živela. Letos bo v grobu nesmrtno blestela. Lan smo se zdravi' ^ še »socialno«, letos pa »knajpaU se bomo banalno. * že lan so popisal' ^ papirja vagone — letos pa zopet: za nove penzjone. * Lan so še stari poslanci veljali, letos pa bodo drugam presedlali. * Tralala, hopsasa kaj čmo storit', kamor obrneš se — zadaj je rit. — ček PRESENEČENJE NA MAŠKARADI OPOLNOČI. BREZ BESED — Vse do današnjih dni nisem vedel, da umetni zobje najdlje rastejo. ZGODBA AMERIŠKEGA PILOTA, KI MORDA NE BI HOTEL NIKOLI VEČ V VIETNAM Usel iz pekla Tavanje po džungli Tekla sva, ne da bi kaj mislila. Bila sva bosa. Ker sva imela oba za seboj že po en pobeg, sva bila vse mesece bosa. Zdaj sva pozabila mrtvim sezuti čevlje. Bili smo v treh skupinah in vsaka skupina se je sku- šala rešiti zase. O ostalih nisem kasneje nič več sli- šal. Z Duaneem sva hotela na bližnji hrib. S seboj sva nosila culi, narejeni iz nekdanjih majic in ostan- kov spalne vreče. Imela sva nekaj rita in nekaj užit- nih listov, kar je pač bilo v trenutku pobega doseg- ljivo. Prav tako sva imela dve strojnici in 40 nabojev. Tako sva se vzpenjala navzgor. Ko sva bila upehana, sva obstala in pokleknila. — O bog, pusti naju domov! je rekel Duane. Vedela sva, da morava čez hribe. Z druge strani bi morda kdaj zagledala morje. S pobočij so vse reke tekle proti morju. Zgradila si bova splav, ali pa ponoči v kaki vasi ukradla čohi. t Potem bova v eni noči dosegla morje. Letala naj^ bodo videla, ali pa bova veslala naravnost proti U' talonosilki. To je bil najin cilj. Prvo noč sva prespala na hribu. Naslednji dart^ sva šla dalje. Tako štiri dni. Znašla sva se v čudoviM dolini, kjer so veje dreves visele г' kristalno čisto reko. Med drevesi sva na obrežju videla tigra, kasneje pa tudi medveda. Tu ni bilo nobenega sledu človeške" ga življenja. To je bila ena najlepših podob, kolikof sem jih kdaj videl. Iz debel bananoca sva pričela graditi spla^- Duwie je bil kot okostnjak. Nisem ga vprašal, : sem sam. Za gradnjo splava sva porabila ves nazadnje pa je bil tako težek, da sva ga komaj vlekla k reki. Bila sva na smrt utrujena. Z zadnji^^] močmi sva se spravila nanj in zaveslala z rokafi^^ Kakšne pol ure sva se počutila močna, kajti dosM še nikoli ni šlo tako hitro. Vožnja je bila vse MAY MAC NEER ZlATA MRZIICA - 29 - VIII. »DOMOVINA, SLADKA DOMOVINA Kje leži zlato? To vprašanje je razgibalo može, ki ^ zv^r posedli okoli tabornega ognja. Nekaj kopačev, ki so bili že dlje časa tu, je pripovedovalo svoje izkušnje, o tem, da je zlato moč najü v zemlji, v gramoznih plasteh, v rečnem pesku, kot tudi v ožUju kremesek. Tako presejani pesek so nato odnesli v globel k mali rečici, kjer je bilo že veliko drugih kopačev. Previdno in ¡počasi so iz posod ispirali droben p>esek v reko. Tisto kar naj bi ostalo na dnu, bi moralo biti zlato. Toda v prvih dveh ponvah ni bilo - 30 - nič, le Jim je na«el n adnu nekaj težkih drobcev umazano zlate barve. — Hura!, je kričal Jim kot obseden: — Imam ga! Dobil sem zlato! — Pritekla sta prijatelja, prišlo pa je tudi nekaj drugih mož, ki so pogledali v Jimovo skledo. — Hm, drži. Zlate luskinice. Za kakšne štiri dolarje zlata. — No, zaklad ravno ni bil. Fantje so kopali potem še ves dan, toda nič več niso našli do večera. Zvečer vsi trije niso bili za no- beno rabo, komaj da so si še opekli nekaj slanine za večerjo ter zaspali kot ubiti, še prej pa je Jim polglasno zagodel: — Ali ni danes zjutraj nekdo govoril o tem, da nas je poi čez celino ojeklenila? Jaz nimam takega vtisa. Zdi se mi, kot da -Ši- bi prišel naravnost iz mestnega udobja, z mišicami mehkimi kot sir- - — Prav imaš, je odvrnil Bili in utrujeno zrl v zvezdno nebo:"» — Tole sukanje ponve me je do kraaj dotolklo! — Kalifornija je bila lepa dežela s prijetnim podnebjem. Od pomladi do jeseni ni bilo dežja. Čez dan je bilo toplo, da so fant- je slekli svoje flanelaste srajce, toda ponoči se je tako shladilo, da so bile tudi volnene odeje pretanke. Fantje so sicer premogli šotor, toda v njem so hranili svojo opremo, sami pa so raje spali p>od vedrim nebom. Naslednje jutro niso kopali več tam, kjer prejšnji dan niso imel iveliko sreče. Poiskali so si na izgled boljši prostor. Toda to ni bilo lahko. Vsak kos zemlje je bil domala že zakoličen, pred- vsem pa tisti, ki so več obetali. Zvečer je Jim zapisal v svoj dmev- nik, da so si vsi trije nakopali za pol unče zlata, .pekoče bolečine v križu in prem ražene noge vmrzli rCki. Ta dan so presejali pet- deset veder zemlje. Čez nekaj dni so se prestavili na drug kraj, ki ga je poiskal Jim. Nakopan in na grobo presejan pesek so morali nositi petsto metrov daleč k potoku, da bi ga izpirali. Izplen je bil spet komaj r»l imče. Izmučeni so polegli v senco in pojedli nekaj kuhanega fižola, ki so ga čez noč še pustili na džefjavico, da se je opekel. Blizu so v skupinicah delali kopači. Jim jih je z zanimanjem opazoval. Eden, kakih trideset let star mož, je imel posebno pri- pravo, imenovano »zi'bed«. Mož je s svojo nihajočo pripravo izpral vsai trikrat toliko nakopanega materiala, Ikot vsi trije fantje s svojimi ponvami. Zanimanje treh mladcev je prcrastlo v sklep, da morajo priti do taikšne »zlate zibeli«. Toda še prej bodo morali marljivo ispi- rati na star način, kajti mož v Sacramento City, ki je izumil in izdeloval take »zibeli«, je zahteva'1 veliko denarja. Billy je vzdihnil, vstal in se pretcgnill: — Fantje, kopljimo naprej! — Prestavili so se pet milj nav/jgor ob potoku. Sonce je tako močno pripekalo, da so morali po nekaj urah opustiti kopanje. Jim od utrujenosti ni mogel spati. Poslušal je krike sove iz gozda, zavijanje kojota vrh hriba, poleg tega pa ga je mučila skrb, če niso kje blizu tudi rdečekožci, ki so izkopali bojno sekiro. Pri vsem tem pa mu ni šla iz glave pripoved nekega starega kopača, ua so tu blizu neko noč medvedje raztrgali rlatosledca. Brrrr... - 32 - Nasdednji dan jim je prinesel izpilen v vrednosti desetih do- larjev. Ostali so na tem kraju nekaj" dni. Jim je poskušal poiskati zlato žilo. Mučil se je z nožem in železnim drogom, drobil skale, toda »zlatega gnezda« ni našel. Vrnil se je k prijaiteljema, ki sta raje izipirala. Možak, ki je ob sončnem zahodu počival v travi blizu Jima, je napletel pogovor. Pripovedoval je, zakaj se ta dolina imenuje »tkalčeva dolina«. Prejšnje leto naj bi tukaj nek Evropejec, ki je bil po poklicu tkalec, nakopal za petdeset tisoč dolarjev. Pa ne sam. Okoli tisoč Indijancev mu je pomagalo. Rdečekožci niso do- bili nobenega plačila, samo hrano. Jim je možakovo pripoved zai^al Biillu in Rowleyu. Menili so, da nima smisla ostati v dolini, kjer je srečni tkalec postal boga- taš. V ranem jutru so posipravili svoje stvari šn odpotovali. Nekaj dni pozneje so zvedeli, da je kopač v »tkalčevi dolini« naletel na zlato žilo, ki ga je preskr^la za vse življenje. To je bil tisti, ki si je izmislil zgodbo o tkailcu in Indijancih, in z njo odganjal iz doline vsakega, ki je prišel tja. Fantje so se spogledali, skomiznili z rameni in bušnili v krohot, ki pa ni bil pristen. Po- tem so se prijatelji ločili. Vsalk je začel na svoje. Jim je bil trmast. S časom si je kupil »zlato zibel«. V mesto je hodil le nakupovat, nikoli pa v razvipite pivnice. Njegov usnje- ni mošnjiček se je le počasi debclil. Veliko bolj počasi, kot je sanjal pred meseci doma, proden je krenil na dolgo pot v Kali- fornijo. Vćaiiih je zvečer ob ognj'u pisal pism amateri in sestri. Njegova pisma niso bila navdušujoča. Pisal je, da komaj čaka na dan, ko se bo spet lahko vrnil. Do talkrat pa bo moral nakopati veliko zemlje in ^peska, izprati vsaj toliko zlata, da bo dovolj za vrnitev. Jim ni bogatel, je pa hitiro zorel. Za njim so bila doživet- ja, ki jih ne bo nikoli pozabil, zlasti ne tistih grozljivih prizorov, ko so v karavani potovali čez peščene puščave in ko so jim obelje- na okostja vpreženih živali ter skromni grobovi bili zanes'ljiv ka- žipot v deželo zlata. Jim takrat ni štel grobov, toda moralo jih je biti na stotine. V globino je spocznal pomen pregovora, ki govori o oip^teči sreči. Kalifornijski hribi bi morali biti iz čistega zlata, da 'bi obogateli vsi, ki so obogateti hoteli. Ogenj pred Jimovim šotorom je ugašal. V globeli se je raz- legla otožna pesem zlatokopov, ki so se vračali iz svojih jam, ro- vov in kamnolomov: — Domovina, siladka domovina, ti najlepši kraj na svetu... — dokumentarni podlistek ••• »FRICI« ZMRZÜJEJO PRED MOSKVO Oktobrski neuspeh Nemcev pred Mo- skvo je vplival odlično na razpoloženje prebivalstva in na branitelje glavnega mesta. V tem času so sprejeli v partijo 18000 in v komsomol 19000 novih članov, ki so se kakorkoli odlikovali v bojih. Iz Moskve so dotlej izselili vse prebivalstvo, ki ni moglo sodelovati v obrambi. Nad me- stom so plavali zaščitni baloni, vse večje ulice so zapirale tankovske pregrade in skoraj na vsakem koraku so bili protile- talski topovi. Tisoč Moskovčanov je bilo Vključenih v prot:iipožarno zaščito. Prepričanje, da Moskva ne bo padla, je bilo zdaj splošno. A kljub temu položaj ni bil nič manj resen. Na severu so pri- šli Nemci do Klina, na zahodu do Istre, ki je le 25 km od Moskve. Bliže naj bi Nemci ne prišli nikoli. Iz bitke za Moskvo je znanih dosli juna- štev, a med vsemi je vendarle najbolj slavna obramba 28 vojakov generala Pan- filova, ki so na cesti proti Volokolamsku na križišču Duboseikovo varovali Moskvo pred nemškimi tanki. Nemci so položaj najprej bombardirali iz zraka 16. novemb- ra, nakar so jih naipadli nemški vojaki, oboroženi z ročnimi avtomati. Sledil je napad 20 tankov, ki so jih spremljali novi avtomatarji. Panfilovi vojaki so uničili 14 tankov. Nemci so poslali še trideset tan- kov in še večjic število vojske z ročnimi avtomati. Tedaj je zaklical komisar Klo- čkov: »Rusija je velika, toda nobenega nazaj ne poznamo. Za nami je Moskva!« In niso se umaknili. Težko ranjeni Klo- čkov si je navezal bombe okoli pasu in se vrgel .pod tank. Z ročnimi in zažiigalnimi granatami so branitelji uničili še 18 tan- kov. Nemci se niso prebili. Kakor si je s tem junaštvom zagotovila svoje ime peša- dija, tako si ga .je letalstvo z dejanjem letalskega kapetana Gastella, ki se je z go- rečim letalom vrgel na skupino sovražnih tankov, partizani pa s komsomolko Sojo Kozmodemjansko, ki so jo Nemci ujeli, ko je zažgala velik konjski hlev in jo po hudem mučenju obesili. Nemci so tedaj visoko cenili konje, kaj- ti sprva so iskozi jesensko blato lahko na- predovali samo s ,pomočjo konj'ske vleke, kasneje pa spet, ko jim je zaradi slabe oskrbe zmanjkalo goriva za avtomobile. Iz zapiskov itanikovskega generala Guderi- ana 'lahko razberemo, da si je še pri kon- cu oktobra močno želel nastop mrazu, ker se vojska v blatu ni rhogla nikamor pre- makniti. Toda že v zapiskih 6. novembra toži, da je prišel mraz, ki nanj nemška voj- ska sploh ni pripravljena in 7. novembra so zaznali prve posledice zmrzali. V ipismu 17. novembra piše: »Končnemu cilju se bližamo korak za korakom ob ledenem mrazu in ob popdlnem ipomanjikanju zsl- točršč za vojsko. Težave z železniškim dovozom zalog so vsak dan večje. To je najhujše zlo, kajti brez goriva avtomobili ne morejo voziti. Sicer bi bili že dosti bliže cilju.« In pozneje je zapisal: »Pri Uslovaji so 17. novembra nastopili Sibirci in nove enote prihajajo na odsek Rjazan- Kolomna. 112 pcšadijiska divizija je klo- nila v boju s svežimi Sibirci, a vrh vsega moramo upoštevati, da je vsak polk izgu- bil kakšnih 400 vojakov zaradi zmrzova- nja. Zaradi mrazu so odpovedale strojne puške in 3,7 cm protitankovski izstrelki so proti ruskim tankom T-34 povsem ne- učinkoviti.« Guderian zatrjuje, da so vsi kasnejši nemški poskusi neuspeli predvsem zato, ker se je 4. decembra spustil alkohol v toplomerih na —35" C. Sovjeti zatrjujejo, da mraz ni nadlegoval samo Nemcev, ven- dar pa priznavajo, da je bila sovjetska vojska bolje oblečena. Tudi najbolj zagri- zeni fašistični generali so morali v takš- nih okoliščinah sprevideli, da ne bo nič z zaželenimi zimskimi prebivališči v Mo- skvi. Tovrstne obljube nemških častnikov so se razblinile vsakdanjemu nemškemu vojaku, ki je trpel hudo zimo v letni uni- formi, z zimskim plaščem in odejo. " PRIHODNJIČ: PROTINAPAD reka /e bucala. Potem se je obrežje zožilo v sotes- 7°.'" уо^а je gromovito padala v slapu navzdol, zadnji cas sva odskočila. Zdaj sva plavala, da bi si rešila golo življenje. Najin splav je odneslo po slapu in izginil je v globini. Ko sva bila spodaj na obrežju, ga m bilo nikjer več. KONCAJVA VENDAR! Slap, ki je padal kakih osemdeset metrov globo- čudovito podobo. Kjer se je reka umirila, drevesa, ki so se ogledovala v vodi. videla sva jelena, ki je bil nenavadno velik. Bi ga ustrehla? Nisva streljala, kajti čeprav je voda bučala, bi strel utegnili slišati. Tekla sva naprej, zopet navzgor. Reka naju je razočarala. Bila sva brez moči, da bi zgradila nov mav Ш tudi brez moči na hi plavala. Zbolel sem in Imitane mi je pomagal dalje. Tri noči zatem je zbolel on ^em mu pomagal. Orožja je postalo pretežko, <-aro sva ga odvrgla. Kaj naj bi sploh z njim počela? inV ^^^ imela strahovito otekle in hodila sva • P" kosteh. Toda kri ni tekla; najbrž ni v '"C več krvi, sva mislila. Končajva vendar, sem rekel. — Greva dalje, bo že šlo, je rekel Duane. Prihodnji dan on ni hotel dalje. — Pusti nie tu, je rekel. — Pojdiva skupaj domov, sem rekel. Hodila sva osem, dvanajst, petnajst dni. Držala sva se, da bi nama bilo toplo. Potrebovala sva drug drugega; tudi jokala sva skupaj. Tako sva šla proti domu. Potem je Duane zbolel za malarijo. Prišla sva do naselja, ki je bilo zapuščeno. Zadnje dni sva hodila po stezi, ker je bila to edina možnost, da še kam pri- deva. Tudi naboje sva odvrgla. Duanea sem pustil na robu naselja in se po stezi vrnil po municijo. Trajalo je dan in pol, da sem ga zopet našel, kajti večkrat sem padel v omedlevico. V. bližini vasi je tekel potok in v njem sem našel star lonec. Smodnik iz nabojev sem stresel na kup in Z drgnjenjem dveh bambusovih palic naredil ogenj. Skuhal sčm nekaj listov in oba sva jedla. Prvikrat nekaj toplega po več mesecih. Noč s\'a prebila oh ognju in vseeno je bilo, če hi naju videli. To nama je pomenilo vse. Potem sva Žerjavico spravila v bambusove palice, kajti mislila sva, ko se bo pojavilo kako letalo, bova z dimom na- redila znamenje SOS. Toda bilo ni nobenega letala. Prihodnje jutro je bilo začetek sedemnajstega dneva najinega pobega. Opoldne je Duane umrl. Prihodnjič: POZGAL SEM VSO VAS Krajevni komandant s prevajalcem naroča prebivalstvu v okupiranem predelu SZ, kako morajo ravnati. Ob takih prilcanostih so morali biti navzoči predetAvniÌEì c«rkv«, 0» bi btseda več aalegla 100000 NEMŠKIH MARK, 350 MILIJONOV DINARJEV, JE DOBILA V BERLINU AMERIŠKA IGRALKA RAQUEL WELCH ZA SLAČENJE PRED KAKŠNIMI DESE- TIMI FILMSKIMI KAMERAMI. OB SNE- MANJU ZA FILM SO SCENO SMELI PO- SNETI TUDI TISTI, KI SO MASTNO PLACALI. SEVERNOVIETNAMSKI DELAVCI SI VSAK DAN VADIJO V PROTILETALSK OBRAMBI. čE SO PUŠKE UČINKOV] TE? ŠTEVILO ZBITIH AMERIŠKIH LE TAL DOKAZUJE VEUAVNGST PREGC VGRA, MNOGO PSOV — ZAJČJA SMRl RDECEGARDISTI NA KITAJSKEM PRI- REJAJO TUDI »TURNEJE«, KO IZ VEČ- JIH SREDIŠČ PRENAŠAJO MAOV NAUK MED PODEŽELSKE MNOŽICE. TU JIH VIDIMO NA BARKAČI, KI KLJUB TEŽI MAOVEGA NAUKA NI UTONILA. NORVEŠKI »TRON« SE WAJE ANGLEŠKI KRAUEVI ŠKANDAL IZ LE- TA 1963, KO SE JE EDVARD ODPOVE- DAL PRESTOLU ZARADI UUBEZNI DO AMERIČANKE SIMPSONOVE, SE UTEG- NE KOT REPRIZA PONOVITI NA NOR- VEŠKEM. NORVEŠKI PRINC, EDINI SIN, SE JE ZATRESKAL V PLAVOLASO SONJO HARALSEN, HČER VELETRGOV- CA. IZHOD IZ ZAGATE, JE TEŽAK. ČE SE PRINC HARALD NE BO DAL PRE- GOVORITI, BO TREBA SPREMENITI ZAKON IN DOVOLITI PRIHOD KAKE PRINCEZE NA PRESTOL, ALI PA RAZ- GLASITI REPUBLIKO. SOCIALISTI SO NAJBOLJ PROTI, DA BI PRINC PORO- ČIL MEŠČANKO, BAJE ZATO, KER BI POTEM VSA ŽLAHTA HOTELA KRA- LJEVSKE PRIVILEGIJE — ALI PA RA- ČUNAJO NA PRINČEVO TRMO KOT GLAVNI ADUT PROTIMONARHISTIČNE REVOLUCIJE. V NEMČIJI BODO V KRATKEM IZDALI ZAKON, PO KATEREM BO KAZNIVO KAKORKOLI TRPINČITI ŽIVALI ALI PA JIH CELO POHABUATI. TAKO BO ZAKON ZAJEL TUDI VEČSTOLETNO NA- •VADO REZANJA PASJIH REPOV IN UŠES. NEMŠKI »DOBRMAN« BO OD- SLEJ TAK KOT SE BO RODIL, NE PA KOT NAŠ, šE »LEPOTNO OPERIRAN« LEPOTEC (NA SLIKI)._ OPOZORILO, »KOPANJE PREPOVEDA- ^ NO« — VEČ KOT POTREBNO. AMERIŠKE ŽENSKE NE SMEJO BLIZU OGNJA. ODKAR SO TAM V MODI OB- LEKE IZ PAPIRJA. IN šE TO. KER PAPIR IN NAJLON OB DRGNJENJU ELEKTRIZIRATA, SO ŽENE NOSILE POD OBLEKAMI — NIČ. ZDAJ SO IZU- MILI TUDI PAPIRNATO PERILO. VO- DOTESNO? PO OSMIH LETIH ZAKONA Z LORDOM MOYNIHANOM SE JE LADY VRNILA K POKLICU, KI GA JE OPRAVLJALA ŽE V DOMOVINI NA MALAJI — K TRE- MUŠNEMU PLESU. KRIŽANKA VODORAVNO: 1. znamka francoskih avto- mobilov, 8. oleseneli del rastline, 14. pusto- lovščina, 16. razdobje v razvoju Zemlje, 17. Ibsenova drama, 18. zračna invazija, 20. va- ruh domačega ognjišča pri strah Rimljanih, 21. ime odličnega ameriškega humorista Buchwalda, 22. pogost kartaški izraz, 23. vodni pojav, 24. egipčansko sončno božanstvo, 25. tanka tkanina, 26. prvi in drugi samo- glasnik, 27. madžarsko nogometno moštvo, 28. slov. pisatelj, ki v svojih zgodovinskih dramah odkriva sodobne socialne težnje (»Celjski grofje«), 30. beograjski športni ča- sopis, 32. otroška igrača, ki se napihne, 34. kemični znak za element radij, 36. ime pi- sateljice Negri, 37. okrajšava za »plavalni klub«, 39. grški bog ljubezni, 40. zrelostni izpit na srednji šoli, 42. Čapkova drama, 43. skrajni konec, 44. celice, prekati, 45. začet- nik kriticizma, 46. pionir slovenske knjige, 48. ljubkovalno žensko ime, 50. sovjetska at- letinja, 51. spojina arzena in žvepla. NAVPIČNO: 1. ranocelnik, 2. večje mesto na Portugalskem, 3. del noge, 4. ime pevke zabavne glasbe Štefok, 5. dve črki iz konca abecede, 6. moško ime, 7. mig z očesom, 8. fran. reka, ki je plovna 570 km in ima do Pariza velik promet, 9. vojvodinski šahovski mojster, 10. začetnici imena in priimka ve- likega francoskega naturalista (»Germinal«), 11. upravičena odsotnost, 12. tropska ovijal- ka, 13. dekoracija, 15. ime igralke nemega filma Nielsen, 19. grški bog divjega vojsko- vanja, 22. manjši kraj vzhodno od Hanoia (. . . An), 23. izhlapevanje vodnih hlapov, 25. klično zrno trajnocvetk, 27. najbolj zdra- va pijača, 28. moško pokrivalo, 29. nosilni steber, 31. pismeno strokovno mnenje, 32. domače moško ime, 33. pojem iz ekonomije, stopnja, 44. mongolski poglavar, 45 zarod; 35. najmanjši, nespremenljivi delček .snovi, na klica, 47. kemični znak za element bizmut, 37. dekle, 38. kdor lovi krte, 40. igra na 49. ljudska pritrdilnica. prste, 41. popravljalec ur, 42. vrsta, red, к Z. UREDNIŠTVO IN ITRAVA: Celje, Gledališka ulica, poštni predal 161, TELEFON: 23-69. — LHEJUJE uredniški odbor. GLAVNI UREDNIK Tone Skok. ODGOVORNI UREDNIK Drago Hribar. — časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo«, »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik (V)^^ 1954) in od 1955 ponovno kot »Celjski tednik«. S 1. januarjem 1966 so ga USTANOVILE občine, Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah 'Ü Zalee. — Tednik IZHAJA ob petkih. IZDAJA: Zavod za informattvno službo Celje. TISK IN KLIŠEJI: »Celjski tisk«. — CENA: posamezna številka 50 par (50 din) letna naročnina 20 (2X00) din. poUetM 10 (1.0001 din. Tujim 40 (400). TEKOČI RAČUN: 507.3-223. CELJSKI TEDNIK